Ik	• poftabtt
nI ia t Mtrfboni f poiiljsnjem ca doa fa «nte tate X 4*-a t* tat» , i-ta fatrt tata s L—-
JSwo£nins m poST^a f&rvra&im tiskarni M. CinU, !H*wBm
ma> MU. (. UHh fsiHJ» da »¿povedi.
gakiuIM fcafoL ti»-draživa do-
H* fcres po-■•bo«
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni !!s« doM
m v tiskarni in pel gospoda Novak-u n* velikem trga po 10 fc»
Rokopisi »c ne vr*. tujo, neplačani lii.il te a t sprejemajo.
Za oznanila sc pLiioj» od navadne vrsti«, i« natisne enkrat, po 15 b, dvakrat 23 H, trikrat 35 h.
Ins^rati sc sprejemaj« do srede opoludna.
Stev. 36.
V Maribora, dne 3. septembra 1903.
Tečaj XXXVII.
Sijajna zmaga Šentiljskih Slovencev.
0 zmagi, o sijajni slovenski zmagi lahko enkrat poročamo svojim čitateljam! Št. I!j nad Mariborom so nam pred 15 leti ugrabili Nemci, sedaj smo ga dobili nazaj; Št. Ilj je bil izgubljen, sedaj je zopet v slovenskih rokah! Pri občinskih volitvah dne 27. avg. so zmagali šentiljski Slovenci v prvem in tretjem razredu ter si s tem priborili v občinskem odboru slovensko večino.
Hud je bil velilni boj! V prvem razredu so oddali Slovenci 5 glasov, Nemci 3, v drugem razredu Slovenci 11, Nemci 18, v tretjem razredu Slovenci 68, Nemci pa 31 glasov. Vse spletke nemčurjev niso pomagale nič, slovenski volilci so stali trdni kakor skala — in zmaga jim ni mogla izostati.
In čim hujši je bil boj, tem večje je sedaj veselje na strani Slovencev. Skozi celih petnajst let so morali šentiljski Slovenci gledati, kako vladajo tujci v njihovi občini. Znani Egon Pistor je bil vodja nemško-nem-škutarske stranke. Ustanovili so jim nemško šolo, a dvojezična šola je bila v nevarnosti, da tudi postane kmalu celo nemška. Sedaj so tuje verige strte, sovražnik je premagan, in Slovenci bodo prevzeli vodstvo občine iz tujih rok v lastne roke.
Mnogo bridkih udarcev smo doživeli letos spodnještajerski Slovenci v narodnostnem oziru. Vsled tega je naše veselje nad zmago šentiljskih Slovencev veliko in tem večje, ker leži Št. Ilj na meji. Hvala šent-
iljskim Slovencem za njihovo naporno narodno delo, slava vrlim braniteljem slovenske meje!
Ta zmaga v^ Št. Ilju pa naj bo tudi za celi Spodnji Štajer mogočen klic: Slovenci, delajmo na to, da bodo kmalu vse spodnještajerske občine v slovenskih rokah! Naprej do zmage na vsej črti!
Politični shod v Hotinjivasi pri Mariboru.
Či se je prej »Slovenskomu društvu" večkrat očitab, Kda premalo dela in da oso-bito nič ne stori za mariborsko okolico, se to očitanje v zadnjem času ne more več ponavljati. Kjer je bilo le mogoče, je storilo svojo dolžnost. Predvsem pa si je stavilo nalogo, buditi in utrjevati v našem slovenskem ljudstvu okoli Maribora narodno zavest ter zajeziti s tem nemško prodiranje proti jugu. V to svrho je prirejalo društvo shod za shodom v mariborski okolici. Zadnji shod je bil dne 30. avg. v Hotinjivasi.
Hotinjavas je katastralna občina v politični občini Orehovavas pri Mariboru. Kakor je razvidno iz današnjih naših dopisov, se je tam pod vodstvom vrlega našega g. Pišeka izvojevala letos pri občinskih volitvah popolna zmaga slovenske stvari. Občinski odbor je do zadnjega moža odločno slovenski. V proslavo vrlih slovenskih bojevnikov je bil namenjen zadnji naš politični shod, a na-
menjen tudi, da pridobi še one može za slovensko stvar, ki so stali dosedaj mlačni cb strani.
Shodu, ki je bil jako dobro obiskan, je predsedoval predsednik »Slovensk. društva«, g. dr. Glaser, ki je v prisrčnih besedah pozdravil došle. Oddal je besedo gosp. poslancu R o b i č u, ki je poročal o političnem položaju, katerega je govornik označil kot skrajno neugodnega. Posebno obstrukcija v ogrskem parlamentu je povzročila slabe nasledke tudi za nas. Vsled predloga vsenemških poslancev obstoji namreč naredba, da se naši novinci le tedaj smejo poklicati v aktivno službo, ako so na Ogrskem dovoljeni. Ogrska obstrukcija pa še dosedaj ni dovolila novih vojakov, zato se ne smejo tudi naši novinci poklicati. Vojno ministrstvo si hoče zdaj pomagati iz zadrege z odlokom, da morajo vojaki, ki doslužiio koncem septembra svoja tri leta, ostati v službi do konca decembra. Ta naredba je napravila povsod najslabši vtis in je tudi krivična. Posebno hudo prizadet je kmečki stan, kateri že težko pričakuje došle delavske moči. Proti tej odredbi se mora odločno protestirati. V svojem nadaljnem govoru je pozival g. poslanec navzoče k skupnemu delovanju za koristi slovenske domovine. Združeni se bojujmo proti nemški predvladi, ki noče pripoznati enakopravnosti drugih narodnosti. Govornik je sklenil z besedami: Da bi se to zgodilo, da bi se zjedinili v skupno delovanje za našo lepo, predrago domovino, gospod, kmet in delavec, v to pomozi Bog! Dolgotrajno odobravanje je sledilo prepričevalnemu govoru gospoda poslanca.
Listek,
Pot do sreče.
Prevel F. L.	(Konec.)
»Mati, ljuba moja mati!« objame Drago-mir mater ter jo poljubi na lice. »Jaz niti ne zaslužim, da me storita tako srečnega. Toda mi se pogovarjamo, kakor da bi bilo vse v redu. Saj še ne vemo, če me Jelica hoče.«
»Kaj pa da te hoče«, se nasmeje oče. »Ali ni obstala Mariji?«
»To že«, odvrne Dragcmir, »toda meni še ni obstala, če me mara. Pa saj je še nisem niti vprašal. Takoj letim k nji, da izvem, ali hoče postati moja.«
Predno sla mogla oče in mati kaj odgovoriti, je že izginil Dragomir.
Kmalu potem je stal pred hišico vdove Poljančeve. Ravno je hotel vstopiti, ko odpre Jelica vrata.
»Jaz sem, Dragomir«, pomiri jo fant, ko vidi, da stopi deklica prestrašena nazaj. »Seveda pridem malo pozno v vas, toda imam s teboj nekaj važnega govoriti.«
»V sobo te ne morem peljati, mati že ležijo«, odgovori mu deklica, »pa sediva zunaj pred hišo na klop, če ti je prav.«
»Seveda, seveda mi je prav«, zašepeta fant ter potegne deklico k sebi na klop. »Še ljubše mi ie, če se morem prej s teboj pogovoriti. Če se bodeva midva dogovorila, potem še le naj zvedo tvoja mati. — Jelica, glej, nočem ti pripovedovati veliko o moji preteklosti. Saj veš dobro, da sem bil malopridnež. Toda zdaj sem se resno poboljšal. V zadnjih tednih sem postal drugačen človek. Zapazil sem, da me ljudje mnogo prijazneje gledajo in moji stariši doma so tako srečni in se veselijo moj9 spreobrnitve. To dč seveda dobro, pa mnogo bolj me bode veselilo, če me bo'deš ti pohvalila. Najlepše plačilo bo, ako me prijazno pogledaš ter mi rečeš: Dragomir! jaz sem zadovoljna s teboj. Zdaj si postal človek, katerega zamorem iz srca ljubiti. --Ti molčiš!--No, Jelica, ali
rečeš?«
»Zakaj pa ne, če ti je toliko na tem ležeče«, mu odgovori deklica in povesi oči. »Saj pa je tudi resi Ti si so popolnoma poboljšal, postal si priden fant, katerega lahko iz srca ljubim.«
»Ti me torej ljubiš?« vsklikne mladenič. »Seveda, saj si ravnokar sama rekla. Dostavi še samo, da hočeš postati moja žena.«
»Za božjo voljo, Dragomir, kaj pa misliš!«
»Zakaj ne? Saj me imaš rada, in jaz te imam rajši kot moje življenje. Brez tebe ne
morem biti srečen na tem svetu. Ne smeš mis" liti, da moji stariši ne vedo o tem. Vse sem jim povedal in dali so mi z veseljem svoje privoljenjem.«
»Dragomir, je li to resnica? Ali je kaj takega mogoče?«
»Ko pride jutri moj oče prositi za tvojo roko, boš videla, da ne lažem«, odgovori mladenič. »Kakšen pa bo odgovor? Boš li ti rekla ,ne'?«
Od prevelike sreče ni mogla deklica niti besedice izpregovoriti. Naslonila je glavo na prsi mladeniča in začela ihteti. Z nepopisnim veseljem je pritisnil Dragomir deklico na svoja prsa.
Drugo jutro, ko je sedela vdova Poljan-čeva po zajutrku pri mizi ter brala iz sv. pisma, se ustavi lep voz pred hišo. Praznično oblečen fant skoči brzo z voza ter pomaga debelemu, sivolasemu možu na tla. Stari se je težko opiral na mlajšega in ko prideta v sobo, vsede se take j starček težko sopeč na stol.
»Dober dan, Poljančevka!« pozdravi ženico, ko si je malo oddahnil. »Že dovoliš, da se tukaj vsedem. Veš, moje noge so ž8 težke, starost me muči.«
Drugi govornik, gosp. d r. R o s i n a je omenil v začetku svojegega govora veliki pomen zborovanj, kjer lahKo izražajo vdeleženci svoje želje in zahteve, ki se, morajo kot ljudska volja na merodajnih mestih vpoštevati. Bičal je posebno neumnost nemškutarjenja, ter v drastičnih dokazih pokazai njega smeš-nost. Pozival je navzoče, naj vedno in povsod, v šoli in v uradih zahtevajo enakopravnost našega jezika, naj se nastavljajo takšni uradniki, kateri ne bodo smatrali slovenske govorice kot izzivanje! Posebno odločno moramo zahtevati cd vlade in dežele šol, ki ne bodo za našo deco ponemčevalnice. Pozval je navzoče, naj se nikdar ne sramujejo svojega jezika, ampak naj povsod kažejo, da so vrli Slovenci in Slovenke, kaiti: Čvrst je naš rod, naš dom krasan, — Ča ni — pa bo po svetu znan. Govoru je sledilo burno odobravanje.
G. P i š e k se je zahvalil v imenu občine gg. govornikoma za njiju trud in požrtvovalnost. Predlagal je sledeče resolucije, ki so bile enoglasno sprejete:
1.	Na shodu v Hotinji vasi zbrani volilci izrekajo g. drž. in dežel, poslancu in dežel, odborniku Francu Robiču ter g. dežel. posl. Ivanu Roškarju za njuno vestno zastopanje občeslovenskih in zlasti kmetskih koristi svoje zaupanje in zahvalo.
2.	Zahtevajo, da se uvede za okrajne zastope, za deželni in državni zbor splošna, enaka in direktna volilna pravica.
3.	Zahtevajo, da se ustanovi za južni del štajerske dežele kmetijska in obrtna šola s slovenskim učnim jezikom in da se v svrho, da bodo te šole tudi lahko obiskovali sinovi ubogih kmetov, dovoli primerno število štipendij.
4.	Da se po slovenskem delu Štajerske nastavljajo le taki uradniki, ki so zmožni tudi slovenskega jezika in naklonjeni slovenskemu narodu.
5.	Volilci protestujejo proti grdim napadom nemških listov in obljubujejo, da bodo odgovarjali na te napade le na gospodarskem polju z geslom »Svoji k svojim«.
6.	Zbrani volilci protestujejo najodločneje proti naredbi vojnega ministrstva, da se vojaki, ki doslužijo triletno vojno službo, koncem septembra t. 1. pridrže še čez to dobo v aktivni službi.
7.	Zbrani volilci izjavljajo, da ves slovenski narod želi ustanovitve slovenskega vseučilišča in ustanovitev nadsodišča za slovenske pokrajine v Ljubljani.
8.	Zbrani volilci želijo, da se naši poslanci potegnejo za to, da se naredi postava o konkurenčnih odborih, s katero se urede
razmere glede farnih občin tako, da se ustreže najbolje cerkvi in občinam.
Zborovanje je^zaključil g. predsednik dr. Glaser. Zahvalil se je došiemu občinstvu za obilni obisk, vrlim domačim tamburašem za milodonečo godbo in vrlim dekletom za lepo petje, ki so pridno že med zborovanjem proizvajali s ve je točke ter tako dali shodu veselo lice. G. Pišek je napil učitelju tambu-rašev, ki je pa žalibog odsoten, ker išče v kopališču zdravja. Pozneje so še zapeli vrli šentjanski pevci in tako smo se zabavali pri lepem tamburanju in petju do večera.
Stanovanja za dijake.
Začetek šolskega leta se zopet približuje. Marsikaterega dobrega očeta in blago mater, ki hočeta svojega otroka dati v mesto v šole, objema opravičen strah, da se njuni ljubček v mestu pokvari. In kako tudi ne — saj pride otrok v tnj«j roke in pri tem še v mesto, kjer je toliko zapeljivosti. Zategadelj se predvsem vriva vprašanje: Kam naj gre dijak stanovat? Odgovor na to vprašanje je edino eden, namreč, naj gre stanovat na dobro stanovanje. Dubro stanovanje pa je le tisto, ki je zdravo za dušo in telo.
Kedaj je stanovanje zdravo za dušo? Stanovanje je zdravo za dušo, ako gospodarji, kojim se dijak izroči v skrb, v resnici zavzemajo mesto dobrih starišev. To pa se zgodi, ako predvsem gledajo na verski in nravni razvitek jim izročene mladine. Gospodarji morajo biti verni in vestni kristijani, ki z besedo in vzgledom vplivajo na mlada srca; kar pa bi seveda v tisti obitelji ne bilo, kjer je gospodar socijaldemokrat, nevere c ali krivo-verec, Ijer se berejo protiverski časopisi in govore bogokletni govori. To bi na tistem stanovanju tudi ne bilo mcgcče, kjer je gospodinja, ki je samica, na slsbsra glasu in živi pohujšljivo, ali kjer so popačeni otroci, posebno drugega spola, ki premnogokrat nedolžno, z dežele prišlo mladino že v prvem cvetu zastrupijo. N ravno uspeSno razvijati se more mladenič le tam, kjer vlada red v hiši. Red pa je le tam doma, kjer se ob zgodnji uri vstaja in pravočasno spat podaja, kjer sta točno in ob določeni uri obed in večerja, namreč kjer se ne trpi ponočevanja in kjer vlada mir, ljubezen in edinost med domačini. Red zahteva potrebno hišno opravo, kamor se devajo knjige, kjer se shranjuje obleka, kjer se uči in piše. Red hoče imeti tudi svoj prostor, kjer se snaži oblačijo in obutelj, kjer se umiva, češe itd. Vsa hišna
oprava in vsi prostori se morajo ohraniti snažni in zato morata gospodar in gospodinja zahtevati, da dijaki ničesar hudomušno ne poškodujejo ali zamažejo in da ima vsak knjige in oblačila na določenem prostoru. Kjer vsega tega ni in se na red ne gleda, tam ni stanovanje z*. dijaka, da bi se versko in nravno razvijal. Česar se Janezek ni učil, tega tudi Janez nikdar znal ne bo. Deček se mora žs v prvi mladosti učiti reda, snažnosti in točnosti, sicer teh potrebnih lastnosti nikdar poznal ne bo.
Kedaj je stanovanje zdravo za telo? Za telo je stanovanje zdravo, če ni vlažno ali mokro, zaduhlo in če se da zračiti. Dalje je potrebno, da gospodinja stanovanje in hišno opravo vsak dan snaži, redno menjava posteljno prtenino, da vsak teden obesi čisto obrisačo v sobo, pravočasno umazano dijaško perilo opere, kar je raztrganega, po potrebi zašije in strogo gleda na to, da se dečki vsako nedeljo preoblečejo. Na mizo se morajo postaviti dobro pripravljene jedi in tudi v zadostni meri. Nikdar pa naj hišni gospodar ne pripusti, da bi dijaki kadili, pač pa mora gledati na to, da hodijo vsak dan vsaj eno uro na izprehod.
To bi bili glavni pogoji za dobro stanovanje.
Deček pa ne pride v mesto le stanovat, ampak se učit in likat. Da pa ta smoter doseže, morajo stariši gledati na mnogovrstne okoliščine. Predvsem mora imeti dijak za-se takšno sobo, da ga nihče ne moti. Ako je soba v pritličju, naj ne bo ob cesti, kjer se veliko hodi, govori ali vozi, kajti govorjenje in ropot raztresata. Na enem in istem stanovanju naj ne bo veliko dijakov, kajti to je doloma nezdravo, deloma ovira prosto gibanja, in kar je najhujše, ovira učenj*. Vsak dijak namreč ima svoje posebnosti pri učenj'0. Nekateri se glasno uči, drugi mora popolen mir imeti, da mu je možno učiti se, zopet drugi rad sem in tja hodi ali izgovarjanje stavkov z mahanjem ali kretanjem rok spremlja itd. Na enem in istem stanovanju naj bi ne stanovali nikdar dijaki različnih zavodov, n. pr. gimnazijci, realci ali učiteljiščniki, ker potem le drug drugega ovira v učenju. Nekateri se ima isti dan več učiti, drugi manj, tretji ima morebiti celo prosto in tako moti manj z delom obloženi druge z govorjenjem, norčijami, z gosljanjem itd. Ravno tako naj bi na istem stanovanju ne stanovali dijaki iz nižjih in višjih razredov, ampak kolikor mogoče oni iz nižjih skupaj in zopet oni iz višjih skupaj.
Brez vednosti gospodarja ali gospodinje bi ne smel noben dijak od doma, zato mora imeti vsak učenec natančno sestavljen dnevni red v hiši, da gospodar ve, kaj ima dijak ob kateremkoli času opraviti ali kje se nahaja in da se o pravem času vrne. Gospodar ima strogo na to paziti, da učenci v zgodnji uri vstajajo in zvečer točno spat gredo. Posebno ne sme pripustiti, da bi pozno v noč bedeli, ker se navadno takrat ne uče, ali pa so prej učenje zanemarjali, zanašajoč se na noč.
Sveta dolžnost, ki veže nadalje oskrbnike mladine, je ta, da strogo pazijo, da dijaki jutranja in večerne molitve opravljajo, da se ne sedajo k obedu in k večerji brez molitve; kateri ni vesten v izpolnjevanju krščanskih dolžnost j, tudi v učenju vesten ne bo. Ravno tako mora biti gospodarjev sveta skrb, da opominjajo dečke k učenju, da opazujejo, če se v resnici uče, posebno da se ne bavijo z drugimi rečmi, z nepotrebnim ali celo nevarnim berivom, da ne trat jo časa z igranjem, Nikakor se ne sme pripustiti, da bi se dijaki pogosto in za daljši čas shajali. Gospodar ali gospodinja naj gre vsak mesec vsaj enkrat v šolo h g. razredniku vprašat, kako njeni dijaki napredujejo, vpraša naj za nasvete in omeni pogreške, katere je na učencih opazila, da tako domača hiša v edinosti s šolo na odgoji mladine delujeta. Kar je v šoli zvedel ali zvedela, naj natanko poroča starišem. Kadar pa stariši pridejo v mesto, naj nikar ne zamudijo obiskati Šole in pov-
»Jemeneca«, začudi se starka, ki je v svoji zmedenosti snela očala in jih zopet nataknila, »celo Vršnikov gospodar se je k nam potrudil. Le vsedite se in odpočijte. — Da, tudi jaz bi vam lahko mnogo potožila o moji nogi. Toda od tega časa, kar me leči zdravnik iz mesta, je rana skoro popolnoma cela. Materi božji v Gozdu bodi zahvaljeno, ki mi ga je plačala. — Je že tako, če postane človek star. Je pač križ s starim človekom!«
»Prav imaš, Poljančevka, tako tudi jaz pravim«, odvrne kmet. »Star človek naj bi se ne brigal za nič drugega kakor za molitev in za smrt. Saj se ne more dobro pripravljati za večnost, če mora vedno misliti na posvetne reči. Zato pa hočem oddati posestvo Dragomiru, naj on naprej gospodari. Ša ta teden nameravamo iti v mesto k notarju. Ker pa dobi fant posestvo, potrebuje tudi gospeidinjo. Zato sem dal danes napreči in sem se peljal sem k tebi, da —«.
»Ali, moj Bog«, mu seže ženica v besedo, »ali misliš, da vem jaz za kako nevesto?«
»Saj ti bom jaz pomagal poiskati, Poljančevka«, zasmeje se Vršnik. »Nevesta je čisto blizu; treba je samo stegniti in jo že držiš.«
Zdaj se je pričelo ženici svitati v glavi. »Kaj? — Pa saj ne mislite na Jelico«, jeclja presenečena. — »Jelica bi naj« .,. »
moja žena!« zakliče Drsgomir in objame za-rudelo deklico. »Jelica mi je že obljubila, da me hoče, zdaj mi morate samo vi povedati, če me hočete za zeta!«
»Moj Beg, kako moreš tako govoriti«, zakliče vdova, »čete hočem! Tebe, katerega bi najbogatejše dekle sprejelo z odprtimi rokami. V mojem življenju se bi mi ne sanjalo, da bom doživela kedaj tako srečo. — Gotovo je to naredila Mati božja v Gozdu. Povejte mi, za božjo voljo, kako je to prišlo?«
»To bi predolgo trajalo!« odgovori Dra-gomir. »Vse bodete zvedeli natanko. Toda to je res, kar ste rekli, Mati božja .v Gozdu je naju združila «
»Saj sem rekla«, vsklikne starka vesela. »Vidiš, Jelica, kako je Mati božja za te skrbela, ker si bila pridna in pobožna ter si lepo molila. Celo tvoje življenje smeš hvaliti Mater božjo v Gozdu.«
Smešničar.
Zelo pametno. Neki mož, ki je pričakoval svojega prijatelja, je prilepil na duri svoje sobe listek s sledečim napisom: »Jaz sem do 11. ure v bližnji gostilni, ako prideš pozno in ne bodes mogel več brati, potrkaj na sosedna vrata in ti bodo prinesli luč.«
prašati gg. profesorjev, kako stoji kaj ž njihovim otrokom. Nikdar pa se naj stariši ne zanesejo na to, kar jim sin poroča, kajti dokaj znano je, da se dijak rad preceni v svojem znanju, in da skuša na vse mogoče načine svojo lahkomiselnost in nemarnost prikriti ali opravičiti. Ako učeniki razsodijo, da deček ni za študiranje, potem pa le hitro domov ž njim, da se ne spridi. Nikdar naj se otrok ne sili k daljnemu učenju, če nima sam veselja, ker potem ne bo izhajal in zadušeni študenti so neka zmes, ki ni za svet, ker so za vse sposobni, le za dobro ne.
Dijak pa bi se naj tudi likal po svojem obnašanju. Zato nastopi za gospodarja in gospodinjo še nadaljna dolžnost, da pazno gledata na to, da so njuni dijaki pošteni v govorjenju in vedenju. Nikdar se ne sme pripuščati, da bi kleli, zmerjali ali celo nesramno govorili. Seveda morata gospodar in gospodinja sama lep izgled dajati. Ravno tako se mora paziti, da med dijaki ni prepira in sovraštva, še manj, da bi bili surovi in robati ali da bi se med seboj pretepali. Strogo se ima nadzorovati, da se sramežljivo oblačijo in slačijo in da vsak leži v svoji postelji, da v sobi vlada mir in tišina, kakor hitro se luč ugasne. Kedar dijaki od stanovanja odhajajo in prihajajo domov, morajo spodobno pozdraviti in stopivši v sobo se odkriti; v sobi na sme nihče klobuka na glavi imeti. Gospodar ali gospodinja naj noben dan ne pozabita opominjati, da se dečki lepo počešejo, oblačilo in obutelj dostojno osnažijo in naj pazita, da raztrgani ali z oblačilom brez gumb v Sclo ne hodijo, kajti še tako borno oblačilo, če je sešito in snažno, je lepo, nasproti pa oblačilo iz dragega blaga in po najnovejših vzorcih vrezano, ni lepo, če ni osnažeao.
Da pa bodo dijaki zadovoljao prejemali opomine svojih gospodarjev ali oskrbnikov, je treba, da stariši svojim otrokom ubogljivost strogo zabičajo, seve da morajo tudi oskrbniki se svojim obnašanjem in skrbjo to spoštovanje zaslužiti in čuvati.
Pripomniti še bi bilo, da dijak ne sme nikdar brez vedenja svojih starišev stanovanja izpremeniti. Preden pa stariši v preselitev privolijo, naj se dobro prepričajo o razlogih, ki vodijo njihovega srna, da hoče imeti drugo stanovanje.
Dopisi.
Orehova ves pri Maribora. V začetku novembra preteč, leta je bila tukaj volitev občinskega odbora, katera je vkljub pritisku nemškutarjev vendar za Slovence ugodno izpadla. Od nasprotnikov bili so samo v III. razredu štirje cdborniki, katerih so mi samo domače imena znana namreč: hotinski Cesar, Gril, Luka in Giuhak. »Sama pravcata grmanska kri!« Ravno ti izvoljenci pa s to volitvijo niso bili zadovoljai ter so uložili proti taisti ugovor, kateremu je gosposka ugodila in volitev razveljavila. Gospod urednik! To je bilo veselje, in Vam je še gotovo znano, da je tudi »Marburgerca« takrat svoje veselje trobila po svetu s pristavkom, da, »kedor se nazadnje smeji, se najbolje smeji.«
Vršila se je potem nova volitev dne 23. aprila t. 1. — Tukaj je bilo agitacije od nemškutarjev, da je kaj. Cesar, namreč ho-t nski, j8 kar zunaj poslušal glasovanje, in ko je razvidel, da propade, jo je popihal, ne da bi svojim ljubljencem ali sebi glasove oddal. Razglas o izidu volitve je nemškutarje tako presenetil, da so jo koj tihoma brez »hajlanja« popihali. Tudi Gril in Luka, katera sta bila v komisiji, sta odšla, predno sta podpisala volilni zapisnik. Saj si lahko mislite gospod urednik! da mora biti to jeza, ker so tokrat bili sami izvrstni narodnjaki izvoljeni in nobeden onih že imenovanih. Seveda, zvite buče v svoji ogorčnosti tudi tokrat niso mirovale ter so mislili zopet na rekurz, katerega jim je baje njih ljubljenec
g. tajnik okrajnega zastopa E—tz tako slabo sklampfal, da ga je seveda vis. namestnija morala odbiti. Temu g. tajniku bi priporočal, da, preden zopet kedaj kakšni rekurz pregreši, da se poprej dobro pouči o občinskem volilnem redu. Nemila usoda je torej tako hotela, da se je dne 9. avg. t. 1. izmed 12 izvrstnih narodnih mož izvolil enoglasno zopet od »rekurzmaherjev« imenovani »naš ljubi gosp. Franc Pišek« za župana, svetovalcem gosp. Franc Primec, krčmar, Anton Lobnik in Jan. Žigart. — Gg »rekurzmaharji«, kaj pa sedaj rečete in ti »Marburgerca« ? Kedo se najbolje smeji? Gotovo ti, ker so tvoji pristaši tako sramotno propadli. Veste gospod urednik! »rekursmaherji« bi še vse prenesli; tudi ta usodepolni udarec, samo, da bi tega presnetega njih ljubečega in Vam tudi dobro znanega Franca Pišek-a v odboru ne bilo in še zraven župan. To je pač smola! Ta jim pač marsikatere nemškutarske ugodnosti pristriže. Gg. rekursmaherji! Kaj pa bode s kraj. šol. svetom? Ali se ne maje tudi stolec gospoda načelnika Grila? Svetujem Vam gg. rekursmaherji, da, ker vas sedaj po jako napornem brezuspsšnem delovanju g)tovo glava boli, mogoče tudi soudje, ne iti v toplice, ker bi se vsled vroče vode znala nesreča zgoditi. Bolje je, da greste v Dravo nekje pri Mariboru, da vas tehko tam oni gospod, kateri vam je »schneidig Rakurs« napravil, z milom nažajfa in umije, potem pa kličite miserere, nikoli več ne bomo sedeli v občinskem odboru, kajti sedaj so prišli novi, mladi možje na krmilo, kateri se ne bodo dali v kozji rog vgnati. '	Dobropoljski.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. (V prevdarek) Mi spimo narodno spanje. Nad nami kakor strupena jesenska megla se vali duh odpadnikov slovenskega jezika, oni plovejo nad nami kot nočne ptice, a mi spimo mirno in brezskrbno. V mislih imam občinske predstojnike trojiške župnije, katerih je ravno pol ducata, pa le samo jeden, čujte ljudje božji! samo jeden še je ostal zvest s/ojeiru narodu. Zavednega narodnjaka mora srce boleti, ko vidi, da hodijo možaki nasprotnega kopita na čelu slovenskih občanov. Jeden pravi, da je hodil svoj čas v Mariboru v štrti »klas«, in tam je slovensko pisati popolnoma pozabil —. Smešno! Ako ga kedo opozori, naj slovensko piše, se bo odrezal: »če pa najnč nemrem«.
Drugi piše tako nemščino, da se mu vse smeje, a on je ponosen na to ter pravi, da za nobeno stvar tega ne opusti, ker ga gospoda bolj aaradi tega obrajta. Mar bi ne bilo bolje uradovati v slovenščini^katero zna, kakor pa v nemščini, če je ni zmoran. Nemški listi nas pa zasmehujejo, imajo nas za narod, ki je na nižji stopinji kakor so oni. Z ozirom na naše nemškutarje je tukaj res tako. Zakaj? Ker spimo! To je žalostno za nas! Ob času volitev niti na volišče ne gremo ter tako pripravimo zagrizenim narodnim nasprotnikom lahek korak na krmilo občine. Predragi ! Vzbudimo se! pokažimo, da nam narodna čast ni deveta briga in ne udajino se tako sramotno nemškutarjem. Od mož, kateri bero skrajno brezverske časeipise kakor so: »Marburgerca« in »Štajerc« pač nimamo nič modrega pričakovati. Na delo torej! na delo za narod!	T r o j i š k i.
Iz Spod. Sv. Kungote. Spoštovani gospod urednik! Prosim Vas, dovolite tudi meni vsaj nekoliko besed zapisati iz naše župnije. Opisati Vam moram naše razmere, kakšne so bile nekdaj in kakšne so sedaj. Mir, kakšnega si povsod želimo, vladal je tudi nekdaj pri nas, ali sedaj je vse drugače. Odkod pa to, vprašal bo marsikdo. Od tistega časa, odkar je prišel k nam že znani posili-nemški Ahitsch za učitelja, ni več žalibog nobenega miru. Razširil je povsod lažnjivega »Štajerca« in s tem napravil sedaj mnogo sovraštva. Bil je tudi pisar pri občini Gra-diška. Zato, da je sedel dobro uro pri pisanju, dobil je vina in jedi, kolikor je hotel. Ali s tem ni bil zadovoljen, zahteval je še denar. V št. 17 »Štajerca« beremo različne nelepe
napade na našega velezaslužnega, že nad 42 let županujočega Tomaža Krambergerja. Pravi pa v »Štajercu«, da naš župan ne vidi pisati po večni luči. Bistroumnež (?), zvečer v mraku ne vidi niti otrok pisati, ne 77 let stari človek. Naš gospod Ahič bi nam nemara tudi rad ceste popravljal, zaradi tega pa piše o njih. Mi ti odgovarjamo, ceste si mi moramo popraviti sami, tebe ne brigajo nič, ti se brigaj le za svoje reči. Kar se mosta tiče, pa ti povemo, da so se že trudili občinski možje z župani vred, da bi most popravili, a predno ne dobimo Pesnice regulirane, prej ne moremo postaviti mosta. Povemo ti, ker imaš navado, da se pozno v noč vračaš domu: Pazi še torej nekoliko časa, da se kje pri mostu ne spodtakneš in ne štrbunkneš v Pesnico in se potopiš s »Štajarcem« vred, ali da si pri padcu vsaj ne odgrizneš kos svojega jezika. Nadalje trdiš v slaboumnem »Štajercu«, da imamo slabo opravljena šolska poslopja. Tega pa ne veš, da mi kmetje vse to težko plačujemo. Kar pa je potrebno, to pa itak popravljamo in tudi bomo popravili. V posmeh postavljaš tudi celo faro pred svetom zaradi orgel, praviš tudi, da nimamo stolpne ure, da se njeni kazalci nič ne spre-obračajo. Je pač tako kakor ti, ki veduo trdiš, da bi se rad rešil naše fare, pa vendar rad tu ostaneš, kakor oni kazalec na uri. Da je pri vsem tem treba denarja, tega pa ti ne premisliš. Daj ga pa ti, kajti kdor zna izvrstno napaditi, mora tudi znati pomagati. Mi kmetje ti povemo, tak človek kakor si ti, se naj skrbi za svoje reči. Ali si že skušnjo naredil? Enkrat ti je trda šla, kaj? Pa se tako pametnega delaš!
Dragi mi kmetje, zapomnite si, kar vam povem: Povsod vržite ^Štajerca« iz hiše, »Naš Dom« in »Slov. Gospodar« pa v hišo, ako hočete, da se vrne ljubi mir zopet nazaj v našo hro. Tisti, ki je razširjal »Štajerca«, ni naš prijatelj in prej ne bo miru, dokler ne bo iz vsake hiše vržen tudi njegov list. Na noge torej, dragi kmetje, mladeniči in dekleta, ako je vam količkaj za mir v fari, glejmo, da bomo v kratkem lahko rekli tudi o naši fari: »Izgnali smo ga mi — iz kun-gotčke fare vsi, — zatorej Štajerc! le nazaj — le nazaj v nemčurski raj.
V imenu mnogih iz Dobrenja.
Sv. Lenart nad Veliko Nedeljo. Politični shod, katerega je tukaj priredilo 30. avg. katol. slov. politično društvo »Sloga« iz Ormoža, je prospel prav imenitno in vsestransko povoljno. Nedogledno število kmečkih vdeležencev cd blizu m od daleč je z največjo pazljivostjo poslušalo zanimiva poročila gospoda dvornega svetnika in državnega poslanca dr. Ploja, kateri je prav v poljudni besedi razlagal, kako se dela v državni zbornici in za katere »paragrafe« v prid slovenskega kmeta si je posebno on s tovariši prizadeval. Ti zakoni, katerih namen in važnost je g. dvorni svetnik temeljito razjasnjeval, so: pristcjbinski zakon, odprava mitnic, zakon za skrajšanje vojaške dolžnosti na dve leti, zakon o ustanovnih zadrugah, zakon proti pijančevanju. Nadalje še omenja gospod državni poslanec trgovinske nsgodbe z Ogrsko ter kaže dosedanjo krivično razdelitev plačil k skupnim državnim potrebam, na kar za-kliče on kakor vsi navzoči: »Proč od Ogrov! plačujmo vsaki svoje!« V sklepu svojega poročila pa ja privoščil gospod dvorni svetnik par besedi še onim ptujskem »prijateljem« kmečkega ljudstva, katerih ljubezen se je zadnja leta začela precajati skozi »g.ftno kroto«, ter je v odkritosrčnih besedah kazal p >dle namene teh gospodov, opominjajoč slovenskega kmeta, naj se nikdar in nikjer ne da preslepiti tem sladkoslinim izdaj;cam poturicam okolu »Štajerca«, ampak naj se marljivo poprime dobrih slovenskih časnikov: »Slovenskega Gospodarja«, »Našega Doma« itd. ter naj se z vso odkritosrčnostjo oklene sinov, ki so njegove krvi, njegovega mišljenja, ki imajo zanj in za njegove težnje srce, pa tudi voljo za slovenskega kmeta delati, živeti in umreti.
Nato nastopi kmet Novak iz Trgovišča ter prosi, naj bi državni poslanci skrbeli, da se da zdatnejSa in hitrejša podpora posestnikom, katerih vinogradi so uničeni. Dr. Ploj odgovori, da so se potegovali slovenski poslanci za izdatno podporo, posebno revnim Haložonom, a da so ravno tukaj spet pokazali ptujski gospodje, kaki prijatelji so kmet-skemu ljudstvu, kajti od 100 000 K, katere so izprosili slovenski poslanci v podporo ubogim Haložanom, so potegnili ravno ti ptujski gospodje s pomočjo vsenemških poslancev dobro polovico v svoj žep.
Ker deželni posl. g. Hočevar vsled bolezni ni prišel na shod, nastopil je mesto njega vrli SrediSčan gospod Kolarič ter v znesenih besedah govoril o namenu in velikem pomenu kmetskih zadrug. »Saj smo mi, slovenski kmetje, zvečer Se pozno v mraku zadnji na polju pri težkem delu, in zjutraj nas zopet ravnotam prve pozdravlja jutrajna zarja, — zato pa imamo pred Bogom in ljudmi pravico zahtevati, da se nam gmotno stanje vsaj toliko zboljša, da bomo lahko živeli« — tako je sklenil vrli govornik svoj navdušeni govor. Obema govornikoma se je izrekla burna zahvala ter priznanje za njiju trud.
Sedaj pa je stopil na oder predsednik »Sloge«, gosp. dr. Ivan Omulec ter je z vrlo spretnostjo in s pristno mu Saljivostjo razlagal in predlagal celo vrsto resolucij, ki so bile vse enoglasno ter z nepopisnim navdušenjem sprejete in sicer:
1. naj se vpelje splošna, enaka in neposredna volilna pravica ter naj se odpravi dosedanja krivična volilna pravica v deželni zbor; 2. naj se nastavijo uradniki, zmožni slovenščine, naj se vpeljejo pri vseh naših uradih dvojezični napisi in pečati; 3. naj se davek pobira še le takrat, kadar je kmet žito spravil ter se v vojake kliče še le po mlatitvi; 4. naj se nam da vsaj ena meščanska in obrtna šola za naš okraj v Ormožu; 5. naj se loči slovenski del Štajerske od nemškega dela ter naj dobi slovensko samoupravo; 6. naj se ustanovi slovensko vseučilišče in nad-sodišče v Ljubljani. Nato je gospod predsednik »Sloge« pozval navzoče k trikratnemu »živijo« na presvitlega Vladarja ter zaključil zborovanje.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Politično zborovanje v Studenicah.
»Katol. politično društvo za slovenjebistriški okraj« zboruje dne 6. septembra 1903 ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Koropca v Studenicah. Govorili bodo: 1. G. Fr. Robič o državnem političnem položaju; 2. gosp. J. K o š k a r o deželni politiki štajerski z ozi-rom na Slovence; 3. g. Fr. Mlakar o razmerah domačega okraja; 4. g. M. Medved o slovenskem uradovanju ces. kr. in drugih uradih. Zborovanja se naj vdeležijo vsi zavedni kmetje slovenjebistriškega okraja!
Imenovanje. Profesorjem veronauka na mariborski realki je imenovan čast. gosp. Anton Jerovšek. Začasnim učiteljem na drž. gimnaziji v Pazinu je imenovan g. A. M a j ž e r.
Mariborske novice. Genoveb Bračič, ki je ukradla hišniku Alojzu Cehner hranilno knjižico glasečo se na 824 K, je prijela v četrtek, dne 27. m. m. žandarmarija. 200 K je že bila vzela iz hranilnice. — V Gradcu se je ustrelil v četrtek, dne 27. t. m. zasebni uradnik Jožef MaSauer iz Maribora. Vzrok samomora ni znan. — Posestniku J. Obran it Moškajnc je bil minolo soboto ukraden konj iz hleva »pri zlatem konju«. Ostal je v hlevu star, pohabljen konj, katerega je tat ostavil. — Posestnik Jurij Golob od Št. Janža
na Drav. polju je zgubil minolo soboto denarnico 780 K. Toda našel jo je pošten človek, kateri jo je oddal na policiji, kjer je dobil lastnik zopet denarnico proti izplačanju najdenine. — V tukajšnjem policijskem zaporu se je hotel minoli petek obesiti 61 letni pisar Martin Hirscher iz Gradca. Zaprli so ga, ker je pijan ležal na ulici. — Okrožno sodišče išče 30 letnega krojača Mihaela Paven iz Rač, ki je bil zaradi tatvine obsojen na tri mesece ječe, toda je ušel, predno je nastopil kazen. —
Iz pošte. Poštni pot pošte v Ivanjcih bode obiskal od 1. septembra tudi Ivanjšovce. — Imenovan je poštnim pomožnim uradnikom v Celju g. Albert Kandolin, brzojavni in poštni upravitelj.
Umrla je v Zagrebu soproga sevniškega nadučitelja, gospoda Josipa Mešiček, gospa Irma Mešiček. — Dne 21. avg. je umrl na Francoskem g. Karel Slekovec, sin g. nadučitelja Slekovca v Jarenini. — Umrla je v PilStanju 83 let stara Marija P i r h, bivša oskrbnica rajnega gospoda župnika Lenarčiča. Bila je svoj čas velika dobrotnica ubogih. N. v m. p. 1 — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu je umrla dne 27. avg. gospa Duroteja Šk rlec, bivša c. kr. poštarica, posestnica in gostilničarka. Pogreb se je vršil 20. avg. ob obilni vdeležbi. N. v m. n.! — V Mariboru je umrl trgovec Artur Weingerl.
Obravnave v Maribora. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se je zagovarjal gostilničar Vincenc Moiler iz Pragerskega, ker je vrgel delavca Peitlerja iz gostilne, da se je isti poškodoval. MSšler je bil obtožen zavoljo telesne poškodbe, toda je bil oproščen. — Oproščen je bil tudi nadučitelj iz Cezanjevec gospod Fr. Šneider, ker je baje neko deklico tepel. Pri obravnavi se je izkazalo, da je bil po krivem zatožen, da ni deklice tepel. Zdaj se bosta morali zagovarjati pred sodnijo mati in hči zaradi krive izpovedbe.
V komisijo za pridobninski davek za okraje Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica so bili dne 19. avg. izvoljeni udom sledeči gg.: IV. razred: Matija Č^gran, trgovec v Studencih pri Mariboru, Mihael Seme, trg. v Rušah; kot, namestnika: Rudolf Bračko, gostilničar v Št. I!ju v SI. gor., Mihael Turner, gostiln, v Framu. III. razred: Karol Sima, trg. v Peklu pri Poljčanah.
Bratuša je že najdeno deklico spoznal kot svojo hčer. Ko se mu je reklo, da so njegovo hčer našli, se je izrazil: »Saj sem vedel, da bode tako prišlo.« Zakaj je Bratuša umor priznal, čeravno tega ni storil, to bode dognala obravnava.
Otvoritev in blagoslovljenje Ziger-tovega stolpa se vrSi na slovesen način v nedeljo, dne 6. septembra ob vsakem vremenu po sledečem vsporedu: 1. skupni odhod mariborskih, ruških in drugih vdeležencev točno ob 7. uri zjutraj iz Ruš. Komur so pota znana, lahko pride seveda čez Sloven. Bistrico, Polskavo, Hoče itd. Iz Frama pa je pot itak zaznamovana. Kdor hoče v Rušah prenočiti, mora dva dni prej naznaniti. 2. Slovesna sv. maša, katero daruje čast. g. dr. Ant. Medved ob 10. uri v cerkvi sv. Areha. Pela se bode Miklošičeva maša za moški zbor in pevci se prosijo, da prineso seboj note ter pomagajo peti. 3. Ob polu 12. uri odhod k pol ure oddaljenemu stolpu, ki se blagoslovi in otvori. 4. Petje, godba in prosta zabava. Pri Sv. Arehu in stolpu bodo dobre krčme, za želodec pa naj vsak sam skrbi. Vsi Slovenci na zelenem Pohorju in iz drugih, lepih slovenskih krajev, ki Vam je kaj mar za krasno naše zemljo, ki Vam bije srce za planinski svet in Vi vsi predragi udje »Podravske podruž. slov. plan. društva«, pustite ta dan vse muke in skrbi doma za pečjo ter prihitite uživat nedolžno veselje na planine. Iz vsega srca Vam kličemo; prid' vrh planin, nižave sin!
Odlikovanje. Nadučitelju v pokoju in častnemu občanu občine RemSnik g. Janezu Vezjak je podelilo graško namestništvo častno medajlo za 40 letno zvesto službovanje.
Zaročil se je g. dr. M. Murk o, pre f, na graški univerzi z gdč. Jelo Sernečevo, hčerjo g. dr. Serneca v Celju.
Važno za sadjerejce v okolici Maribora. Od 15. avgusta naprej se mora vsakdo, kdor nese sadje na trg, izkazati s certifikatom podpisanim od župana, od kod ima sadje, sicer se mu isto odvzame in prodajalec se naznani sodniji.
Novo „politično društvo". Za gornje-radgonski in ljutomerski okraj se je ustanovilo novo politično društvo, s sedežem pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Pravila so že potrjena. Ustanovni shod bo v kratkem.
Orehova vas. Franc Pečovnik, hud pristaš »Štajerca«, je udaril v nedeljo, dne 30. avg. ženo gostilničarja Primeca brez vsakega povoda po glavi tako močno, da so morali poslati po zdravnika v Maribor. Po-silinemška omika! — Znani Gril, bivši kandidat za župana, se je povodom shoda jako nervozno obnašal. O tem pa še poročamo.
Občinski odbor v Orehovi vesi obstoji iz sledečih mož: župan Pišek Franc, svetovalci: Primec Fr., Lobnik Ant., Žigart Janez; odborniki: Horvat Janez, Kline Jan., Kopše Ant., Gcjčič Anton, Pungartnik Franc, Fanedl Janez, ^Divjak Miha, Faleš Jakob. — Sami vrli, pošteni možje, ki bodo vedno delovali v blagor in procvit domovine.
Slovenski ne zna. Gosp. Jose! Wutti trgovec v Slov. Gradcu, ne zna slovenski! Tako je izjavil pred kratkim, ko muije hotel sodnijski sluga dostaviti slovenski poziv. Kaj bo sedaj? Gosp. Josef Wutti ne razume slovenski! Slovenci bi pa tako radi pri njem kupovali, a gospod ne razume slovenski. Smola, toda ne za Slovence, ampak za Wut-tija, ki ne razume slovenski!
Št. Ilj v Slov. gor. Tukaj je razpisana služba c. kr. poštarja. Na razglasu, kateri je pisan samo v nemškem jeziku, smo zapazili, da se ne zahteva, da bi naj bil imenovani uradnik vešč obeh deželnih jezikov. Dovoljujemo si vprašati slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, zakaj ne skrbi, da bi se postavil na to mesto tak poštar, kateremu ne bode slovenska beseda tuja in nerazumljiva? Zdaj imamo gospodično, katera nas čudno gleda, ker ne razume slovenskega jezika, da celo beseda pismo ji je popolnoma nerazumljiva. Če kedo vpraša po pismu, ga nekaj časa gleda, potem pa ga vpraša, zakaj ne pove nemški. Zaradi tega mi zahtevamo, da se na to mesto postavi uradnik, vešč obeh deželnih jezikov.
Od Sv. Ilj a v Slov. gor. se nam še piše: V četrtek, dne 27. avg. je bil za nas obmejne Slovence velepomemben dan, vele-znamenit pa tudi za celo našo Slovenijo. Vršila se je namreč v Št. Iljski občini občinska volitev, in Slovenci smo zmagali. Že pred tremi leti so pri volitvi Slovenci vrlo delali, a so propali, ker nedostajalo jim je odločnega in vstrajnega voditelja. Za to dobo pa nam je sam Bog podaril nad vse izbornega vodjo v osebi č. g. Roškarja. Le njegovemu energičnemu delovanju se imamo zahvaliti za dober izid. Predvsem pa so tudi hvale vredni naši zavedni možje volilci, kateri so v tako velikanskem številu prišli volit ter so se s tem činom osvobodili iz krempljev naSih od vseh vetrov pritepenih nemčurjev. Izvoljeni so v III. razredu odborniki gg.: Cimperc Fr., Freiham Fr., Tišler Miha, Ferk Josip; namestnika: From Rupert in Potočnik Franc. V II. razredu nasprotniki: FiSereder, bivši župan v Št. Ilju, Repnik, bivši župan v Cirk-nici, Gierlinger, Rudoifer, namestnika pa: Flucher K. in Sadu F. V I. volilnem razredu gg.: Thaler Fr., Swaty Karol, Celcer Franc, Bauman Janez, namestnika: Bračko Rudolf in Lamežnik Josip. — Ko se je razglasilo, da so slovenski kandidatje prodrli tudi v I. razredu, bilo je veselje zmagoslavja na naši strani nepopisno.» Videl sem kmeta, ki se je jokal veselja, objemali so se kot bratje, prepevali pa napivali in veselja poskakovali. Ko pa nam je dični naš vodja spregovoril tudi
navduševalne besede, ter omenjal, da se bode te naše zmage veselila cela Slovenija, je radost volilcav prikipela do vrhunca. Kako pa so se držali nasprotniki, si sami dragi bralci lahko mislite. Skrajno potrti so odkobacali z volišča. Razne zanimivosti izza volitve priobčim prihodnjič.
Polički očka Reininger jo je kaj kla-verno pobrisal s svojim šimelnom iz voiišča v Št. Ilju, ko so zmagali Slovenci. Dobremu ateku Repniku je s solzami v očeh tožil: »Ah, škoda za tiste svetle »Siidmarkine« kronice, ki sem jih zlučal za agitacijo. Ti
prokleti.....1« Kot grah debele solze mu
zaigrajo po licih, da so ga atek komaj uto-lažili. He, he, Reininger, pojdi raje prihodnjič slepe miši lovit, ne pa agitirat.
Slovenske stariše v Mariboru in bližnji okolici opozarjamo, da se vrši vpisovanje otrok v vadnico c. kr. učiteljišča v Mariboru dne 16. sept. od 3 do 4. ure popoldne. Slovenski stariši, dajte svoje fante le v to šolo I Ne zamudite pravočasnega vpi-sanja! Primerna šola za dekleta slovenskih starišev pa je ljudska šola pri čč. šolskih sestrah! Izdajica naroda je, kdor pošilja svoje otroke v nemške šole, dokler ima slovenske na razpolago!
Iz Spod. Polskave se nam piše: Tukaj prirejeni shod je hudo spekel .«podnje-štajersko nemčurstvo, kar se razvidi iz njihovih listov. Pišejo seveda o shodu tudi laž-njivo, toda to je že njihova navada, katero vsakdo dobro pozna, gotovo tudi njih čitatelji. Toda opozarjam Vas, gospod urednik, da je tudi »Domovina« v svojem poročevanju zagrešila hudo napako, ker piše, da »pol ure od postaje Pragersko leži velika slovenska naselbina Spodnja Polskava.« Polskava — slovenska naselbina?! Gospod urednik, popravite to napako, na katero sem Vas opozoril, kakor se zdi Vam dobro in primerno.
Volitve v okrajni zastop gornje-radgonski se vršijo dne 10. sept. ob 2. uri popoldne za veleposestvo, dne 11. septembra ob 8. uri z a r a n a za kmetske občine. — Kmetske občine volijo 17 zastopnikov! Narodni slovenski volilci, bliža se za vas vele-važen trenutek. Ako pridete vsi na volišče in ako volite složno, potem boste okraj oslobodili mnogoletne nemčurske nadvlade. Ves slovenski narod gleda prihodnje dni na vas ter pričakuje od va3, da zopet okraju pridobite častno ime med slovenskim ljudstvom. Z gospodarjenjem sedajnega okrajnega zastopa je celi okraj nezadovoljen. Ceste so slabe, doklade velike. Bikeci so bili kupljeni, pa niso bili za naš kraj, Le doklade so vedno rastle! Od 18 % na 20 %, »n od 20 na 27 %• Kam pridemo, če bo šlo tako naprej? Volite, narodni volilci, svoje kmetske tovariše v okrajni zastop, ne pa gospode in njih pod-repnike, katerim ste kmetje le »vozgrivci«. Rešite, kmetje, dae 10. in 11. ča3t kmetsko in čast slovensko!
Mesto nadučitelja ja razpisano na dvorazredni šoli v Koprivnici. Kraj ima ces. kr. pošto, leži ob okrajni cesti eno uro vožnje od železniške postaje Rajhenburg. Prošnje se naj vložijo do 20 sept. t. 1.
Nezgoda na železnici. V Slovenjem-gradcu je vlak, v katerem so bili vojaki 97. pešpolka, dobil tako silen sunek, da so se nekateri vojaki močno pobili na glavah.
Nesreča. V Trbovljah se je ponesrečil delavec Anton Jelen. Hotel je skočiti na voz, pri tem se mu je spodrsnilo ter je priš6l z negi pod kolo, ki mu je zlomilo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu nogo odrezali. — Pokrivač Janez Kral iz Loke pri Zidanem mostu je padel 28. avg. pri pokrivanju v Šmarju pri Sevnici raz streho sedem metrov globoko ter se tako močno poškodoval, da je dne 29. avg. umrl.
Ogenj. Dne 26. m. m. je nastal ogenj v dimniku hiše veleposest. Mih. Dernovšeka v Dragi pri Trbovljah. K sreči so takoj na lice mesta došli narodni gasilci pogasili ogenj, da se ni razširil. — V sredo, dne 26. avg. okoli k8. ure dopoludne je začelo goreti v
kolarnici posestnice Ivane Plomberger v občini Skoke pri Mariboru. Zgorela je tudi hiša in gospodarsko poslopje. Bržkone so zopet zažgali otroci. — V Slov. Bistrici je zgorela dne 26. m. m. zvečer kolarnica posestnika Franca Strasser. Požarna bramba je zabra-nila, da se ni ogenj razširil na bližnja poslopja. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — V Apačah pri Radgoni je zgorela 27. avg. hiša in gospodarsko poslopje Ivana Molih. Tudi tukaj so baje zažgali otroci. —
Četrta obrtnijska zadruga v Ljutomeru. Kakor smo pričakovali, tako se je tudi zgodilo. Pri volitvi starešinstva četrte obrtnijske zadruge, so bili soglasno izvoljeni sami narodno zavedni možje in sicer: Načelnikom g. Alojzij Vršič, trgovec; načelnikovim namestnikom g. Fran Sever, vinski trgovec; odbornikom gg. Ivan Kukovec, pek, Ivan Vaupotič, gostilničar, Jakob Kolarič, mesar, vsi iz Ljutomera in Ivan Ribič, mlinar v Cezanjevcih; namestnikom pa gg. Franc Marinič, gostilničar v Radoslavcih, Matija Škrlec, trgovec z usnjem v Ljutomeru in Alojzij Štibler, lastnik paromlatilnice v Kri-ževcih. Volitve se je udeležilo 77 zadružnikov, kateri so vsi volili kakor jeden mož in to vkljub vsemu obrekovanju in hujskanju od nemškutarske strani, kateri pa so žalibog pomagali tudi nekateri zaslepljenci, katere smo doslej smatrali narodnim. Med volilci smo pa zapazili tudi človeka, kateri si je pri zadnji volitvi največ prizadeval za zmago nemškutarjev ter ž njimi volil in še je tudi pred sedajno volitvijo za iste strastno agitiral, kateri ¡pa je sedaj, ko je viddl, da ne bode vse nič pomagalo, zaradi tega raje z nami potegnil, da bi s tem vcltlcem natvezil, da je tudi dobro naroden, da bi si v naših vrstah zopet pridobil odjemalcev, katerih je po 2adnji volitvi že precej zgubil. Kako daleč pa sega ta narodnost, sklepamo iz dejanj tega možakarja, kateri j? takoj po prejšni volitvi začel konkurenco delati našemu narodnemu trgovcu in kateri tudi pošilja svoje otroke v nemško šolo. Mi pa nismo tako naivni, da nebi znali razločevati med besedami in dejanji. Kaj so pa storili naši vsega-mogočni nemškutarji? — Puške so pometali v kuruzo, in se poskrili. Oni gospod Prager, ki je bil pri zadnji volitvi tako glasen, je sicer prišel, ko pa se je klicsto njegovo ime, se ni oglasil, ker je najbrž moral iti domov gledat, da bi mu kvas ne prekipel. Kaj pa vi, gospod Strasser? Boste se morebiti sedaj zopet pritožili zoper volitev? Zakaj pa ste tako zbežali, kakor da bi bili vzeli preveč soli iz Karlovih varov? No tolažili ste se pač, kakor ste se zamogli: »Hat is nix zu machen; gemer!« Tako je tudi prav in veseli nas, da ste vsaj to sprevidli. Naša zmaga je tedaj bila taka, da lahko služi našim nasprotnikom v svarilo, da se ni dobro z ognjem igrati. Na drugi strani pa naj služi tudi našim narodnim obrtnikom v spodbudo, da storijo vselfj in povsed svojo narodno dolžnost. Ta sijajni izid volitve pa se je dosegel le z majhno agitacijo iz narodne strani, in če bi se naše pelitično in gospodarsko društvo hotelo le neke 1 ko vzdramiti in le količkaj delovati, bi pri probujenosti našega naroda tudi pri drugih pr.l.kah smelo pričakovali enakih uspehov. In k temu nam že enkrat pomozi Bog in sreča junaška!
Cesar je potrdil izvolitev g. Alberta Stiger, načelnika okrajnega zastopa za slo-venjebistriški okraj in gosp. Franca Petzolta njegovim namestnikom.
Ruski car na Štajerskem. Poroča se, da se bo ruski car za časa svojega bivanja v Avstriji vdeležil cesarskih lovov na Gornjem Štajerskem.
Podražen petrolej. Petrolejske rafiae-rije so zvišale cene petroleju za mesec september za 50 v.
Utonil jo pri kopanju v Savi blizu Rajhenburga 62 letni Anton Petančič v pon-deljek, dne 24. m. m. Truplo so potegnili iz vode 26. m. m.
Na c. kr. samostojnih nemško-slo-venskih gimnazijskih razredih v Celju
se vpisujejo učenci v prvi razred za prihodnja šolsko leto 16. septembra od 8. do 11. ure. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 11. uri dopoldne. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v prvi razred, morajo priti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska spričevala. — V Celju, dne 1. septembra 1903.
Najden denar. V sladkogorski župniji se je našla precejšna svota denarja ter jo lahko isti, ki dokaže, da jo je izgubil, vsak čas dobi v župnišču. v
Galicija pri Žalcu. V nedeljo, dne 6. sept. 1903 popoludne ob 4. uri vrši se osnovalni shod kmetijskega in bralnega društva v Galiciji pri Matjažu z jako zanimivim vsporedom, kakor govori, petje, diletantne predstave itd. Glavna reč pa je ta, da sklicujejo ta shod gališki fantje, kateri se želijo dvigniti tako duševno kakor gospodarsko do višje stopnje kakor dosedaj, in ravno zato je želeti, da pride na to zborovanje dovolj naroda skupaj, kajti gre se za nič manj kakor za dušni in telesni blagor gališkega naraščaja.
Od Sotle se nam poroča, da so izvršili merjenje za uravnavo reke, ki je vsako leto opustošila mnogo polja s preplavljenjem. Upamo, da bo merjenju sledila tudi kmalu izvršitev.
V	Vojniku so si izvolili za župana g. Tratnika, o katerem pišejo nemški listi, da je vrl Nemec. No ime nič ne priča o pristnosti njegovega nemškega značaja!
Iz Laškega se nam poroča: V tukajšnje toplice se je prišel zdravit nekdanji veliki vezir perzijski Hadji Ali Khan.
Cerkvene stvari»
Sv. Peter pri Mariboru. Kakor druga leta bo tudi letos na praznik rojstva Marijinega v prijazni cerkvici Gorske Matere božje romarski shod. Poskrbelo se bo, da romarji lahko opravijo svojo pobožnost. Letos pa bo svečanost tem slovesnejša, ker se bo vsa prenovljena cerkev znovič blagoslovila.
Društvena poročila.
JMladinska veselica pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Dobili smo dolgo poročilo o t-jj veselici, katerega pa ravno radi obsežnosti danes ne moremo priobčiti. Kakor povzamemo, je veselica krasno vspela. Petje in igranje je bilo izborno. Slavnostni govor je imel g. dr. Jak. Žmavc ter razpravljal, kakšno naj bo delovanje bral. društva na kmetih. Za njim je govoril tudi mladenič R. Nemec.
Ljutomer. Šolska veselica se vrši na Malo Gospojnico to je v torek 8. septem. po večernicah ob treh popoldan na vrtu g. Ku-kovca. Vspored obsega tamburanje, petje, de-klamacije, otroške igre in pogostovanje otrok. Stariši in vsi prijatelji Franc Jožefjve šole in šolske mladine so vljudno vabljeni.
V	Okoslavcilv pri Sv. Juriju ob Sčavnici se bo blagoslovila brizgalnica mladega prostovolj. sloven. gasilnega društva v nedeljo, dne 6. sept. t. 1. Kakor se kaže na vseh krajih, napredujemo z velikimi koraki pri S/. Juriju. Mlademu društvu pa želimo obilo vspeha v korist svojemu bližnjemu in narodu, iz katerega smo izšli. Z veseljem bi vskliknil s pesnikom: »Nov zarod vstaja, pomlajen ves nov.«
Gasilno društvo v Dragotincih. Dne 23. avg. se je blagoslovila brizgalnica slov. prostov. gasilnega društva v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Cela vas se je oblekla v praznično obleko in tudi brizgalna je bila lepo okinčana. Kakor čili »Sokoli« korakali so slovenski gasilci ponosno in junaško, in svetle čelade so se bliščale v solncu. Veličastno so se glasile pesmi pevcev pri njih maši, da je človeku nehote poskakovalo srce in se povzdignilo goreče k molitvi za dragi slovenski dom. Vrli gasilci, čuvajte in branite last svojega bližnjega, čuvajte in branite tudi last svojega naroda. V to vam pomozi Bog!
Velika ljudska veselica v Št. Lenartu v Slov. gor. Tukajšnje »bratno in
gospodarsko društvo priredi dne 6. septem. t. 1. v proslavo Nj. veličanstva Fran Josipa I. veliko ljudsko veselico na vrtu gostilne g. Poliča z jako zanimivim vsporedom. Odbor društva se je veliko trudil, priredili veselico jako zabavno, zato upamo, da bo ta naš trud poplačan z obilnim obiskom. Iz Št. Lenarta in okolice naj pride vse slovensko, kar leze in gre, ta dan na veselico. Upamo, da nam bodo Mariborčani vrnili naš obisk povodom velike Ciril in Metodove slavnosti v juniju!
Z vez»^ slovenskih požarnih bramb za Spod. Štajersko je sklenila, da bode njeno glasilo samo celjska »Domovina«. Opravičeno dvomimo, da bode ta sklep ugajal vsem požarnim brambam. Ca bo Zveza postopala strankarski, ne bode dosegla svojega namena, da združi vse slovenske požarne brambe pod svojim okriljem.
Prošnja. »Kmetijsk. društvo Lešnica in okolica pri Ormožu« si snuje svojo društveno knjižnico. Miado, od aprila t. 1. delujoče društvo, katero se bavi edino le s kmetijstvom, šteje danes blizu 200 udov. Sedanje denarno stanje je seveda še prav slabo. Društvo si je med drugim s primerno velikimi stroški zasadilo svoj lasten amerik. matičnjak. Obračamo se torej do Vas, p. n. rojaki z vljudno prošnjo: podpirajte nas! Podarite društvu knjig in časopisov gospodarske ali poučljive vsebine, ali nas podpirajte z denarnimi doneski. Prejem blagohotno poslanih daril se bo potrdil v naših časopisih. Na ¿dar! Za »kmet. društvo Lešnica in okolica«: F r. V a b i č, t. č. predsed.
Iz drugih krajev.
Papeževa dobrodelnost. Leon XIII. je svoje usmiljenje do revežev in ubožcev pač podedoval od svoje pobožne matere Aue, ki je bila znana v vsi okclici karpinetski kot velika dobrotnica. Zlasti v letih 1853. in 1854 se je blagi starček, ko je bil še nadškti v Perugiji, pokazal kot moža, ki ima usmiljenje s svojim trpečim bližnjikom. V zimi onih let je začela namreč lakota trkati na vrata ubožcev. Na nadškcijv nasvet sestavile so se posebne komisije in se nabirali denarni doneski. Leon je prekosil vse s svojim vzgledom in ubožci so se v celih trumah obračali do njega. Dal je napraviti veliko kuhinjo in v veliko veselje mu je bilo, da je mogel reveže nahraniti v svoji škc lovski hiši. Ko je potreba postajala vedno večja, ni njegova dobrodelnost poznala nobene meje. Zlasti je skrbel za osirotele otroke, za katere je ustanovil nove zavode. Tudi kot papež je zelo radodarno podpiral mestne ubožce v Rimu in okolici, o čemur so časniki vsako leto prinašali daljše poročilo.
Prepir zaradi vislic. V srednjem veku so imele, posebno po nemškem, nekatere vasi pravii.o, vesiti zločince. Tako tudi neka vas v Tiringu. Ker pa že v dotični vasi dolgo ni bilo kakega vešal vrednega zločinca, so vislice polagoma strohnele in razpadle. Kar so nenadoma zasačili nekega glasovitega ropat ji, katerega bi po postavah morali obesiti. — Pa kaj početi? Stara vešala niso več za rabo, za nova ni denarja, ker je občina pre-uboga! Kar se je domislil nekdo, da ima sosednja vas tudi svoja, še popolnoma nova in vporabca vešala. Meni nič, tebi nič so vlekli roparja k sosednjim vislicam, djali mu vrv za vrat ter ga poslali na drugi svet, to pa brez dovoljenja ali vprašanja dotične občine. Ko so pravi posestniki vešal videli, kaj se je zgodilo, začel se je hud prepir med cbf-inama. Ker se doma niso mogli pobotali, pritožila se je dotična občina celo pri skupnem deželnem knezu, vsa razjarjena, da so se posluževali sosednji občani njihovih vešal. Med drugim je stalo tudi sledeče v pritežbi: »Da bi se prebivalci iz sosednje vasi posluževali naših vešal, to ne gre že iz tega vzroka, ker smo mi svoja vešala postavili za — nas in naše otroke!«
Maščevanje. Blizu Ribnice je zgorela neka vas do tal. Po oglju so brskali vaški otroci ter začeli nabirati žeblje in druge manjše železne ostanke. Prišli so tudi ribniški otroci ter začeli nabirati žeblje, a domači otroci so jih napodili. Sedaj so pa vpili ribniški otroci: »Le čajte, čajte, bodemo že Bega prosili, da bo tudi pri nas gorelo, potem vam na mi ne bodemo pustiiižebljev pobirati!«
20 funtov ledu na dan. Neko dekle v Wellstonu v Ameriki poje vsak dan od 15 do 20 iuntov ledu. Vkljub temu je popolnoma zdrava.
Pritlikavka umrla. Iz New Yorka pišejo: Gdč. Mary J. Piercey, baje najmanjša ženska na svetu, je umrla v svojem stanovanju v Bayonne. Bila je 31 palcev visoka, tehtala je 50 fantov in je dosegla 40 let. Vročina zadnjih dni je kriva njene smrti.
Nov način tatov. Tatovi pridejo vedno na neke nove misli, da zamorejo krasti. V Parizu se je dogodil naslednji dogodek: Neka imenitna gospa je stopila v prodajalno, da si kupi novo obleko. V tistem trenutku, ko je ona stopila v prodajalno, je obstal zunaj nek gospod, ki se je sprehajal pred prodajalno, ogledoval izložbo, ter tupatam postal pred vratrai in gledal v prodajalno, prav kot bi čakal gospo. Gospa v prodajalni je izbirala in izbirala dragoceno blago. Stopila je z denarjem h blagajni, da bi plačala — a v tistem trenutku skoči čakajoči gospod v prodajalno in udari gospo za uho: »Nesrečnica! Ali ti nisem prepovedal te obleke kupiti?!« ji potegne denar iz rok ter zbeži predno so navzoči zaznali, kaj je. Gospa pa je omedlela in trajalo je dokaj časa, predno se je zopet zavedla. Poslovodja pa ji je nato dejal: »Mi-lostljiva, zelo obžalujemo ta dogodek, toda če Vaš soprog ne želi« ... »Moj soprog?« se začudi gospa, »jaz ne poznam trga človeka; tat je.« In s solznimi očmi je nato pros-.la gospa, da so to takoj javili policiji. Pa o tatu ni duha ne sluha.
fžospodarske drobtinic«.
Posojilnica — Raifieisenovka na Bizeljskem bode odslej slovensko uradovala, sprejemala tudi hranilne vloge, katere po 4'/2 % obrestuje, m razširila svoj delekrog še na sosedni župniji: Kapele in Pišece.
Poziv slovenskim čebelarjem.
V večini slovenskih krajev daje ajda čebelam glavno pašo. Pri nas na Spodnje Štajerskem je navada, da oni čebelarji, ki čebelarijo še po starem sistemu t. j. z nepremakljivim satovjem, pomorijo po končani paši, to je navadno v drugi polovici meseca septembra, gotovo število čebelnih ljudstev, iztrgajo satovje iz panjev ter^tako vso vsebino panja prodajo. Zdaj pridejo medalji v vasi medu kupovat, in tudi razni drugi trgovci se za ta čas pečajo z medovim barantanjem. Pa kako ti ljudje pri tem postopajo! Kupec ima ob cesti postavljen odprt sod, v katerega po-meče kupljeno blago. Razume se, da med privabi ogromno množino sosednih čebel v ta sod. zlasti ker je paša že končana. Kupec,
oziroma njegov delavec pa prav hladnokrvn o po sodu okoli z metlo čebele vkup pometa ter jih z debelim batom v med — prav za prav v ono ostudno brozgo — pomečka in potlači, da bi mu medu no odnašale.
Dragi čebelarji! Vprašam Vas tedaj, ali je to početje današnjemu času XX. stoletja primerno? Prvič je jako ostudno, gabljivo; pomislimo, da prosto kmečko ljudstvo samo to nesnago zopet popije, menda sam in pa gospoda medice ne mara. Drugič pa pomorijo medarji s tem v resnici nečloveškim početjem mnogo čebel, saj se jih v enem takem sodu v četrt uri na tisoče pomečka. Skušnja uči, da so čebelni panji v krajih, kjer se je med kupoval, v takih časih jako na ljudstvu oslabeli, vendar neveden lastnik ni vedel vzroka.
Ali bi se dalo to krivično postopanje takih kupcev zabrauiti? Gotovo! V naših dandanašnjih postavah se najdeta dve točki, ki govorita o: „Poškodovanju tuje lasti" in o „gromadni moritvi koristnih živali." Kupec torej, ki na zgoraj omenjeni način čebele mori, se brezdvomno krivega stori teh dveh prestopkov. Z ozirom, da bi zamogel s tem storiti čebeloreji v obče veliko uslugo, dovoljujem si vsem čebelarjem onih krajev, kjer je kupovanje medu na omenjeni način v navadi, priporočati sledeče:
čebelarji posameznih občin, ali 'več občin skupaj, naj bi vložili potom občinskih uradov pri c. kr. okrajnem glavarstvu nujno prošnjo z mnogimi podpisi čebelarjev, naj bi se na podlagi omenjenih dveh paragrafov takoj izdelal ukaz, da se sme med kupovati le v popolnoma zaprtih prostorih; vsak, ki pride in odide, mora vrata za seboj zapreti; kdor na javni cesti ali sploh na prostem med prevaža ali prenaša, mora ea imeti v zaprti ali dobro zavezani posodi, da čebele ne pridejo do medu; kupec sme sode z medom le popolnoma pripravljene iz kupovalnega prostora odstraniti. To varnostno postopanje je tembolj potrebno, ker je mogoče, da pride na prodaj tudi po gnjilobi okužen med, s kojim bi se lahko čebele' celega kraja okužile. Gnjiloba je pa, kakor je čebelarjem znano, pri čebelah istega pomena, kar je kuga pri ljudeh in pri večjih domačih živalih.
Obrnil sem se na nekega pravnika, da bi mi one točke iz postave poiskal in natančneje razjasnil, pa ne vem si razlagati vzroka, da mi ni odgovoril. Hotel sem namreč ta dva paragrafa tukaj doslovno omeniti, da bi ju zamogel vsak v prošnji natanko navesti ter se na to opirati.
Toliko tedaj toplo priporočam vsem mislečim čebelarjem. Varujmo se take škode, ki se da odvrniti; saj moramo tudi mi čebelarji proti koncu pa še med odjemati „pri zaprtih vratih", ako nočemo po ropariji škode trpeti. Tem čebelam, koje bi nam medarji pomorili, lahko tedaj rešimo življenje, nasproti onim, ki nam jih v teku leta neugodni vremenski pojavi poberejo, pa ue moremo pomagati!
Jan. Jurančič,
Loterijske številke Gradec 28. avgusta: 56, 83, 17, 28, 37. Dunaj 28. avgusta: 61, 90, 35, 26, 62.
Društvena naznanila.
Dne 6. sept. Veselica pri Kapeli z gledal, predstavama, slavnostnim govorom in petjem na telovadnem šolskem prostoru. Začetek po večernicah.
» » » »Kmet. braln. društva pri Sv. Lovrencu nad Mariborom« veselica v gostilni g. Fr. Skačeja z govori, Šaljivo loterijo in prosto zabavo ob 6. uri popol.
» » » »Katol. del. društva v Mariboru« izlet v Kamnico in koncert na vrtu gost lae g. Šerag.
» » » »Bral. društva v Negovi« veselica s petjem, tamburanjem in gled. predstavo v prostorih g. Lasbaherja v Ivanjcih.
» » » »Bral. društva pri Sv. Andražu v Slov. gor « veselica z govorom č. g. F r. G o mi I Seka in gledal, igro »Eno uro doktor.«
» » » »Bral. društva v Novicerkvi« veselica z dvema gledal, igrama in petjem. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
Dae 8. sept. Veselica pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. v gostilni g. Horvata. Slavnostni govor govori g. dr. Fr. Ilešič. Zadetek ob 4. uri pop.
» » » »Požarne brambe v Središču« koncert v gostilni g. Horvata. Začetek ob 4. uri popoludne.
Dne 13. sept. »Katol. izobraž. društva v Studencih pri Mariboru« izlet k Sv. Petru pri Mariboru.

DEMETRIJ QLUMAC,
ko tiar y Mariboru
Kaserngasse št. 13.
Kaserngasse št. 13.
priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni.	265 16

if^P IV « r oči Iii za
krajevne razglednice
lično in fino izdelane
sprejema
tiskarna s w. Cirila
Cena vžigalic: 6
1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-— franko Ljubljana 2% popusta
1 orig. zaboj s 500 zav.
(Flaming) K 52;— franko Ljubljana 2% popusta
VŽIGALICE
družbe Cirila in Metoda Zaloga pri Jv.Perdano v Ljubljani
k!
K
CS
Slovanske Knjižnice „Pod lipo" 2. zjez. Stolni dekan
d- Ivan Križanič.
Cena knjigi 30 v, s pošto 35 v.
— Dobi se v —
tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroške ulice št. 5.

pritlična, 10 let davka prosta, z vodovodom, s pritikajočim se vrtom, v zdravi legi v Mariboru, se vsled preatavljenja lastnika proda po ceni. Pripravno za pen-zijoniste. Naplačilo 2000 K. Naslov pri upravništvu.	447 S—2
Vlravlj i nska j aj ca
439
W£* knpnje	32
po najvišji ceni trgovec
31. i Jcrdajf«,
Maribor, Zofijni trg.
Jožef lira uši 1.
izdelovatelj orgelj
H	v i>t a r i b o r 11
Z# se priporoča veleč, duhovščini v izdelovanje cerkvenih orgelj vsake •• velikosti po najnovejšem pneumatičnem sistemu z lepimi, milodonečimi gla-tf sovi. Za orgije se jamči več let.
Prevzemam tudi predelavanje, poprave in uglaševanje orgelj. #S	Ocene že izvršenih del kakor tudi proračuni so brezplačno na raz-
polago.	33 12—9
VABILO
k občnemu zboru „Hranilnice in posojilnice na Ljubnem", k< se bo vršil dne 14. septembra 1903 ob 9. uri dopoludne
v posojilniški pisarni s sledečim vsporedora: 1. Pregled in odobrenje letnega računa za 1. 1902 ter razdelitev čistega dobička. 2. Sprememba pravil. 3. Razni nasveti. — Ako bi se cb določeni uri ne sešlo dovolj udov, vršil se bo občni zbor eno uro pozneje z istim vsporedom in pri vsakoršnem številu navzočih udov. Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, dne 30. avgusta 1903.
461 l—l Ig. FIndernik, ravnatelj.
p
¡1 Vsaka beseda 1
stane 2 v. j
Najmanja ] objava 45 v. -
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda [H
stane 2 v. |f>
__ w
| Večkr. objava ff po dogovoru. [jI
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništTS se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Peska ali šodra iz apnenega kamna kdor želi, ga lahko dobi pri gospcj Ri-tonia v Poličanah.	337 10-9
Gostilna s koncesijo v Novi vasi pri Mariboru, na prav lepem prostoru, z velikim, lepim vrtom in dobrim prometom, se proda. Naslov pri upravništvu.
396 5—5
Novozidana hiša, dva vrta za zelenjavo, studenec z dobro vodo in stav-bišče, 5 stanovauj, prodajalna z mešanim blagom, 5 minut iz mesta, se po ceni proda. Vpraša se v Novi vasi št. 151.
393 3—5
Enonadstropna hiša, v lepi legi, za trgovino, ali pa za penzijoniste pri pravna, z lepim vrtom, se zavoljo odpo-tovanja po ceni proda v Sludenicah pri Mariboru, blizu cerkve sv. Jožefa. Vpraša se pri upravništvu.	400 (ft)
Hiša s 5 stanovanji, studencem in lepim vrtom, se proda. Več se izve pri lastniku v Studencih pri Mariboru št. 113.
442 3-2
Nova, enonadstropna hiša na vogolu z 9 stanovanji, v modernem slogu zidana, z dvema verai dama, pred hišo lep vrt, studenec itd. se takoj prt da v Studencih pri Mariboru št. 140 za 34.000 kron.
421 6—4
SVIaEa hiša s sadnim in zelenjadnim vrtom, za vpokojence ali obrtnike posebno primerno, je na prodaj za 6500 gld. Več pove Anton Merzhun, Maribor, Weinbau-gasse 23.	352 4-4
Novozidana hiša s tremi sobami, z eno kuhinjo, blizu farne cerkve, za vpokojence primerna, se proda. Lep razgled, sadni in zelenjadni vrt, 3 orale njiv, hlev za konja, krave in prašiče, vse zidano in z opeko krito. Natančneje se izve pri dedičih pokojnega Jožefa Vaupotič pri Sv Juriju ob Ščavnici.	444 3—2
Enonadstropna hiša, 12 let davka prosta, s prodajalno, najemnine na leto 700 gld., se proda za 8000 gld. v Studencih pri Mariboru, Schoscliteritscbgasse št. 165. Izplača se 4000 gld. 456 3 1
Dve novo zidani vili, vsaka s 6 stbami, s prodajalnicama in vsaka z letno najemnino 370 gld. se proda za 450J gld. na Ptujski cesti blizu Tržaške ceste. ¡Izplačati je 2000 gld.	457 8—1
Vila, s petimi sobami, zraven lep, obokan hlev, škeden, polje, lepe vinske brajde, najemnin» za hišo znaša 2i-8 gld. na leto, se proda za 6000 gld., izplačati je 3500 gld. stoji na Ptujski cesti štev. 16 pii Mariboru.	458 1—1
»1
sms
Kot cerkvenik išče službe dobro priporočen, zanesljiv in trezen mož. Naslov pove npravništvo.	441 3—2
2 sodarska učenca sprejme takoj Mihael Cignar v Mariboru, Schillerst!-, št. 17.	429 3—3
Krojaški pomočnik, dobro izurjen, priden in zanesljiv, ki zna tudi prodajati, se sprejme. Dobi 6 kron na teden plače. Körner, Št. Ilj v Slov. gor. 449 2-1
Službo občin, tajnika in redarja išče v kaki večji občini blizu Celja slovenščine in nemščine zmožen mož. Pisma na upravništvo.	453 1—1
Hlapec za postiijona, ki je pošten in priden, se išče. Dobi 24 K plače, hrano in stanovanju. Ponudi e na upravništvo. 452 2—1
Trgovskega pomočnika z dobrimi spričevali z dežele za mešano trgovino in enega učenca iz dobre hiše sprejme' takoj Vinko Zorko pri Sv. Andražu v Slov. gor.	450 3—1
Nova hiša, v tv.carskem slogu, 12 let davka prosta, v bližini Maribora, z vrtom, dvoriščem, kletjo, perilnico, blizu gozda, čez 500 gld. najemnine, se po ceni in pod ugod. pogoji proda. Naslov pove uredn.
446 3—2
Dobro obiskovana gostilna in
pekarija se proda ali da v najem. Več pove lastnik Janez Lah, gostilničar na Pilštanju.	451 3—1
EVSaio posestvo v celjski okolici s hišo, gospodarskim poslopjem, dvemi vi. nogradi, hosto in tremi njivami, se proda. Poizvedbe pri g. M. Neumiiller v Celju, vila Vekoslava.	448 3—1
80 litrov slivovice, liter po 70 kr. proda Jožef Horvatuš, Podgorje pošta Pišece.	462 2-1
Vizitnice
priporoča
Trgovski učenec, krepke postave, 14 let star in z dobrimi spričevali, iz dobre hiše, se sprejme takoj v mešano trgovino na deželi. Ponudbe na upravništvo lista.	459 3-1
Iiazno.
Šunka s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prašičji jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske Balame 80 kr., prave, boljše 1 gld., iz šunkna 1 gld. 20 kr. ogrske 1 gld. 80 kr. kilo. Velika klobasa en» 20 kr. Pošilja le dobro, pošteno blago od 5 kg naprej proti povzetju Janko Ev.
Sire v Kranju._320 6
Dijaka spodnje gimnazije in dobre hnse vzame v vse preskrbovanje blizu šol stanujoči I. We xl, nadučitelj v p., Zcfijni trg št. 3, 1. stopn, II. nadstropje.
443 3-2
dr- Bergmann
zdravnik v Mariboru 454
je odpotoval do 10. sept.
tiskarna sv. Cirila ««mmmmm
v IVIariboru.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
se priporoča
v razna tiskarska dela.
t
S tužnim srcem naznanjajo podpisani tem potom brez vsakega posebnega naznanila v svojem iu v imenu sorodnikov, svojim prijateljem in znancem žalostno vest, da je njihova ljubljena in nepozabna mati, oziroma stara mati, gospa
Doroteja Škerlec roj. Kardinal
bivša c. kr. poštarica, posestnica in gostilničarka pri Sv. Tomažu nad Ormožem
v četrtek 27. velikega srpana t. 1. ob '/¿H* ur' zvečer po dolgi mučni bolezni in po vsprejemu svetih zakramentov za umirajoče v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Ob enem zahvaljujejo podpisani prečastito domačo duhovščino za preobilni dokaz velike krščanske ljubezni do rajnke v njeni bolezni in smrti, — ogromno število občinstva, znance in prijatelje iz domačih in tujih krajev, slavno učitelj-stvo, gospoda tovariša od Svetinj in tukajšno si. žendarmerijsko postajo za žalostno posledno spremstvo — ter slavni toma-ževski mešan zbor za lepo nagrobnico „Nad zvezdami" pri sprevodu dne 30. velikega srpana t. 1.
Sv. Tomaž, dne 31. velikega srpana 1903.
Amalija Marin, Ivan Škerlec, Josipina Sivka, otroci.
Stanko Marin, c. kr. vad. učitelj in Anton Sivka, nadučitelj, zeta. Kristina J>kerlec roj. Simonič, sneha.
Angela, Vilko in Ljubica Marin, Tonček Sivka, Kristina Škerlec, vnuki.	257
• ; V-
' % - T' - •	x
Nove, suhe gobe kakor vse deželne pridelke EUflMlililil
ant. koleno,
- trgoveo v Celju. -
Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega	špecerijskega bi««a -jjfl
na debelo in drobno. 358 10—8

Naznanilo.
V Jjolci pri Žusmu vršili se bodo zanaprej vsako leto štirje novi sejmi in sicer:	435 3—3
13. aprila, 20. julija, 25. avgusta in 12. septembra.
Kadar pride eden teh dni na praznik ali nedeljo, bode sejem prihodnji dan.
Že letos se bodeta torej vršila dva sejma namreč:	dne
25. avgusta in 12. septembra. "TpH
Sejmišče leži tik okrajne ceste, železn. postaja je St. Jurij.
			
'. r: -V v! JJ5 -v - V .. v,			
SüüCXKXSüOöüüOi

Slike novega papeža Pia X.
prodaja
££ tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kor. nI. 5.
Zahirala.
455 1 — 1
Za izkazano mnogobrojno sočutje povodom smrti našega ljubega nepozabnega očeta
Franc-a Verbnjak
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo prečastiti duhovščini, slavn. pevskemu društvu „Zvon" in vsem dragim prijateljem in znancem, ki so prihiteli izkazat dragemu rajnemu zadnjo čast.
Sv. Miklavž pri Ormolu, dne 24. avg. 1903.
Žalujoči ostali.
				
sprejema hranilne vloge vsak delavnik oil S. do 12. nre dopoludne in jih obrestuje po 4 °/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, lten-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.	Stanje hranil, vlog 17 milijonov K. Rezervni zaklad nad 400.000 K. JVIC est ML hranilnica ljubljanska 320 15 na Mestnem trgu zraven r o t «v ž a ""SWS		Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4'/«°/o na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dojžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 •/» izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice iu na vrednostne papirjo in sicer po 4'/»°/o <1° 5°/o-	ij. ■P;,
				
lodqattlj in Mdoinik kat. tak. draitTO.	Oifovorsl antiinü: Ferdo Leskovar.	Tisk tiskarna it. Cirila.