- z
O
E
MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ORLINE ŠOŠTANJ
LIST 2000
9000G27.6
S
COBI SS s
Ob praznovanju 75. letnice
Vreči na papir besede in z njimi izraziti vzdušje, ki je vladalo v Šoštanju ob praznovanju 75-letnice Pihalnega orkestra Zarja, se zdi nemogoče. Zakaj? Tisti, ki so dva dni praznovali skupaj z godbeniki, jim bo vsak zapis suhoparen in ničev in bo le zasenčil občutek, ki se je naselil v človeka ob svečanosti. Za tiste pa, ki se slavnosti niste udeležili iz kakršnega koli razloga že, samo to... škoda. Prikrajšani ste bili za lep trenutek ki ga ima prebivalec Šoštanja le redkokdaj. Namreč ta, da je Šoštanj živ. In da v hišah, ki imajo grde fasade še živijo ljudje velikega srca. Takega, ki zna deliti veselje tako, da ga pomnoži. Takega, kot ga imajo naši godbeniki Zarje.
Pa vendar je za zgodovino, za arhiv, za tiste, ki niste praznovali 2. in 3. junija, treba povedati, da je godba proslavljala svojih petinsedemdeset let igranja na lep, dostojen in svečan način. S slavnostnim koncertom v kulturnem domu, kjer je bil slavnostni govornik župan Milan Kopušar je bila združena podelitev priznanj in križcev. Svoj govor je župan zaključil s ključno besedo: Zarja je bila, ko mnogih od nas še ni bilo, in prepričan sem, da bo Zarja tudi potem, ko nas ne bo več. Ce upoštevamo, koliko jih je dobilo nagrado za igranje in zvestobo orkestru, nam je izrečena misel še bolj resnična.
nadaljevanje na strani 6
OTVORITEV CESTISCA V ZAVODNJAH
PfflkaJilJM	CENA 100 SIT
torstvom Jožice Raz-bornik - Kukovičič. Velika dvorana hotela Paka je bila polna takih, ki so želeli deliti veselje z mladimi raziskovalci. Svečanosti je prisostvoval tudi župan Milan Kopušar, ki je izrazil ponos nad našimi nalogami, ki izžarevajo zavzetost, delovnost in samozavest, kar je dokaz, da se Šoštanj znova prebuja.
Petra Radoja OS Ribe Roecka
Osamosvojitvena vojna Slovenije
Ob 9. obletnici osamosvojitvene vojne za Slovenijo bo v kulturnem domu v Šoštanju v četrtek, 29. junija 2000, ob 20. uri avdiovideo predstavitev. Spremno besedo bo imel takratni načelnik maneverske strukture narodne zaščite Anton Krkovič. Gost bo tudi odgovarjal na vprašanja. Rezervacijo sedeža si lahko zagotovite z dvigom brezplačne vstopnice v cvetličarni Nahtigal v Šoštanju in pri Foto Tekaucu v Velenju.
Pričenja se praznični teden prireditev v Šoštanju
Ob dnevu državnosti in 89. obletnici mesta Šoštanj organizira Krajevna skupnost Šoštanj teden prireditev, ki so športnega, kulturnega, gospodarskega in družabnega značaja. Program na strani 2.
Šoštanj na internetu
http:/www.s-scv.ce.edus.si/sostanj/naslovna.htm
NAPOVEDNIK
Hr'
stran 2
Marko Kompan nov podžupan
Zamenjavo lanov komisij
stran 3
Invalidi razvili nov prapor
:iO(l članov aktivnih rekreativno in družabno
stran 7
Šoštanj - občina smučaskih upov
Vasti ji Lesnik državno prvenstvo Ski open
stran 1
Rešiti Zdravstveni dom Šoštanj!
Porazne razmere pod drobnogledom
Sprejem odličnih učencev pri županu
aj bodo številke še tako relativne, vemo, da so petice v šob težko pris-lužene. Še posebej težko pa je biti odličen vseh osem let osnovne šole. Pa smo koncem tega šolskega leta videli, da takih učencev ni malo. Kar šestnajst se jih je zbralo na sprejemu, ki ga je posebej zanje priredil župan občine Milan Kopušar. Znanje odpira vsa vrata, je odličnjake nagovoril župan in izrazil upanje, da bodo tudi ti mladi v bodočnosti pomagali graditi občino Šoštanj. Seveda jim je zaželel tudi brezskrbne počitnice, Marjana Celofi-ga, pristojna za družbene dejavnosti na občinski upravi, pa je mladim
razdelila knjige, ki jim bodo gotovo prišle prav. Uspehov svojih učencev so bili veseli tudi razredniki in ravnatelja Danica Švare, Danica Sovič, Zdenka Klanfer, Peter Vidmar in Vida Rudnik ter Darko Menih. Najbolj pa so si seveda oddahnili učenci. Osnovna šola je za njimi, njihovo pridobljeno znanje, ki se izkazuje z odličnim spričevalom, pa jim je dober temelj za naprej. Da bi bil trden si želijo: Mojca Andrejc, Maja Goličnik, Klavdija Ločan, Andreja Kladnik, Ema Tamše, Anja Urbanc, Uršula Uršnik, Vesna Zelenko, Tajša Perovič, Aleš Koželjnik, Dominik Skornšek, Matjaž Verbič, Ana Tekavc, Jasmina Zbičajnik, Matic Vrabič in Gabriela Tajnik.
MiKo
nogi najbrž prvič slišijo, da tudi mladi Šoštanjčani raziskujejo in se ubadajo s stvarmi, ki jih javnost še ni podrobno obdelala in raziskala. Na tem področju so zelo dejavni, predvsem pa uspešni učenci OS Bibe Rocka, ki so v tem šolskem letu oddali kar štiri raziskovalne naloge. Na teh nalogah so vsi pridno delali skozi vse leto, največ energije pa so porabili zadnja dva meseca. Na predstavitvi na velenjski gimnaziji so številni poslušalci vsem temam pozorno prisluhnili in bdi nad njimi tudi navdušeni.
Petra Delopst in Tajša Perovič sta preučevali vpliv televizije na odraščajočo mladino. Matjaž Verbič je podrobno obdelal razvoj Tovarne usnja v Šoštanju, v času družine Vošnjak. Gabrijela Tajnik, Lidija Jezernik, Alenka Kešetovič in Jasmina Imširovič so opravile analizo trgovskih lokalov v mestu Šoštanj ter nakupovalne navade prebivalcev. Urška Verbič in Petra Radoja pa sta raziskali, kakšno šolo si želijo v Šoštanju učenci, učitelji in starši predšolskih otrok.
Vse naloge so bile dobro predstavljene, uvrstitve pa so bile razglašene 1. junija v hotelu Paka. Takrat so mladi raziskovalci šoštanjske šole navdušeni izvedeli, da so njihove raziskovalne naloge prepričale komisijo. 40 recenzentov je ocenjevalo 45 poslanih nalog. Drugo nagrado v kategoriji osnovnih šol sta si prislužili Petra Radoja in Urška Verbič pod mentorstvom Jelke Peterlin ter Matjaž
rav je, da znamo uspešno opravljeno delo zakrožiti s svečanostjo in veseljem. Tako je bilo tudi otvoritvi ceste v Zavodnjah. 1600 metrov dolg odsek asfaltnega cestišča, ki vodi od Napotnikovega ovinka do Slivske koče je bil s skupnim delom in financiranjem krajanom in KS uspešno izgrajen že v maju. V začetku junija pa so cestišče tudi uradno predali namenu.
Otvoritveni trak sta prerezala Dani Juvan in Klemen Laznik, predsednik KS Tone Potočnik pa se je zahvalil vsem, ki so pomagali. Zupan občine Milan Kopušar je čestital krajanom ter izrazil naklonjenost in pomoč občine ob tovrstnih akcijah. Da pa bo cesta varna in bo služila srečni vožnji, je cestišče in uporabnike blagoslovil šoštanjski dekan Jože Pribožič.
Ampak kot že rečeno. Tudi veselja ni manjkalo in zanj sta skrbela muzikanta Viki in Ivan.
M. K.
ZARJA JE RILA IN RO ŠE NAPREJ
sprejema naročila za delovne zvezke in učbenike do 30. junija 20001 Info: 898 33 90
Papirnica Pero, Rotovnik Ana s.p., Aškerčeva 11, Šoštanj
OSEM LET PETIČ
o
KAKO SO SEJALI SVETNIKI NA TRINAJSTI SEJI
Sprejet osnutek zaključnega računa, imenovan novi podžupan Marico Kompan
IT a trinajsti redni seji sveta občine Šoštanj se je največ govorilo o denarju in 1 kadrih. Dnevni red je ostal več ali manj nespremenjen, saj predlagani umiki . I nekaterih točk niso bili izglasovani. Sprejet je bil osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1999. Imenovan je bil novi podžupan Marko Kompan, ki prihaja iz vrst ZLSD, svojih dolžnosti sta bila razrešena oba podžupana, Marjan Jakob in David Ravnjak, (ki je že prej odstopil). Sprejet je bil tudi spremenjen odlok o javnem glasilu, nekatere komisije pa so zamenjale člane. Nadaljevanje 12. seje občinskega sveta
Za člana sosveta načelnice Upravne enote Velenje je bil imenovan Milan Kopušar. Svetniki so potrdili tudi predlog programa ureditvenega načrta Družmirja.
Dnevni red 13. seje
Iz vrst svetnikov SDS je bil predlagan umik točk, ki so se nanašale na zaključni račun ter na spremembe članstva v komisijah. Predlagani umiki niso bili izglasovani. Zaključni račun za leto 1999
Zaključni račun je bil svetnikom v gradivu in ustno predstavljen dovolj jasno in razumljivo, vendar so svetniki pogrešali poročilo Nadzornega odbora. Izkazalo seje, da poročilo za leto 98 ni bilo točno in da so imeli prav tisti, ki so napovedovali takšen primanjkljaj v proračunu, kot se kaže danes. Posebej konkretna sta bila pri tem Peter Rezman (Zeleni) in Cvetka Tinauer (Neodvisna lista). Od nadzornega odbora zahtevata, da vzame pod drobnogled tudi področje kmetijstva, vzdrževanja gozdnih cest in zakona o javnih naročilih po KS ter gibanju plač v upravi v lanskem letu. Osnutek zaključnega računa je bil sprejet z desetdnevnim rokom za vlaganje pripomb.
Spremembe in dopolnitve statuta JZ ZD Velenje
Svet Zavoda Zdravstveni dom Velenje je koncem lanskega leta sprejel spremembe in dopolnitve statuta. Ustanovitelj je dolžan pridobiti soglasje k določbam statuta tudi v občinah izven sedeža zavoda, zato mora soglasje k statutu dati tudi Občina Šoštanj. Ker se predlagane spremembe tičejo tudi našega zdravstvenega doma in ker je s tem prilika, da občina Šoštanj uveljavlja pravico do oblikovanja organizacijske enote in pogojev dela, so bile razprave svetnikov živahne in konstruktivne. Posebej se je zadevi posvetil Matjaž Cesar (LDS), ki je stanje v Zdravstvenem domu Šoštanj vzel širše. Njegove ugotovitve niso bile nič kaj vzpodbudne. Poleg slabe tehnične opremljenosti, poraznega stanja v kletnih prostorih, so tudi takšne ugotovitve, kot so odsotnosti zdravnikov, neupravičene napotitve v velenjski ZD in odložena slušalka, tako da ni mogoče poklicati. To niso samo navedbe Cesarja, ampak tudi osebne izkušnje pacientov, ki so zaman iskali pomoč v Šoštanju.
Rezman in Tmaurejeva sta opozorila na konkretne točke v statutu, s katerimi se ne strinjata. Svetniki bi morali sklepati o tem, ali dajo soglasje k spremembam statuta JZ ZD Velenje, vendar na koncu o tem niso glasovali. Sklenili pa so, da se Komisiji Mestne občine Velenje za pripravo statuta pošljejo stališča in predlogi, ki so se zavzeli na svetu.
Termična obdelava odpadkov
Problem odlaganja odpadkov je vsekakor pereč, zato naj bi se občine povezovale za skupno reševanje. Po temeljiti obrazložitvi, zakaj naj bi se 106 občin s približno
850.000	prebivalci odločilo za soinvestiranje skupnega odlagališča odpadkov v Kidričevem, kjer bi bile smeti termično obdelane na tak način, da bi od prvotnega odpadka ostalo le 30 %, so šoštanjski svetniki glasovali za pristop k ustanovitvi konzorcija občin SZ Slovenije in ustanovitvi gospodarske družbe za izvedbo projekta termične obdelave. Študije so bile narejene, upoštevani so evropski normativi, za primemo lokacijo pa navajajo industrijski kompleks Taluma v Kidričevem. Peter Rezman iz vrst Zelenih je svetnikom pokazal tudi drugo plat medalje, vendar jih ni prepričal.
Spremembe k odloku o javnem glasilu
Predlagane spremembe k odloku so vzpodbudile Rogleška (SDS), Korena (SKD) in Skomška (SKD) k vložitvi amandmajev na predlagani odlok, vendar nobeden ni bil izglasovan. Predlagani odlok pa je bil potrjen s 13 glasovi za. Spremembe se nanašajo predvsem na člane uredništva iz vrst strank ter dodatnega člana uredniškega odbora, ki ga predlaga župan.
Šoštanj ima novega podžupana
Iz vrst ZLSD je bil za to funkcijo s tajnim glasovanjem izvoljen Marko Kompan. Razrešen dolžnosti je bil podžupan Matjan Jakob (SLS), ki ga na seji ni bilo. David Ravnjak (SDS) pa je že prej odstopil in je na novinarski konferenci 26. maja navedel, da so bili stiki med županom in njim prekinjeni in mu je bilo delo onemogočeno. Na podlagi tega so svetniki samo potrdili ugotovitveni sklep o odstopu.
Komisije imajo nove člane
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje naj bi se zamenjali nekateri člani v komisiji za pripravo statuta, za prostor in okolja, za razvoj malega gospodarstva in Nadzornega odbora. Svetniki so glasovali o vsakem članu posebej. Nekaj članov je bilo razrešenih in na njihovo mesto postavljeni drugi, nekateri pa so ostali v istih komisijah. Skomšek (SKD) ni dal soglasja h kandidaturi v komisijo za pripravo statuta.
Vprašanja in pobude svetnikov
Davida Ravnjaka zanimata dve stvari: dodatna dela, njihova vrednost in obseg pri investiciji izgradnje kanalizacijskega omrežja Ravne - Gaberke in ali je bila sklenjena izvensodna poravnava z bivšim tajnikom občine Petrom Rezmanom. Na obe vprašanji pričakuje pismen odgovor. Peter Rezman je ponovil par vprašanj in pobud, na katere še ni dobil odgovora, ter vložil kar sedem novih pobud. Med njimi največ takih, ki se tičejo javnih naročil in GG Nazarje, kot izvajalca del na gozdnih cestah. Predlaga pa tudi, da naj občina prične z razgovori s Kmetijsko zadrugo ŠD za brezplačen prenos kulturnega doma Lokovica v last Prosvetnega društva Lokovica. Rogelšek pa je poleg ostalih dal pobudo za nabavo ure za registracijo delovnega časa za zaposlene na občini.
MiKo
I) E L 0
ra
CINE
■k«

Svet občine Šoštanj	|
Komisija za priznanja
na podlagi Odloka o priznanjih občine Šoštanj (Ur. list Občine Šoštanj št. 7196) objavlja |
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠOŠTANJ v letu 2000
1.	Ponudbe za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije, fizične in pravne osebe.
2.	Vrste priznanj v skladu s 3. členom odloka so:
-častni občan	^
-	priznanje občine Šoštanj	' Ji
-	plaketa občine Šoštanj
3.	Priznanje se lahko podeli posameznikom, skupinam, organizacijam ih skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom ter drugim pravnim osebam. Priznanje se lahko podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino.
4.	Priznanje se podeli za: dosežke, ki prispevajo h kvaliteti življenja občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti. Priznanje se podeli tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih.
5.	V letu 2000 so predlagana naslednja priznanja:
-	eno priznanje častni občan
-	dve priznanji občine Šoštanj
-	dve plaketi občine Šoštanj.
6.	Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje podatke:
-	naslov predlagatelja
-	naslov kandidata za podelitev priznanja
-	vrsta priznanja za katerega se predlaga
-	utemeljitev predloga.
7.	Predloge je potrebno poslati na naslov: Svet Občine Šoštanj,
Komisija za priznanja, Trg svobode 12, òosiauj do vključno 31. 1.
2000 s pripisom “Za komisijo za priznanja”.
8.	Komisija si pridržuje pravico, da po roku dospelih in nepopolnih predlogov ne bo obravnavala.
Predsednica komisije Jožica Andrejc l. r.
Glas ljudstva bolj slišen?
•••••••••••••••••••••••
Socialdemokrati Šoštanja obveščajo vse občane, da lahko na poštni predal 25, pošta 3325 Šoštanj, vložijo pobude in vprašanja, ki bi jih želeli posredovati Svetu Občine Šoštanj. Zaradi njihove obdelave, prosijo, da predlagatelji pustijo tudi svoj naslov, da bi jih lahko prosili za dodatne utemeljitve. Vložili jih bodo svetniki SDS.

AJ
DAJ
JE
23.	junij ob 20h - Zaključek humane akcije za Stanka Grudnik in proslava ob prazniku državnosti pri lipi v Ravnah
23.	junij ob 20h - Pet je na vasi v Topolšici
24.	junij oh 20.30 - Slovesnost ob dnevu državnosti pri lipi samostojnosti v Topolšici
24.	junij oh 19.30 - Kresovanje SLS + SKD Slovenske ljudske stranke in družabno srečanje pri Cevzarju v Lokovici
24.	junij ob I4h - Vaške igre. igrišče Florjan
25.	junij ob lih - Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti, spomenik padlih borcev Šercerjeve brigade v Skornem
Praznovanje v KS Šoštanj
24.	junij ob I6h - Mali nogomet, igrišče Partizan
25.	junij ob 16h - Rokomet veteranov, igrišče Partizan
26.	iunii ob 20h - Pesmi s plule, Kajuhov park
27.	iunii ob lilli - Okrogla miza z direktorji večjih podjetij. Vila Široko
28.	iunii ob 16h - Kegljanje, kegljišče TES
29.	junij ob /6/i - Šport in šah, bife Grudnik
30.	iunii ob 76/i - Košarka, igrišče za OS Ribe Roecka
I.	julij oh 15h - Odbojka na mivki, bazen Šoštanj
ob 20h - Veselica, igrišče Partizan Planinsko društvo rabi:
29.- 30. julij 2000 - Kolški greben (2224 m) - Grintovec (2558 m), zelo zahtevna pot, vodniki: Drvarič, Drev, Hudej. Prijave: cvetličarna
Pisarna
■
Modro bela kronika
Prometna nezgoda z materialno škodo
Dne 2.6.2000 je prišlo do prometne nezgode z materialno škodo v križišču Ravne - Zavodnje. Policisti so na kraju ugotovili, da je prometno nezgodo zaradi nepravilne vzratne vožnje povzročila voznica osebnega vozila I. A. iz Šoštanja, ki je pri tem trčila v vozilo, ki ga je vozil J. S. iz Mozirja, ki je vozil po prednostni cesti.
Prometna nezgoda s telesno poškodbo in pobegom
Dne 6. 6.2000 je bil dežurni policijske postaje Velenje obveščen s strani delavcev zdravstvenega doma Šoštanj, da se je pri njih zglasila deklica, katero je na prehodu za pešče na Kajuhovi cesti v Šoštanju zbil voznik osebnega vozila, ki je s kraja nesreče odpeljal dalje. Policisti so na kraju ugotovili, da je deklica J. K. iz Lokovice zadobila poškodbe po nogi in roki. Nadalje so policisti pri zbiranju obvestil ugotovili, da je v peško trčil mladoletnik M. G. iz Šoštanja, ki je očetu vzel vozilo. Sledi zagovor pri sodniku za prekrške.
Dne 6. 6. 2000 ob 21.50 uri so bili policisti obveščeni, da na travniku med Šoštanjem in Gaberkami gori osebno vozilo. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je zgorel osebni avto znamke Golf, neznanega lastnika. Sledi poročilo na Okrožno državno tožilstvo.
Vozilo se je zaletelo v hišo
Dne 9.6.2000 ob 23.05 uri so občani iz Šoštanja obvestili policiste, da se je na cesti Matije Gubca v hišo zaletelo vozilo VW. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec vozilo namerno spustil po bregu iz območja Gorice. Zaradi oviranja prometa je bilo vozilo odpeljano z vozilom vlečne službe.
Tatvina denarja iz stanovanja
Dne 14.6.2000 se je na Policijski postaji Velenje zglasil občan iz Šoštanja S. U. in naznanil, da je k njemu včeraj v stanovanje povabil znanca M. J. Po odhodu znanca iz stanovanja pa je ugotovil, da mu le ta med obiskom odtujil okoli 15.000 SIT.
MOJA DEZELA - LEPA IS GOSTOLJUBNA
Šoštanjsko turistično olepševalno društvo se je vključilo v vseslovenski projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna. Dogovor o tovrstni tekmovalni akciji so pomagale realizirati številne občine po Sloveniji, ki so z turistično zvezo podpisale sporazum o sodelovanju. Skozi poletne mesece bodo člani društva skrbno opazovali urejenost našega mesta. Proti koncu julija bo strokovna ekipa ocenjevala ocvetličena okna in balkone. Tovrstna akcija je že lani naletela na dober odziv. Ocenjevalo se bo v kategorijah stanovanjskih hiš in poslovnih objektov. Rezultate ocenjevanja bodo objavili na prireditvi Praznik luči, ki bo ob Šoštanjskem jezeru 26. avgusta 2000. Pa še informacija za tiste, ki že težko pričakujejo tisočere lučke in legendarnega Tresimirja. Letos organizator pripravlja 12 000 lučk v jajčnih lupinicah, ki jih bo tok ponesel proti potopljeni vasi Družmirje.
Turistično olepševalno društvo Šoštanj poziva vse krajane, da k temu tekmovanju slovenskih krajev pristopijo z urejenostjo svojih dvorišč in balkonov. Temu projektu pa bodo verjetno sledili še drugi kraji v občini.
PeRa

POROKE
V času od 22. 5. do 19. 5. so se poročili Romana ZAGER, Medeče 20 in Beno OVČAR Metleče 20
Andreja OSTROVRŠNIK, Gaberke 291 in Andrej MORN, Bevce 22
KRSTI
Maja so bili krščeni
TJAŠA, MATIC, MAŠA, TJAŠA, IVO, JAN-RENE.
POSOJILA IZVOZNIM PODJETJEM
NOV PRAPOR ZA INVALIDE
Kot smo lahko zasledili v medijih in tudi v eni prejšnjih številk Lista, so se v Termah Topolšica odločili za posodobitev svoje kopalne ponudbe. Da bi o tem izvedeli kaj več, smo se oglasili pri Albertu Giorgiuttiju, vodji marketinga v Termah.
Kmalu zunanji bazeni
Finančna plat investicije je urejena, potrebno je še nekaj "papirnatega" dela, vendar računamo, da se bodo dela začela konec junija. Na prostoru sedanje terase in telovadnice bomo zgradili zunanji bazen s prehodom v notranjega, naredili novo telovadnico, otroški bazen ter več wirlpoolov. V notranjem bazenu bomo namestili več podvodnih masaž, voda pa bo ogrevana, tako da bo kopanje v zunanjih bazenih možno tudi v hladnješih obdobjih. Računamo, da bodo dela izvajana tako, da naših rednih gostov to ne bo motilo, in da bazen ne bo zaprt. Investicija je načrtovana tako, da bo vse ''pod eno streho'1, tako bo gost lahko praktično v kopalnem plašču prišel iz hotela do bazenov, kar je zelo udobno!
Izvedli bodo adaptacijo terapevtskih prostorov in naredili prizidek za 120 ležišč višje kategorije, modernizirali bodo recepcijo. Namestili pa so že bankomat, kar je bilo res potrebno. V pritličju bodo še vedno organizirali občasne prodajne razstave umetniških del, posodobili pa bodo bistro. Računajo, da bodo obnovitvena dela končana v letu 2001.
Gostom ni nikoli dolgčas
Sicer pa so z dosedanjo zasedenostjo dokaj zadovoljni, dobra je tudi struktura gostov, od katerih je polovica iz drugih držav. Opažajo, da je vse več individualnih gostov, gostijo pa tudi skupine, kot so pevski zbori in športniki, ki imajo za priprave v Topolšici idealne možnosti.
Za svoje goste organizirajo razne izlete, kot npr. v Rotovnikovo jamo, Mozirski gaj, Logarsko dolino, Muzej rudarstva v Velenju in podobno. Priredijo jim večerje in zabavne večere v kateri od domačih gostiln v okolici, kot je pri Grebenšku v Belih vodah ah v Zavodnju pri Vidi. V zadnjem času v svojo ponudbo vključujejo tudi adrenalinski vikend, ko si gostje lahko privoščijo rafting, letenje z jadralnim padalom, alpinistično plezanje, paint ball in še kaj. Sicer pa gostom, tudi če ostanejo v hotelu, ni dolg čas. Za to poskrbijo z živo glasbo, ki jo imajo trikrat na teden, z mini tombolo in animiranimi večeri. Ob primernem vremenu prirejajo ob živi glasbi piknik večere, kamor pa vabijo tudi vse, ki bi se radi sproščeno pozabavali, ne samo svoje goste.
Najboljša reklama je zadovoljen gost, ki se vrača in priporoči naše usluge še drugim. Tukaj vidimo prednost v naši "majhnosti", saj gost ni le številka, ampak član velike družine. Nekateri, ki se vračajo že več let, osebje kličejo že kar po imenih in jim je to še posebej všeč. V ta namen stalno izobražujemo zaposlene. Zlasti je pomembno, da zaposleni čutijo pripadnost kolektivu in tako po svojih najboljšim močeh pripomorejo h kakovosti storitve, pa naj bo to kuhar, natakar ali sobarica.
Šaleška dolina skriva veliko zakladov, ki jih želimo ponuditi našim gostom, zato smo Ministrstvu za malo gospodarstvo poslali projekt, kjer bi raziskali zlasti domačo ponudbo na našem podeželju od pekovskih, kuharskih, čebelarskih pa do obrtnih in umetniških izdelkov. To je tisto, kar večino gostov najbolj zanima, pravi Giorgiutti.
Posebni gostje so bolniki z multiplo sklerozo, ki so večinoma nastanjeni v hotelu Mladika, kjer je vse urejeno za njihovo udobje in imajo tudi svoj bazen. Zlasti tem gostom je namenjena storitev jahanja konj, ki na njihovo zdravje zelo ugodno vpliva.
Hotel nudi tudi odlične možnosti za poslovni turizem, bodisi s svojimi sejnimi in seminarskimi prostori, bodisi s sprostitvijo po sestankih in dolgih delovnih dnevih. Sodelujejo tudi s hotelom Paka in tako dopolnjujejo nastanitvene možnosti v naši dobni, saj je iz Velenja v Topolšico le 10 kilometrov. Pričakujejo, da bodo imeli več gostov tudi pozimi, ko bodo začela delovati smučišča na Golteh in bodo tako lahko zaokrožili ponudbo.
Velik del gostov pa so zdraviliški gostje, tako stacionirani kot ambulantni. Tudi tem se posveča strokovno usposobljeno in prijazno osebje. V tem sklopu ponujajo tako imenovani lepotni program, ki vsebuje celutron za odpravljanje celulita, ročne in vodne masaže, shiatsu masažo, masažo stopal itd. Ta program izvajajo ves teden tudi popoldne, informacije pa nudijo na recepciji hotela.
Tudi s sodelovanjem s turističnim društvom in ostalimi v Topolšici smo zadovoljni in jih mislimo še nadalje vključevati v naše projekte ali sodelovati pri njihovih prireditvah, saj se zavedamo, da je celoten utrip kraja še kako pomemben za dobro počutje naših gostov. Seveda pa prisluhnemo tudi pobudam in idejam gostov samih, saj se ti tako počutijo kot "soustvarjalci" svojega oddiha, kar je zanje še poseben čar, je še povedal gospod Giorgiutti.
Marija Lebar
Mešani pevski zbor Svoboda
Slavnostni koncert ob tridesetletnici delovanja zbora Svoboda, je koncem maja spet napolnil dvorano kulturnega doma v Šoštanju. Številni ljubitelji zborovskega petja in "našega" zbora so spet prišli na svoj račun. Zbor je izvedel petnajst pesmi, nekatere tudi ob instrumentalni spremljavi kar iz vrst pevcev: Barbare Sevšek, Klementine Rednak, Marka Berzelaka, Kristjana Kolenca in Boštjana Mežnarja. Koncert pa ni minil samo v znamenju pesmi, temveč so se predstavili tudi z besedo: Klementina Rednak, Janez in Katarina Paradiž in Metka Es so na zanimiv način predstavili zgodovinsko pot zbora in življenje v njem. Na posebej prisrčen način se je svoji mentorici, Vačovnikovi Trezi, zahvalila zborovodka Anka Jazbec, velik aplavz pa sta požela tudi prejšnja zborovodja Julij Pačnik in Danica Pirečnik.
Med koncertom so podelili tudi Gallusova priznanja. Zlato značko, priznanje za zvestobo zboru nad petindvajset let, so prejeli: Ana
Zrimšek, Majda Drev, Anča Skornšek, Jožica Ferenc, Stanko Vrčkovnik in Anka Jazbec. Srebrna priznanja so prejeli: Metka Es, Andreja Kavšak, Zvonka Sevšek, Saša Venišnik, Milana Jan, Roman Skornšek, Dušan Bolha in Marjana Gagulič. Prejemniki bronastih so: Milena Hriberšek, Marjana Mežnar, Jožica Pogorelc, Suzana Ramšak, Boštjan Mežnar, Vanja Stropnik, Barbara Sevšek, Darja Trpin, Milena Mežnar, Klementina Rednak, Jožica Verdenik, Janez Razboršek, Jože Verdenik, Andreja Brglez.
S tridesetimi leti zvestobe zboru, pa bo v njegovo zgodovino vpisana Romana Sevčnikar, ki je v zboru že od začetka.
Pevcem so za njihov praznik prisrčno čestitala tudi ostala društva iz Šoštanja ter gostje. Med drugimi so prejeli pozdrav tudi iz Avstrije. Praznovanja se je udeležil tudi župan občine Milan Kopušar in izrazil zahvalo pevcem za njihov prispevek k kulturnemu življenju Šoštanja.
MiKo
300 članski šoštanjski odbor Medobčinskega društva invalidov je 17. junija na igrišču v Ravnah razvil nov društveni prapor. S tem se je izpolnila njihova želja, pa tudi uresničila naloga, ki so si jo zadali v letnem načrtu. Odbor deluje dokaj samostojno, saj ima tudi lastni žiro račun, pa tudi ostale dejavnosti vodi samostojno, seveda pa so nekatere naloge tudi skupne in jih uresničujejo na medobčinski ravni.
Slovesnosti, ki je bila združena z vsakoletnim športnim srečanjem, se je udeležilo veliko število članov, pa tudi gostov in seveda botrov prapora. Predsednik odbora Tone Plešnik je v kratkih besedah orisal dejavnost odbora. V imenu medobčinskega odbora Dl je spregovoril Tone Leber, ki je vse navzoče navdušil, ko je rekel: Mi, invalidi smo skromni ljudje, če se zjutraj zbudimo in smo vsaj za silo zdravi, smo ves dan zadovoljni!
Prenesel je tudi dobre želje in pozdrave predsednika Valterja Goloba. Leber je še poudaril, kako pomembno je, da se invalidi ukvarjajo z rekreacijo, sprostitvijo in športom. Da je v šoštanjskem odboru temu res tako, kažejo rezultati, saj je ravno tukaj nekaj vrhunskih športnikov celo v državnem merilu.
Zbranim je spregovoril podžupan občine Šoštanj Marko Kompan. Poudarek je dal zlasti humanitarni in nepolitični usmeritvi invalidske organizacije, saj člane združujejo podobni interesi, zlasti pa prijateljstvo.
Nato so predstavniki botrov, ki so za prapor prispevali največ, obesili svoje trakove^ Pa jih naštejmo: Občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj, MINS, Velenje, gostišče Pri Vidi, Zavodnje, kleparstvo in inštalater-stvo Kolar Anton, Šoštanj, Nizke gradnje - Andrejc Mirko, Ravne, Planinsko društvo Ljubljana matica.
Blagoslov prapora je izvedel Janko Kvartič, nato pa je predsednik društva novi prapor predal v varstvo pra-
porščaku Andrejcu, ki je slovesno obljubil, da bo prapor čuval in varoval.
S tem je bil uradni del prireditve zaključen. Ves čas je za dobro voljo skrbel duo Blisk. Po malici se je pričelo športno srečanje v ekipnih in posamičnih panogah. Vsak član se jih je udeležil po svojih zmožnostih. Na koncu so bili razglašeni tudi rezultati, vendar pa je bila najbolj pomembna zabava. In da so se zabavali, ni dvoma, svoje pa je pripomoglo tudi lepo vreme.
Marija Lebar
DEVIZNI KREDITI
Majhnim in srednje velikim izvoznim podjetjem z največ 500 zaposlenimi in z vsaj 50 odstotnimi prihodki, ustvarjenimi na tujih trgih, nudimo srednjeročne in dolgoročne kredite v devizah (EUR).
Devizno kreditiranje je možno za:
-	vse projekte priprave izvoza
-	premostitev likvidnostnih primanjkljajev
-	izboljšanje strukture virov financiranja
Obrestne mere so odvisne od ročnosti kredita in znašajo od euribor + 1,95 odstotka letno do euribor + 2,75 odstotka letno.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 899 52 20.
® banka velenje
Banka Velenje, d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
NOVE PRIDOBITVE V TERMAH TOPOLŠICA
TRIDESET LET SKUPAJ
	 K E L 1	r e i	\ d	i
OBNOVLJENO ZNAMENJE ODREŠENJA t PENKE
Penku, med šoštanjsko in šmarsko župnijo, Napis na križu pa opominja mimoidoče: Človek, spomni se, kjer se konča občina Šmartno ob Paki in se da sem vreden tvojega pozdrava. nekako kar ne more začeti občina Šoštanj,
smo se na lepo, sončno nedeljo v maju zbrali	Marjan Turinek
vaščani tega prostora.
Zbrali smo se ob znamenju odrešenja, ki so ga postavili naši predniki v čast, zahvalo in s priprošnjo, da bi njihovo veselje prežemal božji blagoslov. V prejšnjem času je bil žal križ umaknjen na manj opazno mesto.
Po prizadevanju Draga Kugoniča pa sedaj stoji obnovljen, na vidnem mestu, kakor je stal nekdaj. Križ je blagoslovil naš rojak in sorodnik Jože Turinek, župnik na Vranskem. Po slovesnosti so se zadovoljni prebivalci Penka zadržali še ob bogato obloženi mizi pri Kugoničevih.
SV. BIRMA V ŠOŠTANJU
N
a letošnjo belo nedeljo je bila slovesnost svete birme v šoštanjski župnijski cerkvi. Birmovalec je bd mariborski ordinarij, škof dr. Franc Kramberger. Z zakramentom sv. birme je potrdil v veri 164 mladih birmancev.
Zunanja potrditev v veri, predstavlja poznavanje krščanskega nauka. Zato vodi pot do prejema tega zakramenta prek verouka. Verouk pa ima vzgojni učinek, če veroučenci čutijo verski utrip v svoji družini, če se dejavno
udeležujejo nedeljskega bogoslužja. Kjer vsega tega ni, tam je tudi učinek zakramenta okrnjen.
Priprava na prejem zakrament stremi za tem, da bi birmo prejemali kot znamenje vere. Tudi vsa folklora, ki to slavje spremlja, naj ne bi šla mimo tega. Tega namena tudi darovi botrov ne bi smeh zaobiti.
Jože Pribožič dekan
STOJANOVE ŠTUDIJE ŠALEŠKE DOLINE
Obiščite razstavišče pri Starem jašku
a 21. likovnem srečanju Premogovnika Velenje, posvečenemu praznovanju dneva rudarjev, je sodelovalo deset avtorjev iz cele Slovenije. Stojan Spegel, ki živi v Šoštanju, se med priznanimi imeni kot so: Zvest Apollonio, Milena Braniselj^ Janez Kovačič, Andrej Pavlič, Rudi Skočir^ Maja Šubic, Milan Todič, Lojze Zavolovšek in Vinko Železnikar, ni znašel naključno. Nikakor. Stojan Špegel je imel že več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, sodeloval na več
slikarskih kolonijah ter prejel nekaj domačin in mednarodnih nagrad. Na tem srečanju je pripravil študijo Šaleške doline na treh platnih in, kot se je izrazila kritičarka Milena Koren Božiček, se je v Šaleško dolino ne samo ujel, ampak ji tudi dorasel. Krajina je idealizirana, prav tako tudi slike, ki imajo lirično sporočilnost.
Otvoritev razstave je bila 17. junija v Muzeju premogovništva pri Starem jašku v Velenju. Na otvoritvi je likovne ustvarjalce na izviren način z izbranimi skladbami predstavil glasbenik Ladislav Jakša.
MiKo
ŠIFRER M PRIJATELJE
inulo soboto je bil na rokometnem igrišču v Šoštanju koncert Andreja Šifrerja. Društvu za razvoj mesta Šoštanj je s pomočjo sponzorjev uspelo pripraviti večer celo brez tako obvezne in vsepovsod prisotne gostinske ponudbe. Pa so Šoštanjčani ta večer dokazali (res jih ni bilo veliko, pa ti bolj s srcem), da znajo biti Slovenci
veseli tudi brez kozarčka. Andrej Šifrer, ki je na glasbeni sceni že okrog trideset let, je dokazal, da je razred zase. S svojimi pesmimi je segel v svoja prva leta ustvarjanja in se poslovil s koncerta s pesmijo Za prijatelje si je treba čas uzet. Andrej že ve. In v soboto so to vedeli tudi Šoštanjčani.
M. K.
Ob koncu osnovnošolske poti
SVET, V KATEREM ŽIVIM
n ivljenje v današnjem času ni lahko. Nikomur ni post-I lano z rožicami. Vsak mora najti svojo pot, se boriti za U službo, stanovanje, preživetje. Dandanes je že tako, da skoraj moraš biti visoko izobražen, moraš se zavzemati za svoja stališča, se znati prilagajati različnim situacijam, če ne, ti v tem sedanjem času, polnem krivice in laži trda prede.
Mislim, da je današnji mladini še posebej težko. Ze zelo zgodaj podlegamo psihičnim pritiskom, kmalu se je že treba odločiti za pravo šolo, za izobrazbo in mislim, da se nekateri pri 14. letih še ne znajo pravilno odločiti. Sedaj mladoletniki, na žalost precej številni, podlegajo različnim skušnjavam, kot so cigarete, alkohol in droge. Otroci pri dvanajstih letih že kadijo, nekateri so že pri petnajstih odvisni od droge in slednji največkrat zaidejo na kriva pota. Mislim, da so zato krivi starši, ki so sami s sabo in še s čim drugim tako zaposleni, da pozabijo na svoje otroke. Te otroke začne vzgajati ulica. Tam pogosto zaidejo v slabo družbo in ko starši ugotovijo, kaj se dogaja z njihovimi otroki, je največkrat za kakšne korenite spremembe že pre-
pozno.
Dandanes je na svetu vse preveč vojn. Ljudje se med sabo ne marajo. Se vojskujejo drug proti drugemu in pri tem umirajo tisoči, največkrat nedolžni civilisti. Na svetu je nekaj ljudi, zaradi katerih vseskozi obstaja strah izbruha kakšne nove vojne. Ti ljudje, ki so malce blazni, sedijo na raketah, različnih bioloških orožjih in kdo ve, kdaj jih bodo sprožili. Mislim, da smo največji problem današnjega sveta ljudje sami. S svojim neodgovornim posegi uničujemo naravo in s tem uničujemo biološko ravnovesje. Zaradi posegov se spreminja vremena, nam pretijo ekološke katastrofe, se tanjša ozonski plašč, izginjajo pragozdovi, ki so pljuča naše Zemlje. Seveda tako naprej ne more več iti! Na srečo je danes na svetu že veliko ljudi, ki se tega zavedajo in skušajo to preprečiti.
Le upamo lahko, da se bo to ustavilo. Da bo narava spet šla svojo pot, brez večjih posegov vanjo. Kaj bi bilo treba storiti, da bi ljudje povsod živeli v miru? Mislim, da se to ne bo nikoli zgodilo, a upanje ostaja.
Matjaž Verbič, OS Bibe Roecka
Knjižni kotiček
POČ imCEMUŠČ ZA BOBRO HJIGO......................................................................
(roči dnevi so kot nalašč zato, da poiščemo senco in vza- V svet detektivk je mlade bralce popeljal Thomas Brežina v memo v roke kakšno knjigo.	knjigi Govoreči grob. Detektivka je tudi knjiga Skrivnostna
Pa poglejmo, kaj je novega na policah knjižnice v tem žoga, katere avtorje Gent Kopietz. mesecu. Začnimo pri domačem avtorju. Zadnje delo Vinka	Polna nepričakovanih zapletov je druga knjiga Joanne
Moedemdorferja ima naslov Nekatere ljubezni. To je zbirka	Bowling 1 larry Potter Dvorana skrivnosti.
trinajstih novel, razdeljena v dve "knjigi . Prvi del ji' pre-	Naj vas ob koncu spomnim, da s I. julij 2000 prehajamo na
maknjen v preteklost in pisan v tretji osebi, drugi, v	poletni delovni čas meseca julija in avgusta. Knjižnica bo od-
današnjem času, pa piše v prvi osebi. Seveda z ljubeznijo v teh	pita ob ponedeljkih od 12.30 do 18.30 in ob petkih od 9.30 do
zgodbah ni nič. Ta ljubezen je zatajena in spremenjena v 14.30 ure. Ob sredah bo knjižnica v Šoštanju zaprta, sovraštvo in ljubosumje.	Knjižnica v Velenju je poleti odprta ob ponedeljkih in sredah
David Pelzer je avtor dveh pretresljivih romanov Izgubljeni	od 13. do 19. ure; ob torkih, četrtkih in petkih pa od 8. do 13.
fant in Otrok brez imena. Njegovo novo delu ima naslov I/o;	ure. Informacije o delovnem času vseh oddelkov knjižnice
po imenu Dave in je pripoved o zmagi nad sabo in zlom in	dobite na telefonski številki 89 82 559.
odpuščanju.	Prijetno branje in veliko lepili dni vam želim.
\ svojem zgodnjem delu Angel je molčal Heinrich Boell opisuje
dogajanja in doživljanja vsega hudega naveličanega vojaka.	Marjana Boruta

Občina Šoštanj
Želimo vam lep praznik
dan državnosti.
Preživite ga v veselju in radosti.
// ■ f j i ,
/ 7 j !
// J 'jiJ

r
Svet Občine in župan Občine Šoštanj
é	mm
	Jp7. \
ff	K/i 1
	*
Naj bo
dan državnosti res praznik.
Miš Maš
Na trgu 52, Mozirje
Kolektiv Term Topolšica čestita občanom, ob dnevu državnosti!
Vprazničnih dnevih pa vas prijazno vabijo * na obisk.!
Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica Tel.: (03) 5892 120, fax: (03) 5892 212 E-mail: info@t-topolsica.si
ga vsi!
h. sunili
N/" N/
VOŠČILA
Čestitamo!
MARINŠEK & MARINŠEK
25.6.1991 - 25.6.2000
«ÉlRMAN
V
Vsem občanom občine Šoštanj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti.
Čevljarstvo, trgovina Miran Irman s.p., Trg bratov Mravljak 8, Šoštanj
Čiščenje in vzdrževanje poslovnih prostorov
ČIVPP, d.o.o., Tekavčeva 11, Šoštanj
Ob
dnevu državnosti iskreno čestitamo!
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Vsem občanom
V
Šoštanj čestitamo dnevu državnosti!
EfOTECH
Vsem občanom občine Šoštanj in poslovnim partnerjem čestitamo ob
dnevu državnosti!
U Komunalno podjetje Velenje d.o.o.
Vsem občankam in občanom Šoštanja čestitamo ob dnevu državnosti, 25. juniju, in stanovskem prazniku slovenskih rudarjev, 3. juliju.
kolektiv Premogovnika Velenje
STRM
PREDSTAVITEV RAZLIČNIH TRAVNO DETELJNIH MEŠANIC
oluminozna krma je pri prehrani prežvekovalcev zelo pomembna. Krma. pridelana na naravnem travinju s čim manj vlaganji ob ustrezni kakovosti, pa je tudi najcenejša. Z intenzivnostjo rabe travnikov in neupoštevanjem vseh ukrepov za ohranitev kakovosti travne ruše (brananje, valjanje, preprečevanje zapleveljenosti, jesenska košnja) se ruša razredči, razširijo se pleveli. Zaradi tega moramo travne površine neprestano dosejavati ali celo na novo posejati. Pri tem se pogosto pojavi vprašanje, katere trave ali travno deteljne mešanice posejati, da bomo zagotovili dober pridelek in trajnost travne ruše.
V ta namen smo v letu 1999 zastavili demonstracijski poskus, kjer smo želeli predstaviti različne travnodeteljne mešanice, ki jih prodaja Semenarna Ljubljana. Za setev smo izbrali travno deteljne mešanice z oznako TDM 1, TDM 2, TDM 3, Travnik, Ruša, Njiva 2 in Grašljinka.
Po vrednotenju pridelka smo prišli do naslednjih rezultatov: Največji pridelek zelene mase pridobimo s setvijo Grašljinke. Temu sledi, da z grašljinko pridelamo največ energije in tudi prebavljivih beljakovin. Mešanica je sicer že poznana in razširjena. Sestavljena je iz ozimne grašice, inkarnatke in mnogocvetne ljuljke. Primerna je za strniščno setev. Z njo pridobimo dva odkosa.
Za strniščno setev je primerna tudi mešanica Njiva 2, ki je bila v našem poskusu sicer na četrtem mestu po pridelku zelene mase in energije Primerna je za intenzivno dvoletno rabo na njivskih površinah. Vsebuje 40 % črne detelje in 6o odstotkov mnogocvetne ljuljke.
Predstavili smo tudi travnodeteljne mešanice za trajno rabo. Ker so tla na njivi, kjer smo poskus izvajali, lahka, se je najbolje izkazala travno deteljna mešanica z oznako TDM 1, ki je primerna za intenzivno košno pašno rabo na lahkih tleh. Po pridelku zelene mase, energije je bila na drugem mestu med vsemi preizkušanimi mešanicami. Sestavljena je iz bele detelje, travniške bilnice, trpežne ljuljke in pasje trave. Na tretjem mestu po pridelku zelene mase in energije je bila mešanica Ruša, ki je namenjena za obnovo travne ruše z dosejavanjem. Sestavljena je iz treh različnih sort trpežne ljuljke in mnogocvetne ljuljke.
TDM 2 je travno deteljna mešanica, ki je primerna za intenzivno košno pašno rabo na srednje težkih tleh in je glede na pridelek zelene mase ter energije dosegla peto mesto v poskusu.
Predstavljena je bila tudi travno deteljna mešanica TDM 3, ki je sicer primerna za intenzivno kosno pašno rabo na težkih tleh in tudi za hribovita območja. Sestavljena je iz semena črne in švedske detelje, travniške bilnice, mačjega repa in trpežne ljuljke. Ker razmere za rast zanjo zaradi lahkih tal niso bile primerne, je zasedla v poskusu šesto mesto po pridelku zelene mase in energije.
Za kosno rabo je sestavljena mešanica Travnik, ki vsebuje seme bele in črne detelje, pasje trave, travniške bilnice, trpežne ljuljke mačjega repa in mnogocvetne ljuljke. V našem poskusu je sicer bila na zadnjem mestu po pridelku zelene mase in energije, vendar ocenjujemo, da bi se v boljših rastnih razmerah (več vlage) bolje izkazala.
Rezultate demonstracijskega poskusa smo kmetom predstavili v začetku junija. Ob tej priložnosti pa je marsikdo dobil tudi nasvet, katero travno deteljno mešanico naj uporabi na svoji kmetiji.
Delež suhe snovi: 0,16 kg / kg zelene mase
Vrsta Posevka	Zelena masa ( kg)	Suha snov ( kg )	Prebavljive beljakovine	MJ NEL na ha
Travnik	22.300	3.568	700	26.332
TDM 2	34.700	5.552	1.110	39.419
TDM 1	45.700	7.312	1.272	51.184
Ruša	44.300	7.088	1.282	50.325
TDM 3	33.300	5.328	927	36.763
Grašljinka	52.300	8.368	1.397	59.413
Niiva 2	35.000	5.600	974	39.760
Lidija Diklič, kmet. inž.
	(£)
	KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
ŽIVLJENJE
KDO PA SO Tl MLADI
FANTJE?
£
adnji ponedeljek v maju so se pred naborno komisijo v Šoštanju spet zvrstili mladi fantje, bodoči vojaki. Okrog petinpetdeset se jih je postavilo v vrsto pred komisijo, ki ji je predsedoval Tomo Pančur, stotnik slovenske vojske. V komisiji so bili še dr. Bezlajeva, Sašo Toš in Breda Jurčec. Organizator nabora pa je bil Zdenko Slatner, vodja izpostave slovenske vojske v Velenju.
Zal so fantje spet izpustili staro, dobro navado, da hi se nabora udeležili organizirano, s kakšnim vozom in vsem kar sodi nanj. No ja, časi se spremin-
jajo, pa ni nujno, da na bolje. Sicer pa bodo vojaško suknjo letošnji naborniki oblekli šele drugo leto. Pa spet ne vsi. Tisti, ki se šolajo, bodo misel na vojaščino prihranili za čas po maturi ali diplomi.
Vzdušje med fanti je bilo različno. Nekateri so ponosno sprejemali v roke vojaško knjižico, drugi spet ne. Tudi o civilnem služenju vojaščine je bilo slišati in o tem, da zdaj služiti domovini ni več tako naporno, kot je bilo včasih. Naj bo kakorkoli. Vojak biti, ni kar tako.
M. K.
Ob praznovanju 75. letnice Zarje
Nadaljevanje s strani 1
Bronasto Gallusovo značko s priznanjem so prejeli: Urša Polko, Mateja Es, Boštjan Gunzek, Martin Štruc, Uroš Supovec, Matej Rožič, Justin Hudobreznik, Jože Šumečnik, Zvone Obšteter, Nataša Zapušek, Miran Šumečnik, Bernarda Blazinšek, Barbara Mastnak, Nina Napotnik, Metka Ocvirk, Mateja Brišnik in Petra Kodrun. S srebrom so bili odlikovani: Jani Šuligoj, Janko Zacirkovnik ml. Janez Atelšek, Marko Završnik in Beno Supovec. Zlato pa je obeležilo petindvajset in več let igranja pri godbi: Srečku Potočniku, Francu Hosnerju, Branku Bratuši, Jožetu Suinahu Jožetu Turineku in Rafku Drevu.
Mednarodno priznanje evropskega združenja pihalnih orkestrov, častni križec pa se bo zasluženo svetil na prsih: Zdravka Zupančiča, Franca Obreza, Karla Pungertnika in Ivana Hrovata, ki je godbenik že 70 let. Vsi štirje poleg Janka Zacirkovnika so iz rok predsednika Pihalnega orkestra Matjaža Natka prejeli tudi posebno priznanje. Celotni orkester je prejel tudi posebno državno priznanje iz rok republiškega svetovalca za instrumentalno glasbo Vladimirja Brleka. Omenjeni so hib tudi vsi kapelniki ki so gradili Zarjo: prvi Anton Irgolič, nato Josip Mazej, Ivan Karlovček, Anton Bolha, Ivan Marin, Ivan Leskošek, Ivan Supovec, Andrej Taušič, Nikolaj Zličar in nato menjaje, Silvo Tamše, Zdravko Zupančič, Branko Škruba in nazadnje Jani Šuligoj. Številnim čestitkam in pohvalam orkestru se je pridružila tudi delegacija iz Strassa in počastila godbenike s svojim obiskom.
Slavje pa se ni končalo v hramu kulture. Tako kot je naša godba prisotna skoraj na vseh prireditvah v občini, je tudi svoje praznovanje razširila na množico, ki se je zbrala naslednji dan pod šotorom na Trgu svobode. Program pod platneno streho ni bil nič manj kvaliteten kot tisti pod betonsko. Še več ljudi je navdušil, še več se jih je zbralo, da bi uživali ob zvokih mladih pihalnih orkestrov iz Šoštanja, Nazarij, Nove Gorice, Slovenske Bistrice ter Zabukovce, občudovali nastop mažoret in se navduševali nad tolkalisti glasbene šole pod vodstvom Davorja Plambergerja.
In, da se za našo godbo ni bati je dobro poskrbel zdajšnji dirigent Jani Šuligoj, ki je v okviru Glasbene šole Šoštanj uspel sestaviti podmladek, ki je navdušil zbrane Šoštanjčane. Zato vse čestitke tudi mladim in še posebej dirigentu Šuligoju.
In Šoštanj bil je živ.
MiKo
PREDSTAVITEV KMETIJSKIH STROJEV
f • ••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
1 druženje za medsosedsko pomoč vabi na predstavitev delovanja različnih stro- primerne za delo na večjih nagibih naslednjih proizvajalcev: SIP Šempeter, I jev za spravilo krme s travnikov, ki bo potekala v soboto, 24. junija, s Agromehanika Kranj, Ferrari, Reform, Pöttinger, Zwigers, Class in Morti. Ogledali U pričetkom ob 10. uri na kmetiji Ročnik Jože, Zavodnje 31, po domače Potočnik, si boste lahko delovanje različnih kosilnic, obračalnikov, zgrabljalnikov, balirk in Strojni krožek bo predstavil delovanje standardne mehanizacije in mehanizacije ovijalk ter standardnih in gorskih traktorjev.
N/
SREČANJE KRVODAJALCEV
POHOD GASILCEV
Bumanost ljudi, ki so za druge pripravljeni darovati svojo kri, je neprecenljiva. Da bi se jim organizator krvodajalstva, Rdeči križ, območno združenje Velenje, vsaj malo oddolžil za njihovo nesebičnost, je tokrat že petič organiziral srečanje krvodajalcev Šaleške doline.
Srečanje je bilo 10. junija na igrišču v Ravnah. Lepo popoldne je na igrišče privabilo res veliko število udeležencev. Vse so s prijaznimi besedami sprejeli člani Rdečega križa, zlasti sekretarka. Darinka Herman. Srečanje je bilo dobro organizirano, saj smo na plakatih lahko opazili med drugim tudi imena sponzorjev, Id so prireditev omogočili. Velenjskega župana je na srečanju zastopal Bojan Kontič, ostala dva župana pa se srečanja nista mogla udeležiti.
Zbrane je nagovorilo več govornikov, med drugimi Jože Medved in Marija Ježovnik, predstavnika območnega združenja RK in glavnega odbora RK Slovenije. Predsednica KS Ravne, Ema Obšteter, pa je bila ponosna, da v kraju že več let gostijo to prireditev. Obšteterjeva je pozneje prevzela tudi vlogo povezovalke programa in animatorke raznih družabnih iger, ki so bile na sporedu.
Kot nam je povedala Darinka Herman, je krvodajalstvo v Šaleški dolini na najvišjem nivoju, saj je letno kar 5.690 odvzemov krvi, kar zajema 13,4 % prebivalstva in smo tako v samem državnem vrhu. Sicer pa je krvodajalstvo v Sloveniji zaživelo zlasti v rudarskih krajih, saj je bil prvi organiziran odvzem 4. junija 1953 med rudarji v Trbovljah. Krvodajalci naše regije zapolnjujejo potrebe
po krvi v bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec ter delno Zavoda za transfuzijo krvi Slovenije. Zavod potrebuje dnevno 400 odjemov krvi, da stanje še ni alarmantno. Tako pelje ravno naslednji teden avtobus 40 naših krvodajalcev na odvzem v Ljubljano. Seveda so za to potrebne točne evidence krvodajalcev, saj mora med posameznimi odvzemi preteči pri moških tri mesece, pri ženskah pa štiri.
V Ravnah smo lahko videli, da so krvodajalci iz vseh starostnih skupin, saj je bilo med udeleženci srečanja tudi veliko mladih. Zlasti opazni pa sta bili dve omizji. Srečanja so se namreč udeležili tudi mah trojčki iz Zavodenj, saj je njihova mamica redna krvodajalka in člani kluba Moto Veterani Šoštanj, ki so si v načrt dela zapisah med drugim tudi organizirano udeležbo na krvodajalskih akcijah, kar so tudi izpolnili.
Večje prireditve in podelitve priznanj ob okroglih številkah odjemov krvi posameznim krvodajalcem pa RK prireja vsakih pet let. Tako bo takšna zares velika slovesnost leta
2003.
Pri RK Velenje se zavedajo, da takšno srečanje, kot je bilo sobotno, ne more vsega poplačati, je pa druženje in zabava krvodajalcem vsaj majhna zahvala za njihovo nesebičnost in da so taka srečanja res potrebna, se je pokazalo v soboto, ko so se ob prijetnih zvokih ansambla Roberta Goličnika na igrišču v Ravnah zadržali do poznih nočnih ur.
Marija Lebar
H lani Industrijskega gasilskega društva IUV PE Šoštanj, kakršen je še vedno njihov uradni naziv, čeprav jih bolj poznamo kot “fabriške” gasilce, se v času, odkar je njihovo matično podjetje na Vrhniki ukinilo poslovno enoto v Šoštanju, otepajo z marsikatero težavo, tako finančno kot organizacijsko. Vendar jim ni zmanjkalo poguma, zlasti, ker naletijo na razumevanje in pomoč pri sosednjih društvih, gasilskem poveljstvu občine Šoštanj, pa tudi na Gasilski zvezi Velenje.
Udeležili so se Florjanove nedelje, ko
gasilsko društvo Šoštanj mesto organizira pri Sv. Florjanu mašo za gasilce tega območja. Eno od minulih sobot pa so se podah na pohod, ki se ga je udeležilo 16 članov in njihovih družinskih svojcev. Od prijatelja in dolgoletnega člana društva Slavka Dragarja v Gavcah, so veseli in dobre volje krenili proti Gori Oljki. Na povratku so se pri Dragarju ob malici in odličnem razpoloženju še dolgo zadržali.
Takšno druženje utrjuje tovariške vezi med gasilci in njihovimi svojci in pomaga, da člani še vedno vztrajajo v svojem gasilskem poslanstvu.
Marija Lebar
SPORT
ŠOŠTANJČANA V KANADO
SE EN MLADI IIP V SMUČARSKIH VRSTAH
1
etošnjih mednarodnih športnih iger šolarjev, ki se bodo odvijale v Hamiltonu v Kanadi od 1. do 7. julija, se bosta udeležila tudi dva Šoštanjčana. Dunja Tinauer in Matjaž Verbič bosta tja potovala s Šaleškim teniškim klubom in se pridružila drugim dvanajstim mladim športnikom, ki jih na srečanje pošilja
Mestna občina Velenje. Poleg tenisačev potujejo tudi plavalci in atleti. Dunja in Matjaž sta si pot v Kanado prislužila z odbčnimi rezultati v klubu, zato je že sama udeležba na igrah velik uspeh in nagrada.
Ob vrnitvi pa bosta svoje vtise prav gotovo rada delila z nami. Srečno pot!
M. K.
Nastija Lesnik
K
ODLIČNE UVRSTITVE MLAJŠIH IN STAREJŠIH
Namizno teniški klub Spin
10. junija je bilo v Reki na Hrvaškem mednarodno prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje v namiznem tenisu. Iz našega kluba so tja odpotovale tri članice in sicer Ivana Zera, Polona Belavič in Nataša Todorovič.
Ivana Zera je dosegla prvo mesto v skupini in tudi kasnejše prvo v finalnem dvoboju. Polona in Nataša sta bili v svoji skupini drugi in se nista uvrstili v finalni del turnirja.
Tudi nekaj starejših pionirjev se je udeležilo prvenstva, a so žal dosegli drugo mesto v skupini in se s tem niso uvrstili v nadaljnje tekmova-
nje. Ob tem moramo povedati, da je bil sistem, da se najprej uvrsti le prvi zaradi velikega števila tekmovalcev. Tekmovalci pri starejših pionirjih pa so bili Oliver Zera, Janez Murn, Danijel Milin, Marjan Murn, Jusuf Salkič in Manja Fajdiga.
Starejši člani so se udeležili turnirja ob prazniku občine Trbovlje, kjer sta v dvojicah nad 90 let Ivan Zera in Tone Leber osvojila 3. mesto, v konkurenci dvojic pod 90 let pa Franc Hribernik in Jolanda Belavič odlično 2. mesto.
Tone Leber predsednik Spina
do še v tej vročini sploh misli na sneg! No, nekateri prav gotovo. Med njimi tudi Nastija Lesnik iz Skornega, kateri je letošnja smučarska sezona prinesla lepe rezultate. Prvo mesto na državnem prvenstvu Ski open v kategoriji cicibanov (za prvo mesto so šteb rezultati šestih tekem) je zavidanja vreden uspeh, ki je krona ostabh rezultatov. Zmagala je namreč tudi v tekmi za pokal Hervis v Krajnski gori in spada po mnenju trenerjev Jerneje Kemperle, Borisa Rozine in Saše Silovšek med najperspektivnejše dekbce v državi. Nosilka prehodnega pokala Ski open, ki ga je prejela 27. maja na razglasitvi v Strunjanu, je torej upravičeno vesela. Nastija Lesnik je stara devet let in trenira pri Smučarskem klubu v Velenju štiri leta. Hodi v drugi razred osnovne šole in je tudi pridna učenka. Smučanje jo izredno navdušuje, saj ji noben trening ni odveč. Treningov pa je precej. Pozimi skoraj vsak popoldan, tako da brez pomoči staršev ne bi šlo. Že lansko leto je kazala dobre rezultate, letošnjo sezono pa se je res izkazala. Vse čestitke Nastiji in da bi še naprej dobro premagovala vse strmine.
MiKo
GREMO SKUPAJ VARNO V GORE
£
liža se čas počitnic. Končno! Za večino ljudi edini čas sprostitve, življenja na svobodi in zabave. Prenekateri se boste odpravili tudi na kakšno planinsko turo v naše hribe.
Poleti so hribi vsekakor dostopnejši kakor pozimi. Vseeno pa hribov nikoh ne smemo podcenjevati! Tudi poleti lahko pride do podhladitve, atmosfera je v splošnem dosti manj stabilna kakor pozimi, zato lahko pride do hitrih vremenskih sprememb. Se vedno veljajo klasična pravila zgodnjega odhoda iz doline; izbrani cilj naj ustreza psihofizični pripravljenosti posameznika ter njegovi opremi in znanju. Velika pomanjkljivost poletnih pohodnikov je prav pomanjkanje ustreznega znanja in izkušenj, česar naravna posledica je precenjevanje, ki se pogosto v hribih tragično konča. Ravno zaradi tega je Planinska zveza Slovenije razvila sistem izobraževanj, s katerim daje-svojim članom možnost pridobitve znanja in vednosti
nenapisanih pravil, ki veljajo v gorskem svetu.
Pomemben del tega so programi, ki se odvijajo na lokalnem nivoju. Takšni so Planinska šola, ki se izvaja na poletnih planinskih taborih, akcija Ciciban- planinec, akcije v okviru planinskega krožka ali izleti planinskega društva.
V	tem vidimo tudi smisel našega dela. Pridružite se nam!
V	tem času vas vabimo na:
-	tabor mladih planincev v Završnico, 16. - 23. julij (Matej Kortnik, 041/ 391- 369)
-	dijaški tabor v Završnici, 13. - 20. avgust (Matej Kortnik, 041/ 391-369)
-	študentski tabor v Podljubelju, 25. - 29. julij (Barbara Mavsar, 041/ 934-488) ter redne planinske izlete našega društva.
Martina Pečnik
Zdravstvena postaja Šoštanj
M
edicina, beseda katero izgovarjamo le ob posebnih priložnostih. V nas vzbuja občutek nečesa veličastnega, tujega, včasih strah vzbujajočega. Mislimo si, ko je le ne bi potrebovali, v smislu svojega zdravljenja, če pa že, da le ne bi bilo prehudo. Živimo v zelo ekološko obremenjenern okolju v vseh pogledih, ki jih ta beseda pomeni. Govori se, da je na področju občine Šoštanj mnogo več obolenj na pljučih, več naj bi bilo splavov, okvar pri novorojenčkih itd. Lahko rečemo, da je medicina v smislu obveščanja na našem področju prvič padla na izpitu, saj do sedaj še nismo videli javne študije, ki bi to ovrgla ali potrdila ter nas vsaj opozarjala, da živimo na področju, ki je morda za zdravje nevarnejše od ostalih v Sloveniji. Zaradi prizadevanj vodilnih ljudi v TEŠ in s spremembo zakonodaje v smislu manjšega ekološkega onesnaževanja se tudi naše okolje počasi, vendar zagotovo, postavlja na noge.
Sprašujem se, ah ljudje iz občine Šoštanj morda nismo enakovredni ostalim prebivalcem Slovenije. Nekoč smo že živeli v samostojni občini. Pred letom 1995 smo, ne po svoji krivdi, kot davkoplačevalci živeli v veliki občini Velenje. Sedaj zopet kot davkoplačevalci živimo v svoji samostojni občini Šoštanj. Že pred mnogimi leti je bil tudi naš denar uporabljen za gradnjo nove zdravstvene ustanove v Velenju. Vse poznejše širitve, adaptacije in obnove so požirale tudi naš denar. Ta je sedaj dokaj lepa zunaj in tudi znotraj ter nudi človeku občutek urejenosti. Ko sta se občini razdražili so nam rekli, da bo tako kot veleva zakon, vse skupno imetje pravično razdeljeno. In tako nam je ostala med drugim tudi tako imenovana Zdravstvena postaja Šoštanj, ki pa si tega imena niti ne zasluži več. To je namreč objekt, Id že na zunaj nudi dokaj čuden videz zanemarjenosti. Ko vstopiš vanj, pa te kar malce strese. Zdi se ti, da si vstopil v leto okoli 1980. Pred 23. leti je bil ta objekt, tudi z njihovim denarjem, zgrajen in predan v uporabo. Od takrat je ostal v skoraj enaki podobi. Le da je takrat bil čistejši, svetlejši in z novo opremo, le-ta pa je sedaj v letu 2000 še zmeraj ista, vendar na žalost dotrajana. Kako je to mogoče, se boste vprašali? Kje so amortizacijska sredstva? No, tukaj je medicina drugič padla na izpitu. Čudi me le to, da zakonodaja na področju zdravstva tako močno zaostaja, da ne zmore predpisati osnovnih standardov minimalne pravice do dobre zdravstvene storitve v urejenih ustanovah in s tem vodilne prisiliti k resnično racionalni uporabi denarja davkoplačevalcev. Zdravniki v zdravstveni postaji Šoštanj si, glede na izjave njih samih, žele delati v lepšem in bolj urejenem okolju.
Zdravstvena postaja Šoštanj organizacijsko v pravnem smislu spada v javni zavod Zdravstveni dom Velenje. Sadež zavoda je v Velenju na Vodnikovi cesti 1. Javni zavod vodi direktor. Najvišji organ javnega zavoda je Svet javnega zavoda. Občina Šoštanj do sedaj v Svetu javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje sploh ni imela svojega predstavnika. Pa smo le prišli do odgovora, kdo je tukaj kriv«; za stanje, v kakršnem se nahaja naša zdravstvena postaja. Ja, prav imate, mi sami. Če še sami ne znamo skrbeti zase, res ne vem, zakaj bi drugi. Bivšemu županu je kljub nekaterim poizkusom na žalost zmanjkalo časa za ureditev tega stanja, lahko pa upamo, da bo to uspelo sedanjemu županu.
Pa gremo lepo po vrsti. V mesecu aprilu 1999 sem na seji sveta Občine Šoštanj podal pobudo o celoviti obravnavi problematike zdravstva v občini Šoštanj. V tem gradivu, • ••••••••••• ki so ga v roke dobili tudi vsi občinski svetniki, sem najprej orisal slabo stanje, v kakršnem se je tisti trenutek nahajala zdravstvena postaja v Šoštanju, tako prostorsko kot organizacijsko. Postavil sem tudi nekaj konkretnih vprašanj in pobud. V mesecu marcu 2000 je prišel na Občino Šoštanj odgovor na vprašanja, ki sem jih zastavil 11 mesecev prej. Iz odgovorov se da razbrati, da je denarja premalo in da so ga po njihovih navedbah uporabljali racionalno, vendar naj bi bila v letu 1999 izguba vseeno cca. 15 milijonov SIT. Hitrost odgovora me ni presenetila, saj v tej zadevi čas ni na naši strani in stanje ustreza tistemu, ki je zdravstveno postajo v takšno stanje (samo, da ni potrebno vlagati še v Šoštanju) tudi pripeljal. In kakšno dejansko je to stanje? Dne 16. februarja 2000 smo si komisijsko ogledali stanje v zdravstveni postaji Šoštanj. Nanizal bom le nekaj dejstev:
-	po oceni strokovnjaka stavba statično ni nevarna, je pa močno dotrajana in potrebna obnove, sicer bo obnova z leti še dražja, če se je ne lotimo dovolj hitro
-	streha kljub nekajkratnim dragim popravilom zopet pušča (vprašanje je, ah je konstrukcijsko sploh še zadovoljiva in bi ne bilo pametno razmišljati o drugačni izvedbi)
-	pohodna plošča v čakalnici laboratorija in na hodniku proti otroškemu dispanzerju je počena in posedena
-	kar nekaj je večjih razpok na stenah v mnogih prostorih in ponekod se vidijo odtočne cevi iz zgornjega nadstropja
-	generalno pobeljena je bila stavba v 23. letih le enkrat in močno dvomljivo je, da bi sedaj prestala sanitarni pregled
-	v kletnih prostorih se kopiči rabljena zastarela oprema, ki v naši postaji ni nikoli služila svojemu namenu, ampak je bila pripeljana od drugod
-	kletni prostori po zadnji poplavi še niso bili očiščeni, tako da je na tleh še mulj
-	pohištvena oprema v čakalnicah in ambulantah je dotrajana
-	oprema v sanitarijah je dotrajana do te mere, da ni več možno dobro regulirati pretoka vode in ta odteka nekontrolirano (računi za to vedno bolj pomembno dobrino prav gotovo niso mali)
-	električne vtičnice so izdrte iz zidov in tako smrtno nevarne za male otroke, prav tako pa tudi tiste, ki so še v zidovih, ne zadoščajo več varnostnim predpisom.
Po poizvedovanjih pri občanih sem dobil naslednje odgovore:
-	večina jih ima težave, ko želijo vzpostaviti telefonsko zvezo z zdravstveno postajo, saj se mnogokrat nihče ne oglasi (sam sem bil priča, da je bila telefonska slušalka v eni od ambulant namerno odložena ob telefonu - zakaj, ne vem?)
-	v dneh, ko lečeči zdravnik ne dela, pošilja zdravstveno osebje paciente v dežurno ambulanto v Velenje (tudi v dopoldanskem času), od tam pa jih pošljejo nazaj, češ, kaj vam pa je, saj imate svoje zdravnike na razpolago
-	v zadnjem času pa pacienti zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra čakajo, da pridejo do svojega izbranega zdravnika tudi do tri dni (le kaj je narobe s kadrovsko politiko, ko pa vemo, da kar nekaj domačih ljudi, Id so se došolali za zdravnike, hodi na delo drugam). Če sedaj ni sredstev za štipendije, je vodstvo javnega zavoda dolžno opozarjati, da bodo v bodočnosti nastale težave zaradi pomanjkanja kadra in jih tudi defini-
M*.
rad. Vemo tudi, da je v naši občini dovolj pacientov za še najmanj enega zdravnika, ne pa, da morajo mnogi hoditi v Velenje ali Šmartno ob Paki.
Da stanje res ni dobro in da nisem govoril kar tja v en dan, je bilo dokončno potrjeno, ko je pred nas svetnike Občine Šoštanj 30. maja 2000 na 13. redni seji prišlo gradivo o spremembah in dopolnitvah statuta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Torej so se tudi v javnem zavodu pričeli zavedati svoje odgovornosti. Ker se je zavedamo tudi mi in ker nam dani trenutek to dovoljuje, vam zagotavljam, da si bom prizadeval za postavitev dovolj močnih in argumentiranih zahtev za spremembe statuta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, s katerimi bomo poskušali zaščititi vaše in svoje pravice. Kljub temu, da obstaja rek: Do tri gre rado. upam, da si medicina le ne bo privoščila še tretjega padca na izpitu in bodo stvari le stekle v naše dobro in v zadovoljstvo stroke.
v	v
Svetnik Občine Šoštanj in član Krajevne skupnosti Šoštanj
Matjaž Cesar
Osmošolci so se poslovili
Pouk se izteka. Za osmošolce se je pravzaprav končal že 15. junija. Bučno in veselo so proslavljali svoj odhod iz osnovne šole. V jeseni jih čaka druga šolska klop. Tista, za katero se je odločil vsak zase, pač glede na želje, uspeh in tudi možnosti. Učenci obeh šol, skupaj jih je bilo 108, so se poslovili z valeto, ki je bila v kulturnem domu, ter primopredajo ključa sedmošolcem. Slovo je bilo mešanica smeha in solz in načrtov seveda.
Urška Roškarje zaključila 8.a razred OŠ KDK s prav dobrim uspehom. Pravi, da je bila osnovna šola super in da bo pogrešala svoje sošolce. S pomočjo staršev in prijateljic se je odločila za ekonomsko šolo v Celju, rada pa bi še študirala. Ampak zdaj jo naprej čakajo počitnice, v glavnem na bazenu s prijatelji.
Mateja Kavšak je končala 8.a OS
KDK z dobrim uspehom. Odločila se je za prometno šolo; pri tem sta ji sugerirala tudi oče in mama. Počitnice bo preživela malo doma, malo pa v planinah, osnovno šolo pa bo zelo pogrešala.
Damjana Bovha
je obiskovala OŠ BR in končala 8. c razred z dobrim uspehom.
Vpisala se je na turistično šolo v Celju, poklic pa jo veseli zaradi potovanj po celem svetu.
Počitnice bo preživela na morju z domačimi, osnovna šola pa ji je bila zelo všeč. Tako všeč, da bi kar ostala.
Mirza Muminovič
z uspehom ni najbolj zadovoljen. Njegovo nadaljnje izobraževanje bo potekalo v Štorah, kjer se bo učil za avto kleparja. Počitnice bo imel pestre; na morju in v tujini, v OŠ KDK se je sicer dobro počutil, vendar kot pravi, je ne bo pogrešal. Od svojega poklica pričakuje, da ga bo uspešno in zadovoljno opravljal.
Jasmina Ibičaj-nik je obiskovala OŠ BR in končala 8. b razred z odličnim. Odločila se je za gimnazijo, smer predšolska vzgoja, ker jo delo z otroki veseli.
Pri odločitvi so ji pomagali starši, čeprav se sama zaveda, da je to tisto pravo, kar si želi opravljati v življenju. Počitnice bodo super.
Nekaj v zdravilišču, nekaj na morju.
Katja Stropnik je
končala 8. b na BR šoli in pravi, da je s svojim uspehom čisto zadovoljna. Obiskovala bo srednjo tekstilno v Celju, zanjo pa se je odločila sama. Nekaj njenih počitnic bo na morju, nekaj s prijatelji, in pravi, da bo zelo pogrešala sošolce (smeh) in sošolke.
Ema Tamše je bila odlična.
Obiskovala je 8. a OŠ KDK in se vpisala na gimnazijo. Za šolo se je odločila sama in bo še premislila kaj bo študirala. Počitnice bo preživela na morju in v Ribnem in komaj čaka, da gre naprej v šolo.
Tomaž Blažič
se od 8. b z
Bibaroeckove šole poslavlja z dobrim uspehom. Vpisal se je na elektro šolo v Velenju in je prepričan, da se je pravilno odločil. Pri odločitvi je pomagala mama, osnovno šolo pa bo pogrešal. In še počitnice! Te bo skušal kar najbolje izkoristiti na bazenu, morju in doma.
Pripravila: MiKo
son OTROŠKO MESTO
If edobčinska zveza prijateljev mladine organizira od 26. do 30. junija že tradicionalno Sončno mesto na Slemenu. V otroško mesto se lahko VI vključijo vsi otroci od 5. leta starosti dalje, odhod je vsak dan ob 9. uri izpred Rdeče dvorane Velenje (s postanki) in vrnitev ob 17. uri s ..ll Slemena. Za dve malici in kosilo boste za otroka odšteli 1300 SIT dnevno, za varnost in dobro razpoloženje pa bodo skrbeli taborniki odreda Pusti grad. Pohitite s prijavo! Rok je še 23. junij, za informacije pa je na voljo telefon 862 442.
SESTOSOLO SPET OSITILI
8.a prva vrsta: Sandi Djulkič, Davorin Maksimovič, Mojca Andrejc, Anja Delopst, Nina Molan, Adisa Paloš, Mateja Kavšak, Klavdija Ločan; 2. vrsta: Almir Karič, Vesna Zelenko, Janez Konovšek, Anja Urbane, Andreja Slapnik, Tadej Bačnovnik, Dalibor Franji»:; 3. vrsta: Luka Goršek, Elvis Mustafič, Klemen Vačovnik, Goran Zečevič, Ema Tamše, Nina Šerbec, Jože Stablovnik, Dejan Vačovnik, Urška Roškar; razrednik: Darko Menih
8. b prva vrsta: Natalija Ilarnik, Mirza Muminovič, Mišo Turk, Mitja Ledinek, Rok Hlupič, Klemen Kodrun; 2. vrsta: Natalija Verdev, Špela Merc, Mateja Krumpačnik, Dijan Miljkovič, Marija Legnar, Anel Mujkič, Zoran Oblak, Igor Petrič; 3. vrsta: Sabina Strigi, Ines Šmon, Marko Višiae, Uršula Uršnik, Maja Goličnik, Mirela Spahič, Anela Mujkič Nina Rizvič, Tomaž Imperi; razrednik: Peter Vidmar
Sklepna prireditev projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki je bila 22. junija v Velenju, sovpada z izidom našega časopisa, zato žal ne moremo reči, kako so se odrezali šestošolci naših dveh šol. Po podatkih iz Medobčinske zveze prijateljev mladine sta obe šoli dobro sodelovali med ostalimi osmimi šolami in uspešno opravili vse zadolžitve. Letošnja naloga za šestošolce je bila zbiranje in obdelava nevarnih odpadkov -baterij. O zaključku in doseženih rezultatih pa več v drugi številki.
M. K.
I \
8.C od leve proti desni sedijo: Lidija Jezernik, Tina Verhovnik, Barbara Košarkoska, Jasmina Imširovič, Matej Pogačnik; stojijo: Alenka Kešetovič, Gabrijela Tajnik, Pavel in Peter Juvan, Simon Krt, Uroš Mevc, Dijan Lješnica, Jernej Zupevc, Matic Vrabič, Petra Delopst; manjkata: Saša Smajlovič, Damjana Bovha; razredničarka Zdenka Klanfer
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME_________________PRIIMEK________
NASLOV ____________________________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
REJ Y
Tiskano na recikliranem papirju
8.a od leve proti desni čepijo: Blaž Crep, Peter Golavšek, Blaž Kajba, Uroš Napotnik, Marko Balant, Jernej Drvarič. 1. vrsta: Teja Arlič, Jelka Krenkar, Mojca Goličnik, Silva Stifter, Melina Avdič, Tajša Perovič, Sonja Friškovec, Dinka Delič, Snežana Radulovič, Ina Praznik, Suzana Friškovec. 2. vrsta: Uroš Mravljak, Vito Frankulovič, Admir Mejrič, Zoran Blazinšek, tlok Ravljen; razredničarka Danica Švare
8.b sprednja vrsta: Tina Lenart, Katja Stropnik, Maja Stropnik, Sabina Praprotnik, Ana Tekavc, Matej Ladan, Franc Medved; srednja vrsta: Tanja Zupanc, Frančeska Školč, Jasmina Zbičajnik, Nina Hrastnik, Petra Radoja, pod njo, Vanja Praznik, Andreja Lesjak, Primož Grudnik , Tomaž Blažič; zadnja vrsta: Matjaž Verbič, Aleš Koželjnik, Sandi Usar, Silvo Potočnik, Nejc Polovšak; manjka Dominik Skornšek; razredničarka Danica Sovič