W^ dan razen aobot, nedelj ^ ip praznikov.
. ^Uy except Saturday«,
^^uadsys 811(1
PROSVETA
glasilo slovenske naroml
ie podporne jednote
Uredniški In upravnilkl prostori: 2657 South Lswndsle Ave.
O (flea of Publication: 2057 South Lawn da la Ave. Telephone, Rockwell 4004
-YEAR XXXVIII
J^^ $6.00
*j^TggSTtt {5Tc!i,a S a»ygg CH1CAQO 13, ILL. PETEK, 8. FEBRUARJA (FEB. I). 1946 Acceptsnoe for mailing at special rate of pottage provided for In section 1103, Act of Oct. 2, 1917, suthoiited on June 4. 1018.
Subscription $6.00 Yearly STEV.—NUMBER 28
looflikl med Veliko Britanijo Rusijo zaradi Grčije izravnan
fantki umaknil zahte-)tlede odpoklica brit-,kih čet iz Grčije
;TNAJST SOD-K)V IZVOLJENIH
^n. 7. febr. — Varnostni ; organizacije Združenih na-jv je izravnal britsko-sovjet-jpor, nanašajoč se na na-st britskih čet v Grčiji, s .omisom. Ta spor je bil net viharnih diskuzij na članov varnostnega sveta (ndnjih dneh. Očitno je, da (iklenitev kompromisa v bi-i uspeh Andreja Višinskega, ^a podkomisarja za zuna-i zadeve in načelnika sovjet-i delegacije.
prejet je bil predlog, da Nor-J. 0. Makin, član avstral-delegacije in predsednik .nostnega sveta, objavi' izja-i, katero je sestavil Edward R. nius, načelnik ameriške gacije, kar se je zgodilo. S i izjavo se je svet izognil ruski olzitvi, da britske čete v Gr-iji ogražajo svetovni mir, na strani pa britski zunanji »ter Ernest Bevin ni dobil čenja. On je vztrajal pri evi, da mora svet izreči raz-o, da navzočnost britskih Iv Grčiji ne ograža svetovne-lairu.
[Vinski je tudi revidiral svo-Mte. Umaknil je zahtevo takojšnjega odpoklica i čet iz Grčije, zaeno pa sil. da ne bo prltlslcal na ni svet za sprejetje reso-ije i deklaracijo, da britske *te v Grčiji ogražajo svetovni
Izjavi, kitero je Makin preči-
1	in katero je varnostni svet
M. pravi med drugim: "Člani varnostnega sveta so ■di na znanje deklaracije de-Jitov Sovjetske unije, Velike "Unije, Francije, Kitajske, i Wralije. Poljske, Holandije. "Iipta in Brazilije glede navzoč-*ti britskih čet v Grčiji, podaja teku diskuzij. Prišli so do »jucka. da je zadeva rešena."
Po odobritvi izjave sta govori-Visinski in Bevin. Oba sto »žila zadovoljstvo, ker je bil Pr z*rad' navzočnosti britskih Grčiji izravnan s kompro-P*™. Višinski je dejal, da *ova delegacija odobrava iz-ker je njena odkritosrčna Jf utrdllev prijateljskih od-*)«v med Rusijo in Veliko ™No v interesu obeh držav .wuzenih narodov. Bevin je «[ naglasil v svojem govoru, ,e ^dovoljen, ker je Višin-umaknil prvotno zahtevo
*	takojšnjega" odpoklica |h cet iz Grčije.
kni varnostnega sveta in "na skupščina Združenih J™ so potem izvolili pet-
*	sodnikov, ki bodo tvorili prodno sodišče. Nominlra-P* bilo 76 kandidatov, na-
« sledile volitve. Izmed J« bilo petnajst iz-med .temi Američar. ! Hackworth. pravni
lenta L	deP«rt-
2	(>sl*11 vzniki so:
t M„EKi,R"d' Kan,dl; -r.
^WJ Bori-t'	R«i»ija; A bdel
R,d'wi' E«'Pt: Jule.
Kt v ,'nC'j,; Arnold D ■»'» A Brit,n'j»; dr.
P*"* .T v'. dr'
■ar,. » , . V'»wher, Belgiji; '	Mehika'
Kvizling Nedič izvršil
samomor
Ubil te je po skoku z okna jetniinice
Belgrade 7. febr.—General Milan Nedič, predsednik srbske lutkarske vlade v Belgradu v času okupacije Jugoslavije, je izvršil samomor. Življenje si je končal s skokom z okna tretjega nadstropja jetnišnice, v kateri se je nahajal. Naznanilo o samomoru Nediča je objavilo notranje ministrstvo.
Nedič je v jetnišnici čakal obravnave pred sodiščem kot vojni zločinec. On je bil lutka diktatorja Hitlerja v času okupacije. Pred brezpogojno kapitulacijo Nemčije pred zavezniki je Nedič z drugimi izdajalci vred potegnil v Avstrijo. Zavetje je ■dobil v ameriški okupacijski coni. Poveljstvo ameriške okupacijske sile je pred nekaj tedni izročilo Nediča jugoslovanskim avtoritetam. S samomorom se je izognil kazni, katera ga je čakala.
Nedič je začel svojo politično kariero, ko je postal vojni in mornarični minister v vladi pre-mierja Draglše Cvetkoviča. To policijo je držal eno leto. Na strani nemških oboroženih ail se je pozneje boril proti osvobodil-
rffSfttaarBwi
žen je bil, da je dal poklati več tisoč partizanov, Židov in kato* liških Hrvatov. Nedič je bil predsednik lutkarske vlade v Srbiji pod nacijsko dominacijo od 1. 1941 do 1. 1944, ko so člani te vlade pobegnili iz Belgrada.
o;

Jo* C r Alvar«. Čile, in
'.(.uerero, E1 Salva-
h v	< bo glav-
fc 7	rovni organi-
nar°dov na * * r/jrtJ kl bil spre-U,	na konferenci v
L s \ u Sedež sodišča v H"gu. Holandija.
Diskuzija o italijanskih kolonijah
Francija se postavila na stran Italije
London, 7. febr.—Usoda Tri-politanije, Cirenajke, Eritreje in Somalije, italijanskih kolonij v Afrki, je bila ponovno predmet diskuzij na seji pomočnikov zunanjih ministrov štirih velesil— Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije
Samo Couve de Murville, re-prezentant Francije, je zavzel odločno stališči, da mora Italija obdržati/ vse kolonije v Afriki. Rusija, Amerika in Velika Britanija vztrajalo pri zahtevi, da se mora Italij" odpovedati kolonijam, ker je zanemarjala interese prebivalcev kolonij In jih izkoriščala.
De Murville je to dejstvo priznal, toda njegov argument je da bo Italija radostno kaznovana brez odvzetja kolonij. Odpovedati se bo morala Dodekaneš-kim otokom in izgubila bo del Julijske Krajine, poleg tega pa bo njena oborožena sila drastično znižana. On je tudi na-glasil, da bi zavezniki storili veliko napako, če bi pognali italijansko ljudstvo v obup.
Reprezentant Amerike Je predlagal razglasitev poverjeni-štva za italijanske kolonije v Afriki. Poverjeništvo naj bi prišlo v območje organizacije Združenih narodov. lato stališče sta zavzel; Rusija in Velika Britanija.
De Murville je omenil možnost, da Italijo ne bo podpisala mirovne pogodbe, če ji bodo kolonije odvzete. Gotovo je, da bo Italija dobila besedo na mirovni konferenci zavezniških držav, ki se bo pričela v Parizu v maju.
Domače vesti
Obisk
Chicago.—Glavni urad SNPJ je 6. feb. obiskal Edward Goren-ce iz Arme, Kansas. Z njim je bil Benny Spayer iz Brook-fielda, 111.
Is Clevelanda
Cleveland, O.—V mestni bolnišnici je umrl Alojzij Ahlin, doma iz Žužemberka in član društva 129 SNPJ. Pred leti so mu vsled bolezni odrezali nogo, podlegel pa je raku. Žena mu je umrla pred devetimi leti. Zapušča dva sinova in štiri hčere.—Po dolgi bolezni je umrla Mary švirt, doma iz Novega mesta na Dolenjskem, odkoder je prišla sem pred 26 leti. Tukaj zapušča štiri hčere.
Milwauaks vesti
Milwaukee, Wis.—Dne 26. jan. je naglo umrl Steve Plesec, star 66 let in doma iz Ljubnega na Štajerskem. Zapušča ženo.—Dalje je umrl Fred Kišek, star 56 let in doma iz Radeč pri Zidanem mostu. Bil je samec in tukaj nima sorodnikov, v stari domovini pa zapušča tri sestre,— Dne 27. jan. je umrl Avgust Ja-kovec, star 56 let in veteran prve svetovne vojne.—Dalje je 30 jan. umrl Frank Bohinc, star 62 let in,doma od Škofje Loke na Gorenjskem. Zapušča ženo in brata. — Poroke: Walter Low-man in Frailty* Pongrac, Gordon L. Hammond in Mary Jur-
a TITU. Obdat-' IfcVtč, fltfSflK^rtrtt* hr fflahre f
Boettscher. Frank Dragan in Olga Bartel. — Iz armade je bil častno odpuščen Raymond De-lopst.
V bolnišnici Chicago.—Ignac Henrichar se nahaja v bolnišnici St. Anthony, kamor je bil prepeljan vsled srčne hibe.
Žid je iščejo zavetja
v Palestini
' »-1
Rabinec Neuhaus nastopil pred komisijo
Frankfurt, Nemčija, 7. febr.— Člani britsko-amerlške komisije za Palestino so začeli proučevati žalostno usodo 55,000 Židov v Nemčiji. Večina teh žldov se nahaja v ameriški okupacijski, poni. Njihovi besedniki so izjavili pred komisijo, da bi radi dobili zevetje v Palestini.
Rabinec Solomon Neuhaus je bil glavni besednik. "Židje ne marajo ostati v Nemčiji, v deželi morilcev,je dejal. "Nemška zemlja je napojena s krvjo Židov."
Neuhaus je rekel, da bi starejši židje radi dobili zavetje v Ameriki, Kanadi in Avstraliji, mlajii pa bi se radi izselili v Palestino.
člani komisije so izjavili, da so velike potežkoče glede priseljevanja Židov v omenjene države. Neuhsuss so opozorili tudi na dejstvo, da so voditelji Arabske litfe proti priseljevsnju Židov v Pslestino.
Letalški dogovor med Ameriko in Anglijo
Washington, D. C., 7. febr— Dogovor glede civilnega letalstva Je sestavljen in bo kmalu predložen v odobritev vladama Amerike in Velike Britanije Dogovor je sestavila skupna komisija. Ts Je tudi določila letalske linije in označila letalske baze na otokih med Ameriko In Veliko Britanijo, na katerih se bodo letala ustavljala Vprašanje, ki fte čaka rešitve, se naoaša na
Pohojniki ustrelili dvapiketa ] *
Predsednik železnice bo obtožen
Bloomington, 111., 7. febr.— Oboroženi pobojniki v službi železniške kompanije Toledo, Peoria it Western Railroad so streljali na pikete, člane bratovščine strojevodij in kurjače v. Dva pi-keta sta bila ustreljena, trije pa ranjeni. Vse žrtve ao bile ustreljene v hrbet. Ranjeni piketi so bili odpeljani v bolnišnico.
Priče so izpovedale, da so bili piketi napadeni brerprovoka-cije. Petnajst strainikov-poboj-ni ko v se je nahajalo v dveh vagonih vlaka, ki je vozil proti Peoriji. V obeh vagonih so se nahajale strojnice, puške in drugo orožje.
Štirje pobojniki so bili aretirani in odvedeni v ječo okraja McLean. Aretirali so jih državni policaji in šerif Earl Richards. Slednji je zaplenil tudi orožje pobojnikov.
W. C. Keiser, podpredsednik bratovščine, je dejali da so bili piketi napadeni brez svarila! Umor dveh je bil premišljen. Keiser je naglaail, da je za nasilje odgovoren Gforge P. Mc-Near, predsednik železnice, in da bo obtožen kot morilec s pobojniki vred.
McNear je že dolgo v konfliktu z bratovščino. Njegovo železnico je zasegla federalna vlada kmalu po zavratnem japonskem napadu na Pearl Harbor na odredbo predsednik« Roosevelta. Zasega je sledila, ker ae je McNear uprl odlokUi da se mora pogajati z bratovščino.
Španija zabredla
v resno krizo
Rezerve zlata i •e krčijo
rJ
Madrid« Španija, 7. febr—V Španiji bo kmalu nastalo veliko pomanjkanje kruha, Če ne bo vlada našla sredstev za kritje stroškov.dovoza žita iz tujine. V normalnih časih je morala Španija importiratl skoro dva milijona ton pšenice letno. To leto so potrebe večje, ker je suša zmanjšala pridelek žita v Španiji.
Velike rezerve zlata, katere je držala državna banka, ao ae skrčile na vrednoat okrog $750,000,-000 zaradi viaokih stroškov, civilne vojne ln kritja nakupov blaga v tujih državah. Skladi v inozemstvu so tudi padli in Španija se že nahaja v resni finančni krizi.
Restavracije in hoteli so zmanjšali odmerke kruha. V severnih španskih pokrajinah so v teku demonstracije proti vladi, ker je povabila 50,000 otrok iz evropskih držsv v Španijo. Demonstranti pozivajo vlado, naj najprej nasičuje španske otroke.
Živilska in finsnčna kriza v Španiji je dobila odmev v zunanjih diplomatičnih krogih. Posuli so skeptični in ne verjamejo, ds bodo monsrhlsti posadili pretendenta Dona Juana na prestol, čeprav se bo diktator Franco odločil za umik
Neki diplomat Je dejal, "da še ni dozorel čas za restavracijo monarhije. Lačni ljudje so nezadovoljni in nezadovoljstvo lahko sproži revolucijo/'
Nemiki znanstveniki dospeli v New York
New York, 7. ebr —Trideset nemških znsnstverukov je dospelo v newyorško luko na perniku Central Fslis Virtory. Znsn-stveniki niso hoteli rszkriti časnikarjem nsmena svojegs prihoda v Ameriko.
jurisdikcijo letalstva Mnenje prevladuje, da bo junsdikcija v rokah civUne administracije
svoboda za politične stranke na kitajskem
Narodna ekupičina ae bo sestala 5. maja ,
PRIVATNE ARMADE ODPRAVLJENE
Čungkiag. Kitajska. 7. febr.— Generalisimo Čiang Kaišek je zagotovil svobodo vsem političnim strankam na Kitajskem pred zaključenjem politične posvetovalne konference. Ta je bila sklicana z namenom, da vzpostavi red in mir po sklenitvi premirja med centralno vlado in voditelji komunistične stranke. Civilna vojna je bila končana • sklenitvijo premirja. Najvažnejši zaključek konference je bil odprava vlade ene stranke.
"Politične stranke," je rekel Kaišek v svoji deklaraciji, "bodo lahko raiile svoje aktivnosti, političneTfrtnpanje in se organizirale v smislu in soglasju legalnih pravic. Posluževati se jim ne bo treba oboroženega nasilja za dosego svojih ciljev. Privatne armade bodo odpravljene, da se vzpostavita admlnlstracljska Integriteta ln enotno vojaško poveljstvo."
V končnem razpletu hltrice, spremljane s kompromisi na vseh straneh, so bili imenovani pokrajinski odbori, kl bodo poslali reprezentante na narodno akupščino, ki ae bo pričela 5. maja. Ta bo odobrila novo u-stavo za kitajsko republiko. S sprejetjem zadevnega zaključka je konferenc« rešila zadnja sporno vprašanje,
Tc4c kompromisov in prisrčnosti je bil značilnost konference. Pojavile so se govorice, da bo Mao Tsetung, vodja komunistične stranke, odpotoval v Nanking in se pridružil predlaganemu državnemu svetu, ki bo vladal deželo do zasedanja narodne skupščine. Kuomlntang, Kaiše-kova stranka, je potrdil vsa zaključke, sprejete na posvetovalni konferenci.
Komunisti ln voditelji Demokratične lige ao umaknili zahtevo glede izvolitve delegatov za narodno skupščino. Okflpg 900 delegatov, ki so bili izvoljeni pred izbruhom vojne med Kitajsko in Japonsko, bo obdržalo svoje pozicije. Nadaljnji delegati bodo izvoljeni v Mandžuriji in na Formozl.
Sirija zahteva odpoklic čet
Vprašanje med člani varnostnega sveta
London, 7. febr.—Drugo mednarodno politično vprašanje je prišlo pred člane varnostnega sveta Združenih narodov, ko je Faris Khoury, načelnik sirijske delegacije, zahteval odpoklic britskih in francoskih čet iz Sirije. Njegovo zahtevo je podprla delegacija Lebanona.
"Ml smo bili pripravljeni za direktna pogajanja z Veliko Britanijo in Francijo glede odpoklica Čet, toda naleteli smo na ovire," je dejal Khoury. "To je vzrok, da smo se odloČili za apel na Združene narode, da rešijo problem."
V decembru preteklega leta sta Velika Britanija ln Francija podpisali dogovor glede postopne evakuacije vojaških Čet lz Sirije ln Lebanona. Francija /je pozneje naznanila, d« bo držala čete v Lebanonu, dokler ne bo ustanovljena organizacija za kolektivno zaščito. Naznanilo je izzvalo pfoteat sirijske ln lebanon-ske vlade.
Odbor Arabske lige je naznanil, da je apeliral na Združene narode za Intervencijo v Palestini, da ta dežela dobi neodvis nost. Arabska liga jt prej pro teatirala proti odločitvi britake vlade, da bo lahko prišlo v Pale atino 1500 Židov mesečno, ko bo britako - ameriška pttiskovalna komisija dokončala svoje delo. Arabci ao za popolno ustavitev prlaeljevanja Židov V"Paleatlno.
Senator T aft okrcal Trumanovo m administracijo
Washington, P. C., 7. febr.— Senstor Taft, republikanec iz Ohia, je udaril po Trumanovi administraciji, zaeno pa je naglasi!, da njen program trošenja denarja vodi v inflacijo. "Izgleda, da je Truman osvojil teorijo, ds je trošenje denarja dobra ttvsr," je rekel Taft. "Oče te teorije je trgovinski tajnik Henry A. Wsl-Isce. Vsa Trumanovs priporočila so v soglasju s to teorijo. Nobenegs upanjs ni, da bodo davki znižani. Kongres bo moral storiti korake glede kontrole nebrzdanega trošenja denarja."
Francija dobila nemike ruMce
Ixmdon, 7. febr.—Zunanji urad je naznanil, da je Velika Britanija izročila pet nemških rušil-cev in tri torpedne čolne Franciji. Ti predstavljajo del plens od nemške bojne mornarice, ki je bils razdeljena med Velik/i Britanijo, Rusijo in Ameriko.
Ehsekucija sedmih Nemcev v Rigi
London, 7 efbr,—Radio Mos-kvs porous, da je bilo sedem Nemcev obsojenih v smrt na obravnavi pred ruakim sodiščem v Rigi Vsi ao Nil ustreljeni
Delegacija Ujrugva ja umaknila predlog
Zavzela se je za nem ike vojne zločince
London, 1. febr.—Urugvajska delegacija na skupščini Združenih narodov v Londonu se je udala pritisku ln umaknila svoj predlog, da zavezniško sodišče v Nuernbergu, Nemčija, ne sme obsoditi vodijnih nacistov v smrt, Predlog je izzval ostre proteste s strani delegacij evropskih držav.
Predlog je zlasti razkačil Dimitrija Manuilskcga, načelniku ukrajinske delegacije. Zahteval je, da aploh ne pride na razpravo, Predaednik skupščine Henri Spaak, belgijski zunanji minister, je dejal, da nima zadevne oblasti.
Benjamin Medina, načelnik urugvajske delegacije, je potem pojasnil, da je stavil predlog v smislu navodil svoje vlade. To ne pomeni, da je njegova delegacija za milostno postopanje proti nemškim vojnim zločincem. Medina Je dejal, da bi bila obsodba nacistov v dosmrtno ječo hujša kazen kot smrtna ob-sodba.
Andrej Gromyko, član ruske delegacije, je izjavil, da je predlog odprto žaljenje skupščine Združenih narodov. -
konec stavke jeklarskih
delavcev blizu
§
Sporazum doseien na tajnih sejah v Washing tonu
STALIŠČE KLAVNI-SKIH KOMPANIJ
Waahlngton, D. C.. 7. febr.— Poučeni krogi trdijo, da bo stavka jeklarskih delavcev, člsnov unije Kongresa industrijskih organizacij, končana ta teden. Oklicana je bila pred 17 dnevi, ko so jeklarske korporacije odbile zahtevo glede zvišanja plače za 25 centov na uro. V stavki je zavojevanih čez 750,000 delavcev.
Vest iz zanesljivih virov pravi, da je bil dosežen sporazum o vseh glavnih spornih vprašanjih na tajnih sejah med rapre-zentantl jeklarske unije ln kor-poracij. Edino vprašanje dolgosti veljavnosti pogodbe Še nI rešeno.
Philip Murray, predaednik jekla rake unije in CIO, je na sestanku s časnikarji priznal, da pogajanja zadovoljivo napredujejo. Korporadjo United States Steel reprezentira njen podpredsednik John Stephens.
Mnenje prevladuje, da je kor-poraclja United States Steel revidirala svoje stališče. Priatala je na zahtevo glede zvišanja plače za 18 in pol centa na uro. To zvišanje je priporočil poaebnl Trumanov študijski odbor, ki je posegel v konflikt med unijo in korporaciju.
Možnost je, da bodo cene jeklu zvišane za $5.25 na tono. Benjamin Falrless, predaednik korporadjo United States Steel, je nedavno izjavil, da plače ne morejo biti zvišane brez zvišanja cen jeklu.
Chicago, 7. febr. — Klavnlške kompanije so ponovno naglasile svoje stsllšče, da .ne morejo sprejeti priporočila poaebnega Trumanovega odbora glede zvi-Aanja plače za 16 centov na uro brez zvišanja cen mesu. To stališče je izrazil v imenu kompa-nij George A. Esstlsnd, predsednik Armour Ac Co.
Klsvnice je prevzel federalni poljedelski depsrtment ns odredbo predsednika Trumsns, nakar Je bila stavka klavniških delavcev preklicana. V imenu departmenta operira klavnice A. G. Armstrong.
Splošne volitve v Rumuniji v maju
London, 7. febr,—Žunanjl urad Je naznanil, da Je dobil zagoto-vilo od rumunske vlade, katere predsednik Ji« Peter Groza, da se bodo splošne in svobodne volitve v Rumuniji vršile v msju. Velika Britanijs in Ameriks sta v torek priznsh rumunsko vlado
Nov rekord v letalskem poletu
I/>ndon, 7. febr,—Hov rekord v poletu iz N»*w York* v Ixw-don je bil dosežen. Letelo tips Lockneed je dospelo iz New York* v London v dvsnsjstih u-rah in 4» minutah Prejšnji rekord je bil tricajst ur in 215 minut.
Japonski general bo obešen
MacArthur potrdil smrtno obsodbo
Tokio, 7. febr.—Japonski general Tornojuki Jamašita, znan pod imenom "Malajski tiger," bo končal svoje življenje na vi-gllcah. On Je bil poveljnik Japonskih oboroženih sil na Filipinskih otokih.
Jamašita je bil na obravnavi prid ameriškim vojaškim sodi-šlcm v Msnili spoznan za kri-vegs mučenja in umora čez 60,-000 ameriških in filipinskih vojsko v in potem obsojen v smrt na vrtalih. Njegovi zagovorniki so vložili prlziv proti obsodbi pri ameriškem vrhovnem sodišču, ki ps ga je zavrnilo.
General Douglas MacArthur, poveljnik oka|>acijskih sil ns Js-porukem, bi bil lahko pomlloatil jsponskegs generala, toda on Je potrdil smrtno obsodbo. V svoji Izjsvl je nsglasil, ds Je obsodba prsvtčns. Jsmašita je bil prvi jsponski general, ki je bil postavljen pred sodišče kot vojni zločinec. Sodišče ga je obsodilo v smrt ns vešalih na ebrat-nsvt, ki )e bila zskljurena 7, decembra. *

PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
: JEDNOTE
Organ of and publish«! by Slovan« National Benefit Society
Naročnina sa Združene d rtov« (Uvm Chtcaga) in Kanado M. 00 aa lato. I3M sa pol lota, ti.M aa ietrt lotos sa Chica«o in okolico
Cook Co~ 97M sa colo loto, M.7» sa pol loto) aa inoeemetvo $1.00.
"i
Subscription rates: to* the United States (except Chicago) and Canada HM por year. Chicago and Cook County 17 JO per year, foreign countries M JO per year.
• Con« oglasov po dogovora*—Rokopisi dopisov in nenaročenih Člankov SO no vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtic«, povesti, drame, peemi Ud.) m vrnejo pošiljatelju 1« v slučaju, še )• pvilolil
Advertising rates on sgreement MatnierHpit of communications sod unsolicited articles wljl not be returned. Otbor manuscripts, such as stories, plays, poem* etc- will bo returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope.
Naslov na vse, kar ima stik s listo«' PROSVETA
2SS7-S9 So, Lawndale Ave,, Chicago 23, Illinois
m
Datum v oklepaju na primer (February 28, 194Š), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s U m datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
Glasovi iz naselbin
Edina pametna solucija Ptjtmorja
Včeraj smo rekli, da se nismo mogli načti&itl, ko smo čitali o amet Iškem predlogu v komisiji za sestavo mirovne pogodbe z Italijo, po katerem bi slednja obdržala približno dve tretjini slo-venskega Primorja in Istrije—vse, kar zahteva sedanja italijanska vlada. Ta predlog gre v resnici ie bolj na ikodo Jugoslaviji kot pa Je bilo doaedanje »tališče Anglije, ki zagovarja Italljsnske težnja po Trstu,
Ameriška zunanja politika je bila vsa zadnja leta skrajno nezrela, oportunlstlčna In stupldna, in to posebno napram Evropi. Vsled tega je tudi izgubila v pretežni meri svoj veliki prestiž. In lzgubils ga je vsled tega, ker ni prišla na dan z nobenim kpn-•tiuktivnim načrtom za sanacijo evropske godle in blayiice v okviru demokratične evropske federacije. Namesto tega, kar bi bilo tudi v korist ameriških interesov samih in v korist svetovnega miru, je vsa zadnja leta slepo sledila Winstonu Churchillu, ki je bil v bistvu tudi pilot Rooseveltove zunanje politike—seveda v korist angleškemu imperiju!
Tudi na tej točki—glede meje med Italijo in Jugoslavijo—ee ta ameriška politika kaže v vsej svoji goloti, nezrelosti In stupldno-stl. Ako bi se naš zunanji department količkaj posvetil temu vprašanju, ki je v resnici nalbolj sporno pred komisijo za sestavo mirovnih pogodb, bi ne prišel na dan s takim predlogom, to je, ako je naši diplomaciji kaj na tem, da se tako zvano tržaško vprašanje reši na bolj zdravi podlagi za ves prizadeti del Evrope in da se napravi koneč Italijanskemu Imperializmu tudi na račun njenih vzhodnih sosedov.
Ampak v Washlngtonu (n Londonu se očlvldno ne brigajo ne za pametno solucijo tržaškega vprašanja, ne za poravnavo velikih krivic, katerih so bili zadnjih 25 let deležni primorski Slovenci in istrski Hrvatje pod lull jo. Prav tako se očlvidno tudi ne brigajo za pametno in pravično rešitev gornjega dela avstrijskih Tirol, kjer je velika večina prebivalstva nemška in katera
pokrajina je tudi gospodarsko povezana z Avstrijo, ne z Italijo.
*
Ako bi bilo v Washingtonu in Londonu kaj smisla za pametno, konstruktivno in tudi pravično rešitev tržaškega, kakor tudi tirolskega vprašanja, bi ae "mirovna" komisija z mirno vestjo oprijela načrta, katerega je v tržaški zadevi predlagala jugoslovanaka delegacija, v zadevi gornjih Tirol pa avstrijska vlada.
To pravimo ne vsled tega, ker nas je zibala slovenska mati, marveč vsled tega, ker se zavedamo velike krivice, katera je bila storjena Slovencem In Hrvatom po prvi svetovni vojni, kakor tudi avstrijski večini v gornjem delu tirolske pokrajine. Ponovitev te krivice, dasi v nekoliko manjšem obsegu, kar se Primorja in Istrije tiče, bi bila dsnes neprimerno večji greh, katerega bi Jugoslovani ne mogli nikdar odpustiti Ameriki in Angliji.
Vsak objektiven In pravlcoljuben človek, ki bi se poglobil v Ožaško vprašanje, bi moral priznati, da bolj zdrave solucije nI do danes še nihče predlagal kot jo predlaga jugoslovanaka vlidlt Na podlagi te solucije bi se nikomur ne zgodila nobena krivica, ker bi Italijanska manjšina uživala Iste pravice kot vsi Jugoslovani. Posuli bi enakopraven narod s avojd avtonomno tržaško državico, v kateri bi bili sami enaki gospodarji kot Slovenci v Sloveniji, Hrvatje na Hrvaškem, Srbi v Srbiji, Macedoncl v Macedonljl, Črnogorci v Črni gori ln Bosanci v Bosni. Imeli bi svojo vlado, svoje šolstvo, svoje sodnlje, svojo kulturo ln enako zastopstvo v zveznem parlamentu kot vse druge Jugoslovanske državne edinice. Tržaška luka pa bi postala mednarodna svobodna luka za vse države.
*
Bolj zdrave solucije tržaškega vprašanja bi ne mogel predlagati noben Salomon. Človek bi mislil, da bo ta solucija pozdravljena tudi v Washingtonu in Londonu, kajti s tem bi bilo rešeno eno najbolj perečih vprašanj v Evropi. Rešeno bi bilo pravično za Italijane kot za Jugoslovane. Kolikor lahko sodimo po slCer red klh vesUh iz TrsU, je tudi iUlijanska večina v Trstu za tako solu cijo. Vzrok temu Je, ker se tudi ta večina zaveda, da je gospodarska bodočnost TrsU ln vsegu zaledja v tem, da Trst postane organski del Jugoslavije ln služi vsej srednji Evropi.
Trst nima za Italijo nobenega gospodarskega pomena in tudi lulija ne za Trst. Faktično je Mussolini vanj zabil težke milijone lir, toda mesto je kljub temu propadalo. Ako bi zdaj prišlo do novega imperUllstlčnega zločina in bi Trst tudi po tej vojni osUl v mejah lullje, bi bil sigurno obsojen Še na večje gospodarsko hiranje, kajti povojna lulija ne bo razpolagala z milijardami lir, da bi jih lahko zabijala v Trst in mesto umetno držala pri življenju. Gospodarsko bo seveda udarjena tudi Slovenija in sploh vsa Jugoslavija, kakor tudi velik del srednje Evrope, sploh vsa Podonavska dolina.
Ampak ameriška in londonska politika sile se ne briga za prave intereae TrsU ln njegovega zaledjs, od katerega je bil zgrajen kakor tudi ne za blagostanje tamkajšnjega ljudstva. Londonu ln Washingtonu gre očlvidno predvsem za to, da preprečita razteg ruske sfere do Trsta. Italijanske imperialist hočeta porabiti za orodje proti Titu in proti Moakvi Enako tudi v gornjem delu bolcanske tirolsko pokrajine, ki spada po vsakem "common sensu prav tako Avstriji kot spads Julijska krajina s Trstom vred Jugo» sUvijt
K zaključku naj omenimo, ako je bil kdaj potreben pritlak na rtaš zunanji department, da odstopi od svoje stuptdne in pogubo-nosne politike v zvezi s tem vprašanjem, je U potreba danea. Ako SANS z Zdru/emm odborom vred čim prej ne see U vi močne in reprezenUtivne delegacije in jo pošlji v Washington, tedaj bo
ODMEV NA DOGODKE V ŠTABI DOMOVINI
Canton, O«—Nekaj dogodb, nekaj sodbe iz prošlih ln današnjih dni. Torej naj izrazim svoje mnenje, ln misli o malem in nesrečnem slovenskem narodiču, ki so ga vedno pehali tujci in v svoji nezavednosti se je pehal tudi samega sebe. ' Največ pisem prihaja z Dolenjske, Gorenjske, Notranjske in SUjerske. Iz njih je razvidno, da je Umkajšnje prebivalstvo drago plačalo za Jegličevo in Rožmanovo vzgojo. Človek bi mislil, da so bili Svabi samo v Slavoniji, Banatu, Sremu in Bančki, iz pisem pa je razvidno, da je prevejal švabsld duh v nekaterih slovenskih Janezih. Kako naj sodimo te nesrečneže, ki so vršili umazano delo na povelje farovža, kateri jim je bil sveUjši kot pa narod in svoboda?
Slovenska duhovščina ln uči-teljstvo sU imela na razpolago čelih 25 let, da bi vzgojila zavedni narod. Torej če bi bili zavedni Jugoslovani, bi narod vzgojili v pravem duhu jugoslovanske misli: Seveda, m«xi njimi ie bilo nekaj izjem, toda premalo, da bi mogli dovršiti nalogo.
Slovenska duhovščina se ni brigala za drugo kot da obdrži v svojih rokah oblast v deželi ter zaeno ponižno služi Rimu, slovenski Janez je pa rasUl v Karadjordjevi dinastiji, katero je sovražil. Topost, nepoznan je zgodovine, verski fanatizem in hujskanje, ki je prihajalo iz nekaterih župnišč, je krivo, da je Slovenija dobila belogardiste: Tisti, katerih se ni prijel U strup in hujskanje, so se borili na življenje ln smrt na pravi strani.
Na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem je bilo precej slovenskih Svabov med izobraženci, ki so se ponašali s svojo nemščino. Dobro mi je znano lz šolskih dni, kadar pa imo imeli učitelja z Gorenjskega ali ŠUjerskega, smo pa večkrat slišali besedo "svinja". Neki učitelj z imenom Leopold Arko se je kaj rad ponašal v okolici Trsta ter zmerjal dijake z nemškimi psovkami.
BaŠ taki slovenski švabarji so veliko krivi, da so nasUle Uko komplicirane razmere v Sloveniji v prošli vojni. Dobro poznam te slovenske švabarje Še iz leU 1019. Odrasel sem brez višjih Šol. Moja šola so moje življenjske izkušnje. Seve, čital sem dela raznih mož stare in nove zaveze. Vzllc temu, da nisem imel visoke Izobrazbe, pa so Srbi 1. 1910 pozimi napravili is mene nekako millUrlstlčno silo v koroški coni pleblsclU.
Iz Maribora skozi Sinčo vas teče normalnotirna železnica. Za kratko dobo sem bil nastanjen v Slnčl vasi. Tukaj je tudi ozkotirna železnica, ki pelje skozi vasico po imenu Reberca, v kateri je bila tedaj papirnica. Na Uj ozkotirni železnici sem se prvič v svojem življenju srečal i slovenskim sprevodnikom, s ka terim nisva mogla rešiti neke zadeve v slovenščini in po braUko.
To se je zgodilo meseca januarja 1919. Bila je sibirska zima. Nekega jutra sem prejel povelje, naj grem z dvanajstimi vojaki v ne preveč oddaljeno vasico Re-borce, urediti neko malenkost, čes kakih deset minut se je v našem vagončku pojavil sprevodnik. Enega izmed mojih vojakov je vprašal za vozni listek, vojak pa je pokazal na mene. Prišel je k meni in zahteval 13 voznih listkov, jaz pa sem posegel v žep in mu Izročil listino, ki jo je moja komande spisala v cirilici Mož je odgovoril, da ne zna etrlllce In da tukaj ni službena pisava cirilica. PrečiUl sem mu stvar slovensko v nadi, da bo zadeva rešena, toda izkazalo se Je obratno. Srečal sem torej slovenskega Švabce, pri komur ni moja slovenščina zalegla nič.
Ko sem mu nadalje dokazoval, da smo na službenem potovanju in da U listina predstavlja naš vozni Ustek, je samo zaničljivo meril mojo srbsko uniformo, nato |>a nam je na prvi postaji ukazal, da moramo izstopiti. Tedaj sem ee poslužil orožja proti svojemu rojaku. Prisflil sem ga, da je isštepil iz vlaka on in nekaj njegovih civilnih privržencev. Ko smo pa dospeli v pobere«, so na posUji čakali štirje orožniki z nasajenimi bajoneti. Izstopimo iz vlaka ip že pride k meni orožpiški narednik zahteva službeno listino, katere pa mu nisem izročil, marveč sem namigni} svojim vojakom in v trenotku so bili razoroženi orožniki, ki so še vedno nosili avstrijsko uniformo. Potem smo se jim nasmejali in odšli po svojih službenih opravkih.
Tudi ti orožniki so bili Slovenci, ki pa so bili še vedno napihnjeni z avstrijskim ponosom.
V koroški coni sem v kratki dobi naletel na veliko slovenskih nemčurjev in večkrat sem se vprašal, kaj sploh hočemo Um. Ko sem spoznal razmere, sem stavil z nekim srbskim poročnikom deset francoskih frankov, da bodo dotični prebivalci v tej coni plebiSciU volili 75% za Avstrijo. SUvo sem dobil, toda zmotil sem se samo za 20 odstotkov! Koroški Slovenci so se izrekli petindevetdeset odstotno za Avstrijo. Pogreba bivše av-stro-ogrske monarhije niso mogli preboleti. To je bil glavni vzrok, da so se izkazali tako sramotno proti Jugoslaviji. Večsto-letna habsburška nadvlada je vcepila švabskl strup v pošteno slovensko dušo.
Dobro nam je znafio, kako je bilo v 1. 1014-15 v Ameriki, ko so na poziv avstrijskih konzulov nekateri Slovenci leteli in se prijavljali, da *so pripravljeni dati glavo za starega Fran j a ih njegovo dvoglavo monarhijo. Koliko zavedne slovsnske misli je bilo v teh ljudeh?
Slovenski narod je imel vedno pijavke, ki so Izlivale tuji strup v njegovo srce. Imel jih je takrat in jih ima danes. Za ta strup je slovenski narod drago plačal.
Slovenci smo imeli samo enega Gregorčiča, samo enega Aškerca in Cankarja in samo enega vojaka^ ki je nosil Franjevo uniformo, a se Je vseeno predrz-nll dati svoji knjigi naziv MGo-spodln Franjo".
Ako bi imeli Slovenci toliko Gregorčičev, Cankarjev, Aškerčev, kot so imeli političnih in verskih pijavk, bi ne bilo toliko topih belogardistov, ki jih Imamo še danes v Sloveniji.
Noben pošten sodnik ne more aoditi danes v Sloveniji pravično teh preprostih ljudi, ki so napravili tako veliko narodno napako, jie da bi prej preiakal zgodovinskih faktov, švabski in rimski strup, kateri je največ kriv, da se je znašel slovenski narod tako rascepljen v tako odločilnem trenotku.
Michael Chok.
PRIREDBA PODRUŽNICE 15 SANSa .
Springfield* IU. — Podružnica št. 15 SANSa bo priredila dne 24. febr. t. 1, večjo prireditev v Slovenskem delavskem domu, katere čisti dobiček je namenjen za pomoč našim rodnim bratom in sestram v stari domovini. Prl-četek programa ob dveh popoldne. Na programu bo tudi govornik, kateri bo prav gotovo z živo besedo predočil grozote in trpljenje naših rodnih bratov ln sester.
Po govoru bodo predvajani filmi o osvoboditvi Belgrade ln iz egiptskih taborišč, v katerih so bili tudi naši Rojaki ob času zadnje vojne Po programu bo prosu zabava ia ples. Vstopnina 50c za osebo. Pobirali bomo tu-
di prostovoljne prispevke Vsi prostovoljni prispevki in vel čisti preostanek od prireditve bo odposlan na pristojno mesto as naše trpeče brate in sestre v naši sUri domovini Jugoslaviji.
Torej ste vljudno vabljeni os to prireditev vsi društveni brati* in seitirio drugi rojaki iz mesta in okolice, kakor tudi is sosednih mest in naselbin, da tako skupno izvršimo našo narodno dolžnost do našega trpečega naroda v Jugoslaviji
John Ooršek si.
zaspal v najbolj kritičnem trenutku Resolucijo so potrebne, toda potreben je tudi pritlak delegacije, ki naj bi sestojala l/frodsUv-nlkov vaeh slovenskih in hrvaških podpornih U> diu^ih organizacij. Ta korak bi bil mogoče brezpl.xim, toda imeli bi zavest, da smo storili vse, kar je v naši moči. sa Uravnavo velike krivice in za edino zdrevo solucijo tržaškega vprašanja.
KRVAVI NEMŠKI TEROR HA VAČAH W V OKOLICI <*
Chicago, I1L—Prejela sem pismo od Marije Strmljan iz vasi Mačkovec nad Vačafnl pri Litiji. Pismo je datirano 9. septembra 1945 in m glssi;
"Ljuba Marica! Prejela seih Tvoje pismo, za katero se Ti najlepšo zahvaljujem. Najprej, želim opisati Vače. Trg Vače je ves razbit in poigsn. Nemci to bili na Vačah od 7. maja 1941 do 7. maja 1946, Takoj prvi dim «0 odpeljali župnika in več drugih in jih poslali v zapor. Kmalu nato so pričeli ropati in poŽigsti hiše in druga poslopja. Pri Kristanu so pokradli vse blago iz trgovine, pobrali živino in konje, prav tako prašiče, nato pa so zaifcli obe hiši in M*v.
Tri Kristanove sinove so Nemci-zaprli, JiJ) nato preganjali po zaporih, ko pa «o j>H|U iz zaporov, so ysi trjje pobegnili k partizanom, Justin je Še vedno pri vojskih.
Nemci so polggli tudi šolo, ka-planijo, ŽupniŠče in druge hiše ter zaeno pokradli vee živež, obleko, orodje in vse drugo, kar se je dalo odnesti. Kadsr so Nemci rszbijsli in požlgUJl/so se prebivalci umikali, kajti bali so se, da bi jth žive pometali v ogenj, kar so velikokrat storili v tukajšnji okolici.
Pne 24. dec. 1944 pa je prišla v bltfino Vač naša partizanska vojska in se je udarila z Nemci. Samo 20 metrov od moje hiše so ubili 11 partizanov, med njimi tudi Rožanca iz Sllvne. Žrtve so tam ležale šest dni, toda Nemci jih niso pustili pokopati. Potem so jih pokopali na mestu, kjer so bile ubite,' Zdaj gledam cvetlice na njihovih grobovih, ki so pognale iz krvi nedolžnih žrtev, ki so dale svoje življenje za Svobodo naroda.
Meseca marca 1, 1945 pa se je povrnila naša partizanska vojska z leUll in vrgla na Vače 36 bomb in skušala pregnati Nemce. Bilo je veliko grmenja in dima. Ubitih je bilo prScej ljudi, ki se niso mogli dovol{ hitro umakniti na varno. ., Mateta in 12-letnega fanU nekega orožnika je zadelo in ubilo na poti k nam, ko sta bežala z Vač. Dalje je bila ubita žena Ježevega Toneta in Gašjperjeva Pavla. Njeno roko in prstan Ur polovico hrbU so našli drugi dan pod razvalinami. Njenega moža pa so Nemci že poprej ubili. Martin-čeva Malka je bila tudi ranjena in jo potem umrla v bolnišnici. Tono Curn je bil ubit, prav tako Želesnlkarjev iz Laz, Lojze KujnšU, mlinar, Piškov France, tudi mlinar. Nemci so ubili oba, ker so ju sumili, da dajaU moko partizanom. Svetogorski organist, Valentinčič iz Vidrge in Doberlevčev fant so bili ubiti od Nemcev, j
Na' Se lah so Nemci poiigall 1. 1943. Ko 8U Selan ln njegova žena skušala gasiti, so ju živa vrgli v ogenj, prav tako neko 20-letno dekle iz Kresnic, ko se je vračalo domov. Lovše lz Bitič je bU ustreljen na poti, ko je šel v Hotič. V Dolini sU oeUli še Angela in Franca, dočim so Dolinskega Gustlja odpeljali v zapor, kjer 80 ga Nemci tako pre-Upli, da je umrl od ran. Njegov brat France pa je bil ubit na poti med Pečjo in Moravčami. Pri Limberškl gori je bilo devet mož in fantov na nekem hlevu, katerega so Nemci obkolili in sežgali. Vsi so šivi zgoreli. Od njih ni drugega ostalo kot neksj kosti, kaura je pobral Bajdetov z Limber ike gore in jih zakopal
Prav tako so obkolili Nemci neko hišo v Moeerah, ustrelili štiri osebe, nato pa zažgali hišo. Med žrtvami jt bil tudi Reber-škov Jemač z Vač, kajti prav tisti čas ae je tam nahajal po opravkih. Pri Ravnikarju v Sliv-nid so Nemci ubili sedem oeeb, tri fanU ln štiri dekleta. Meseca aprila pa so zažgali Vrh ln ubili Hribarjevega fanta. Kerče-nov Jože iz Strnca je tudi po-
PETEK, 8. FEBRUAR ta
del. Nemci ao tudi ustrelili vašega 15-letnega Viljema. Jakob-čeV France jO bil ranjen v nogo, Mertin Bervar pa ni hoUl iti v gozdove k partizanom, zato je potem pobegnil ns Koroško.
Pri Moarotu v .Kavderšah so Nemci ustrelil ženo in služkinjo, dočim so moža odpeljali v zapor in mu zaeno jrokradli vse, kaj* so mogli vzeti. Dne 30. de-cepjbra L 1944 80 Nemci med Piftjo in Selami polovili v gozdovih 32 moških in dve ženski, nakar so jih gnali na Sela, jih tam ustrelili in zmetali v Sela-novo rupo ter vse skupaj zažgali. Vas Solo so pa že poprej požgali. Hodarenov France, star 80 let, ni mogel bežati in Nemci so ga ujeli za vasjo in zaklali.
Ne morel si misliti, kako žalostni so bili pogrebi. Žrtve smo morali zakopati na tistem mestu, kjer so bilo ubita. Leta 1943 so Nemci ustrelili pri Moravčah deset partizsnov, sedem pa so jih privezali k ograji farovške drvarnice ter enega izmed njih zaklali, dočim so ostali morali gledati krvavo dejanje.
Naš oče so tudi umrli 4. maja 1. 1943. Jokala nisem, ker sem že poprej dovolj.—Nemci so plačevali vohune in ti so šli zvečer po vaseh prosit hrane za partizane. Ako so kaj dali za partizane, so poUm drugi dan prišli Nemci in vse pobili ali pa odpeljali v zapor. Te grozote so počenjali dan na dan. Neprenehoma smo slišali grmenje topov po okoliških hribih in vsak dan so gonili skozi Vače ljudi v zapore ali pa jih selili v koncentracijska taborišča.
Več kakor 11 mesecev nismo mogli kupiti nič v trgovinah, kajti bile so prazne, ker so Nemci vse izropali. V gozdove pa smo morali nositi hrano, da smo preživljali partizane! Vsakemu se še zdaj čudno vidi, kako smo se mogli preživljati. Dne 7. maja pa so Nemci odšli z Vač, to je prav po štirih letih klanja, požiganja in ropanja.
Ni mogoče popisati vsega trpljenja, ki smo ga prestali v štirih letih. Solze, ki jih jo prelilo slovensko ljudstvo v tej strašni dobi štirih let, bi lahko gnale največje mlinske kamne. Sprejmi najlepše pozdrave od Tvoje Marije Strmljan.",
Marija Skublc.
PISMO IZ PODBREGA PRI VtDU
Cleveland, O.—Prejelp sem pismo od prijateljice Marije Ko-pacin, doma iz vasi Podbrega pri St. Vidu, Vipava. Pismo je datirano 18. novembra 1945 in se glasi:
"Draga moja AngeUI Prejela sem Tvoje željno pričakovano pismo. Vedela sem, da imaš tudi Ti ainove pri vojakih in ves čas mi je nekaj pravilo, da je tudi Tebe zadela kaka nesreča. In res je tudi od Tebe grozna vojna tirjala žrtev. Skoda takega mladeniča v najlepših letih. Ta vojna je toliko ljudi hudo prizadela.
Mi smo vsi živi in Čudim se, da je nam prizanesla smrt, ki nam je pretila iz dneva v dan. Veliko smo prestali. Prva vojna ni bila nič v primeri z zadnjo. Najprej so nas izropeli fašisti, pobili naše najboljše ljudi in požgali hiše. Tudi moji sestri so fašisti zažgali hišo in vse uničili in izropali. Dne 22. julija 1942 je bilo grozno .Samo pomisli, 22 hiš je hkrati gorelo, sedem moških so grozovito mučili, morili druge ljudi, jih gonili v zapore in taborišča Ur ropali, kar jim je prišlo pod roke. Tako se je nam godilo do razpada iUlije. . Po razpadu pa so prišli v naše kraje nemške roparske hijene. Najprvo so pobili nekaj oseb, moške, ki so oeUli doma, so pa odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Ne da se popisati krivic, ki so nam jih prizadeli kruti sovražniki. Zažigali so naše hiše in metali tudi žive ljudi v ogenj. Prizanesli niso niti našim materam. NekaUre družine so popolnoma uničene in ni ostal niti en član živ.
Ne morem TI popisati koliko smo presUli. Vendar pa nismo obupali, kajti zaupati smo v našo zmagovito vojsko v gozdovih. Našo rešitev smo videli v naših hrabrih partizanih, ki so z nadčloveškimi napori izgffali sovra-■ga z naše zemlje. K naši zmagi je poeebno veliko doprinesla naša mladina, toda boriti smo se morali val, od malega pionirčka do sUrčka Sedaj nas tolaži zavest, da žrtve niso bile zaman, da je naša domovina osvobojena.
Povem Ti, da ni kotičkTn^ primorski zemlji, k, ne ^ okrvavljen s krvjo nayh I zanov.	****
Dne 30. aprila poooč, * zapustili zadnji trinogi Kar-smo mogli verjeti, da so ni J pustili naši preganjale, vj, sem se bali, da fo 20pet ^ k*j vmes. Oh, kako seuajS skrbno spimo!
Sovražnik nas je do golefia ropal, vendar pa zremo , ,*UJ njem v našo bodočnost in » zvesti našemu maršalu Titu nas je vodil tako junaško v bo bi, sedaj pa prav s tako vnen vodi obnovo naše porušene H movine. Povej Tončki Spe*, jevi (mrs. Tončka Kotnik, l rain, O.), da je pogorela tudi n na rojstna hiša. Sedaj pa ^ čam in Te prav lepo pozdn Ijam.—MSrija Kopači n'
Strašno je trpelo slovenj ljudstvo v tej vojni, vzlic tet pa z zaupanjem zre v bodoč* in pridno obnavlja porušene v si in mesta. Temu izmučenei narodu moramo vsi pomagati Angela Ro«^
SLOVENCI V CHICAGU, POZORI
Chicago, 111.—Nocoj (v peti ob osmih bo predvajan v dvi ni SNPJ zvočni film "Ljubi na pozdravlja osvobojen je" "Vrba." Nastopil bo dr. Rob« Neubauer, načelnik delegac jugoslovanskega Rdečega kri in podal sliko o današnjih merah in potrebah v Sloven Odgovarjal bo tudi na stavlj vprašanja. Nato bo sledila j sta zabava. Ker je čas krati prosimo občinstvo naj bo to«
V soboto, 9. februarja, ob mih zvečer bo priredil ja shod v Sokolski dvorani, 24. sta in Kedzie, lokalni Združ odbor. V imenu jugoslovansi ga Rdečega križa bosta govo Slovenka ga. Nada Kralghti ▼a ter poročnik Gojko Ratkov
Ta prireditev se je imela votno vršiti v počast jugoslovi skemu veleposlaniku S. Simii ki je bil pred nekaj dnevi in novan za zunanjega ministra zvezni vladi Jugoslavije. ! se je nahajal v Londonu 1 član jugoslovanske delegac pri Združenih narodih, je b dvomljivo, da bi mogel prit Chicago ob tem času.
Minister Simič pa se je doma vrnil v Združene dr l in je zaključil, da pred svoj odhodom v Jugoslavijo obi našo jugoslovansko naselbi Na tem shodu bo torej nasto tudi minister Simič in pol Kraigherjeve in Ratkoviča ti dr. Slavko Zore. Navzoča tudi gospa Simičeva in nju hčerka Buka. Tudi čikašk Slovencev je dolžnost, da se čim večjem številu udeležijo ga shoda ter skupno z brati vati ih Srbi pozdravijo omen, ne goste.	SANS

GLAS IZ FLORIDE
New Smyrna Beach, Fla. malo opišem, kako živimo v F ridi, kar bo posebno zanimalo sU, ki se mislijo naseliti v n šem kraju.
Naj Ukoj povem, da naj nikj ne misli, da je tukaj rajska ' žela. Tiste, ki pridejo sem s t ko mošnjo, postrežejo z via dobroUmi, dočim ima malo k teri preprost delavec dov sredstev, da bi plačal dom in vel brez skrbi. Če imaš od dv do petih akrov zemlje, se prei viš le bolj pičlo. Lahko nje zemlji podnevi in ponori, v dar pa ne bo toliko izril iz da bi mu prineslo toliko h vsakdanji zaslužek v tovarni kje drugje.
Rfbnlčan Urban je dejahl so slU in rešeU siguren denS dočim je treba ajdo tehtati like kmetije delajo dobiček stroji ln deUvcl, drugare pa z malimi kmetijami. To .sem ot pisal v pojasnilo onim. ki * nj meravajo naseliti v teh kraj« Nič ae ne strašije, tuk^ai j« t0|J podnebje in meseca januar) cvetejo breskve in zelenjavi n ste po vrtovih. Le pridite na jj
kajti tu je dosti Sloven<ev.f* sebno ženske kaj rade sem, kakor priU selivke r>n# kaj več.	Jeeeph Crf*
POPRAVEK
Mount Olivo, I1L-V * dopisu z dne 31. jenuarja *f vrinila neljuba pomota v^ tem sUvku Glasiti bt se n**" na križišču železnice SUuntonu 111. sedem milj ^ tukaj In ne tukaj. „ .
Andrew Mar--
rrnfttrARJA
irttasa igra na grškem
Napisal Donald Bell
, misleči ljudje vsepovsod po svetu so prepričani, da Uber tnžba" proti britanski okupaciji Grčije utemeljena in rusk Prll° ^ . pravili kot dobrodošlo nepristransko
V ^britanske politike v tej deželi. ^ se nahaja na grških tleh približno 80,000 britanskih
TZOUlfo ni videti mnogo, to-Cia je majhna dežela~ta-teh 80.000 do zob obo-Zb vojakov popolnoma do-to da drže 15,000 prista-J irskega gibanja EAM loru in prepode in razprše tOOO vojakov tega gibanj«1 ki skrivajo po gorah^ Zado-\eh angleških vojakov, da
PROSVETA
ho grškemu narodu nezaže-
0 vlado, ki je pokorna An-
ji,
bi Angleži evakuirali Gr-|,j se sedanja vlada ne mo-ržati. Verjetno je, da bi
__lili nemiri, toda glede te-
treba pomisliti, da meščan-, vojna v tej nesrečni deželi likdar prenehala in da tudi navzlic navzočnosti an-____ vojakov, nikdo ne bi moliti, da je vse mirno od ineza pa do macedonske Druga posledica odhoda jkih čet pa bi bila ustano-narodne vlade—take, kot
hoče in ki bi bila konč. J^f
sobna uvesti mir in red GrSkem.-ONA.
lie sposobna fteli.
danji grški ministrski pred-jik pravi, da je liberalen in je njegova stranka pokret jme sredine. V resnici pa je j desničar kot levičar in pred 1 popolnoma odvisen od An-ev. EAM nikakor ni čisto nističen. Ameriški poroče-Gervasi je obenem z dru-i ameriškimi časnikarji vpra-bntanskega poveljnika ge-•ala Scobieja, ki je takrat vla-| na Grškem, koliko je komu-v EAM. General Scobie je odgovoril: "Manj kot 10 totkov." Te njegovfB izjave ^njegova lastna cenzura ni stila, tako da je bila ame-javnost napačno informi-10 pravem položaju na Gr-
ako napačno je, ako »tali da je EAM v zvezi z aom Titom. S Sovjetsko
> m bile vzpostavljene zve-cisto nedavno. Delegati [»seveda pozdravili korak sije v Londonu, ko je zahte-1 preiskavo britanske okupa-m Grškem. Toda krivo bi radi tega dolžitl to gibanje, 1 je orodje v ruskih rokah. [2AM ni nikdar prejela jjobe-
*	or°žja, bodisi od maršala , 1 bodisi od Rusov. Največ in Modernejše orožje so dobili
tega gibanja od Angležev t Ostalo pa so vzeli Italian po predaji maršala Ba-ija.
ividno je bila poglavitna na-britanskih čet—kot je še da-- da zaduše gibanje levice, l*o EAM. Najprej so po-" Priti do cilja s tem, da vijo nazaj na prestol kralja a pozneje, ko se je ta na-utjalovil, se je podal Chur-osebno v Atene, kjer je po-"stoliču regenta Damaski-w ga podprl z vso vojaško v*like Britanije. Vse vla-w sledile, so imele le to Potlačijo levico. Ne-
*	hberalonsti je nastopilo ' s°danjim ministrskim Mmkom Sophoulisom, ki
P" Pol noma orodje An-*'jt I)amaskinos, a tudi to pomeni mnogo. Sophoulis da se nahajajo An-irskem, ker jih je po-
rati potem svoje posadke tako hitro kot le mogoče.
Navzlic temu pa angleški zunanji minister Bevin ne namerava podati nobene tozadevne izjave, ter bo raje skušal, da opraviči navzočnost angleških vojakov na Grškem, in sicer na podlagi sedanjega položaja. Britanska vlada je baje zelo zadovoljna s tem, da bo tudi Amerika poslala svoje opazovalce za grške volitve, ker bo s tem dokazano, da britansko vojaštvo prav nič ne vpliva na glasovanje.
Lahko je razumeti nezaupanje grškega naroda napram Britancem, ki so ravnokar izkoristili težave grške vlade in polom njenih financ, da grški denar popolnoma vklenejo v angleški blok sterlings, kar jim bo dajalo per-rnanentno kontrolo nad gospodarskim življenjem te dežele. Britanska delavska vlada bi ravnala pametno, ako bi temeljito politiko na
^ vlada sama. To i k * '' tako. kot da bi angle-•'jev, namestnik v Indiji
d! ;">Kle*ke čete Um
kraljevega namestni-'>1 ut<
»Jano. da si indijski

'11 anK'''ske Okupacije?
N
ilto i ,,nt,ska na Gr**J°
bil :puv ^ Sr h VSeh «rSkih
Ar.u-i '	stoletja
\	na Grško
ni,..,! fje narod K ,jje kralje, toda vsa-
' ll h
' vrnili, prej
w' trdno odločeni, na-*"P*cijo Grčije do ra*P»sane za pri-»n cvakui-
■levat
r,;i r
marec.
omenjenem
vprašanj med Jugoslavijo in Italijo ter Trsta, je tako pošten in pravičen, da boljšega do sedaj nil bila zmožna sestaviti anglo-ameriška demokracija. Videli bomo, koliko ie res demokra-l tična, ko prične o načrtu razpravljati.
Rusija je do sedaj edina velesila, katera pcdpira poštene in upravičene jugoslovanske zahteve in stoji ob strani jugoslovanskemu ljudstvu Ce ne bi bilo velikega stric« Jožeta, bi tudi Jugoslavija danes plesala kot bi trobentali v Londonu, kakor mora nesrečna Grčija in koder bo brez dvoma še teklo veliko krvi, prej ko bo tam odstranjena vsiljiva ?.ngleška politika. Ko angleška delavska stranka prične s pometanjem svojega lastrtega praga, tedaj šele more računati na podporo zunanjega delavstva in ne prej.
spomin na splošno stavko na
"WITH MALICE TOWARD NONE"
Angleška potuha reakciji
F. A. Vider
i
Mimeografirani listič "Triglav," katerega kot pišejo, izdaja v Londonu slovenska "demokratična mladina," katera se je vsled težke vesti napram narodu v domovini razkropila po raznih krajih tujine, piše v januarski številki, med drugim tudi sledeče;
"20,000 Jugoslovanov vztraja! Ruhr, sreda.—20,000 ljudi, pripadnikov jugoslovanskega Vojaštva, nahajajočih se v britanski coni, so odklonili izpolnitev ultimata maršala Tita. Med vojaštvom se nahaja 47 generalov, vključno šef kraljevskega glavnega generalnega štaba, kateri še vedno nosijo svoje generalske uniforme. Večina njih so rojalisti. Maršal Tito je dejal, da so se mnogi med temi bojevali proti nje.nu. "Pošljite jih nazaj v Jugoslavijo, veselilo bi me videti jih." ,
Gornje porodilo govori jasno, kdo in kaj so ljudje, ki so se u-maknili iz Jugoslavije pred o-svobodilno armado' šfr zakaj ti izvržki sedaj vodijo sistematično propagando proti mladi jugoslovanski republiki. Iz njihovega stališča nam je stvar kajpada razumljiva, zato jim človek ne more zameriti v toliki meri, kolikor na primer angleški delavski vladi, ki sedaj tolerira in daje zaslombo ljudem, proti katerih ideologiji »e je borila skozi vso svojo zgodovino. Dosedanja zunanja politika angleške delavske stranke se ne loči prav nič od torijske—v nekaterih pzirih se je še poslabšala. To he škodi samo ugledu angleškemu delavstvu, ampak obupno vpliva na delavske nutse vobče. Anglija je na svljem prestižu v zadnjih desetih letih silno izgubila. Če bi angleški laboriti ne gledal le na Anglijo, bi U ugled lahko nekolike popravili, toda dosedanji izgledi govorijo, da Angleži so in ostanejo Angleži, imperialistični kramsrji, zase in najprej za svoje interese.
Angleško delavstvo, iz katerega je izšla sedanja delavska vlada in katero je, kakor jugoslovansko, doprineslo največ žrtev v zadnji vojni, se ima veliko zahvaliti ljudstvu Jugoslavije, da niso njihove 5rtve večje kot so bile. Jugoslovanska kri je tekla za osvoboditev Primorske in Trsta, nad osem tisoč je bilo ubitih in trikrat toliko ranjenih Ali kljub temu prlhsjajo iz Lon-dons poročila od ameriških (ne jugbslovsnskih) poročevslcev. da se mora Trst izročiti Italiji zato, ker to zahtevajo interesi Velike Britanije in ne pravica
Te vrste politiks je v velikem nasprotju z načeli in principi delsvske stranke in tisti sngle-ftki državniki, kateri precej pomilovalno gledajo na jugoslovansko demokracijo, bi se lahko šli o isti bolje poučiti V Bel«rad. kar bi jim nič ne škodilo. Načrt, katerega je Jugoslovsnsks vlsds predložila veliki četvorfei za izravnanja' taritorijalnih
Svoboda po zmagi
Staunton. 111.—Dobil sem pismo od moje sestre, ki stanuje v hiši, v kateri sem bil jaz rojen. Ker še nisem opozil poročil iz tistega kraja v Prosveti, mislim, da bo zanimalo one Čitatelje, ki so prišli v Ameriko iz Štange, Janč in Prežganj. To so tri fare, oddaljene okrog pet milj druga od druge. Pismo je bilo napisana v Račici 7. decembra in se glasi:
"Predragi brat! — Tvoje pismo sem prejela po dolgem času. Bila sem ga vesela. Sporočam ti, da smo ostali vsi živi. Sedaj je prišel domov iz ujetništva v Nemčiji najstarejši sin Tone. Sin Pavel je prišel iz Rusije in zdaj smo vsi doma,
Gorja in trpljenja, ki smo ga prestali, ne more popisati nobeno jpero. Vesela sem, ker smo ostali vsi živi. Gorelo je vedno v enem ali drugem kraju. Žalostno je bilo, ker so se našli izdajalci med nami, ki so izdajali svoje ljudi sovražniku. Ti so bili belogardisti, zapeljanci duhovnikov. Vasi Janče, Mala Stanga, Grm, Prežganje so trpe la. Skoro vse hiše so bile po-žgane- V vasi Volavje so zgore le tri hiše.
^Vojnajejla Jwprej in uničevala. Ostali smo reveži na svetu. Pozimi smo se skrivali v hosti kot zajci. Ampak vse je minilo. Danes, ko pišem to pismo, sedimo za domačo mizo, za isto mizo, ki je bila v hiši takrat, ko si bil še ti doma. Dobili smo svobodo po zmagi in zdaj smo veseli. Zmagali so delavci, ne duhovniki, ki so dali na tisoče domačih ljudi pomoriti.
Imeli bomo težave pri obnovi Jugoslavije, ker je sovražnik ropal in uničeval. Upam, da bomo z združenimi močmi dosegli boljšo bodočnost in premagali vse potežkoČe.
Pomanjkanje je obleke. Nekateri so jo dobili skozi Rdeči križ iz Amerike. Mogoče so tudi moji bratje tamkaj priskočili na pomoč. Meni je težko, ker nimam obleke za fante. Nemci so nas oropali, štiri leta nismo mogli kupiti skoro ničesar, ker je bilo vse na karte. Dobilo se je le nekaj za male otroke.
V Račici so vsi gospodarji o-stali. Mojega brata Janeza so Švabi ubili 20. novembra lanskega leta. Otroci so ostali sirote brez očeta in matere. Težko mi je pri srcu, ko se spomnim na zločince. Ubili so človeka, ki jim ni storil ničesar žalega.
Brat Nace je ostal živ. On ima pet sinov in eno hčerko, dve hčerki pa sta umrli.
Jaz sem bolna, Micka pa je zdrava in mi pomaga. Ako je
Napisal LAMAR MIDDLETON
%
V	trenotku, ko se bliža število stavkajočih delavcev mejniku dveh milijonov, je umestno, da se spominjamo velike splošne stav-ke* ki je paralizirala vso Anglijo leta 1926.
V	Zedinjenih državah še nikdar ni prišlo do splošne stavke, toda razmere, v katerih se nahajamo zdaj, ko preskakujejo stavke iz industrije na industrijo, posta-1 jajo čedalje bolj slične onim, v katerih so se nahajali Angleži pred skoraj 20 leti, ko so poslovne unije ustavile vse industrijsko življenje.
Splošna stavka na Angleškem se je začela dne 4. maja 1926 in je trajala komaj 9 dni. Navzlic temu pa je bila nepozabno doživetje, kajti ves transport. 0-sebni promet in zveze so bile pretrgane, uradniki, knjigovodje in poslovodje so spali v svojih uradih in se pVeživljali kot so pač mogli. Tudi najmanjši opravek je bil ogromna, često neizvedljiva naloga. Navzlic dejstvu, da ni bilo skoro nobenih spopadov, je bila splošna stavka leta 1926 vendar najsil-nejši socialni spopad, katerega je doživela Anglija v vsej svoji zgodovini.
Stavko je povzročil dolg trajen spor med premogokopnimi družbami in rudarji, ki je zašel že meseca aprila v zagate, iz katere ni bilo izhoda. Vendar pa povprečni Britanec ni niti sanjal o tem, kaj ga čaka, dokler se ni zvalila splošna stavka na deželo.
Dne 4. maja je zastavkalo 3 milijone delavcev v vseh ključnih industrijah, da podpre ru darje, ki so bili začeli stavkati 3 dni prej. Stavka teh treh mi lijonov delavcev je ustavila delo v mnogih drugih podjetjih, tako da je bilo kmalu prizadetih še dodatnih 5 milijonov de lavcev—prav kot grozi stavka v jeklarski industriji ustaviti delo v najrazličnejših industrijah pri nas v Ameriki, med drugim na primer v tovarnah, ki izdelujejo posodo za mleko! ......;
Kot zdaj pri nas, so takrat na Angleškejn utihnile vse jeklar-ne in peči ugasnile.. Industrije živeža ip razpečavaujfl vseh živil je bilo takoj prizadeto, ker ni bilo prometnih sredstev za razpošiljanje in dostavljanje.
Časopisi iz tistih dni poročajo, da je mnogo mladih ljudi iz najboljših krogov—v svojih najboljših oblekah—opravljalo dela Šoferjev, razkladačev, nosačev itd. Kot že povedano, je bilo izredno malo spopadov, tako da so bili ti "pomožni" delavci deležni le skrajno malo udarcev, kamenja in opeke. Toda bilo je tudi mladih ljudi iz istih tako-zvanih najboljših krogov, ki so si nadeli obleko delavcev in nastopili službo v piketnih linijah.
Se predno se je začela splošna stavka, je bilo Časopisje v žarišču borbe. Na predvečer stavke so protestirali stavci lista Daily Mail proti uvodniku 'Tor King and Country" in zahtevali, da ga časopis zavrže. Vlada, ki je bila v največjih težavah, da si obdrži pot do javnosti, je morala v to svrho zaseči tiskar-
mogoče, pošlji nam obleke. Najlepše pozdrave ti pošiljamo, prav tako Franku in njegovi družini. Ostajam tvoja ljubeča sestra Lojzika."
Kot je razvidno iz pisma, so se nekaj naučili iz vojne. Prej ao poslušali samo duhovnike in zdaj vidijo, kam so jih privedli. Bojim te, da bodo drug* izšolali, da bodo spet sti igli ovce in koštrune in da bo šla kupčija naprej. — Anton Ausec.
TI frsaceski otroci šldorsklh stsrisr so e nsdjsksm bonesatra-cllskom taborišču poskusili ma rti kakšno grosoto. Val »o volno sirota la stoje prod domom, ki ao ga sanje agrsdUl njih rešitelji.
ne nekaterih največjih londonskih listov in je začela sama tiskati svoj lasten zasilni časopis pod imenom "British Gazette." Tiskala ga je V par dneh v nič manj kot 2,500,000 izvodih.
Vlada je v svojih objavah na-glaŠala dan na dan, da je mir odvisen "od ljudi, ki so dobre volje," in je zagotavljala stav-kujoče delavce, da se bodo pogajanja radi zvišanja plač in mezd nadaljevala čim preneha stavka. Policija je bila izredno aktivna in je imela pravico, da brez posebnega pooblaščenja vdere v zasebna stanovanja in izvede a-retacije. V devetih dneh se je rodilo ogromno trpkosti in sovraštva, toda niti en sam strel ni padel nikjer.
Zbor poslovnih unij je poklical delavce nazaj na delo dne 12. maja in naznanil, da je bilo obljubljeno delavcem, da se bodo pogajanja takoj zopet začela-Le rudarji so nadaljevali svojo stavko še polnih 6 mesecev, nakar so se morali podati brezpogojno.
Stavka je bila ponesrečena, a-ko gledamo le na neposredne rezultate v pogledu mezd. Todk delavstvo vendar nI bilo popolnoma poraženo, kajti vtis, katerega je ostavila stavka na An gleškem in tudi v drugih deželah, je bil globok. Sila, katero je bilo pokazalo organizirano delavstvo, je bila ogromna—ne glede na to, da 80 delavske organizacije danes mnogo mogočnejše.—ONA.
_——
Krzycki o poljskem gospodarstvu
PRAGA.—ONA—Leo Krzyc ki, podpredsednik krojaške unl je CIO in predsednik ameriškega slovanskega kongresa, ki se
nahaja že 5 mesecev v Evropi je izjavil dopisniku ONA, da Poljska gospodarsko dobro na preduje. Obenem pa je potrdil, da je mnogo političnih težav.
Politična situacija je zmedena ln zelo zapletena radi podtalnega ruvarjenja opozicije posebne vrste, toda po mnenju Krzycke-ga je dobro znamenje, da komunistična in socialistična stranka sodelujeta. Okrog njiju so se začeli zbirati elementi močne koalicije. Povedal je, da stranka Mykolajczyka le ni odločena, ali bo pristopila koaliciji, a-11 se postavila na čelo opozicije. Jasno je, da bo obnova v slednjem slučaju mnogo trj>ela.
Kar se pa ti£e ruskega vpliva na Poljskem, je dejal naslednje: "Ruski inženirji so popravili poljske tovarne ln dobavili materijal za popravila telefonskih zvez In drugih potrebnosti. Mestu Varšavi ja podarila snmo Moskva 30 vozov električne železnice. To je ruski vpliv."
Razdor v nemški katoliški stranki
NEW YORK. —ONA —Pojav velike važnosti v nemškem političnem življenju je predmet razprave v nemškem listu Frankfurter Rundschau, ki poroča, da je nastal trajen razdor v stranki tskozvanegs centrums, nemške katoliške strsnke, v Porenju in v Westfaliji, tar isto-tako tudi na Bavarskem.
Posebno v angleški okupacijski coni ja ta razvoj ž« zakiu-čsn in razdor je postalo dejstvo. Ns mestu stare stranke centru-ma, Zentrumapartei, stojita zdaj dve strsnkf, nova strsnks centrums in krftčsnsko demokratična stranka.
Nova središčna stranka je izjavila nedavno, da stremi kr-ščsnsks demokratična stranka za tem, da bi sprsvlls v svoje vrste vse mogoče elemente do nsjskrajnejše dssnica, med njimi celo pristale Huganbcrga, Thy »sena in Pa pens.' Nova središčna stranka ps odklanja vsako skupnost s takimi elementi, ker so mllitsrlatični, reakcionarni in so Hitlerju pomagali na oblast.
onih, ki so padli v borbi za iz-vojevanje svobode in enakopravnosti zasužnjenih, obenem pa je izrazil centralno idejo svojega političnega mišljenja— idejo svetovnega pomena preizkušnje, skozi katero je šla demokracija v tej borbi za svobodo.
Značilno Je, plžo Randall v svoji knjigi o Lin čolnu kot predsedniku, da on ni bil glavni govornik spominskega dneva v Gettysburgu—"orator dneva" Jat bil stari državnik ln predsednik Harvardske univerze Edward Everct. Lincoln Je bil jpovab-Ijen le kot postranski govornik . .. navzlic temu pa so bile njegove besede, ki so ostale zapisane v srcu naroda ter postale klasična izjava ameriške demokracije,- FLIS.
nova knjiga 0 velikem lincoln!!
Piše Stephen Pierce
O Abrahamu Linqolnu se je spisalo že toliko knjig, da je o njegovi osebnosti in vlogi, ki jo je igral v umeriškem življenju, težko povedati nekaj, novega, ozir. takega, kar še ni povedal nihče drugi. Navzlic temu pa je pisatelj J. G. Randall v svoji nedavno izdani knjigi 'Tlncoln the President" podal nekaj takorekoč novega. Ker je pravi mojster v izbiranju zgodovinskega materijala, je u-porabil v svoji knjigi jzvirne rokopise, ki še niso bili objavljeni, toda Izluščil jf iz njih le ono, kar je imelo res zgodovinsko vrednost, navlako pa Je potisnil na stran. Tako mu je uspelo, da je v svojem delu prikazal sliko dogodkov, ki so se zavrŠill, ko je veliki Lincoln Živel. S tem Je obenem podal Llncolna v realni luči in primeril njetfa ln njegovo dobo s sedunjo^Ameriko.
"V študiji Llncolnove karije-re," pravi pisatelj "najdemo nauk o resničnem pomenu ln prilikah demokracije ti današnji ^as. Bolj kot kdaj obstaja danes potreba razumevanja njegovega liberalnega dufya, njegovega zanimanja za navšdnega človeka, njegovega čuta vrednote človeka kot takega, njegovih simpatij do delavnega ljudstva, njegovega podviga nad stran karstvo, njegovega pojmovanja vloge državnika v zvttzl z dru žabnim redom in družbo samo ter v zvezi z mirom in demokracijo v svetu "
Pisatelj dalje objiisnjuje, da je njegova knjiga predvsem posvečena onemu delu Llncolnove-ga Življenja, ki ga je preživel kot predsednik Združenih držav. Pogluvja, ki se tičejo njegovega življenja pred to dobo, so podana kot potrebno ozadja. Tudi ne sega knjiga preko leta 1863, ko je veliki Lincoln podal svoj zdaj zgodovinski govor v Gettysburgu, kateri je zaznamoval njegovo naziranje o širši vlogi Amerike v svetu. Veliki državnik Je že v svojem uvodnem predsedniškem govoru, ko Je vzpodbujal k ohranitvi Unije polagal važnost na svetovni pomen te potrebe. V svojem govoru v Gettysburgu pa Je določno podčrtal z nesmrtnimi besedami dejstvo, da se Je bila borba za nekaj več kot samo za odpravo suženjstva; za več nego za ohrano Unije V tej borbi, tako Je dejal, Je bila na preizkušnji demokracija sama.
Kot vemo je Lincoln podal ta svoj zgodovinaki in nesmrtni govor na narodnem pokoj^ališču v Gettysburgu, P«.,, kJerJtTblla zaključena zadnja bitka civilne vojne. Govoril Je 1» nov. 1863 in danes so uvodne besede tega govora znane viakemu šolarju in slednjemu odraslemu človeku v tej deželi In tudi drugod po svetu. "Pred sedi*mlnos4fmdiHM»t leti," Je dejal, "so naši očetje na tem kontinentu ustvarili nov narod ter položili tome I je svobodi ki nam narekuje, da so vsi ljudje rojeni enakopravni." Dobro ao nam znane tudi končne besede tega govora, ki svečano poudarjajo. da H . /brani na tem svetem kraju slovesno sklepamo, da ti, ki lu počivajo, niso padli v borbi zaman , . , ter da vlada ljudstva. Iz IjiyJstva In zs ljudstvo ne bo lz<tinilc s sveta."
Pisatelj Randall pravi v svojem delu. da je piedsodnik Lincoln v svojem zgodfivtnskem govoru podčrtal predvsem dve stvsri: hotel J« počacUti spomin
Ameriški rdeči križ pomaga južni Evropi
Ameriški rdeči križ pošilja po-močt mnogim od vojne prizadetim deželam, vključivši Jugoslavijo in Grčijo,
Relifne zaloge Ameriškega rdečega križa v vrednosti $2,-700,000 h<> bile dane na razpolago Jugoslaviji, (»dkar ja bila osvobojena. Tako je naznanil Philip E. Ryan, direktor Ameriškega rdečega križa za civilno pom<«	'
V#6 kol 1,250,000 kosov oblake, narejene v raznih postojankah organizacije, ter predstavljajoče vrednost $2,500,000, tvori največji del programa za pomoč Jugoslaviji od strani Ameriškega rdečega križa. Polag tega se pripravlja več kot 65,000 kosov bolniških oblačil, kar se ceni na $75,000 vrednosti.
Da se od pomore težki prometni situaciji v pogledu dostavljanja pomoči, je dal Rdeči križ Jugoslovanom na razpolago 20 trukov in pet priprežnih vozov od svojih zalog v fivici. Dobili ps bodo kmalu dodatne tri trnke. potniški avto in deset smbu-lane.
Druge zaloge vključujejo o-kiog $23,500 vrednosti obraznega in drugega mila, posteljnih
odej, šivalnih potrebščin ter volnenih ovratnih šalov.
Ameriški rdeči krlft pravi, da je nudil Grčiji od osvobojenja pomoči v vrednosti $1*50,000.
Tekočo zimo ss Ja nudilo Grčiji 400.IKK) kosov obleke, 5,000 garnitur obleke zs dojenčka ter 75 ton pralnega in kožnega mila. Volneni Jopiči, bombažaato in volneno blago za uniforma grških postrežnic rdečega križa, je Istotako dosts vi Jano.—Ameriški rdeči križ deluje tu4i v Franciji, Belgiji, Lukscmburgu, Avstriji. Poljski, Norveški, Finski, sovjetski Rusiji, Italiji, Albaniji ter Kini.

V Prosveti ao ns la delavska čliste vsak dsaf
AH lik
PROSVETA
PETEK, 8. FEBRUAR t A ^
,	(Nadaljevanj«)
'Tiho, žleva!" je zagrmel Zupan v me«. "Ti mu nasprotuješ, ker se bojil za tvojega bibliotekarja!"
Kastelic se je hotel razvneti, pa ga je Smole potolažil.
"Danes se ne prepirajte! Imamo preljubega gosta pri sebi!"
- "Prav, pa pljmo!" Zupan je zopet Izpraznil avojo kupo,	• '
General je po navadi salonsko izobraženega kavalirja prezrl prepir. Vljudno je pričel:
"Njegovo veličanstvo, nai car, je bil iznena-den, ko je čul narod v tej okolici govoriti jezik, ki je gotovo soroden našemu ruskemu jeziku. , Kakov jezik je pač to?"
'Ti si na vrsti, Metelko! TI odgovori!" je iz-pregovoril Zupan.
Metelko se je zagledal v strop. Izvlekel je iz žepa veliko modro ruto ter si brisal z njo obraz. Nasul il je tobaka v nos ter tlesknil f prsti.
"Jezik slovenski je, svetlost. Ali morda tudi samo narečje, tega vam dnes le ne morem povedati. Majhna je njivica naie slovenščine, In dve stoletji sta pretekli, da je ni nihče obdeloval. Plevel se je zarastel med drobnim klasjem, tako da dostikrat plevela od klasja ne nrid-remo ločiti. Marsikaj bo treba preorati, marsikaj na novo obsejati in orjak bo moral biti, kdor bo hotel dognati vsa ta dela. Kdo pa ve, se bo 11 ta trud poplačal ali ne?"— ' Sedaj so hoteli vsi govoriti.
"Kaj sem vam pravil?" je vpil Kastelic. "NI 11 bila to zmerom moja misel? Trudimo se za plevelom, ali samo čez plot nam je treba pogledati, pa je pred nami iiroka njiva zlatega klasja. Ilirščina, prijatelji, iliričina, to je naša prihodnost!"
"Pojdita rakom žvižgat, ti In tvoja illričlna!" se je drl Zupan. Če že moramo iz očetove koča, pojdimo dalje in ne zgolj do nemikega Zagreba! Kaj val ti o slovenstvu, Kastelic? Od Peter burgs pa do mehke Meke se razširjal Ali Kastelic nam svetuje, naj hodimo v Zagreb hruške kupovat!"
"Kaj naj so prepiram s tabo?" se je togotll Kastelic. "Ti, Zupan, tako vse najboljše veš, ali od sebe ne daš nikoli nobene fige!"
To rekšl izprazni kupo.
"Le pij!" je odgovoril Zupan. "Vino je kislo, a tvoja Iliričina je ie kislejia. Pa kaj bom govoril o vinu! Kakor pokvarjeno zelje je!"
Pristavil je: "Nič o slovaničini! Nič o Ulričl-ni! Slovenščina, ta je prvk! Ta je naša rešiteljica, da nismo tisti oslit kakor smo!" BU je podoben kuhanemu rdečemu raku.	•
Pa Kaatalic se je tudi razburil: "Kaj boš s slovenščino, če je pa ni! Boš nam pa spet rezal svojo Meko, Češ, Bedulnl v Arabiji so Slovani, kar pravijo svojemu mestu Meka, kar je po tvojem toliko kakor Mehka! Avgur nespametni!"
"Naj li pred tebe mečem biaere, Kastelic?" ga je zavrnil Zupan zaničljivo. Ti ležeš že itak čez plot, pa ne na hrvaško stran, nego na stran proti Dunaju, kjer se nail učenjaki tako dobro počutijo v nemški svoji volni I Čez ta plot boš ti skakal, kotoprsk!"
Kastelic ne odnehal: "Nam 11 preostaja kaj
drugega? S slovaničino nas hočete »pitati, a mi nismo mlade gosi, da bi jo žrli! Iliričine nam ne privoščite, kaj nam torej ostane drugega, nega da pričnemo zajemati iz polnega nemškega škafa. Morda nam je napredek zagotovljen le tedaj, če krenemo na livade, kjer kraljujeta Goethe in Schiller!"
"In če dalje tlačanimo nemškim graščakom," se je oglasil Smole, "ki nam izsesavajo kri in mozeg! Naše ljudstvo pa bodi zabito kakor danes!"
"Glodaj torej svojo slovenščino," se je zato-gotil Kastelic, "in živi od svojih slin. Prav kakor ti drago!"
Tu se je obrnil ruski knez k Metelku: "Kakega mnenja ste vi, gospod profesor?"
Metelko si je obrisal obraz z modro ruto in tobaka si je nasul v nos: "S Kastelcem in Zupanom ni govoriti, svetlost! Posebno tedaj ne, ko sta pila nekaj vina. Jaz pa mislim, da ostanimo tam, kjer smo. Svojo rušo, na katero nas je postavil stvarnik, nam je ljubiti in ljubiti moramo tudi jezik, ki nam je dan!'1
"Ganljivo," Je kričal Zupan, "kakor da nismo samo vejica na mogočnem lirastu Slovenstva! Pa se prepiraj s takim človekom! Martina Lu-thera nam je treba, Martina Luthera, da nam ustvari vseslovanski jezik! Tukaj tiči resnica, buteljčki, tukaj!"
"Vzemi vrv," se je drl Kastelic, "pa se obesi na vseslovensko lipo, šleva vseh šlev!"
"In ti," je tulil Zupan, "skoči v vodo pa utoni! Škoda bi te ne bilo!"
To kričanje ni premotilo Metelka: "Verujte ml, svetlost, da je slovenski jezik lep in gibčen."
"Sedsj privleči svoje eje na dan!" se je šalil Zupan.
Knez je bil radoveden, kaj pomeni ta medklic. To je dalo profesorju slovenščine priliko, da se je spustil v jezikovno razpravo, v kateri se je v prvi vrsti pečal z glasom e in z njegovim različnim izgovorom v slovenščini. V dokaz se je končno skliceval na ta-le stavek: Sosed ne bodi jezen, da sem jeseni tvoj jesen posekal.
"NI to prekrasno, svetlost! In tak jezik so ti gorjanci obsodili v smrt!"
Metelko se ji zmagonosno oziral okrog sebe.
Knez si je dal imenitni Metelkov stavek prevesti na nemščino in potem preložiti na ruščino. To je dalo povod jezikovnemu razgovoru, katerega so se živahno udeleževali Kaatelic, Metelko ln Zupan.
Prešeren in Piškotov Jurček sta sedela pri koncu mize, bolj proti oknu. Jezikovni razgovor ju ni zanimal. Tudi je bil Prešeren zamišljen, kar je prijatelj takoj opazil.
"Danes si žalosten, Prance?" je vprašal sočutno.
lesnik je vprl vanj svoje oči: "Kaj so ti Primčevi?"
"PrlmČevl? Kaj ti mar teh ljudi?"
"Rad bi vedel!"
"Ošaben zarod so! Ona ima toliko olike kakor branjevka, ki prodaja zelje pred rotovžem, napuha pa toliko, kakor da je soproga cesarskega guvernerja."
(Dalje prihodnjič.)

na gorenjski Jelovici, v gorah okrog Savinjske doline.
Upor!
Zedinimofse! Če bomo vsi skupaj, bomo postali močni, močnejši kot okupator. Tri glavne politične skupine: komunistična stranka Slovenije, krščanski socialisti in demokratični del Sokolov, so se zedinile v enotno Osovbodilno fronto slovenskega naroda. Kulturni delavci so se takoj pridružili. Še štirinajst drugih političnih skupin in raznih krožkov se je priključilo. Program je kratek in jasen: upor! Le boj je naša rešitev! Boj je pot v svobodo! V tem boju nismo sami. Sovjetska zveza na vzhodu, Anglija in Amerika na zahodu so naši zavezniki.. Toda vsi ti so še zelo daleč, za enkrat je boj na naših ramah.
Letaki, spomenice in brošure bude, združujejo in kažejo pot. Napisani so z roko, s pisalnim strojem, razmnoženi na šapiro-grafski koži, na ciklostilu, vedno
več pa je že tiskanih.
*
Na slovenskem ni tiskarne, ki je v okupatorjevih seznamih, in ki bi mogla te stvari tiskati. Okupator je buden, pazi in kontrolira.
V zahodnem delu Ljubljane pa dela dan in noč tiskarna, kakršne slovenska tiskarska zgodovina ne pozna. Globoko pod zemljo teče majhen tiskarski stroj, ki tiska besedo, ki jo o-kupator divje preganja.
Dekle, ki je neslo novo besedo, so v zaporu neusmiljeno mučili in nato odpeljali v internacijo. Delavca, ki je med dvema deskama nesel "Slovenskega poročevalca," so na mestu ustrelili.
Toda ilegalni ti6k se vkljub temu razširja na vse strani.
Tiskarna v zahodnem delu Ljubljane je prva partizanska tiskarna v Sloveniji in ji je i-me "Podmornica." Ljudje, ki delajo v njej, z ljubeznijo izgovarjajo njeno ime. Velikokrat udre voda v podzemski prostor. Seže do gležnjev in treba je poiskati vedra in jo iznašati, sicer bi zalila tudi stroj. Stroj pa teče dan in noč, voda za partizansko tiskarno ni taka ovira, da bi delo zastalo. Okrog tiskarne, v Ljubljani in v Sloveniji, je polno fašistov in nacistov, ki delajo silo slovenskemu narodu. Proti tej sili je treba postaviti drugo, močnejšo, vztrajnejšo!
.....(Daljo prihodnjič)
— ! j.-—
Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije
Partizanske tiskarne v Sloveniji
Sredi leta 1941.
Narod ob 8ocl, gornji Savi, srednji Dravi in Muri preživlja najtežje dni svoje zgodovine.
Primorci in Istranl so obupani. Jugoslavija, ki so jo nosili v svojih srcih kot veliko upanje, je preteklo pomlad klavrno propadla. Italijanski fašisti sede v Ljubljani. Tegs slovenski Primorci in Istrsni ne morejo razumeti.
Ns Gorenjskem je vse narobe. Lepe gorenjftke cerkve in šole so prazne ln zaprte. Hitler je pregnal duhovnike in učitelje. Ponoenim Gorenjcem merijo naduti tujci lobanje in preiskujejo, kakšne raae so. Vsak teden jih na novo popišejo, tudi zadnja kura Je ie v nemških spiskih.
Na slovenskem Koroškem samo Drava še živi svoje staro življenje.
Na slovenskeni štajerskem je Še huje. Tam se ie izpolnjuje Hitlerjeva sapoved: Napravite mi Štajersko nemi k V grmadah gore alovenske knjige, dolgi vlaki in kolone avtobusov drve po lepih štajerskih cestah. V teh vlakih in avtobus h sede štajerski možje, žene, fantje, dekleta in otroci. Strgali so jih s svojih domov, s majhnimi culi-cami gredo v svet—izgnano. Deaet tisoči Dan in not.
Po Dolenjski se plazi italijan-
ski okupator in ie snema svoje rokavice. Tudi njegov načrt je Isti kot Hitlerjev: Opraviti s tem ljudstvom, zbrisati to packo slovenske krvi med nemškim in i-talijanskim imperializmom. Ta južni krvnik govori medene besede, zato je še bolj odvraten.
Postopek prvega ln drugega o-kupatorja posnema tretji okupator Madiar: v slovenskem Prek-murju je velikodušen in obeša.
Nikoli ni bilo na Slovenskem toliko solza in obupa kot v črnem poletji leta 1941. Trije rablji mrcvarijo razkoaano slovensko telo.- Vsi mislijo, da so zmagovalci. Vsi; mislijo, ds ne bodo nikoli odgovarjali za svoje zločine. Zato so divji in nepremišljeni. To prsv za prav niso ljudje. Turki pred stoletji so bili v primeri t njimi svet niki.
Slovenski ne rod je obsojen na
smrt.
*
Majhna aekira podere tudi največje drevo Na dober milijon Slovencev pa je navalila teža milijonskih narodov s aevera. juga in vzhoda. Nemci, Italija m in Madiar! so imeli samo is-učenih rabljev ga uničevanje narodov velikokrat večje število kot je bilo vseh Slovencev sku
M
Majhna sekira podere tudi največje drevo, ker se ne more braniti. V zdravem narodu je pa veliko sil, brezprlmerno ve-
liko ail, ki se lahko branijo. Te sik je treba zbuditi, jih organizirati, jih nasloniti na tiste sile v svetu, ki so ti naklonjene, in takrat lahko dvigneš svojo trudno glavo. In se začneš boriti z
neupogljivo veto.
* VX*
Takrat se je zgodilo nekaj ne-zaališanegs.
Na Krško polje so pripeljali gestapovci tri avtomobile slovenskih otrok, jih zmetali na kup, polili z bencinom ln za žgall.
Sedaj so bile stvari popolnoma jasne.
8ekiro. ki je nasUvljena na slovenski nsrod, je treba izpod-biti!
Upor!
Slovenski narod se bo branil!
Slovenski narod se bo branil, ker je napaden, ker je njegov boj pravičen, ker je obramba njegova dnlinoet.
Zbral bo vse narodne sile, jih organiziral in jih naalonll na tiste tile v svetu, ki so mu naklonjene
Sile odpora bo budil, organi zlral in usmerjal slovenski na
rodno-osvobodllnl tisk. *
Nova beseda je v rokah slovenskih ljudi. Na zidu je prilepljen letak, ki ti v jedrnatih besedah pripoveduje, da je zavihtel nad teboj krvavo sekiro kruti okupator. Tak letak nafc deš na cesti, na hodniku svoje hiše. v pisemskem nabiralniku.
Upor'
V slovenskih hribih ie pokajo partizanske puške Borci se ' zbirajo v hribih nad Zagorjem.
SLOVENIJA JE SPREJELA ŽE 1114)00 IZSELJENCEV
Dan za dnem se vračajo naši rojaki iz tujine. Prihajajo iz raznih krajev, med njimi so bolni in izmučeni, polni so žalostnih izkušenj in žive vere v našo novo državo.
Posebno v zadnjih dneh so transporti mnogoštevilni. Poglejmo si, kaj pravijo številke.
Vključno *4o 13. t. m. je bilo repatrliranih okozi slovensko o-zemlje 48 tisoč 399 Slovcncev, 58,116 Jugoslovanov iz drugih federalnih odinic. skupno torej 101,515 Jugoslovanov. K temu priitejmo še 13,392 inozemcev, tako da je SJOvenija sprejela do sedaj 114,907 izseljencev. Končno so se pričeli vračati Jugoslovani Iz angleškega sektorja Hamburg - Hanover - Darmstadt, kjer je še okrog 70,000 naših rojakov. Od 10 do 13. t. m. je iz teh krajev prišlo 11,000 povratnikov, med njimi 3000 Slovencev.
Nehote se vprašamo, kako je povratek v Jugoslavijo organiziran, da ob tako velikem dotoku v deloma neurejenih razmerah delo v. redu poteka.
Repatriacljo vodi štab za re-patriacijo v-LJubljani, ki ima dva odseka, in sicer v Mariboru in na Jesenicah Vsak od teh odsekov ima več zbirnih baz. Mariborski odsek ima 4 baze, ki sprejmejo 5700 oseb, jeseniški odsek lms 8 baz. ki sprejmejo 9800 oseb. Ljubljanska baza lahko sprejme 3000 oseb. Te zbirne baze skrbe za vpis in raz pustitev Slovencev. Jugoslova ne Iz drugih federalnih edink preskrbi z vsem potrebnim in jih odpošlje naprej.
Zdravstveno stanje povratnikov je slabo. Naivec je primerov onemoglosti, mnogo je tudi tuberkuloznih, Dogajajo se pH-meri, da izčrpani povratniki u-
mro med potjo ali po prihodu v domovino. V zadnjih desetih dneh je bilo 7 smrtnih primerov. V Ljubljani, na Bledu in v Kamniku so posebne bolnišnice in okrevališče na Golniku. Po bazah je zaposlenih 7 zdravnikov, 15 medicincev, 10 zaščitnih sester, 18 higieničarjev in 34 bolničark. V vsaki bazi je tudi referent za socialno skrbstvo, ki skrbi, da imajo povratniki vsaj najpotrebnejše Obleko, perilo in obutev dobe zbirne baze od nabiralnih akcij APŽ in ZMS.
Na vseh večjih kolodvorih se vrši repatriacljska služba noč in dan. Okrepčevalnice nudijo poleg rednih obedom čaj, kruh, pecivo, konzerve Hrana repatri-irancev ima dnevno 3600 kalorij,
Razni mali oglasi
Prve vknjižba na posojila sa pre-novljenje in refinanciranje, dobita po zmerni obrestni meri pri:
KORUHA SAVING ft LOAN ASSOCIATION 2022 W. Cermak Rd« Chicago. Ill Rockwell 08S8
WOMAN WANTED Middle aged, who wants home end good surroundings. Duties are to care for 1 yr. old child. Salary, room and board. (Mother empl.) Call Mrs. Willisms between 9 A. M and 2 P. M. Sunnyslde 038)
egg breakers
GIRLS AND WfcMEN LIGHT WORK
i No experience necessary 05c per hour
r
Li
Apply
joe Lowe corp.
, ... En Breaking Plan«
2542 Elston ave.
JANITHESSES
for OFFICE BUILDING 8 P.M. to 1 P.M. - Good Psy Apply 64 W. Randolph Mr. Schultz
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes of Ml Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
»3.00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
Ktijif s k trdo vezsns in lms 821 strani
hodi*
napisani v saglalke^ Jaaikui
m nereda. Id as« )e kaka led
Ta knjiga je nekaj peeebnega sa one, ki se zanimajo za
iz^lmtL* hoit,° V n*m ftmbolJ t"*«"* m
Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENK PUBLISHING CO.
tIS Waal 18th Street
Mew York IL ». Y.
otroci in bolniki imajo pa že posebno hrano.
Vsi, ki živimo v kolikor toliko urejenih razmerah, ne pozabimo na tiste, ki se vračajo večkrat v porušene domove. Do kazimo. da se zavedamo dolžnosti pomagati drug drugemu in pomagajmo z dejanji!
DAROVALA JE HlftO KOMUNISTIČNI PARTIJI "
Tov. Ljerka Adlerjeva, ki služi pri štabu tankovske divizije, je darovala Komunistični partiji Hrvatske vse svoje premoženje, premičnine in nepremičnine, katere je podedovala po materi in očetu. V tej imovini je tvornica za kolomaz in druge kemične proizvode ter hiša. Starše so u bili Ljerki ustaši. Adlerjeva pravi, da je Komunistična partija vredna njenega daru, ker i-ma največ zaslug za osvoboditev tlačenega ljudstva.
—Po Slov. Poroč.
Rasni mali oglasi
BYE-BYE
HRBTOBOL
Tukaj Je Cisti, moderni na fttn.olaJSatt navaden hrbto-bol. JiUimi'i Back Piaster I OlaJO« bolečine, otrpje, na-tasnjanost. WpUwm arUotaoi V vseh lekarnah. Zahtevajte Johaaea % Jofcaaoa kakovost.
mali oghuj
PICTURE FRAME "finish^: Experienced finishers sanders, etc. for wood Z2?" steady work with plenty JSJS free hospiUlization^nd" JES Ttinjer Mfg. Co., 230« S.
HAND COIL WINDERT
BOBLIN AND TRANSFORMER WORK Good Wages Paid Rest Periods SV4 day week
ELECTRICAL WINDINGS INC.
2015 No. Kolmar
ALTERATION WOMEN
With better coat, suit, dress shop. Experience - Permanent Good salary
THAT LEVITT SHOP 546 Diversey Pkwy.
VENETIAN BUND WOMEN
Experienced—Roller Coating Work TOP SALARY OFFERED Ideal working conditions ECONOMY SHADE CO. 1100 S. Central Park
WOMAN WITH CHILD to take complete charge of 4 room apt. 10 month, old boy. No washing. Some ironing, and very little cooking. Child is not necessary. $20 salary.	BRI 0382
RADIO REPAIR MAN NEEDS A GOOD CAR for maintenance work. • Price no object . Call VINCENNES 3901
25 WOMEN WANTED
No experience necessary; to pack spinach; iie per hour; time and to over 40 hours. See Mr. Maier. Krispy-Kleen Vegetables, Inc., 28 South Water Market.
POWERS SEWING OPERATORS Company not too large Congenial surroundings
Clean Light Work . rive Day Week 8:00 A. M. to 4:30 P. M.
See Mr. Brown BENNET-LANDON-WEB COMPANY 2430 No. Oakley
MEN — WOME
STEADY FACTORY POSITIONS e
YOUR FUTURE "PLASTICS" e
HOURS: 8:00 A. M. to 4:00 P. M 4:00 P. M. to 12 midnight 12:00 midnight to 8:00 A. M. .0
10% Bonus for Nightshift Apply
molded products CORP,
4533 W. HARRISON STRE
LIGHT FACTORY WORK Girls for bench and machi work
48 hour week - Paid vacatia CURY MFG. CO. 7H 538 So. Dearborn
ALI GLEDATE ZA DOBRJ PLAČO IN STABILNOST? 1 Telefon kompanijs ima mkj takih prilik
hišnice
(JANITRE8SE8) Takoj od sačetka plača 70c ns uiJ po treh mesecih 78c na uro in J šestih mesecih po lOc ns uro. I
ŽENSKE ZA ČldČENJE V VSlJ
DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do
ure ponoči. POMAGALKE V JEDILNICI KUHARICE V KAFETER1JI POTREBUJEMO NOVA VISOKA PLAC{ Oglasita se pri
illinois bell telephone company i
v uposlovabsem uradu ss isaihl
▼ pritličju 309 W. WASHINGTON STj
V Prosveti so dnevna ne ln delavske vasi L Ali čltafte vsak danf
naročite si dnevnik prosveto
Pe sklepa 12. redne konvencije se lahko naroči m Ust Presvsta Is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is aaa drušlae k eni nsroi ninL List Piosveta stana sa vsa enako, aa člane ali nečlane M 00 sa eno letne naročnino. Ker pa člani še plačajo prt asesmentu 11.» « tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sada) al vsroks. rt& ea ]f Usi predrag sa člane SMPJ. List Prosveta Je vaša lastnlns Is gotovo Je v vsaki drušlnl nekdo, ki bi rad čital Ust vsak dan.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ilsn SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj Uit tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, lri je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniltvu luta, ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum za to vsoto naročniku.
$7M
. tU
. Ml . i* in . iJ»
Cena listu Prosveta Je:
Za Združ. države ln Kanado OOOO	Za Chicago la okelioo Je
1	tednik la------------4J0	1 tednik In
t tednika 1st--------SJ0	2 tednika
2	tednika ln---------------- 2.40	2
4 tednike In----------------1.20	4 tednika ln
I tednikov ta..............mli	| tednike* ln
Ze Evropo Je.......................SOJO
Ispolntte spodnji kupon, priložite potrebno vsote denarja sli Money Ordae v pbnu ln si naročita Prasveie. list. ki Je vaša lastni
PROSVETA. SNPJ. MIT Se. Lawndale Ave.
20. m.
Priloženo pošiljam naročnino aa Ust Pros vole
Naslov
Ustavite tednik In ga pripižUe k moji naročnini ed si«*** članov moje družine: