ttev. S Poštnina plačana w gotovim. v LJubljani, dne 2. februarja 1928. Mesečna priloga »Novice v slikah". Leto 41,
Mir


Olii-il« JagMlmatke knelake tr«M. - ('**• BX IM« ia Min let*. — Za »Menitro «0 Din. — f««a buii Harllka I lili. — r taMorataen delo Tiaka drekaa rnUet ali nje preit* 10 M«.
0
Uk»U lik! a red« ak « ijitrnj. - Spul la tepla bij te poMUal* IJredaHtta „l»a»Ual>a". rakbuuU« ia laaaratl pa Upraralitn „D»«e(J«tMi" r l.juiljul. Kapilarjera aliea iter. 6.
naroralai
Boj proti sedanji vladi.
Trije sovražniki
Sedanja vlada ima tri hude sovraž-i otke. Prvi je izredno slaba letina v Vojvodini in Slavoniji — torej v žitnicah naše države, pa tudi v drugih pokrajinah razen v Sloveniji, kjer je bila, Če ne dobra, vsaj Srednja. Vsled slabe letine se je seveda zmanjšal naš izvoz, ker nimamo kaj prodati. Vsled tega se je tudi reševanje gospodarske krize znatno otežkočilo in zavleklo.
Drugi sovražnik je stari Ljuba Davidovič. Mož ne more pozabiti, da se je njegov strankarski tovariš dr. Marinkovič, sedanji zunanji minister, svoj čas tako-rekoč na lastno pest pogajal z Vukičevi-i£em za vstop v vlado. Davidovič je vendar predsednik stranke in mimo njega ta stvar ne bi smela iti. Tako sta v demo-jkratski stranki pravzaprav dva komandanta, ki imata vsak svojo skupino poslancev za sabo. Davidoviču se tudi zdi, da demokratska stranka v sedanji vladi ne pomeni toliko, kot bi morala po svoji moči pomeniti in da je treba vsako demokratsko zahtevo iz Vukičeviča šele izsiliti. Davidovič je tudi mnenja, da bi se gospodarska kriza, važni zakoni, glad v Bosni dali boljše in hitreje rešiti, če bi bila vlada sestavljena iz vseh strank.
Ljuba Davidovič je menda pozabil, da A. pr. samostojno demokratska stranka (žerjavovska) v nobeni vladi še ni nič po-ttagala, temveč samo rušila in polnila •voje časopisne in strankarske blagajne. Zato vsi krogi v Belgradu baš Davidoviču •ajbolj zamerijo to, da tišči v vlado tudi ierjavovce oz. pribičevičance, ko je vendar sam na svoje oči imel priliko se pre-
KiČati, kako ti ljudje razumevajo uprav-, nje državnih poslov.
Tretji zagrizen sovražnik sedanje vlade je Pribičevič, šef samostojno demokratske stranke. Najvišji cilj te stranke je redno bil: za vsako ceno biti v vladi. Zakaj potem se da »delati«, kakor se je •delalo« za časa PP2 vlade, ko na lepi cesti nisi bil varen življenja (orjunaška streljanja), in ko je vsak uradnik, £e je drugače kihnil, kot je ukazal žerjavovec, trepetal, kdaj bo letel na cesto.
Pribičevič je zato ves nesrečen, ker je že lep kos časa izrinjen od vladnih poslov. Ta nesreča pa ga žal ni izmodrila, temveč ga spravila v neko čudno bes-nost. In v tem stanju mož več ne ve, kje ■>o meje, kaj se tudi v opoziciji sme in ne sme. Tako je pred 14 dnevi imel z Radi-eem v Zagrebu shod. Dočim je na tem zborovanju celo Radič znal brzdati svoj jezik, je Pribičevič govoril tako, da se je temeljito zameril navzdol in navzgor. Govoril je tako, da so njegov govor s posebno naslado ponatiskovali italijanski časopisi ter oznanjali celemu svetu, kako do dna gnila je naša država, naši zaveznici Franciji pa so še posebno toplo polagali na srce, naj vendar pusti Jugoslavijo razpasti v lastnem blatu. Pribičevičeve besede so bile nadalje take, da je ogorčeno zašumelo tudi v naši armadi. V Belgradu pa se je preteklo nedeljo vršilo velikansko zborovanje, na katerem je ljudstvo najodločneje obsojalo nepremišljene in za našo itak težavno zunanjo politiko tako škodljive Pribičevičeve napade.
Nobenega dvoma ni, da naša država na zunaj trpi ogromno škodo na ugledu, če jo tako nepremišljeno in neupravičeno napada bivši njen odličen minister. Ugled na zunaj pa pomeni denar. Čim večji ugled, tem več imamo denarnega kredita, čim manjši ugled, tem manj denaria.
Razumemo, da je Pribičevič hud in da v jezi človek rad več pove, kot je res. Toda kadar gre za milijone in mili jarde, ki jih nujno potrebujemo od zunaj, je treba poznati v svoji jezi neke meje.
Boj se bliža odločitvi.
Bo) proti vladi, ki ga vodita Pribičevič in Davidovič že dalj časa, se je v zadnjih dneh približal odločitvi. Stvar je tale;
Pribičevič in Radič sta stopila s svojimi poslanci skupaj ter ustanovila seljač-ko-demokratsko koalicijo, Davidovič, katerega stranka je sicer v vlad', pa se je od časa do časa razgovarjal, kako bi pristopila tej koaliciji še demokratska stranka, na kar bi sedanja vlada morala odstopiti in bi sestavil novo koncentracijsko vlado blok samostojnih demokratov, radičevcev in demokratov.
Večina demokratskih poslancev s Marinkovičem na čelu, pa ni nič navdušena za ta Davidovičev načrt, kakor tudi sicer globoko spoštuje Davidoviča.
V zadnjem času pa se je zgodilo, da se je z najvišjega mesta izrazila želja, naj tudi Hrvatje stopijo v vlado, da bo vlada sestavljena iz večinskih strank vseh treh narodov. Radič je bil v prvem hipu čisto pridobljen za to, toda Pribičevič, bi ki v tem slučaju ostal čisto osamljen in še bolj ob steno pritisnjen, je Radiču dopovedal, da je boljše, če ostane z njim skupaj, kot pa če vstopi v vlado. In res, Radič je s pismom na ministrskega predsednika Vukičeviča vstop v vlado odklonil.
Ta trenutek pa je porabil Ljuba Davidovič, da tihi boj, ki se vleče že skoro eno leto, s hitro kretnjo privede do konca. Brzojavil je Radiču v Zagreb, da bo sklical za pretekli ponedeljek sejo demokratskega kluba, kjer bo predlagal združitev demokratskega kluba s seljačko-demokrat-sko koalicijo, nakar bo le-ta izvedla koncentracijo (to se pravi, da bo sestavil vlado iz vseh strank). S tem je bilo sodu dno izbito.
Pretekli ponedeljek se je vršila seja demokratskega kluba, kjer je Davidovič predlagal, kar jc brzojavil Radiču. Odločno je nastopil proti Davidovičevemu predlogu zunanji minister Marinkovič. Seja se v ponedeljek še ni dovršila. In sedaj, ko to pišemo, še ni jasno, kakšen bo izid.
Ministrski predsednik Vukičevič in zunanji minister Marinkovič sta mnenja, da je za reševanje gospodarske krize in sklepanje važnih gospodarskih zakonov (n. pr. izenačenje davkov) pokazala sedanja vlada še največ smisla in pridnosti. Davidovičeva koncentracija bi to delo le oslabila in še bolj zavlekla, ker bi prišli v vlado ljudje, ki bi v prvi vrsti iskali le profit za svojo stranko in svoje pristaše.
Zato je Vukičevič odločen, da v slučaju razbitja sedanje vladne koalieje razpiše nove volitve.
V Be^radu,
9A
i«
.01 re
ne
ek'4 '"r* y	& ■ ••*•
va&ejfe točka za:- - miri na c ' -0 da .I- o..	t " i«.*- - ve. z v-. -..o
d<-'8 o proti .'zerts nf. dat.- c«. 1» , - ta za:,f i najbolj .	:n zie-f.
ver* bridko ti r -ji koži .'o rtili, p;. K- na umuSl' 'li ... za* '.r: v dm
25. jat. Sadikah klab k rzzgr.zi-JaJ t novem žnem zak-vnu, se bo daj -.'onenov .javne ''-T3'na.a. v r.ax>2ni s>. jpšeini. > a sejo w> povabili tufli Jugo-fck/. cr?:	ki f- poliK,>ž-'gvihw frmt
jfo «/> r»«i pc*i?n.d stopili v sobo rsd.Vj'-batu kluba. jih ratiikaini poniati viharno p'/2--;.*4'...ž.-'. Za tem '.'•♦al -\*v-.\ predsednik V-;iieevic, fc: je *. poz.-*? = gov.r. po'. lar.žl '•-. '-v. fes
et-o. Id vež.: tit S	..
»MU Sta Mr Z.:*..>: i Scaj«_£i -'ifT^C. sprejem -r KoroS*:	7 :>":<*•'.
na »'. drMj: .»viici i." ;•:- r k vda ;>.'." •: a-*.-" Kn:««	-
dr. Y.f,T 'f-i pf, krt- j.«''".
2(j. ]ah. V ai.-c<-Jx.	ti S: t- ii-
čela r%- ;.ra. a o j«-. :t;r. z* JCnjurer dr. "par.o /' povdi.v>I. i? "c ■	n
tega /j \ 'T.h \t.i-'i:a .'ii; /;a naj' 'k-!. pr.	e. Z*i ;,i i«
bo začel iz.ap.!i 1. ,'.r,. 1&2&. »čr ^ preje rr-f.goee izvršiti ".v; nu.no pc/rebn« predpriprave.
Radikalni j, .Jugo&lovanski kit b :-.:a jrr. ia nk .pno ejo, pri kateri je posianec P i >ri j k pv.darjal, da je bedariji predlog i za jzf/.i<*.'-nj- davkov boljši od prejšnjega, | da -/.> da. trie (..topnje nižje in da se mali Člo. ;k w-iti. Ho pa že nedostatki. ki jih bo tr-i-a v nekakor pred sprejetjem zakona oci-fct; aniti.
Cr.la hujskarija med rudarji. Cujemo, da gotovi najeti agitatorji po Zagorju m 'Irbovljah širijo ve»ti, da je dr. Gosar po-d;,lj^ai .il'i/.t,frna leta, ki so potrebna za d', ego cele pokojnine pri bra;ov.-.ki .«k!ad-rii'i na :.iii ideset.
i a -.<) v.-.e te > fcsti samo nečuvena zlo-ra'.)a v^lo-ine^a stanja bratov kih nkladnic, ®enda ni treba posebej poudarjati. Zavrniti pa jih moramo, ker agitatorji računajo na i\f]K>v<^T\(Ml delavstva. Zato ugotovimo: Ce bi kak minister sploh irnel pri tem kaj bes"de, bi to ne bi) iriiriinter za socialno politiko dr. (jt/sar, ampak minister za Sume in rude Milovič. Kolikor pa je v' i slovenski javnosti znano, pokojninskih lei ni zvišal noben minister, ampak bra-tov-.ka skladnica .sama. Bratovska skladni-ca je morala to storili vsied svojega tež-k'Sa finančne^ stanja, v katero je zašla vsled znai.ega Zerjavovega pravilnika. Po ti; fern pravilniku je bila bratovska sklad-nica doižna dajati visoke dajatve, ni pa imela no t. enega vira dohodkov. To jo jo pripeljalo v silne težave, tako da je morah storiti nekaj izjemnih sl.lepov, ki so
ToeisJa-.-a. Sr- - •
»JAjj: ry>*itik r22PC
dkav ter kra-.evi >>rciniki. K/alje-je- bil kršt^n z v -j; ki to jc postni oopoMaori	.z **>iraJiat:rgi mc-cjo.
rrpr»i » <>«	BOG. jer^rora.
ki ie. ii: i: se nameravajo - - ra ii-. ■ i*.	-i-^!0
z " ~ : i. k. čaajc ur:<*?to ic--	lil saso : tVv
1 > »r-li.lL i!Z1	■
TSikil.iaj^sa Slo-
- : t ii i : :
3i.:. .za- i- ;
-ji T.r llC
likme. Ia.I
- ue:i C
; '.i i't>.
V
tiar ia z<t
i_so dcbUl	doma.
c te; č Naiega cioma že iri-išu	: Tot'"ko ;e prišlo novih
oara.inikav ia tiskajo zdaj že tretjo izdajo ajma/aka . -.e. Doiiskana bo do 1. fe-o berste imeli 3. ali 4. feoruarja ie v rokah Tačas potrpite pa glejte, da Vžj bo ie več novih naročnikov. »Naš dom' st?ne za Domoljubove naročnike sajno 12 Din na leto. sicer pa 20 Din. Naroča se naslov: »Naš dom«, Maribor. Aleksandrova c. 6. Pri naročilu naj »Domoljubov« naročnik pove, da je naročen na »Domoljuba«, sicer nima pravice do znižane cene.
d Prva seja ljubljanskega občinskega sveta. V ponedeljek, 30. jan. se je prvič sešel novoizvoljeni ljubljanski občinski svet. Na dnevnem redu je bila volitev v razne odseke in pa dovolitev račun; kega provizorija za mesec februar, da se omogoči izplačilo prejemkov mestnim uslužbencem. — Ker pogajanja med najmočnejšima strankama še niso končana, se je izvolil samo magistratni gremij, kjer pa SDS nima večine. Nadalje je bila izbrana komisija 0 mož, od vsake stranke eden, ki bo
prvLiVila poelovanja raznih gerent.-tev. K:--'o: ;-r ob<:n«ki »vet odobril izplačilo pr e-r • za 'ebruar s lostavkom, da nI fotnei-i jlsct: siti za tozadevno dovoljenje oblastnega odbora, čeprav izto d<5oča. Nam se zdi, da so jo socia-LL>:i in ee-itesarfi, ki so glasovali za predmetni d osla vek — polomili.
d Proratuaa obeh slovenskih eblasti sta vziie nasprotovanju žerjavovce\- in radičevcev potrjena.
d Prvi dve pednioraiei. naročeni v Angliji prideta v naše vode sredi februarja. Končam leta dobimo še dve iz Francija.
d Delo pri brtzltfni oddajni po^Usii i Dt>mž?.!ah hitro napreduje, tako da bc postaja c-tvorjena že letošnjo pomlad.
d Obein-ke volitve v okraju Maribor so bile vse potrjene in prizivi cniklonjeni. I.e v obč;ni Sv. Anton v Slov. goricah bolo vo> htve župana le enkrat.
d Zi fspnna je bil izvoljen v Sv. Križu pri Kostanjevici Martin l"netič iz Vinjena vrha. Tudi vsi svetevalci so pristaši SLS.
d Za žnpana v Murski Sobo'i je i?io-ljen g. Jožef Benko, no«iler zdnižene !;-te ST.S in radikalov.
d Zračni promei na prnei Reiirad-Zi-Kreb se otvori 15. lebr. V aer^plani: !io prostora za 6—7 potnikov in 200—300 kg paketov in pisem. Polet bo tra|al 2 uri.
d Veletržee Kohert Kolliuanu v Lj tb-ljani je podaril fondu za Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo^ 100.000 Din.
d Že deset let ni bilo plasti od Lovrenca Vojske iz Doba pri ,)om/ala!i, ki jo leta 1914 odšel na rusko Ironlo. Zdaj je prišlo pismo 1. jan. 1928. kjer Vojska poroča. da je živ in zdrav. Nahaja se v n' ki vasi v ruskem Tnškentu. je poročen in ima dva otroka in se mu razmeroma dobro godi. Peča se s kovaštvom. Očeta in mater ne bo več videl, ker sta v tem času umrla.
d Poškodovani bankovci. Za vsak poškodovani bankovec razen petdmarskega odteirne Narodna banka za tvorniške -tre-
me
si'
za sanacijo neizogibno potrebni, od rudarjev pa zahtevajo silne žrtve.
Tako ie stvar. Dr. Gosar pri tem nima c.Tnvifi. Ponovno pa je posredoval pri /a šume in rude, da naj bratov-•am pon.aga. Ves jugoslovan-: zavzel, da bi se našla ugodna	. toda zadeva je tako temeljito za v O/, ena.. iia jo bo mogoče šele z leti počasi popravljati. Tisti, ki danes agitirajo proti dr. Gosarju, pliujejo v lastno skledo in ovirajo težko delo našega ministra za ozdravljenje razmer pri bratovski sklad-nici.
\ zagati. Radi docela ponesrečenega ! govora Pribičevičevega v Zagrebu g. Pri- i bičevič ni bil povabljen h kraljevemu kr- ! stu, mnogo odličnih Pribičevičevih pristašev pv je izstopilo iz samostoino-demokrat-ske stranke. Kdo bi mislil, da se bo nek-
danja žerjavovska sh-anka, ki je bila edina državotvorna in ki je druge stranke preganjala kol protidržavne, danes sama na čelo protidržavnega rovarjenjai To bi l ilo nerazumljivo, ko bi že od nekdaj ne vedeli, da je bila žerjavovcem državnost samo ključ, s katerim so odpirali razne kaše za svojo stranko in časopisje. Ko se je pa ta ključ obrabil in ne more več odpirati, se pa lahko vrže med staro šaro, ali ne?
d Za i demokracijo sta se zavzemala zastopnika komunistične stranke na pni seji občinskega sveta ljubljanskega ter zahtevala, naj se občinski red spremeni tako, da bo odločala v bodoče tudi o proračunu in o drugih važnih premoženjskih zadevah občine navadna večina. — Kdo pa vlada danes v Rusiji? Ali odloča tam večina, izvoljena na temelju splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice, ki je temelj demokracije?
fcke 1.70 Din, za petdinarskega pa 50 par.
Če se pa predloži iz dveh različnih delov sestavljeni bankovec, od katerih ima vsak del drugo številko in serijo, smatra Narodna bflnka tak bankovec za dva poškodovana bankovca in odtegne za vsak del po 1 75 Din, torej za celi bankovec 3.40 Din. Razen tvorniških stroškov pa obračuni Narodna banka pri večjih poškodbah (pri katerih manjka manjši ali večji del), tudi tisti manjkajoči del. Ta del se obračuni tako, dn so razdeli celi bankovec na sto enakih štiri-ogelnikov in se odšteje toliko enot, kolikor Jih manjka. Pri desetakih se računi en štiri-ogelnik 10 par, pri stotakih 1 Din, in pri tisočakih 10 Din. Manj ko četrtina bankovca se ne sprejema v povračilo. Te od-tegljaje mora plačati vsaka stranka, bodisi zasebnik, javna ustanova ali pa državni urad. Zadnji čas se pojavljajo v prometu tudi namenoma razrezani bankovci in raz-polavljanje bankovcev je prepovedano hi Narodna banka odtegne od takega bankovca za vsako polovico po 1.70 Din tvorniških Stroškov. V Ljubljani sprejema poškodovani denar podružnica Narodne banke.
d Stadionske srečke lahko naročiš z dopisnico pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Ljudski dom.
d Svarilo trafikantom! Radi znižanja procentov je vrnilo v Karlovcu 40 trafikantov svojo koncesijo. Odbor Udr. tob. Iruf. svari vse trafikante, naj ne slede temu zgledu. Če bo potrebno seči po skrajnih sredstvih, bomo odločevali samo vsi sku-aj, posamezni, četudi požrtvovalni poiz-usi ne zajamčijo uspeha. Prepričani pa smo, da do tega ne bo prišlo, zakaj naše zahteve se obravnavajo sedaj v finančnem odboru, in je finančni minister že pristal na zboljšanje prodajne provizije, ter imamo upanje, da bo izid za nas ugoden. Tovariši in tovanšicel Na lastni koži ste sedaj občutili kaj pomeni, če ne držimo skupaj. Zato pristopite vsi k Udr. tob. traf., dopisnica na tajništvo zadostuje. — Odbor Udr. tob. traf.
d Društvo vpokojenk in vpokojencev tobačne tovarne, 'd je včlanjeno pri Zvezi
drž. nameščencev za Slovenijo, bo imelo svoj redni občni zbor 3. februarja ob pol 4 pr poldne. Zborovalo se bo v Alojzijevišču, Poljanska cesta, poleg finančne delegacije. Člani in članice in vsi drugi, ki želijo k društvu pristopiti, se vabijo, da se občnega zbora sigurno udeleže. — Odbor.
d V vojno podkovsko šolo v Zagrebu se sprejme 40 kandidatov. Prošnje je vložiti do 1. marca 1928 pri upravi vojne veterinarske šole v Zagrebu.
d Minister za narodno zdravje dr. Savič |e 27. jan. podlegel težki bolezni. Zahtevam Slovenije je bil zelo naklonjen.
d Kap je zadela 28. jan. Blaža Štajnba-hera, kmeta v Leskovcu, župnija Črešnje-veo. Zdrav je vstal ln se pripravljal za koline. Ko je vstopil v hlev, je padel vpričo svoje žene na tla in izdihnil.
d V Hrastniku je umrl rudniški tesar Franc Platinovšek, star 70 let. Bil je nad 80 let naročnik »Domoljuba«.
d 104 leta stara Magdalena Krevvedl Je
te nedavno umrla v Rumi v Sremu. Še pred etom ja hodila redno k službi božji v cerkev.
d Iz bolnice v smrt. Matilda Plessl se Je zdravila v bolnici v Subotici. Ponoči Je ušla v bolniški srajci in opankah iz zavoda in brodila po ulicah. Končno je prišla na pokopališče, kjer je padla v odprt vodnjak. Drugi dan so jo dobili tam mrlvo.
d Električni tok je usmrtil v Brodu ob Savi na Hrvatskem 22 letnega delavca Jurija Ivaniča. Bil je zaposlen v tovarni za vagone.
d V kotlu vrele vode. V solarni v Tuzli v Bosni se je dogodila grozna nesreča. Delavec Pero Petrovič je hodil po robu velikanskega kotla, v katerem je izhlapovala sol. Naenkrat je zgubil ravnotežje in padel v vrelo vodo. To je opazil njegov sodelavec in ujel Petroviča za glavo ter ga hitro potegnil ven. Petroviča so prepeljali v bolnico, kjer je v strašnih bolečinah umrl.
d Na opeklinah je umrl prekupčevalec perutnine Franc Herman iz Trnovske vasi v Slov. goricah. Mož se je grel pri železni peči, radi utrujenosti zadremal in se v spanju preveč približal peči.
d Poln sod vina se je prevalil črez delavca Petra Pintija v Šiški pri Ljubljani. Udri nm je prsni koš. Poškodbe so nevarne.
d Na ledu je padel in si razbil lobanjo pri Sv. Antonu pri Slov. goricah Jakob Holc. So ga že pokopali.
d Šofer preprečil veliko nesrečo. Poštni avto je vozil iz Brežic na Bizeljsko. Pri Dobovi železniška rampa ni bila zaprta in avtomobil je brez skrbi zavozil na tračnice, v istem hipu pa je pridrvel tovorni vlak. Spretni šofer g. Janko Bravel je sunkoma avtomobil umaknil, da se je razbila le streha, kotel za vodo in več manj važnih delov. Meri čudežno rešenimi sta bila tudi g. župnik Kolenc iz Kapel ter g. Šuler, trgovec na Bizeliskem.
d Obe nogi je odrezala lokomotiva na glavnem kolodvoru v Zagrebu pekovskemu pomočniku Josipu Šlangu iz Vukovara, ko je pomotoma šel mesto proti glavnemu izhodu, proti železniškemu skladišču. Bo težko ostal pri življenju.
d (JoreJo je 29. t. m. pri Janezu Capudru v Rafolčah pri Brdu. Ljudje, ki so bili pri jutranji sv. maši so prihiteli pomagat, istotako gasilno društvo iz Brda. Škode je 50.000 Din, zavarovalnina malenkostna. Živino in nekaj oprave so rešili, zgorel pa je ves živež in krma.
d Ogenj je izbruhnil v skladišču trgovca Franceta Črneta v Radečah pri Zidanem mostu. Prizadeto je tudi gospodarsko poslopje. Škode je nad 200.000 Din.
d Tudi učitelj se je naleze. V Zamostju ln v bližnji okolici Dolnje Lendave se je pojavilo več slučajev škrlatinke. Dohil jo je tudi g. Ludovik Siči, učitelj na ljudski šoli v Dolenji Lendavi.
d Precejšen strah je doživelo več ameriških milijonarjev na ameriški ladji »Con-queror«, ki je te dni zašla na plitvino pri Šibeniku. Naša vojna ladja »Močnk je prišla na pomoč in rešila mučnega položaja — »dolarske strice«.
d Skrbi kmeta — milijonarja. Nedavno so časopisi poročali, da je kmet Raica Mili-čevič iz srbske vasi Dubalj podedoval po svojem stricu v Ameriki 874 milijonov dinarjev. Raica služi Bedaj pri vojakih ▼
Skoplju. Seveda je to poročilo ne samo srečnega dediča, namreč tudi vso domučo vas in mesto Skoplje ne malo razburilo. Takoj je Miličevič prejel nebroj načrtov, kako bi najbolje uporabil dediščino. Skop-ljanski trgovci so mu svetovali, naj bi ustanovil banko. Ženitne ponudbe so od vseh strani kar deževale. Sam je bil tako razburjen, da se ni mogel za nob-no stvar odločiti; komaj je govoril. Ampak sreča je opo-teča. Te dni je prišlo iz Amerike obvestilo, da mu stric ni zapustil 874 milijonov dinarjev, marveč samo — 874 dolarjev (blizu 50.000 Din).
d Ljubljanski brzovlak je skočil 8 tira 24. jan. na postaji Karlovec. Človeških žrtev ni bilo, le promet je bil ustavljen za nekaj časa.
d Še en vlak Je skočil s tira in sicer mešanec med Primorskim Dolcem in Labi-nom na progi Split-Zagreb. Proga je v dolžini 1 km pokvarjena, drugih žrtev ni bilo. Zadnji čas je, da se naše železniške proge temeljito popravijo.
d Trobente se volkovi boje. Iz Šibe-nika v Split sta se vračala z avtomobilom g. Pavel Tomasič in njegov šofer. Pri Tro-giru sta naletela na tolpo volkov, ki so stali sredi ceste in hoteli napasti avtomobil, šofer je povečal brzino avtomobila ter pričel z vso silo trobiti. Volkovi so se tega prestrašili in zbežali v hrib.
d Občinsko blagajno so oropali neznani v Jesenicah pri Splitu. Blagajnika, ki je bil zvečer v pisarni so vrgli na tla in ga zvezali, nato pa odprli blagajno. Odne-ll so okrog 35.000 Din.
d Številne tatvine mleku so se pojavile v zadnjem času v Ljubljani na škodo okoliških mlekaric.
d Tri finančne stražnike rodom Črnogorce so umorili ob Skaderskem jezeru tihotapci tobaka.
d Mož s kozjo brado je vlomil v trgovske prostore Franca Lorbeka, trgovca v Št. IIju pod Turjakom, škode 4000 Din.
d Pri iiripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu in grlu, obolenju ušes in oči, skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grcnčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro dč »Franz-Josef« voda trpečemu človeštvu ob mrzličnih nalezljivih boleznih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
d Tudi najhujšega sovražnika naših sadnih vrtov uničimo z zimskim škropljenjem z »A r b o r i n o m« tvrdke Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10.
d Praktična novost pri liremi za čevlje. Da se prepreči prehitro posušenje kreme za čevlje, se zapre doze tako čvrsto, da je mogoče odpreti dozo samo z nožem ali s kakšno drugo pomočjo. Pri tem si je že marsikdo poškodoval roke in si jih je umazal s kremo. Svetovno znana znamka »S c h m o 11 p a s t a« prinese v najnovejšem času kremo za čevlje v pločevinastih dozah s patentnim, zelo praktičnim odpiračem. En obrat — in doza je odprta I Ta novost je povsod splošno pohvaljena. Zahtevajte zatorej pri svojem trgovcu samo »Schmollpasto« z odpiračem!
JH
DOMOV
POSVETU
KRIŽE PRI TRŽIČU.
Lansko leto je bila še povoljna s;a»i>ena sezona: zgradilo se je pet novih sianovanjskih hiš, a kljub temu je še pomanjkanje. Jože Sitar je naredil novo veliko miz:ur?ko delavnico, jo letos opremil z najnovejšim kombiniranim strojem, tako da sedaj laiiko veliko hi-tieje izvršuje svojo stroko. Vedno ima v zalogi mrtvaške rak ve. Vsled solidnega dela ga vsem priporočamo.
BOROVNICA.
Pred par tedni se je tu pojavil slučaj pasje stei:iine. Par oseb je dobilo od osumljenih psov malenkostne praske, radi česar morajo hoditi sedaj na preiskovalnico v Ljubljano, pa ni menda prav nič hudega. Bolj tragične so seveda posledice med pasjo družino. Prišel je ukaz da je treba vse pse spraviti v kraj. Večina psov je postreljenih kar na domačem dvorišču ,radi česa r je bilo med ljudmi precej ogorčenja. Se več besedi pa vzbuja med ljudstvom dejsivo, da tudi pri taki stvari hočejo imeti nekateri predpravice. Neki reven posestnik na samoti je jokaje prosil. naj mu puste krasnega in zvestega čuvaja, toda zastonj. Streljaj daleč pa je drugi bogat in uglednik posestnik, ki pa je obdržal svoje pse. Tudi lovski psi so izvzeti. Mnenja smo, če je res kaj nevarnosti, naj se ta odstrani temeljito in — enakost za vse! — Občini pa tale a znanje: na vogalu hraniluične hiše, na križišču dveh cest, že dolgo zaman čakamo luči. Prosimo in zahtevamo v interesu javnosti, da daste na omenjeno prometno točko novo žarnico. — Na Svečnieo 2. februarja priredi Kat prosv. društvo veseloigro »Gorski spa!: :. Vifbljeni!
KOLOVRAT.
Pri nas se vrši sedaj gospodinjski tečaj, ki bo trajal 12 tednov. Udeležuje se ga 16 deklet, ki pod spretnim vodstvom gdč. Sušni-kove — sestre na?ega gosp. župnika — prav lepo napreduje. — Dne 12. febr. ob 3 priredi naše prosvetno društvo dve spevoigri: >Rož-marinc in sSnubači« ter enodejanko: >Kje je meja.<
STARILOG PRI KOČEVJU.
Pri volitvah občinskega predstojnika in občinskih svetovalcev so bili izvoljeni: za župana g. Josip Eisenzopf, poštar, za I. svetovalca g. Ivan Samide, za II. svetovalca g. Fr. Samide, posestnik, za III, svetovalca g. Jurij Gramer, posestnik.
PODGORICA.
V noči od 24. na 25. jan. je nastal ogenj pn posestniku g. Ivanu Cedilniku v Podgorici pri Sv. Jakobu ob Savi. Uničeno ima vse gospodarsko poslopje. Kako je ogenj nastal, ie ni ugotovljeno. Res imamo tukaj v Podgorici novo moderno brizgalno. Toda, da motor začne takoj delati in pravilno teči, je treba izvežba-nosu od strani gasilcev. Te pa žal nismo v zadostni meri opazili. Zato bo treba v tem oziru nekaj napraviti, sicer nam motorna briz^alna ne bo mnogo koristila. - Očividec.
IZ B!,OX.
Imr.mc dvn nončna kmetica tečaja, enp-ga £ fante, drugega za dekleta. Pri obcjih je
I udeležba precej velika. - Naš. g. župnik si je ! odšel iskat zdravja v Sinj. Upamo, da Aiiiaiu i okreva. — Sne»a imamo tudi na HI. kali vedno dovolj. - Tred kratkim je dal neki dopisun iz Blok zapisati v »Jutro«, da bomo kmalu vsi Bločani postali brezverci. Gotovo se je g. dopisnik »Jutra« že odločil za brezverca. Sedaj hoče, da bi še drugi Bločani šli za njim. Naj dopisnik >Jutra< še nadalje ostane sam, mi pa ostanemo verui kakor do sedaj.
ŠT. VID PRi STIČNI.
Ob zaključku desettedenskega gospodinjskega tečaja so nam udeleženke pokazale v dobro uspelih enodejankah -Čašiea kave« in »Ka: tenslog arca«, da so se naučile tudi lepega nastopa. — Dne 22. t. m. so igrati fantje igro »Spreobrnenje roparja«. Za predpust se pripravljajo ua šaljive prizore, ki b"do pripomogli do smeha in vesele zabave. Orel pa se zadnji čas pripravlja na tekme in na akademijo, ki bo v marcu. Spomladi se bo vršil tudi cerkven koncert pod vodstvom g. Žagarja.
STRUGE.
Počasi pa gotovo tudi pri nas napredujemo. Dobili smo pred štirimi leti pošio, kmalu nato nove zvonove, g. Tone kralj nam je umetniško preslikal župno cerkvico, a zdaj manjkajo še nove orgle. Starim so v vojski odvzeli glavne piščaii, a vse drugo, l.ar je ostalo, ni nič vredno. Marljivi g. župnik si ubija glavo, ako bi še temu zlu odpomogel. Sprožil je misel, da bi kupili večji harmonij. A Stružanci niso za to navdušeni, ker harmonij nikdar ne bo nadomestil orgel. Toda kje dobiti denar? Zelo pameien izhod bi bil sledeči: Zbere naj se komisija (župnik, ključarja, občinski odbor in organist) in naj za vsako hišo posebe določi gotovo vsoto, katero naj bi plačala tekom 5 let Vzelo bi se posojilo in naročile takoj orgle, tekom 5 ali deset let, kakor se pač določi, pa bi se denar, plačevan po strankah, vračal za posojilo. Zdi se, da je to edino možen izhod za Struge, če hočejo imeti nove orgle. Prav nekako tako so napravili pri Svetem Petru v Ljubljani. — Gostilničarji se hu-dujejo, ker je občina povišala takso na alkoholne pijače. Občina misli zidati novo šolo in bo rabila denar; zato je vse pametno bčinstvo za to, da tudi vneti častilci alkohola nekoliko prispevajo za šolo. Sicer pa upamo, da nam bo država priskočila na pomoč pri zidanju nove šole. — Domačin.
TREBNJE.
Povejmo zopet par besedi o »blesteči« dobi samostojnega gospodarstva, kakršno je vladalo pred tremi leti v Trebnjem. Poleg 30.000 K primanjkljaja je moral odbor pla-
SL h'di komisiisIte stroške, ki so znašali 200« K. Ta denar je komisija prav pošteno zasluzila, zakaj, imela je obilo dela, preden je naredila red v občinskem poslovanju -Neurejeni so bili uradni spisi - nepravilno tudi reševanje teli spisov. V vložni zapisnik so se zapisovali le oni spisi, ki so se odposlali, oni ki bo se sprejeli, pa nikamor Posebno čudno pa se nam mora zdeti, da se Ie z gnanem tako delalo, da ni najti primere Saj se se otrok zapomni, kam dene denar afl
Vatikan.
s Konkordat z Litvo. Mod sv. stolico in republiko Litvo je bil sklenjen konkordat (dogovor), s katerim se urejajo cerkveno-politična vprašanja te države. Cerkvi jo priznana popolna svoboda v izvrševanju duhov ne oblasti in v upravljanju cerkvene svojine. škofje, didiovniki in verniki lahko svobodno občujejo s sveto stolico. Država bo podpirala cerkev v pogledu nje odločb. Služabniki Cerkve bodo vživali v miru in za vojne posebno zaščito glede vojaških obveznosti. Zakoni, sklenjeni pred katoliškim duhovnikom, bodo imeli vso veljavo pred državno oblastjo. Tudi jamči država Katoliškemu gibanju pcpolno svobodo.
Itaiiia.
s Naloga trnosrajčnikov v slučaju vojne. Fašisti so zelo ponotini na svojo n i liro. ki pa je doslej pokazala svojo korajžo le napram nt oboroženim ljudem z ricinovim oljem in s požigi. Italijanski listi pišejo, ila v slučaju vojne črnosrajeniki ne pojdeio na fronto, ampak so bodo l>ori!i v domačih krajih proli napadom zrakoplovov in pa varnostna služba jim bo odkazana ali drugače poved?no — str^hovali \ odo prebivalstvo in varovali — Mu.ssolinija.
s Kazno novice. Občin« rnoraio imeti lastne kinematografske dvorane. Tako je najnovejše povelje Mussolinijeve vlad« v ogromno škodo občin. — Vipavski rotiI je razdeljen. Skupna lastnina ostanejo še Ravnik, Vrhovo in Lože. — V Kohjepiavi na Krasu so na Štefanovo zapeli novi zvonovi. Blagoslovil jih je nadškof dr. S<xlej. V Komnu je trgovec Sivec na lastno prošnjo spremenil priimek v Sivilotto. — V \i-pavi je bila na dan sv. Treh kraljev otroška veselica. 120 slovenskih otrok je nastopilo z italijanskimi govori in petjem. Otroci so bili obdarovani, predstavniki oblasti so ploskali. — V Trnovem pri Ilirski Bisir,ci je Marijina družba primlila o božičnih praznikih igro -Goslarica naše ljube ('<o-spe i-, v marcu pa bodo obhajali sv. misijon. - Josip Vitez in Albin Seražin iz Kaielj
v »šparovček« ali mami v roke, tu pa se ni nič vedelo, seveda ker se iii v redu vknjiže-valo. Sedaj ni bila vknjižena trošarina na vino, nato zopet niso bili nikjer izkazani dohodki ubožnega zaklada itd. Pa tudi pn sejah, kakšen red! Prav svoje vrste! Delali so pač po svoji pameti, na katero se sklicujejo v »Kmet. listu«. Za primero samo toliko: Ko jili je pri priliki eden izmed naših odličnih i pristašev svaril, da naj pravilno pošto; njo kot krmarji občine, so ga meni nič tebi nič izključili od treh sej. Seveda so bili za t0 svoje protipostavno postopanje pošteno '.r-cani v rev. poročilu. No še bomo zvedeli ne-kaJ leP!1' stvari o njihovi gloliokoumnosti.
v zavitkih; glavna zaloga „ADRIA"*F. 8IBKNI& v Ljubljani.
protestirata v časopisu »Piccolo« proti slo-venskim listom, ki so poročali, da je bilo društvo >Dneva žare nasilno razpuščeno. Trdita, da so Kazeljci razpustili slovensko društvo prostovoljno in radi. — V Kaežkih Ravnali na Tolminskem jo neznan razbojnik te dni vlomil v hišo kmeta Šorlija, da jo oropa. Gospodarja je tolovaj nevarno ranil 23iečnega edinega sina Josipa, ki se je postavil v bran, pa zaklal v vrat in pobegnil. — »Smo v Italiji in torej ni razloga, da" bi imeli dvoje/nične napise«, je rekel liberalni slovenski trgovec na občnem zbo-. ri zveze fašistovskih trgovcev v Sežani. To žalostno izjavo je potrdil sam fašistovski tljnik Grazioli v >Piccolu/. dne 13. januarja 1928.
Francija.
s Pameton nasvet Italiji. Ugledni francoski časopis »Petit Parisien« piše: »Italija ima ob svojih mejah velike manjšine: 2()0 tiso7- Nemcev na Tirolskem in 400 tisoč. Slovencev ob jugoslovanski meji. Gospodstvo na Balkanu se Italiji ne more priznati, ker Balkan pripada balkanskim državam. Italija stori najbolje, če se sporazume z Jugoslavijo, ker bi sic« >• samo povzročila pruti sebi zvezo vseh narodov, ki se čutijo ogrožen e po italijanskem nasilnem pridobivanju tujega ozemlja.'!'
komun^a.
s Čndna pota romunskega zunanjega ministra. Romunski zunanji minister g. Ti-tnlescu je bil te dni v Rimu. Povedal je, da je Komisija za Francijo, Anglijo, Malo an-tanto, neodvisno Albanijo in za — Italijo. Zastopnikom rimskih listov je Titulescu izjavil svoje občudovanja nad Mussolinijem, torej vse tako, kot se spodobi gostu, ki je povabljen na kosilo in večerjo. G. Titulescu je šel seveda še v Francijo in gre tudi na Angleško in v Nemčijo, kjer bo prav gotovo zvedel, kako daleč sme segati Mussolini-jeva moč in veljava. — Zadnje vesti poročajo, da g. Titulescu posreduje med nami in Italijo.
Grčija.
s Ali hoče Grčija res deliti usodo faši-stovske Italije? Vsi znaki kažejo, da se hoče sedanja gršk;< vlada postaviti v vrste nasprotnikov naše države. Sprejem grškega zunaniega ministra pri g. Mussoliniju pravijo, da je bil zelo prisrčen. V Parizu, kjer gledajo take dogodke z zelo pozornim očesom, so baje že poučeni, da je sklenjena med Italijo in Grčijo tajna pogodba, ki naj zajamči Grčiji južni del Albanije; ta pa naj bi bila odškodovana z gotovimi južnimi pokrajinami — naše države. Za Mussolinija so mirovne pogodbe očevidno le >krpa papirja«.
Čehoslov" ška.
s Verni oče in nesrečni sin. Na Češkoslovaškem sta se nedavno usmrtila pisatelj R. Tecnohlidka in njegova žena Olga. Pogrebni zavod »Charitas', ki ni bil obveščen, da pokojni ni pripadal nobeni veri, je preskrbel mrtvaški voz s križem, toda svobodomiselci so križ, kot poroča češki časopis »Dene, na malo dostojen način od-
stranili. Tesnohlidko in soprogo so prepe- i Ijali v Pardubice v krematorij, da trupli
vpepele. Predno se je lo izvršilo, je stopil k rakvama za pogrebom idoči oče umrlega: vsako rakev je trikrat prekrižal, nato še sebe, se obema mrtvima globoko poklonil in končno obstal, kakor zamaknjen...
Drobne no^ke.
Nova liiša se je podrla v Kasslu v Nemčiji. Štirje delavci pokopani pod ruševinami.
ifuili vetrovi so divjali prošli teden po vsem Angleškem.
Egiptovsko kmetijsko ministrstvo dela obsežne priprave, da uniči kobilice s strupenimi plini, ki jih bodo spuščali z aero-planov.
Afganistanski kralj je poklonil sv. očetu dva velika dragocena svečnika in sliko z lastnoročnim podpisom, papežemu tajniku ! pa visoko odlikovanje in velik plašč, ki je • z odlikovanjem v zvezi.
Mladega soproga nedavno poročene stare sestre bivšega nemškega cesarja Vi-! ijen i so oddali v — blaznico. j * Društvu nemških pisateljev in umetnikov »Conrordia je daroval predsednik I eehr,slovaške republike Masaryk 168.500 dinarjev.
Znani vojni in uniorfni letalec N mlini
se je 20. jan. na vojaškem letališču v Rimu smrtno ponesrečil.
Katoli k« šolo v mestu Mehiki je policija zaprla in odvedla v zapor 20 katoliških učiteljic.
Sovjetske oblasti so začele vnovič preganjati katoliške duhovnike v Belorusiji in Ukrajini.
tiombui atentat je bil izvršen v Clii-kagu v Ameriki na mestnega ključarja in policijskega šefa. Hiši poškodovani, človeških žrtev r.i bilo.
Ob priliki desetletnice zavzema Bes-arabije po Romuniji pišejo listi, da Rusija ropa Besarabije nikdar ne bo priznala.
Italijanski prestolonaslednik je odpotoval z.a 2 meseca v Afriko.
Ker so zapori na Poljskem prenapolnjeni, je odredil poljski ministrski svet hišni zapor do 7 dni za male pregrešite.
Dva meseca ho .rajala razprava proti 133 '-omunistoin v Bialistoku na Poljskem. Obtoženi po veleizdaje, sede pa v zaporu že od leta 1925.
Gibrallarsko ožino (preliv med Španijo in Afriko) je hotela preplavati te dni Angležinja Gleitzes. Poizkušala je že tretjič, a ni uspela radi močnih morr.kih tokov.
Naistarepi duhovnik v Italiji je umrl. Piše se Oreste Perogalli. Preživel je 6 papežev in 5 kraljev ter dočakal vse vojne od 1848 do 1918.
Ženske — advokati. V Ameriki ie med 122.510 advokati 1738 žensk.
50 milijonov mark (okrog 678 milijonov Din) izkazuje primanjkljaja glavno mesto Nemčije, iierlin.
107 let je doživela vdova po poljedelcu g. Prigge v Embsenu v Nemčiji. Umrla je te dni in je bila najstarejša ženska v državi.
Največji ognjenik na svetu Krakatau med otokoma Sumatre in Javo v Indijskem oceanu je pričel zopet bruhati. Gorečo lavo meče 100 metrov in še bolj visoko.
Kuga se zelo širi v llaiderahadu v Indiji. Na dan umre okoli sto oseb. 150.000 prebivalcev je iz mesta zbežalo.
odernojše ljudsko kopališče bodo otvorili 3. februarja 1928 v Berlinu, Stalo je 2 in četrt milijona mark. (Okrog 30 milijonov Din.)
Mehikanski predsednik Calles si je podaljšal s spremembo ustave vladanje na 6 let. Ali se volitev boji?
Prvič je preletelo Montblank te dni francosko letelo >Goliath« s 13 potniki.
Na deset let ječe je bil obsojen od boljše vik ov poljski škof Skalski v Moskvi.
Afganistanska kraljica, ki potuje ta čas po Evropi, je hčerka časnikarja.
So v jot v Kijevu je sklenil, da se morajo vsi križi zamenjati z boljševiškiml zvezdami.
Puške bodo zamenjali s posebnimi strojnicami in sicer v angleški armadi.
Pravo moško brado je prinesel nedavno na <?vet neki deček v okolici ameriškega mesta Rio de ilaneiro.
Za deiavce.
Volitev obratnih (delavskih) zaupnikov. V zrnislu zakona o zaščiti delavcev ima delavstvo pravico si v vseh podjetjih izvoliti svoje zakonite zastopnike-zaupni-ke. To se pa v veoini podjetij ni zgodilo, ker ni bilo še pravilnika o volitvah teh zaupnikov, ki ga zakon predvideva. Sedaj je minister za socialno politiko dr. Gosar izdal pravitnik o volitvah in pravilnik o poslovanju delavskih zaupnikov, tako, da se bodo vsaEo leto meseca januarja vršile po obratih volitve delavskih zaupnikov. Letos se bodo te volitve izjemoma v smislu naredbe ministra za socialno politiko vršile do konca meseca murca. »Inšpekcija dela, »Delavska zbornica« in strokovne organizacije so k tem volitvam že pristopile. Organizacije Jugoslovanske strokovne zveze so že prejele brošuro s pravilnikom in navodila; prihodnje dni pa prejmejo še konkretna navodila, kako volitve izvesti in obrazce raznih vlog in objav, ki so s tem v zvezi. Vse organizacije naj se pi tem ravnajo. — Je pa še mnogo obratov, kjer je zaposleno naše delavstvo, ki pa ni organizirano in si mora izvoliti svoje zaupnike, ne pa dovoliti, da pridejo na tako važna mesta nasprotniki. Pozivamo te delevce, da se takoj obrnejo z dopisom na Jug. strok zvezo v Ljubljani, S'ari trg 2-1. n<i navodila. Naloga zakonitih zaupnikov je silno važna in jih kot takih podjetja ne smejo preganjati in odpuščati. Zato na delo za naše zaupnike!
Za brezposelne. V smislu uredbe, ki jo je izdal minister dr. Gosar, imajo brezposelni, ki so bili v enem letu štiri mesece, ali v dveh letih osem mesecev zaposleni, pravico za dobo šestih tednov do brezposelne podpore pri »Borzi dela«. Borze so prakticirale tako, da so dajale podporo za šest dni v tednu. Ker je bilo tako tolmačenje uredbe nepravilno, je na posredovanje »Jugoslovanske strokovne zveze« dal minister dr. Gosar »Borzam
6l
Stran 70.
,DOMOLJUB« 192b
_6tf»tr
dela« navodilo, da se naj izplačuje podpora za sedem dni v tednu, t. j. za 42 dni t enem koledarskem letu in ne samo 36 dm. Da se izognejo brezposelni nepotrebnim neprilikam, naj se prijavljajo Jugo-slov. strokovni zvezi, Ljubljana.
Enonadstropn? vila - glavni dobitek Stadlonske loterije!
Moderna Turčija.
v svetovne
sveti popisuje nekdo, ki je bil sam v T^
Naša železniška orsanizacHa.
Krščansko-socijalno misleči železničarji so ob prevratu v laslni državi ustanovili lastno strokovno železničarsko organizacijo pod imenom >Prometna zveza«-.
Razne organizacijske krize so organi-
Kaj poroča vlada Kemal paš« liste?
V Turčiji vlada Kemal paša tako kot Mussoliai v Turčiji. Vse, kar je starega, je odpravil, če ne gre ziepa, gre zgrda, In da si Turčija dobi ugled na zunaj, skrbi turška vlada za to, da inozemski časopisi pišejo o njej. Seveda samo to, kar je dobrega. Slabo se pa pač zamolči. Takole smo brali pred kratkim;
Še pred malo leti je smatral izobraženi svet Turčijo za zaostalo, neurejeno
•i . . ,r , J—r —	°---i	»vei i urcijo za zaosiaio, neurejeno
zacijo izkristalizirale tako, da je danes že j divjaško državo nc le po pisanju raznih evropsko znana. Organizacija dela tiho, toda i knjig, temveč tudi na temelju pripovedo-vztrajno, brez šopirjenja s oavovim ner.em I vanja potovalcev, ki jim je bila dana pri-
I lika, da so dalje časa bivali v Turčiji in j opazovali tamesnje življenje. Taka je tudi
1 bila. loda v zadn;ih letih se je izvršil preobrat, ki pomenja popolno preureditev turške države. Na čelu velikega gibanja za moderno Turčijo stoji nekdanji častnik sultanove arm .de, Mustafa Kemal paša. Ko je bila pred devetimi leti Turčija na robu propada, jc prevzel Kemal paša vodstvo muslimanske armade, vdahnil ji novega duha hrabrosti in svobode, zavoje-val z m'o v kratkem času Turčiji po Grkih ugrabljene najrodovitne;še in najbogatejše primorske kraje Male Azije in zopet zasadil turško zastavo nad utrdbami Dar-danelskega preliva. Evropa, ki je smatrala Turčijo že za živega mrliča, je strmela.
Toda Kemal paša se ni ustavil na pol pota: odstranil je sultana, proglasil Turčijo za republiko in pri volitvah je bil sam izvoljen za prvega predsednika ljudovlade i In nato je sledila naredba naredbi, zakon i zakonu, ki so imeli namen dvigniti Tur- I ci)o vsestransko in jo vzporediti kultur- i nun evropskim državam. Z odločno potezo ,e odpravil Kemal pača stoinstoletni ! državni prmlegij (prednost) mohamedan-s	ln Proglasil enakopravnost vseh
veroizpovedi, prepovedal moškim dotlej 1 strogo zaukazano nošenje fesa (turške ' rdeče kaoice) in odstranil z zakonom za! knvala ženskih obrazov. Ni bilo lihko
SSSifcihtar0da;?' mohamedai.ru tako
mnogi i; naspro ovalfVad Kemal^'7' * odnehal. Zlepa aH zg da ie šlo i u/' ubogal, j e p 1 a č a 1 n epoko r no s t s' smrtjo* ie »ghasi« (zmagovalec!
koncu zborovanja je °z,„S kSS ' ta vse svo|e veliko premoženje	Pl
vztrajno, brez šopirjenja s pavovim perjem in marsikateri uspeh, Ici ga je dosegla Prometna zveza potom Jugoslovanskega kluba v Belgradu, je bil po časopisnih vesteh uspeh drugih organizacij. Po svojem programu, ki je skoz krščansko-sociialui, je stopila v stik z vsemi važnejšimi evropskimi sorodnimi organizacijami. Je včlanjena pri Med narodni zvezi krščanskih železničarjev v Utrechtu na Nizozemskem (Holland) in nien uspeh je, da je tudi dunajska krščan-sko-socijalna organizacija železničarjev pristopila k tej Zvezi. Nadalje je v stalni zvozi s cehoslo\aškimi kršč. soc. železniškimi organizacijami potom svojega pooblaščenega zastopnika v Pragi gosp. J. Sedivv-ja, ki neumorno deluje po naročilih Prometne zveze za popolno prijateljsko zbližanje med obema slovanski a žel. organizacijama. Naše zveze s čehoslo\a*sko organizacijo krščanskih železničarjev so se še oiačile s tem na je čehoslovaška bratska oiganiracija sprejela predlog Prometno zveze, da se bo tudi ona včlanila pri Mednarodni zvezi krscanskih železničarjev.
Tako raste ugled Prometne zveze in z meusebojno solidarnostjo upa doseči to kar omamljeni ni mogoče. Pri tem je pa opaziti to dejstvo, ki je za naše jugoslovanske organizacije dovolj poniževalno, da se cla z izvenjugoslovanskimi žel. organizacijami mnogo boljše in odkritosrčne je delati i ,(lokaz 'ahk<> navedemo, pri nas Gosno^ darsko poslovalnico. Minister za promet' je
rlL,Pri^vlle"' da 0(11,3 prevažno lsranovo zeleznicarjev železničarjem, ozi-
1 ,na "Jlhovi ustanovljeni zadrugi. Da se pa to^ ni zgodilo, se imamo zahvaliti le
SnfIRU, huiskaniu med P^ameznimi J up nam,; to je pa ministra razdražilo, ter
Vievo fi"*?sodi§Eu- Kak°s
oisce to razsodilo, še ne moremo reči a
železničarje"0' ^ ,b° ,t0 P™** « železničarje — splavalo po vodi To in
orej tisti .sad nasprotstva med žel organi zacuami v .lna^lo,,::; l.: X- J .
Ski P^rrečili, da se da možnost" dela organizacijam, ki imajo resen namen n volje, delo«,! brez kaki/, osebnih inte
zueznicarje, da se_ včlanijo pri Prometni
6l
-ko.
' .... ' ' * »azil V
čiji, svoje doživljaje približno takole;
Vse propada.
Od turške meje, kjer so mi carhuu uradniki prav po živinsko razmetali kov čeke in niso znali drugega jezika kot tur škega, pa tja do Carigrada, sem videl skozi okno samo puščavo. Stare hiše propadaj« le redko zazreš kako novo poslopje N,' , postaji v Carigradu so zagrabili brez'mo j jega dovoljenja nosači kovčeke iz Vad0l)4 | in jih prenesli na peron. Za teh 15 metrov ! daljave je zahteval eden »samo« 15o ffa j drugi nekaj manj. Čital sem bil spolom/ j kako je treba ravnati s temi ljudmi, uk j sem dal vsakemu malenkost in jih »podil
V	Carigradu.
te na vlaku sem moral povedati, ki« bom prenočil, ker me bi bila drugače ; spremljala v prenočišče policija. Dobil sem sobo v hotelu nekega Kohouta. Naša najboljša prenočišča so zlate palače v primeri s tem hotelom. Vratar se mi j« takoj ponudil, da mi za 500 Din uredi potni list. Niscin hotel. Odšel sem na policijo in glej čudo, edin tuj jezik, ki ga ni policiji mnogi uradniki dovršeno znajo, je — srbohrvaščina, kar sem opazil tudi po-zneje v notranjosti države. Plačal sem u pregled potnega lista precejšnjo vsoto in uradnik je izjavil, da je vse v redu. Bi) : j sem več dni v Carigradu: vse propada, nič novega ne nastaja. V tako zvanem siro-1 tinskem delu mesta, kjer so posebne le-j sene turške koče, je nastal neredko ponoči požar. Pozneje sem zvedel, da V.e-1 mal paša smalra laka poslopja za nedo-J stojna moderne države in da na nje£o\o povelje sama policija in ognjegasci -- zažigajo. Posebno žalosten jc pogled z Zlatega roga na nekdanje sultanove palače, ki so bile najlepše in najdragocenejše v vsej Evropi. Kar je bilo zlata, srebra, starin in knjižnic, je Kemal paša polagoma prodal. Stalni veter s črnega morja pa brije skozi sobe, propadajo dragocene rez-Marije in slike. Razne manjše predmete sultanove palače lahko kupiš v prodajalnah. Sovjeti so vsaj obvarovali carske Palače in zbirke; palače so pretvorili v muzeje ali jih kako drugače uporabili. Krasna poslopja turškega sultana, ki bi bila na Bosporu in Zlatem rogu lahko naj-izvrstnejša zdravilišča, pa — propadajo, "redno sem zapustil Carigrad, sem se od-glasil pri policiji. Toda na moje začudenje je prav isti uradnik, ki mi je pri dohodu izjavil, da je potni list v redu, zahteval, da plačam še 600 Din, ako hočem potovati dalje. Kaj sem hotel? Plačal sem, dobil neki listek m odpotoval dalje v omirno.
V	Smirni.
Ko «em došel v to mesto, s o zopet trdih, da moj potni list ni v redu. Pa se nisem vdal in _ zmagal. V Smirni s«» zvedel marsikaj zanimivega. Turčija tiska nove bankovce, a stare pusti v prometu. Nekega dne se na bankovcih (to so krpice,
1
i
Deset šivalnih strojev po 10 dinarjev v Starifonski loteriji!
ki imajo komaj en kvadratni centimeter in so nalepljene na kakršenkoli papir) izbriše ve« tisk in denar je naenkrat ničvreden, pa če bd tudi prdstavljal 1000 turških lir (ena turška lira je okrog 247 Din), .— Ali pa: lepega dne ti kratko malo razglasijo, da jc s tem dnem ves papirnati denar v vrednosti do 17 naših Din izgubil veljavo. — Kdor ima prodajalno ali delavnico, plača davek od — kvadratmetra. Na vsakem, tudi najmanjšem hlebu kruha je nalepljen davčni listek. Za čašo čaja ali kave plačaš 50 odstotkov davka, za vsako sobo 10 odstotkov, za vsako pismo ali časopis poldrtig Din, drugače je izključeno, da prejmeš pošiljko. Če si bival dva ali tri mesece v Turčiji in zahtevaš končno vizum na potni list, ti še odtegnejo davek za vojsko, pa tudi davek od morebitnega zaslužka po pogodbi. Kaj pa pomeni v Turčiji pogodba, pove sledeče: Moj prijatelj je napravil z gledališkim ravnateljem pogodbo za 200 lir (6600 Din) mesečnega zaslužka. Na koncu meseca pa so mu dali le 50 lir. Tožil je službodajalca, upravo edinega gledališča v Turčiji. Iskal je advokata, toda odvetnik je zahteval, da mu plača vnaprej vse advokatske in sod-nijsek stroške. Rekel je, da mu bo denar vrnil, če bo dobil pravdo. Moj prijatelj ni Sel na limanice. Konzulat mu je nasveto-val drugega advokata, ki ni zahtevni denarja takoj. Toda tudi ta advokat je založil, predno je prišlo do razprave samo
za razne takse več kot 700 Din. In sodnij-ska razprava? Moj prijatelj je ni dočakal. Bilo bi brezuspešno. Postopek je namreč sledeči: Ako obtoženi trdi, da ni dolžan, je pravda navadno izgubljena, ako pa prizna, ga sodišče vpraša, če meni dolg poravnati. V slučaju, da obtoženec pritrdi, odplačuje tožitelju lahko samo po 1 Din mesečno in stvar je rešena, ker je dolžnik že g tem pokazal dobro voljo za plačilo dolžne vsote.
Taka je turška sodnija. — Za najbližji, tudi samo polurni izlet v okolico Smirne pa že moraš imeti vizum, kd stane vsakokrat 150 Din.
V Angori.
Železnico so gradili. A kako? Turška vlada je pozvala neko nemško tvrdko, da zgradi železniško progo. Prvi mesec je vlada plačala nekaj, a potem štiri mesece ničesar. Tvrdka je prenehala z delom, stroje, stavbe in razni materijal pa krat-komalo pustila v Turčiji, ker bi morala sicer pri izvozu svojih strojev plečati tako visoko carino, da bi si s tem denarjem lahko nabavila vse novo. Zato kupiš časih v Turčiji razno blago po zelo nizki ccni, Umljivo. Trgovec izven Turčije pošlje blago in kupec ga noče plačati. Ako bi hotel trgovec blago nazaj, ga oderejo s trikratno izvozno carino blagovne vrednosti. Najmanj torej trgovec v takem slučaju izgubi, ako pusti blago — usodi, V
Angori plačaš za prenočišče najmanj 200 Din. Tudi vse druge cene so — tej primerne.
Vsako turško mesto žre torej tvoj denar, kadar prideš in kadar odldeš. Napredka ne vidiš nobenega. Povsod je propadanje, razuzdanost, krivica, tatvina, prevara, a med njimi kraljuje turški bog — Kemal paša.
Kas nam podari Mohorjeva družba letos.
Kdor pa zmore, naj si pa naroči še kako knjigo za doplačilo. Za kmečke gospodarje je najvažnejše:
Živinoreja.
Ta knjiga bo v veliki obliki obsegala skoro 400 strani. Spisana je od strokovnjaka, ki ga skoro vsi tudi osebno poznate, od živinozdravnika F. Črneta. Knjiga se bavi najprej s splošno živinorejo: o krmi, krmilih, hlevih itd. Tudi o glavnih boleznih. Nato pa govori podrobno o posameznih panogah: o govedoreji, konjereji, ovčjerejl, prešičereji in kozjereji. Opisane so vse za nas važne pasme, ki bodo naslikane v prelepih barvastih slikah. Vseh slik pit bo nad 100. Noben gospodar bi ne smel biti brez te knjige. Ostati mora pri hiši kot dober prijatelj in svetovalec. Vezana knjiga stane res 90 Din. (Naročajte vsi vezano, ki je le 10 Din dražja od broširane 1) Toda pomislite na obsežnost knjige, na draginjo slik, ki pridejo iz inozemstva. In ali ni bolje, da daš 90 Din za knjigo kakor pa da po ne-
35
Razno.
Najodlitncjši poznavalce gob in sliv -- katoliški duhovnik. Don Brc-sadola je preprost italijanski duhovnik, ki živi sila skromno v Trenti, na polju naravoslovja je pa velikan: predvsem je pa strasten raziskovalec gob in sliv. Njegova zanimiva odkritja so mu zagotovila mednaroden sloves. Vsako leto ga obišče več inozemskih učenjakov, da se z njim ra/govarjajo in da si ogledajo njegove zbirke. Italijanske oblasti se do zadnjega zanj niso dosli brigale. Zdaj mu je pa vlada nakazala 100.000 lir, da bo mogel založiti veliko tiskano delo, ki bo obsegalo 20 zvezkov. Doslej so izšli štirje zvezki. Samo mož ima že osem križev na hrhtu; bo komaj zmagoval, če rokopis Je ni dovršen.
Nekaj o Židih. I.a vsem svetu jih je okrog 18 milijonov, od teh jih prebiva v Evropi gotovo 12 mPiionov. Na » -lj-skeni je Židov 3 milijone -M t|on{. v IVusiji 2 milijona 600 tisoč, v Rom rinili S1 K) tisoč, na Madjar-skem 500 tis'č, na Angleškem 400.000, na Češkem
Slavko Savinšek:
V se skih plazovih
Pow z gorenjskih planin
Vidi, da je rana velika, toda kri je malce prenehala teči. Potiplje žilo in posluša srce. Žila še lepo bije, srce utriplje precej burno in tudi sapa je težka; ko bi vsaj do vode prišel! Ta pa je šele onstran Kočne in treba je dal ", da čimprej pride do nje.
Vnovič dvigne Ti ion ranjenca in oprezno stopa dalje. Zdaj je na najbolj nevarnem kraju. Steza gre tesno ob robu plazu, ki pada jnaravnost v Zajčji graben globoko, da se komaj vidi v dno. Na levi strani pa se dvigajo strme skale, gole in spolzke, da ni možno ni sam stopiti po nji, kaj šele težko otovorjen. Matevž, ki leži Tilnu v naročju, je predolg in ves čas grozi nevarnost, da zadene Tilen ž njim ob skalo, zgubi ravnotežje in omahne v globočino. Zato more dalje le stranski, prestopicaje se z ene noge na drugo, počasi, s hrbtom naslanjajoč se na pečine, z grozečim plazom in prepadom pred seboj.
Tako se plazi Tilen kakih deset minut. Roke mu omahujejo in vsak čas mu zna zdrseti težko telo iz rok v globočino. O, da bi bilo že konec slrašne potil Znojne kaplje stoje Tilnu na čelu in po životu ga kljub bolečini obliva kurji polt, da vse trepeta. Ko bi vsaj za trenutek lahko položil ranjenca na tla in si odpočil trudni roki! Toda kam, ko pa je komaj za stopalo prostora.
Tilen malce postojl, ker mu od napetosti, utrujenosti in groze primanjkuje sape. Ozre se na desno, bo li že strašne poti konec. Ne vidi daleč, ker zavije zdaj steza okrog pečine. O, še tole naj vzdrži, Še teh
petdeset korakov 1 Onkraj pečine leži ravan pod skalami in rešena sta. Smrtno bled stopa Tilen dalje, žile na vratu so mu nabrekle. Roki že uhajata in hočeta spustiti breme. V ramenih boli, kakor bi mu trgali lakti iž njih! Še petnajst korakov... še deset... Še pet... zdaj... in Tilen omahne s težkim bremenom vred vznak, ker mu skale za hrbtom zmanjka, ki se naslanja nanjo. Rešena sta!
Tilen se skoro onesvesti, tako ga je utrudila strašna pot in zgrozila nevarnost, da mu na smrt ranjeni tovariš zdrsne iz naročja v globel in on sam ž njim. Toda brž je zopet na nogah. Urno si ogleda Matevža, ki je pri padcu jeknil od bolečine. Ranjeni za trenutek odpre oči, a takoj se zopet zapro trudne veke. Tilen sluti, da muči Matevža strašna žeja; vode pa še nikjer! Zato je treba brž dalje, čeprav popokajo ' sklepi v rokah.
Spet natovori tovariša in hiti ž njim dalje. Pot postaja zložnejša, pričenja padati in zavije v porastlo. Sele sedaj prične Tilen malo oprezovati okrog sebe, mu li ne sledi kdo. Morda so financarji nehote zašli v ta kraj in treba je biti oprezen, da jih ne opozori nase, Ce bi se potikali kje v bližini. Pa vendar ne čuti nikogar in svest si je, da je varen pred zasledovalci. Le da bi bil že kmalu pri vodi.
Kmalu zasliši v tišini tiho curljati droben stu-denček in brž zavije k njemu. Čisto malo je odprta goščava ob njem, prav majcena planica leži ob stu-denčku in vsa je z mehkim mahom porastla. Tu sem položi Tilen tovariša, mu odveže rano, izpre cunjo v studencu in položi mrzli obkladek na ranjeno iresto. Takoj si sname klobuk, ga tudi opere v curku vode ln do roba napolni. Poklekne k ranjencu, mu privzdigne glavo in da piti. Ranjenec v malih požirkih srka vodo ln kri mu prične leztl v lice. Dobro mu j«.
6*
Dvajset koles po 10 dinarjev v Stadionski loteriji
3.	Duševna in gmotna korist, ki jo daje
le dobra knjiga.
4.	Ponos, da ste člani, brat-sestra v tisoč- in tisočerem zboru slovenstva, ki se mu čudijo vsi veliki narodi.
o. Gospodarski račun: zakaj brer knji-,-ih stopinjah iz Egipta "v obljubljeno deželo ge ne smeš in ne moreš biti. n še v babilonsko suznost, potem naroči I Za tako nizko ceno inio.iko telitniii
knjig pa ti nudi suno Mohorjeva družba.
potrebni bolezni aii napačni reji živine izgubiš nepodufen naenkrat kar tisočake!? To knjigo bodo rabili tudi v ponavljalnih šolah in pri kmetijskih tečajih, ker bo sedaj edina te vrste.
Če hočeš v duhu potovati po Mojzeso-
v in knjigo:
Potovanje v Orient.
Napisal jo je dr. Jehart, ki je parkrat
prepotoval Egipt, sv. deželo in sosednje pokrajine.
Novejša zgodovina in stare izkopanine glasno potrjujejo \'3e. kar piše -v. pismo. Kaikrat so lažnivci učenjakarji že smešili sveto pismo, češ, da ni tako res, kakor je tam pisano. Mrtvi kamni, stari, izkopani napisi pa očitno kličejo o resničnosti svetopisemskih zgodb. Kupi, beri in si utrdi vero. ki jo svet lako rad smeši in napada. Knjiga, okrašena s premnogimi slikami, stane 30 Din.
Ko nam je pa delo toliko trudapolno, ne bo odveč nekaj
Tihesa veselja, ki ga nudi v lepih, preprostih pesmih zbirka poezij Leopolda Turšiča. Za mladino in knjižnice posebno priporočljiva knjiga. Ve- i zana stane 25 Din.
Ponavljamo; Kaj naj vsakega pritegne j f članstvo Mohorjeve družbe?
1.	Zavest slovenske skupnosti.
2.	Želja po izobrazbi.	I
Brez Boga napreduje v šolah ~ nenravnosf,
Kaž.šna je vzgoja v šoli brez vere, dokazujejo najbolj izjave boljševiških voditeljev in njih časopisja. Gospo Kollontaj, ki je bila še nedavno sovjetski poslanik v Mehiki, a jj je celo ta vlada vsled njenega nenravnega vedenja odstranila, je izjavila; »Pravice staršev do vzgoje otrok so brez temelja; vsi pripadajo človeški družbi in samo ta družba ima pravico do vzgoje mladine. Nr nravnost po naših šolah zadovoljivo napreduje. Mnoge šoia-rice s 13 leti postanejo matere. Mi se ■ bomo na La način ko-
lega veselimo, bili mnogo komunistič ega naraščaj i.'; — Komisar za nauk Lunačarski je napisal: »Primorani smo ;ra!voriti 20 odstotkov naših šol. Nihče ne veruje več, da se more v nji'; resnično kaj naučiti, tako so slabe. Naši učitelji in učiteljice vlačugarijo, ali pa izvršujejo samomore.« — Lilina, žena
Ljenina, piše v moskovski »Pravdi«; »Uradno ]•■: dognano, da imamo sedem milijonov zapuščenih otrok, a v naša za-etišča ,mo jih mogli pomestiti komaj 80 000, drugi milijoni tavajo širorn Rusije.«
_ Okrožnica sovjetskega komisarja za
pravosodje navaja: »Povedati moram, da so silno narastla hudodelska dejanja med mladoletnimi, prostitucija se širi že med dvanajstletnimi, istotako tajne bolezri« itd. — Navedene izjave nam jasno kažejo, kakšen je rdečkarski raj na zemlji ne v besedi, ampak v dejanju. Grozna je vzgoja mladine brez vere in brez Boga. Ali se res najde slovenski oče — proletarec n mati — proletarka, ki bi svojim ljubljenim otrokom želela »vzgojo po boljševiškem receptu?
Časi so se »spremeni.
Včasih je že š!o, danes pa mnogi bralci >Domoljuba čutijo, da potrebujejo najnovejša poročila iz sveta in domovine. Za mnoge pomeni večkrat veliko zgubo, ker niso bili sproti poučeni o najnovejših dogodkih. pa naj bo to glede političnih ali pa gospodarskih novosti. Uspešno gospodarjenje na kmetiji ali uspešno vodstvo obrti in trgovine zahteva, da sem naročen na dober dnevni časopis. Najbolj primeren je brez dvoma dnevnik Slovenec.:, ki ne prinaša samo najnovejših vesti iz celega sveta, ampak nas seznanja najzanesljivejše tudi z razvozim političnih dogodkov v naši domovini. Gospodarska poročila, ki so tako po-
storil hladni požirek. Zdaj prične močiti Tilen ranjen ca še po čelu, po vratu, obnovi mu obk"adek na rani. Utrga ob izvirku nekaj listov, ki so mu znani, da so dobri proti krvavitvi, jih položi na rano, odtrga od svoje srajce še precejšnjo zaplato in vnovič preveže Matevža. Ko se zopet skloni k njemu ter mu da piti, ranjeni globoko vzdihne in odpre oči. Daniti se je že pričelo in mladi dan pogleda v Matevževe oči.
»Hvala Bogu, Matevž, še boš živel!; se radostno lzvije iz Tilnovih prsi. jSamo tiho bodi. da se ti kri ne udere! Te hudo boli?«
Matevž nalabr.o odkima z glavo. Roka, W jo je malo privzdignil, kakor bi hotel objeti Tilnovo desnico, mu omahne nazaj ob telo in vnovič se onesvesti. Tilna pričenja skrbeti. Kaj, če mu spotoma umre0 Ne ne Matevž ne smo umreti! Zdaj ne, ko je Cilko dobil! in dnu stopijo živo v spomin besede, ki mu jih je Matevž davi govoril o Cilki in v duhu glet1 • cenj ki mu ]e gorel v pripovedovanju v očeh. Zdaj" je 'žal rilnu za vsako pikro besedo, ki je ž njo prekinil Ma-tev, eyo pi ipovedovanje.
Ne, ne, Matevž ne sme umreti! Samo, da gu prinese do materine koče, pa bo že kako! Mati se razumejo na rane. Mnogokrat so mu že, Tilnu, sezdravili če se je odri ali pobil. Znani so po vseh javornišk h
2£h ?at°pkfr ^ k niim- Zadane Matevža in ga nese dalje. Pot nekaj časa malce leze vkreber, potem pa, ko je pod Ciganjo planino, prične padati In nada vedno bolj, tako, da mora Tilen pogosto Šivat? da more vzdržati. Čuti že tudi, da se mu koS preveč
°^ata< da-pričenja k,ecati- Roke razbolene do neznosnosti in komaj, komaj čaka, da dospe do koče
skrit^SV™ Zdanil0lk? za^da Tilen v drevju
do k^r^H	mocmi stoP' dalj«. Ko pride
v vih ^L i ^ ™*enca< mp&k sune z nogo v jata, ki pod težkim udarcem zacvUijo in odskočifo
S pograda ob ogqjišču plane velika močna ženska, ki je pa v teini, ki vlada v koči, ni mogoče razločiti natančneje.
■Kdo je?« plane krepak ženski ghipodoben bolj moškemu ko ženskemu.
»Jaz, mati!
»Se tako pride domov?
»Raje pomagajte. Ranjenca imam!
»Si se pa že zopet po! ijal s fii ancarji, seme ne-godnok
»Mati, boste potlej! Zdaj dajte prostor na pogradu, da tegale odiožim. Koki imam čisto mri vek
Mati piane z ležišča k Tilnu. Pa takoj nazaj k pogradu, popravi in zrahlja plevnico, pogrne čeznjo hodno rjuho in pomaga odložiti Tilnu vanjo ranjenega Matevža.	-
,-Mati, pomagajte mu!«
»čaj, da vidim, če je še živ!«
»?Uv! Pa malo!
»Ne gobezdaj, svečo užgi!«
Tilen stopi k polici, ki ve, da hranijo na njej mati svečo in vžigalice, prižge luč in stopi k pogradu.
Mati pozorno motre ranjenca, ki leži Še vedno nezavesten.
»Ta je z Bogom!« kratko vrne v Tilna.
»Mati, ne sme biti!«
»Pa je! — Čaj, naj rano pogledam!«
Odveze mu obvezo in se skloni k rani
»Kaj si pa počel z njim? Prisadilo se mu bo!«
Mati culi, kako Tilnu sveča v roki trepeta, da opleta plamen semtertja.
»Ali je šla krogla skozi?« vpraša Tilna.
»Ne vem!«
»Pomagaj mi vzdigniti ga!«
Dvigneta Matevža, ki glasno zastoka. Mati seže z roko pod pleča ranjenemu in otipava.
350.000, v Avstriji 300 tisoč v baltiških državah 300.000, na lraiKo;,<em 180.000, v Belgiji ;n I talili |>o 60.000, v Jir,'Osla-vi i SO 000. v Bolcariji 50.000, v Švici 20.000, v Grči' 10.000 -- V Ameriki ie 4 milijoni; ' ' soč judov. v Afriki 570 tisoč, v Aziji pa okrog t)00 tisoč — kakor se vidi, število Zidcv na zemlji ni veliko, vendar vladajo zlnsti s svojim denarjem in časopisjem — ves svet.
Nov oačri tunel* pod Gibraitarom. Neki inže-ficr je podal španski vladi nov načrt tunela, ki naj veže po najkrajši morski poti Gibraltar (Španijo) z Afriko. Tunel bi bil zelo glohnko P"d morjem, saj je tam 000 m globoko in bi l-il dol«- 48 km. Potovanje z električno železnico bi t ajalo le |X>I ure, dočim potrebuje sedaj ladja tri ure. Tunel bi til izgotovljen v 6 lotih.
Veliko mesto je Nju-jork v Ameriki, ker so mu v zadnjem času pridružili 5e dve predmestji, šteje sedaj devet in pol milijona prebivalcev. 7-I.ondon ima samo 7 in pol milijona meščanov.
Tolšč-\ Po izvoru delimo tolšče v živalske iu rastlinske; nekatere so trde, druge mehke, nekatere pa tekoče. Izmed žival-
trebna za pametno vodstvo lastnega gospodarstva, so v »Slovencu« vsak dan. S prosvetnim delovanjem in snovanjem nas seznanja poseben oddelek v našem dnevniku pod naslovom »Za duha in srce«-, zanimive so vesti »Iz sveta življenja in vrvenja«. Vsaka nedeljska številka ima prilogo 8 strani slik v krasnem tisku.
In pri vsem tem je »Slovenec« najcenejši slovenski dnevnik. Stane na mesec Buino 20 dinarjev. Vsaj za poskušnjo ga naroči za mesec dni. Če ti ga pa uprava pošlje na ogled, nikar ga ne vrni, ampak čitaj, pa ge Ti bo tako prikupil, da ga boš kar vesel. Če ga pa naročiš najmanj za dva meseca in do 15. februarja plačaš, pa nastaviš sliko, ki je bila objavljena v zadnji številki »Domoljuba < (če slike nimaš več, sporoči, da ti pošljemo kosce za sestavljanje), pn poskusi srečo: morda boš letos zastonj v Berlinu ali Parizu, ali pa se boš zastonj vozil v Lurd z našimi romarji; ali pa vsaj lep list »Mladiko« ali »Dom in svet« boš celo leto dobival brezplačno.
žrebanje Starfionske loterije 25. marca!
Stara knH$a.
Mlada žena jo je našla med cunjami, kostmi in papirji, med steklenicami in zajčjimi kožami, Mož jc spraznil vrečo v ročni voziček, ob katerem je čakala v zimskem mra^u in vlagi. In tedaj ji je padla pred noge raztrgana, črna knjiga, z odprtimi listi. Kot bi jo gnala neka skrivna sila, se je sklonila in v tem, ko jo je prijela s svojimi otrpljenimi prsti, so brale njene oči s tako radovednostjo »moja
duša je mirna v Bogu, ki mi pomaga ...«
»Kaj si pa pobrala?« jo je vprašal Karel predno je Sel z njo in z vozorn dalje po cesti,
Marija ni vedela, kaj naj odgovori. Skoraj bala se je svojega moža. Molče si je odvezala modri predpasnik ter zavila vanj raztrgano knjigo. Odkar se je poro-! čila, je popolnoma pozabila, da je še kaj takega na svetu... Sveto pismo, Bog in njegova pomoč .,,
Mož ni več vprašal. Še po par cestah je pokupil cunje, kašljal, se tresel od mraza in ni pogledal svetlolase, shujšane žene. Samo enkrat, preden je oddal na kolodvoru svojo starino, kot sta se oba trudila, da bi spravila vožiček preko blata in snega, je vrgel eno izmed steklenic na tla in rekel: »Jutri se začne zopet šola, kaj ne? Potem se bom zopet sam trudil.. .«
Prikimala je, a ni se veselila tega, da bo ostala doma pri obeh malih otrocih, ker jih najstarejša, ki je stara že sedem let, ne bo več paziila. Eeda... velika živ-Ijanjska beda, je v njej in izven nje ubila vse veselje.
Ko sta šla proti domu, je Karel sam peljal voziček. Dvignil je glavo in videl ženine roke, zavite v moder predpasnik in v'del je še nekaj drugega.
»Kaj pa vlečeš s seboj domov? Staro , knjigo? Cel kilogram papirja? Ali imaš
toliko denarja preveč?« I 2ena je držala v rokah svojo najdbo,
kot bi se grela ob njej. »Sveto pismo je,« je rekla glasno in trdo, »V njem je zelo mnogo, Karel, kar smo že davno pozabili. V njem je zapisano, da Bog pomaga .. .«
Zasmejal se je. »Kdor verjame! Na to boš lahko dolgo čakala. Človek nima niti psa, ki bi mu vlekel voz. In če bi ga tudi imel, pa nima hrane, da bi mu jo dal. Ali je v tvojem Svetem pismu napisano, kje bi se dobile te stvari! AH pa, kje bi dobil denar za b»-anjerijo?«
Mlada žena je povesila svetlo glavo. »Mogoče, Karel, Preje . .. preje moramo knjigo prebrati...«
In nato nista več govorila na vsej dolgi poti. Postalo je temno po cestah, mraz je pritiskal. Marija je premišljevala: Da vsaj Mira otroka ni pustila preblizu ognja, ko je zakurila! Ali je olupila krompir in ga pristavila?«
Mož pa je premišljeval: »Tritisoč dinarjev je pač majhen denar, ki ga zahteva stari Lotrič za svojo branja rijo. Zakaj za prodajalno je še velika soba. Dotika se njegovega stanovanja. Treba bi bilo prebiti Ie tenko steno ... Toda kje je tritisoč dinarjev, ko ostane človeku komaj deset dinarjev vsak teden? Branjarijo si morem pač izbiti iz glave in ostati pri umazanih cunjah.
Pozno zvečer, ko so otroci in mož v sobi že trdno spali, je postavila Marija košaro na mizo in se plaho ozrla, A nič se ni zganilo, le ogenj je plapolal v ognjišču. Razgrnila je čisto polo časopisnega
36
skih folšč je pri nas običajni toploti surovo maslo in samo (mast), tekoče pa je n. pr. ribje olje. Meti trdimi rastlinskimi ploščami je najbolj znana mast, ki jo dobivajo iz kokosovih orehov, tekoče rastlinske tolšče pa so razna rastlinska olja: la-neno, olivno, konopljeno, mahovo, ricinovo olje.
Srebrne lisice — vir dohodkov. V Pijemontu v Italiji so vpeljali rejo srebrne lisice, ki ima zelo dragoceno kožo. Za par teli lisic so plačali 30.000 lir. Priredili so zanje posebno lovišče, kjer se bodo svobodno gibale in razmnoževale.
Zrakoplovi nadzorujejo ribolovce v Kanadi. Za-padna obal Kanade inta 800 milj doljjo obalo, ob kateri je izvrsten ribolov. Da prepreči iztrebljenje rib, zlasti naraščaja, je postavila tamošnja vlada vso zapadno obal ix>d nadzorstvo treh hidro-planov.
Električna žica že prenaša slike. Med Berlinom in Dunajem so vpeljali pred kratkim telejjrafira-nje slik. Z enako hitrostjo kot besedo ali glas prenese žica električnim potem tudi fotografijo.
»Ni skozi! Poti lopatico se je ustavila. Pljuča so pa prestreljena. Ne bo dolgo!«
»Mali, kot se Bog prosi, prosim, pomagajte!«
»Seveda, zdaj je mati dobra, ko ste se nastreljali! Ti je bilo treba in njemu?«
Tilen stopi k materi, sveča mu trepeta in krepko zgrabi materino roko.
»Mati, je res izgubljen?«
»Je!«
»Grem po zdravnika?«
»Da vaju oba zapro!«
»Mati, recite!«
»Kaj naj rečem?« Pa vseeno pomisli.
»Samo eden bi mogel pomagati, če je kaj pomoči.«
»Mati!«
»Terpina iz Podbrega, padar Janez Terpinak Ali čelo ji pri tem zleze v gube in iz ust pljune mati slino, ki je ne more požreti.
»Grem ponj takoj!«
»Kam? Da te financarji dobe!«
»Pa pojdite vi, mati!«
Mati ga pogleda. Bere Tilnu na bledici obraza, da Irpi.
»Čaj, tole mazilo mu denem na rano, potlej grem.«
Stopi k drugi polici, vzame lonček z mazilom in namaže rano. Potem jo znova obveže s platneno krpo, ogrne si ruto in stopi med vrata.
»Zakuri in vode prinesi. Tamle je žganje, daj mu je piti, pa samo po požirkih. Potlej skuhaj čaja in mu ga daj. Pa dobro ga odeni. V treh urah bom nazaj! Glej, da se financarjem ubraniš, če pridejo sem.«
Tilen pokaže s pogledom na puško ob ognjišču.
»Streljanja je že dovolj,« mu brani mati. »Saj jih menda ne bo. Ne vedo za kočo. Z Bogom!«
In že stopi skozi duri, zapre za seboj in urno
izgine med drevjem proti črnemu vrhu. Tilen odene Matevža, ki ga pričenja tresti mrzlica, mu vlije v usta po/, i rek žganja, odpre duri, pa nažge ogenj na ognjišču, pristavi lonec z vodo in sede k ranjenemu tovarišu.
Mati Tilnova, stara Meta, hiti z velikimi koraki, ki jih človek šestdesetletni ne bi prisodil, proti Črnemu vrhu. Težko gre vkreber; ne radi strmine, ampak radi misli, ki ji vstajajo v duši, ko gre to pot, ki naj jo zopet privede skupaj ž njim, z Janezom Trpino. Kako dolgo že ni govorila ž njim? Odkar je bi! Tilen eno leto sfar. Zdaj pa ;ih ima šestintrideset. Videla ga je mnogokrat, bila ž njim skupaj, ko je vedno in vedno znova pritiskal za njo; pa ni ž njim spregovorila besede, odkar ga je bila vrgla iz ravno te koče, kjer leži zdaj ranjeni Matevž. Slišala je o njem, mnogo, mnogo, saj so ga hvalili vsi, ki jim je v bolezni pomagal pri ljudeh in pri živini. In teh je bilo mnogo, ne samo po gorskih vaseh, tudi v dolini in notri v Ljubljano in v Gradec in celo na Dunaj so ga klicali k bolnikom, ki so jim že zdravniki odrekli vsako upanje, pa jim je on vrnil izgubljeno nado ter jih ozdravil.
Kako ga je ljubila včasih, ko mu je zaupala vse, nazadnje svojo čast. Kakor ga sedaj sovraži! Sovraži vsa leta, ko se ji je bil izneveril in šel z lepo tujko, ki jo je zdravil ter se vrnil k njej m k otroku nazaj šele čez deset mesecev in ji znova hotel vsiliti svojo ljubezen. Joj, kako ga je takrat pognala čez prag! Da si ni upal celo leto blizu. Potem je hodil večkrat, jo čakal na cesti, kamor je šla po opravkih v dolino, hodil za njo ure daleč, toda ni mu odgovorila na nobeno vprašanje, ni ga pogledala, da bi bil njen pogled ujel.
Danes pa gre ona k njemu. Na sinovo prošnjo, ki jo je vedela vroče goreti v utrujenih očeh! In te oči so bile oči Janeza Terpine, Tilnovega očeta! Ravno
4'
Eapirja Ln zavila vanj staro knjigo, da »d ilo več videti raztrganih in zamazanih platnic. Nato začela čitati
Sključeno |e sedela žena in Čatala. In ko je šla končno v sobo k možu in otrokom, se je zgodilo prvič v osmih letih njenega zakona, da je stopala s sklenjenimi rokami, počasi, kot bi imela mnogo časa za molitev. Položila je te sklenjene roke na nepremične otroške glave v pisanih blazinah in ko je legla v posteljo ter zaspala, so bile njene roke zopet sklenjene. Okoli njenih ust je ležal smehljaj, poln pričakovanja, kot bi bila v temni, mrzli sobi odprta svetla vrata, ki vodijo v toploto.
*
»Mož,« je rekla žena Marija nekoliko dni pozneje, »jutri bo moj rojstni dan in imam neko željo.«
»Jaz tudi,« je odvrnil. »A nihče mi ničesar ne podari.«
A pogledal je končno vendarie zopet enkrat v njene oci in videl v njih nekaj, česar ni videl še nikoli... Bilo je nekaj podobnega,... kakor nekako ogledalo, v katerega človek ne pogleda rad, ker ga je potem sram svoje lastne podobe. In videl je še več. Marija je postala zadnje čase Se bolj tanka in drobna ...
»Kaj si pa želiš?« je vprašal.
Začela je jecljati. Mogoče zahteva vendar preveč, da bi izdal samo zanjo gliri ^"»ne- Toliko stane namreč najcenejši sedež tam v velikem kinu, kamor liite vsak večer množice ljudi, da bi videle film »Paradiž«.
»Samo ... samo zato ... zato, ker j« pač moj rojstni dan, Karel,« je končala svojo prošnjo, »In... in ker stoji vendar v Svetem pismu, kako lepo je v paradižu, gospa Zupanova je videla film, in človek si res ne more predstavljati take krasote ...«
»Pojdi no, s svojim Svetim pismoml Naben večer ne greš pred polnočjo spati In ako ti tvoj ljubi Bog ne da niti štirih dinarjev za kino, ti jih jaz že celo ne morem dati !!
2ena je molčala. Toda ta večer se je še tesneje oklepala z rokami siare knjige, mislila je na čudež in nn paradiž in prvič je rekla najstarejši hčerki, naj moli, preden gre spat, molitvico, ki se jo je naučila v šoli.
Prihodnji dan, ko se je vrnil mož domov, je začel nekaj jecljati. Desetkrat si je obrisal rokave in povedal končno, da je našel danes med cunjam: volnen suknjič, za katerega mu je dal starinar tri dinarje in pol. In ker je pač njen rojstni dau, zato ji da še pol dinarja zraven, da bo šla lahko v kino...«
Marija bi najraje padla Karlu rkolu vratu. A bala se je, da se je ne bi otrcsel. Zakaj že dolgo časa je minilo od tedaj, ko sta bila še nežna drug napram drugemu. Beda je požrla vsa čuvstva, topo sta živela v vsakdanjih navadah.
Le, ko ji je c'ul v roko podarjsn denar, so njeni prsti za trenutek dalj, kot bi bilo potrebno, ostali v njegovi trdi, veliki
»Hvala, Karel...« je rekla, »mislim, da se imam zahvaliti za to Svetemu pi. smu ...«
A že ga ni bilo več v kuhinji.
(Konec prihodnjič.)
roki
n Kat, prosvetno druStvo na Bledu uprizori | ^Elizabeto grofico Turlnškot »a svečuico ob 8 po-i poldne in 8 zvečer. Igra je wlo lopa. Društvo ni j« nabavilo veliko novih oblek.
n OrliSki krotek Stara Loka priredi dne \ februarja ob S popoldne v Stari Loki Igro »Krivo-prisežnikc. Vljudno vabljeni I
n Naklo. V nedeljo 5. februarja ob 8 bo v stari Soli veseloigra »Skapinove zvijačec. Okoltfanl iskreno vabljeni I
n Ježita. Kat. prosvetno društvo na Jezici vprizori v nedeljo 5. febr. t. 1. ljudsk i igro »Krivo-prlsočnlkc. Pričetek ob 3 popoklne v Društvenem domu. Vsi vabljeni.
n Prosvetna društvo na Vrhpolju priredi m» Bkiževo nedeljo 5 februarja v Prosvetnem domu Finžgarjevo »Razvalina življenja« v B dej. Poprej pe^tjft >,Snubačif.
n 3en*ur pri Kranju. Kal. prosv. društvo priredi v nedeljo 5. feb'. 1928 ob H v Ljudskem di.n>u šalolgro: Cevljar-baron. — Vabimo.
n V ItadoTljirt priredi v nedeljo dne 5. febr. ob pol L pop. v restavraciji Kunstelj Krnje\ni od-bnr Rdečega križa predavanje o tubnrkulozi. Predavanje bodo pojasnjevale filmske slike. Predaval bo dr. A. Slivnik.
DEKLIŠKI ODER.
Izšel je I. zvezek »Dekliškega odra< z dvema igrama »Prava mati« in »Kaznovana ničemurnost . Naroča se pri Slov. orliški zvezi v Ljubljani, Ljudski dom in stane Din 8.—. Pridno segajte po njem!
tako je gledal vanjo Janez, ko je prosil, naj bo njegova! Prav tako!
Že je bilo solnce vzšlo, ko je prišla Meta iz do-bravskega grabna, šla je nekaj časa ob Jesenici, nato pa rez njo m preko Golobovih travnikov pod Brežni-kovimi borsti v Podbreg. Vedela je dobro, da se Janez drzt pri Kuharju, zato je naglo krenila tja. Ravno so vstali Kuharjeva mati.
»Ali je Terpina pri vas?c vpraša Meta
vrsla^naM ie bil,Pri Velikoni!. kjer je krava po-"gla pa je sele v jutro zaspal. Na skednju leži «
gpj 5v fedfni'v 8lami desn<> ^ vhodu
SftTli&ElT&r"-Kak0 je star-kak0
Povleče ga za ramo; »Janez, vstanik
T*rPinaPla«e kvišku in si mane oči.
Kvljetje gre,?nH * 1)01(31 *	Mudi se! Za
»z	V3tane ™P«n. 1" ^ oteplje slamo
»Z mano pojdi U; »Čakaj, umi jem sele »Se bos potem!«
vas Kzajl1 L^th^ Kuha^ «k<*<
likimi koraki ^eg^v Dot in mir	pri«k- 2
1° komaj, komaj dohaja SUh'' ^ TerPina ne zmorcra!<
1- Črni	DobraVŠke*« *»«»« proti Rudniku
31
| »Meta, dušo izdahnemk-
Pa zopet nič odgovora. To .so bile vse besede, ki so bile izgovorjene mod njima vso dolgo j>o», dve uri daleč.
Tilen je med tem z Matevžem trpel. Komaj je bil ranjeni i>opil skodelico čaja, mu jo pričela rasti vročica. Zdaj mu je bilo vroče, da je podzavestno sunil odejo od sebe in mu jo ie moral Tilen šiloma pokrivati nazaj, zdaj zopet ga je tresla mrzlica, da so mu šklepetali zobje in je Tilen znosil skupaj vse odeje in vse materine cunje, da jih je zmetal na drgotajočega ranjenca. Obraz mu je gorel ko v plamenu, oči so za hip osteklenelo pogledovale pred se, pa se zopet zaprle. Pretrgani glasovi so se trgali ranjenemu iz ust, v prsih mu je vrelo, hropel je, da je menil Tilen: pljuča mu raznese. Rana je pričela v novič krvaveti. Tilen si ni znal pomagati. Sedel je ob ranjencu na pogradu pa ga miril in ga s silo tiščal nazaj na plevnico, kadar se je hotel pognati kvišku.
Blesti je pričel. Pretrgane, nerazumljive besede so mu suvale pričetkoma iz ust, nato pa je beseda zrastla dmga v drugo, krik v krik. Vsa znana imena je klical vročičnik: Anžeta, Tilna, Mohorja, Matijo, Majdo, imancarja. Največkrat eno: Cilko.
»Cilka, kot se Bog prosi, prosim, skrij me! Financarji me hočejo!« In zopet mirno:
na nS?lka' nUt8' ?1,a\kak.0 ie ,ePa' Rdeče rože so
£: niega.~	' ' ,e' °iIkfl' kri!< butni,°
Kupite srečke 1m Stadionske loterije I
V Belgradu so dozidali 263 novih poslopij v letu 1»26, 61 pa v letu 1927.
Ricinovo olje, s kale rim so italijanski fašisti svcm čas trpinčili naše ljudi v Primorju, rabijo največ za aeroplane. — 515 km na uro je prevozil z neroplanom ameriški poročnik Viiliams.
Pametna odredba. V
goriški pokrajini je pre-fektura poslala vsem občinam ukaz, naj prepove-
do lov na krte. Kaznujejo naj vse, k; bi krte lovili.
Sveto pismo v raznih jezikih. Prva Italijanska prestava sv. pisma je bila napravljena 1. 1270., francoska 1294., angleSka leta 1350., nemška 1378. leta. Prvo slovansko prestavo sv. mirna pa je izdal sv. Ciril že leta 860., torej 500 let pred nemško izdajo.
Najbolj obljudena mesta v Italiji imajo sledeče število prebivalstva: Neapel 941.000, Milan 916.000, Rim 800.000, Genova 612.000, Turin pa 540.000.
Svetovni pridelek vina. Na cJem svetu pridelaio okoli 185 milijonov hektolitrov vina. Na prvem mestu je Francija, na drugem Italija, na tretjem Španija. Jugoslavija je z 2.968.000 hI (v letu 1925) na devetem mestu
Meh za smeh.
Nekdo je žalosten stal na kolodvori Prijatelj ga je vprašal, čemu je tako potrt. >1 vlak sem zamudil, pa samo za pol minute.« »Daj, daj, nikar se ne drži tako. Kdor te pogleda, bo mislil, da si ga za- pol ure.«
★
Obisk: »No, Minka, ali imaš kako sestrico?« Minka: »Ne. Ampak dva bratca imam, ki hodita v šolo ln ta dva imata eno
sestrico in to sem jaz.«
★
Neka stara gospa je bila znana daleč naokolu radi svoje dobrosrčnosti. Ko je nekega dne prišel zelo razdrapan vandro-vec in jo prosil jesti, mu je postregla z vsem, lcar je še ostalo od obeda. Ko ga je pri jedi ogledovala ter videla, kako je reven, ga je sočutno vprašala: »Ali morem za vas kaj storiti?« Vandrovec je prenehal jesti ter iz žepa privlekel gumb: »Prosim,
ako mi k temu gumbu prišijete srajco.« *
»Janez, lepo te prosim, zaradi mene pusti pijačo.
>1, kdo ti pa pravi, da radi tebe pijem?«
Trgovec si nikakor ni mogel predstavljati, kako je mogei njegov odjemalec Ju-vančič zgrešiti napis na k'opi »sveže prebarvano;: ter sesti na klop, tako da ima sedaj obleko uničeno. Stopil je k jeznemu odjemalcu: Obžalujem, da se vam je to pripetilo, toda moja krivda ni, ker sem vendar napravil napis.«
Poročne prstane
v veliki izbiri priporoča
IHCID IAMKA urar v KAMNIKU na Sutnf,
jUjlr JHnUU nasproti larne cerkve.
Kalanove knjige: £2° MiV^
Din), Fantič, le gor' vstan! (broš. 12 Din, vez. 20 Din), Pojtel (10 Din), Nova vera (4 Din), Pozdrav iz domovine (4 Din) in vse dobre knjige pošilja poštnine prosto »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
»Je že res,« odvrne nato Juvančič, >Toda pri vas sem že večkrat videl slične napise: sveža jajca, sveže maslo, sveža zelenjava, sveže mleko itd., pa ni bilo nikoli nič res in stvari niso bile sveže. Zato sem bil mnenja, da tudi klop ni v resnici sveže prebarvana.«
★
Gospod Mirtič je kupil na deželi vilo. »Veste kaj,« je rekel prodajalcu, »vila mi je prav všeč in zelo sem zadovoljen z nakupom, le tole veliko poslopje, ki stoji na-sp. ii vili in mi ovira razgled, mi je na potu.«
»To pa ni tako hudo,« ga je pololažil prodajalec vile, »to je namreč smodnišnica in ta lahko vsako minuto v zrak zleti.«

Moli oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali uje prostor velja za enkrat Din 5 Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Uaienca/a, p®k°v«k® obrt se sprejme. Oskrba v hiši. — Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 4S2.	Pnprfali veliki za žito rrBDu" so naprodaj pri Heleni Bavdekovi v Ljubijatti, Zaloška ce3ta s lev 6.
2G0S hmelouk	Mizarski pomočnik
kupim. Naslov: Franc Kladnik, St. Peter v Savinjski dolini.	išče dela. Nastop takoj Naslov v upravi pod štev. 806.
Pekovski ualenec	Vajenca
poštenih kmečkih sta-rišev čez 15 let star se sprejme v bližino Ljubljane. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 839.	Rogelj, mizarstvo, Tu-palče pri Kranju
	Oajenca nega sprejme A. Vrlio-vec, Dravlje 102.
Pošten fant ki ima veselje doživine in kmetskega dela, se sprejme pri P. KOS. Črnavas št. 26 p. Ljubljana.	
	7vncbn staro nad 50 let, sprejmem k trem otrokom. Plača po dogovora Nastop takoj. — Aleš Slular, Ročevnica 1, p Križe.
Ali se hočete os^obcdili svojega
revmatizma in trganja!
Zbadljive, skeleče bolečine v udih in Členkih, otekli udje, sključene roke in nogi , trganje, bo lljaji, zbadanjc po raznih delih lel«»a, da celo »lalie oči. sočeSče posledice revmatičnih in protinskih bolečin, ki jih |e treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovala.
Ponudim Vati«
zdravljenje s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno klilino, pospelila prebavo in izločevanje, torej ne tako-zvano splošno ali lajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nndi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava.
Vsakomur poskuSnJa asastonfl
Pišite mi takoj in prejeli boste od zaloZništva, ki jih imam v vseh deiclah, popolnoma vastanf In Iranko s poučnim navodilom. Sami se boste lahko prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovaniu sredstva!
poskuSnjo
SltfSUST SISMS3KE, Berlin-lfKniersdorf, BriichsalBrsfr. Ar. S. Hb.1. 303.
.Privid! zdravili' .Joialba Milih
»o lahko nnzivali že naši stariši in dedje pravi !p;iodiS«č! ..KrTcrev" bo "blažtijo:i
HMFfUED"
lako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmetikum, ter v mnogih zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edino pravemu Fellerjevemu „Elsafluidu", ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kašljem, liripavostjo, kakor tudi da niso trpeli na pomanjkanju spanja,
nervozi in slabosti. Kaj je vzrok vsem tem težavam ? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje in na kak način se k.-votok najne-škodljiveje in najugodneje pospešuje? Potom' otiranja, mazanja in pranja s pravim „Feller-jevim" Elsafluidom. kateri je prirejen iz tokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunana kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu os aleinu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do de'a se bo ojačila, čutili se bodete osveženi ln pomlajeni' Toda kje si bodete nabavili ceno pravi „Fellerjev" ElsafluU '
V lekarnah in vseli tozadevnih trgovinah, kjerkoli bodete zahtevali. Povsod boi ele plačali za poizkusilo stekleni čico liDin, za dvojno 8 Din, za špecilatno steklenico 26 Din. Ali ako naročite direktno po poŠti, stauo z omotom In poštnino vivit S pnlz.knsnih ali fi dvojnih ali 2 Speeljalni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poiiknsnih ali 18 dvojnih ali 6 Speci alnih samo 131 Din
Naslov označite jasno: Lekarnar
EUGEN tf FELLER, Stubica Don.a, Elsatrg 16
Hrvatska.
I
rg16 J
I
Mtnfnri^i' <*o 40 ccP'i- breskev po 15—20 IMripiUUdJ. Din komad, necepli. 2 letne po 5- -7 Din in več sto jabolčnih dreves po 10—12 Din in okoli 50 vrtnic z lepimi cveti po 12—15 Din komad. A. Žankar, drevesničar, Stob 6, p. Domžale. — Zavoj za lastno ceno.
TVCffN!CJIIKM.Mi 0«.BaiWUUWtnil*rf«IHSmtKllJA
DRUŽžA Z.OZ. L3 U D L3AMA	/y
PRVOVRSTNI MATERJAL-NIZKE CENEII
M
S® H N H N N
r«
S*
H
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani že pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Liudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov Din

»
RRIN IF Prvovrstno kroiko po 300 Din za UIHMUL. 100 kg dobite pri bran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 36
firsmftioue in naj .(i>.-,cni j»« električnim potoni posnete plošč« (najnovejši šlaferji)
nudi
E«?. F<$chsr, Zagreb
JurišičeT* ubea 8/12
Za-.tevajt j specialno ponudbo in popia riwh ploM.
17 lAVA ! Podpisana preklicujeui in obžalu-■ " ■ jem žalitve izrečene o g. Ani
Petrnelj in Zmince.
Ivan Krajnik.
Lovske puške
------- «>« «»» «»• mmm	ATA /T. '<»
Kože divjačine
kupuje
L. ROT, LiubCana, Mestni trg štev. 3.
ženitbena ponudba. SLfJ&j t
narjev, želi v svrho ženitre seznaniti »e x dekle, tom ali vdovo v starosti 26 do 38 let, ki bi imela tudi nekaj denarja ali pa gostilno ali posettto. Le resne ponudbe s sliko in natančnim naslovom na upravniStvo »Domoljuba« it. 701.
Najboljše
manufaMuruo blago
in najnižje cene dosežete v trgovini
Josip Sliftar. Ljubifana
Stari trg štev. 21 (poleg Zalaznika).
Zadružna gospodarska banka d. d.
~i05''"'0',im-- LJubljana, Miklošičeva cesta 10 b»oi»v., cosoo^a.
KaP"a'rcaserve	— -«.ooo.o„o-. vloge D,„ 2So.oo„.„„„-.
Glavno ,„ n,ivečj6 zas,opa|yo y s,oven|., ^ proda.o sre£it DrŽQvne
flobert puške, re, olrerje, pištole in v,e potreb-Sčine za lov m nbolov, kupiš pri: F. K. KA1SER, Ljubljana, SelenburgoTa ulica št. 6.	8972
Edino najboljši jj^j j^jj jn p,etjjnj
..Dubied" stroji ter kolesa
ra rodbino, obrt In industrijo *o le
los. Peteimca
firltzner. Adlcr
Najnižje cen©! Tudi na obroke '
L|ubl|and
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna i»ar,iacija.
NE ZAMUDITE l°stgaPri^aZa katero
se prodaja pod lastno ceno. Velika zaloga vseh vrst moških in ženskih Stolov, vseh potrebščin za ženine in neveste, po izjemni nizki ceni. Zaloga železa, vse vrste železnine, stekla, porcelana, najboljšega cementa, umetna gnojila, vse vrste spe-cerije, moka, koruza itd., po najnižji ceni samo v trgovini JOS. SENICA, DOMŽALE.	648