Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 47 Nuša VANIČ Pomen naravovarstvenih ureditev ob državni infrastrukturi: povzetek načrtovanja ob HE na spodnji Savi HE  Brežice je predzadnja v verigi hid- roelektrarn na reki Savi pred mejo z republiko Hrvaško in prva v ravnin- skem delu reke v prostoru Republike Slovenije. Sledi ji še HE Mokrice, nato pa reka prestopi mejo s Hrvaško. Poseb- nost poteka reke v nižinskem delu sta predvsem upočasnitev toka in širša stru- ga, ki je v letih svojega preoblikovanja ustvarila posebne življenjske pogoje za številne rastlinske in živalske vrste. Na nekaterih prodnatih ravnicah, prekritih s tanko plastjo zemlje, so nastali obširni suhi travniki, ki so v našem prostoru za- radi intenzivne rabe tal postali redkost. Posebnost teh travnikov so orhideje, ki s svojo raznolikostjo vabijo k ogledu in občudovanju. Izkoriščanje nanošene- ga gramoza ob rečni strugi je ustvari- lo edinstvene habitate za redke ptičje vrste  (čebelarje, vodomce, bregulje, malega martinca), želve in dvoživke, kačje pastirje in še druge zanimive ži- vali, ki jih stroka spremlja in varuje ter skrbi za njihov obstanek. Življenje okoli reke in v njej je zelo bogato, zato je bilo mogoče pričakovati, da bo veliko truda in energije vloženo v to, da se posledice umestitve HE Brežice in HE Mokrice v prostor čim bolj omilijo. Zato so bili z državnima prostorskima načrtoma za HE  Brežice in HE  Mok- rice določeni številni naravovarstveni ukrepi, ki bodo prispevali k ohranjan- ju biotske pestrosti ob in v reki Savi. Podjetje Infra d.  o.  o., ki ima celosten pregled in nadzor nad načrtovanjem HE  Brežice in je zadolženo za izvedbo načrtovanih naravovarstvenih ukrepov, se je te obsežne in zahtevne naloge lo- tilo z vso resnostjo in ciljem, da bodo predvideni nadomestni habitati dobro izvedeni in da bodo služili danemu na- menu. Da je tako, potrjuje aktivno so- delovanje strokovnjakov za posamezna področja varstva narave pri vseh uredit- vah v prostoru. Z začetnimi strokovni- mi podlagami so bili določeni ključni habitati, ki bodo ob gradnji HE uničeni in bo zanje potrebna nadomestitev. Do- ločilo se je 6 nadomestnih habitatov in številne ureditve v zaledju akumulacij- skega bazena. Izvedbe naravovarstvenih ukrepov takih razsežnosti v slovenskem prostoru še ni bilo, zato se je na poti do primernih rešitev pojavilo kar nekaj vprašanj, dilem in ovir, ki so zahteva- le veliko medsebojnega usklajevanja in kreativnega razmišljanja projektantov, strokovnjakov, investitorjev in drugih déležnikov v prostoru. Tako bodo v prostor umeščene te nara- vovarstvene ureditve, ki bodo zelo po- membne za posavski in morda celo širši slovenski prostor: na levem bregu Save nadomestna gramoznica Stari Grad, nadomestni suhi travniki, nadomestna mokrišča, nadomestni habitat za želvo sklednico, na desnem bregu Save nado- mestna gramoznica in drenažni kanal v vlogi habitata za reo�lne vrste rib in številne ureditve na drugih drenažnih kanalih, na potoku Močnik in potoku Struga, na bregovih akumulacijskega ba- zena in v sami akumulaciji ter bližnjih gozdovih. Načrtovanje obvodnih habi- tatov je kompleksna stvar, ki s pravilnim pristopom povečuje možnosti njihove naselitve ter dolgoročnega razvoja in obstanka. Za primer lahko vzamemo nadomestno gramoznico Stari Grad in suhe travnike. Gramoznica Stari Grad je obstoječa gramoznica, za katero se v DPN za vzpostavitev nadomestnega habitata in prelivnega polja, ki bo zago- tavljalo poplavno varnost, načrtuje, da se bo povečala kar za štirikrat. Skupna površina gramoznice bo 57  ha, ki bo v večji meri podvržena občasnim poplav- nim razmeram reke Save. Edinstvenost take gramoznice zahteva premišljeno postavitev posameznih ureditev tako, da ne ogroža zahtevane hidrodinamike ob visokih vodah, torej nemoteno pre- livanje na retenzijske površine, hkrati pa omogoča razvoj več habitatnih tipov. V gramoznico se umeščajo gnezdilne stene za breguljke, čebelarje in potencialno za par ali dva vodomcev, obsežna nezaraš- čena prodišča za malega deževnika in potencialno tudi za malega martinca, otok za čigre in želve, dostop za želve in zaraščene plitvine za različne obvodne živali. Novonastali habitat bo po vzpo- stavitvi učni primer, ki bo opremljen z učno potjo, opazovalnicami za ptiče in informativnimi tablami. Vzpostavitev suhih travnikov na levem bregu Save je prav tako pilotni projekt, ki v Sloveniji še ni bil izveden. Zaradi izgube dela suhih travišč na desnem bre- 26. Sedlarjevo srečanje Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 48 gu se načrtuje nadomestitev izgubljene površine na levem bregu v velikosti 3 ha. Zagotoviti je treba pedološke pogoje, značilne za suhe travnike; torej s hranili osiromašeno zemljo in hitro površinsko ali globinsko odtekanje vode. Travnik bo nastajal na območju, na katerem so trenutno njive in ki je podvrženo občasnim poplavam zaradi prelivanja vode iz gramoznice Stari Grad. Uspeš- nost nastanka nadomestnega travnika je odvisna predvsem od začetne priprave terena in letnega spremljanja razvoja travišča. Izvedba tega habitata bo dra- gocena izkušnja, ki bo v prihodnosti pomagala ohranjati podobne ogrožene travniške ekosisteme v našem ali celo tujem prostoru. Na vse ureditve, tako na brežine aku- mulacijskega bazena kot tudi v drenaž- nih kanalih ter zalednih potokih in ob njih, bodo umeščene ekoremediacij- ske  (ERM) ureditve, ki bodo pomaga- le povečati biodiverziteto v okolju in samočistilne sposobnosti vodotokov. S pomočjo ERM se pristopa k delu urejanja brežin na sonaraven način. Na testnih odsekih se opazujejo dinamika vodne gladine in posledice, ki bodo nastajale na brežinah. Če se bodo ER- Mureditve izkazale kot učinkovite in trajnostne, se v prihodnosti pričakuje popolnoma drugačno urejanje brežin vodotokov. Naravovarstvene ureditve v sklopu HE  Brežice so torej v veliki meri pi- lotni projekti, ki bodo predvidoma precej spremenili pristop k prostor- skem načrtovanju večjih infrastruktur- nih ureditev. V prihodnosti je mogoče pričakovati, da bo pri načrtovanju še večji poudarek na spremljajočih nara- vovarstvenih ureditvah in ukrepih, ki dajejo prostoru dodatno vrednost in zvišujejo kakovost bivanja. V Sloveniji do zdaj nismo imeli tako obsežnega in celostnega urejanja, ki bi prostoru dalo toliko, kot mu je vzelo, oziroma še več, če upoštevamo, da bo HE  Brežice ob tem, da je to v osnovi energetski objekt, prav na račun naravovarstvenih ureditev povečala turizem v Posavju ter tudi po- tencial za izobraževanje strokovnjakov in laikov o pomembnosti naravnih in umetno vzpostavljenih habitatov. Pros- tor ob Savi bo postal učni poligon za vse prihodnje generacije, ki bodo živele bolj kakovostno in dinamično življenje. Dragocene izkušnje ob gradnji HE Bre- žice in njenih vzporednih ureditev bodo pomembne tudi za prihodnje projekte, ki jih bodo izvajala druga podjetja. Vsaka naslednja vodna ali obvodna in- frastruktura bo temeljila na predhodno pridobljenem znanju in s tem bo še bolj kakovostna in koristnejša za prostor, v katerega bo umeščena, in za lokalne skupnosti, ki v tem prostoru bivajo. Nuša Vanič, univ. dipl. ekol. Savaprojekt d. d. Krško, Krško, Slovenija 26. Sedlarjevo srečanje