Leto n. V Celji, dni 2. julija 1892 Štev. 13. Domovina Iah^ja 1. in 3. spboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inaerate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. ▼•Jja za celo leto 1 gld. 20 kr., za pol leta (10 kr. - Denar naj se poSilja: Upravnica ..Domovine" v Celji Kako delajo naši nasprotniki? V starem času so ljudje vračali zob za zob oko za oko. Dandanes še tudi tako ravnajo, toda ne mi, ponižni, krotki Slovenci, ampak le nasprotniki naši. Mi Slovenci smo dobre duše, da temu, ki nas udari po jednem uhu, še drugo tja podržimo. To je lepo, a naša ljuba slovenska domovina pri tem neizmerno škodo trpi. Kdo pod milim solncem bi bil tako neumen, da bi tatu, kateri mu je ukradel jednega vola, še druzega podaril? Kje najdeš vladarja, ki bi sovražnikom, če so mu vzeli pol kraljestva, še"drugo polovico podaril? Ni ga na celem svetu, ne! Pa česar celi svet nima, to ima tužna naša slovenska domovina, namreč: nemškutarje, odpadnike, renegate, izdajalce, judeže! — Oni so tisti, katere so oropali lakomni ptujci in potujčini milega materinega jezika slovenskega; oni so tisti, ki so vrh tega svojim sovražnikom še vero svojih očetov in dostikrat tudi hiše in kmetije prodali. Zato se je toliko lepe slovenske zemlje že ponemčilo in poitalijančilo, zato je toliko in toliko kmetov nemčurjev ob beraški palici sramotno dogospodarilo, — Že od nekdaj morajo Slovenci slišati, češ: „Kam pa hočete priti, če nemški ne znate?'1 l)a, dragi Slovenci! torej le učite se nemški, da boste znali svoje kmetije sovražnikom prodati ter oditi po svetu s trebuhom za kruhom, namesto da bi ostali na lastni zemlji sami svoji gospodarji do smrti. Ptujci in odpadniki črtijo nas po svojih krčmah, štacunah, mesnicah i. t. d., kamor nosimo naš slovenski denar, ter sovražijo slovenski naš jezik, naše šege in navade, brez da bi se jih mi zavoljo tega izogibali ter hodili kupovat „svoji k svojim". Ptujci odrivajo naše slovenske sinove od boljših služb in še celo uboge slovenske viničarje in delavce potiskajo od sebe. Ptujci nas poznajo le takrat, kadar njim polnimo žepe in trebuhe. Vabilo na I. slovenski katoliški shod! L Slovenci! Izredni časi imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega, nenavadnega delovanja. Dandanes imamo take čase. Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Kri-stom in Antikristom, med načeli krščanskimi in protikrščanskimi. Nasprotniki-brezverci dobro umevajo svojo nalogo. Marljivo se zbirajo, razumno se organizujejo in primerno si razdeljujejo delo. Vsled tega živahnega delovanja je njih moč velika. Večinoma povsod so si pridobili v svojo oblast vzgojo človeštva, zakonodajalne zbornice, časopisje, meč in denar. Dasi se nasledki brezverstva kažejo v nevabljivih, žalostnih podobah ne le v duševnem, marveč vzlasti tudi v gmotnem oziru, vendar je človeštvo vzgojevano po brezverskih načelih duševno že tako onemoglo, da še vedno dere za njim v svoj — propad. Tej razjedajoči sili nasproti deluje že 10 vekov katoliška cerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, toži, kakor nekdaj Gospod, rekoč: .Množice se mi smilijo". Zato cerkev kliče na delo vse svoje zvest«: .Zbirajte se, družite se, delajte, da rešite, kar je rešiti mogoče!" Tako kliče Leon.XIII., slavnovladajoči papež, katoličane na delo. Med drugim priporoča jim v ta namen vzlasti katoliške shode, kjer se javno razodeva katoliška zavest, odkoder se katoliško prepričanje in delovanje tako vspešno razširja med ljudstva. Hvala Logu. da med Slovenci brez-verstvo niina onega pogubnega vpliva, kakor drugod. A tajiti ne smemo in ne moremo, da tudi med Slovence sili brezverski duh. Nevarnost je vedno večja, zato treba delovati o pravem času, da se poživlja in pre-• navija tndi v prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življenje v vseh slojih slovenskega ljudstva. Ta misel je rodila prepričanje, da je tudi za Slovence potreben katol. shod. — Osnovalni odbor, ki seje ustanovil v ta namen, dovršil je najpotrebnejše priprave in danes stopi pred Slovence ter jih vabi na I slovenski katoliški shod. ki se bo vršil v Ljubljani dne 30. in 31. avgusta t. 1. po točno določenem programu. Slovenci! I. slovenski katoliški shod v Ljubljani naj spr.čuje, da živi med nami še vedro isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod odlikoval vsa stoletja, odkar je vstopil v katoliško cerkev. Ta shod naj bo svetu porok, da Slovenci tudi v sedanjih časih ostanemo zvi ti načelom katoliške I vere. ter da smo pripravljeni vse storiti, da ta načela ostanejo v veljavi pri našem ljudstvu za vselej. V ta namen pa nam treba: Jasnosti o miših namenih in um/sirili. — Medsebojni razgovori umnih zbianih mož na katoliškem shodu k temu gotovo mnogo pripomorejo. Treba nam je navdušenja za našo sveto slvur. In kaj naj nas bolj navdušuje, kakor v obilnem številu zbrani rojaki, ki so v svojem prepričanju in svojih namenih vsi Celjske Vse čast. p. n. naročnike, katerim smo pridejali poštno hranilnični položni listek, prosimo, da blagovole naročnino, kolikor je imajo vplačati, poslati da ne bode zaprek pri nadaljnem razpošiljanji. — Ob enem prosimo vse cenjene prijatelje, da skrbe za razširjanje našega lista. ..Domovina" stane za drugo polovico leta 60 kr. (Zažgite 1 reso ve!) Odkar praznujemo dne 5. julija slovanska apostola brata Cirila in Metoda, je častimo tudi s tem, da na predvečer zažigamo kresove. Obdržimo lepo to navado! Zakurimo po naših gorah in dolinah v pondeljek dne 4. julija zvečer kre- enega duha in enega srca. pripravljeni, da ponesejo seboj sklepe katoliškega shoda ter jih širijo in jim veljavo pridobivajo med drugimi svojimi rojaki! Treba nam je pred vsem jedinosti in složnega deloranja. Osnovalni odbor vabi zato vse Slovence na katoliški shod ter bo še posebno povabil»se zakonodajalne zastopnike slovenskega ljudstva. Xa slogo na \todlagi načel katoliške rere ilelorati, za to jedinost navduševati, lo je /msebno razen namen katoliškemu sIiimIii. Najlepše bi bil dosežen namen I. slovenskemu katoliškemu shodu, ko bi bila dosežena ta jedinost med Slovenci. Maj l>i /kič rsak zavedni Slorenec deloval na lo, da se taka jedinost vstvari in ohrani med Slovenci, ker le v tej jedinosti je mogoče v resnici koristno delovati za naš narod, le v tej jedinosti je mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov na resi ni obstanek. j Katoličani! Slovenci! Pridite v obilnf m j številu na I. slovenski katoliški shod. Razpravljale se bodo na tem shodu stvari, ki zanimajo vsakega zavednega Slovenca. Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole, vede in umetnosti, pospeševatelj poštenega tiska jn katoliškega življenja, z besedo: vsak pravi prijatelj dušnega in gmotnega napredka med Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimivega in koristnega. Katoliški Slovenci pokažimo na I. slovenskem katoliškem shodu, da smo in da redno ostanemo zvesti sinovi svojemu Itogu in svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, na /nnllagi načel naše katoliške vere, sku/mo in jednottio delovati za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda! V Ljubljani, dn<5 1K. junija 18«J2. Osnovalni odbor za I. slovenski katoliški shod. novice. sove r.a čast. našim slov.-inskim apostolom. Naj plapolajo ti ognji, kakor plamen domo- l| vinske ljubezni v naših srcih v znamenje, da naš narod še ni izgubil upanja enkrat I priboriti si lepše, svobodne dnove. Naj oznanjajo ti plameni, kod še živi ta žilavi, navdušeni, | ri vseh nesrečah neujiogneni slovenski narod. (I slovenski katoliški shod). V nedeljo 26. junija posvetovali so se v Celji štajerski slovenski deželni |>oslanci glede na katoliški shod v Ljubljani. V pondeljek pa zaupni možje v Mariboru Kakor se nam poroča, sklenili so gospodje v Mariboru važne resolucije in nasvetovali preineinbe, ki I »odo gotovo zadovoljile narodne kroge v vsakem ozira, če j 11» odobri pripravljalni odbor, kar ni dvomiti. (Zastrupil se jei uradniški sluga v Celji Janez Korošec z arzenikom. Prišel je hudo vinjen domov in pretil svoji ženi, da hode umoril njo in komaj jednoletno hčerko. Ko je žena glasno klicala na pomoč, pojedel je Korošec nekoliko ar/enika in umrl drugi dan. (Plenarna seja okrajnega zastopa celjskega) bode dne 9. julija ob 10. uri do-poludne v dvorani okrožnega sodišča celjskega z dnevnim redom zadnje, nesklepčne seje. (Spodnještajeiski nemškutarji) se odlikujejo s posebno surovostjo. V Vojniku je v zadnjem času nek takšen šlevče Slovence imenoval „\vindisches' Gesindel", (slovenska sodrga), v Šmariju je nek dragi iz Celja slovensko govoreče gospode psoval „Bagage" (druhal); v Brežicah imajo še danes oskrunjeno čitalniško tablo. Če se potem spomnimo še nemškutarskega obnašanja ob so-kolskih slavnostih v Celju, potem se moramo res čuditi, da ti možiceljni zastopajo — nemško kulturo. (Upravništvo lističa Ji. Wacht") preselilo seje v okr. bolniško blagajno. „Vahtarca" že dolgo spada v bolnišnico, a združenje upravništva tega lističa in pa upravništvo bolniške blagajnice je vendar nedopustna zmešnjava. Kajti znano je, laje „vahtarca" . v gmotnem oziru na silno slabih nogah in kdo se bo torej čudil, ako bi se temu ali onemu udu bolniške blagajnice vzbudil sum, da se namerava „vahtarci" s tem podeliti mala podpora? (Nemci i se v zadnjem času silno na penjajo, da bi zjedinili svoje zastopnike v državnem zboru, kateri so ločeni v klub nemške levice in v klub nacijonalcev. Začel se je v tem smislu „truditi" poslanec celjskega mesta, dr. Foregger, in to nam je jamstvo, da se to zjedinjenje ne bode doseglo. Kajti znano je, da je dr. Foregger vkljub temu, da že okolu 20 let po državno-zborskih klopeh hlače trga. še vedno politična ničla brez vsake veljave. Pa kaj jih je napotilo k temu? Imenovanje dvornega svetnika Abrama osebnim poročevalcem v justičnem ministerstvu in nekaj drugih takih „koncesij", katere se baje še namerava dati nam Slovencem. Kedaj bodo vendar nehali Nemci domišljati si. da so pooblaščeni k gospodstvu nad Slovani? (Novo društvo). V Vojniku se je ustanovilo katoliško politično društvo „Edinost ". Vkljub vsem spletkam nemškutarjev je bila vdeležba prvega občnega zbora prav obilna; prišli so gostje iz Celja, Konjic in St. Jurija. Zborovanje je otvoril č. g. Fr. Lekšo, dr- L_ _________■ ■ žavni poslanec veleč. g. dr. L. Gregorec pa je v daljšem govoru razložil pomen političnih društev. Obširneje|>oročiloprihodnjič. (Kako jih srbi te vojniške nemšku-tarje). „Edinost", l.ekše, dr. Gregorec, uh! bode I i moč še živeti? — No, pa proč s šalo. V resnici bi ne mogli misliti, da se dobijo tako puhle in nadute glavice v Vojniku in še trdimo, da jih ni. ki bi spisavale sestavke, katere priobčuje „I»eutsche Wacht". Vozi se sicer neki gospod iz Vojnika v Celje in bržkone, da bode kovačnica kje tu, kodar se kuje in krpa ona zmes, ki zagleda potem beli svet v „vahtarci", kot pristni spis iz Vojnika. I)a se v takih spisih le grdi, sumniči in zabavlja nam, ni treba pravit. Gorka sta jim gospoda učitelj Brezovnik in dr. Žižek, in če se le more, potisne se njih ime v javnost, kot strastnih agitatorjev. Pa kaj je v resnici na tem. Nič druzega, da omenjena gospoda ne zabavljata proti svojim rodnim bratom in se s ponosom priznata, da sta Slovenca. — No pa s temi bi še šlo, ko bi le silnega kapelana ne bilo, tako si misli 1 debeli gospod, ki se vozi iz Vojnika v Celje. 1 Ni dovolj, da nemčurstvo naravno samo pro- j pada, ustanoviti je mogel še društ vo, koder se bode ljudstvo lahko podučevalo in utrje- i valo o politični samostojnosti, samo da po-pred sprevidi, da ljudje, ki so zatajili svojo j narodnost, svojo besedo, ki so postali izdajalci svojih pradedov in očetov, nil akor ne i! morejo imeti srca do njih. Repenči se v j navedenih spisih „trebušarček" proti temu | gospodu kapelanu in ga imenuje hujskača, ki zlorabi svoj poklic, zato ker ne sovraži Slovencev in ker ne poje slave nemčurstvu. No gospod kapelan ve bolje nego vsi poklicani in nepoklicani uredniki in dopisuni „Deutsche \Vacht", kaj je njegova dolžnost ter kako mu je spolnovati njegov poklic. Smešni dopisi v „vahtarči" ne bodo in ne morejo imeti upliva, ker se ne strinjajo z resnico in onemu gospodu, ki bi želel gospoda Lekšeta v krtovo deželo lahko zaupno povemo, da je zdrav, o tako zdrav, da bode čisto lahko doživel, da v Vojniku odgospo-'darijo nemčurji in da se mu nikakor ni bati, da bi ga zgubili prekmalo. Spodnj e-fttaj erske novice. (Presvetli cesar) je za šolo pri sv. Marku blizo Ptuja daroval 250 gld. (Premembe pri i. duhovščini) Č. g. F. Višnar, kaplan v Bučah, gre za proviz. v Solčavo; č. g. J. Frangež. za kaplana h Kapelom pri Radgoni. (Premembe pri uradnikih.) G. okrajni glavar Kankovski v Brežicah gre v Maribor; brežko glavarstvo bode vodil gosp. Rotondi d' Arailza. — Sodnijski kancelist g. To S v Rtuji gre v Celje, na njegovo mesto pride g. Kerže iz Brežic, kamor je premeščen g. Ur bič iz Loža. - V Mariboru je za glavnega učitelja na učiteljišči imenovan g. Lew:shnigg, ki je prav slabo slovenščine zmožen. Čemu pa tudi V! G. K. Mar t i na k. sodn pristav v Celji. imenovan je sodnikom v Sevnici. (Premembe pri učiteljstvu.) G. Anton Orni k. nadučitelj pri sv. Ani na Krembergu (Cmurek), je premeščen za nadučitelja v Lembah pri Mariboru. iBreiko učiteljsko društvo) zboruje jutri v Brežicah. (Uičteljska skupščina v Ptuji) je volila za svoje zastopnike v deželno učiteljsko konferencijo gg.: Robič, Farkaš za (Ptuj), Mejovšek (za Ormož) in Bizjak (za Rogatec). V rogaški okrajni šolski svet je bil za učiteljskega zastopnika izvoljen g. Se-kirnik. (Veliki koncert) slovenskega pevskega društva na_ Ptuji bode letos 14. in 1;'). avgusta v Šoštanj i. Priprave delajo se že sedaj in upati je, da bode vreden vrstnik prejšnjih. — Vložila se je tudi prošnja za poseben vlak in znižano vozr.ino. Pojasnila o tem daje za Štajersko Dragotin Hribar v Celji. za Kranjsko pa Josip Pavlin v Ljubljani. (Šolske razmere v Brežicah) postajajo vedno žalostnejše m lx>Ij zamotane. V sedanji šolski občini so skoro sami slovenski otroci, ki so vsi v enem poslopji. Zdaj pa hočejo to edino poslopje dvema lastnikoma izročiti, nemškemu in slovenskemu krajnemu šol. svetu, ki naj bi vsak svojo šolo imela. K mestnim slovenskim in nemškim otrokom hočejo pridružiti tudi nekaj slovenskih otrok iz okolice, da jih bode dovelj za nemško šolo. — Slovenskim učiteljem v Brežicah strašno na prste gledajo in je preganjajo, ker so pač značajni. — Vsega tega je kriv vckoliko tudi eden vaših mož, ker pač ni mož, da bi se postavil za Slovence, ko ima vendar priliko. (Vrli ljutomerski krajni šolski svet) je odklonil darilo 3000 gld. štajerske hra nilnice, ker je hotela ta dar dati le proti temu, da bi bila ljutomerska šola nemška. Vsaj je že sedaj preveč. (V Brežicah) so v čitalnici v nedeljo HI. junija zopet izvrstno igrali, in sicer 2 igri v korist ondotni podružnici sv. Cirila in Metoda. Od zunanjih gostovje bilo posebno veliko Rajhenburžanov, kateri so bili od domačinov kaj ljubeznivo sprejeti in pozdravljeni. (Utonila.) V četrtek 23. tega meseca popoldne kopala se je osemletna učenka, Micika Sibr«t v majhnem potčecu, ki teče skozi Grajs'co vas pri Gomilskem ob državni ces!i 3'., uri nad Celjem. V družbi bratcev in še nekoje sosedne mladeži postalo je dekle veselo in v ti svoji prirojeni živosti se zažene v vodo rekoč: „ Sedaj pa čem iti čez glavo v vodo!" Pa revica ni znala |j plavati, voda pri jezu je precej globoka in stoječa, tako da si ni mogla več pomagati. Še enkrat se je pokazala, plašno pogledala okrog, še enkrat p »molila ročico iz vode in izginila v globočino. (Mariborska čitalnica) se je preselila v nove prostore, v hotel »nadvojvoda Ivan". (Izlet k sv. Mohorju nad Rajhen-burgom) so napravili meščanski učenci v Krškem s svojimi učitelji na dan sv. Alojzija; bili so tu pri sv. maši, katero je služil č. g. kaplan Valenko. (V Kozjem) je bil umorjen voditelj orožniški V a h, ki je bi na odpustu. (Venec slovenskih pesmi) za citre se imenujejo skladbe od č. g. Jos. Mesiček-a, kaplana v Brežicah, ki je mojster na citrah. Izišle so v založbi narodnega knjigarja Šventnerja v Brežicah in stanejo 70 kr. Slovenski citrovci, sezite po lepem „ Vencu". Drage slovenske novice. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal župnik v Žminji, vč. g. Karlo Miklavčič, za svojega osemletnega pastirovanja v Istri prištedenih 100 gld. „v čast sv. Cirila in Metoda, ki naj presita Boga. da se v veri združijo slovanski rodovi". Vč. g. Ivan Gerdol, župnik v Škorklji pri Trstu je podaril 100 gld z željo, da s tem zneskom postane naša podružnica na Greti, član pri »Rojanskem posojilnem društvu*. Vč. g. Ivan Cotelj. župnik v Kanfanaru v Istri, je daroval 23 kil težak zaboj raznovrstnih, prav zanimivih knjig, med njimi tudi molitvenih knjig svoje rajnee matere z željo, da bi se vročile na Koroško. — To Vam je, rojaki, požrtvovalno dmnorodstvo naše vrle primorske duhovščine. Vspehi družbini v Trstu, kjer vzgajamo veri. cesarju in domovini zvest naraščaj, naudušujejo in ohrabrujejo jo v toliki darežljivosti. Rog jej povrni stotero! (Družbi sv. Cirila in Metoda) je pristopil kot pokrovitelj s svoto 100 gld. vrli narodnjak dr. Fr. Stor, odvetnik v Ljubljani. G. Anton Ost.rožnik, župnik in prvo-mestnik podružnice sv. Cirila in Metoda v Pamečah, poslal je 15 gid., nabranih na prav posnemanja vreden način. Dne 13. junija 1.1, o godu g. Antona Šlandra v Starem Trgu zbranih 15 gospodov šmartinske de-kanije pri Slovenjem Gradci je namreč na besedo preč. g. dekana dr. Šuca zložilo na- pominani dar naši družbi ter podalo s tem činom lep vzgled po slovenski domovini. — Po g. I. Horaku smo prejeli 10 gld. kot dar dovoljen pri občnem /.boru ljubljanske meščanske vojašnice dne 12. junija t. 1. — !j .Prijatelji iz Opatije" so zložili in nam j, doposlali svoj drugi dar — 5 gl. 70 kr. — Požrtovalna domorodkinja, g. Pranja Špilar v Št. Petru na Notranjskem, nam je na-| klonila 5 gld., g. stotnik Zupančič v Toplicah 5 gld. in g. Fran Marešič, župnik na Lipoglavu, nam je namenil 2 gld. kot preostanek ob neki naročnini. Iskrena hvala požrtovalnim domorodcem in domorod-kinjam, ki z lepimi darovi podpirajo na-i mene naše družbe in se tako pripravljajo za bližajoči se praznik sv. Cirila in Metoda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. („Matica slovenska") je volila kranjskega deželnega predsednika, g. barona Winklerja za svojega častnega člana, ker ima za slovenski jezik, osobito pri deželnem \ zakonodaja tvu zasluge. (ljubljansko mesto) je spremenilo | imena nekaterih trgov in ulic. V bodoče bode jim dajala samo slovenska imena. To je naravno za prvo slovensko mesto. (Slovenske učne knjige) za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol že imamo in to prav lepe po zunanji obliki in prav dobre po vsebini. Hvalo za to moramo izrekati pisateljem — profesorjem: Hubadu (za prirodopis), Orožnu (za zemljepis in metodiko zemljepisnega uka), Senekoviču (za liziko) in Vrhovcu (za zgodovino), založ-i nikom (Bambergu, Blazniku in Milicu) ter j kranjskemu deželnemu odboru, ki bode dal nekaj podpore (menda pisateljem nagrade), i Žal nam je le, da nain šolske oblasti še niso kljubu postavi, ki to odločno zahteva, nobene slovenske meščanske šole ustanovile. Bojimo se pa pri tem tudi. da bi v teh lepih knjigah ne ležal predolgo in mrtvo na-j loženi kapital, dokler namreč niso knjige odobrene od naučnega ministeratva, ne smejo se splošno rabiti, niti v višjih raz-I redih slovenskih šol. katerih vender že nekaj imamo. Iz izkušnje namreč vemo, da gre prav počasi z odobrenjem novih knjig (razven onih. ki izidejo v c. kr. zalogi), n. pr. izvrstno Funtekovo „Obrtno spisje" še ni odobreno; še dalje časa morajo čakati Gabršekove knjige za učiteljišča, ali dr. j Kosovo „Vzgojeslovje". Posebno smolo je imel v tej zadevi g, Lapajne s svojimi knjigami, od katerih sta bili le dve odobreni. (Na vinorcjski Soli na Grmu.) je bd od 21. do 23. junija tečaj za odrasle ljudi, ki so se učili zelenega cepljenja amerikan-skih trt. Bilo je kacih 80 slušateljev, vmes veliko učiteljev V tem cepljenji je vodja te šole, g. Dolenc, strokovnjak, kar priznava strokovnjaški list ,\Veinlaube,\ ki ! hvali dotično Dolenčevo slovensko knjigo. Za tretjega učitelja na tej šoli je imenovan na mesto na Vrhniko se povrnivšega gosp. Crneta gosp. Anton Lapajne, učitelj v Ribnici. (Na Goriškem) širijo čipkarstvo (izdelovanje špic); tako pride n. pr. v Borec za učitelnico v tej stroki Ivana Jereb iz Idrije. (V Gorici) se trudi društvo BSloga\ ! da bi ustanovilo še eno slovensko šolo z otroškim vrtcem. To društvo zasluži podpore. (Na Koroškem) se je ustanovila že 10.posojilnica, namreč v Prevaljah. Živila! (Posojilnice slovenske L 1891.) Posojilnica v Ribnici na Kranjskem je imela v svojem 4. upravnem letu 250.009 gld. prometa, 542 zadružnikov. 4.182 gl. čistega dobička in 4.780 gld. zadružnih zakladov. — | Posojilnica v Šebrelj"ah, v mali gorski vasi na Tolminskem, ki je delovala lani še le od 30. inarca naprej, je imela 12.855 gld. prometa. (Glej denašnji dopis). — Priobčili smo letos v »Domovini" kratke posnetke iz računov lansk. leta 47 slovenskih posojilnic, ki so bile tako prijazne, da so ga poslale. Dobili pa nismo lan. računov še samo od 2 posojilnic: slatinske in sv. le-narske (Slov. gor.) pa se nadjamo, da jih tudi od teh dveh dobimo. — II. Letopis slovenskih posojilnic je dovršen in se bode v kiatkem začel tiskati. (Krški posojilnici) je dovolilo c. k. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, da sme rabiti pri zadolžnicah menični kolek. To J! je velika olajšava za zadružnike, kateri na jj posodo jemljejo. Svetujemo tudi drugim posojilnicam, da si pridobe v smislu postave od 1. junija 188!» to pristojbinsko vgodnost, katero si je bila najprvo žužemberska posojilnica pridobila. (Pri sv. Duhu in okoli Studenca nad Krškimi je toča pobila; tudi okoli Št. Jarneja in Novega mesta letos tu in tam razsaja. (Delavci) se letos, kakor se nam od Save poroča, zlo dragi, težko je dobiti potrebne moči za obdelovanja polja in vinogradov. (Na Čatežu blizo Brežic) je umrl vpokojeni župnik J. Zadnik. (V Kostanjevici) so marljivo cepili letos amerikanske trte na zeleno; pomagali so jim trije izkušeni Bizeljanci; osobito je g. župan Sever v tej stroki delaven. (Vremenske nezgode) imamo letos sploh, tu in tam toča, pa deževno in spre-membno vreme. Heršljev ključ letos žalibog dobro zadene. i V Krškem) je bil 25. junija za župana izvoljen meščan, g. Karol Ženar. (V Leskovem pii Krškem so 3 fantje v svoji divji jezi ubili dokaj mirnega mesarskega pomočnika Huzarja. Srage avstrijske novice. (Presvetli cesar) je bil zadnjo nedeljo v Brnu, kjer so se sešli avstrijski strelci. Letos pride baje v Postojino k velikim voli jaškim vajam. (Državni zbor) je dolgo razpravljal o ji stavbinskih obrtih in prišel pri tem zel<5 ji navskriž z vladnim predlogom. (Za vpeljavo novega denarja) bode ji v državni zbornici hud boj, ker se bode morala država zopet za 300 milijonov zali dolžiti, da se bode z zlatom založila. 0 novem zadolženju pa nočejo nekateri poslanci, i tudi 4 slovenski so vmes, nič slišati. Poslanci so se tudi upirali, da bi se drobiž delal iz nikeljna. Državni zbor le naprej zboruje, a malo dožene in izvrši. (Dr. Herbst.) bivši pravosodni minister in neprijatelj Slovanom, umrl je na Dunaji. (Laško vino) se bode že julija proti nizki carini v Avstrijo uvaževalo. Ubogi , naši vinorejci! I; i! il I (Nemški časniki in poslanci) se še zmirom nekaj kujajo, ker se je Slovencu Abramu dala služba v ministerstvu. Ti ljudje niso bili in ne bodo Slovanom pravični. (Pri poštnih nakaznicah) do 10 gld. se bode odslej le 5 kr. plačevalo. (Občinski odbor zagrebškega mesta) je hrvatska deželna vlada razpustila, ker noče v madjaronski rog trobiti in ker se || drži starih pravic. Ogled po širokem svetu. (Stari Bismark) je bil na Dunaji. kjer je bila poroka njegovega najstarejšega sina z mlado hčerjo ogerskega grofa. (Italijanski kraljevski par) je bil obiskal nemškega cesarja. (Slovenskih duhovnikov v Ameriki) je. kakor poroča „Amer. Slov." 27 v 8 škofijah : mej njimi sta 2 škofa in 1 opat. Slovenske naselbine imajo le 4 duhovnike svoje narodnosti; drugi slovenski duhovniki služijo ' Nemcem, Francozom, amerik. Angležem, Ir- j cem in Italijanom. Dopisi. S Planine. D.ie 18. junija 1.1. vršila se je tukaj obravnava zaradi motenja posesti proti 30 toženim. Tožiteljev zastopnik vložil je. ker zastopa Slovence, tožbo v slovenskem jeziku, ktera se je rešila tudi pravilno. Pri obravnavi /apisaval pa se je lokalni ogled kakor tudi drugi toženčevi govori v nemškem jeziku. Toženčev zastopnik pa je, držeč se predpisa j. m. odredbe z dne 9. julija 1860 št. 10.340 narekaval za sod-njega pooblaščenca govore v slovenskem jeziku. To pa je nekega pristaša nemške .celjske vahte" tako razdražilo, daje poslal dopis, v kterem pravi, da so toženi kmeti kar ostrmeli nad novo slovenščino, da so zahtevali prepise zapisnikov v nemškem jeziku, oni da niso razumeli kar nič govorov zapisanih v slovenščini. Ker je vse to gola izmišljotina, morala je tudi .vahtarea" že v svojem zadnjem listu izdati popravek. Edini, ki slovenski ni razumel je bil zastopnik toženčev in pa neki pri celi reči čisto nič prizadet branitelj .planinskega nemštva" ali nemčurstva, in je imelo občinstvo priložnost opažati, ta dva pristna Grmana. kako da sta postala za tem rudeča. kakor puran videč ruto. Od kraja bi človek mislil, da dopisa nikdo drugi ni poslal, kakor toženčev zastopnik, a ker se vendar ne more misliti, da bi odvetnik mogel kaj takega pisati, kar bije resnici v lice in kar je naravnost proti postavi, hočemo podeliti pomilovanja vrednemu dopisatelju .vabtarce" poduk, da še hvala Bogu v nas ni prišlo do tega, da bi morale avstrijske sodnije opravljati tolmaške službe za odvetnike, kteri jezika svojih strank ne razumejo in pa za druge ljudi, kteri ne znajo, kako bi svoj čas potratili. Velika Nedelja, 20. junija 1H92. Upravne občine Velika Nedelja, Tergovišče, Cvetkovci, Sodinci, Vičanci, Šardinje in druge so odposlale našemu neutrudljivemu in izbornemu državnemu poslancu sledeče pismo: „Visokočastiti in veleučeni gospod državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec, župnik pri Novi Cerkvi! Zaupni možje in tudi drugi Vaši posredni volile: tukajšne občine Vam izrekamo našo srčno zahvalo za tako požrtvovalno potezanje naših narodnih in gmotnih pravic, ter Vam sporočimo našo popolno zaupanje k Vašemu delovanju posebno za to, da se družite z nam bratskimi hrvatskimi poslanci in Vas prosimo: na to delovati, da so vsi naši slovenski poslanci s hrvatskimi in drugimi takimi slovanskimi zastopniki zjedinijo. kteri imajo ednake težnje z našimi in tudi resno voljo, naše pravice braniti. V edinosti je moč! Bog Vas ohrani još mnogaja leta našim državnim poslancem!" Sledijo podpisi. Is Rajhenburga. (Čitalničin koncert). Kaj stori navdušenje za narodni napredek, ljubezen do umetnosti in železna volja z vstrajno marljivostjo, prepričali smo se to nedeljo, 12. t. m. Mlada rajhenburška čitalnica, ki se je lani bila tako slovesno otvorila, priredila je bila minulo nedeljo zopet krasno besedo. Po prizadevanji marljivega odbora se je g. Ekselj veliko časa trudil, da je več domačih godcev na inštrumentih prav dobro izuril, in ti so ta dan na lep način, v veliko veselje poslušalcev pokazali, koliko se dii z vstrajnostjo doseči. Prostori pred gostilno g. župana Unšulda, kjer je čitalnica, bili so z zelenjem, zastavami in svetilnimi balončki okusno okrašeni. Občinstva se je veliko zbralo: domačega in tujega. Prišla je narodna gospoda iz Brežic, Krškega, Blance, Sevnice in domoljubna rodbina iz Kozjega. Posebno odlična gospoda {! je bila iz Zagreba došla, namreč veliko pevcev društva „Sloge", ki so veliko krasnih jugoslovanskih pesmi zapeli. Spored se je ! urno in točno vršil; godci gladko godli, pevci in pevke mično peli; čuli smo dobre mešane in možke zbore, med katerimi slednjimi se je zlasti samospev baritona (vrlega čitaln. tajnika) odlikoval. Občinstvo je hvalilo lepe vspehe godcev in pevcev, ki so se, in to oboji veliko prav težkih komadov naučili. V-nes so bili govori in napitnice; z največjo zadovoljnostjo je bil sprejet govor čitalničnega predsednika, s katerim je izročil društvenemu kapelniku g. Kkseljnu — la-vorov venec za njegov trud in vspeh. Na-pitnic je bilo veliko, n. pr. g. čitalničinemu predsedniku \V., g. dež. poslancu J., Hrvatom, in od strani slednjih, Slovencem itd. Dolgo je bila odlična narodna družba ,židane volje". Is Cvena pri Ljutomeru. Z velikim veseljem naznanjamo, da se je pri nas dnt§ 7. junija 1.1. osnovalo požarno društvo. Načelnik mu je posestnik Jožef Rajh. znan kot neustrašljiv narodnjak. Društvo zdaj že šteje nad trideset udov. Razume se pač samo po sebi, da je poslovni jezik slovenski pri našem društvu. Živa nam je potreba, da pokažemo pri vsaki priliki, da smo Slovenci z dušo :n telom. In to je tem bolj potreba, ker se v našem bližnjem trgu Ljutomeru nemčurji repenčijo na vse pretege. Toliko jim pač lahko rečemo, da oni sod-! njemu dne-u ne bodo trobili. Mi okoličanje i še smo trdni in vsaki izmed nas izpolnoval j bo zlato domovinsko zapoved, ki pravi: BSvoji k svojim!" Naše cvensko požarno društvo naj jih le spominja, da mi okoličani ne spimo. Mi se med seboj navdušujemo ter delujemo, da bo enkrat zmagala naša pravična in sveta stvar! Od Sv. Križa pri Ljutomeru. I ,epo je res. kako se zaveda naše ljudstvo, kako čvrsto napreduje v narodnem in tudi go-spodarstvenem oziru. Dokaz temu bodi to. da se je pri nas 12. junija t. 1. ustanovilo požarno društvo, ki si je izvolilo /a svojega načelnika gospoda doktorja .1 o ž e fa I, e b a r j a, zdravnika pri Sv. Križi. Požarna društva so pa tudi zelo potrebna. Naš narod izpre-videva to ter pozdravlja novo to društvo z velikim veseljem. Društvo ima zdaj že blizu štirdeset udov, kar je gotovo lepo število. Z združenimi močmi moramo delovati na to, da odvračamo silne napade nem-čurstva na nas. Zavedajmo se in dramimo se, da ostanemo gospodarji na svojih tleh! Iz Šoštanja, dne 15. rožnika. Krasen in prijazen vsprejem premilostivega knezo-škofa pri delitvi sv. birme v vseh župnijah naše lepe Šaleške doline, neprenehano pokanje možnarjev. mnogobrojne zastave, krasni slavoloki in spoštljivi napisi pokazali so povsod, kako ljubi in časti slovensko ljudstvo svojega višjega pastirja. Ker nam neugodne narodne razmere v našem trgu niso dopuščale, da bi bili pozdravili premilega nam knezoškofa v trgu samem in mu izrazili našo udanost in spo-štljivost v svojem materinem jeziku, kakor so to storili vrli Velenjčani, zbrali so se zvečer skoraj vsi izvrstni pevci naše „ Šaleške čitalnice", obdani in spremljani od mnogobrojne množice z raznobojniini sve-tiljkami in so zapeli pri čarobni bengalični luči pred župno hišo v Šmihelu mu krasno podoknico. Škofa je lepo petje vidno presenetilo in se je v prav gorkih besedah za-. hvalil našim vrlim pevcem za pripravljeno mu veselje. Drugi dan t. j. 14. t. m. podelil je knezo-škof nad tKM) birmancem zakrament sv. birme in zvečer ob (i. uri posvečal je v sredini našega trga na novo postavljeni iz finega mra mora izdelani krasni steber z materjo Božjo, tako imenovani „\Voschnaggov steber", ker ga je tovarnar g. Woschnagg dal na svoje stroške postaviti! Glejte in strmite! Woschnagg, ki še svoje naklonjenosti in darežljivosti nasproti cerkvi ni nikdar pokazal in g. \Voschnagg, to je isti, ki je pri zadnjih državnozborskih volitvah s celo svojo rodbino volil in glasoval za brezvernika „freimavrerja" Koreg-gerja, daruje tukaj v svoji „ veliki bogoljub-nosti" dva tisočaka v čast Bogu in Materi Božji: „Zur Ehre Gottes ge\vidmet von Franz und Maria Woschnagg 1892". Med vrstami teh na spodnji plošči stebra vsekanih besed čita lahko vsak, ki g. W. pozna. — da je omenjeni steber namenjen le: v čast Franca in Marije Woschnagg. S tem napisom pokazati je hotel namreč g. W., da kaj tacega zamore v Šoštanj i le on storiti in postaviti si je hotel s tem trajen in slaven spomin pri svojih potomcih — in v poznih letih, ko nas bo še le ta steber spominjal na g. Wosch-nagga. in ko že morebiti v Šoštanj i ne bomo imeli več freimavrerjev in nemškutarjev, spominjali se bodo bralci tega napisa s pomilovanjem onega \Voschnagga, ki je kot sin poštene slovenske rodbine (kot brat vrlih naših narodnjakov g. dr. J. Vošnjaka in g. M. Vošnjaka) zatajil svoj materin jezik in se v svojem rojstnem kraji sramoval slovenskega jezika, spominjali se bodo onega VVoschnagga, ki je v svojem sovraštvu do vsega, kar je slovensko, glasoval nekdaj za prvega brezvernika za največega sovražnika Slovencev in katoliške vera „freimavrerja Foregger-ja". Is Zabukovske občine pri Sevnici. V pretečenem mesecu imeli smo v našej občini občinske volitve, katerih so se volilci v nepričakovano obilnem številu udeležili. Izvolili so odbornike, v katere ima vsak občan zaupanje. Zato pa izid volitev vsa-cega z veseljem navdaja razun tukajšnjega krčmarja g. Pungeršeka. Mož je prišel pred leti neki od Planine, a že hoče imeti prvo besedo v vseh zaCevah. Na vsak način hotel je tudi on v občinski odbor priti, a kako ljudstvo zanj mara, dokaz dva bora glasova, katera je dobil, a še ta dva si je neki sprosil. A njegove želje so šle še dalje, rad bi bil župan. On, ki zna nemško govoriti (pa kako!V), on ima sposobnost za župana med temi hribovci, pa nihče drugi. Tako je obračal, med tem ko so drugi obrnili. Ker je tako propadel, je umevno, da z izidom volitve ni zadovoljen. Zato je tudi takoj vložil pritožbo in sicer v imenn — sebe, v kateri je navedel, da se on volitve ni mogel udeležiti zaradi opravkov v pro-dajalnici, dalje da je moral isti dan v Celje k porotniškim obravnavam iti. dasi je odšel šele zvečer, ko je bila volitev že zdavnej končana. Navedenih je še nekaj nesmiselnosti. Da bo več vspeha, dal je pritožbo v nemškem jeziku napraviti. Sploh govori v tej pritožbi le o svoji osebi, tako da se jasno vidi. kako je možu žal, da ni dosegel časti odbornika, kaj pa še le župana. Da se. mu je to pripetilo, kriv je on sam. Se svojo prevzetnostjo, pa tudi dostikrat z grdim ravnanjem si ni znal spoštovanja pri soob-čanih pridobiti, ni pomislil, da je on kot trgovec in krčmar na nje navezan, a ne ti na njega. To si naj prevdari! — H koncu še n^kaj. Z radostjo Vam poročam, da se tudi v naših hribih narodna zavest budi. Ljudstvo z veseljem prebira razne časnike, o katerih se pred leti tukaj ni mnogo vedelo. Dal Bog, da bi jim bilo to v veliko korist in napredek! Is SebreUa naGoriikem.*) (Naša posojilnica) posluje od 30. marca 1891, ker so bila pravila, dasi že 1. 1890 sestavljena, šele ob onem času potrjena, oziroma društvo vknjiženo. Naša posojilnica je namenjena za male razmere, zato je v pravilih „občni zbor" določen le vsaki dve leti enkrat, da račun od dveh let definitivno odobri. Vendar je naša posojilnica bolj živa kakor smo mislili. Kes, da v prvem letu nismo mogli ustanovnih stroškov pokriti; pri malem začetku se koj pozna, ako se ne more denar koj posoditi, vendar so se obresti dovoljno pokrile. Vstopnina (1 gld.) se poračuni v računn za 1. 1892 na obrestih deležev, da ljudje manj občutijo. Obresti vlog so tedaj po 5%, od posojil pa 6%. Posojuje se tudi na amortizacijo (n. pr. po 10° „ v Ki letih), sploh gledamo, samo na to, kako bi bilo ljudem bolj prikladno. Zaupanje ima posojilnica pri ljudeh brezpogojno, in udeležba j« vedno bolja, stroškov se več ne bojimo, ker posluje i ravnateljstvo i nadzorstvo popolnoma brezplačno. Vso čast rodoljubom v neznatnih, od svetovnega prometa ločenih Šebreljah. da so ustanovili tako krepko posojilnico, ka-koršne ni še v tolikih velikih krajih z obilno inteligencijo ne. Šebreljci in Korošci naj bodo v spodbudo. IsKoroftkega. (Žalostne slovenske šolske razmere.) Na svetu se vse spreminja. Koliko se je v 40 letih na Slovenskem spremenilo! Ako bi se vzbudili domoljubi. ki so pred 40 leti delovali, našli bi zlasti na Koroškem veliko spremembo, posebno na šolskem polji. V letu 1850. je bilo na Koroškem kaj malo šol, morebiti jih je. bilo 100, težko več. Dandanašnji je v tej deželi okoli 400 učilnic. To veseli šolskega ^prijatelja in za napredek snetega moža. Žalosti pa človeka, ako sliši v narodnih obzirih toliko pritožeb o slovenskem šolstvu na Koroškem; kajti nadejati bi se bilo in za trdno bi se smelo pričakovati, da bodo zlasti pedagogi in šolniki pravični materinskemu jeziku, da bodo zlasti ti v učilnicah rabili materinski jezik, kateri jedini je otro kom razumljiv. Vsaj otroci največkrat še tega ne um<5 tako. kakor bi učitelj rad. Peče človeka, ako sliši, da je le to namen slovenskih šol na Koroškem, otroke dobro v nemščini izuriti, da se morajo zaradi tega *) Iz zasebnega pisma. omlotni slovenski otroci takoj v prvem šolskem letu vaditi nemškega branja, nemškega pisanja Se bolj zaboli domoljubu, ko sliši, da se na srednji stopinji šolanja slovenščina v šolski rabi opušča, in da imajo slovenski učenci na višji stopinji jedino le nemški učni jezik in nemške učne knjige. V tem nas potrjuje tudi ta okoliščina, da je na slovenskem delu nastavljenih kaeih ;>0 učiteljev, ki so baje trdi. Nemci. In kar je slovenskih učiteljev na Koroškem, ti tudi malo kažejo pred svetom narodnost V slovenskih šolskih listih ne beremo nikakeršnih poročil niti o njih uradnih, niti o zasebnih Za poduk in 1/. popotni' lorbe. (Konec.) Ker je bilo kaj toplo, bi si rad kaj hladnega privoščil, in ker j - trg. bo tudi poštena, seveda slovenska gostilna. I'a glej pridem res do lepe gostilne, ki pa ima nemški napis. Predno vstopim, pa/.no vprašam, je li tu nemška gostilna V Kden tam stoječih mi prijazno pove in gospodarja tako-le opiše: Gospodar je Slovenec, ki ljubi estetiko in denar in neizrečeno rad zida: gospa in sin bi pač rajši „tajč" bila, ker sta preveč pod vplivom nemške stranke I'stopim in najdem prijazne goste. Eden se mi celo pridruži in na mojo prošnjo po tr n spretni, kjer mi gredoč vse gibanje v Šmarji natančno razjasni. Tisti gospod na klanci, se mi pove. je bil gospod sodnik in njegova gospa. On je mož. ki hoče biti pristen Nemec. dasiravno je Ljubljančan, in ker bi v pisarni le nemško rad žvižgal, našim slovenskim ljudem takšna arija nič kaj ne <|o-pade. zaradi tega se pritožujejo, da. če je nemščina res tak" oglata in mrzla, kakor ta gospod, pač nečemo nikdar nemščine znati Na nasprotni strani .lagodičeve gostilne /. nemškim napisom j' neki trgovec ali kakor ljudje pravijo ,, kramar". ki je odločen Nemec, sovražnik Slovencev, ki tudi .-vojega mišljenja ne zakriva, ampak < čitn > k:.že. dasiravno med Slovenci in od Slovencev živi. Kdor hoče, biti dimnikar, naj k dimni karjem gre, kdor pa Prus. pa k Prns<>tn Pred kaplanijo. na tako imen- vanein glavnem trgu pa zapazim nekaj, kar se v mestih ne vidi. namreč kip. ali podobo presv. cesarja. To je b..j. zaslužek gosp. župana. Dobra je sicer nesel in vdano sr-e se v tej podobi razodeva, s..... Smaičanov. ki bije za vladarjevo hišo. Pa dobri gosp. župan se je pri celi reči ali prenaglil, ali pa opekel. Podoba je za ta prostor premala učiteljskih skupščinah: slovenska šolska lista in slovensko šolsko slovst vo sploh so gotovo le malo po Koroškem razširjeni. Kako malo so še izdale pravične zahteve Slovencev 0 koroških zadevah, kaže tudi to. da so koroški Slovenci, ki imajc gotovo kaeih 1 "iii šol. dobili do zdaj š-le jedno jedino tako slovensko šolo. kakeršne *o po drugih slovenskih pokrajinah. Le 11;» jedili sami šoli st je namreč dovolil slovenski učni jezik: le na jedni šoli ni nemščina učni jezik, ain pak le učni prednic t. ki se uči od I šolskega leta naprej, ("'ltdne 111 žalostne so te razmere! kratek čas. /ato mesto bi morala biti veča in višja, kajti če se že taka svota denarja potrosi, naj bi se še daroval kak desetak. da bi imela cela stvar pravo lice, in potem naj bi se še napravila okoli lepa ograja iti naj bi se prostor malo ozalšal. Tako je pa podoba dostikrat le podpora težkih glav in shajališče štiri noga ti h slučajnih obiskovalcev. Ali 'ia bi se denar med uboge razdelil Naprej grede ob.stojim pred čisto mestno hišo, in berem napis na prodajalnici' Ivan Ilud'.vernik. Vprašam kakšen je ta mož in spremljevalec mi /. veseljem vsem odgovori, da je še sicer mlad. pač pa veren katoličan in Slovenec šmarčani imate vsaj domačega človeka, držite se izreka naših očetov, ki že v jami spe: „ Svoj i k svojim" Hiša pa ni lastnina trgovčeva ampak nekega bogataša, ki je sicer i/v rs'en narodnjak, a prehud denarničar. Ozrem se tudi na levo Tu stoji farna cerkev. Ugledam si tudi to kajti navadno je povsod ce;kev središče in duša ljudstva, seveda tudi duša naroda. Kakor je cerkev nositeljea olike, tako je tudi ona t is', o solnce. ki vsa srca ogreva, jih prešine, blaži in za dobro stvar vnema. Kdor se bo <■• rkve bal. se tudi krivice ne bo bal. in njegov na rodni čut kali na peščenih tleli čut ki brž vsahne. i' se le p koče solr.ee sfske pri kaže. l ak človek postane, v stiski tudi Turk ali celo brezvernik in vrb tega najhujši nasprotnik svojega naroda, zaklet Klijalt v slovenski koži. kakor nam to zgodovina žali I log poroča. Na levi strani ceste /.raven cerkve stoji hiša nekega tr/ana. moža. ki nekaj več ve. kakor navadni ljudje A, kakor mi je spremljevalec tožil, j • v njem vse mrtvo, slovenska kri se \ njegovih žilah pretaka, kak T bi bila mrzla kri l^govilastega polža. Pokaži, da si Slovenec, pokaži da se nisi zastonj :raacoskin nosačev gulil in obrni svojo oretnost in /možnost v prid in blagor ljudstva. Tedaj pač pride imenitna ivč I itn■ neke sicer lepe hiše In imelo biti nemško. I'a to j" križ. k'-r to im Slovenci bolj razumejo in svojo spoznajo, kakor Nemci. Imenuj to ime v gorjati-kili rovtah. kjer ljudstvo diuzega ne zn.t. kakor slovensko moliti in slovensko govoriti tam ti bo ,-sak rašast Slovenec rekel, to ime je slovensko. Imenuje •• „S»reber- Mož pa menda misb, il i so ga enkrat pozabili nekje Cimbri in Tevtoni. m da mora s-daj. kot slavnih očetov zvest vnuk. pokazati šmarskim neumnežem, da je njegovi ■ iin • nemško, da je prava germanska korenina. I'a dvomim, če hi l.cinberžuni hotli to verjeti! Njegov -osed ni sicer njegovega misije nja i vender je tudi tako neodločen. Ali ga res imajo odpadneži in nasprotniki v svojih pesteh, ali si ne upa. to se ne more nič piav vedeti. A vender hi bilo škoda adrinekove hiše. ko hi se preselil iz nje pravi verni slovenski duh in da hi se tam šopiri^ temu nasprotni čut. Že sp-t nemški „Johann". ..kakšno barv« ima ta ptič", vprašam svojega sprem Ijevali-a - ..Nobene'' mi odgovori' Slovenec j • in si.vr v njegovo pohvalo veren Slovenec, ki se i-erkve. ne o^iblje. a pre]>ričanja nima nobenega On le pravi- najpoprej že]> poti m Se le narodnost No dragi moj mož kdor v svojem srcu tako slabe in sebične namene pase. teum .-e že bliža večer Solnce iijeguvega ptepričanja kmalo zatone. Skazal -o je ta mož. v katerega hiši je tudi narodna . talni a si 'S' 'bii' p: i volitvah, ker je dal las najhujšemu nasprotniku šmarskih Slovencev. kakor bi ho'e| narod prodati Janez, ti nis; na pravi poti' „l\je je pa župan", ves radoveden vprašam:- Sne >■■ tu (llejie najiis in spoznali boste po perji ptiča Čuden ptič je to. N*o beden slovenski kmet tega ne bere za „Le&-nik". vsak bi se trudil in trpinčil, a prebrati kavk pač ne bi mogel Mislil bi si pač lehko, to so menda že učen gospod, ker imajo tako ime. da se celo brati ne da Ali je pa temu tako, ne bomo preiskovali, strokovnjaškega še nič spisal ni. ako je pa pubrisjin p:i vatlu in trakih je njegova stvar. Župan j... to je vse in zraven omahljivec in nasproti.ik <»l začetka ko j.- v Šmarje prišel se je /,■ 'ako podpisoval, da j.- znal vsakdo lijeeovo iuie brati, namreč .Lešnik" in je bii ce|o predsednik čitalnice a začel si je menda misliti ti si vetvler več kakor navadni ..kramar", morda si pa :udi >i pozabljen mi) Hermanov, ki sn za m-lvedovo kožo pili Stori tudi ti tako n mško .s. podpiše nekaj črk pridene. k'-r činilo in barva nista tako draga in srečni Slovenci, ne vidimo se več. Sedaj pa vam gorje, do zadnjega vas hočemo preganjali, kakor Saul kristjane. Morda bo pa tudi ta iz konja padel in s- spreobrnil, kakor Saul. A predno se ločim od Šmarja še imam vender pošteno slovensko hišo pred seli j Vičarjeva hiša je bila vedno verna slovenska hiša Hodi in ostani vedno mož in ne pozabi pesnika, ki pravi ..Hiti slovenske krvi. bodi Slovencu ponos!" Spremljevalcu se zahvalim in odidem I,ep.i je Šmarje, krasna njegova okolica Ljudstvo pa bodi slovensko in drži se svojih Ij i lilij, sovražnik ni zanesljiv. In ko bi ljudi podpirali, ki so nasprotni našemu čutu in mišljenju, ki se nam za hrbtom grozi'- in porogljivo smeje, bi lahko Lemberžani rekli „Smarčani so hujši Lemberžani. kakor mi!" Nameščenje trgovskih, obrtniških in rokodelskih učencev. Podpisani naznani vsem p. n. stariSem, ljudskim učiteljem, trgovcem, obrtnikom in rokodelcem, da 1 Ce brezplačno prevzeti i"isredi-vanje pri nameščen ji t iv vskib. olu tniškili in rokodelskih učencev. Gospodje tovariši so torai proSeni, da to liaziiamj............ m zaunjih Sn!ski'h let in .ia p-l. in I idpisaiiemu |> • it:.o! . • nili iz S.il,- st..pivšili t: 1: 11 >. v. kateii bi se hoteli ličili en., izmed nave dtnih sti. k l'ovi naj tudi. ali hudo -tariSi ilotičiieinn uči-iirii samj skrbeli za ■ -i-k•■. a!> ne. in če bi bili pripravljeni v potrebnem slučaji pla čat i tleli ta kaj nčnirie 1' n. t.rgovi-i. obrtniki in rokodelci pa se pr. Mjo. ,la se pri p Ipisaneii: i as : . ak. /• ' učenca dobiti tih enem naj -e pa tudi naznanilu pogoji /.a spivjem i lik • ile-lč na veliko važnost tega podjetja na deja se podpisani prav mnogih ogtatšil od vseh ' t rani Za odgovor naj .-e ".\asihi priloži • !• pisniia. V Žal c i, dne l!i junija INi:> Anton Petriček, ljudski učitelj V založbi L. Schwentner-jeve knjigarne v Brežicah je ravn k •!• iziši I za citre sos*a vil p, i J"os. HN/Tosiček:_ — Cena 7G kr,. po pošti 75 kr — Zobozdravnik A. PAICHEL iz Ljubljane it '""I" od dne :> julija t. L v hotelu „BIefant" v 1'elji izviševal /•■•■■ •/.travniška dela. Dragotin Vanič trgovina s suknom. platnom in maniifakturoim blagom v Celji na oglu (iiaškc c i sto in Uotovške ulice priporoča za polc.ao sezono si občinstvu in čast duhovščini svojo • o.iato zalogo raznovrstnega bla^a po najnižji ceni. najlepše in naj V najem Stanju pri lami > ve hiša, štirimi sobami, v. lik in vrtom. / in po želji tudi .se čin od l.">. t. m v cerkvi blizu kolodvora p "! pripravna za gost Ino s dvema kuliinjama kli tj-'spiiilar.ikilii pii.-li•]y in zemljišče Pripravno za pol.-tno starovališ. v. Pogoji p,„l \ \v poste res' in'.o Kad na Dolenjsko. i: t OSOBE "fi ki živo na kmetili. prihajajo /, ljiils'vom mnogo v dotiko, uživajo spoštovanje in za upanje njegovo ter znajo slovenski pravilno pisati /a i.....v jo si o poletnih mesecih prislužiti lepe denarje, ako so I,. , , marljivo lotiti poslovanja /a stvar, katere \ ižnost je splošno piiznana. Kdor se /a to zanima, naznani naj Svojo inio in bivališče podnaslovom: F. K 12 poste restante v Ljubljani. b" ■">•' fred Pungeršek knjigovez ,-jr. m >'• Celje. Cospodsko ulicc si. 15 se priporoča vi* čast. duhovščini, učiteljem, uradom, tiv 111:1111 in zasebnikom z- -E knjigovezko delo =— it: vse v ! ; strok" >|':i k^r teže velja '.-M 5-2«. I Stnit i■' • • • ročnik. Po 15 kr. steklenčico razprodajajo lekarne Kupi r- hmied v Olji Banctari in Kiiiiifl v Mariboru. Molitor v Ptuji Eichlcr. Ncdved Tr:;koc.'y in Franjc v Gradci 1 I -1 s 'TTTVtTTVVfTTTTTTTTTTTTTrTTTV .T -, ■»..» -T -T ' * • t ' ' T -T močnejše glavna stvar veliko ceneje kot povsod drugod so dobiti le pri :-u v Celji Uotovške ulice iRathausgassei št. 2 V zal.."i so ve*11 ia .či klobuki domačega izdelka Lepi izb pr.-r.ih /ajčj. kov kosmati* in gladkih v vseh barvah in formah velika zaloga trdih klobukov vi i . bai -ili 111 naii »•'.• -a l.r- ' ■ za v.le.ast. duhovščino posebne spe min . / | ••>, čas pravi kastorjile 45 ........ težki. bolisi ko vsak slamnik, so dobiti v raahčmh barval m naimodernej&o forme Velik iabor srajc domace-a izdelka. 1/. Mton. berkail, 1* le in 1 u e kolere«, manžete, zavatniee penkli nai^mniki tepne rate, knol za snuce noj vice, snodnie hlače liiger srajce, prave in imitirane itd PravO garantirano angleško kavčuk-perilo. kolerci' manšete in opersniki Forhemd), belo in pisano, popoln ma enako bet kail perilu in močnejši, ko vsako drago, ker je v sredi platno Nakupovanje volna od ovac. prevzamejo se tudi klobuki v barvan.« in popravilo -- f. -