T - 1956 Profesor Kotaro Tanaka, predsednik škof Peter Doi krstil 70 slušateljev ^ naj višjega japonskega sodišča, s svojo toliške univerze v Tokiju, iprizor, k'v gospo, na obisku pri tajniku Svete Kon- kažeta obe sliki spodaj. Tudi Dež® gregaeije za širjenje vere, msgr. Sigis- vzhajajočega sonca se Kiža Krista3 mondiju, v Rimu februarja letošnjega leta. — V istem mesecu je tokijski nad- Sanghajski škof Ignacij Kiung iPiin-mei, »o ga skupaj s 23 duhovniki in 200 katoliškimi laiki že lani v septembru za-pr‘>. vse v eni sami noči. Škof je star ^6daj 56 let; študiral je na jezuitskem zaviodu Zikawei. Šanghajski škof je po-ftol leta 1950. — Slika desno kaže Kr ajcaj ki moli iz novega misala v 'kitaj-skem jeziku. — Na sliki spodaj vidimo enega od številnih begunskih taborišč na jugu Vietnama: tisoči vietnamskih beguncev žive kar pod platnenimi šotori. Po smrti dosedanjega generalnega tajnika Duhovniške misijonske zveze (Un;o Cleri) msgr. Baretta je bil na to mesto imenovan msgr F a ust in Tissot (slik3 levo). — Desno: Msgr. Jožef Ferna11' dez, generalni superior Indijske imisij011.' ske družbe. — Spodaj pogled na d® udeležencev prvega birmanskega narod' rega evharističnega kongresa, ki je bd v mesecu februarju v Rangonu; te m0" gočne katoliške verske manifestacije ge je udeležilo kakih 50.000 katoličanov- **>gled na novo cerkev v Bagdadu, ki je škofiji Moshi v Tanganjiki so posta- Ma zgrajena pred dvemi leti in gre va* vili na prostem križev pot. Podobe kri- nj° kakih 600 oseb; je tudi ena naj- ževega pota so v procesiji nosili od polžjih v Iraku — Na sliki spodaj: V staje do postaje in jih blagoslovili. j^jke na strani 470 in leva spodaj na strani nam kažejo prizore iz poroč-.. slovesnosti pri hindujcih. Ženin ie cisto v belem. — Sliki tu zgoraj: Mi-'Jonarka z dveletnim gobavčkom in in' 'Jska deklica pri pitju mleka. — Desna slika spodaj: „Sestrice sv. Frančiška Ksaverija“ je ime domačinski družbi, ki od leta 1925 deluje v škofiji Ahmedabad v Indiji; tu vidimo skupino redovnic, ki se vesele odpravljajo na delo za duše. Prizor iz vsakdanjega življenja v Indiji: Žena pri ročnem delu; zanimivo je, kako usmerja nit s pomočjo palca na no-(ti. — Spodaj levo: mala Indijka si teši žejo in lakoto s kupo mrzlega mleka. Slika spodaj desno pa nam kaže črne fantiče z južnoafriškega misijona. Z milostjo in z Vnebovzeto Alojzij Geržinič, Buenos Aires Nekaj o misijonski misli v evangelijih tega meseca! Gluhonemi, Pobit ranjenec ob poti, gobavci — to so podobe grešnikov in poganov. Neverniki so gluhi za božjo besedo. Ne morejo in ne znajo je spre-1 Joti. Zato so tudi nemi za izražanje spoštovanja in hvaležnosti Stvar* Piku. V zmotah in zablodah leže ob poti, ki vodi v odrešenje, in si ne Korejo pomagati. Mnogo kristjanov gre mimo, pa jih ne gane strašna Psoda nesrečnežev. Pač pa je vedno dovoli j ljudi, ki zlorabljajo invalide Pb potu: stiskajo od njih tvarno korist zase in jim prt tem prav pride, so njihovi sužnji čim bolj nevedni, še duhovno nesvobodni. Mnogi kristjani so bili sodelavci krlivih prerokov, ki so poganom oznanjali na-Ppbe evangelije. Mnogi so danes sodelavci rdečih apostolov, ko z živ-benjskim materializmom pripravljajo pogane na sprejem nauka o od-PPšenju v snovi in o utopitvi osebe v kolektivnem morju. Duše nevernikov so gobave — pokrite z ostudnimi grehi, razžrte Pb Poželjivosti, napuha in grabežljivosti, zastrupljene s sovraštvom, sočnostjo, vražarstvom. , Končno so pogani v tistem delu človeštva, kt se je postavilo v služ-^ Mamo,na in zato ne morejo služiti Gospodu. Njih pogled je zazrt v ?lato, njihovo srce je predano zemskim dobrinam, njih skrb posvečena ^ključno temu, kar bodo jedli, temu, s čimer se bodo oblekli, in temu, ^r bodo užili njih čuti. Evangeliji povedo, v kom je edina rešitev: v Gospodu Jezusu in Negovi milosti. Kdor tega ne ve ali ne upošteva, jbo tudi pri najboljših namenih zaman potrošil vse svoje duhovne zmožnosti in tvarna sred-®tva za odrešenje poganskih množic. Ko bi se vsi milijoni krist-Janov popolnoma predali misijonskemu delu in bi se vrste misijonar-j6v postoterile, pa bi vse zaupanje stavili le vase in bi prezirali milost 7~~ Plodove Jezusovega trpljenja in smrti, bi bilo njihovo delo prazno, bpezuspešno. i.v Edino po Jezusovi milosti, z njo in v nji, je m(;!sijionsko delo zve-.cavno. Jezus sam se tedaj z misijonarjevimi rokami spet dotika ušes ln Jezika gluhonemih, da se jim duša odpre božjemu nauku, da zasije Vanjo božje življenje in da v besedi in dejanju začno služiti Gospodu. . Jesus sam se tedaj z mišijönarjem, z misijonskimi brati in sestra-z laičnimi sodelavci, z vso aktivno vojsko zaledja sklanja nad ra-bjenoi ob potu. Zakramenti jim ne le vrnejo zdravje, marveč jim dado Jje nadnaravnega življenja in jih vodijo na pot v Jeruzalem. Besede, molitve, odpovedi, miloščina misijonarjev dn sodelujočih katoličanov očiščuje z močjo Jezusove milosti gobavce dn jih iz sužno-sti Mamonu rešuje v svobodo «božjih otrok. Namesto ubijajoče skrbi za telesne potrebe stopi na prvo mesto plemenito in osrečujoče prizadevanje za rast božjega kraljestva. Bodi zahvaljen, Odrešenik, za vse milosti; bodi zahvaljen, da hočeš biti z nami do konca sveta! Posebej zahvaljen še zanjo, ki si nam j® podiaril na križu viseč, ko si dejal: „Sin, glej, tvoja mati!“ Vanjo si vlil vse milosti in njeni materinski dobroti si prepustil, da jdh deli. Zato je brez Marije nemogoče pomagati poganom. Ona je dala, d» smo katoliški narod, ona nam daje milost, da mislimo na misijone, da zanje prosimo Odrešenika, da zanje kaj žrtvujemo in napravimo. Ona je dala misijonske poklice, vodi korake naših misijonarjev, usmerja njihovo delo. Ona prši milosti nad dežele nevernikov, doseže milost spreobrnjenja, krepostnega življenja, stanovitnosti. Ona hodi po teh deželah in v srcih njih prebivalcev, preden more vanje preš v. Trojica, in ona zida Cerkev svojega Sina po vsej zemlji. Čujmo vedno pri durih Kraljice nebes in zemlje! Njeno srce nan1 ne bo odreklo nobene prošnje za gluhoneme, ranjence, gobavce, za sužnje Mamona. Ona bo naše in njihove poglede obrnila v nebo, za Vnebo-vzeto bodo naše in njihove duše dosegle svoj cilj, da bomo na sodnji dan mogli čuti dobesedno „na lastna ušesa“ tiste odločilne besede: „Blagoslovljeni mojega Očeta!“ Ob 400 letnici smrti sv. Ignacija V cerkvi sv. Ignacija v Rimu vzbuja pozornost velika stropni freska, delo jezuitskega brata slikarja Andreja del Pozzo iz konca sedemnajstega stoletja. Vidimo Sveto Trojico v neizmernosti vesoljstva J iz srčne rane druge božje osebe, Zveličarja sveta prodira žarek luči v srce sv. Ignacija Lojolskega, ki ga angeli dvigajo h Kristusu; iz Ign»; cijevega srca pa isti žarek, kakor v steklenii prizmi razdeljen v štiri svetlobne pramene, plane na vse štiri strani sveta, da ga razsvetli i*1 prenovi luč Kristusova — luč sveta. „Prišel sem, da ogenj vržem na svet“ (Lk 12, 49), je dejal Kristus o sebi. V svojem tridesetletnem življenju na zemlji je zanetil ta ogenj v Palestini, nato je njega bakljo izročil svoji Cerkvi, da ga ponese v _ široki svet. In sv. Ignacij je sebe in svoje sodelavce postavil v službo te Cerkve prav «zato, da bi zaupani ji ogenj Kristusov ponesel naprej na vse strani sveta. Iz svoje skromne sobice v Rimu, v kateri je bival 16 let in ki jo njegovi sinovi še danes ohranjajo in kažejo obiskovalcem v kolegiju „Ge- SV. IGNACIJA LOJOLSKEGA, DELO šjPANSKEGA BARVENEGA KIPARJA MARTINEZ MONTESA. su“, je sv. Ignacij izžarjal misijonski ogenj svojega v Kristusu pre-žarjenega srca v prve misijonske postojanke mlade Jezusove družbe, ko je toliko molil za svoje misijonarje in jim toliko bogatih pisem pisal-In ko je pred 400 leti sveti njih ustanovitelj umrl, je bilo med 1100 tedanjimi člani Družbe že 150 misijonarjev, med njimi današnji zavetnik vsega misijonstva Cerkve, sv. Frančišek Ksaverij. Pred razpustom Družbe v 18. stoletju je bilo od 22.589 jezuitov 3489 v izvenevropskih deželah, od tega 1224 v deželah poganov in ločenih kristjanov. Ko se je Družba leta 1814 obnovila, je delovalo izven Evrope 119 njenih članov, a le 5 v poganskih pokrajinah, tako temeljito so nasprotniki Jezusove družbe opravili svoje žalostno delo. Danes je na svetu 32.899 jezuitov in je to najmočnejša moška redovna družba v Cerkvi, in v misijonih deluje 5593 njenih članov, duhovnikov in bratov. Od tega je 1800 domačih duhovnikov: Eskimov, Indijancev, ameriških in afriških črncev, Libanoncev, Sircev, Egipčanov, Indijcev, Gejlancev, Kitajcev, Japoncev, Indonezijcev, Filipincev... črtež čez dve osrednji strani te številke „Katoliških misijonov“, ki smo ga povzeli l.'lz nemške revije „Die katolische Missionen“, zgovorno priča o tem, kam vse je prodrl žar Kristusovega božjega ognja iz Ignacijevega in njegovih sinov srca na vse štiri strani sveta. Če gledamo ta zemljevid vesoljne zemlje in po vseh misijonskih deželah razpredeno delo jezuitskih misijonarjev v najrazličnejših ustanovah, si tega velikanskega podjetja ne moremo razlagati drugače ko^ z dejstvom, da pač tudi in zlasti v današnjih Ignacijevih sinovih žiy' ustanoviteljev duh in ogenj. S Kristusom in sv. Ignacijem vsak jezuit hrepeni: „Ogenj sem prišel zanetit na zemljo, in kako hrepenim, da bi se že vnel...“ Ta ogenj je ljubezen, ki je Iznajdljiva, ki vse premore, kakor je čisto v smislu svetega Pavla napisal eden najtesnejših sodelavcev sv. Ignacija, o. Nadal: ,-Kjer je ljubezen, se porajajo velike stvari; kjer nič velikega ni, tam pač ljubezni ni...“. Tudi v slovenskih jezuitih je živel in živi ta ogenj Kristusove ljubezni, ki teži za velikimi stvaritvami in priganja k misijonskemu delu-Niso se zadovoljili s pomembnim delovanjem med mohamedanci in pravoslavnimi v mejah naše širše domovine, v Bosni in Srbiji, ampak s o skupaj s sobrati hrvatske narodnosti že skoraj pred 30 leti začeli 2 „Bengalski misijon“, kar bi našo misijonsko zavzetost in dejavnost neki je imela za cilj, prevzeti in voditi samostojno cerkveno misijonsk0 pokrajino v Gangesovi delti v Indiji. Razvili so odlično, moderno mi" si jonsko propagando s tiskom, razstavami! in predavanji ter prireditvami in v kratkem pridobili slovenskega človeka, da je z njimi vzljubil to podjetje, molil in žrtvoval zanj. Poslali so tudi že znatno število delovnih moči v izbrani delokrog, v Bengalijo. Ni dvoma, da bi danes im6' li Slovenci s Hrvati, poleg lazaristovskega „Baragovega misijona“ n^ Kitajskem, v indijskem 24. parganasu (okraju) še slovensko-hrvaŠk1 „Bengalski misijon“, kar bi našo mflsijonsko zavzetost in dejavnost ne' malo dvignilo, da ni nastopila za celotno slovensko misijonstvo v do- kovini črna doba z rdečim zasužnjenjem Slovenije in z onemogočenjem vsake misijonske dejavnosti v njej, razen obilice pač tudi za misijone ■Bogu darovanega trpljenja .. . Kljub vsemu je danes na misijonskem polju v Indiji na delu nič ttianj kot deset slovenskih jezuitov, to je petina vseh sedanjih slovenjih misijonarjev in misijonark: Pet duhovnikov, ki' so oo. Poderžaj, Sedej, Demšar, Ehrlich in že iz begunstva izišli Cukale, in pet bratov: Udovč, Drobnič, Vidmar, Lukan in Germek; in njih vzorno in tako zelo blagoslovljeno misijonsko delovanje v izredno težkih razmerah, brez pomoči iz domovine, z le najskromnejšo oporo iz zamejstva —^to je pač največji dokaz, da je tudi slovenska veja velike Jezusove družbe Polna prekipevajočega ognja Kristusove ljubezni do človeštva. Ob 400 letnici smrti sv. Ignacija Lojolskega, ob pogledu na veliko misijonsko delo njegove ustanove, Jezusove družbe, prosimo slovenski misijonski delavci, tako vi, na misijonskem polju, kot mi, vaši skromni pomagači v zaledju, prosimo nosilca božje ljubezni Svetega Duha, naj dä tudi nam Ignacijevega misijonskega duha! Molimo z misijonskim srcem: „Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni; pošlji svojega duha in prerojenDbomoJin Prenovil boš obličje zemlje!“ Fnmčišek Ksaverij je bil pač največjih Ignacijevih sinov in večji misijonar ne le Jezusove b^ižbe, ampak sv. Cerkve sploh, če • ^vzamem, o sv. Pavla in druge apo-stole, iVa tej sliki ga vidimo v druž-^ s sv. Ignacijem, še preden je vsto-Pil v njegov novausiivnovljeivi red. SIID4I JE DOÜKJL I'0L«01ET»»ST ALADlN Ta črtež afriškega kontinent’ nam kaže lego Sudana; bel«' oziroma pikčasta črta je N^- Sudan ob Nilu je zaživel svojo polnoletnost. Letos na novega letia dan so njegovi voditelji vesoljnemu svetu razglasili, da je dežela, ki se je zagrizla od arabskega severa z Nilom vred prav v osrčje črne Afrike, oklicala državno samostojnost in popolno neodvisnost. Ob mejah Abesiinije in Egipta je tako vstala nova, mlada republika. V prvem polletju svojega življenja so novo republiko ob Nilu priznale že skoraj vse isvetov-ne države. Sudan sam pa je slovesno izjavljal koj spočetka, da hoče živeti v prijiatdljistvu z vsemi narodi in pa da se bo pridružil Arabski zvezi. Ob tem povsem novem položaju, ki je nastal na afriškem severovzhodu, v deželi Rnoblehajrjevega misijonskega pio-nirstva, se pač nehote vsi, ki so nam pri srcu rast in zmage Kristusove Cerkve v misijonskih deželah, vprašujemo: kakšna bodočnost je odmerjena širjenju božjega kraljestva v novi obnilski črni državi? Kakšni dnevi čakajo Cerkev v deželi, kjer jo je za ceno lastnega ŽA' Ijenja prvi ustanavljal naš Knoblehar s svojimi zvestimi in kjer se danes v ist* državni skupnosti merita dve povsem različni miselnosti: ena s prebivalci se' vernih pokrajin, kjer gospoduje Mohamedov polmesec, ki je dal tudi večin0 nairodnih in političnih voditeljev, pa druga, ki je miselnost vedno bolj krščanskih južnih bantujskih rodov. Po zagotovilih novega državnega vodstva bi smeli upati, da bo ob rasti sudanske države skoraj prišlo do čim tesnejše povezanosti med obema naglavnima pokrajinama, ki so ju prejšnji nesudamski varuhi večkrat naravnost namerno razdvajali. ANGLEŽI SO IZGUBILI SVOJO DEDIŠČINO Ob zvokih trobent je na novega leta jutro na sudanskem parlamentu v Hai” tumu zavibrala nova državna zastava> ki sta se ji uklonili prejšnji angleška i!I1 liptovska. V lanskem novembru že sta °be varuški državi, Anglija in Egipt, Pristali na predlog hartuimskega parlamenta, naj bi v deželi čimprej izpeljali prodno glasovanje, ki naj temu ozem-izbere bodočnost. Angleško-egiptska nadoblast nad Su-'fenom se je izačela tamle ob rojstvu Našega stoletja, leta 1899. Egipčani iso Sudan že od nekdaj imeli za nekakšen Uaravni podaljšek svoje dežele in an-SJeška navzočnost ob Nilu jim je bila VsaJ tako neljuba kot ošabno vihranje albionske zastave ob sueškem prekopu, *i 'se je v letošnjem juniju z odhodom Poslednjega britanskega oboroženega moža tudi tam uklonila egipčanski. Vla-v Kairu je po padcu Farukove mo-u.arhije pod piramidami še bolj težila tem, da bi skupino s Sudanom uresni-cila svoje sanje o velikem Egiptu, či-^ar hrbtenica naj bi bil prav Nil; od . elte pa tja noter v orno osrčje do svo-J'h izvirov.. Tudi v samem Sudanu so te težnje našle precej, prijazen odjek, Posebno v severnih, pretežno musliman-*kihi pokaiajinab. iP^eoejšen del prebivalstva je sploh sanjal vedno o Egiptu, .mor so ga vezale premnoge močne V®2': rasna pripadnost, vera in jezik, f'äguib, prvi predsednik egiptske repu-'Mike, ki ga je že koj zgodaj odstavil in mterniral njegov lastni ministrski pred-fednik, sedanji prezident v Kairu, pol-^ovnik Nasser, je doma iz Sudana. Ema-0 so pri sudanskih volitvah leta 1953 'Uepko zmagali prav pripadniki izedi-nj'0uja z Egiptom. Kje je tedaj iskati Vzr°k za takšno nenadno spremembo Pm večini sudanskega javnega mnenja, Za takšen nagel oklic povsem samostoj-ne države? Prav spretno so se Angleži spet en-rat okoristili s tem trenjem in vrenjem v Sudanu ob položaju, ki ga že niso morn! Ve0 predrugačiti docela sebi v prid. uušali so prehiteti skrivnostne pripra-v® za zedinjenje Sudana z Egiptom in s° predlagali ustanovitev posebne med-harodne komisije, ki naj bi vodila in Nadzorovala plebiscit, kot so si ga želeli Sudanci po svojem parlamentu. Komisijo naj bi sestavljale Indija, Pakistan, Švedska, Norveška, Švica, Jugoslavija in Češka. Anglija sama bi ne bila v odboru; a tudi Egipt, čigar prisotnost v tem mednarodnem odboru bi utegnila Angležem in njih načrtom škodovati, naj bi ne bil zastopan. V tem sta obe varuški državi še odstranili iz Sudana svoje oborožene sile. Sudanci so njih odhodu seveda navdušeno ploskali. Hkrati pa so na vso naglico skušali čimprej izpeljati svojo toliko opevano su-danizacijo, ki je obstajala v spremembi vsega višjega upravnega uradništva, posebej še v odpustu posameznih upraviteljev pari posebej važnih podjetjih. Ti sudanski odloki so prizadeli komaj nekaj desetin Egipčanov in kakih šeststo angleških kolonialnih strokovnjakov. K temiu je prišteti še ostalih dvesto angleških uradnikov, ki jih iz službe Sudanci sicer niso odpustili, pa so se kar sami odločili, da zapuste deželo ob Belem Nilu. Seveda pa je ta bliskovita sudanizacija čez noč nanesla deželi kopo novih, dokaj težavnih vprašanj in hkrati odprla nova, neslutena obzorja. V tehnično-upravnem življenju dežele tistih dvesto Angležev, ki so ob koncu še ostali, še dolgo ni bilo kos vsem nalogam. Ker Sudanci sami nimajo zadostnih domačih moči, da bi praznine, ki so nastale, izpolnili, so začeli najemati nevtralne strokovnjake, Švicarje, Belgijce in druge. Medtem so Anglež^ držeč besedo, odstranili svojo vojsko iz dežele in Sudancem prepustili docela svobodno odločitev za bodočnost; kar je imelo za Anglijo ta ugoden učinek, da so Sudanci čez noč postali Londonu iz srca hvaležni in iskreni prijatelji, medtem ko so ne-nada z ljubosumnim nezaupanjem Egiptu obrnili hrbet. Težnje po zedinjenju s Kairom so se kar brž ohladile in skoraj minile. KONEC SUDANSKO - EGIPČANSKE NAKLONJENOSTI V poslednjih mesecih skoraj pred o-klicem nove republike je celo prišlo do precejšnjih trenj v odnošajih irned Sudanom in Egiptom, ki so do dobra ohladila povezanost med obema deželama. Prvo takšno trenje se je pokazalo, ko so sudanske množice zaznale za odstavitev in aretacijo egipčanskega državnega predsednika generala Mohameda Naguiba. Takrat je med tropskimi prebivalci Belega in Modrega Nila vzkipelo precejšnje razburjenje zaradi postopka ministrskega predsednika Nasserja z Naguiibom, ne le ker je ta doma v Kartumu, kjer je živel vso svojo mladost in ima tam vse svoje sorodstvo, marveč še bolj zato, ker so Sudanci v svojem ožjem’ sorojaku videli glavnega mojstra za tisti sporazum z Londonom, ki naj Sudanu dokončno prinese popolno politično zrelost. Nezadovoljstvo pa je podnetilo še dokaj neprijateljsko ponašanje Nasserjeve vlade, ko je šlo za razdelitev Nilovih voda. Nil ima kakih šti-riinosemdeset milijonov kubičnih metrov vode; Sudanci jih potrebujejo vsaj petintrideset milijonov, da vsaj za silo poskrbe za namakanje svoje zemlje. Egipčanski oblastniki pa so jim bili pripravljeni odmeriti komaj slabih deset milijonov. .. Vse to in še mnogo podobnega je dalo več kot precej misliti Sudancem; posebej še tistim, ki so se vsa prejšnja leta tako odkrito vnemali za zedinjenje v Egiptom. Ti so ravno prebivalci islami-ziranih severnih pokrajin (šest jih je in so najvažnejši od skupno devetih, ki tvorijo ves današnji črni Sudan!). Tudi najbolj navdušeni strankarji niso več govorili o priključitvi k Egiptu, marveč samo še o „bratski zvezi“ z državo pod piramidami. Ustvaril naj bi se ne-kšen napol federalizem med Egiptom in Sudanom. Zmernejši pa so bili sploh samo za naslonitev na Arabsko zvezo, kjer naj bi Sudan užival iste pravice kot vse druge samostojne države članice. A tudi takšnih ni manjkalo, ki so zagovarjali navezanost na Anglijo in priključenje k zvezi angleško govorečih narodov, podobno kot bivša angleška kolonija, samostojni islamski Pakistan. DRŽAVNA NEODVISNOST OB BELEM IN MODREM NILU Vse te namere v eno in drugo smer pa je prekrižal nenadni novoletni okl'c samostojne sudanske republike. TisbJ dopoldne je ministrski predsednik £ Azharay na Gordonovem trgu v HartU' mu, prav pod soho slovitega angleške?8 generala iz Mahdijevih dni, slovesno >z' javil, da so se Sudanci odločili za pop®*' no neodvisnost in državno samostojnost Mnogi so, ki mislijo, da je do rojstv8 mlade države prezgodaj prišlo. Ne s nie" mo pri tem pozabljati na davno, iz rod8 v rod zakoreninjeno nasprotje med su' danskim severom in jugom, ki smo ?8 že omenili. V severnih provincah živ6 izvečine muslimanski Arabci, ki so praV do nedavnega trgovali s sužnji. V juz' nih pa tvorijo skoraj izključno večil’-6 črni bantujski afriški rodovi, ki se bob in bolj nagibajo h krščanstvu. Vsem te*” južnim črnim plemenom je danes še pre’ več živo v spominu krvavo nasilje >z tistih nedavnih dni, ko so severni trgovci hodili mednje na lov za sužnji. Prv1* ki se je resno začel upirati tej nesramni kupčiji, je bil v Sudanu prav naš slovenski misijonski rojak, dr. Ignacij Kn(r blehar. Tudi še niso pozabili črni sinovi po planjavah in vzpetinah ob Nilu n® krvave pokolje, ki so ;ih med njimi up1!’' zarjale pobesnele Mahdijeve horde tik pred začetkom našega stoletja, pobesneli muslimanski fanatizem, ki je rodil angleško zasedbo južnih provinc. Črnci so bili z Angleži na. splošno zadovoljni, saj so jim ti slednjič le prinesli zaščito p*-6 suženjstvom in mir v deželi. Prav zato so s strahom zrli ne le na morebitno zedinjenje z Egiptom, marveč celo na kakršno koli možnost ustanovitve lastn6 sudanske države. V tej, tako .so sklepal’’ bo vsa oblast nedvomno v rokah spretnejših in razumnejših muslimanskih a' rabskih pripadnikov, ki se bodo kaj bn2 povezali z obmejno Saudovo Arabijo ’n kraljestvom Jemen, izdavna že naravnost cvetoči tržišči s črnim suženjskim bla gom... Kako globoka je ta zagrenjenost juga do severa, se je pokazalo pred le" ^ dni, v avgnstu 19-55, še v času an-® eske nadvlade, ko so se domače sudan-.. e Vojaške posadke na jingu uprle svo-Jjoi arabskim poveljnikom in hartum-ketnu ukazu, ki jih je premeščal na se-®r- Krvavi upor, ki je terjal precej črn-e krvi (lupor bomo še omenili, ker je ^ktesno povezan s položajem misijoiistva Jnžnem Sudanu), je za mnoge pred-, Ovijal dokaz, dia ise jug v bodočnosti, , °v bi vstajala nova sudaniska država, docela odcepiti od severa in si u-'•Variti lastno državno črnsko -skupnost. . ^ 'novi republiki je zdaj prav sožitje J1 Povezanost sevena z jingom naglavne kznosti, če si hoče ohraniti samostoj-ost in politično neodvisnost. Dobro mi-^ Sudanci pričakujejo, da bodo do-š'-fči oblastniki, ki so trenutno vsaj v Plavah pokazali veliko dobre volje in Pripravljenosti, četudi so skoraj do zad-š”e&a sami severnjaki in mohiamedanci, bi 2 dejanji skušali zabrisati stare sP|°T'e ter jug in sever tudi dejansko ružiti v enem mišljenju in enem ho- Wj,U; svobodai neodvisnost in vsaj ma- i i Zemsike sreče ter miru že preveč pire-2kušan.im Sudancem. VAŽNA VLOGA SUDANSKIH KATOLIČANOV Prav pri tem pomirjerju med obema kj ličnima pokrajdnamia ob obeh Nilih, (jl j® življenjske važnosti za obstoj mla-® republike, pa je sudanskim katoliča-. jP odmerjena več kot važna vloga, j.. število je sicer neznatno spričo mi-^J'opskih mohamedanskih množic na se-'P in še krepko poganske aakoreninje-Psti na jugu. Katoličaini so razdeljeni in D*"* npostolske vikariate: Huba, Wau U a rtu m, pa v dve apostolski prefektu-Malakal in Mupoi na jugu, kjer nav s ,b svoji manjšini predstavljajo mi-Po in organizatorno najimočnej šo sku-‘Pe vsega južnega prebivalstva. CpPkev, ki je od vseh svojih početkov n© ip povsod; po vseh deželah in med ^enn narodi največji zagovornik člove-n k6 sv°b(>de, še dvakrat zagovornik in obamik zanjo med narodi, ki šele vsta- Pristni Sudanec z nakitom, kakršnega ženske tamkaj rve smejo nositi. jajo in se začenjajo zavestno vključevati v civilizacijo, čisto naravno gleda is prijaznimi očmi na osvobojenje in neodvisnost sudanskih narodov. A pri tem ne pozabi poudarjati nujnost verske svobode, ki zavestno odklanja kakršno koli Versko preganjanje in nestrpnost, ena“ ko kot zagovarja pravico do življenja in enakosti v celokupni človeški družini vsem narodom in vsem rasam. Zanjo v luči božjega evangelija ni razlike med belim in črnim, ne med gospodom im služabnikom, kot tudi ne med imOgočnim in šibkim, ker smo si vsi bratje v Kristusu. Odtod njena odločna in tolikokrat poudarjana težnja za dosego enakih pravic južnim črnim Sudancem, kot jih uživajo severni arabski rodovi; odtod njene odločne izjave, da nihče nima pravice nikomur vsiljevati islama, kot je ni o- blasti, ki bi imela pravico kakor koli ovirati širjenje božjega kraljestva na zemlji, najsi tudi je ta oblast v rokah drugovercev, kot je to prav primer pri sedanji hartumski vladi. VERSKA MEŠANICA V SUDANSKI REPUBLIKI Če hočemo razumeti precejšnje težave, s katerimi se mora Cerkev piri svojem apostolskem delu v današnjem Suduanu borati, moramo rjujno poznati versko različnost isudanskega prebivalstva sar mega. Večino v državi tvorijo sicer res muslimani, a povsem zgrešeno udarjajo tisti, ki povprek trdijo, da je Sudan muslimanska država. , V Sudanu živi osem milijonov ljudi. Štirje milijoni, tedaj polovica, častje Mohameda. Tri in pol milijone je poganov, kristjanov pa okrog pol milijona s ka-tehumeni vred. Najbolj muslimanske so šestere severne province. A bomo tudi med njimi našli posamezne še docela poganske otoke: plemenski poglavarji in vse važnejše domače osebnosti so sicer muslimani ali se vsaj delajo, da so, medtem ko ljudstvo še vedno prinaša žrtve svojim starim malikom in verjame v skrivnostne čarovniške moči, ki so pač vse prej kot kaka mohamedanska značilnost ali prilastek. Tako so v Kor-dofanu našteli okrog 200.000 poganov med tamkajšnjimi nubijskimi rodovi; v Dar Fouru in v provincah ob Modrem Nilu, pa še celo v na vid tako muslimanski Kasali pa je to število še višje. .. Jug daje bivališče poltretjemu milijonu, izvečine črncev bantujskih rodov. Med njimi je muslimanov komaj deset do dvajset tisoč, dočim je katoličanov tod čez dvesto tisoč. Vsi ostali so pogani. CERKEV SE BORI S TEŽAVAMI Kot smo že omenili, so se lani tik pred oklicem sudanske samostojnosti, v mesecu avgustu uprli nekateri vojaški oddelki na jugu, ki so imeli svoj sedež v mestu Torit. Uprli domačim sicer, a severnim arabskim poveljnikom. Ta re' bel jan bi bil nazadnje ostal čisto drU' žinska vojaška stvar, če bi mimo lostnega krvoprelitja ne povzročil tud' odkritih in prikritih napadov na Ceri kev, njeno misijonsko delo v Sudanu, P0-sebej pa še na katoliško šolstvo. Komaj so upor zadušili — znano j®; kako so v enem samem primeru zapr» v tesno celico čez 300 sudanskih zam°r cev, ki so jih tudi dolžili nepokorščin® in ki so od lakote pomrli vsi do zadnj®' ga! — so nekateri večji in vplivne.)81 sudanski časopisi začeli krivdo za n® imiire valiti na katoliške misijonarje ia krščanske grške trgovce. Mnogi mush' manski veljaki na severu so trdili, da so upor pripravili in zanetili južni žri1 ski kristjani. Tako so vso krivdo tu®' tali naravnost na Cerkev samo! Dejstva sama so to muslimansko natolcevanj® osmešila in razjgalila: izkazalo se J® prav nasprotno: da so bili namreč toliški misijonarji tisti, ki so zaščitil1' kolikor so največ mogli, vse ljudi 'iz 8C_ vernega dela dežele, ki so se takrat 113 bajali na jugu, in jih skoraj dva ted"a skrivali po svojih domovih in na mi®1' jonskih postajah ter tako lastno življ® nje stavili v nevarnost. Primer prezgovorno priča, s kakšniu11 težavami se mora Cerkev danes v Su. danu prav zaradi te včasih naravno»1 zagrizene rasne razdvojenosti tmed sev£T rom in jugom boriti. Lahko si člove* predstavlja, kako močno to ovira in ®la bi njen apostolat miru in ljubezni! Najbolj nazorno je vse te težave kazal v državni skupščini katoliški damski senator Stanislav Pyasama, K je hkrati tudi vodja parlamentarne oP^ žici je. Svoje ugotovitve je povzel v ua slednjih izjavah, ki so globoko odjeku' med večino muslimanskih poslancev 1 senatorjev: Vlada in sudanski državljani pri^u® vajo in zagovarjajo važnost in nujn°-verske svobode v deželi — pa veno® oblasti še vedno izpolnjujejo prejšnJ Cerkvi sovražne zakone, ki so v p°se J'-0 oviro postavljlanju krščanskih cer-vä in ustanavljanju katoliških šol. , Državna ustava priznava in aagovar- svobodo vesti — pa je navkljub temu se vedno v veljavi zakon, ki ukazuje, da Klora sleherni Sudanec, če hoče menja" vero, dobiti prej posebno guvernerjevo dovoljenje. ^°vi Sudan priznava osemurni delav-s pravico enkratnega'tedenskega po- nik ?^a — pa So vendar v premnogih kra- jih 'nedeljo potisnili med navadne de- 0Vne dni jn jo skušajo kot Gospodov 3111 sploh odpraviti. Vse uradn e državne svečanosti so po gobaniedanskem obredu; s tem pa su-^anske katoličane, ki prav gotovo niso }^anj iskreni državljani, nujno spravijo v naravnost nemogoč položaj, če Se Jih hočejo udeležiti. Fanatične tolpe so ponovno napadle krščanska pokopališča, kot se je to zgodilo v Ondurmanu in v iPort Sudanu, kjer so onečaščali grobove in skrunili križe na njih. Muslimanski gorečniki, ki so na vplivnejših mestih, so sprožili reko klevet Proti južnim sudanskim kristjanom zgolj ^adi njih krščanske vere. Posledica: crnski kristjani, ki so na severu, so iz-^bili delo in pri vsem prizadevanju ne f!0rejo več do zaposlitve. Celo policija, M naj bi bila vendar prvi in najzane-'Slivejš; varuh državne ustave in nje-r|ik zakonov, je že večkrat odkrito n.a-^Hii'la proti kristjanom samo zalradl Pjih vere. Tako črni katoliški senator. , večje pa so težave, ki jih ima Cer-ev v Sudanu s svojim katoliškim šol-sivotn, posebno v južnem delu. Ob lanski avgustovski prekuciji na jugu, ko Pobesneli zamorski vojaki pobili čez riisto severnjakov, so učitelji, ki so do" lTla s severa, na vso naglico pobrali ši-a in kopita in bežali. Vlada je potem *aradi varnosti ukazala ukiniti vse šole, ' jih še do danes niso odprli, šole na Gdanskem jugu, ki so v pretežni večini ^ rokah katoliških misijonarjev, zdaj a'Tifivajo in zamorska mladina je od- trgana od svojih vzgojiteljev, prepuščena sama sebi. V zadnjih mesecih je Zveza sudanskih učiteljev osnovnih šol postavila vladi tele pogoje za vrnitev svojih članov na jug, kjer bi se, če bi pogoji bili sprejeti, pouk spet začel, tudi po katoliških šolah, ki so pač odvisne od uradne šolske učiteljske ustanove: Vsi katoliški misijonarji se morajo omejiti zgolj na versko delovanje. S tem hočejo doseči, da bi pustili vse krščansko šolstvo .muslimanskim rokam. šole, ki so v notranjosti dežele, po vaseh, kamor katoliški misijonar danes lahko brez težav in nevarnosti pride, naj vlada prestavi v bolj obljudena središča. Tam bi muslimanski učitelji lažje zavirali delo katoliških misijonarjev. Državini učitelji nuj imajo dovoljenje, da smejo nositi orožje... Če pomislimo, da je katoliške šole v južnem Sudanu do lani okiskovalo čez 250.000 Ijudskošolskih otrok in gimnazijcev, si lahko predstavljamo, kakšen udarea za širjenje božjega kraljestva v tej deželi pomeni sedanja vladna prepoved poučevanja. Še posebej, ker je kaj malo verjetno, da bi vlada pristala na pogoje, ki jih muslimanska učiteljska zveza postavlja za nadaljevanje pouka na jugu. Pa tudi če bi vlada pristala na to, bi takšna uklonitev mohamedanskim težnjam kaj nezdravo in verjetno tudi precej nevarno odjeknila med južnimi zamorci. Navkljub vsem težavam in trenutnim trenjem v Sudanu pa se bodočnost Cerkve vendarle nakazuje lepa in plodom nosna. Tudi kar druge krščanske vere zadene, naj že protestante, pravoslavne ali kopte. Katoliška Cerkev uživa pri domačih oblasteh velik ugled in resni ljudje ji plemenitih teženj in naporov za dušni i nmoralni dvig sudanskega prebivalstva ne osporavajo. Nasprotno! Vplivni sudanski politiki so že večkrat javno priznali, da ima prav katoliška Cerkev v Sudanu nemajhne zasluge za vzbujanje narodne zavesti, pa tudi da s svojim šolstvom veliko pomore k višji izobrazbi sudanske mladine, ki je največ ji up mlade države. Veliko spoštovanje pa si je misijonsko delo v Sudanu zadobilo tudi na ka-:ritativnem polju. Sudanci ne bodo tako kmalu pozabili, da so bili katoliški misijonarji tisti, ki so jim prvi postavlja^ li bolnišnice in dispanzerje, ki so se najbolj borili za odpravo trgovine s sužnji, ki so jim pozidali prve šole, delo, pri katerem nosi zastavo prav naš rojak Knoblehar, začetnik modernega mi- sijonstva v Sudanu in njegov prvi ap0" stolski provikar. Z molitvijo katoliškega sveta se k0 katoliško misijonstvo v Sudanu v državi prav gotovo razraslo v mogoč00 drevo, ki bo nedvomno trden branik n®" varnemu islamskemu prodiranju v osrč" je črne Afrike. Tudi slovenskim k atol1' čanom misijonska dolžnost veleva, da se posebej v svoje molitve vpletamo pr06' njo za blagoslov in uspeh sudanske?® misijona, ki je zgrajen na visoki žrtv’ sina slovenske matere — velikega Ig°a' cija Knobleharja! ZAČETNIK MODERNEGA MISIJONSTVA V SUDANU IN NJEGOV APOSTOLSKI PROVIKAR JE BIL NAŠ IGNACIJ KNOBLEHAR EDEN NAJVEČJIH MISIJONARJEV CERKVE IN NAJVEČJIH SINOV SLOVENSKEGA NARODA. PO ZASLUGI DR. FRANCA JAKLIČA IMAMO O TEM SVETNIŠKEM MOŽU IZVRSTNI, SKORAJ 500 STRANI OBSEGAJOČI ŽIVLJENJEPIS, KI GA VSI OBČUDUJEJO IN HVALIJO. MARIJAN MAROLT PRAVI O NJEM: KNJIGA JE NAPETO BRANJE, KNJIGA JE LEIPO BRANJE... MI DODAMO ŠE, DA JE KNJIGA TUDI CENENO BRANJE, SAJ STANE V KARTON VEZANA LE 35 PESOV, 3 DOLARJE, 1000 LIR, 35 AVSTRIJSKIH ŠILINGOV, 2 ANGLEŠKA FUNTA; V PLATNO VEZANA PA 45 PESOV, 4 DOLARJE, 1200 LIR, 45 AVSTRIJSKIH ŠILINGOV, 2.5 ANGLEŠKA FUNTA. DOBI SE PRI VSEH POVERJENIKIH „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ IN SE NAROČA PRI UPRAVI: „KATOLIŠKI MISIJONI“, COCHABAMBA 1467, BUENOS AIRES, ARGENTINA. DENARNA NAKAZILA NA IME: PETEK JANEZ CM. OPiše Ruda Jurčec, Buenos Aires »Maximum illud“ P- Lebbe je bil v daljni kaplani j i v Ningpoju, ko je Kitajsko zajel velik val a^burjenja in nemira. Na vse dogodke, ki so sledili, Lebbe ni mogel imeti poseb-vpliva, ker je v Ningpoju moral prekiniti vse vezi z listi, ki so izhajali v ‘oncinu, in z organizacijami in prijatelji, ki jih je imel v tem velikem središču Moderne Kitajske. . V Evropi se je svetovna vojna bližala koncu, toda na bojiščih še vedno ni bilo ^astio, kakšna bo odločitev. S ovna žna tabora sta si še stala nasproti v vsej moči, v ^striji je sicer začelo pokati, toda cesar Viljem II je imel Nemčijo še trdno rokah. Takrat je ves svet pretresla novica, da je papež Benedikt XV sklenil Postaviti diplomatske stike s Kitajsko in poslati tja svojega nuncija. Prvi je Javil to novico dnevnik v iPekingj „Peking Leader“ in sicer 20. julija 1018. Med 'gajskimi katoličani je nastalo silno navdušenje, enako pa so bili veseli in po-vasceni vsi Kitajci. Kitajski poganski tisk je objavljal novico pod velikimi naslovi, svojih člankih pa izražal čestitke kitajskim katoličanom. Nihče drugi kot ti sa-1 so znali najbolj ceniti to dejanje isv. očeta, ker so menili, da bodo sedaj še bolj 'Wi biti uspešni pri svojem delu za razširjenje Cerkve na Kitajskem. Toda zelo čuden je bil odziv med] evropskimi naseljenci. P. Cotta je tiste dni ^lsal prefektu Propagande v Rim: „Vse, kar je kitajsko, je navdušeno nad tem iy vern,'k|> in duhovščina se tresejo veselja — umolknili pa so vsi, ki so a- Evrope, in to verniki in duhovniki, molče ali ,pa so celo nasprotni.“ Med Franco-p! 'n Angleži se je takoj razneslo, da je sv. oče podlegel nemški propagandi. rancoski ambasador je šel h kitajski vladi in formalno protestiral proti temu, enak ^ je nekaj dni nato vložil francoski ambasador pri Vatikanu. Zavezniki so v kingu nekaj dni nato izročili skupno noto kitajski vladi, ki je obsegala 12 točk. j ^ drugim so poudarili, da protestirajo proti temu, da „si je kitajska vlada upa-j., VzP08taviti redne diplomatske stike z Vatikanom in to brez dovoljenja zavezr 1 S tem je pekinška vlada vzbudila sum, da je v zvezi s sovražniki.“ jj. dračje je bilo tedaj na Kitajskem takšno, da ni niti eden izmed 60 apostol-y 'u, v*karjev iskušal dvigniti svoj glas in protestirati proti takim sumničenjem. ^ ekingu je izhajal v francoščini vestnik „Le Bulletin catholique“, ki je posnel °v>co j2 peking Leaderja, dodal pa je, da za vsebino novice ne prevzema nobene odgovornosti, ob novici pa je objavil list uvodnik, napisan na francoski ambasadi' Člankar jasno zavrača (upravičenost koraka sv. očeta. Benedikta XV. Na široko se je razpisal samo Ichopao, ostal pa je tudi ,sam. Njegovo pisanj® je nekatere Evropejce tako vznetminilo, da so začeli list odpovedovati in po kabr lišfcih predelih Kitajiske se je začela gonja proti listu. Bila je uspešna in list j® izačel naglo padati v nakladi. Vse te dogodke je podrdbno popisal kardinalu-(PTnl čestitke in zahvalo sv. očetu zia veliko dejanje — in sv. oče se jima je v posebn1 brzojavki zahvalil. To je bila edina javna manifestacija tega velikega dogodki' ki se je moral umakniti v senco, ker so bile zaradi vojske politične strasti prev®® mzplamtene, da bi mogla priti prav vsebina do pravega izraza. Konec vojne je vrgel Kitajsko v še večji vrtinec. Osrednja vlada je bila P° zmagi zaveznikov v Evropi oslabljena, ker je to hotela Japonska, ki je bila 1)3 strani zmagovalcev, njen delež pri zmagi pa bi morala plačati — Kitajska. PrVa posledica je bila, da se je vsa Kitajska razbila v vrsto despotij, v katerih s° zavladali maršali in generali. Visi so se uprli centralni vladi v Pekingu, zase P® so trdili, da smatrajo za svojo nalogo, dati Kitajski edinost im novo, moderno, mokratično vladavino. Najbolj se je razbil severni del Kitajiske, še najbolj je strnjen jug. Tam se je vedno bolj začela uveljavljati osebnost generala čanfeaJ ška. V teh težkih dneh je Lebbe v svojem Ningpoju pogosto mislil, da so mi1^® lepi časi in da bodo poslej politične zmede še bolj zavrle delavnost Cerkve, b ise je Kitajska razkrajala, ga je osebno prizadejala tragedija — koncem avgust® 1918 je umiri v Evropi njegov oče. , Bližalo se je leto 1919, za Lebba bolj žalostno kot katerokoli poprej. M®n‘ je, da se bo morala Cerkev umakniti po aferi okrog vzpostavitve diplomatski stikov, homatije okoli njega so naraščale — v Tiencinu je sprožil delavnost, ki ^ hotela dobiti v okviru misijonstva ime „tiencinska imetoda“ — toda novi časi 1 težke razmere so dajale vtis, da se vse ruši im umika med razvaline. Iz svoj®# zatišja v Ningpoju je tiete dni Lebbe pisal besede, ki kažejo, da je bil o vs® dobro poučen, da je vedel, kam se usmerja borba in kaj hoče doseči zanj' in z nJ1 njegov prijatelj p. Costa. Tako piše: ,,P. je resnično velika dobričina. Koliko J moral pretrpeti te dni. Nič mu ni bilo prizaneseno... Kakšen prijatelj... Ob"®®, zala sva se s prisego, da bova v slučaju potrebe šla peš v Rim — pa četudi pri tem izrabiva noge do kolen —, samo da bi tam mogla pokazati kitajsko ^ devo v pravi luči, da bi mogla Kitajce priporočiti sv. očetu. Toda med tem' J Rim spregovoril in najino trpljenje ne šteje več.“ Enciklika sv. očeta Benedikta XV. je izšla 30. novembra 1919. Njena vseb'rj3 je: Širjenje vere po vsem svetu. Komaj je izšla, so jo že začeli nazivati >rs^re0| z jasnega“. Za Lebba je pomenila okrožnica veliko doživetje: takoj je bilo da najnovejše pisanje sv. očeta ne zavrača nobenih njegovih zasnov o tem, ka^ pospešiti misijonsko akcijo na Kitajskem, in da ne odobrava vse tisto, kar je.P® on v letih „tiencinske metode“ predlagal v svojih spomenicah na p red stoj'11'1 ^ zlasti pa vse tisto, kar je v zadnjih nekaj letih v svojih poročilih in pismih njal kardinalu Mercieru v Malinesu. Navodila Benedikta XV. o delu misijon^ zelo podrobna, tako škofom kakor duhovnikom. Glavni poudarek pa je v tis okrožnice, ki govori o tem, da mora biti glavna skrb vsega dela, kako vzbu-1 dhihovmiške poklice med d,omaičini. Delo misijonarjev sa mora oiaslanjati zlasti sodelovanje duhovnikov-domačinov, cilj vsega tega pa mora biti mnogo višji !? sicer: med domačini'duhovniki je treba vzbuditi tiste, ki 'bodo .postali škofje. , alje pravi okrožnica, da se nalaga vsem misijonarjem kot dolžnost, da sodelu-pri dvigu in krepitvi dežele, v kateri delujejo. Tako morajo misijonarji zlasti lSkrbpti za to, da se nauče jezika, v katerem morajo znati oznanjati tujcem evatn-gelij. Pri vsem tem p.a morajo rasti v svetosti in trdnosti vere. Ob koncu opozarja ,SV' oče na potrebo, da se v širjenje apostolata pritegnejo tudi žene in dekleta. . v Tisti, ki danes raziskujejo življenje p. Lebba, navajajo, da je ob času., ko je Jzšla okrožnica „Maximum illud“ v Vatikanu že bila v arhivu mapa, kjer je bilo Sprano vse, kar je bilo treba izbrati iz njegove korespondence in prihraniti za po-ISebno proučevanje. Seveda je okrožnica po obliki in izrazu zelo različna od Lebbo-razglabljanj — navaden lazarist je imel opravka s .stvarmi drugače, kakor pa s° to mogli delati oni v Rimu, ki iso poleg Lebbovih poročil imeli na razpolago še tnogo drugega gradiva in je sv. oče mogel ipotem z vsem resnično suvereno in v Polni oblasti učeništva razpolagati. Vendar je na nekaterih mestih okrožnica „Ma-^intum illud“ dinamična in mladostna, popolnoma talko, kakor so bile to 'misli in nesede p. Lebba. Ko je Lebbe prebral okrožnico, je zapisal: „Nakazani problem ne nanaša samo na Kitajsko, ampak m ves Daljni vzhod.“ Papež Benedikt XV. Jo spregovoril misijonarjem na vsem svetu. Nekaj tednov nato je prejel Lebbe Pismo kardinala Merciera, v katerem mu je pisal: „Maximum illud — saj1 to so ^'ša poročila, poslana v Rim, prevedena v latinščino in objavljena urbi et orbi vsemu svetu.“ "Misija v evrqpi“ Okrožnica sv. očeta je zelo razgibala vse misijonske predele po svetu. Prva 'Svetovna: vojna se je končala in mirovne pogodbe so uvedle nov .red v svetu; papeževa okrožnica je dala nov okvir za delo v tem novem redu Komaj je bila oknožr n‘ca dobro razglašena tudi na Kitajskem, je sv. oče že imenoval novega apostol-s ega delegata za vso Kitajsko. Izbran je bil za to visoko čast velik prijatelj in Zaščitnik p. Lebba — nadškof misgr. Guebriant, Francoz po rodu. Novi apostolski delegat je mnogo trpel zaradi tega, kar je moral Lebbe že nekaj let bivati v sa-Jtotnem Ningpoju, daleč proč od dogodkov, zlasti pa od Tiencina tistega veli središča, kjer je Lebbe v lokalnem okviru nakazal, kako bi bilo treba zaje-1 obnovljeno delavnost misijonov na Kitajskem. Msgr. Guebriant je cenil Lebbovo ^tivnost, vendar se v vsem z njim ni strinjal. Na Kitajskem je deloval že dolga desetletja' in je menil, da so Lebbovi načrti preveč drzni in da ne sloni na pravem upoštevanju razmer. Kako zelo je imel druge nazore od Lebbovih, se najbolj vidi Predavanja, ki ga je imel prvo leto svojega .imenovanja med svojim kratkim piskom v Franciji — v misijonskem vzgajalijšču v Lyonu. Tam je msgr. Gue-Priant med drugim navajal: „Res število domačih duhovnikov na Kitajskem zelo Plašča, vendar ne tako hitro, kakor narašča število pristopov v katoliško vero. faviprečno je to število znašalo letno 50.000, v zadnjem letu jih je bilo celo nad 0-(M)0. Toda to vsekakor še ne dovoljuje upanja, da bi katoliška Cerkev na Kitaj-® otn mogla kaj kmalu računati na to, da bo dobila svoje škofe-doraačine. Na Ki Riškem bo to nemogoče, dokler katoliška Cerkev tamkaj ne bo imela svojega 'Javnopravnega* statuta. Nemogoče je pomisliti na to, da bi se moral iti katoliški škof-domačin klanjat kraljevemu mandarinu, poklekat, pred njim in mu poljublja roke... Pa so še druge težave...“ Lefbbe je kmalu izvedel za razlike v teh nazorih in ugotavljal, da se ne skl^' dajo popolnoma z nameni okrožnice „Maximum illud“. Mnogo dela je bilo trc^a še opraviti in to na Kitajskem samem — med pogani, pa tudi med katoličani, zla*4 med onimi iz Evrope. Zato je upal samo eno: vrnil ise bo v Tiencin in taim nada Ijeval s pridigovanjem in razčiščevanjem nazorov... Toda prav tisti čas se 1 obrnil nanj nadškof Guebriant in mu' predlagal: „Odidite v Evropo in se poS'V*' trte skrbi za kitajske dijake, ki odhajajo na evropske univerze... Skrb zn 10 imladino mora biti sedaj glavna...“ Francija je bila med zmagovalkami po prvi svetovni vojni na prvem mestu’ kakor je zavzela vodstvo sveta po drugi svetovni vojni Amerika. Vse je zrlo 113 Francijo in na Pariz in kakor iz drugih držav, tako je mladina začela odhaja^ tudi iz Kitajske v Pariz im druga francoska mesta, da bi tam opravila svoje ^ dije. Msgr. Guebriant je skušal vpliv nad to mladino dati v roke duhovniku, ki 1 mogel edini to mladino popeljati ziai seboj. — obenem pa je seveda računal na t0’ da bi bilo prav, da se iz Kitajske za nekaj časa umakne duhovnik, ki v teli burkami h razmerah ne more ostati dolgd skrit v Ningpoju, pri tem pa zagovarJ* ideje, ki na Kitajskem toliko ljudi vznemirjajo... Lebbe se je vdal prošnji in pozneje sam večkrat navajal, s kakšnim straho11' je odhajal s Kitajske. Menil je, da bi moral predvsem ostati tam, pa ni bot ^ razočarati nadškofa Guebrianta, svojega zaščitnika in prijatelja. Vedel pa di, da odhaja na silno važno mesto: poleg Francije je za kitajske dijake zace postajati zanimiva Moskva. Sovjetska vlada je za kitajske dijake 1. 1920 usta®0 vila posebno samostojno univerzo, za rektorja pa je bii imenovan: spreten ideo-10^ in publicist komunizma — Karel Radek. Že prvo leto je bilo na univerzi 500 kit^j «kih slušateljev, sovjetska vlada pa je dijakom dajala štipendije in še druge P°1^ pore. V zahodnih evropskih državah so morali kitajski dijaki stradati in so prvih letih v spremenjenih klimatičnih razmerah številni podlegali tuberkol^' dn izčrpanosti — komunisti pa so v Moskvi zgradili univerzo in moderne dij*®: domove za kitajske dijake. Skrb za kitajske dijake v Franciji in drugod je b> nujna in zato je Lebbe že s kolodvora v Parizu najprej pohitel v pariško delavsK predmestje Colombes, kjer je v avtomobilskih tovarnah delala .skupina kitajs*® dijakov-delavcev. Morali so poleg študija še delati, da iso se mogli preživljati, h je Lebbe dospel v tovarno, da poišče med dijaki znance, je prišlo do incidenta komunisti so Lebba dejansko napadli in ga hoteli s silo odstraniti iz tovaf®0' Nekaj ur nato je Lebbe prišel v glavno hišo očetov lazaristov na Rue de Sevres Predstojniki so ga veseli sprejeli, toda komaj je dobro odložil prtljago, se j» P. generalnem predstojniku že oglasil dostojanstvenik iz francoskega zunanjega & nistrstva — prišel je na vodstvo reda protestirat, da je Lebbe prišel v FrancU’ in je terjal, da se mora .takoj odstraniti. Prosil je, da bi to željo francoske vla izvedel generalni predstojnik reda. Seveda se je moral dostojanstvenik kmalu straniti iz hiše, ne da bi bil kaj dosegel. Lebbe je takoj začel z omgiamizacijo Po^0_ či za kitajske dijake v Franciji: na vseh francoskih univerzah jih je bilo nad 12 V prvih dveh desetletjih je večina kitajskih dijakov, ki so se odločili za št11 ^ v inozemstvu, odhajala v Združene države. Tam so seveda prišli v protestant* svet in večina jih je prestopila v to vero. Na univerzah na Japonskem in druff^j so se kitajski dijaki navzeli idej materializma tistega časa. Toknat je prih^J^, velik dotok dijakov v svet, ki je bil katoliški. Za delo med temi dijakii pa ra*P linju ■IUI. IjlUMU—umA*.u Ufaum-u, nfcwwi—ux om h^x;x\j. » jüa je yxja,x.a, u voiin-nii Nezaupanjem do Evrope. Doma so bili bolj naklonjeni krščanstvu, zlasti katoliški® misijonarjem, ker so videli, da delajo ti za splošen dvig Kitajske, v evropskih državah pa so Kitajci zrli tiste, ki so Kitajsko kolonizirali, zavirali njen raz-; vse, kar je prišlo iz Evrope, je skušalo preprečiti dvig Kitajske in mnogi 'Ned mladimi intelektualci so podlegali nazorom, da evropsko krščanstvo podpira to politiko kolonializma. Kitajske dijake je bilo treba prepričati, da je katoliški duhovnik pri organizaciji podpore v Evropi prav tako nesebičen ir. prežet ljubezni do Kitajske in njenega napredka, kakor je bil in je še na Kitajskem. Lebbe sam pa je tudi med svojimi sobrati in predstojniki opazil, da zro nanj 3 Posebnimi nazori. O njem in njegovi dinamiki so mnogo culi in so menili, da Ntorajo ohranjati njegovo delavnost v mejah posefbne pozornosti. Ko je prišel v Nontralno hišo, miu je bilo takoj povedano, da naj nikar ne skuša iskati zvez z Ri-iNom mimo svojih predstojnikov in da naj tudi ne poskuša doseči posebne avdi-i^nce pri sv. očetu. Njegova 'glavna skrb bodi samo skrb za kitajske dijake, ki so Nu univerzah v Franciji in Belgiji. •Prvi, ki se je Lebbovega prihoda v Evropo najbolj razveselil, je bil kardinal Mercier. Takoj sta obnovila pismene stike in ko je v začetku 1. 1922 kardinal od-dajal v Rim, je bil on tisti, ki je „organiziral“ način, kako bi Lebbe prišel v osebni s sv. očetom. Genei-ali imajo svojo strategijo, iz postopanja kardinala Merciera Pa se vidi, da se je tudi on znal dobro obračati na terenu diplomacije, kadar je bilo treba. Zato je Lebbu sporočil naslednje: „Iz Rima vam bom poslal brzojavko, kjer vas bom povabil, da pridete k meni. Z brzojavko se podajte k predstojniku m mu recite, da vas kliče kardinal Mercier. Gotovo vam bo obisk pri ‘imeni dovolil, šele Potem pa mu recite, da sem v Rimu in da morate na ta obisk v Rim... ‘Kakor je kardinal Mercier predvideval, tako se je tudi zgodilo. Predstojnik je Pristal na to, da odide Lebbe v Rim h kardinalu Mercieru ma razgovor. Ko je prišel v Vatikan, mn je kardinal sporočil, da ga bo papež Benedikt XV. sprejel v Posebni osebni avdijenci. Naslednji dan je Lebbe — kakor je sam pozneje pripovedoval — v velikem stra:hu čakal v predsobi papeževe biblioteke. Ni vedel, ali bo sv. oče njegove mazore odobril... Vedel je samo to, da se bo sleherni odločitvi sv. očeta popolnoma vdal in pokoril. Ko je vstopil v knjižnici in pokleknil k nogam sv. očeta, ga je Bene-cl'kt XV dvignil in posadil na stol ob sebi. Dolgo časa mu je govoril samo te be-'?ede: „Dragi p. Lebbe, ubogi p. Lebbe...“ Več kot pol ure je trajala avdijenca. Nekaj dni nato je moral iti v avdijenco k prefektu Propagande, kardinalu ^Nn Rossuirmu. Tam je ponovil, kar je poročal ze sv. očetu, med razgovorom pa ga j!' kardinal van Rossum nenadoma prekinil im mu rekel: Napišite mi na listek Rnena tistih kitajskih duhovnikov, ki bi po vašem mnenju mogli biti izbrani za škofe... Lobbe je pozneje pripovedoval, kako so se mu roke tresle, ko je iz svo-JeKa žepnega koledarčka iztrgal listek papirja in s svojim majhnim drobnim svinč-?'kom napisal imena tistih, ki so nekaj let pozneje res bili izbrani za prve kitajske škofe. Listek je dal kardinalu —> svinčnik pa je spravil in ga hranil pozneje kot Posebno relikvijo. , S strahom je odhajal v Evropo e_^ na Kitajskem. Njegova misija eNen pomen. in menil, da se izloča iz pravega dela za Cer-v Evropo pa je nepričakovano zadobila po- (‘Se nadaljuje) STARA KITAJSKA MODROST Janez Kopač C.M., Kanada (Nadaljevanje in konec) V junijski številki Katoliških misijonov je bil objavljen; prvi del zadnjega poglavja Konfucejeve knjige Veliki nauk. V tem poglavju Konfuce razpravlja) kako bi bilo mogoče priti do svetovnega miru in do zemeljskega blagostanja. SVETOVNI MIR ZAVISI OD PRAVILNEGA VODSTVA DRŽAV. Konfuce je prepričan, da svetovni mir zavisi od pravilnega vodstva držav-Zato daje v zadnjem poglavju te svoje knjige obsežna navodila za pravilno vodstvo držav. Od vladarjev držav zahteva, da so pošteni, nesebični in državljanom to, kar so dobri starši svojim otrokom. V drugem delu toga poglavja pa Konfuce razlaga, kakšni ljudje naj bi prišli k vodstvu in upravi držav. Navedimo dobesedno to Konfucejevo besedilo: „V Izjavi vojvoda Čin je rečeno: .Pokažite mi državnega ministra) ki je iskren in odkrit ter si ne lasti drugih pravic kot da bi bil prepro-; stega in pravičnega duha; ki je velikodušen in gleda na sposobnosti drugih kakor da bi bile njegove; an kjer koli najde izvedene in bistroumne može, jih ljubi v svojem srcu bolj kot morejo usta izraziti in se resnično pokaže pripravljenega, da jih bo prenašal in uporabil: tak dr' žavni minister bo mogel ohraniti dobre naše sinove in vnuke in ljudstvo in javne dobrine. Prav tako pa bo tudi država skrbela zanj. <3e bo pa imel to napako, da bol zavidal in sovražil tiste, ki so zmožni; če bo nasprotoval tistim, ki so sposobni in bistrovidni, in jih ne bo voljan trpeti poleg sebe, tak državni minister pa ne bo zmožen zaščititi naših sinov in vnukov in ljudstva. In ali ne bo tak proglašen za nevarne#3 tudi državi?' Le resnično kreposten vladar bo odslovil takega ministra in ga bo izgnal med divje rodove ter odločil, da ne bo živel več z njim v Kra-Ijestvu sredine (Kraljestvo sredine je Kitajska). To se sklada .s pre' govorom: ,Le resnično kreposten človek zna ljubiti ali sovražiti drug6- . Videti zmožne ljudi in jih ne sprejeti v važne državne službe; aji jih sicer sprejeti v važne državne službe, pa ne takoj, pomeni preziranj® zmožnih. Videti nezmožne ljudi na važnih državnih mestih, pa jih n® odstraniti, ali jih sicer odstraniti, pa ne takoj, je slabost. Ljubiti tiste, ki jih ljudstvo sovraži, in sovražiti tiste, katere ljudstvo ljubi, se pravi žaliti zdrav čut ljudstva. Nesreče bodo prišle nad tistega vladarja, ki tako dela. Tako vidimo, da ima vladar velik nauk, katerega se mora držati-Iskreno in nesebično mu mora slediti, če bo pa ošaben in samopašen, se tega nauka ne bo držal. Važno je tudii navodilo za proizvajanje državnega bogastva. Naj bi bilo mnogo proizvajalcev in malo odjemalcev. Naj bi bila dejavnost v proizvodnji in štedenje v potrošnjli. Tedaj bo vedno dovOlj bogastva. Človekoljuben vladar zbira bogastvo za druge in ta,ko ohrani tudi sebesebičen vladar kopiči bogastvo zase iin tako pogubi sebe. Nikdar se še ni zgodilo, da bi vladar ljubil dobrohotnost in bi ljudstvo ne ljubilo pravičnosti; da bi ljudstvo ljubilo pravičnost in bi vjadarjeve zadeve ne bile urejene dobro. In nikdar se še ni zgodilo, da bi v taki državi, kjer se bogastvo pravično steka v državno blagajno, bogastvo ne ostalo tudi v vladarjevi posesti. . Kadar so voditelju države lastni dohodki glavni cilj, je gotovo pod Vplivom kakega slabega, majhnega človeka. Morda ima takega človeku za dobrega. A kadar uporabi takega človeka pri upravi države,^ bodo Nesreče z neba in kletve s stranli ljudstva kar vrele skupaj. In četudi bo za njim kak dober človek prevzel vodstvo, ne bo več mogel ozdraviti zla. To pojasni pregovor: ,Za državo ni vir blagostanja bogastvo, ant-bak pravičnost'. Tako to poglavje razloži, kako je treba voditi države, da bo v človeški družbi mir in sreča.“ RAZLAGA: Navodila, ki jih v tem poglavju daje Konfuce vladarjem glede Nastavljanja in odstavljanja državnih ministrov in uradnikov, so gotovo silno Važna za dobro vodstvo držav. Cerkev, ki je božja ustanova in. obenem najbolje Urejena družba, daje stroga navodila in predpise glede nastavljanja škofov, žup-N'kov in ostalih važnih cerkvenih služb. Vedno velja pravilo, da se morajo odda-Jati važne cerkvene službe najsposobnejšim in obenem najbolj čednostnim du-°vnikom. Isto pravilo je Konfuce postavil, ko gre za oddajanje važnih državnih Znano je, da se nezmožni in slabi vladarji boje imeti okrog sebe dobre in ^Nadi napačnega obzira do njih. Konfuce te napake vladarjev upravičeno zelo Nniožne ljudi, da jih ne bi prisilili k dobremu in poštenemu vodstvu. Boje se tudi, . hi poleg njih imel še kdo vpliv na ljudstvo. Kakor ne trpe poleg sebe dobrih *N zmožnih, tako nimajo poguma, da bi odstavili od odgovornih služb slabe in J'pžtnožne; deloma zato, ker so z njimi skupaj zapleteni v hudobijo, deloma pa .Ta in napoveduje polom taki državi. Odločno zahteva, da morajo vladarji zmožne ‘Judi brez odlašanja postaviti na odgovorna mesta, prav tako pa morajo takoj “Ustaviti nezmožne in slabe. To je nujen pogoj za dobro vodstvo države. A tako j*0 znal ravnati po Konfucejevem prepričanju le kreposten vladar. Kot dokaz za svoje prepričanje navaja pregovor: ,,Le resnično kreposten človek zna sovražiti **' ljubiti druge“. A ta pregovor je treba prav razumeti. Krepost in sovraštvo V° človeku ne gresta skupaj. Sovražiti kakega človeka, tudi če je naš sovražnik, Je greh. Konfuce ni nikdar dovolil sovražiti kakega človeka, dasi pogani na splošno ^uje sovražnike sovražijo. Pregovor hoče le reči, da kreposten človek ne sodi ljudi simpatiji ali antipatiji, ampak po resničnih vrlinah in napakah. Zato ljubi na “liŽnjem to, kari je dobro,’ in sovraži na njem to, kar je slabo. To se pravi prav Jbbiti in prav sovražiti ne sicer osebe kot osebe, ampak njene dobre in slabe lastnosti. Tako mora ravnati tudi vladar z državnimi uslužbenci. Ne sme jih na- »uiivijau ui üUHtavjjiaia pu sirupu nji au ajinpmiji m ujm, äinyai emnoie po~np hovih zmožnostih in vrlinah oziroma po njihovih slabostih in nesposobnostih. Konfiuce svojo razlago o pravilnem vodstvu držav lepo zaključi s pregovo' rom: „Za države ni vir blagostanja bogastvo, ampak pravičnost“. Pravičnost je podlaga sreče in miru v državah in v človeški družbi. Tako ima Konfuce za d da nima zadostno izobraženih političnih voditeljev. Novo generacijo vzgajajo jezuiti v dveh kolegijih. Leta 1953 se je poročil s svojo svakinjo, princezinjo Ratna P-äjya Lakahmii Devi, sedanjo kraljico. Njegov oče sprva ni hotel o tem nič slišati, ^er je njen. oče eden izmed vplivnih Rana. Končno pa je le privolil. Značilno za tedanjega prestolonaslednika Mahendro je, da je bila poroka na tihem in brez vsakega zunanjega sijaja. Svojo neodvisnost je kralj še posebno pokazal s tem, da se n> uklonil staremu običaju, ki zahteva, da mora kralj imeti dve ženi, to pa zato, da bo gotovo imel naslednika. Med letom, ko so se pripravljali na kraljevo kronia-11 je, je bil pritisk velik, toda kralj se ni dal pregovoriti. In piri tem je ostalo, kar Pa gotovim krogom nič ne ugaja, ker je dvoženstvo več ali manj navada. Vidi se totoj, da je sedanji kralj progresiven in načelen; vkljub temu pa je globoko zakoreninjen v svojem narodu. KRONANJE !Dva dni pred kronanjem, torej 30. aprila, so se pričeli obredi z daritvenim °gnjem v kraljevi palači, ki je znana kot Hanuman Dhoka; ta palača je stara 500 jn kaže na pročelju podobo opice, ki jo po božje časte din imenujejo Hanuman. Štirje duhovniki iso prižgali tal ogenj v pričujočnosti kralja Mahendre in kraljice. Ta sveti ogenj so vzdrževali do 2. maja. Potem so duhovniki darovali riž, med. mleko, oves dn žito, vse povito v velik list platane. iSmisel . te daritve pa je ta, da s tem zagotovijo pomoč bogov med kronanjem. (Ljudje so vneto čakali na prvi znaki da se je sveti ogenj vnel; tri dni so gledali modril dim, ki se je dvigal iz palače-Drugi dan je bil posvečen obredu Purvanga. Sveti ogenj ta dan je bil v čast bogoV Indra, ki je prvak med indijskimi bogovi, in Vdnajak, od katerega zavisi uslišamj6 vseh molitev. Na poseben način se je kralj poklonil bogu Gan-esh, ki čuva nad znanostjo in vedo. In potem so častili zvezde. In končno dan kronanja, 2. maja. Kralj živi v palači Narainhitti; od tam s® njega in. kraljico prinesli bogato okrašeni sloni v Hanuman Dhoka palačo. Najprej sta kralj in kraljica, sedeč na tleh sredi velike dvorane, častila bogove, medtem ko so duhovniki, odeti v satfranska oblačila, prepevali vedske himne. Nato so se začeli očiščevalni obredi. Kralja so odvedli v posebno sobo, kjer je odložil vsa obla' čila. Vse telo je bilo treba namazati s petnajsterimi vrstami; zemlje, ki tso jih bib plrinesli od raznih himalajskih vrhov in iz dolin. Tudi s tisto zemljo se je mora* namazati, katero je teptal slon, ki ga bo nesel po kronanju. Seveda vse to vned prepevanjem iz svetih knjig. Nato sledi kopel v vodi, ki .so jo prinesli od vseh svetih rek, zlasti od Gangesa in Bramaputre, ter od daljnih morskih obal. Kopel je pre" pisana tudi za kraljico. Očiščen od vseh zemskih madežev se je kralj nato odel v dragocena oblačila, kot jih obredi predpisujejo za to priliko. Povrhno oblačilo Je bilo iz snežnobelega svilenega žameta in posuto s samim zlatom. Ne morete si mi' šiiti, koliko pristnega zlata bogati Indijec všiva v svojo praznično obleko. In kaj šele kralj! V slovesnem .spremstvu se je zdaj vrnil v dvorano, kjer so medtem pri' pravili prestol. V Orientu prestol ni nikak stol; človek sedi na tleh, ali čepi, ali Pa se elegantno zlekne po tleh, naslanjajoč se na blazine. Tak je tudi kraljev prestoli in tla morajo biti pokrita s preprogo, sešito iz volovje, mačkine, leopardove >n levove kože. Sledi maziljenje. (Pozabila .sem omeniti, da se mora. vršiti kronanje ^ slamnati koči. V ta namen so obdali prestol z nekakim slamnatim baldahinom. Od štirih strani sveta pride po en zastopnik štirih poglavitnih kast mazilit kralja-Z vzhoda je kralja mazilil braminec s surovim maslom iz zlate posode; z juga ga j® mazilil kšatrij.a (vojaški stan) z mlekom1, ki ga je prinesel v srebrni posodi! z zapada ga je vajšjia (meščan) mazilil s kislim mlekom v bakreni posodi; s sever» ga je mazilil sudra (najm.ižja kasta) z medom v kovinasti posodi. Končno se pribli®^ starešina duhovnikov s sila antično) dragoceno posodo in mazili kralja z dišavam’ iz raznih zelišč in cvetov, nakar ga kraljevi astronom še pokropi z vodo iz zlat® posode. Treba je še bilo, da ga duhovniki obdarijo s plamtečim sijajem ognja, z bleskom sonca, im pa z obilno močjo zemlje. Zdaj je bil popoln, čist in velik Vladar, ki mu ni enakega. Natančno ob 10.43 uri — tako je bilo zapisano v zvezdah je moralo biti kronanje. Krona je v obliki kupole posuta z raznovrstnimi biseri ’n odičena s perjem bele paradiške ptice. Potem so kronali1 kraljico z zlato krono P°' dobno tiari. Nato starešina duhovnikov mamami v sanskritu, da ima nepalski rod kralja, ki je kralj bramanov, nakar kralj ponovi po starešini! tudi v sanskrt»1 obljubo, da bo skrbel za svoj narod kot bi služil božanstvu. N,ato se vsi navz0®' poklonijo novemu kralju. Za Nepalce je maziljeni im kronani kralj učlovečeni bo# Višnu, ki ohranja življenje vsakemu bitju. Nihče se ne približa praznih rok. Medtem ko so se vršili vsi ti obredi, so 'igrale godbe, duhovniki so peli, t°' povi so naznanjali razne dele obredov in ljudstvo je odgovarjalo s klici. Ob 11 uri se je začela pomikati velikanska procesija od Hanuma.n Dhoka Pa' ače proti Tundi Khel, dve milji oddaljen stadion, kjer je kralj imel svoj darbar’ nekak javen sprejem ljudstva'. Ni mogoče primemo popisati sijajnost te pr ista® orientalske procesije. Trajala je samo — šest ur! Kralj in kraljica, ki sta se mi®d tem odpočila, sta zapustila! Hanuman Dhoka ob pol peti uri. Najprej so se vrstili zastopniki raznih vasi, vsaka vas s svojim voditeljem z zastavo, okrašeno s konjskim repom, katero je od časa do časa zamahnil, češ da s tem odžene zle duhove. Sledili so plesalci z maskami, prave šeme v pestrih ženskih oblačilih; potem vojaška godba in šolarji obeh spolov. Za njimi je po troje mož Rosilo ogromne kipe (7 do 8 metrov visoki in morda 2 metra povprek) raznih božanstev; vsakemu kipu je sledilo nekaj mož z igralci cimbal ob strani. Potem več Srruč v modri uniformi in z molitveno bandero, ena gruča rdeče, in belo oblečenih tnož z bakljiami in seveda bandero, da odžene hudiče. In vedno spet muzika! Vrstili So se oddelki policije in oboroženega vojaštva, vsi v pestrih uniformah: črne hlače, rdeča suknja — ali pa spet obratno —, in črna kapa z rumenim perjem; druge ^niforme so modre, perje pa ;rumeno in modro; „kaki“ uniforma z modrimi bereti 'n zelenim in rumenim perjem. Sledil je Gurkha regiment tna belih konjih — krasne živali. Gurkha nosi ali rdečo ali črno žametno uniformo z značilno rdečo Gurkha kapo. Vmes so blestele pestre zastave — rumene, črne, oljno zelene, temno rdeče, safranaste in modre. Več vrst skavtov, fantov in deklet, v vsakovrstnih unifor* niah. Zdaj'so se začele vrstiti bogate kočije z dvema paroma črnih konj s pravljično oblečenim kočijažem, z godbo ob strani; v kočijah so sedeli razni nepalski dostojanstveniki, v zadnji in najlepši se je vozil svečenik, ki je bil kronal kralja. Spet vojaki in godbe, im nato kočije z belimi konji, v katerih si videl stare vojaške dostojanstvenike, potem pa plemenite Nepalke: v zadnjih štirih so bile kraljeve ®estre (vse štiri so poročene v Indiji). Le-te so bile obdane od oboroženih vojakov. Sledila je lamgleška vojaška godba in nepalski vojaki. Na lepih slonih so sledili številni suvereni, večinoma Indijci. Tudi tibetski lama se je šopiril na enem. Tu ISe je vrinil moderni svet z elegantnimi avtomobili in elegantnim evropskim in ame-r>škim sijajem. Ob strani godba in vojaštvo. Nato ispet pestro okrašeni sloni, jezde-ei, vojaki. Za njimi se je pomikal mogočen in bogato okrašen slon z visokimi oficirji, za njimi pet lepih belih konjev in — oujte —1 dva osla, enega je vodil vojak v rdeči uniformi, drugega pa vojak v „kaki“. Spet jezdeci in slon in rdeče in čnnio °blečeni vojaki, za njimi pa dvojna lepa kočija s četverico krasnih konjev, z zeleno oblečenim jezdecem: v tej kočiji so bili kraljevi otroci, trije fantje) in tri deklice. Prestolonaslednik je nosil belo vojaško uniformo in meč, mlajša pa „kaki“ uniformo; 'ta j mlajši se je ves čas zabaval s tem1, da je kapo snemal in jo spet posajal na glavo i,n salutiral. Ta kočija je bila obdana od več polkovnikov in oddelkov vojakov s buškami, in za njimi več oddelkov vojakov v pestrobarvanih turbanih z zlatim robom, peš in na konjih. Zdaj se slika spremeni. Sledi šestnajst belo odetih mladcev 2 gorečimi bakljami in za njimi hodi stara žena. Nekak simbolizem življenja, toda Podrobnosti mi niso znane. Vsak četrti je nosil v roki perje iz pavovega repa — ''-o je izraz in zagotovilo dobre sreče. Kaj čuda, da iso ljudje radostno vzklikali ob te>n prizoru. Za to gručo je dostojanstveno korakal najslavnejši slon, ki je bil en Sa;in blesk zlata in srebra — nosil je kralja in kraljico, ki sta odzdravljiala na desno in levo in metala denar med ljudstvo, kar je pristno vzhodni izraz kraljeve radodarnosti. Sledila je cefe vrsta -slonov, potem jezdeci, vojaštvo in dvor, potem več Vojakov, dva slona z dvomim svetom, en- slon s še enim lamo v zlatih oblačilih, in končno oddelek Rdečega križa z avtomobili. Za temi je valovilo morje glav... Na stadionu, Tundi Khel, je kralj imel isvoj darba-r, med katerim je tudi objavil P,'°glas) ki ste ga verjetno celo pri vas čitali v čatopisihi Praznovanje je trajalo dolgo v noč. Cel teden je bila baje kraljeva palača čarobno razsvetljena. Drugi .an je kralj otvoril znamenito razstavo, kot je Nepalci še niso videli. Za inozemca J6 najbolj zanimiv oddelek z nepalsko umetnostjo. (Popoldne so se vršile javne teW, ki so se začele s tem, da je knalj izpustili v isvet 86 belih golobov — znak *niru in blagosti. Jezuitski misijoni po svetu OPOMNJA: Številko na zemljevidu v krogu pomenijo samostojne misijonske pokrajine pod jezuitskim vodstvom z različnimi delokrogi in ustanovami; številke brez kroga pa družbeno misijonsko delo drugod. AMERIKA 1 U.S.A.: Aljaska, apostolski vikariat (Eskimi in Indijanci) 2 Kanada: Misijon med Irokezi 3 Kanada: Misijon med ontarijskimi Indijanci 4 U.S.A.: Južna Dakota (Siuxi) 6 U.S.A.: Wyoming (Soeoni in Arapaki) 6 U.S.A.: 11 postojank v, različnih zveznih državah 7 U.S.A.: Michigan (Ottawa in Očipve Indijanci) 8 U.S.A.: Misijon med črnci 9 Mexico: Misijon med Tarahumara IndijanC* 10 Angleški Honduras: Apostolski vikariat (tn' dijanci, črnci, mešanci) 11 Jamaica: Apostolski vikariat 12 Cohimblja: Apostolski vikariat Baranca-Bermeja 13 Angleška Guayana: Apostolski vikariat (l*1 dijanci, črnci, Indijci) 14 Ecuador: Indijanski misijon v Manabi 16 Peru: Apostolska prefektura Sv. Frančišk® Ksaverija (med Indijanci) 16 Brazilija: Diamantska prelatura (med Indi" janci) 17 Brazilija: Misijoni med Japonci 18 Paraguay: Indijanski misijoni Aj,Rika e Menjamo 39 jezuitov, ki opravljajo dušno ......................... x U 20 21 22 23 24 25 26 27 ^"ancoeka osrednja Afrika: Fort Lamy škofija Abesinija: Sola in univerzitetni kolegij v Adia Abbebi, kjer imajo tudi apostolskega de-'egata ®elKijski Kongo: Apostol, vikariat v Kisantu ^teijski Kongo: Apostolski vikariat v Kikwit ^teijski Kongo: Gimnazija v Leopoldville elRij,ski Kongo: Gimnazija v Bukavu — Co8termansvile ^lkijski Kongo: Gimnazija v Usumbura (Urundi) Neverna Rodezija: Apostolski vikariat Lusaka u^r»a Rodezija: Nadškofija v Salisbury 28 Mosambique: Misijon 29 Južnoafriška Unija: Gimnazija v Grahams-town 30 Južnoafriška Unija: Dušno skrbstvo med di-jaštvom v Itondebosch (Kapska provinca) 31 Madagascar: Nadškofija Tananarivo 32 Madagascar: Škofija Fianarantsoa 33 Reunion-Mauritius: Misijon (Indijci in Kitajci) BLIŽNJI VZHOD 34 Sirija: Misijoni 35 Libanon: Misijoni, univerza, bogoslovno semenišče 36 Turčija: Misijonska postaja v Carigradu 37 Albanija: Misijon (katoličani, razkolniki, mo-hamedanci) 38 Irak: Gimnazija in univerzitetni kolegij, ki ga šele grade, v Bagdadu 39 Egipt: Gimnazija v Kairu in Aleksandriji, ljudske šole 40 Gornji Egipt: Misijoni, šole INDIJA - CEJLON 41 Kalkuta: Nadškofija 42 Patna: Škofija 43 Jamshedpur: Misijon 44 Ranchi: Nadškofija z indijskim jezuitom kot nadškofom; viceprovinca D.J. 45 Rajgarh-Ambigapur: Škofija z indijskim je- zuitom kot pomožnim škofom 46 Jaipur: škofija z indijskim jezuitom kot škofom 47 Ahmedabad: Škofija z indijskim jezuitom kot škofom 48 Puna: Misijon, šole, papeško osrednje semenišče, visoka redovna šola (Nobili College) 49 Bombay: Misijon, bogoslovno semenišče, univerzitetni kolegij, gimnazija, redovni noviciat, viceprovinca D.J. 50 Belgaum: Misijon in gimnazija 51 Goa: Misijon in šola 52 Mangalore: Nadškofijsko semenišče, univerzitetni kolegij, misijon, viceprovinca D.J. 53 Calicut: Škofija 54 Allepey: Gimnazija, malo semenišče 55 Kottar: Indijski jezuit za škofa 56 Tuticorln: Gimnazija 57 Madura: Škofija, provinca D.J. 58 Tiruchirapally: Medškofijsko semenišče, univerzitetni kolegij, gimnazija 59 Dindigul: Gimnazija, noviciat, ljudske šole 60 Madras: Univerzitetni kolegij 61 Bangalore: Univerzitetni kolegij 62 Vijayawada: Univerzitetni kolegij 63 Nepal: Gimnazija v Katmandu 64 Cejlon: Škofija Trincomali 65 Cejlon: Škofija Galle KITAJSKA V rdeči Kitajski je danes še 146 jezuitov, od katerih jih komaj 40 deluje. Inozemski jezuitski misijonarji kitajskih misijonov pa delujejo skupno s kitajskimi sobrati na Formozi, v Hongkongu, v Macao in po kitajskih misijonih na Filipinih, na Javi, v Siamu, na Malajskem in na Mauritiju. 66 Peking: župnija, malo semenišče, bolnišnica (jezikovna šola ukinjena) €7 Tientsin: Dušno pastirstvo (univerza ukinjena) 68 Sienhsien: Škofija s kitajskim jezuitom kot škofom 69 Kinghsien: Škofija 70 Tamingfu: Škofija 71 Süchow: Škofija 72 Šanghaj: bogoslovno semenišče, misijon, no pastirstvo (univerza, šole, observatorij *n drugo — vse ukinjeno) 73 Pengpu: Škofija 74 Anking: Škofija 75 Wuhu: Škofija 76 Haimen: Kitajski jezuit za škofa 77 Yangchow: Apostolska prefektura 78 Nanking: (Misijonska postaja in gimna^j® ukinjeni) 79 Shiuhing: Misijon 80 Kanton: Kitajski jezuitski škof kot adm»n‘ strator (v zaporu) 81 Hongkong: Dijaški dom, gimnazija, pokr* j insko semenišče 82 Macao: Postaja 83 Formosa: Misijoni, dijaški dom, profe901*-11 na državni univerzi 84 Siam: Dijaški dom in misijon za Kitajce Bangkoku 85 Malajska: Dijaški dom in misijon za Kitaic0 v Singapurju JAPONSKA - KOREJA 86 Hirošima: Apostolski vikariat z japonsk*1*1 jezuitom kot administratorjem 87 Kobe: župnija in gimnazija 88 Yogosuka: Gimnazija in jezikovna šola 89 Tokio: Univerza, nadkofijsko bogoslovno menišče, sholastikat, sirotišnica, župnija, ceprovinca D.J. 90 Koreja: Univerza v Seulu (v pripravi) OCEANIJA 91 Indonezija: Apostolski vikariat v Djaka na Javi z javanskim jezuitom kot škofom 92 Indonezija: Apostolski vikariat v Semera*1# 96 97 98 na Javi z javanskim jezuitom kot škofom Filipini: Nadškofija Cagayan na Mindor0 ^ Filipini: Škofija Zamboanga na Mindoro filipinskim jezuitom kot škofom Filipini: Misijonske postaje, dom za duho'rrl vaje, kitajsko bogoslovno semenišče, re^0^ skolastika, filipinsko bogoslovno semenls[ institut za misijonsko versko vzgojo, tri nazije, observatorij v Lut-Tzonu Filipini: Postojanka na Culionu Filipini: Modroslovnica za redovne dijake gimnazija na Cebu Micronesia: Apostolski vikariat Karolinške Maršalske otočne skupine 0 mQQblH Ui UUUf AH V MIUMTKifi 6Ö.EtftH AZIJA 0T0K MADAGASKAR Ta otok spada zemljepisno brez dvoma k Afriki; narodopisno in 'narodoslovno pa k Indoneziji, čeprav je od Indonezije oddaljen skoraj desetkrat toliko kot od Vzhodne afriške obale. Res je najti tudi na Madagaskarju negridne (črnske) pri-^esi v ljudstvu, toda te najdemo celo v Zadnji Indiji. Na otoku živita dve vodilni ^3-si: bolj temni Sakalavi in čisti Indonezijci Hova. Sta pa tam še dve drugi maitj-plemeni, ki ju ni mogoče prištevati ne Sakalavom ne Indonezijcem. Na Madagaskarju pridelujejo mnogo riža in tudi živinoreja je razvita. Ljudje so vkljub to-Nernu podnebju precej oblečeni. Izmed domačih obrti je železarstvo, kovaštvo v foških, vse drugo, kot zlasti lončarstvo in oblačilna obrt pa v ženskih rokah. V °likor otok še ni pokristjanjen vlada tam mnogoženstvo in zaroka se izvrši že v ^roških letih, toda strogo ločeno po stanovih. V prejšnjih vladavinah je veljalo kensiko dedno nasledstvo. Islam je imel v preteklih stoletjih precejšen vpliv, ki ga Je Pa izpodrinilo krščanstvo. Drugače pa se bomo v tej številki spoznavali z narodi., pri katerih po človečkih računih v doglednem času ni misliti na uspehe katoliškega misijonstva. So 0 Po večini muslimanska ljudstva, potem pa plemena, ki živijo — kot del muslimanov — v Sovjetski državi. 0 Arabcih smo govorili že pri severni Afriki. V kolikor so narodopisno zani-^vl, se od svojih afriških sonarodnjakov bistveno ne ločijo. Le v južni Arabiji ls° značilne visoke, včasih skoraj manjšim nebotičnikom podobne hiše v strnjenih haseljih; v tistih krajih pa je tudi razvita reja polnokrvnih arabskih konj. Arab-Cl so v Aziji porazdeljeni sedaj na samostojne države Saudovo Arabijo, Jemen, rahlo organiziranih emiratov (deloma pod protektoratom) v jugovzhodni Ara-, 1Jb Transjordanijo, Sirijo, Libanon in Irak; nekaj jih je pač ostalo tudi v Rar östini^ [Posebno v Siriji in Libanonu je nekaj pomembnejših krščanskih skupin, P° Večini so to pripadniki starejših ljudstev in le v Libanonu je arabski živelj med ^stjani močnejši. 'Tudi v Palestini so še majhni ostanki starih ljudstev, ki jih ?°znamo iz sv. pisma. Velika večina Jmla-v pa se je priselila iz raznih delov sveta ih n ke kaže narodopisnih posebnosti. ^RKI V TURČIJI , V Mali Aziji bo pravih Turkov kakšnih 12 milijonov. Popolnoma čisti niso, p «o se pomešali s prejšnjimi prebivalci, pa tudi z ženskami, ugrabljenimi v ^ropi, med katerimi je bilo največ (Slovank, nekaj tudi Slovenk. Turki so prišli T kraje v 11. stoletju kot turkmenski Seldžuki — Turkmene bomo v temi članku Se srečali — in v drugem valu tudi turkmenski Osmani, ki so v 14. stoletju preko- račili Helespont in potem Bosporus, naselili jugovzhodni Balkan in si podvrgli potem ves polotok in še kraje na severu Balkana. Prava turška hiša ise deli v selamik in ženski harem. Mnogoženstvo so skoraj popolnoma odpravili( odkar mladoturki preorganizirali družinsko in sploh družabno življenje. Turki so po večini mohamedanski Suniti, pri katerih so mistični redovi prepovedani, vendar je v Mali Aziji tudi nekaj bolj mističnih šijitov in. drugih sekt. Med temi so posebn0 zanimivi Kisilbaši, ki častijo Alaha v treh osebah, pa tudi devico Marijo. Vernikom delijo kruh in vino in so sorodni sirijskim Nusajirom. — Posamezne skupine Turkov živijo tudi v Perziji. KAVKAŠKI NARODI Kavkaz je sicer po večini sovjetski, vendar spadajo južni predeli ozemlja* 0 katerem tu govorimo, k Turčiji, že v starem veku so grški in rimski raziskovale' strmeli nad izredno mnogoštevilnostjo narodov, ki so tod prebivali, in prav tolikšna pestrost ljudstev in jezikov je v Kavkazu še danes doma. Ločimo kavkaške narode v ožjem pomenu besede, ki jim nekateri etnologi priznavajo značaj posebne rase* pa mednje pomešane pripadnike drugih rasnih in jezikovnih skupin. Med pravim1 Kavkazijci so narodiči, ki obsegajo komaj nekaj vasi; celo posamezna naselja ima' jo včasih svoj lastni jezik. Na splošno delijo prave Kavkazijce na tri večje skupim^; na južno, severozapadno in severovzhodno. 1) V južni skupini so najštevilnejši Georgijci, ki se delijo v 12 plemen, deloma krščanskih, nekaj mohamedanskih. P°' leg Georgi j cev je v tej skupini še nekaj manjših narodov. Georgijci so se že v rim' ski dobi, v 4. stoletju, pokristjanili. Njihova zgodovina je bila potem zelo burna. V nižjih, rodovitnejših legah so Georgijci kmetje in vinogradniki, prastaro je tud1 njihovo čebelarstvo. V nerodovitnih predelih cvete domača obrt. Njihova naselja so zelo slikovita, hiše deloma še napol podzemske. Tud; ljudske noše so zelo pestre. Do najnovejšega časa je bila družabna ureditev pri Georgijcih zelo podobna sta roslovanskemu zadrugarstvu. — 2) Med severozapadnimi Kavkazijci so najp0" memhnejši Čerkezi, ki so se pa deloma že izselili v druge kraje. — 3) Severovzhod' na skupina je najbolj raznolika in jo imenujejo s skupnim imenom Dagestanci. •— Razen pri planinskih Georgijcih in pri Čerkezih je žena med Kavkazijci zelo spO' štovana. V kolikor so Kavkazijci pokristjanjeni (pravoslavni), imajo še dosti starih poganskih navad In obredov. Nasprotno pa je islam pri kavkaških mu®!1' manih brez poganskih izročil. — V centralnem Kavkazu živi iranski narod OsoV ali Osetov, ki šteje kakšnih četrt milijona duš. So pravoslavni in nima žena P1-1 njih lahkega življenja. — Bolj znani so Armenci, ki so sprejeli krščanstvo še 1. 280. Živijo deloma v Rusiji, deloma) v Perziji, medtem ko so jih v Turčiji pm končali ali pregnali. Majhen, del Armencev je katoliški. Armenska zgodovina je še bolj burna kot georgijska. —* (Potem so v Kavkazu še takozvani Planinski Židje, razni drobci Mongolov in Turkotatarov. IRANCI K Irancem štejemo Perzijce, Kurde, Afgance in Beluče. Perzijci živijo v državi, ki ji pravimo Perzijia, sami ji pa rečejo Iran, vendar ta država nikakor ni naseljena s samimi Perzijci, pač pa jih živi en milijon še v Afganistanu. Ime Perzijec pride od besede parsa, kar pomeni jezdec — vitez. Za naše, evropske pojme so Perzijci lepi ljudje. So največ poljedelci, čeprav so v sre* dini svoje države, kjer se razprostirajo pustinje in puščave, navezani samo oaze. V dežja revnih krajih obstajajo tisočletja stare umetne namakalne naprave. Hiše na kmetih so trodelne: v sredi kuhinja, desno ženski, levo moški oddelek. V Knn l'lUUUiin mm« »aTWXUr« H/l/fe t* iS^JWU. XJU.VX1JX7 i tmp X v/o uax txj X.** ilXOV^ WIVXAOXSK, *1 »WV-4.JM, ’^om in cvetlične grede. Perzijci so mojstri v tkanju preprog in v slikarstvu. Vkljub 'tenom, da so mohamedanci, v slikarstvu ne zametujejo človeške figure. Radi jedo sladkarije ter pijejo čaj, 'sadne šoke in tudi vino. Po veri so šijitisti, ker so bolj čustveni in jim pusta suma ne prija. Obhajali so praznike s precej krvavimi ple ‘si in drugimi obredi, ki jih je prepovedal šele oče sedanjega šaha, Pahlevi. Živijo Pa med njimi še razne druge sekte, tudi še pristaši Zaratustre. Kurdi so maseljeni na zapadu Perzije, na severu Iraka, na severu Sirije, v Vhodni Tiurčiji im deloma v sovjetski Armeniji. Njih število znaša kakšne tri bilijone. O Kurdih poročajo že pisatelji v starem veku. Etnologi jih delijo na štiri večje skupine, ki jih tvorijo spet manjša plemena z raznimi jezikovnimi posebnostmi. Očitno je, da -so pomešani z raznimi rasami; saj najdemo poleg plemen s temnorjavim i lasmi celo izrazite blondine. Kurdi imajo svoje plemstvo. Ple-uiena so ločena po rodovih z očetnopravno družbeno ureditvijo, ki je pa šele z Islamom izpodrimila maternopravno. Še danes je zena pri Kurdih v veliki časti. Ponekod so še napol nomadi: pozimi bivajo v revnih vaseh, poleti pa se preselijo s svojimi ovcami v hribe. Versko jih pripada največ islamskim sumitom. Nekaj jih je Siji tov. Pleme Jezidov pa ima vero, ki je mešanica krščanstva, islama in Zaratustrovih naukov. Skoraj vsi pa imajo še razne poganske «avade. Afgancev v njihovi državi ne bo dosti čez poltretji milijon, ipač pa jih živi še poldrugi milijon v Pakistanu. Ostali prebivalci Afganistana so Turkmani, Uz-beki, Tadžiki, mongolski Hesareh in indijski Kafiri. Afganski jezik je podoben perzijskemu, vendar so močni v njem indijski vplivi. Približno tretjina Afgancev ni stalno naseljena in so nomadi. Vladajoče pleme so Diurani, katerim pripada hu’di dinastija. Afganci so visoke rasti. Na jugu in vzhodu so temne polti in tem-uih las, na zapadu plavolasi in plavih oči; vsi imajo bolj ali manj zakrivljeni nos. Tudi v Afganistanu obstajajo prastare umetne namakalne naprave. Rodovi imajo dedne poglavarje, ki pa nimajo posebne veljave, ker je Afganec rojen svobod-niak. Je prepirljiv, tam vlada krvna osveta in sosedi radi drug drugega ropajo. Beluči posedujejo južnovzhodni rob iPerzije in segajo daleč noter v sedanji za-Padni Pakistan. Po načinu življenja so največ pastirji, po veri precej brezbrižni ‘Suniti. Turkotatari Turkotatari zavzemajo prostor od Kaspiškega jezera do kitajske meje, .od severne Perzije iit severnega Afganistana do gornjih tokov sibirskih rek Tobola m Irt'ša. Njihovo ozemlje ne bo nič manjše kot vsa evropska Rusija. Včasih se je P)ih poglavitni del imenoval ruski Turkestan; danes je to ozemlje, v kolikor pn-Pada Sovjetiji, razdeljeno na narodnostne republike. Kot smo ze brali in se bomo, Pa prebivajo Turkotatari tudi v sosednjih državah IPerziji, Afganistanu m v kitajskem Turkestanu, v provinci Sin Kiang. Tod so obstajale vsaj že v 6. stoletju razne države z nestalnimi mejami, saj So vsa ta ljudstva bila nomadska. Od juga navzgor so tu najprej Tw‘kmeni v svoji zvezni republiki Turkmem-stan, kjer jih živi poleg drugih prebivalcev približno en milijon, To so doma pre-°stali Seldžuki in Osmani, vsaj tako pravijo. Poleg svojih bratov v Mali Aziji, lrr|aj0 ruski Turkmeni sonarodnjake tudi v Perziji in Afganistanu. So že skoraj Vs> stalno naseljeni Turkmeni! so znani po svojih lepih ženah, ki znajo izdelovati lepe preproge, ki jim je pa sovjetski industrijski „napredek“ z dobavo umet-nib vlaken in anal inski h barv odvzel etnografsko in umetniško vrednost. Žena mora pri Turkmenih sploh dosti delati in možje njemi lepoti ne prizanašajo. Turkmenska narodna jed — ali pijača? — je iz ovčjega mleka napravljen jogurt. Zelo slaven je turkmenski ep o roparju Ker OgLuju. Uzbekov je pičle štiri milijone, največ jih živi v sovjetskem Uzbekistanu-(Meje so potegnjene v teh narodnostnih republikah bolj približno, pa tudi nase' litev posameznih narodov ni povsod kompaktna.) Ime ni narodnostno, ampak i®' vira iz imena kana Uzbeka, ki je bil nekoč njihov vladar. Približna polovica jih je še nomadov ali polnomadov, ostali so pa stalno naseljeni in se imenujejo Sarti-Nekateri etnologi dajejo Sartom veljavo) posebnega naroda: Nomadski Uzbeki kažejo namreč precej mongolski obrazni tip, ker so čistokrvni, med tem ko so lSe Sarti vedno mešali z Iranci in Turki, v novejšem času tudi z Rusi. Tudi v Uzbekistanu poznajo umetno namakanje. Sarti niso samo poljedelci, ampak tudi vešč’ obrtniki in trgovci. Njihovi umetnoobrtni izdelki so zelo fini. Vsi Uzbeki so zelo muzikalni in radi plešejo. Zelo ljubijo gledališče, ki so jim ga pa sovjeti sovjetizi' rali in poevropili. Vendar igrajo Hamleta ne samo v svojem jeziku, ampak tudi v uzbeških nošah. Južno od Aralskega jezera, deloma v Uzbekistanu, deloma v TurmenistanU. prebiva 100.000 duš obsegajoči marodič Karalka\pakov, ki so še najbolj podobni Uzbekom. Severno od Uzbekov živijo — največ spet v ,.svoji“ republiki — Kazaki, ki j>b je za spoznanje več kot Uzbekov. Čimdalje bolj se nekdanji nomadi stalno naselju' jejo. Kot Uzbeki so imeli včasih svoje kane, pa tudi svoje plemstvo. Po obrazu so še bolj mongolski kot Uzbeki, da ne govorimo o Turkmenih. Glavna jed jim 3e kruh, radi imajo sladkarije, mesa pojedo največ ovčjega. Pijejo čaj in nekaj V°r dobnega kot je turkmenski jogurt, le da je to napravljeno iz kobiljega mleka iu se imenuje kumis. Kirkizi so živeli v starih časih ob gornjem Jeniseju, mnogo bolj- na vzhodu kot dandanes, ko prebivajo na severu Kazakistana in še čez. Kirkizov je približno en milijon. Od sosednjih Turkotatarov jih loči že to, da niso imeli nikoli dinastij in plemstva, ampak samo starešine. Zelo zanimivi, pa tudi raznoliki so Tadžiki, številčno enako močni kot Kirkizi-Živijo vzhodno od Uzbekov v avtonomnem/ Tadžikstanu, deloma pa tudi pomešani med Uzbeki. Niso Turkotatari, ampak Iranci in govorijo Perzijcem podoben jezik-So lepi ljudje in kjer vlada med njimi vsaj nekaj blagostanja, držijo mnogo na lepo obleko. Prebivajo v dolini med hribi in jih pridno obdelujejo. Kolikor više gori proti iPamirju bivajo, toliko revnejše je njihovo življenje in toliko bolj se v oblekah zanemarjajo. Ljubijo muziko, ples, petje in veselice, njihov islam pa je še poln poganskih navad in češčenj. Na kitajski strani pa živijo številni manjši turkotatarski narodiči, ki so še najbolj podobni uzbeškim iSartom. V njihovem verstvu so zapustili sledove nesto' irianizem, maniheizem in islam, zdaj pa prevladuje budizem. Kdo je zanesel v te daljne kraje že v davnini krščanstvo, nisem mogel dognati. Ti narodiči imajo visoko kulturo in tisočletno kulturno tradicijo. Žena ima pri njih veliko veljavo i,fl zato je tudi njihova domača umetnost visoko razvita. Sibirija. Ker smo že pri nekrščanskih narodih v Sovjetiji, se seznanimo še s sibirskimi ljudstvi. Saj jih ni mnogo, morda še 20, če ni katero medtem že spet izumrli. Leta 1926 so našteli samo še 200.000 domačinov nasproti 16.000.000 Rusov. Danes je razmerje morda še slabše v škodo starim prabivalcev, čeprav trdij0 Rusi, da se trudijo za njihovo ohranitev. Narodi, katerih število presega vsaj 10.000, so Laponci, (ki živijo tudi v severni Evropi), Samojedi, Voguli, Ostjaki iu Tunguzi. Delijo se v 9 jezikovnih skupin. Rasno so ali, Mongolidi ali pa Sibiribi. Sibiribi so vmesna stopnja med Mongolidi in Evropeidi. Gospodarsko se izživljajo Vsi ti sibirski narodiči v lovu, ribolovu in reji severnih jelenov. Versko jih vse ^načujejo s šamanisti, kar pa me pove dosti. Šaman je duhovnik . vrač, ki je res vsem poznan. Tiudi je’šaman pri vseh nekakšen Bard, pevec in plesalec, seveda ne v tistem divjaškem smislu kot v Afriki marsikje. Verske predstave, ki jih ša-ttian posreduje, so pa pri| raznih rodovih zelo različne. Po večini verujejo Sibirci v najvišje bitje, ki ga pa njegova prejšnja žena, boginja smrti, stalno ovira pri delu. Najvišje bitje se tej spiletkariei maščuje z vedno novim ustvarjanjem. V šamanskih pesmih je prvi tema človeška duša. Zelo razvita je mitologija, bajke, Pesništvo pa zlasti epsko. Upodabljajoča umetnost ne zaostaja, je pa skoraj iz-ključno ornamentalna. Etnografi ločijo pet umetnostnih področij. (Poleg teh pravih Sibircev segajo pa posamezne skupine Turkotatarov tudi fdoboko noter v Sibirijo. To so najprej Tobolski Tartari, ki so ustanovili v 15. stol. državo in glavno mesto Sibir, sedanji Tobolsk. Tobolski Tartari štejejo okrog 7o-000 duš. — Abakanskih Tatarov je 30.000. — V okolici Tomska jih je tudi manj-ša skupina. — Altajce imenujejo tudi črne Kalmike. Islam se med njimi ni mogel Uve]javiti. So nekakšna zmes šamaistov im lamaistov. — Najštevilnejši so pa Ja-knti, ki jih bo čez četrt milijona. Izmed Turkotatarov živijo najbolj na severu in 'majo tudi svojo avtonomno republiko, še pod carji so se popravoslavih, vendar bolj na videz Njihovo versko življenje je bolj podobno šamanizmu kot pravoslavju. ' M' M' Črne deklice pri \prC(‘h so solze veselja in zahvale Bogiu: v nebesih je spet velik, nov priprošnjik slovenskega naroda; tam prosi za domovino in za nas vse. V miru počivaj, gospod Andrej ! Tvoj stari prijatelj iz vojnih dni PETER SELAK * i>o MmjomtM mn * TUDI PAPEŽ JE „PROTIREVOLUCIONAR“... „Je tudi papež protirevolucionar?“ — to je zdaj najvažnejši predmet vseh predavanj in razgovorov v „študijskih krožkih“ šanghajskih komunistov. Rdeči skušajo s temi predavanji preokreniti mišljenje duhovščine, redovništva in „nepoboljšljivih“ kristjanov... Tako se počasi sicer, skoraj neopazno, pa vendar n.eodjenljivo bližajo svojemu cilju: uničenju krščanstva in vsega božjega. Že so „očistili Cerkev“ vseh tujih, imperialističnih in vohunskih elementov; zdaj jo hočejo „obvarovati“ še pred „izprijenimi“ Kitajci, ki so po njihovo vsi škofje, duhovniki in redovniki rumene rase, poleg množice kitajskih katoličanov, ki jih kar povprek dolže zločina protirevolucije. Zdaj so šli .še za korak naprej: na vse sile skušajo dokazati, da je Cerkev v osebi svojega naj višjega predstavnika, rimskega papeža, po svojem bistvu protirevolucionarna, se pravi — docela nasprotna vsem težnjam in ciljem kitajskega ljudstva, ki naj si je — po rdeče seveda! — prav z revolucijo zado-foilo šele pravo, človeka vredno svobodo. Nobena skrivnost ni več, da so komunisti svetega očeta že od vsega početka sodili in obsodili. Pri svojih dialektičnih razpravljanjih seveda ne napadajo njegovega duhovnega predstavništva v Cerkvi, pač pa njegove „politične zločine“. Ker komunisti cerkvenega prava sploh ne priznajo, jim pač ni bilo težko prikazati v napačni luči obeh papeških okrožnic, namenjenih kitajskim kristjanom in dokazati, da so bili tisti kitajski duhovniki, ki so zaradi svojega sodelovanja s komunizmom zapadli izobčenju, kaznovani izključno samo zaradi svojega „ro-doljubja“. Lahko si predstavljamo žalostno stisko, v kateri so se zdaj znašli šanghajski katoličani. Zdaj se bodo morali hočeš nočeš izjaviti ne več samo za ali proti svojemu župniku ali škofu, marveč za ali proti svetemu očetu samemu. Bog daj, da bi ta nova, res težka pre" skušnja za kitajske kristjane odprla oči vsem tistim, ki so upali in še vedno upajo na možnost sožitja s komunistično tiranijo, pa da bi hkrati tudi vlila novega poguma vsem, ki so do zdaj junaško vztrajali in rajši izbrali mučeništvo kot odpad! LIBANON SLAVI IPAPEŽA Ob' letošnjem 80 letnem jubileju Pi" ja XII, je tudi napol muslimanski Libanon zgledno počastil Petrovega naslednika ob krmilu katoliške Cerkve. Pomenljiv je primer maronitskega .patriarha, Nj. Blaženosti Pavla Meouchija, iz Bei" ruta, ki je za papeža opravil slovesno službo božjo. Tudi muslimanski svet m hotel zaostajati. Slovesni sprevod v počastitev Kristusovega namestnika na zemlji je zavil tudi v mohamedanski del mesta, ki je z velikim in iskrenim navdušenjem pozdravil svoje krščanske so” rojake in vzklikal Piju XII. Najgloblji vtis pa je na vse napravil s svojin» govorom mohamedanski minister za javna dela, Jamil Mekkaoui, ki je govoril veliki množici kristjanov in muslimanov. Njegov govor so prenašale vse libanonske radijske postaje. Med drugim je z očitno iskrenostjo omenjal svoj obisk pri Piju XII. ir, dodal: „Zame je tale mogočni shod resnično pomenilo in potrdilo. V današnjem zmedenem svetu muslimani zatrdno verjemo in upamo, da moreta samo milost božja in dosledno izpolnjevanje božjih postav človeštvo pripeljati na pravo pot. Tod gre za trdno in nezmagljivo vero islama in krščanstva. Mi kot naši krščanski bratje ne zavračamo znanstvenega napredka kot tudi ne pridobitev moderne tehnike; tudi so nam prav tako poznane vse resnične težave modernega sveta, ki jih je nujno treba rešiti; a še vedno smo v dno srca prepričani o vekoviti premoči duha, kot smo prepričani, da človeku prav nič ne koristijo vse dobrine tega sveta, če Pa na kraju svoje zemske poti pogubi svo- Jo dušo... Zato pa je največja naloga naših dveh verstev, da zbereta krog sebe vSe sile vere in ljubezni ter z njimi osvobodita človeka suženjstva materializma. V tem vztrajmem boju med dobrim in zlom pa smo s tem veličastnim shodom želeli izpričati naše iskreno in globoko spoštovanje in občudovanje brez prime-re svetniškemu starcu v Rimu in vsemu njegovemu delovanju ter prizadevanju, bi je do poslednjega vlakna izključno v službi miru in ljubezni_ povsem po zgledu in nauku Gospoda Jezusa.“ KOMUNIZEM — VISOKA ŠOLA SOVRAŠTVA Kitajski komunisti so najboljši profesorji sovraštva med mladino. To v polni meri potrjujejo njihova gesla, ki jih yneto širijo med kitajskimi otroki: ,.Kdor Je zvest domovini in hoče služiti socializmu, mora do dna srca sovražiti vsakega nasprotnika...“ ali: „Bodite pozorni in Poskrbite, da bodo vsi vaši tovariši zasovražili vse tiste elemente, ki kot pro-tirevolucionarji sabotirajo socialistično stvar...“. „Vzvišena naloga vse domoljubne mladine,“ pravijo, ,.je prav v tem, da brez pridržka naznani slehernega pro-tirevolucionarja.“ Ven in ven to razgla-š'&jo po časopisju in za zgled stavljajo Primere: Wei Kuo, iz Šanghaja, ki je naznanil lastnega očeta... Yang Ke buei, iz Tiencina, ki je naznanil svojega brata... Wu Te Yuan; ki je naznanil bar 281 protirevolucionarjev... Yang Reng Tcao, ki je naznanil 50 sovražnikov domovine in ljudstva...“, časopis Hsin l^uan ča je lani objavil celo vrsto karikatur, ki žalostno smešijo takšne sorodnike, kateri še upirajo ovaduštvu v družini: nečaka, ki noče naznaniti stri-CJl - •. moža, ki ne naznani žene... sina, b| ne naznani staršev... in — očeta, bi noče naznaniti otrok... ŠKOF IZ KANTONA TIK PRED ARETACIJO V letošnjem marcu so kitajski komunisti začeli, kot je to pri njih že v na-Vadi, s hujskanjem, ki naj privede do aretacije kantonškega škofa, msgr. Dominika Tanga S.J. „Katoliški rodoljubi“ noč in dan prirejajo zborovanja, kjer oznanjajo ljudstvu vse mogoče laži zoper visokega cerkvenega kneza. Prav ta pojem „katoliškega rodoljuba“ je spet nov dokaz, kako se komunisti na vse sile prizadevajo, da bi celo bistvene pojme usužnjili svojim namenom. „Rodoljub“ je v rdeči Kitajski vsakdo, ki v vsem soglaša z načeli in delom komunistične partije. „Katoliški rodoljub“ pa je človek, ki je katoličan, pa se je izneveril cerkvenemu nauku ter se upre postavni cerkveni oblasti. Komunizem spet pa svoje divjanje proti katoliški Cerkvi označa za „rodioljubje“; na zunaj ustvarja videz popolne verske svobode v deželi, zraven pa stori vse, da so prav katoličani tisti, ki nahujskani, zaslepljeni ali pa pod pritiskom zahtevajo aretacijo svojih škofov in duhovnikov. iProti msgr. Tangu so že pripravili vse običajne obtožbe: škof je protirevolucio-nar, imperialistični vohun, saboter in podobno. Zborovanja „katoliških rodolju-bov‘‘ pa imajo v glavnem namen, da očit. no dokažejo tele tri obdolžitve: 1) škof Tang je nekemu rodoljubnemu duhovniku iz Kweilina (Kiangsi) prepovedal ma-ševanje v Kantonu; 2) ponovno je odklonil vsakršno sodelovanje z ljudsko vlado; 3) je v neprestani zvezi s Hongkongom, kamor sporoči vse, kar se dogaja na Kitajskem in zraven pomaga ubežnikom.. . V kolikor prvo „obtožbo“ zadene, odgovarja resnici; druga je resnična v toliko, v kolikor prevzvišeni nikoli ni hotel sodelovati z oblastmi, kadar so od njega zahtevale, da bi storil stvari, ki so proti vesti; tretja obtožba pa je povsem iz trte zvita. A kaj komunistom resnica ali laž! Kantonski škof mora končati v ječi; tako je sklenjeno in tako se bo v krat-kem tudi zgodilo, če se že ni! NAČRT ZA PAKISTANSKO DRŽAVNO USTAVO Za deseto obletnico pakistanske državne samostojnosti sta Muslimanska zveza in Združena narodna fronta, najmočnejši politični stranki, v državnem par’.a- mentu predložili zakonski osnutek za državno ustavo. Na splošno je bil ta osnutek ugodno sprejet. Nekateri so ga označili za „nedemokratskega“ in s,pet za „nemuslimanskega“. Nedemokratski naj bi bil v toliko, v kolikor predlog za prvo pakistansko ustavo zahteva, da sme biti državni predsednik izključno samo pripadnik islamske vere, pa da se mora mlada država uradno nazivati „Islamska republika Pakistan“. Neislamski pa je ta osnutek spet za stroge, pravoverne muslimane v tem, ker islamska država, kot naj bi po njihovo Pakistan bil, v svoji državni ustavi pač ne sme dopuščati svobode in enakosti vsem veram... Za kristjane v Pakistanu je gornji osnutek državne ustave v glavnem zadovoljiv; v uvodu namreč predlaga, da se narodnostnim in verskim manjšinam v državi prizna svoboda oznanjanja in življenja po veri, kot so si jo izbrali, pa tudi to, da morejo nemoteno razvijati svoje svojske kulture, kot tudi, da „mora država varovati in braniti njihove manjšinske narodnostne koristi“. Osnovne pravice, ki jih zakonski osnutek za državno ustavo zagovarja, so naslednje: enakost vseh državljanov pred zakonom, svoboda govora, zbiranja in združevanja. Kakršen koli zakon, ki bi v bodoči ustavi tem osnovnim pravicam in svoboščinami nasprotoval, more v trenutku ukiniti Vrhovno sodišče. Kar zadene šolstvo, priznava 13. člen bodoče ustave pravico kakršnikoli verski skupnosti, da svoje vernike vzgaja in šola po svojih načelih, v kateremkoli vzgojnem zavodu, ki ga takšna verska skupnost poseduje v Pakistanu. V nobeni šoli, ne državni ne zasebni, ne more šolska oblast učenca siliti, da bi se udeleževal verouka veroizpovedi, kateri ne pripada. Vsak vzgojni zavod, ki ne prejema državne podpore, ima pravico, da odkloni vpis vsem tistim, ki ne pripadajo veri, katera zavod vzdržuje. Nasprotno pa mora vsaka šola, ki jo podpira država, nujno sprejeti vsakogar, ki za vpis prosi, ne glede na versko ali plemensko pripadnost. Za svobodo vere jamči 18. člen z besedami: „Vsak pakistanski državljan ima pravico izpovedovati, širiti in živeti P0, svoji lastni veri; vsaka verska skupnost ali ločina ima pravico ustanavljanjar vzdrževanja in vodstva svojih verskih ustanov.“ Ves ta zakonski predlog za bodočo pa' kistansko državno ustavo je z veliko naklonjenostjo iskreno pozdravilo tudi tuje časopisje. Dejstvo, da bo država po ustavi „islamska“, še ne pomeni, da bo ustava zato pomanjkljiva. Narodnostne manjšine v državi pa imaljo ustavni osnutek za primeren in pravijo, da so njih etnične svoboščine v glavnem zadostno zaščitene. Uradna jezika v državi pa naj bi bilu po ustavi urdu jezik in bengalščina. Angleščino naj kot uradni jezik uporabljajo samo še prihodnjih dvajset let. KONTEMPLATIVNI REDOVI V AFRIKI Po poročilih z dne 1. januarja letos delujejo v Afriki, vključno otok Mada' gascar in Kanarsko otočje, naslednji kontemplativni redovi (redovi, ki se za zmago božjega kraljestva žrtvujejo predvsem v premišljevanju, postu in prostovoljni pokori) : Karmeličani — 12 samostanov; klarise — 5 samostanov; trapisti — 3 redovne hiše; 1 cistercijanska opatija; 1 samostan trapistk in 2 opatiji cistercijank; 4 samostani benedik-tink; 5 samostanov benediktincev; kapucinke, častilke Najsvetejšega zakramenta — 2 samostana; 1 samostan domini' kank in. 2 sestra (Presvetega Srca. K vsemu temu je treba prišteti še 6 samostanov karmeličank, 8 redovnih hiš karmeličank sv. Jožefa, 5 samostanov redovnic Marije Soodrešenice, pa nekatere druge, ki se izvečine posvečajo kontem-plativnemu/ življenju. Spričo razsežnof sti afriške dežele pomcnja to samostansko življenje med Afričani komaj bled začetek. A bodočnost je upanja polna, saj redovni poklici med zamorci samimi» tako moški kot ženski, resnično rastejo „kot gobe po dežju“, kot je to nazorno povedal nedavno neki afriški cerkveni knez. * IZ mu U0VIH5IÜJI MhlJONAUtV * MISIJONARKA IZ PARAGVAJA V BUENOS AIRESU Naš urednik je kar nenadoma prejel telefonsko obvestilo, da je nepričakova-n° prišla v Buenos Aires prednica soldih sester v njih misijonu med Čulupi Indijanci, San Leonardu v Paraguayu, s- Serafina Černe. To obvestilo ga je toliko bolj iznena-dilo, ker je misijonarka še pred kratr kim pisala uredništvu „Katoliških misijonov“ pismo, pa tudi zato, ker je poteklo komaj dve leti, kar je bila s. Čer-ne nazadnje v Buenos Airesu. Seveda je bil naš urednik njenega prihoda zelo vesel; tako bo vsaj s slovensko misijonarko mogel spet enkrat oseb-110 pokramljati, kar mu zlepa ni dano, ^aJti da bi šel sam na obisk po svetu okrog naših misijonarjev, pač ni misliti, še manj seveda, da bi ga oni v Buenos Airesu obiskovali. Naš urednik je z aad petdesetimi slovenskimi misijonarji čez dvajset let dober prijatelj, a na žalost samo po dopisovanju... razen v kakem izjemnem' primeru kot pri s. Sera-tini, s katero se je torej mogel zdaj že trugič sestati in pogovoriti. Ko sta se z misijonarko po telefonu dogovorila za ta izredni misijonski sestanek, je naš urednik že mogel zvedeti, kij je prav za prav tako hitro privedlo s. Senafino v Buenos Aires, Kongrega-c'ja Mariborskih šolskih sester, ki jim Načeluje č. m. Terezija Hanželič in ki [majo svojo osrednjo hišo v Rimu, bo lmela v kratkem svoj občni zbor, na ka-^Nega bosta morali tudi iz Argentine dve j-astopnici, ki ju je pa bilo treba izvoliti, har so storile zastopnice posameznih re-dobnih hiš v Argentini v prvi polovici Junija na sestanku v novo odprti hiši za Noviciat v San Lorenzo pri mestu Ro- il>'io. No, na ta sestanek je morala tudi Naša misijonarka s. Serafina in ker je N'|a že tako blizu, je prišla še v Buenos ■^'Nes, seveda samo za nekaj dni. Naš urednik se je ob dogovorjeni uri podal na Paternal k slovenskim šolskim sestram, kjer je brez težav priklical misijonarko. Prismejala se mu je nasproti kot staremu znancu. Marsikaj sta se pogovorila, a predolgo bi bilo, če bi hoteli vse popisati; nekaj iz tega razgovora naj pa le tudi bralci „Katoliških misijonov“ izvedo, saj je urednik pozdravil misijonarko tudi v njihovem imenu. Prvo, kar je sestra omenila, je bila ponovna zahvala za to, da smo ji slovenski dobrotniki omogočili natis njenega abecednika v Čulupi jeziku, ki je 0-benem prva knjiga tega indijanskega rodu. Uredniku je bilo kar nerodno to ponovno zahvaljevanje, pa je misijonarka še in še dopovedovala, kako so bili misi-jonarjrduhovniki veseli te geste slovenskih dobrotnikov in s kakšno vnemo abecednik mali in veliki Indijanci uporabljajo. Urednik je brž pobaral misijonarko, če misli napisati še katekizem v Čulupi jeziku, kajti to drugo knjigo bi še lažje in rajši oskrbeli, ko je prva tako brez težav uspela. Pa se je misijonarka skromno nasmejala in dejala: „To naj pa rajši naši misijonarji store...“ Tako je prišel razgovor na drugo področje: na misijonske moči med Čulupi Indijanci. Na misijonu, kjer deluje s. Černe, je samo en misijonar. V vsem' a-postolskem vikariatu, ki obseže prebivalstvo kakih 30.000 Indijancev različnih rodov, pa je vsega skupaj 15 misijonarjev nemške in belgijske narodnosti, ki jim načeljuje apostolski vikar, posvečeni škof. Misijon, kjer deluje naša misijonarka skupaj z dvema sosestrama — ena je Urugvajka, druga pa iz Paragvaja — šteje komaj kakih 100 katoličanov; vsi drugi so še pogani, med njimi tudi večina tistih 40 otrok, katere imajo čč. sestre v svoji šoli. Slovenske misijonarke delujejo še na drugem misijonu istega vikariata, v San Jose; tamkaj sita se- stra Tobija Fideršek in sestra Polh. Ta misijon se samo v tem razlikuje od misijona San Leonardo, da je tam mimo Indijancev že tudi nekaj paragvajskih belih priseljencev. Nato si je naš urednik zaželel izpopolniti predstavo, kakšno je življenje na misijonski postaji 'San Leonardo. Na fotografijah, ki jih je prejel že pred časom od naših misijonark, je videl nekaj lesenih zgradb misijona, nikjer pa nobenega naselja. Zato je povprašal misijonarko, kakšne hiše si grade Indijanci. Pa mu je pojasnila, da so to bolj kolibe : ženske zvlečejo skupaj nekaj tramov, jih postavijo v obliki stožca in prekrije^ jo s slamo; hiša je zgrajena v enem dnevu. „Ženske delajo to?“ se je začudil naš urednik in misijonarka je potrdila, da je v resnici čisto tako. Dostavila je, da spreobrnjencu misijon pomaga postaviti človeka nekoliko bolj dostojno bivališče, pri čemer (si je imislil zraven urednik) pač tudi že moški poprimejo... Še naprej se je razvijal razgovor, ker urednik je bil radoveden, kot kak poklicni časnikar... Tako je od misijonarke izvedel, da v vsem indijanskem naselju ni nobene trgovine, nobene pisarne, nobenega zdravnika; edino misijon nudi nekaj najpotrebnejših stvari in tudi prvo zdravniško pomoč. Sicer se pa, kar zdrav, stvo zadene, pogani in včasih tudi še spreobrnjenci obračajo na čarovnike, ki jih je več ko preveč. Pa ni misliti, da bi morali biti to kakšni posebno zlobni ljudje, kot si jih včasih predstavljamo, tudi ne sleparji; čarovnik je med Indijanci nekak poklic, med najbolj upoštevanimi, keb služi za stik z nadnaravnim svetom in za pomoč v naravnih težavah, zlasti v bolezni. Indijanci menijo, da je čarovnik posrednik med ljudmi in med duhovi, pa tudi, da ima znanje in. sposobnost za lečenje bolezni, zlasti še, ker po mnenju Indijancev bolezen večkrat ni drugega kot motnja zlega duha. Včasih se zgodi, da se pri kakem bolniku zbere tudi do šest čarovnikov, ki z združenimi močmi z ustnicami izsrka vajo bolezen iz bolnika povsod tam, kjer pravi, da ga kaj boli. Seveda pa je ta čudni poklic tudi neva- ren : če čarovniku bolnik kar na lepem umre, se neredko zgodi, da sorodniki Prl" pišejo smrt njemu, ker da je poklical zlega duha nad bolnika... Zgodilo se je pred nedavnim, da so razjarjeni domači na kose raztrgali enega tamkajšnjih ča" rovnikov prav zato, ker mu je bolnik umrl. Seveda je misijonsko delo v takšnih okoliščinah težko in zares pravo junaštvo, posebno ker je razmeroma malo vidnih uspehov. Poglejte: že nad dvajset let so naše misijonarke v tem misijonu v pomoč misijonarjem oblatom, pa ima misijon komaj sto katoličanov. V tolažbo je misijonarki vsaj to, da imajo marsikdaj priložnost krstiti stare in mlad® na smrtni postelji. Saj bi jih misijonarji več pripustili h krstu, če bi ne bilo tak® nujno potrebno, da so katehumeni zeloi zelo dobro poučeni in utrjeni v veri zaradi tako zakoreninjenega poganskega okolja, v katerem morajo živeti; ni namreč strnjenih krščanskih naselij. Navadno traja doba katehumenata dolga štiri leta, torej veliko več kot v drugih misijonskih pokrajinah. A zgodi se, da oče mi; sijonar ne dovoli krstiti kake duše niti po šestih letih priprave, tako da je naša misijonarka včasih kar žalostna. Pripovedovala je o nekem dekletu, ki jo ona že šest let na misijonu poučuje, pa misijonar še ni 'spoznal za primerno, da bi jo krstil. Veliko pomaga šola, ki jo imajo med Indijanci misijonarke: a mnogokrat se dogodi, da otroci predčasno šolo zapuste, včasih celo kar zbeže v pragozd. Marsikaj je še pripovedovala s. Sera-fina. Tako tudi, da je med indijanskimi rodovi tamkaj neko pleme „Mori“, do katerega 'sploh še ni mogel bel človek. Ti ljudje žive docela primitivno, divj® življenje v pragozdu; svoja bivališča si urede kot nekakšna gnezda po drevesih-Neki protestantski misijonarji iso vse poizkusili, da bi z ljudmi tega plemena prišli v stik. Postavljali so ob robu pragozda vsakovrstna jedila in vabljiv® predmete, a divjaki se jih niso poslužili» nasprotno! Videlo se je, kako so jih * ihto poteptali in razmetali, v bojazni Pred vsakršnim'stikom z belimi ljudmi. Samo kje v brazilskih pragozdovih ali v notranjosti Nove Gvineje bi morda še našli civiliziranemu svetu tako zakrknjeno zaprte primitivne rodove. Z občudovanjem je naš urednik poslu-^1 misijonarko; z občudovanjem nad njenim delom med Indijanci, ki jih je pred Več kot dvajset leti morda našla v ner dosti manj divjem stanju, kot so „Mori“, Pa jih je s svojo krščansko ljubeznijo in žrtvijo, odtrgana od civiliziranega sve-ta in njegovih udobnosti, približala prav toj civilizaciji in zlasti temu, kar je naj-n°lj pozitivnega v njej: krščanstvu. Že ^■koj ob vstopu v družbo je bila prežeta 2 željo po misijonih: ravno letos v me-Secu juliju bo praznovala 25 letnico preobleke, že tri leta pozneje pa je odšla v V MISIJONSKI SKLAD bi.S.A. (od 18. februarja do 6. junija 1956) : Neimenovana darovalka 400 dol. (v sklad za vzdrževanje novega bogoslov Ca iz misijonskih dežel, ki bi mu Slov. ^‘Sijonska zveza rada pomagala do duhovništva). — 50 dol.: Neimenovani v sklad slov. misijonarjev v sp|ravo za Srehe in spokornega duha v postu (po Hev Jožetu Vovku). — 3,9 dol.: Wil-lam Kun tara (nadaljni trije obroki za vzdrževanje domačega bogoslovca v mi-SlJonski deželi). — 30 dol.: Luka Ku-jYlar (za Rev. A. Kladnika kot krstni bo-Oj" novokrščenega Luka v afriškem mi-®ijonu). — 20 dol.: Mr. in Mrs. Frank Ushar (ob priliki zlate poroke, po Mrs. ^nici Tushar). — 12 dol.: Matevž Te-avc. — ]i dol.: Rev. Josip Klopčič. — 0 10 dol.: Rev. Jože Snoj (za o. J. Cu~ a^e S.J.) ; Mrs. Margaret Smole (za ^ev. Albina Miklavčič S.X.) ; Mrs. An-onija Sluga. — 8.50 dol.: Mrs. Fran-®es Koprivnik (po Rev. J. Vovku). — 0 6.50 dol.: Mrs. Victoria Deslic; rank Mlinar in Miss Mary Ann Mli-(štiri ter dva in pol). — 6 dol.: ls. Rose Wahter. — Po 5 dol.: Mrs. misijon Laishi, nato pa med Čulupi Indijance, ki jim je posvetila svoja najboljša leta. Če tega Bog ne bo bogato poplačal, kaj naj potem?! Ob koncu razgovora je naš urednik v imenu misijonskih dobrotnikov po vsem svetu, ki tako pridno tudi letos prispevajo v misijonski sklad za vse slovenske misijonarje, izročil misijonarki skromno vsoto dva tisoč pesov. Misijonarka se je začudila in je še vprašala, je-li to tudi za ostali dve njeni slovenski sosestri med paragvajskimi Indijanci. Ko ji je urednik pojasnil, da je darilo samo zanjo, je rekla: „Ne zame, za moje .uboge Indijance, ki bi jim za moj srebrni jubilej napravila rada vsaj malo veselja!“ L.L. C.M. 1956 SO DAROVALI Štefanija Ravnik; Mrs. Modec (po Rev. John Šušteršiču). — 4 dol.: Mrs. Caroline Gregory (dva za Rev. I. Kuste-ca SDB in dva za S. T. Medvešček). — Po 3.50 dol.: Dr. Franc Puc; Mrs. Joseph Strancar. — 3 dol.: Alojzij Vrtačnik. — Po 2.50 dol.: Neimenovana; Janez Ovsenik. Mrs. Antonija Perusek; Edvard Draksler; Mrs. Johana Kragel; Mrs. Jennie Zupanc. — iPo 2 dol.: Mrs. Mary Martich; Mrs. Terezija Turk. — Po 1.50 dol.: Mrs. Caroline Pogorelc; Mr. Kostevc. — Po 1 dol.: Mrs. Anna Ahačič; Mrs. Jennie Bebar. — Po 0.50 dol.: Mrs. Justina Holozan; Joseph Per shel; Mrs. Lojzka Sega; Mrs. Anna Starc. KANADA (od 18. februarja do 20. junija 1956) : 180 dol.: Izkupiček misijonske veselice v Torontu (za bivše misijonarje na kitajski celini: dr. Janeža, Andreja Majcena in usmiljenke: Kardinar, Jančar in Antonijo Jug). — 50 dol.: Mr. in Mrs.Frank Mrace (po zaobljubi v zahvalo za otrokovo zdravje). — 30 dol.: Mr. in Mrs. Janez Bancic (za misijone v •zahvalo Mariji za uslišanje v družinski zadevi in v dober namen za družino). — 21 dol.: Mr. in, Mrs. Valentin Sušnik (v zahvalo za blagoslov nad družino). — P0 20 dol.: Rev. Martin Turk (v zahvalo ob izplačilu avta v korist misijonom); družina Mohor, Marija, in Stane Kus (v zahvalo ob priliki slovenskega misijona v Torontu). — 15 dol.: „Slovenian. Club of Manitoba“ v Winnipegu ob priliki slovenskega misijona (po Rudiju 'Poklarju). — 10 dol.: N.N., Toronto (po Rev. J. Kopaču CM.). — 8 dol.: Družina Prezelj. — 5.50 dol.: Joseph Gregori (Baragi v čast za misijonske namene). — Po 5 dol.: Mrs. Albina Vipavec (po Rev. J. Kopaču C.M.); Miss Feli iSeme; družina Ivan Mohorič, družina Pavel Babich. — Po 1 dol.: Miss Frances Trobec; Tone Jeraj; Mrs. Antonija Filipczuk; Lojze Ponikvar. NAŠI NAJMLAJŠI: 10.40 dol.: Frank Mrace ml. (star pet let) in njegova sestrica Marica (enoletni prihranki iz špa-rovčka). — 5 dol.: Dveletna Anica Ban-cic (za misijone po atu). — 2.50 dol.: Frank Skopin ml. (pet let star) in njegova sestrica Anica (od prihrankov za misijone). ARGENTINA: Ljudmila Gomišček, 15 pesov; č. g. dr. Rudolf Handželič, 35 pesov; N.N., San Martin, 200 pesov. ŠVICA: Č. g. dr. Alojzij Šuštar, 137 pesov. V TISKOVNI SKLAD ZA „KATOLIŠKE MISIJONE“ SO DAROVALI U.S.A.: 2.50 dol.: Rev. Joseph Klop* cic. — Po 1 dol.: Mrs. Rose Wahter; Mrs. Victoria Deslic; Mr. Framk Mejač. — iFo 0.50 dol.: Avgust Šušteršič; Rev. Jože Snoj; Frank Mlinar; Matevž Tekavec; Mrs. Antonia Trepal; Mrs. Ana Jalovec, Mrs. Jennie Sernel; Caspar Tochi; Mrs. Marija Vecerin; Mrs. J ohn Skubitz, KANADA: 1.25 dol.: Miss Kristina Mažo ra. — Po 0.50 dol.: Mrs. Antonija Horvat; Stanko Bric; Mrs. Mary Mrace; Mrs. Ivana Skopin; Mrs. Joseph Jalen. FRANCIJA: Po 200 frankov: Pierre Lagajnar; Franc Jereb; Jožef Mugerli- RAZNO ZA MISIJONE SO DAROVALI ARGENTINA: Anica Novak (v zahvalo za zadet utekočilnik na misijonski tomboli), 100 pesov; N.N., 100 pesov; N.N., 15 pesov; N.N., 5 pesov; družina Pahor, 100 pesov; ga. Kreševič, 20 P©" sov; Marjan Pirc, 18 pesov; ga. Marija Gerkman, 20 pesov; N.N. (v zahvalo Baragi), 30 pesov; N.N., Castelar, pesov. FRANCIJA: N.N., 1000 frankov. ZNAMKE SO DAROVALI U.S.A. in KANADA (rabljene ali nerabljene kot dar za kritje poštnih stroškov misijonske korespondence) : Frank Skopin ml.; Mrs. Johana Petkovšek; Mrs. Johan Cankar; Mrs. Agnes Pierce; Frank Štrukelj; Miss Frances Trobec! Mrs. Mary Vavpotič; Mrs. Gregor Grego rich; Mrs. Josephi,ne 'Palčič. Mrs. Julijana Kragelj; Mrs. Agnes Kompare; Miss Manca Preša; Joseph Gregori; Mrs. Rose Kenik; Mrs. Anna Komick; Ignac in Olga Zupančič; Rev. John Ko-pach; Luka Kumalr; Mrs. Gregorich; Cleveland; Mrs. Anica Tushar. Mrs. Minka Končan; Slavko Oven; Mrs. Katarina Spreitzer; Mrs. Victoria Deslici Miss Katarina Vindisar; Mrs. Marjeta Peskar; Mrs. Mary Skul; Frank Starin; Miss Mildred Perusek; Mrs. Agco® Bukovec; Mrs. Zorc; Mrs. Frank Tushar. Miss Josephin Bericic; Matevž Tekavec; Mrs. Johana Logar; Tony Ivec; Miss Marie Orazem; Rev. Jože Vovk; Rev. John in Stanko Dolsina; Miss Milka Goričan; Miss Ivanka Čuden. TRST: Marijina družba, Via Risorta J (večkrat). IUI MISIJOIIR V četrtek je bilo, ko se je Tonček z vred vrnil iz šole v zavod. Ko' ^j so fantje dobro prestopili slovenji prag v Adrogue, je nekdo Tončka Poklical, naj gre k prefektu. Naš mladi misijonar sd ni in ni mogel razložiti, če-11111 Sta gospod kliče. Tako je v dvomu, skoraj negotovo potrkal na vrata prefektove sobice. »Kar naprej, Tonček!“ mu je velel Vstopiti gospod prefekt. »Klicali ste me, gospod. . .“ . Prefekt pa ni odgovoril. Le pogledal J® fantu globoko v oči, potem pa se je zamislil nekam skozi okno. Tonček je ®a'kal. Obšla ga je nekakšna tesnoba. _ zakaj mu gospod prefekt ničesar ne reče? Poklical ga je k sebi, zdaj pa mol-1 in gleda skozi okno.. . Nenadoma pa se je mladi duhovnik krenil, ponudil fantiču stol im. ga po-«snil vanj: »Kako se ti zdi pri nas, Tonček?“ Čudno vprašanje. Tonček skoraj ni vedel, kaj naj odgovori. Pa ga menda ni gospod prefekt samo zato poklical, da bi ga vprašal, kako se mu zdi življenje v zavodu. V zadregi je iztisnil: „Kar lepo...“ „Bi šel rad domov?“ ga je spet vpraša! prefekt. „Domov?“ se je čudil Tonček. „Če" mu naj bi šel domov? Semkaj sem prišel, da bi študiral.“ Spet se beseda ni odvila, še tesneje je bilo Tončku. Mladi gospod je bil menda še bolj v zadregi kot fantič sam;. Slednjič je le dejal, prav počasi in previdno, kot bi se bal: „Pa bi bilo morda le prav, če bi šel domov... mislim, za nekaj dni...“ Več ni povedal, a Tončka je ob tej besedi prešinila čudna, težka slutnja. Stisnilo ga je v grlu in z drgetajočim strahom je vprašal: „Pa... pa... pa ise ni menda kaj zgodilo doma?“ „'Pravzaprav se je... pa nič hude-ga...“ Fantič je planil v duhovnika in zgrabil za njegovo roko; v besedo so mu silile solze: „Povejte, kaj se je zgodilo?... Mama?... Ata?...“ „Pomiri se, Tonček,“ ga je tolažil prefekt, „najbrž ni tako hudo, kot se zdi. Oče se je ponesrečil... z odra je padel... v bolnišnici je...“ „Ata...“ je zdaj na glas zajokal fantič; več ni mogel. Tonček je z mamo in z Ivanko kot okamenel stal ob postelji, kamor so položili težko ranjenega očeta. Visoko gori na zgradbi je možu na spolzki deski spodrsnilo; s petega nadstropja je padel. Zdravnik, ki ga je operiral, je Ivanki s skrbjo dejal, da si je nalomil hrbtenico in prebil lobanjo. Podvomil je, če bo obstal... To sta vedela tudi Tonček in mama. In fant je stiskal mater za desnico, krčevito, kot da je nikdar več ne misli izpustiti. Oče se ni zavedel. Oči je imel zaprte in težko je dihal. Siva bledica se mu je 'povlekla čez lice. Žena in otroka pa so ga gledali skoraj začudeno, kot da ne morejo razumeti, kaj se v resnici dogaja. .. da jim oče — umira! Tonček je sam sebi dopovedoval, da mu oče ne bo umrl... da bo nesrečo preživel... da ne sme umreti. A kadar se je pozorneje zazrl v očetovo lice, ga je to olj. in bolj oto|hajala slutnj(a, da je smrt blizu. Ves vročičen se je zazrl k vhodu, če morda bela žena s koso v roki ne stoji prav pri vratih, če se morda celo ne pomika že k postelji, če ne bo zdaj zdaj dvignila svojo koščeno roko in zamahnila... Ne, ne, ne sme zamahniti, ne sme! „Če bo preživel noč...“ je dejal zdravnik Ivanki, a s takšnim glasom, kot da sam ne verjame yeč v rešitev. „Če too preživel noč...“ je šumelo v Tončku. Ko je duhovnik, ki so sosedovi poslali ponj, ko so za nesrečo zaznali, neza- vestnega očeta dejal v poslednje olje in odhajal, se je Tonček odtrgal od ma' tere im se zagnal za gospodom. Na hodniku ga je potegnil za roko in dejal: „Čujte gospod... recite, da oče ne bo umrl!“ Duhovnik, ki je bil Tončkov katehet v slovenski šoli, kamor je fantič prejš' nja leta zahajal, se je ob dečkovi ihti zamislil. Nato pa je stisnil fantu rok° in odgovoril z globoko vero: „Modi, Tonček, vsi molite... samo Bog vam ga lahko reši!“ V'tistem trenutku pa je Tončka pr®' šinilo nekaj kot svetlo spoznanje. K°* da ise mu je nekaj od zgoraj razodelo» je šinilo vanj. Ves se je tega spoznanj3 oprijel kot edine rešilne bilke in hvaleč no se je zazrl svojemu bivšemu katehetu v oči: „Kaj imislite, gospod,“ je nekam bo'" ječe vprašal, „kaj mislite, če bi se t3 Barago obrnili, da bi za očeta poprosi1 pri Bogu?...“ Duhovnik je osupnil. Nato je svoj® desnico poldžil fantiču krog rame®-Brez besed se je z njim vred vrnil ^ bolniku, ob katerem je sedela mati. Šepnil je Ivanki: vsi trije so vpričo zdrav” nika pokleknili ob postelji, jagode rožnega venca so jim začele drseti med Pr sti. Zdravnik je začuden gledal prizor-Ni mogel razumeti, kaj podobnega še ni videl. Spet je bolnika prijel za rok® in štel utripe... Oni trije pa so molili-Čisto tiho. Samo ustne so se jim premikale. Tonček se je stisnil čisto k materi 'n jo z levico spet prijel za mrzlo zapestje-Začutil je, da tudi ona moli. „Barago prosi, maima...“ je sam® šepnil. Prikimala mu je in med solzam' v njenih očeh je videl veliko vero. Z nočjo je segla tišina v bolniško so* bo. Tonček je ves onemogel zrl v kri* nad očetovo posteljo. „Ti prosi, Baraga,“ mu je kipelo ^ srcu. „Ti moreš izprositi...“ Potem je nenada začul dolg, slabote® vzdih in je videl, kako se je mati dvig' nila, kako se je zdravnik nagnil bliž® k očetu, kako sta tudi Ivanka in duhovni gospod prenehala z malitivijo in vstala, so čakali. Spet je vzdihnil bolnik in počasi od-Pri oči Dolgo je gledal vse, ki so stali okrog- njega, slednjič mu je pogled ob-stal na Tončku. Narahlo so mu zatrepetale ustne in se usločile v tih ismeh-]Jaj. Tonček ni vedel. Zdravnik pa je vedel, , aj'ti globoko se je oddahnil. Tudi on se Je nasmehnil fantu in pokimal duhov- niku, ki je pristopil k njemu. Potem je prav tiho dejal: „Upajmo, da bo obstal... “ Od sreče so zajokali mati in otroka. Tonček pa se je previdno nagnil nad o~ četa in mu šepnil v lice eno samo besedo: „Baraga...“ In tedaj so vsi videli, kako se je bolniku razjasnilo lice, kako so se tudi njemu ustne stisnile v to čudovito, pomenljivo ime svetniškega škofa — Baraga! APOSTOLA SLOVANOV . Odkar je leta 874 Svetopolk skle-11 ji mir z Nemci, so inemški duhov-jjiki v njegovi državi spet lahko ^elovali. Ti duhovniki, ki so se dr-Zali latinskega bogoslužja, so bili Posebno pri moravskem plemstvu Priljubljeni, pri preprositem prebivalstvu pa osovraženi. Ljudstvo je .‘lo vse na strani Metodijevi, ker Je njegovo besedo im njegov božji bauk prejemalo v svojem materin-?bein jeziku. Počasi se je na Sve-^opolkovem dvoru vpliv memške Stanke tako povečal, da je imel badškof Metodi j pri svojem delu vedno več težav. Znova so ga za-celi preganjati. A ker ga niso mo-^‘1 s silo uničiti, so se poslužili kle-6t. Pristaši nemško-latinske stran-e> nemški duhovniki in nekateri bi°ravski plemiči so ga tožili pri Tetopolku in pri svetem očetu v rjbmu, češ da brez papeževega do-mjenja opravlja službo božjo v ' .°vanskem jeziku, po vzhodnem bredu in da uči krivoverske nau-se- Obtožba je bila huda in Metodi j j.j* J'e moral zagovarjati v Rimu, ,amor ga je papež Janez VIII., ki 6 takrat vladal, poklical. Papež Janez je takrat prvič videl Metodija. Takoj je spoznal, da ima pred seboj velikega in apostolskega moža. Metodij je svetemu o-četu svoje delovanje, pa tudi rovarjenje nemške stranke ma Moravskem pojasnil in dosegel popol- no opravičenje im potrdilo svojega dela. Papež mu je izročil posebno pismo, v katerem je za vse čase po Petrovem nasledniku potrjena Metodijeva pravovernost. Metodij je namreč svojo zvestobo sveti stolici zgovorno in prepričljivo dbka-zal, ko ga je papež o vsem izprašal pred pričami. Prav zato pa je sveti oče potrdil vse Metodijeve 'nadškofijske pravice, še posebej pa slovansko bogoslužje. Metodij se je opravičen in potolažen vrnil iz Rima v svojo nadškofijo. Dobil je pravico nastavljati nove škofe in utrjevati svojo cerkveno pokrajino. Staro izročilo pripoveduje, kako se je Metodij po vrnitvi na Moravsko znašel pred svojim ljudstvom, ki so ga veleli sklicati domači veli-kaši, da bi javno prebrali papeževo pismo. Prepričani so namreč bili, da je v njem sveti oče Metiodija odstavil in slovansko bogoslužje prepovedal. Ljudje so bili žalostni, ker so živeli v veri, da jim je Metodij za vedno odvzet in da bodo zdaj na milo in nemilo prepuščeni nasilnemu domačemu plemstvu Pa nemški duhovščini, ki je niso razumeli. A kašno je bilo presenečenje in veselje v preprostih sp cih, pa kakšno razočaranje P1"! plemstvu, ko so slovesno prebral1 pismo papeža Janeza VIII., v katerem stoje tudi tele znamenite besede: „Naš brat Metodij je svet in pravoveren in apostolsko dela, in v njegovih rokah so od Boga in ap°' stolskega prestola vse slovanske dežele; katerega prekolne, bo«1 preklet, katerega pa posveti, boo1 svet.“ Ljudstvo je z nepopisnim navdušenjem sprejelo papeževe besede-Metodij je doživel zmagoslavje svojega misijonskega dela med moravskimi Slovani: Rim je za vse čase potrdil in priznal njegovo delo. S°' vražni plemiči in hujskači, ki so prej tožili in na skrivaj iskali, kako bi se ga iznebili, pa so se, k0*1 pravi izročilo, osramočeni razšl* kakor megla, v svojo sramoto. • eflwiKokl Misijonarke so misijonarjem v naj večjo oporo. Vodijo bblnice, vetišča, šole, posebej skrbe za že«1'' ske katehumene in drugo. V diji imamo Slovenci kakih pet njf' sijonark, in sicer so to: m. dr. M1' riam Zalaznik, s. Terezija Medve' šček, m. Magdalena Kajnč, s. K011' radiina Resnik in m. Marija Fiuk-Križci na zemljevidu ob strani ka' žejo kraje, kjer te misijonarke delujejo. \ M. Miriam Zalaznik M. dr. Miriam Zalaznik je ravnateljica srednjih šol v kraju Allaha-'jad na severu Indije, kjer deluje nad 25 let. Doma je iz Pulja v Istri. Njeno dolgoletno šolsko in Vzgojno delovanje je neizmerne vrednosti, zlasti na učiteljišču, kjer vzgaja bodoče katoliške učitelje in učiteljica. S. Terezija Medvešček je iz družbe Hčera Marije Pomočnice, ki jo jo ustanovil sv. Janez Boško. Letos 14. oktobra bo ravno 25 let, odkar Je šla v misijone; že ves čas deluje na raznih misijonskih postojan- Pred cerkvijo zavoda m. Zalaznik kah indijske države Assam. Njen posel je obiskovanje vernikov in poganov po vaseh, vzgoja otrok v sirotiščih in ekonomilnja je tudi že bila, da je skrbela za denarne potrebe misijona. „Čudodelna zdravnica“ pravijo kristjani in pogani m. Magdaleni Kajnč, ki deluje v Morapaju, na področju Bengalskega misijona, tudi gotovo že kakih 25 let. Čudno jo nazivajo, kajne! Ali je res zdravnica in ali res dela čudeže ? Ne eno ne drugo. Vendar v svoji sposobnosti in gorečnosti dela tako odlično in toliko med bolniki, da se to vsem zdi kot čudež, zlasti še, ker S. Terezija Medvešček Bog njeno žrtev in molitev velikokrat poplača z izrednimi ozdravljenji. Njen delokrog je dispanzer, kjer vsak dan postreže več sto bolnikom, ki pridejo po pomoč, in pa kolibe po vaseh, katere obiskuje, da tistim, ki ne morejo v dispanzer na misijonu, ena sama prinese zdravila in božjo tolažbo. V šoli in v cerkvi deluje že tudi 23 let s. Konradina Resnik v Bom- bayu, doma iz Sel prti Kaminiku. In nič manj časa ne bo delovala m. Marija Fink iz družbe frančiškank Marijinih misijonark, ki z molitvijo pred vedno izpostavljenim Najsvetejšim, pa z učenjem ženske mladine v šoli pomaga graditi Cerkev v Južni Indiji. Vse so zapustile te zlata vredne duše iz ljubezni do Boga, Cerkve in poganskih duš. Kaj pa mi žrtvujemo? Vsak kako molitvico in žrtvi-co, pa kak peso ali dolarček njim v pomoč! Tako bomo soudeleženi pri njih delu in nekoč tudi pri njih plačilu... ZGLEDI VLEČEJO Kot vse kaže, je naš „mladi misijonar Tonček iz Buenos Airesa, ki ise v slI'e'i« LEPO PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! Spoštovani naročniki! Uprava ..Katoliških misijonov“ se obrača na vas z iskreno prošnjo, da po možnosti poravnate čimpreje letošnjo in ^orebitno zaostalo naročnino za prejšnja leta. Mnogi naročniki so plačali naročnino že za celo letošnje leto. Tem izreka uprava na tem mestu Jskreno priznanje in zahvalo! Vse ostale, posebno še tiste, kij dolgujejo še za prejšnja leta, pa ponovno lepo prosi, da preko poverjenikov ali pa osebno čimpreje nakažejo zaostalo naročnino. Izdajanje lista je združeno z vsak dan večjimi stroški. Zato bomo zmogli le, akc nas boste vsi naročniki podprli s tem, da v redu in čimpreje poravnate naročnino. Za vaše razumevanje in te vrste podporo, se vam žs vnaprej prav iskre-ho zahvali UPRAVA ,.KATOLIŠKIH MISIJONOV“ Naročnina „Katoliških misijonov“ za leto 1956: V Argentini 35 pesov, v U.S.A. in Kanadi 2.50 dolarja, v Italiji 1.400 lir, v Avstriji 30 šilingov, v Angliji in Avstraliji 1 funt, v Franciji 800 frankov. Drugod 2.50 dolarja. Misijon, tiskovine se plačujejo na sledečih naslovih : Argentina: Petek Janez CM, Misijonska pisarna, Cochabamba 1467, Buenos Aires. Il-S.A.: Rev. Charles Wolbang CM, St. VincenCs' Sem., 500 East Chelten Ave, Philadelphia 44, Pa. — Rudi Knez, 15011 Cardinal Ave, Cleveland 10, Ohio. Mary Vavpotič, 192S W. 22nd PL, Chicago 8, 111 — Anica Tushar, Box 731, Gilbert, Miran. Kanada: Rev. John Kopač CM, 594 Manning Ave, Toronto 4, O.nt. — John Marentič, 362 Wellesley St. E., Toronto O.nt. — Rev. Martin Turk, 545 Mahon Ave, North Vancouver, B. C. — Antonija Čuden, 3958 Laval Ave, Montreal, Que. Italija; Dr. Kazimir Humar, Corte s. Ilario 7, Gorizia. Trst; Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Avstrija: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14, P. 9t. Kanzian i. J., Kärnten, Austria. Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/Drau, D. P. Camp, Kärntem, Austria. Australija: Franc Vrabec, 28 Beaufort St., Woodville, S. Australia. ^ ostalih deželah sprejemajo iz prijaznosti naročnino slovenski dušni pastirji. ».Katoliški misijoni“ so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, „Slovenske misijonske zveze“ in „Južnoameriške Baragove zveze“. Izdajajo ga slovenski lazaristi. Urejuje Lenček Ladislav C.M. ® sodelovanjem dr. Maksimilijana Jezernika v Rimu, Karla Wolbanka C.M. v ^oiladelphiji U.S.A., prof. Lojzeta Geržiniča in Nikolaja Jeločnika v Buenos. Airesu. Upravlja Petek Janez C.M. — Naslov uredništva in uprave: Calle Cocha-"amba 1467, Buenos Aires, Argentina. — Tiska „Federico Grote“, Montes de Oca 320 (Lenček Ladislav C.M.). — S cerkvenim dovoljenjem. bistro de la P rop. Int. N? 528.263 ö 2 -W H ■ TARIFA REDUCIDA £ z « k a O o u a; Si CONCESION 561Ž < Cfl' MARIJA