Gorenjska y'Banka Banka <* posluhom MENJALNICE Kranj, Bleiv/eisova 14, te/.: 064 212-274 Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič PROBANKA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) ^gtfMMHl^b^^HHL ^gHHk. ^----------- ■ ■ -.......... _|^^H^^^^^ ^^^^^^^^^ j~gHaaBaMHau_ __i4rid0fRHM^^Mfc M**HHiM jmmMM||H||| MMHMaMHMnK Jl^gMtotek.J9k ■ - ■ ■ - - — ________ . . ^^MM^te^ — - (Kj ®®mn™©imiGLAs IftolLIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 23 - CENA 150 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 21. marca 2000 Športni konec tedna prinesel zmagoslavje tudi Gorenjcem V Planici rekordi, v Bormiu slavje Spele Pretnar Primož Peterka je s poletom 212 metra postavil nov državni rekord, ^ndreas Goldberger pa s kar 225 metri svetovnega - Špela Pretnar je dobila slalomski globus, uspehom smučarjev pa se je z bronasto kolajno na SP pridružila plavalka Alenka Kejžar STRAN 19 Hrvaški predsednik Stjepan Mesić v Sloveniji Najprej v Planico V Sloveniji je bil že v nedeljo, ko si je ogledal polete v Planici, včeraj pa je bil uradni del obiska. STRAN 2 Bitka za Elan se šele Prva postaja: Gorenjski glas začenja V0i,^ B Pogodba o nakupu Ameriška veleposlanica Nancy Ely Raphel v kranjski občini odri i°S*anico sta met* včerajšnjim obiskom na Gorenjskem spremljala BiH Millman, direktor k elka za stike z javnostjo, in Patrick Hughes, predstavnik oddelka za gospodarske zadeve. marca cašč : ""*""" " Posebej smo bili skem glasu, kjer se je v pogovoru poldne je obiskala Savo Tires, ki je prvi *enih f1!1, ^a Je veleposlanica Zdru- zadržala kar poldrugo uro. Nato je in za zdaj redki primer sodelovanja CV £k r*ave Amerike v Slovefiiji Nan- obiskala župana kranjske občine Mo- ameriškega kapitala v Sloveniji, in Fa- &rvi oh- vPhel zače,a SV°J vceraJsnJJ horja Bogataja in se na Gorenjsko z kulteto za organizacijske vede Kranj. Isk na Gorenjskem na Gorenj- višave razgledala s Šmarjetne gore. Po- • J.Košnjek Pogodba o nakupu Elana je podpisana, Elan je spet slovenski! STRAN 7 Mednarodni spomladanski kmetijski sejem V KOMENDI OD 31. MARCA DO 3. APRILA 2000 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnjck PO SLOVENIJI Slovenska matica vztraja nad 130 let Spodbujevalka znanosti in kulture Ljubljana, 21. marca - Slovenska matica je najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo. Ustanovljena je bila leta 1864 in od takrat naprej vztrajno ostaja zagovornica in spodbujevalka znanosti in kulture. Na občnem zboru so ugotovili, da je matica priredila vrsto simpozijev in okroglih miz, med njimi dvodnevno posvetovanje o letu 1918, državi SHS in tedanjih slovenskih pogledih na prihodnost, simpozij o predvojni levičarski intelektualki Angelci Vode, ki sojo leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obsodili na hudo zaporno kazen in pozneje na molk v javnosti, simpozij o dr. Antonu Slodnjaku in več predavanj z naravoslovnimi in humanističnimi temami. Slovenska matica je ustvarjalno proslavila 200-letnico Prešernovega rojstva z odmevnima predavanjima dr. Janka Kosa in dr. Borisa Paternuja pod skupnim naslovom Moji pogledi na Prešerna. Maja bo Matica organizirala simpozij o dr. Borisu Furlanu. Pomembna je izdajateljska in založniška dejavnost Matice. Izdala je prevode filozofskih del Brentana, Kierkegaarda in Nietzcheja, romane Vladimirja Kavčiča in Jožeta Hudečka, pomembne monografije s področja naravoslovja, na primer Geografija Slovenije in Naše drevesne vrste. Zanimanje za knjige Matice seje povečalo, o čemer pričajo ugodni strokovni odmevi in močno povečana izdaja knjig. V razpravi na občnem zboru so med drugim kritično govorili o ukinitvi subvencij za znanstvene zbornike in o predlogu zakona, ki bi uredil razmere v slovenski znanosti. Za predsednika Matice je bil že četrtič izvoljen dr. Joža Mahnit. Letos nameravajo izdati knjigo njegovih študij o slovenski literaturi z naslovom Pogledi in vrednotenja. Letos bo izšlo več knjig, posebej pa je treba omeniti doslej neznane dnevnike Frana Milčinskega iz let 1914 - 1920 v uredništvu Gorana Schmidta, obsežno latinsko liriko srednjega veka, ki jo je prevedel in komentiral Primož Simoniti, in nov roman Draga Jančarja. • J.K. Hrvaški predsednik Stjepan Mesić v Sloveniji Prva pot k sosedu V Sloveniji je bil že v nedeljo, včeraj pa je bil uradni del obiska. Ljubljana, 21. marca - Novi hrvaški predsednik Stjepan Mesić je za svojo prvo potovanje v tujino izbral Slovenijo, preko katere, kot je dejal, vodi hrvaška pot v Evropo. V nedeljo je bil neuradni del obiska, ko je bil skupaj s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom v Planici, zvečer pa je bil gost na pomenkovanjih v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, ki jih vodi dr. Ciril Ribičič. V nedeljo seje tudi neuradno že srečal z nekaterimi slovenskimi politiki. Včeraj je bil uradni del obiska s slovesnim sprejemom, tiskovno konferenco in pogovori z najvišjimi predstavniki slovenske države. Mesić je prepričan, da so vsi problemi med Slovenijo in Hrvaško rešljivi in da bi morali državi najprej ratificirati že sprejete sporazume. • J.K. (K^IMlMoU^IESGLAS Naročniška akcija 2001 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letu 2000 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali - eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali leta 2001; ali - en celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokro-viteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 30. SEPTEMBRA 2001. leta; ali - tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V naročniško akcijo "2001" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO do konca junija 2000. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se bodo naročili do vključno 31. marca 2000, pa bomo namenili še eno izmed 2000 praktičnih nagrad! Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 30. septembra 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali-. B/ naročnino za_. trimesečje 2000 ali 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali-. C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM Ime In priimek: Naslov:_ za najmanj eno leto Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2001" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor pospešil zapiranje Rudnika urana Žirovski vrh Zaradi urana ljudem odškodnino Ta predlog poslanca Vincencija Demšarja je državni zbor najprej zavrnil, nato pa sprejel. Denar za dokončno zaprtje in sanacijo rudnika naj bi bil sedaj zagotovljen. Ljubljana, 21. marca - Predlog dopolnjenega zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh je presenetljivo prinesel nekaj dobrega tudi okoliškim ljudem. Državni zbor je v petek najprej zavrnil, nato pa sprejel dopolnilo poslanca SKD Vincencija Demšarja, da mora "javno podjetje v okviru svojega premoženja letno zagotavljati odškodnino prizadetim prebivalcem v lokalni skupnosti zaradi obremenitve okolja. Natančnejša merila in način izplačila se uredi v podzakonskem aktu". Tako se dobesedno glasi sprejeto dopolnilo k predlogu zakona. Kot je po razpravi za Gorenjski glas povedal poslanec Demšar pri uresničevanju zakona glede meril za odškodnino ne bi smelo biti težav. Osnovna merila so določena že v zakonu o varovanju okolja. Dopolnjen zakon daje realno upanje, da bo Rudnik urana Žirovski vrh enkrat zaprt in škodljive posledice rudarjenja sanirane. Do leta 2005 je zagotovljena nemotena izvedba zapiralnih del, ki so bodo nadaljevala do leta 2010, ko naj bi bil zakon uresničen. Skupno bo za zapiranje rudnika in za sanacijo potrebnih 8,47 milijarde tolarjev. Zgodba o zapiranju rudnika je dolga. Leta 1992 je Tudi v državnem zboru je kdaj dolgočasno vas. Ustanovitelj in bil sprejet ustrezen zakon, ki po prepričanju ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja ni bil realen in uresničljiv. Zapiralna dela bi se morala zaključiti že leta 1994, takrat pa naj bi se tudi likvidiralo podjetje za zapiranje rudnika in sanacijo posledic. Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika, mora tako delovati naprej, vendar je državni zbor pretekli teden njegov status spremenil. Podjetje je delovalo kot družbeno podjetje. Po novem bo Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, polna odgovornost, s sedežem Todraž 1, Gorenja pa bo ocenjevalo storilnost sodišč tako, da bo na osnovi povprečne uspešnosti za s0-dišča enakega ranga ugotavlja lo, koliko posamezno sodišč povprečje presega ali za nP zaostaja. Za sodišče, ki bo povprečjem, bodo morali p'"' sedniki sodišč pripraviti pro me za reševanje nerešenih ^ dev. Nekateri poslanci st takšnemu ocenjevanju ugova' jali, saj sodniško delo ni delo2* tekočim trakom. Z normami ne da prisiliti sodnikov k boljšf" mu delu, je na primer mei" Maks Lavrinc (LDS). NckatJ1 poslanci, med njimi M'1*1 Kaplja (LDS), župan Litije, » predlagali ustanovitev dve" novih okrožnih sodišč v \Mi kjer je nekdaj že bilo sodfl°i edini last- središče in so na voljo ustreZf1) .uc. wciu.iiwtii.wij ni tunu lasi- blCUISUC III so na VOIJO uw nik podjetja je Republika Slo- prostori, in v Trbovljah. P»** venija. Njegove pristojnosti so sodni minister Tomaž Mar««1 načrtovanje in izvajanje zapi- je pojasnil, da bi to terjalo re<>f' Jutri seji zbora in sveta Ljubljana, 21. marca - Ta teden bosta v parlamentu zasedala državni zbor in državni svet. Obe seji sta sklicani za jutri, 22. marca. Poslanci državnega zbora naj bi tokrat sprejeli predlog nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005, predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in predlog zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (predlogi zakonov so v tretji obravnavi), za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti pa je predviden skrajšani postopek. Državni zbor naj bi opravi/ druge obravnave predlogov zakonov o zbirkah podatkov s področja zdravstva, o preskrbi s krvjo, o orožju, o izvozu blaga za dvojno rabo in o nacionalnem stanovanjskem programu. Prvič naj bi poslanci med drugim razpravljali o predlogu zakona o izdelkih iz plemenitih kovin, o predlogu spremenjenega zakona o gospodarskih družbah, o predlogu zakona o Gospodarski zbornici Slovenije, o predlogu zakona o Koroški pokrajini in o predlogu spremenjenega zakona o varstvu pred požarom. V sprejem bo predlaganih več predlogov zakonov o ratifikacijah mednarodnih sporazumov in pogodb. Državni svet pa naj bi med drugim razpravljal o predlogu za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. • J.K. S seje vlade Odsek do Nakla potrjen Ljubljana, 21. marca - Vlada je pretekli teden potrdila le^"L program dela Družbe za avtoceste DA RS. Veljal bo, ko ga potrdil državni zbor. Letošnji program je vreden 84,2 miHPr tolarjev. Z bencinskim tolarjem naj bi zbrali 29,6 milijarde t(''L jev, s cestninami 17,3 milijarde tolarjev in s posojili 36,8 nuHlan tolarjev. Mesto Ljubljana bo prispevalo 510 milijonov tolafj ' Prometni minister Anton Bergauer je povedal, da bodo le'. potekala dela na 140 kilometrih avtocest, od katerih, naj bi jih "m 35 kilometrov predanih prometu. Med odseki, ki naj ^' končani letos, je tudi zgraditev popolne 8,7 kilometra dol%e a ; ceste med Kranjem - vzhod in Nakloni. • J. K. ranja rudnika, načrtovanje in trajno zavarovanje okolja pred posledicami izkoriščanja rudnika urana in opravljanje drugih dejavnosti, potrebnih za zaprtje rudnika urana. To je skladno z zakonom o gospodarskih družbah. Brez novih okrožnih sodišč Državni zbor je v četrtek sprejel dopolnjen zakon o sodiščih, kar naj bi povečalo učinkovitost sodišč in zmanjšalo sodne zaostanke. Po novem bo lahko predsednik sodišča pogledal v sodni spis o konkretni zadevi in opozoril sodnika na morebitne napake. Sodni svet bo oblikoval merila za uspešnost dela sodnikov, ministrstvo za pravosodje J ar* ganizacijo mreže sodišč, P tako pa bi bilo treba analiz' pripad zadev iz Zasavja. ^ Poslanci so po skrajšaj postopku sprejeli dopol".1' zakona o žrtvah vojnega na««^ Status žrtve vojnega nas bodo poslej lahko dobili * otroci, pri katerih je eden tU* i (nC oba) od staršev izgubil živfPj zaradi sodelovanja v NOB ^ pa je bil ubit kot talec. Zah1^ za pridobitev statusa Žt*jjj bodo upravičenci lahko vloz , najkasneje v šestih mesecih uveljavitve zakona. J Državni zbor bo sejo nada'J val danes popoldne, ko bo P* lancem varuh človekovih Pri,V( Ivo Bizjak predstavil poroči'0 delu za leto 1998. . Jože Koš"/ STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICČ Združena lista socialnih demokratov Referendum še vedno aktualen Ljubljana, 17. marca - Združena lista socialnih demokratov se zavzema za ureditev odnosov države z verskimi skupnostmi. Ta ureditev mora temeljiti na spoštovanju ustavnega načela ločenosti države in verskih skupnosti. Ker je vlada potrdila besedilo sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo o pravnih vprašanjih kljub resnim pomislekom dela strokovne javnosti, zahteva Združena lista javno objavo dokumenta. Če bo sporazum omogočal poseganje Svetega sedeža v pravno in ustavno suverenost Slovenije, bo Združena lista dala pobudo za referendum. Tako je sklenilo predsedstvo decembra lani. • J.K. Slovenska ljudska stranka Pogovor Podobnika in Jazbinška Ljubljana, 21. marca - S sedeža Slovenske ljudske stranke so sporočili, da se je predsednik Marjan Podobnik pogovarjal s predsednikom Zelenih Slovenije Miho Jazbinškom. Govorila sta o aktualnih vprašanjih s poudarkom na možnosti sodelovanja -Slovenske ljudske stranke oziroma združene stranke z Zelenimi Slovenije. Predsednika sta ocenila, da so širina, odprtost, pove-zovalnost in neizključevalnost tiste značilnosti obeh strank, na osnovi katerih je možno vzpos- taviti dobro medstrankarsko sodelovanje in skupaj speljati tudi marsikatere projekte v korist Slovenije. Podobne pogovore je imel Marjan Podobnik z vodstvom Demokratov in stranko Civilna iniciativa za Slovenijo. • J.K. Liberalna demokracija ZLIT naj rešuje stroka Tržič, 17. marca - Občinski odbor Liberalne demokracije Tržič v izjavi za javnost podpira vključevanje tržiške občine v reševanje problematike Zlita, če bo to strokovno in če bodo v reševanje vključeni strokovnjaki. Dosedanje vmešavanje župana Pavla Ruparja v tržiško gospodarstvo je bilo še vedno neuspešno in škodljivo, na primer Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ BPT, Komunalno podjetje. TJ in SGP Tržič, so zapisali v w vo. • J.K. Socialdemokratska stra«1^ Na volitve le V° novem j Ljubljana, 21. marca - s° $ demokratska stranka je oV&* Q$ rala v Izoli posvetovanje za v |, tvo stranke na državni in £*Jj, skih ravneh, za poslance, sv' ff ke in strokovni svet. Na P°j$ vanju so obravnavali a^tu [,jt' vprašanja, povezana z nim odstopom vlade, vol it j. in volilnim sistemom ter k° ^ jo Slovenija. Povedali do- ^ morebitni manjšinski v'3^ $ nameravajo dati podpore 1 v se bo stranka udeležila v° p-le, če bodo organiziran novem sistemu. • J-K "'t'"! "Tf'^T P0'tCdnik'P0Ud,lrkM U **** » dore*km'MaK« Valjavcc / Odgovorna urednica: l.copoldina Bogataj / Novinarji in 0 H na dovca, te tajek. ^M^r.ta Pel«l, Slojan Saje. Darinka Sede,, Vilm, Stanovnik. Marija Volcjat. Cveto Zaplo.A Danica Zavri-Zlcbir. Andrej žaiar. Štefan žargi / UkWW*: h-ma.1. mfag.8la_s.si /Mali ogU.s,: iclclon: 064/20M2-I7 sprejemamo neprekmjeno 24 ur dnevno na av^matskem od/ivniiu: uradne ure: vsak dan chI 7. do 15. ure. sreda do 17 ure / časopis ,/haj. ob tork.h m pel^ ^ naročnina ISO DhM: Oglasne stonlve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (10 HRK /a prodajo na Hrvaškem), Torek, 21. marca 2000 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Prve izkušnje z uvajanjem devetletnega programa osnovne šole v Železnikih Mehak začetek osnovne šole GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Dobre pol leta po začetku dela po novem programu in širše okolje. Na šoli celo menijo, da 20. marca - Čeprav je bilo, kot vselej doslej, ob za-Cetku poskusnega uvajanja novega osnovnošolskega programa Javnosti veliko skepse, celo polemik o tem, ali je ta prenova lovolj premišljena in pripravljena, pa so prve izkušnje po dobri Polovici šolskega leta zelo dobre. Pohvale o dobrem delu na osnovni šoli v Železnikih, ki je ena od petih šol na Gorenjskem, devetletnega osnovnega šolanja so v Železnikih zadovoljni vsi: starši, učitelji je to najbolje pripravljena sprememba šolskega programa doslej. ki so začele s poskusnim uvajanjem devetletke, smo slišali med 'judmi in na občinskem svetu, zato smo se o tem pogovorili tudi n* šoli. Med prvošolčki je že veliko reda Starši so bili previdni , poskusno uvajanje devet-SQnega programa osnovne šole tei-Se na ^on' P° besedah ravna-Pa Franca Ranta pripravljali ^°bro |et0 jn pQ| la^Q organi-naci.isko kot vsebinsko, veliko P.a Je bilo starši. Za tudi sestankov s slednje ravnatelj meni, da so imeli o devetletki dokaj površne informacije, saj so bili eni navdušeni, drugi pa niso bili prepričani, ali so šest-letniki res že sposobni za vstop v šolo. Skrbelo jih je tudi, ali bo res vse primerno pripravljeno: ali bodo po vseh javnih polemikah učni načrti do konca izdelani, ali bodo pravočasno izda- Vzgojiteljice bomo pogrešale In kaj meni učiteljica prvega razreda devetletke Barbara Demšar? "Uvedba devetletke ni pomenila prav korenite spremembe v našem načinu de/a, saj smo že prej veliki) pozornosti namenjale novostim in delu z najmlajšimi. Novost so seveda za leto mlajši otroci, ki zahtevajo drugačno delo: hitro menjavanje dejavnosti, bolj so nepredvidljivi kot sedemletniU, več /V' priprav materiala, vseskozi morajo biti zaposleni. Posebna pozornost je potrebna za navajanje za delo v skupini, da se preseže egoizem otrok, ki je v tej starosti še bolj izrazit, izredno po membna je stalna nu>tiva< i-ja. Izredno dragocena je pomoč vzgojiteljic in prepričana sem, da jo bomo v drugem razredu pogrešale. Po- I ' TVl /1,1 Prosti . s° v novem vrfcu dobri, čeprav bi si želele, da bi bil Hčni >r Veci[- uli pa manj otrok v razredu. Pri sredstvih za didak-Polic, later'ai P" se je pri nas zataknilo in prihajajo šele sedaj s Z e">° zamudo." pikic ima pikapolonica, sprašuje učiteljica Barbara Demšar. ni učbeniki in ali bo resnično organizacija prilagojena vsem tem novostim. Potem ko so februarja lani izvedli vpis, so na šoli začeli priprave konkretizirati: na centralni šoli v Železnikih sta dva oddelka prvega raz reda devetletke, po en (čisti) oddelek je tudi na podružnični šoli v Selcih in v Dražgošah, medtem ko so učenci devetletke vključeni v kombinirani oddelek na podružničnih šolah v Davči in v Sorici. Začeli le s prvim razredom Z razliko od nekaterih drugih šol, ki so poskusno začele s programom devetletke, se na Osnovni šoli v Železnikih niso odločili za uvajanje programa v prvem in sedmem razredu, pač pa zaradi omejenih prostorskih možnosti le v prvem. Pred dvema letoma so namreč v Železnikih ob šoli izgradili velik irr sodoben vrtec, v katerem so izredno dobri pogoji za delo, medtem ko je na šoli velik problem prostorov za telesno vzgojo, ki naj bi ga rešili z gradnjo športne dvorane v prihodnjih treh letih. Podatki namreč kažejo, da se bo število učencev zmanjševalo, saj je letos prvič po dolgih letih bilo (na centralni šoli) vpisa le za dva oddelka. Pa čeprav je bila prav občina Železniki do predlani na prvem mestu po številu rojeriih otrok. Prav izgradnja novega vrtca je bila ključni razlog za predlog za poskusno uvajanje devetletke, pravi ravnatelj, seveda pa je pomemben pogoj tudi dovolj učiteljskega kadra, volja, da se lotijo novosti, in podpora občine. Ministrstvo izpolnilo obljube Vendar kaže tudi omeniti, da je bilo šolam, ki se lotijo poskusnega uvajanja novega osnovnošolskega programa, obljubljeno tudi boljše financiranje in ministrstvo za šolstvo je izpolnilo te obete: dobili so dodatna sredstva za opremo oddelkov, za desetino več je denarja za materialne stroške, dodaten je denar za več potrebnega dela in zagotovljeno je bilo, kljub nekaterim začetnim zapletom, sofinanciranje učbenikov. Šola si skupaj z občino seveda obeta pomoč države pri gradnji športne dvorane in občina bo morala še bolje prisluhniti potrebam šole, ki ji je sanitarni inšpektor sestavil kar dolg seznam potrebnih popravil in adaptacij. Ko so v decembru med starši izvedli anketo o tem, kako so zadovoljni z no- Nftj»i" S'MK© GRe Šola je resnično poskrbela za vse Med starši, ki so v petek pri/tajali po svoje nadobudneie, smo povsem po naključju izbrali tri sogovornike: Roman Št urni: 'Ta devet letka mi je zelo všeč, dobra je za otroke in starše. Ker sem imel že enega otroka v vrtcu in osemletki pred tem, lahko primerjam. Mislim, da je ta program in pristop boljši, otrok je bolj motiviran. Kar dolgčas mu je bilo po šoli med počitnicami. Šola je poskrbela za vse: za varstvo, za prevoze in prehrano. Mislim, da je to res enkratno." Milana Kejiarz "Sina sem imela v vrtcu že dve leti prej, sedaj pa je začel v prvem letu devetletke. Sem zelo zadovoljna: otrok se dobro počuti, učiteljice in vzgojiteljice se zanj dovolj zanimajo in dobro je poskrbljeno zanj vseh 8 ur. Posebno pomembno se mi zdi, da se zelo posvečajo otrokom, ki imajo morda težave, prehod iz vrtca v šolo pa na takšen način ni tako tra. Res sem zadovoljna." Klavdija Podlipnik: "Zelo sem zadovoljna in navdušena nad programom devetletke, kije zelo [>ester in pouči ji\. Vse se dogaja v obliki igre in otrok zelo rad hodi v šolo. Očitno so se na šoli na to spremembo in novost dobro pripravili. Res sem zelo zadovoljna." vim šolskim programom, so dobili le eno resnejšo pripombo: zakaj ni v Sorici poleg učiteljice tudi vzgojiteljice. Odgovor je bil jasen: v kombiniranem oddelku je le pet učencev, od tega le dva prvošolčka nove devetletke, to pa je daleč pod normativi države. Za otroke je dobro poskrbljeno Ni pa za starše pomemben le pouk, pač pa tudi prevozi, prehrana in varstvo v času dela zaposlenih staršev. Tudi v tem pogledu so se na šoli v Železnikih potrudili. Organizirali so jutranje varstvo otrok, po pouku imajo oddelke podaljšanega bivanja in poskrbljeno je za prehrano. Ker v vrtcu ni jedilnice, jim hrano pripeljejo kar v učilnico oz. igralnico in skupaj z učiteljico in vzgojiteljico tam hrano tudi pojedo. So torej zelo blizu tega, kar se je nekoč imenovala celodnevna je morala učiteljica srečati z otroki, ki so bili predvsem v vzgojnem smislu že pripravljeni na skupinsko delo, in tistimi, ki so bili v skupino vključeni prvič. Prav razlike med vasjo (kjer praviloma ni vrtcev, mala šola pa je bila v omejenem obsegu) in večjimi naselji je bila pri tem najbolj izrazita. Prvi razred devetletke pomeni neboleč prehod od doma k rednemu šolskemu delu, tako za otroke, kot tudi za starše in nenazadnje šolo. Poudarek je na zelo postopnem uvajanju in pripravi na šolsko delo s hkratnim delom učiteljice in vzgojiteljice. Osvajanje novih znanj je veliko bolj postopno - npr. učenci spoznavajo črke, ki jih rišejo, ni pa še pisanja in branja. Pomembni so učni cilji Tudi v samem pristopu je za učiteljice kar precej sprememb. Če je nekoč bil učbenik in predpisani učni načrt svetin- V vrtcu imajo prvošolčki tudi telovadnico. šola, ki je prišla na slab glas in bila tudi ukinjena, tako meni ravnatelj, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Razširjena priprava na šolo Prvi razred devetletke je tako v bistvu razširjena priprava na šolo (znana tudi kot mala šola), ki seje sicer izvajala zelo različno: od 120, 300 pa celo do 600 ur letno. Med otroki so bile pri tem zelo velike razlike, odvisno od tega, ali je bil pred šolo vključen v vrtec, ali ne, velike razlike pa so bile tudi med posameznimi kraji. V prvem razredu osemletke so te razlike povzročale največ težav, saj se GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ja, so danes dani učiteljicam učni cilji, ki jih mora doseči. Učbenikov je celo več in učitelji so se na šestih posvetovanjih oz. dodatnih izobraževanjih predvsem seznanili s tem. kako ciljno pripraviti pouk. Predpisani so torej cilji, sredstva in metode pa prepuščene učiteljicam. Ravnatelj Franc Rant je prepričan, daje prav devetletni program doslej najbolje pripravljena šolska sprememba. Ko so v decembru v že omenjeni anketi prosili starše, da z ocenami od 1 do 9 ocenijo delo v prvem razredu, je povprečje ocen preseglo 8. Taka pohvala jim je v zadovoljstvo in spodbudo. • Š. Žargi AiMZS Tudi tokrat so bili v kranjski bazi AMZS zelo prijazni in nam prešteli vse intervencije, ki so jih imeli zapisane čez konec tedna. Z vlečnimi vozili so odpeljali 23 nevoznih vozil, gorenjskim voznikom pa so ob manjših okvarah njihovih vozil priskočili na pomoč 5-krat, GASILCI Kranjski gasilci so odstranili staro češnjo, ki je poleg tovarne Zvezda v barakarskem naselju ogrožala otroke, ki so se tam igrali, in pa mimoidoče. Na pomoč so pohiteli na Jesenice ter kolegom Jeseničanom (gasilcem) pomagali potegniti osebni avto iz jarka. Na brniški cesti je pri skladišču krompirja motorist zletcl s ceste, motor so z jarka potegnili kra/vjski gasilci. Pogasili so še požar smeti v smetiščni jami Tenetiše ler reševali vkieščcne osebe po hudi prometni nesreči, ki se je ponovno pripetila na hitri cesti skozi Kranj pri izhodu za Naklo. Na Jošt so peljali še pitno vodo, v Sra-kovljah pa pogasili požar trave, ki se je že nevarno razširil v gozd. PGD Račeva, PGD Do-bračeva in PGD Žiri so gasili požar podrasti v gozdu na Žirovskem vrhu. Gasilci PGD Škofja Loka in PGD Virmaše - Sveti Duh so pogasili goreče gospodarsko poslopje, ki se je nahajalo ob stanovanjski hiši in je obstajala nevarnost, da se požar razširi na hišo. To so gasilci preprečili, ob tem pa se je eden izmed njih poškodoval. Jeseniški gasilci so po prometni nesreči pomagali odstraniti avtomobil, spremljali vozila, ki so skozi Karavanke vozila nevarne snovi, imeli gasilsko stražo postavljeno v Gledališču Tone Čutar in med skoki v Planici. Tokrat so pogasili tudi kar štiri požare. NOVOROJENČKI Gorenjci smo v minulih dneh dobili 17 novih prebivalcev. Od tega se jih je v Kranju rodilo 10, meil njimi 6 dečkov in 4 deklice. Najtežji deček je tehtal 4.200 gramov, najlažja deklica pa 2.730 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 5 dečkov in 2 deklici. Tudi tu je bil najtežji deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.650 gramov, izmed 2 deklic pa je lažja tehtala 2.840 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji točno 200 urgentnih primerov, na internem oddelku 44 in na pediatriji 25. SMUČIŠČA Soriška planina: do 80 cm snega; Velika planina: do 50 cm; Krvavec: do 85 cm; Vogel: zaradi vzdrževalnih del naprave včeraj niso obratovale; Cerkno: do 100 cm snega. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Lani slabše, za letos dobri obeti Ribčev Laz - Medtem ko so lani v slovenskem turizmu beležili za štiri odstotke manj nočitev kot leto prej, so jih v hotelih na Bledu za enajst odstotkov manj, v bohinjskih hotelih, zasebnih sobah, apartmajih in kampth pa deset odstotkov manj. V Bohinju je bilo nekaj več kot 275 tisoč nočitev, od tega so jih dobro polovico (53 odstotkov) "ustvarili" domači gostje, ostale pa tuji. Na slabšo zasedenost sta vplivali predvsem vojna v Jugoslaviji in zaprtje turškega predora. Letošnje turistično leto naj bi bilo boljše od lanskega, napovedi so dobre predvsem za poletno sezono, pričakujejo pa, da bodo z nočitvami spet presegli številko tristo tisoč. • CZ. Spremembe pri avtovlaku Bohinjska Bistrica - Decembra lani je začel med Bohinjsko Bistrico, Podbrdom in Mostom na Soči voziti avtovlak, ki je bistveno skrajšal čas potovanja v Baško grapo, na Primorsko in obratno. Novost seje dobro uveljavila, v Slovenskih železnicah pa že načrtujejo izboljšave in oblikujejo ponudbo, ki naj bi privabila še širši krog uporabnikov. Zc prihodnji mesec bodo spremenili vozni red in razpored voženj, ki bo zagotavljal povezavo obeh regij od šeste zjutraj do devete zvečer, povečali bodo število voženj iz Mosta na Sočo in obratno ter število vagonov v kompoziciji, v sestavo avtovla-ka vključili vagon za prevoz koles in kolesarjev ter hkrati za vse relacije podražili prevoze. Nova cena bo odvisna tudi od tega, ali bo tolminska občina podobno kot bohinjska subvencionirala prevoze ali ne. • CZ. V Preddvoru se nič ne dogaja Preddvor, 21. marca - To so ugotovili na zadnji seji občinskega sveta, ko je o svojem delu poročal predsednik odbora za šolstvo, šport in kulturo. Razen junijske prireditve Preddvor praznuje v teh krajih pod Storžičcm nimajo kaj pokazati. Društva v občini sicer imajo ideje in vsako zase nekako delujejo, pogrešajo pa koledar prireditev skozi vse leto, da bi se mu prilagodili in sodelovali. Ob marčevskem dnevu žena in materinskem dnevu tako v vsej občini ni bilo prireditve, le v Kokri, kjer se je s tem ukvarjala krajevna skupnost, slo bile žene in matere deležne prisrčne prireditve. Društva v občini bi kazalo povezati in izkoristiti njihove potenciale, da bi v Preddvoru kultura bolj zaživela, so predlagali svetniki. Tudi na domačem odru se, razen vsakoletne komedije, ne dogaja nič. • D.Ž. Domova bodo oddajali po pravilih Preddvor, 21. marca - Občinski svet Preddvor je na zadnji seji sprejel pravilnika o oddajanju prostorov domov na Zgornji Beli in v Preddvoru v najem. Domova sta občinsko premoženje, odkar krajevne skupnosti niso več pravne osebe, vendar pa so slednje obdržale svoj vpliv. Predstavniki krajevne skupnosti so namreč v komisiji, ki upravlja z domom. Pravilnika določata, da imajo vse prostovoljne organizacije v občini najem občinskih prostorov brezplačno, za ostale uporabnike pa so cene najema različne: za občane občine Preddvor nižje kot za tiste, ki pridejo od drugod. Pravilnika določata tudi način uporabe sredstev, pridobljenih z najemnino. O najemu teh prostorov se lahko morebitni uporabnik dogovori kar na občinski upravi. • D.Ž. Zabojniki za steklo se vračajo Kranj, 21. marca - V naselja Mestne občine Kranj se počasi vračajo zabojniki za zbiranje odpadnega papirja in stekla. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp, denimo, že stoji trinajst zabojnikov za papir, želijo pa dobiti 23 t.i. dvojčkov, to je zabojnikov za papir in steklo. Pred njihovo postavitvijo zahtevajo tlakovano podlago, da se bo okolica zabojnikov dala pospraviti. Predlagajo tudi odvoz kosovnih odpadkov dvakrat na leto po sistemu od vrat do vrat, hkrati z njim pa dezinfekcijo zabojnikov za odpadke. • H. J. Azbestne cevi ne kvarijo vode Kranj, 21. marca - Prebivalci krajevne skupnosti Mavčiče sumijo, da zaradi azbestnih cevi pijejo neustrezno vodo. Njihovo bojazen in predlog za analizo vode je na svet Mestne občine Kranj prenesel Darko Jare. V javnem podjetju Komunala Kranj so povedali, da azbestne cevi ne morejo vplivati na oporečnost pitne vode. Postregli so tudi z analizo vzorca, vzetega 25, februarja v vrtcu v Mavčičah. Analiza je pokazala, da vzorec ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode. • II. J. OBČINA ŠENČUR Kranjska cesta 11 4208 ŠENČUR objavlja: JAVNI POZIV Občina Šenčur v okviru praznovanja občinskega praznika organizira tradicionalni Jurjev sejem, ki bo potekal dne 25. in 26. aprila od 9.00 do 19.00 ure na prostoru pred Domom krajanov v Šenčurju. V tem času bo veljala popolna zapora dela Kranjske ceste od križišča z Pipanovo cesto do križišča z Mlakarjevo ulico. Vse zainteresirane prodajalce in razstavljalce vabimo, da se udeležijo sejma. Prijavo z vlogo pošljite na naslov: Občina Šenčur -za Jurjev sejem, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur do ponedeljka, 17. 4. 2000. K vlogi priložite opis dejavnosti in površino, ki jo potrebujete. Najem prostora za čas sejma je brezplačen. Za vse informacije v zvezi s sejmom lahko pokličete po tel. 2519-105. OBČINA ŠENČUR ŽUPAN FRANC KERN, ing. V občini Gorenja vas - Poljane dajejo prednost izgradnji kanalizacije Čistilno napravo v Gorenji vasi bodo pognali jeseni Po dograditvi obeh osnovnih šol je sedaj na vrsti čiščenje odpadnih voda - najdražja vlaganja v krajevno infrastrukturo. Gorenja vas, 21. marca - Potem ko je bila prvih pet let obstoja samostojne občine Gorenja vas - Poljane v ospredju dograditev obeh osnovnih šol, se letos glavni napori in vlaganja prenašajo na področje čiščenja odpadnih voda, saj naj bi jeseni, poleg čistilne naprave v Poljanah, ki že deluje, začela z delom tudi čistilna naprava v Gorenji vasi. Čeprav je za lani končano gradnjo prizidka k osnovni šoli v Gorenji vasi, v katerem so novi prostori za vrtec in učni prostori za prehod na devetletno šolanje, ostalo še nekaj dolgov, ki jih bo morala občina poplačati iz letošnjega proračuna, pa je postala letošnja glavna naloga v tej občini izgradnja kanalizacije. Že lani pozno jeseni so zastavili gradnjo glavnega zbirnega kanala v Gorenji vasi - od mostu pa do konca vasi, ker pa se je trenutno zapletlo s soglasji za prekop, pa so izvajalca z vso mehanizacijo prestavili v Poljane, saj je potrebno pohiteti s prekopi, kmetijskih zemljišč še predno se začne rast. Čistilna v Poljanah je premalo izkoriščena V Poljanah je po besedah župana občine Gorenja vas - Poljane Jožeta Bogataja največji problem premajhna izkoriščenost pred letom in pol izgrajene čistilne naprave, ki tako ne more delovati v celoti, predvsem pa sb stroški za delovanje za sedaj priključenih približno 80 hiš nenormalno visoki. Zato jc osnovna letošnja naloga pri gradnji kanalizacije v Poljanah priključitev čim večjega števila hiš in z izgradnjo treh kanalov v skupni dolžini nekaj manj kot en kilometer naj bi priključili še 50 do 60 hiš. Glavnemu kanalu bodo sledili odcepi Še bolj pa so na začetku gradnje kanalizacijske mreže v Gorenji vasi, kjer so praktično zaključili gradnjo 550 metrov glavnega zbirnega - tako imenovanega S kanala, na katerega morajo sedaj priključiti pet odcepov. Prvi, za vzhodni del vasi - od mostu do vikendov je že zgrajen, za osrednji in zahodni del vasi pa bodo potrebni še štirje odcepi. Župan ocenjuje, da denarja za vse te načrte sicer letos ne bo dovolj, potrudili pa naj bi se, da bi bilo napravljenega čim več. Poseben problem bo gradnja kanalov pod glavno cesto (od trgovine pri Paličku pa do gostilne Pr' Sedmič in od konca vasi do mesnice) za kar imajo že gradbeno dovoljenje in soglasje upravljavcev te državne ceste, dobro pa bo potrebno razmisliti, kdaj se tega lotiti, saj bo promet tedaj močno oviran. Nič lažja tudi ne bo gradnja kanalov nad cesto po številnih urejenih poteh in vrtovih. Čistilno napravo bodo pognali septembra Župan ocenjuje, da naj bi letos bilo v Gorenji vasi na kanalizacijo priključenih velika večina hiš in drugih objektov: s sorazmerno majhnimi stroški bi bilo mogoče priključiti šolo, zdravstveno postajo, naselje v Blatih, Jelovico in Alpino -manjka le prečrpavališče iz desnega na levi breg Sore, praktično ves vzhodni del vasi, koliko osrednjega in zahodnega dela vasi bo priključenega, pa je odvisno od uspešnosti gradnje že omenjenih odcepov. Prav sedaj se tudi gradi še električni priključek za čistilno napravo in do konca maja naj bi bila ta naprava še z zunanjo ureditvijo povsem pripravljena na obratovanje. Načrt in želja je, da naj bi jo ser> tembra pognali. Vse našteto seveda m poceni: v letošnjem proračunu je za gradnjo kanalizacije v tej občini namenjeno 80 milijonov tolarjev: 32 milijonov za gradnje v Poljanah in 48 milijonov v Gorenji vasi. Problem so še priključne takse Medtem ko so se v Poljanah že pred leti sporazumeli za to, koliko naj bi tudi prebivalci prispevali za priključitev na kanalizacijo in čistilno napravo, pa je ostal problem priključne takse v Gorenji vasi še nerazrešen. Prvi predlog za te takse je namreč naletel na očitke, da so lastniki hiš kanalizacijo že plačali. Res je, pravi župan, da se je pred 25 leti pobiralo pris; pevke za gradnjo kanalizacije, vendar bi vsem, ki to očitajo, privoščil, da si ogledajo, kaj je od te kanalizacije ostalo. Tako slaba je, da bo komaj primerna za deževnico, medtem ko je potrebno za fekalne odpadne vode izgraditi povsem nove kanale. Župan je prepričan, da bodo to ljudje razumeli in da bo mogoč tud' sporazum o prispevku za to. Vsak Prl' ključek nekaj stane, še dodaja žuPan' prav gradnja kanalizacije in Čistilne naprave pa je zagotovo najdražja investicija v infrastrukturo. • -Š. Žargi Seja občinskega sveta Žirovnica Občina prodaja poslovne prostore Občinski svet Žirovnica posredoval pripombe na proračun občine Žirovnica. Občina bo prodal del poslovnih prostorov v nekdanji Planiki, za kar je med podjetniki precejšen interes. Žirovnica, 20. marca - Občinski svetniki Žirovnice so v najpomembnejši točki minule seje - obravnavi predloga odloka o zaključku proračuna občine Žirovnica za lani - posredovali kar nekaj pripomb in ugotovitev. Proračun občine Žirovnica izkazuje za lani za skoraj 272 milijonov tolarjev prihodkov in za 230 milijonov tolarjev odhodkov. Iz obrazložitve postavk prihodkov in odhodkov proračuna med drugiim izhaja, da so prihodki za primerno porabo uresničeni 95-odstotno, primanjkljaj teh prihodkov pa znaša okoli 13 milijonov tolarjev. Relativno največji primanjkljaj pri dohodnini znaša skoraj 3 milijone tolarjev in pri finančni izravnavi, kjer je primanjkljaj 11 milijonov tolarjev. Ministrstvo do danes ni posredovalo dejanskega izračuna pripadajoče finančne izravnave. Na višino prihodkov iz države občina nima vpliva, ima pa vliv na višino komunalne takse, ki za lani do konca leta ni bila odmerjena. Letos bo zato komunalna taksa pobrana za obe leti. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bo realizirano višje od ocene občine -pri pravnih osebah se nadomestilo nanaša na Turizem Bled in državna podjetja, ki svoje obveznosti redno poravnavajo. V občini ugotavljajo, daje primanjkljaj na strani državnih sredstev in ta primanjkljaj se iz leta v leto povečuje. Najslabše so realizirani prihodki od sofinanciranj - za intervencije v kmetijstvo, taksa za obremenjevanje okolja, spome-niškovarstvene akcije. Bernarda Resman iz občinske uprave je poudarila, da bodo v prihodnje morali računati več ali manj na lastna sredstva občine. V razpravi je svetnike zanimalo, kakšna sredstva namenja občina za storitve jeseniškega javnega podjetja JEKO - IN in za več drugih odhodkov, svetnik Igor Mežek pa je izpostavil vprašanje stroškov občinskega urada in občinskega sveta. Nedopustno se mu zdi, da gre za urad in svet 20 odstotkov občinskega proračuna. Svetniki so obravnavali tudi predlog za odprodajo dela poslovnih prostorov v Planiki na Brcznici. Občina je odkupila poslovno stavbo, zdaj pa oddaja del poslovnih prostorov. Na razpis se je javilo devet potencialnih kupcev ali najemnikov, ki pa so zainteresirani za odkup dela poslovnih prostorov. Za pridobljeno kupnino bi občina uredila prostore, ki ostanejo v njeni lasti in delno razbremenila proračun za letos in prihodnje leto. Za prodajo je pred- videnih okoli tisoč kvadratn^ metrov, po ceni 70.800 tolarJe za kvadratni meter, v tej viŠW pa je določena tudi izkl»cn* prodajna cena. Ob poročilu Policijske postaj* Jesenice se je ugotovilo, da sjj bile varnostne razmere žara" serije vlomov problematici^; zdaj pa se izboljšujejo. Svetni* so komandirju posredova nekaj pripomb za zagotovi^ še večje varnosti na ces^ predvsem varosti otrok in P° ( valili delo policista, ki J zadožen za območje žirovnisK občine. • D. Sedej Občinski svet občine Preddvor Kje bo šla cesta na Voke? Preddvor, 21. marca - V zvezi s stanovanjskim naseljem Voke, ki naj bi zraslo v Preddvoru, se pojavlja kar nekaj dvomov. Ko so na zadnji seji občinskega sveta Preddvor svetniki ocenjevali delo odbora za urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo, so načeli tudi vprašanje, kje bo peljala dovozna pot do novega naselja. Vprašljivo je tudi, kako bodo speljali primarne kanalizacijske in druge vode. Slednji bi lahko proti središču Preddvora tekli skozi naselje Šiška, medtem ko dovoz skozi to naselje ne bi bil mogoč. Predsednik omenjenega odbora Franci Bizjak, ki je tudi podžupan občine Preddvor, je nanizal nekaj možnosti, kako bi Voke povezali z ostalim naseljem. V maketi določena cesta med vrtcem in prihodnjo športno dvorani ob osnovni šoli ne bi bila dobra rešitev, saj bi s tem presekali šolsko-vrtčevski kompleks. Bi kazalo dostop rešiti s podaljšanjem ceste, ki že sedaj vodi k vrtcu ali pa bo obveljala najbolj severna varianta, ko bi pot k Vokam speljali nad šolo. Svetnik Cif1 Zupin je predlagal, da bi se k Vokam prišlo zahodne strani, in sicer mimo zdravstvene!? doma in čez Korotanco. Dobil je odgovor, d tu utegne stvar zaplesti dejstvo, da gre na tem mestu za zasebna zemljišča, medtem ko & pri ostalih variantah pretežno za zemljišča, *\ so last občine. Toda možnosti ceste c6.. Korotanco ne gre povsem zavreči, je men' Bizjak, saj bi lahko obstajala kot -<^rvn cesta, ki bi razbremenila rezer dovoz i\0 siceršnji w- ^ Vok. Nobena od predlaganih rešitev ni P°se j no dobra, so menili svetniki, zato se bodo m6 njimi najbrž odločili za "najmanjše zlo". O načrtih, ki so trenutno v fazi pridobiva h gradbene dokumentacije, je ob nedavne obisku ministra za okolje in prostor dr. «a „ Gantarja izrazil dvom nekdanji svetnik J° Zorman, pričakovati pa je tudi nekaj nasp roto- vanja pri občanih, ki jim bo dovoz do no naselja zmotil dosedanji mir. • D.Ž veg3 Blejska višja šola za gostinstvo in turizem GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Po treh letih na svojem Sola se je po treh letih selitve med Bledom in Radovljico sredi januarja letos dokončno vselila v obnovljeno stavbo nekdanje blejske srednje gostinske šole, v začetku leta pa je prevzela tudi upravljanje hotela Astoria. Bled - Obnova šole je stala tristo milijonov tolarjev, od tega 180 milijonov gradbena, instalacijska in druga dela, ostalo pa oprema. Večino denarja je zagotovilo ministrstvo za šolstvo in šport, občina kot soustanoviteljica šole pa je prispevala 40 milijonov tolarjev. v okviru Pharovega programa šole na Bled in se predlani spet 2a preobrazbo poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji se je tudi Bledu ponudila priložnost, da pridobi višjo strokovno šolo za gostinstvo in prizem, ki bi dijakom po končani srednji gostinski šoli v Radovljici omogočila nadalje-Va.nje šolanja. Na Bledu so Priložnost "zagrabili" z obema rokama in jeseni 1996. leta so *e vpisali prve študente v izobraževalna programa gostinstvo in turizem. Kot je povedal > ^..^..j^... ..------------ ravnatelj Janez Šolar, je bila je ministrstvo za obrambo pre-šola prostorsko dobra tri leta dalo ministrstvu za šolstvo in razpeta med Bledom in šport, to pa ga je po končanem Radovljico. Prva generacija je denacionalizacijskem postopku obiskovala predavanja na sred- 4. januarja letos dalo v uprav-nJ' ekonomski šoli v Radovljici, ljanje šoli. V hotelu, ki ima v odt-od so se naslednje leto pre- sobah in apartmajih 150 ležišč, ^lili v stavbo srednje gostinske bodo letos jeseni začeli z ure- vrnili v Radovljico, tokrat v stavbo nove, prostorne srednje gostinske šole, odkoder so se 17. januarja letos dokončno preselili v svoje prostore, v obnovljeno, več kot sto let staro stavbo nekdanje srednje gostinske šole na Bledu, ki jo bodo slovesno odprli 7. aprila, nekaj dni pred občinskim praznikom. Medtem koje v šoli dovolj prostora za teoretična predavanja, strokovno izobraževanja poteka v bližnjem hotelu Astoria, ki ga ZRCALCE, ZRCALCE... "Takoj bomo z Vami... " "Občina Bled, dober dan. Samo trenutek, takoj bomo z Vami," pove prijazen moški glas z avtomatskega odzivnika, če pokličete telefonsko številko 74S - 010. To je, če še ne veste, telefonska številka Občine Bled in tudi blejskega župana, vpisana na 60. strani Telekomovega telefonskega imenika za omrežno skupino 064. In ob poslušanju glasbe na avtomatskem odzivniku boste tudi ugotovili, koliko časa na blejski občini traja en 'trenutek'. Šola je obnovljena, ob njej urejajo le še parkirišče za zaposlene in goste ter dostopno pot za pešce. s janjem prostorov za poučevanje strokovnih predmetov. Letos obiskuje blejsko višjo strokovno šolo že četrta generacija študentov in tretja generacija odraslih, skupno jih je šeststo (353 študentov in 247 odraslih), od tega se jih polovica izobražuje za gostinstvo in polovica za turizem. Čeprav je letos prijav za naslednje študijsko leto "le" štiristo oz. manj kot prejšnja leta, jih je še vedno enkrat več, kot je razpisanih mest. • C. Zaplotnik V krajevni skupnosti Vodovodni stolp nezadovoljni Ne program dela, ampak seznam želja Tako sami pravijo letnemu delovnemu načrtu, ki si je iz leta v leto podoben, saj krajevna skupnost večino komunalnih nalog lahko uresniči le prek občine, katere vreča pa ima očitno strgano dno. Nujen drugačen sistem financiranja. (i,e 21. marca - Čeprav je krajevna skupnost Vodovodni stolp "aln na ^ajevna skupnost, ima največ težav in dela prav na komu-s'ab m po<*ro^Ju' z'ast' na cestah in parkiriščih. Prve so praviloma je premalo. Letos bodo končno dočakali prepotrebno pre . Vo Gldhamske, koliko letnih programov dela bodo še napisali, rišžfn ^° ureJena Begunjska z dovozom za vrtec kekec in parki baz i prep'astena C. Kokrškega odreda in zgrajen pločnik od dok na ('° na(*voza na Rupi. urejen prehod za pešce proti bazenu, 0(j "ncan most prek Rupovščice, asfaltirana pot od C. Kokrškega p da do Partizanske itd., pa ne vedo. Hredsednik sveta krajevne skupnosti Vodovodni stolp ^arko Tavželj pravi, da mora "Jihov program dela postati tudi program dela Mestne obči-ne Kranj in sestavni del njenega pr°računa, sicer bo še naprej zgolj na papirju. Gre reč za investicije, ki daleč fjesegajo krajevne zmožnosti. Razumejo, da občina za vse n,rna denarja, vendar pa bo m°rala čimprej zgraditi primer-neJši sistem financiranja krajev-Potreb, ki ičuna, °stajal namr najbrž drugačen za mestne kot za podeželske krajevne skupnosti. "Letos, razen na Oldhamsko, ki je v bistvu mestna vpadnica, in nekaj parkirišč na zelenicah, ki so že uničene, verjetno ne moremo upati na kaj več. Očitno bomo morali postati bolj glasni, da bomo prišli v naslednji občinski proračun," pravi Marko Tavželj. Krajane Vodovodnega stolpa najbolj pesti pomanjkanje parkirišč v blokovnih stanovanj- 21. marec je praznik krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Danes ob 10. uri bo pri Šorli-jevem mlinu krajša spominska slovesnost. Na njej bo govoril predsednik sveta KS Marko Tavželj, v kulturnem programu pa bodo nastopili ženski pevski zbor društva upokojencev Kranj in učenci iz osnovne šole Simona Jenka. skih soseskah. Predvsem s t.i. mirujočim prometom se pretežno ubada tudi krajevni odbor, ki ga vodi Ivan Demšar. Odbor je že pred letom dni občini nakazal rešitve glede prometne ureditve, pri čemer je upošteval tako želje ljudi, ki jih je zbiral več let, kot zadrege zaradi lastništva zemljišč. Rešitev občinska študija ureditve mirujočega prometa, izdela Škofjeloška organizacija Društva izgnancev oiuvciujo ^ Odškodnin pa še vedno ni ^a letni konferenci so podprli prizadevanja vodstva društva, da bi slovenski parlament čimprej sprejel zakon o vojni škodi. Čestitke častnemu občanu Kranja Vinko Hafner 80-letnik Minuli četrtek popoldne je kranjski župan Mohor Bogataj s sodelavci v Mestni hiši pripravil sprejem za častnega občana Vinka Hafnerja, ki je januarja praznoval lep jubilej, 80 let. Kranj, 21. marca - Župan je jubilantu ob tej priložnosti poklonil gorenjsko kroniko tega stoletja iz zložljive pohodne palice, njegovo življenjsko pot pa je na kratko orisal podžupan Štefan Kadoič. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik kranjske borčevske organizacije Ivan Košir in nekateri nekdanji kranjski sodelavci Vinka Hafnerja. na konec minulega leta, ni upoštevala. , "Odbor, v katerem delajo prometni in gradbeni strokovnjaki in si je razmere ogledal tudi na terenu, je študijo zavrnil iz več razlogov. Glavni je ta, da mora študija razen novih parkirnih mest, ki jih je mogoče zgraditi z razmeroma majhnimi stroški, upoštevati celostno prometno ureditev krajevne skupnosti. To pomeni zlasti ureditev območij umirjenega prometa in enosmernih ulic, kjer to ni mogoče, pa širitev ulic oziroma gradnjo novih dovozov v naselja," poudarja Ivan Demšar. Na sestanku predsednikov mestnih krajevnih skupnosti konec februarja letos je bil občini dan tudi predlog, da izdela srednjeročni plan gradnje parkirišč in se torej ta grade postopno. • H. Jelovčan Sk°fJa Loka, 18. marca - Grozodejstva vojne ganejo tistim, ki so jih skusili na lastni za vedno v spominu. Žal je zaradi otfniaknjenosti druge svetovne vojne vse lnanJ živih med nekdanjimi izgnanci. Zato !e *udi člani krajevne organizacije v Škofji G>ki sprašujejo, koliko jih bo sploh dočaka-.° Vplačilo vojnih odškodnin za vsiljeno trPlJenje. Kr°g članstva Društva izgnancev organizacije Škofja o. o članstva Društva ^nije - krajevne Franko. Kot je še povedal, ob delu v odborih niso pozabili na družabnost. Jeseni so obiskali spomenik na Doberdobu in se ustavili v Goriških Brdih. Letos bi se radi v čim večjem številu udeležili junijske proslave ob 55-letnici vrnitve izgnancev. Sodelovali bodo tudi pri predstavitvi zloženke o slovenskih izgnancih po šolah. Vso dejavnost bi težko financirali brez amaterskega dela, saj od 700 tolarjev članarine ostane le 500 tolarjev krajevni orga- LfJ k y " - - - —j - . .. „ o~-• •■----j - -----j vrst SC m zrnanJšal' ker so v njihove nizaciji. iz £j SDreJeli tudi 49 nekdanjih beguncev Problematiko članstva je opisal Vinko Hov razgo^- Tako imajo v občini 286 čla- Reven, ki je spregovoril o dolgotrajnem p0p'j met* njimi 115 v Škofji Loki. Prav sprejemanju zakona o nematerialni vojni PraySU DegUncev in uveljavljanju njihovih škodi. Kot je ugotovil, je živih vse manj izg- čemer So namenili največ pozornosti, pri nancev, zato bi bilo nujno pohiteti z ^lenc ^ ^ruštvu vc'ik° pomagala Ludvik reševanjem tega problema. Namerno Uprav 12 Dražgoš in Dragica Zihelr iz zavlačevanje pri izplačilu vojnih odškodnin - enote Škofia Loka. ie seznanil vsekakor ni v čast ljudem na oblasti, je odbora Društva izgnancev Slovenije je zbranim vlila nekaj optimizma, koje opisala polletni pritisk na vlado in poslance za drugo obravnavo omenjenega zakona. To se je zgodilo prejšnji mesec, vztrajali pa bodo, da bi zakon tretjič obravnavali in sprejeli že na prihodnji seji parlamenta. To nestrpno pričakuje 18.500 članov v 82 krajevnih organizacijah. Poslanec SKD Vincencij Demšar je izrazil prepričanje, da ljudem pripadajo odškodnine za vojna grozodejstva. Njegov predlog, naj vlada pripravi tudi zakon o poplačilu materialne vojne škode, pa žal ni dobil dovolj podpore. Razprava seje dotaknila aktualne problematike, zlasti dan prej sprejetih sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja. Odgovorili so tudi na nekaj konkretnih vprašanj, ki so se nanašala predvsem na statusne razlike Vinko Hafner, rojen v Stražišču, se je že pred vojno boril za pravice delavcev, nato bil prvoborec in organizator odpora proti nemškemu okupatorju na območju Kranja, pomembno pa je zaznamoval tudi povojno obdobje, koje bil med drugim sekretar okrajnega komiteja Komunistične partije Kranj, predsednik občinskega ljudskega odbora občine Kranj, okrajnega ljudskega odbora Kranj, slovenski minister in podpredsednik izvršnega sveta, predsednik slovenske skupščine, predsednik sveta Zveze sindikatov Slovenije. V literarno zgodovino se je zapisal s knjigo Srečno pot, fanta, "slaven" pa je postal tudi po svojem dvignjenem prstu proti Miloševiču na sestanku centralnega komiteja v Beogradu 1989. leta; sestanku, ki je bil pomemben za samostojno prihodnost Slovenije. V prijetnem četrtkovem kramljanju je tudi Vinko Hafner, ki je postal častni občan kranjske občine 1972. leta, povedal marsikaj zanimivega iz svojega bogatega življenja. Danes se v politiki ne udejstvuje več, pač pa, kot je sam dejal, "crklja" ženo, ki je dolga leta skrbela zanj, za otroke, gospodinjstvo. Veliko tudi hodi, vsak dan poldrugo uro. Je čil 80-letnik, vedrega duha, ki mu bomo zagotovo lahko še velikokrat voščili. • H. J., foto: T. Doki Strinjajo se s podelitvijo rudarske pravice Jezersko, 21. marca - Direkcija za rudna bogastva je na občino Jezersko naslovila prošnjo za mnenje pri podelitvi rudarske pravice za kamnolom lehnjaka na Jezerskem. Občinski svet Jezersko je koncesiji za kamnolom, ki ga izkorišča Marmor, d.d., dal pozitivno mnenje, svetniki pa so ob tem nanizali še nekaj pogojev. Eden med njimi zadeva vlaganje v cesto, ki vodi proti kamnolomu, saj jo tovornjaki, ki odvažajo material, precej razbijejo. Jezerjani so tudi odločeni, da se odvečni material, ki nastaja v kamnolomu, ne sme vlagati v strugo Kokre. • D.Ž. V zdravstvo več kot 300 milijonov kranj, 21. marca - Osnovno zdravstvo Gorenjske je lani za nakupe in posodobitev opreme vložilo 243 milijonov, nadaljnjih sto pa za investicijska vzdrževanja, kar je za javni zavod veliko, je povedal direktor Jože Veternik. Med pomembnejšo opremo omenja: laboratorijske aparate v zdravstvenih domovih Kranj, Jesenice, DMD Železarne Jesenice, Bohinj in Škofja Loka, reševalna vozila na Jesenicah, Bledu in v Kranju, opremo za sterilizacijo v zdravstvenem domu na Jesenicah, več vozil za zdravnike in patronažno službo, štiri zobozdravstvene stole, dvigalo v zdravstvenem domu Radovljica, ultrazvočni aparat v kranjskem zdravstvenem domu, ultrazvok v dispanzerju za žene v Škofji Loki, obnovo zobne tehnike ter posodobitev računalniške opreme. Letos pa že teče adaptacija zdravstvene postaje Železniki, in sicer Obnova splošnih ambulant in fizioterapije. V blejskem zdravstvenem domu bodo ob pomoči občine zgradili dvigalo. Pripravljajo se tudi na gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu Radovljica, kjer bodo prostori za nujno medicinsko pomoč. Obnovili bodo zdravstveni dom na Jesenicah, kar je posledica združitve te ambulante z medicino dela železarne. Odprto pa ostaja še vprašanje gradnje prizidka h kranjskemu zdravstvenemu domu, kjer se bo za ta investicijski podvig prav tako treba dogovoriti z občino. • D.Ž. •-""»e enote Skofja Loka, je seznanil vseKaKor ni v časi uuucm ,,a j~ -------—«VlT č • Uaeležence konference predsednik Andrej menil Reven. Ivica Žnidaršič iz izvršnega članstva. • Stojan Saje IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Gorenjsko tekmovanje turističnih podmladkov Riklijevo juhico bodo spoznali v Velenju Tekmovalci z Bleda so zbrali največ točk in si priborili nastop na državnem festivalu. Naklo, 17. marca - Letošnje tekmovanje "Turizmu pomaga lastna glava" so posvetili slovenskim dobrotam. Učenci iz devetih gorenjskih šol so predstavili raziskovalne naloge, razstave in igrice, katerih rdeča nit je bila hrana. Očitno je vsem najbolj zadišala "Riklijeva juhica", razen na Bled pa so zlato priznanje odnesli tudi v Preddvor. Podelili so še pet srebrnih in dve bronasti priznanji. Kolektiv osnovne šole Naklo, ki je lani prejel priznanje Turistične zveze Slovenije za najbolj gostoljubno šolo v državi, je spet potrdil svoj sloves. V petek je od popoldneva do večera gostil turistične podmladke, ki so se zbrali na gorenjskem tekmovanju "Turizmu pomaga lastna glava". Za dobrodošlico niso skrbeli le učenci in učitelji. Članice kranjskega društva kmečkih žena iz Naklega so v šolskem hodniku ponudile dobrote iz domače shrambe in kuhinje. Člani Turističnega društva Naklo so delili prospekte in vodnik po občini. Šolarji so prodajali glinaste pujske za srečo in prevzeli tudi vlogo gostiteljev. Sprejemali so obiskovalce in jim razkazali razstavo tekmovalnih ekip iz devetih šol Domači učenci so dodali zbirko starih predmetov in opise značilnosti krajev v občini Naklo. Zmage seje veselila ekipa z Bleda, ki bo odšla v Velenje. Glavno dogajanje je bilo v telovadnici, kjer so se ekipe predstavile s kratkimi igricami. Tam sta pozdravila zbrane, med katerimi so bili tudi predstavniki Turistične zveze Slovenije in Gorenjske ter občinski svetniki, župan Ivan Štu-lar in ravnatelj OŠ Naklo Boris Černilec. Nastopi so navdušili tudi odrasle Turistični krožek OŠ Naklo deluje pod tem imenom tretje leto. Letos je imel veliko dela s pripravo tekmovanja, za lastno predstavitev pa je izbral koline. Pri tem so bile 15 učencem v pomoč Daša Ster, Bojana Marinšek in Mihaela Križaj. V OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas vodi 19 učencev v krožku učiteljica Milena Pisk. Letos so raziskali gostinsko ponudbo domačega kraja in zbrali stare recepte za štruklje in žgance. Turistični podmladek v OŠ Gorje imajo že 17 let. Učence od 4. do 8. razreda so tokrat zanimale koline in koledovanje v vasi Višelnica, pri čemer so jih vodile Anica Por, Janja Geltar, Francka Jensterle in Barbara Zalokar. OŠ Zali rovt Tržič ima svojo Turistično agencijo, ki skrbi za razne dejavnosti. Člani krožka so z mentorico Romano Jane opisali znane tržiške jedi. Krožek OŠ Matije Valjavca Preddvor, ki ga vodijo Petra Lesjak, Petra Lombar in Maja Šenk- Zidar, je eden najuspešnejših na Gorenjskem. Na tekmovanju je navdušil z razmišljanji o žitu in pšeničnih jedeh. Turistični podmladek OŠ Žirovnica deluje že 25 let, na tekmovanje pa je prišel drugič. Člani so z mentorico Danico Bernik raziskali vse o kaši in kašarjih. Med naj gre za med, so se odločili v OŠ Bistrica Tržič, kjer deluje krožek prvo leto. Za ustvarjalno skupinsko delo skrbijo Tanja Ahačič, Tonica Marin, Jasna Jerman in David Premrl. V OŠ A. T. Linharta Radovljica deluje krožek z imenom Potohodec, mentorice pa so Metka Pristov, Mira Stušek in Olga Guzelj. Tokrat niso hodili po poteh, ampak so iskali "radolške" dobrote. V OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled imajo turistični podmladek od ieta 1970, ki je bil večkrat uspešen tudi na državnih tekmovanjih. Letos je z mentoricama Magdo Bogataj in Marino Vukaševič predstavil prehrano nekdanjih Riklijevih gostov. Obiskovalce so popeljali po razstavi mladi gostitelji. "Riklijeva juhica" je najbolj zadišala tudi ocenjevalni komisiji. Kot je razglasil tajnik TZS Alojz Šoster, je zmagala ekipa z Bleda, ki bo aprila nastopila na državnem festivalu v Velenju, zaslužila pa je še vožnjo z vlakom. Zlato priznanje si je pribori-a tudi ekipa iz Preddvora. Srebrna priznanja so podelili šolam iz Naklega, Gorenje vasi, Radovljice, Tržiča in Bistrice, bronasti priznanji pa ekipam iz Žirovnice in Gorij. Organizatorji so obdarili vse tekmovalne ekipe, publiko pa so presenetili z glasbenimi, plesnimi in folklornimi nastopi. • S. Saje Sto let Jerce Bizjak Jerci čestital BiH Clinton Jerca Bizjak, ki se je pri 22 letih izselila v Ameriko, je praznovala častitljiv življenjski jubilej: 100-letnico. Jerca Bizjak, rojena Baloh iz Mojstrane, je 10. marca letos v ameriškem mestu Ellvvood, Pennsvlvania, praznovala častitljivi 100. rojstni dan. Ob tej priložnosti sta se njenemu vabilu na praznovanje odzvala tudi sorodnika iz Slovenije, Alenka in Milan Bavec iz Kranja. Alenka izhaja iz znane jeseniške urarske družine Smo-lejevih in je skupaj z možem čestitala Jerci. Tako sta se pridružila več kot sto čestitkam, ki jih je prijazna in ljubezniva Jerca prejela ne le iz Amerike ampak tudi iz Slovenije. Jerca Bizjak je rojena Mojstrančanka, ki se je leta 1922, stara 22 let skupaj z možem Johanom takoj po poroki na Jesenicah izselila za boljšim kosom kruha v obljubljeno Ameriko. A tam jo je kot druge izseljence čakalo zelo težko življenje priseljencev, ki so živeli v delavskih barakah. Tega težkega THE WHITE HOUSE VVASHINOTON Happi/ Birthday! As you celebratc your lOOth birtliday, wc are dclighted to send our warmest congratulations. During your lifethne, you have had the opportunity to be pari of one of lite most fascinating times the ivorld has ever hioiun. We ivish you good health and cvcry happiness as you commemorate this special day. Jerca Bizjak v krogu svoje družine. star krej", je večkrat obiskala. Leta 1952 je bila na Triglavu, prišla je tudi kasneje. Leta 1966 ji je umrl mož, nato je živela sama, zdaj pa živi pri hčerki. Hči in sin, stara okoli sedemdeset let, še znata slovensko. Zanimivo je, da je med številnimi čestitkami ob visokem jubileju prejela tudi čestitko predsednika Billa Clintona in soproge I lillai \ Rodham Clinton. Takole čestitata Jerci: "Ob 100. rojstnem dnevu najine iskrene čestitke. Živeli ste v najbolj vznemirljivem obdobju, ki ga je svet kdajkoli doživel - oba vam žeK^ dobrega zdravja in vso srečo-Čestitki se je pridružil tudi ni«8'' parlament in guverrtfr m Pennsvlvanie, gospod Tort Ridge, ki je med drugim zapis*1'' "Živeli ste v obdobju, ki P številni med nami poznajo le xt zgodovinskih knjig. Bili ste n>^ tistimi, ki ste pomagali napredkii in blaginji naše države-Upam, da praznujete v tople"1 družinskem okolju in vam želi01 vse najboljše." Rojakinji Jerci Bizjak tudi nas« iskrene čestitke! • D. Sedej obdobja se spominja še danes, ko živi v miru in toplini svoje družine - dveh otrok in številnih vnukov. Pravi, daje razlika med nekdaj in danes med drugim tudi v tem, da se nekdaj niso ničesar bali in nikdar zaklenili hiše, danes pa se je treba kar naprej zaklepati.. Po drugi svetovni vojni sta z možem z živilskimi paketi zelo pomagala sorodnikom v Sloveniji. Rada se spominja svoje mojstranške mladosti, še posebej svoje sestre, že pokojne Rezke Rabič, ki je tudi dočakala 100 let. Sestri sta si stalno dopisovali in Jerca ji je iz Amerike večkrat domotožno potožila: "Če bi bil zgrajen most iz Amerike do Slovenije - peš bi prišla nazaj." Jerca je ljubeznivega in dobrotljivega značaja. Pri stotih letih je trdnega zdravja in zelo živahna. Še vse opravi sama in pomaga v gospodinjstvu. Veliko let je kot tajnica delala pri slovenskem časopisu Prosveta, svoj rojstni kraj, ki mu pravi "ta Oglarjenje na Rodinah Rodine, 20. marca - Lastnik zgodovinske, Jalnove rojstne hiše na Rodinah, Janez Mulej vedno poskrbi, da se rj8 Rodinah kaj zanimivega dogaja. Tudi minuli konec tedna Je popestril dogajanje v tem kraju. Ob koncu vasi je s pomočjo starega oglarja praktično prikazal oglarjenje, v Jal novi rojstn' hiši so odprli razstavo slik iz mivke Stanke Golob, svojo četf' to knjigo Oglje in kruh pa je v rojstni hiši Janeza Jalna preo; stavila pisateljica Dragica Krapež, pisateljica iz Jesenice pf1 Cerknem, ki ji je pisatelj Janez Jalen zgled in vzor. Zgodba se dogaja pred skoraj sto leti, v hribovski vasici nad Bašk° grapo, obravnava pa medčloveške odnose, predvsem pa trde življenjske preizkušnje. • D.S. Občina še ne ve za vse denacionalizacijske zahtevke Veliko šol, stanovanj in cest stoji na vzeti zemlji Mestna občina Kranj je doslej dobila v opredelitev 142 denacionalizacijskih zahtev, kaj vse Je morda še v postopkih vračanja, pa niti ne ve. Kranj, 21. marca - Stališče Mestne občine Kranj je, da ne nasprotuje vračilu premoženja v naravi, če je to le mogoče. V nasprotnem primeru predlaga sporazum za nadomestno premoženje ali za denarno odškodnino. Od Upravne enote Kranj, ministrstva za kulturo oziroma Okrajnega sodišča Kranj, ki vodijo denacionalizacijske postopke na prvi stopnji, je občina doslej dobila v opredelitev 142 zahtev, od katerih se jih je precej končalo z vračilom v naravi, šestnajst s poravnavo ali sporazumom o umiku zahteve, pri nekaj zahtevah se je pokazalo, da občina ni zavezanka za vrnitev, precej zahtev pa je še nerešenih. V mestni občini še vedno dobivajo zahteve za denacionalizacijo. Čeprav so zaradi prepovedi razpolaganja z nepremičninami, ki so v postopku denacionalizacije, od organov, ki postopke vodijo, v preteklih letih zahtevali podatke o nepremičninah, ki so v postopku, zadovoljivih niso dobili. Opravičilo naj bi bila neustrezno predpisana evidenca in obsežnost ter zapletenost denacionalizacije. Zanimiv je pregled nekaterih "občinskih" nepremičnin, ki so še v postopku vračanja. Gre za stavbo Prešernovega gledališča. Prešernov gaj z zelenico in hišo ob južnem delu gaja, za zemljišče na Zlatem polju, kjer je predvidena severna obvoznica, in okrog 110.000 kv. metrov zemljišča južno od nje, zemljišče ob šolskem centru na Zlatem polju s toplarno, zemljišče in gozd ob šoli Staneta Žagarja na Planini, zemljišče ob avtobusni postaji v Kranju, zemljišča v Savskem logu, Struževem, ob Savski cesti, v Stražiču, igrišče na Sejmišču, igrišče, parkirišče in pot pri pokopališču v Mavčičah, nepremičnine konjeniškega kluba v Bobovku, zemljišče okrog stavbe Mestne občine Kranj, obsežna zemljišča na Planini, Zlatem polju in pri Vodovodnem stolpu, na katerih so zrasle stanovanjske soseske, zemljišča vrtcev Janina, Tinkara in vrtcev na Planini, zemljišče srednje trgovske šole, šole Helene Puhar, Franceta Prešerna in Simona Jenka na Primskovem, zemljišča, kjer so sodišče, stadion, zimski bazen, lekarna na Planini, dom upokojencev, kino Center s parkom-zemljišča individualnih hiš na Hujaf1, Rupi, Primskovem, Zlatem polju, v den*' cionalizacijskem postopku pa so med drugimi tudi še zemljišča s številnimi ceS' tami, garažami in parkirišči ter nekatere hiše. V večini teh primerov v občinski upraVl menijo, da vračilo v naravi ni mogoče oZ>' roma je vprašljivo, v nekaterih primer'1'' je mogoče le delno, v redkih pa tudi celoti. Problem, ki se pojavlja pri rešeVS' nju, je dolgotrajno ugotavljanje pravnega in dejanskega stanja denacionalizacijs^ zadev, saj je premoženje v petdeseti letih doživljalo spremembe. Spreminjal seje parcelno stanje, lastništvo, stavbe s bile delno ali v celoti porušene, zernU pozidana. Razen tega je zemljiška knjig neurejena, katastrski podatki zastare'* kar še otežuje identifikacijo podržavlje11 ga premoženja. Razen tega država nim namenskega denarja za parcelacije zem ljišč, cenitve in identifikacijska V°{x .c Vse več denacionalizacijskih zadev rešuje prek sodišč. • H. J. . T°rek, 21. marca 2000 VV9rllllAK9TVv ureja: Marija Vbičjak 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Pogodba o nakupu Elana je podpisana, Elan je spet slovenski! Bitka za Elan se šele začenja Slovenska razvojna družba je za nakup odštela 14 milijonov mark, za zagon proizvodnje pa bo namenila še od 30 do 35 milijonov mark - Novi direktor Primož Finžgar je že v podjetju, delavce naj bi poklicali na delo sredi aprila, proizvodnja smuči pa bo stekla sredi maja Otočec, Begunje - Po petkovem podpisu pogodbe med hrvaško >n slovensko stranjo o nakupu oziroma prodaji Elana se je evforija, ki je vladala zadnje tedne, vendarle nekoliko polegla. y Podjetju so novico o vnovičnem prehodu v slovensko last sprejel« z zadovoljstvom, upajo, da bo denar za zagon proizvodnje P»šel čimprej, tako da bi dcio spet normalno steklo. Po zagotovilih predsednika uprave nove večinske lastnice Klana Slovenske razvojne družbe dr. Marjana Rekarja bodo takoj začel« z ukrepi za preprečitev finančnega zloma in za zagon Proizvodnje. Razloga za evforijo ni, prava bitka za Elan se šele Učenja, je ob tem poudaril dr. Rekar. S petkovim podpisom pogodbe na Otočcu so se tako konča-,a poldrugi mesec trajajoča podajanja med Slovensko razvojno družbo in Privredno banko Zagreb oziroma hrvaško dr- žavno agencijo za zaščito hra- nilnih vlog in sanacijo bank. pogajanja so bila bo Rekarjcvih £sedah na trenutke "morda udl ^žavna". Za podpis pogod- Hrvatje so na dražbi februarja 1992 Elan kupili za 32,5 milijona mark. Povratek podjetja v slovensko last bo državo stal skupaj okrog 40 do 45 milijonov mark, od tega neposredno za nakup 14 milijonov, 30 do 35 milijonov pa naj bi namenili za zagon proizvodnje. Novi direktor Elana je Primož Finžgar Za novega predsednika uprave Elana je bil imenovan Primož Finžgar, kije bil zadnja leta zaposlen v kamniškem Stolu, prej pa dvajset let v Elanu. Delal je v razvojnem oddelku, po stečaju pa je postal direktor divizije smuči. Leta 1996 je prišel v spor s tedanjim menedžmentom, ki ga je postavil hrvaški lastnik, zato je odšel iz podjetja. Zanimivo je, da je njegov oče Rudi Finžgar, kije začel s proizvodnjo smučI pri nas. V prvih izjavah je novi direktor povedal, da je njegova glavna naloga, da bi spremenil poslovanje Elana, delavce naj bi poklicali na delo sredi aprila, proizvodnja smuči naj bi polno stekla sredi maja, proizvodnja plovil pa verjetno že prej. 1 (e'V'a, prvi rezultati bodo 'Ovi/J Dr. Marjan Rekar: "S podpisom pogodbe dili šele prvi korak, potrebno pa bo dela, da bomo Elan spet vrnili na tivnega poslovanja. Takoj bomo ujne ukrepe za preprečitev finančne-ift za zagon proizvodnje. Denar za i'zvodnje je zagotovljen, računamo i vsaj leto ali leto pol potrebnih še naporov, da bo podjetje spet začelo pozitivno." r za delo Anton Rop: "Projekt sana-a je realen, poudarjam pa, da bo k in izjemno zahteven, zahteva do-in poslovni načrt, pa tudi finančno je zagotovljena. Prva naloga bo za-odnje, nujna pa bo tudi racionali-lodjetjtt. Kako bo z zaposlenimi? da bi ohranili veliko večino delov-morebitne presežne delavce pa naj i v okviru regijskega sklada dela. Poudar/iim. da se pravo, resno delo šele /i v dveh letih, ko naj bi Elan pos- 2 dobičkom. :la je p , e »otranja organizac Znanje torej k,a Pa j Ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin: "Usoda Elana bo odvisna od vodstvene ekipe in od zaposlenih, pa tudi od lastnikov. Nujno bo znižanje stroškov, usmeritev na kakovost, treba bo zagotoviti trge in učinkovite prodajne poti. Za to bodo potrebni določeni napori, obstaja tudi določeno poslovno tveganje, a projekt je mogoče uspešno izpeljati. Pri razgovorih s tujimi distributerji Elanovih smuči sem dobila občutek, jetje sposobno z vidika razvoja, šib-t, marketing, prodajne poti in s t roška r je temelj, da bi Elan v bodoče stal eno od podjetij, ki bo izvažalo razvo/ /e lahko p< znanje, j preselila Franjo 'žična proizvodnja pa se bo morda kam drugam." Filipovič, član uprave Privredne banke Zagreb: "Deset let je bila lastnica Elana Privredna banka Zagreb. Očitno nismo bili dobri gospodarji, zato upamo, da bodo slovenski lastniki boljši, da bodo Ela- nu vrnili nekdanji sijaj. Pri tem jim liko uspeha." želim ve Dvajset minut pred četrto, torej po štiridesetminutnem mučnem čakanju, sta obe strani vendarle sedli za mizo v Viteškem salonu gradu Otočec in podpisali pogodbo. be so izbrali Otočec, kjer so se tudi začela prva pogajanja o nakupu in kjer je bilo februarja (na Valentinovo) tudi podpisano pismo o nameri. Vzdušje v petek popoldne na Otočcu je bilo svečano, negotovost pa se je stopnjevala tudi zaradi daljše zamude, do katere je prišlo. Vsi udeleženci, vključno s hrvaškim podpredsednikom vlade, so bili namreč že zbrani, čakali so le še avtomobil iz Ljubljane z najpomembnejšim - pogodbami. Dvajset minut pred četrto, torej po štiridesetminutnem mučnem čakanju, sta obe strani vendarle sedli za mizo v Viteškem salonu gradu Otočec in podpisali pogodbo. Hrvaško stran so zastopali člana uprave Privredne banke Zagreb Franjo Filipovič in Ivan Krolo ter direktor Državne agencije za osigu-. ranje štednih uloga i sanaciju banaka Mladen Šunjič, podpisa pa se je udeležil tudi podpredsednik hrvaške vlade Goran Granič. Slovensko stran pa so zastopali predsednik uprave Slovenske razvojne družbe dr. Marjan Rekar, gospodarska ministrica dr. Tea Petrin in minister za delo Anton Rop. Prisotna sta bila tudi veleposlanika obeh držav. In kaj vsebuje podpisana pogodba? S pogajanji je bilo doseženo, je dejal dr. Marjan Rekar, da se je prvotno dogovorjena kupnina z 18 znižala na 14 milijonov mark. S tem je Slovenska razvojna družba kupila terjatve Privredne banke Zagreb v višini 49,2 milijona mark, 77,3 odstotka delnic Elana, ki so bile v lasti Državne agencije za osiguranje štednih uloga i sanaciju banaka, ter 85,7 odstotka delnic Elaan Cornmerce Zagreb. S pogodbo so se dogovorili tudi o prenosu blagovne znamke Elan na Slovensko razvojno družbo. Po Re-karjevih besedah so po proučitvi dokumentacije ugotovili, da je imel poslovni sistem Elan konec januarja za okoli 70 milijonov mark premoženja, vse zunanje obveznosti pa znašajo 110 milijonov mark Za zagon proizvodnje bodo namenili od 30 do 35 milijonov mark, denar naj bi bil zagotovljen, kaj dosti podrobnosti pa v petek ni bilo mogoče izvedeti, več naj bi bilo znano v začetku aprila. Takrat bo nova uprava, na čelu katere bo Primož Finžgar, njegov svetovalec pa naj bi bil Uroš Korže, ki naj bi tudi vodil strategijo preobrazbe Elana, predstavila načrt finančne in poslovne sanacije podjetja. • Urša Peter-nel, foto: Tina Doki Kronologija dogajanj okrog Elana v zadnjem desetletju 1988 . Elan je paradni konj slovenskega gospodarstva in tretji največji proizvajalec Slr]uči na svetu. Svetovno slavo sta mu pris-"iitčala Ingemar Stenmark in Bojan Križaj. 19H9-1990 - V javnost pricurljajo prvi na-m'gi o veliki zadolženosti podjetja. 1991-J992 - Namigi se izkažejo za resnic-ne> Elan je v stečaju. Dolg znaša 544 milijonov mark, kam je izginil denar, še danes ni znano. Po mnenju nekaterih je končal nQ zasebnih računih, po mnenju drugih pa So m pogoltnile visoke obresti v času hiper-'"flacije. Ustanovijo novi Elan, d.d., ki ga februarja na dražbi za 32,5 milijona mark ^'Pi konzorcij hrvaških upnikov Ko me L ^ovenskim upnikom (ljubljanska banka, ^KB in Ljubljanska banka, podružnica yanj) se nakup izmuzne iz rok. vzroki os- vjdjo še danes skriti. Ker Varaždinska Qtlka kot porok ne poravna kupnine, veči- 0 denarja prispeva Privredna banka Za-8reb in postane 77-odstotna lastnica Elana. 1994 - Za nakup Elana se zanima ameriški Poslovnež albanskega rodu Frank Kadriu, a stegova ponudba se izkaže za neresno. 1994.1999 - Elan v hrvaški lasti kopiči iz-^oe. pojavljajo se novi potencialni kupci med njimi se omenja ameriška mu/tinacio-nalka Head, govori se tudi o menedžerskem odkupu. Po mnenju nekaterih naj bi bilo prav slednje vzrok za odpoklic direktorice Elana Božene Ključarič. Na njeno mesto februarja 1999 postavijo Vladimira Šelebaja, kije bil dotlej svetovalec predsednika uprave Privredne banke Zagreb. Nova uprava izdela sanacijski program, ki uspešno steče. Vmes stavkajo zaposleni zaradi znižanja plač. Konec leta Privredna banka Zagreb preide v večinsko last italijanske Bance Commerciale Italiana in sprožijo se ugibanja, kaj to pomeni za Elan. Izkaže se, da je Privredna banka Elan prenesla na hrvaško agencijo za zaščito hranilnih vlog in sanacijo bank. Elan torej ne bo italijanski, lastnica Elana postane hrvaška država. Januar 2000 - Elan je spet v težavah, denarja za zagon novega proizvodnega ciklusa iz Zagreba ni. Novi stečaj je pred vrati. Februar 2000 - Pojavijo se sprva neverjetne novice, da se za nakup vseh Elanovih terjatev zanima Slovenska razvojna družba. V tem času člani Elanove uprave nadzornemu svetu predložijo odstopne izjave, saj denarja iz Zagreba še vedno ni. V Slovenski razvojni družbi potrdijo, da se zanimajo za nakup Elanovih terjatev, na Otočcu je podpisano pismo o nameri. V Elan pridejo finančni strokovnjaki, ki se poglobijo v poslovne knjige. Novice so skope, po nekaterih ocenah naj bi bil Elan zadolžen še mnogo bolj, kot se je predvidevalo. Razvojna družba tarna, da iz Zagreba ne dobi vseh potrebnih podatkov. V medijski blokadi je usoda Elana še naprej negotova. Po vnovični postavitvi stare uprave in še enem, tokrat nepreklicnem odstopu nadzorni svet za predsednika uprave postavi dotedanjega člana uprave Aleša Jeralo. Prvič v zadnjih desetih letih je tričlanska uprava spet v celoti slovenska. Iz podjetja opozarjajo, da se čas za zagon proizvodnje izteka, če denarja ne bo kmalu, bodo izgubili vse kupce. 16. marec 2000 - Zgodaj popoldne iz Slovenske razvojne družbe pride sporočilo, da bo podpis pogodbe o nakupu Elanovih terjatev naslednji dan ob 15. uri na Otočcu. Pogajanja so uspešno končana, pozno popoldne se sestane tudi nadzorni svet razvojne držbe in prižge zeleno luč za nakup. Elan bo vendarle slovenski! Planika odprla prenovljeno prodajalno na Čopovi v Ljubljani Obdobje stečaja je za Planiko nepreklicno mimo Po direktorjevih besedah se bodo že letos izkopali iz rdečih številk - Optimistični načrti, dnevno izdelajo že 2400 parov obutve Prodajalna na Čopovi v Ljubljani ima po novem dve etaži, pritličje je namenjeno ženskam, ponujajo obutev lastnih blagovnih znamk Dream, Pia Lank, Lady Serena, ponudbo pa dopolnjuje uvožena obutev Ara. Kletna etaža pa je namenjena moški, treking in obutvi za prosti čas, v njej je tudi poseben kotiček Mephisto. V prodajalni je sedem zaposlenih. Ljubljana - Kranjska Planika se vrača, obdobje stečaja je nepreklicno mimo, je dejal predsednik uprave Planike Milan Bajželj minuli petek v Ljubljani ob slovesni otvoritvi prenovljene prodajalne na Čopovi ulici v središču prestolnice. Na ta način so simbolično so najavili vračanje Planike 'na celi črti', kot se je izrazil Bajželj, zastavili so si visoke cilje, ki jih že uspešno uresničujejo. Po uvedbi stečaja in prehodu podjetja v večinsko last države je lani jeseni z nadzornim svetom in novo upravo stekel projekt poslovne sanacije podjetja. Po Bajžljevih besedah so do konca leta "pospravljali" za na- "Vedno sem kupovala leve čevlje... Desnega kupite! Levi so zastonj...," v najnovejšem oglasu za Planikine čevlje pravi igralka Bernarda Oman. proizvodnja v Kranju že dosega prelomno točko 2400 izdelanih parov obutve dnevno. "Delamo bistveno več kot včasih, lani smo cilj 1,5 milijona parov izdelanih čevljev dosegli. To nam bo uspelo tudi letos, prišlo pa je do sprememb v strukturi, tako da bomo po načrtih s 15 odstotkov manj ljudmi in 15 odstotkov višjo ceno za par ustvarili bistveno višjo realizacijo," je poudaril Bajželj. Tudi obrat treking obutve v Turnišču dobro dela, obutev ostaja konkurenčna na zelo zahtevnem evropskem trgu. Novost je motoristična obutev, čez mesec dni bodo na trg poslali treking sandale, izboljšali so tudi po-hodniške čevlje. Posebno pozornost so namenili modni obutvi, v tem programu so zaposlili kar sto novih delavcev, ne delajo na zalogo, ampak samo znanim kupcem, kar pomeni, da imajo zadosti naročil. Odpirajo tudi nova prodajna mesta, konec lanske- Direktor Planike Milan Bajželj na otvoritvi. zaj, zaradi odpisov in usklajevanja vrednosti zalog, pa tudi učinka revalorizacije preobsežnih poslovnih prostorov so poslovno leto zaključili z izgubo. Konec leta pa so bile razmere vendarle že dovolj stabilne, da je več kot tisoč delavcev dobilo odločbe za nedoločen čas, dvesto pa za določen. Tudi v proizvodnem programu je prišlo do sprememb, opustili so program brizgane obutve in vso pozornost usmerili v ostale dele podjetja, zlasti proizvodnjo modne in treking obutve in v maloprodajo. Po Bajžljevih besedah so prvi rezultati tu, ga leta so odprli prodajalno v BTC Novo mesto, pred štirinajstimi dnevi v trgovskem centru Lena v Levcu, prenavljajo pa tudi obstoječe prodajalne, ki jih je v Sloveniji skupaj 47. V petek so odprli prenovljeno prodajalno v Ljubljani, še ta mesec bosta sledili prodajalni v Mariboru in Celju. Začeli so se udeleževati vseh pomembnih obutvenih sejmov, prek vsega tega pa bodo skušali povečati delež lastnih kolekcij in zmanjšati delež dodelavnih poslov, ki jih je še vedno preveč, je še povedal predsednik uprave Milan Bajželj. • Urša Peternel Popravek - —'---- V petkovem članku Nekdanja konkurenca kupila obrata ve-ig je v okvirčku prišlo do napake. Pravilno se glasi: "Po stečaju Verige sta proizvodnjo verig nadaljevali podjetji : ;e šlo v stečaj, in CMC Svstem. Slednje se je pote- Orby, ki je ... jovalo za nakup obrata verigarne, vendar na dražbi ni uspe- _ti - J •______* i _____i i___.1 • l____-i . lo, zato je spremenilo dejavnost in pred kratkim kupilo podjetje TIO, ki se ukvarja z izdelavo pnevmatskih orodij." Za napako se opravičujemo. POSLI IN FINANCE ureja: Marija Vbičjak Podpredsednica GZS Marta Kos na obisku v Almiri Radovljiška Almira računa na pomoč države Po lanski prisilni poravnavi trendi so poslovanja pozitivni - Največja težava je tehnološka zastarelost Trenčin prodajni center Vrtnar že odprl vrata Kranj - Na dvorišču starega lntexa, dvesto metrov od prehramb-nega centra Trenča, je kranjsko podjetje Trenča odprlo še drugi prodajni center, poimenovan Vrtnar. V njem je na 3500 kvadratnih metrov prodajnih površin na voljo vse za vrt in vrtnarje. MEŠETAR Radovljica - Radovljiško Almi-ro je včeraj obiskala podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije Marta Kos. Vodstvo podjetja ji je predstavilo svoje načrte za prihodnost, pa tudi težave, ki jih tarejo. Po besedah predsednika uprave Saša Pirca so po lanski prisilni poravnavi trendi poslovanja pozitivni. Največja težava je tehnološka zastarelost, nujna bo posodobitev, prav tu pa računajo na največjo pomoč države. V Almiri je trenutno 275 zaposlenih, ki letno izdelajo 250 tisoč kosov pletenin. Lani so izvozili 70 odstotkov celotne proizvodnje. Nova uprava podjetja si je zastavila razvojno strategijo, po kateri naj bi povečali delež lastnih kolekcij, dolgoročno naj bi kar 75 odstotkov svojih pletenin prodali pod lastno blagovno znamko. Na trgu so trenutno prisotni s tremi kolekcijami, jeseni pa naj bi oblikovali novo blagovno znamko. Po načrtih naj bi prodajo povečali za 37 tisoč kosov pletenin, usmerjajo se predvsem na trge bivše Jugoslavije, kjer je Almira od nekdaj pozna- Dela imajo v A /miri trenutno dovolj, čeprav se bodo finančni učinki pokazali šele v drugi polovici leta. na in priznana blagovna znamka. Strateško pa se ozirajo tudi po trgih držav jugovzhodne Evrope, Nemčije, Avstrije ter Italije. Po besedah Saša Pirca so trendi poslovanja v podjetju pozitivni, lani so še poslovali z izgubo, ki sojo pokrili iz naslova dolgoročnih rezervacij, glavni cilj pa je zagotovitev pozitivnega poslovanja. Največja težava je tehnološka zaostalost, za konkurenco po Pirčevih besedah zaostajajo za nekaj generacij, denarja za nakup novih strojev (en pletilni stroj strane 200 tisoč mark) pa podjetje nima. Zato računajo na pomoč države, prav v teh dneh naj bi bili objavljeni javni razpisi za pomoč podjetjem tekstilne industrije, v Almiri pa se nadejajo tudi državnih garancij za kredite, s pomočjo katerih bi posodobili proizvodnjo. • U. P. Koto odprl hladilnico za Podjetje Koto iz Ljubljane je v Zi hladilnico za skladiščenje surovih 1 prilagodilo ekološkim zahtevam Evi 60 odstotkov vseh prihodkov. Hladil ki od njej pa je prostora za pribliz: kož, je na slovesnosti v sredo odprl ske uprave mag. Zoran Kovač, ki je ki ne bi smeli obremenjevati okolja koristno predelati. Naložba, za kate lijon mark (v tolarski vrednosti), bo ranjc oz. hlajenje kož z bistveno mai s tem tudi znižanje stroškov, manj \ vod. Kotove odkupne postaje zbere ton svežih surovih kož na mesec. kože slogu zgradilo najsodobnejšo :ož v Sloveniji, s katero seje opske unije, kjer ustvarijo kar nico, ki ima tri komore, v vsa-•o 160 ton telečjih in govejih direktor republiške veterinar-ob tem opozoril, da z odpad; , ampak bi jih morali čimveč ro je Koto odštel poldrugi mj-podjetju omogočila konzervi-ijšo uporabo konzervansov in a bo tudi oporečnih izcednih jo v Sloveniji približno tisoč V Vrtnarju je po besedah vodje marketinga Sama Krča na voljo več kot pet tisoč različnih izdelkov znanih blagovnih znamk. V ponudbi imajo semena, čebulnice, zemljo, gnojila, korita, okrasne lonce, zaščitne in okrasne ograje, vrtno orodje in opremo, rože, sa-mokolnice, vrtne kosilnice, hrano za male živali... Zaposlenih je štirinajst strokovno usposobljenih prodajalcev in svetovalcev. Za kupce Trenče in Vrtnarja so uredili veliko parkirišče s sto parkirnimi mesti, od tega štiridesetimi pokritimi. Poskrbeli so tudi za otroška igrala. Uradna otvoritev Vrtnarja bo v petek, 7. aprila, ko Trenča praznuje desetletnico obstoja. • U. P., foto: T. Doki Kakovost v majhnih in srednjih podjetjih Kranj, marec - Pri Območni zbornici za Gorenjsko je bila maja lani ustanovljena sekcija za kakovost, ki pripravlja strokovne posvete, posebej pa se ukvarja z zagotavljanjem kakovost v majhnih in srednjih podjetjih. Na zadnji seji so obravnavali projekt uvajanja sistemov kakovosti Združenja podjetnikov Gorenjske ter pregledali lansko delo in sprejeli letošnji program dela. Za vsako sejo pripravijo tudi strokovno posvetovanje, tokrat je bilo namenjeno neskladnosti in reševanju reklamacij. Lani je sekcija za kakovosti, ki jo vodi Lidija Kočar, sodelovala na strokovni razstavi Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, posvet je bil namenjen mednarodnemu standard ISO 14001. Delavnico pa so namenili notranji presoji sistema kakovosti in uvajanju celovitih sistemov kakovosti. Letos bodo pripravili več strokovnih posvetov, ki bodo namenjeni širši javnosti, posvečeni bodo različnim vidikom uvajanja sistemov kakovosti. Najzahtevnejša naloga bo pripravila konference o spremembah standardov ISO 9000. Posebno pozornost bodo namenili uvajanju sistemov kakovost v majhnih in srednjih podjetjih. Ker ne vedo, koliko podjetij na Gorenjskem pri tem potrebuje pomoč, bodo izvedli anketo. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Ze 39. kmetijski sejem Kranj, 20. marca - V Kranju potekajo še zadnje priprave na letošnji že 39. kmetijski sejem, ki bo na razstavišču Gorenjskega sejma od 14. do 19. aprila. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na sejmu predstavilo svetovalno pospeševalno področje in obravnavalo zakonske podlage, ki jih narekuje evropska skupnost. Obiskovalcem bodo posredovali tudi informacije o bližnjem organiziranju in oblikovanju Gozdarsko kmetijske zbornice, Zavod za gozdove pa bo med drugim organiziral tekmovan je v gozdarskih veščinah. Med sejmom bo posvet o medvedu v Sloveniji, aktivni pa bodo tudi ribiči, ki bodo predstavili sladkovodno in morsko ribogojstvo. Predstavljeni pa bodo tudi lovstvo, čebelarstvo, male živali in drobnica. Tudi tokrat pa se bodo na sejmu predstavile slovenske srednje strokovne kmetijske. • \. Ž. Semenarna z italijanskim partnerjem Italijansko podjetje Ceccto Semenu Group, ki sodi med osem največjih evropskih proizvajalcev semen za krmne rastline, b° ljubljansko Semenarno dokapitaliziralo za 4,5 milijona mark in s tem pridobilo v podjetju 24-odstotni lastninski delež. Dokapital'" zacija pomeni začetek uresničevanja dolgoročnega načrta, po k3' terem naj bi podjetje s tristo delavci v naslednjih petih letih pr°; dajo povečalo za dve milijardi tolarjev, skušalo zadržati sedanji skoraj polovični tržni delež na domačem trgu in dvainpolkratno povečati izvoz, predvsem na območje nekdanje Jugoslavije in v države Evropske unije. Od sodelovanja z italijanskim partnerjem si obetajo predvsem izboljšanje konkurenčnosti in ekonomičnosti ter hitrejši prodor na tuje trge, kjer zdaj ustvarijo le enajst odstotkov prihodkov. Z lanskimi poslovnimi rezultati niso bili zadovoljni, dobiček je bil dokaj skromen. Skrbita jih promocija in novi pravilnik Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki povezuje več kot 220 turističnih kmetij (od skupno štiristotih), je v četrtek na letn* skupščini na Otočcu opozorilo predvsem na dva problema. C6 jim država ne bo pomagala, bodo le težko zmogli promocijo. Skrbi pa jih tudi novi pravilnik o pogojih za proizvodnjo živil živa;' skega izvora na kmetijah, saj večina kmetij doslej ni bila registri' rana za klanje in predelavo mesa. UNIVERZA V MARIBORU - FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske prodaji sadja in vrtnin na debelo na logram): * jabolka 100- 185 * čebula 35 - 70 * mlada čebula 250- 330 * kislo zelje 100-150 * česen 180- 300 * česen, spomladanski 220 - 300 * solata endivija 200 - 230 Miren 200- 350 svetovalne službe veljajo Prl slednje cene (v tolarjih za ki" krompir mladi krompir zelje kisla repa rdeča pesa korenje mehka solata brstični ohrovt 50 -8U 170-210 45-80 100-150 80- 120 80-140 280- 350 450 - 550 CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE Management f^SP^ m v novem tisočletju PORTOROŽ, 29.-31. marec 2000 Informacije in prijave Kidričeva 55a, 4000 Kranj, Slovenija, tel.: 064/374-345, fax: 064/374-299 FINANČNI IZVEDENEC SVETUJE PRI VLAGANJIH FIZIČNIH OSEB IN DRUŽIN PRI TUJIH IN MEŠANIH BANKAH. NUDI M0ŽNC# VLAGANJ V INVESTICIJSKE SKLADE, KI NAJUSPEŠNEJE INVESTIRAJO V DONOSNE PROJEKTE, TER MOŽNOST UPRAVLJANJA SREDSTEV PO VEČLETNEM PRILAGOJENEM FINANČNEM NAČRTU (PERSONAL FINANCIAL PLANNING) NUDI SVETOVANJE ZA ZANIMIVE OFf SHORE OPERACIJE. NUDI POPOLNO DISKRECIJO IN MOŽNOST OBISKOV NEPOSREDNO PRI STRANKI. INFORMACIJE IN SESTAN^ PO DOGOVORU NA TEL. ŠT. 0039 335 6303096. 4& 15 kopij/min ZOOM 50 - 200 % od A5 do A3 za samo 6 x SIT 31.333,33 (+DDV) 50 kopij/min avtom, obojestran. kopiranje 20 - predalčno sortiranje za samo 36 x SIT 30.500,00 (+ D D V) I Ljubljana 061/168-10-68 - brez financiranja, brez obresti, lastni servis po vsej Sloveniji, dostava fco. kupec, instalirano, dobava takoj, 24 mesecev S/M garancija. ZAHTEVAJTE PONUDBO PRI VAŠEM PRODAJALCU! Maribor 062/229-50-80 Koper 041/681-805 Ajdovščina 065/61-345 Celje 063/490-52-70 Celje 063/412-094 Novo mesto 068/87-014 Murska Sobota 069-31-773 Dan digitalne tehnologije v Kranju Le nekaj dni je minilo, odkar je veliki mednarodni računalniški sejem CEBIT v Hannovru zaprl vrata, že smo bili v Kranju priča svežih novosti iz Han-novra. V prostorih Zavarovalnice Triglav Enote v Kranju je namreč potekala predstavitev digitalne tehnike najprej v besedi in za tem še praktični prikaz na najnovejši Minoltini in Compaq-ovi opremi. Minolta, ki je bila do sedaj poznana bolj kot prodajalec analogne biroopreme, je predstavila obiskovalcem nove digitalne rešitve. Najnovejša serija laserskih tiskalnikov povezanih s skenerji je' zelo zanimiva kombinacija za uporabnike, ki predvsem tiskajo in malo kopirajo. V barvah je svet lepši, pravijo pri Minolti. Skener, ki ga pri tiskalniku dobite brezplačno, ima direktno povezavo s tiskalnikom in omogoča enostavno barvno kopiranje, cenovno dostopno vsakemu. Digitalni fotokopirni aparati postanejo z dograditvijo visoko zmogljivi mrežni laserski tiskalniki, tja do 75 izpisov v minuti in vam poleg tiskanja omogočajo izdelavo brošur, vam dokumente zložijo v različnih variantah, po potrebi spnejo in tudi zluknjajo. Podjetje DISS pa je predstavilo najnovejšo Com-paqovo računalniško opremo. Compaq je vodilno podjetje v prodaji računalniških strežnikov na svetu. Osebni računalniki serije DESKPRO, barvni monitorji, prenosni računalniki družine Armada in mrežni strežniki Proliant so bili le del predstavljenega programa, opreme Compaq. Iz analognega v digitalno - ČEMU? Verjamemo, da nas je veliko, kateri se prav to tudi sprašujemo. Množica informacij, ki jih vsakodnevno sprejemamo, se pojavlja v elektronski obliki. Še vedno pa ostaja del informacij, ki so shranjene na papirju. Pojavi se potreba po opremi, ki bo omogočila opti- malno uporabo. Dosedanje analogne fotokopij aparate, telefax aparate, vse bolj zamenjujejo dj9^ talni fotokopirni aparati, ki so priključeni na racy nalniške mreže, saj s tem pridobijo funkdl tiskalnikov. Optimizacija stroškov je vsekakor rdeča nit poslovanju vsakega podjetja. Priznati moramo, 6 so bile dobrodošle prav vse rešitve, ki nam bod° podjetju ali ustanovi zmanjšale vse bolj PereCe stroške. "Print on demand" - tiskanje po potrebi vse bolj razširja, saj marsikdaj niso več potreb^ množične serije tiskanih katalogov, reklam11'., obrazcev,... Pri uporabi elektronskih inform3 iztiskamo le strani, ki jih potrebujemo in to v tol' izvodih, kot jih dejansko potrebujemo. s Prav na koncu pa ne smemo zanemariti tem0 prav čudnim naslovom - Kako brez investicl' do opreme? Sliši se nemogoče in je skoraj n verjetno. Vendar verjemite - zelo enostavn j povrhu vsega pa to ni zgolj le teorija, amPal< Evropi že preizkušena praksa. K' Prisotni so pridobili obilo informacij in podatkov«, jih bodo lahko koristno uporabili v vsakdanjem z ljenju. ^ ja niste mogli udeležiti in to področje zanima - pišite jim, kontaktirajte j"* Tisti pa, ki se srečanja niste mogli udeležiti in e j(n |p poslali vam bodo gradivo ali pa vas P0V/abi,lvSej naslednja srečanja, ki se bodo vrstila P° Sloveniji. Minolta, d.o.o., Vodovodna 101, Ljubljana, tel. 061-168-10-68, fax. 061-168-10- 28 e-mail: minoltaslovenija@minolta.si DISS d.o.o., Stegne 15, Ljubljana, tel. 061-151-22-31, fax. 061-151-17-37 e-mail: ivo.pajkic@diss.si ŠE VEDNO NEGATIVNO Nekoliko opaznejši optimizem izpred štirinajstih dni in popravek vrednosti delnic navzgor se je pretekli teden zopet sprevrgel v nižanje tečajev. Slovenski borzni indeks je v enem tednu izgubil na svoji vrednosti več kot odstotek, njegova vrednost pa se je znižala na 1753 indeksnih točk. Ražnje za omenjene izgube investitorjev lahko iščemo v nizki likvidnosti trga, saj povpraševanje ne zmore nevtralizirati nekoliko večje ponudbe delni To se kaže tudi v strukturi prometa na trgu, ki v več/7 meri odpade na posle s svežnji, čistega prometa pa je bolj *nalo. Do kam lahko pade slovenski borzni indeks, je nemogoče predvidevati, vseeno pa lahko trdimo, da velikega optimizma tudi v prihodnje ni Pričakovati. Preobrat na trgu bi se lah-f0 v tem momentu padanja tečajev zgodil, če bi prišlo do bolj globalnega razloga, saj trenutnega padca ne uspejo zadržati niti dobri poslovni rezulta-"' Podjetij. Tako uspešni rezultati niso uspeli zadržati delnice Luke Koper. Cisti dobiček pomorskega velikana je v letu 7999 znašal 2,7 milijarde tolarjev, kar je 18 odstotkov več v primerjavi z letom prej in 29 odstotkov nad Planom. Visoko rast dobička v podjetju pripisujejo tudi uveljavljanju davčnih olajšav iz naslova naložb, ki so znašale preko 4 milijarde tolarjev, m olajšav, kijih omogoča zakon o ekonomskih conah. Kljub temu da nameravajo v podjetju svojim delničarjem razdeliti tudi lepe dividende, pa je vrednost delnice na trgu padla. Tečaj jf uspel zadržati šele nivo pri 3000 tolarjih, kjer seje povpraševanje le nekoliko okrepilo. Za nekoliko nižji odsp-tek je zdrsnila tudi delnica Intereu-roPe. Informacije o združevanju z Luko Koper so v zadnjem obdobju nekoliko potihnile, tako da se je delnica odmaknila od menjalnega razmerja z Luko Koper. Pretekli teden seje trgovino območje delnice Intereurope Pomaknilo pod 2.350 tolarjev. V pre Hi dej km tednu so bili razočarani tudi tničarji BTC-ja. Vrednost njegove delnice se ni uspela zadržati nad ''000 tolarji in je ob petkovem j melu 14 delnic padla na 14.800 tolar Jev. kar je na /ženskem nivoju invesli torjeni povzročilo 4,2-odslotno izgubo. Podobno tragedijo so doživeli tudi delničarji obeh slovenskih pivovarn. Pivo* varna Laško je v enem tednu izgubi/a kar 5,8 odstotka in pristala nekaj tolarjev pod 4.500, investitorji pa se s svojim denarjem umikajo iz dneva v dan na nižje nakupne nivoje. Podobno usodo je doživljala tudi Pivovarna Union. Vrednost njene delnice seje v petek znižala pod 40.000 tolarjev za delnico. Negativni val je pod seboj pokopal tudi delnico SKB banke. Le-ta se je v enem tednu spustila na 2.263 tolarjev oziroma za J odstotke. Po visoki rasti ob novica/i o združitvi banke z NKBM se je zanimanje za delnico močno ohladilo, kar je tudi potisnilo območje trgovanja bistveno nižje. Negativnemu trendu se ni uspelo izviti tudi farmacevtskima družbama. Delnica Leka seje v enem tednu spustila za odstotek, tečaj deinice pa seje ustavil nekaj nad 32.000 tolarjev. Podporni nivo delnice pa je popustil pri Krki, saj seje vrednost delnice zopet spustila pod 26.000 tolarjev. Negativni trend se je nadaljeval tudi na trgu pooblaščenih investicijski/i družb. Indeks PIX, ki meri utrip na tem trgu, se je v enem tednu znižal za 2,3 odstotka. Veliko število sklenjenih poslov in večje prodaje delnic še vedno tiščijo tečaje pooblaščenih investicijskih družb k dnu, investiorji pa po nizkih nakupnih nivojih kopičijo PlDe. Zapolnjene pooblaščene investicijske družbe so v preteklem tednu izgubile v povprečju več kot 3 odstotke. Najmanj med njimi seje vrednost znižala Triglavu steber I, ki je zdrsnil za slaba 2 odstotka na 89,4 tolar/a. Prav tako so se polnim pooblaščenim investicijskim družbam pri padci/ pridružile tudi vedno zanimive prazne investicijske družbe, ki so se spustile na nivoje okoli 30 tolarjev. Negativni trend na trgu še vedno klesti tečaje delnic in trenutno še ni videti konca tej puščobi. Vrednosti delnic bodo mogoče še nekoliko padle, vendar pa po vsej verjetnosti nadaljnjega visokega zdrsa ob tako nizkem prometu ni več pričakovati. Matjaž Bernik Ilirika BPI l Nove bančne kartice Gorenjske banke Kranj - Gorenjska banka je vsem imetnikom tekočih računov že začela pošiljati nove bančne kartice, ki bodo nadomestile stare bankomat kartice. Komitenti jih bodo dobili z vrednostnim pismom do konca meseca, v veljavo pa bodo stopile 3. aprila, od tedaj pa stare kartice ne bodo več veljale. Nove bančne kartice se imenujejo Activa Maestro, ohranile pa bodo vse lastnosti stare kartice tekočega računa, vključno z dosedanjo osebno številko (PIN-om), ki jo imetniki uporabljajo ob dvigih na bankomatih. Uporabnost nove kartice pa bo večja kot doslej, saj bo poleg dosedanjih možnosti poslovanja prek bančnih avtomatov, čekovnega poslovanja in dviga gotovine v banki omogočala tudi dvig gotovine v trgovinah, ki imajo POS terminale in oznako Gotovina, oziroma za plačilo blagajn storitev namesto čekov na prodajnih mestih s POS terminali in logotipom Maestro ali Activa. Kot poudarjajo v Gorenjski banki, bo prav zadnja možnost še posebej dobrodošla za vse komitente, saj imetniki za plačilo ne bodo potrebovali ne gotovine ne čekov. Banka bo za vse nakupe sproti bremenila tekoči račun imetnika. Znesek nakupov bo odvisen od do-broimetja na tekočem računu in limita porabe na kartici. Kolikšna bo višina limita, bodo komitenti izvedeli ob prejemu nove kartice. O vseh nakupih bodo imetniki obveščeni Z izpiskom teleočega računa. • U. P. Žito od včeraj na borzi Ljubljana - V borzni kotaciji B Ljubljanske borze so včeraj začeli trgovati z delnicami ljubljanske delniške družbe Žito. Trgovalo se bo s 324.621 delnicami v skupni nominalni vrednosti 3,246.210 tolarjev, ki so razpršene med dobrih 21 tisoč delničarjev. Trgovalna koda je ZTOG. Žito je eno naših najuspešnejših podjetij, lani je ustvarilo za dobrih 473 milijonov tolarjev čistega dobička, delničarji pa naj bi prejeli po 600 tolarjev dividende na delnico. Družba je bila doslej organizirana kot holding, pred kratkim pa so se lotili reorganizacije in koncentracije razpršenih dejavnosti. Podjetje se je tako preoblikovalo v pravo delniško družbo, ki ima pet odvisnih podjetij. V prihodnje naj bi podjetje še povečevalo prihodke in dobiček, letos naj bi količinska rast prodaje dosegla dobre štiri odstotke, prihodki pa naj bi se povečali za dvanajst odstotkov. Žito bo tudi v prihodnje odprto za zunanje povezave, potem ko je že pridobilo več kot tretjinski kapitalski delež v Dolenjskih pekarnah Novo mesto in 24-odstotni delež v mariborskem podjetju Kruh-pecivo. • U. P. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si ^7 seje Odbora za gospodarstvo pri Občinske, svetu Občine Žirovnica z dne 14. 3. 2000 obilja Občina Žirovnica razpis o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Žirovnica za leto 2000 \' s°financiranje pridobivanja kvalitetne krme pogoji; Prijavijo se lahko občani občine Žirovnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo 2emljišče, za katerega se uveljavlja subvencija, j^ora ležati v občini Žirovnica " "nancira se do 70 % cene travnega semena (odvis-n° od števila vlog) ' uPošteva se dosejavanje na melioriranih površinah, Površinah prizadetih od suše ali pozebe, upošteva Se r°čno in strojno vsejavanje " sofinanciranje sejanja žit poteka pod enakimi pogo-H kot za travno seme ~ kandidati za podporo morajo imeti obdelane vse stne površine in površine v zakupu ^ajmanjša posejana površina mora biti 0,2 ha )bčine Žirovnica, -ob Prijave se oddajo na sedežu Uznica 3 D Prijavi je potrebno priložiti rnapho kopijo z ožičeno lokacijo obdelave, razvidna mora biti parcel-na številka in katastrska občina " ^financiranje se uveljavlja na podiagi že plačanega računa " Podatki obdelovalca: številka hranilne knjižice oz. z>ro računa in davčna številka yjsina sredstev: 200.000 SIT za prijavo: 30. april 2000 *■ Sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin kot sofinanciranje za ohranjanje obdelovalnih površin pogoji: [ Prijavijo se lahko občani občine Žirovnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ~ za težje pogoje se štejejo razmere ročne košnje, težjega dostopa, nagib terena oz. ugotovljene druge Posebne okoliščine - Parcela, za kate Vel|ka najmanj 0/ na ~ zemljišče mora biti pokošeno do 20. julija 2000 " kandidati za sofinanciranje morajo imeti obdelane vse lastne površine in površine v zakupu ' Prednost pri sofinanciranju ima parcela, ki ni dobila n°bene druge podpore za obdelavo opravičenost do sofinanciranja potrdi Odbor za 9ospodarstvo Občine Žirovnica po predhodnem ogledu komisije za terenske oglede V|Qga. ro se uveljavlja subvencija, mora biti najmanj 0,2 ha Pnjave se oddajo na sedežu Veznica 3 ■ob Dbčine Žirovnica ob Prijavi je potrebno priložiti mapno kopijo z oz-načeno lokacijo ročnega spravila, razvidna mora biti Parcelna številka in katastrska občina " vehkost in opis parcele ~ Podatki obdelovalca: številka hranilne knjižice oz. Z'ro računa in davčna številka IS|na sredstev: 200.000 SIT 30) za prijavo je 30. julij 2000 •j Sofinanciranje posegov za preprečevanje ^^ščanja kmetijskih površin Pogoji: - prijavijo se lahko občani oz. skupine občanov občine Žirovnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - kot preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin se šteje sečnja in čiščenje zarasti in drugi posegi v ta namen - parcela, za katero se uveljavlja sofinanciranje, mora biti velika najmanj 0,2 ha - zemljišče, za katerega se uveljavlja sofinanciranje za preprečevanje zaraščanja, mora biti očiščeno do 30. aprila 2000 -kandidati za podporo morajo imeti obdelane vse lastne površine in površine v zakupu - prednost pri sofinanciranju ima parcela, ki ni dobila nobene druge podpore za obdelavo -upravičenost do sofinanciranja potrdi Odbor za gospodarstvo Občine Žirovnica po predhodnem ogledu komisije za terenske oglede. Vloga: - prijave se oddajo na sedežu Občine Žirovnica, Breznica 3 - ob prijavi je potrebno priložiti mapno kopijo z označeno lokacijo, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - velikost in opis parcele - podatki obdelovalca: številka hranilne knjižice oz. žiro računa In davčna številka Višina sredstev: 200.000 SIT Rok za prijavo je 30. april 2000 4. Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini Žirovnica Pogoji: - prijavijo se lahko kmetje, društva, skupnosti oziroma skupine občanov občine Žirovnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: - skupna vlaganja v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (dodelava in predelava kmetijskih izdelkov, kmečki turizem) - ostale aktivnosti povezane z razvojem teh dejavnosti (izobraževanje, svetovanje, projekti) - občina subvencionira do 50 % vrednosti vlaganj oziroma aktivnosti - upravičenost do subvencije potrdi Odbor za gospodarstvo Občine Žirovnica - Odbor za gospodarstvo bo sklep o odobritvi sredstev za subvencioniranje dopolnilnih dejavnosti sprejel najkasneje v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Vloga: - prijave se oddajo na sedežu Občine Žirovnica, Breznica 3 - prijava mora vsebovati: - naziv in sedež prosilca - opis vlaganja oz. aktivnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - finančno konstrukcijo investicije oz. aktivnosti - mnenje Kmetijsko svetovalne službe - podatki vlagatelja: številka žiro računa in davčna številka KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRAN1.20.3.2000 nakupiti/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 »TL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka Prosilcem bo sklep o dodelitvi sredstev v roku 15 dni od sprejema odločitve odbora. Višina sredstev: 1.000.000 SIT Rok prijave. 30. julij 2000 5. Varstvo kmetijskih zemljišč Sredstva se dodeljujejo za naslednje agrarne operacije: a) melioracije (namakanje, osuševanje tal in agromelioracije) b) medsebojna menjava kmetijskih zemljišč a) agromelioracije - to so ukrepi, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal agromelioracije se delijo na dva dela: - posege, ki pomenijo poseg v prostor v smislu priglasitve del (naprava teras, izboljšanje dostopa na kmetijsko zemljišče) - posege, ki ne pomenijo posega v prostor v smislu priglasitve del (planiranje, krčenje drevesne zarasti) Subvencionira se do 50 % stroškov agrarne operacije. b) Po zakonu o kmetijskih zemljiščih je medsebojna menjava kmetijskih zemljišč menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50 %. V primeru medsebojne menjave kmetijskih zemljišč se subvencionirajo stroški geodetskih izmer v višini do 50 % teh stroškov. Pogoji: - prijavijo se lahko občani občine Žirovnica, ki se uk vaTjajo s kmetijsko dejavnostjo -agrarne operacije se morajo izvajati na območju občine Žirovnica - upravičenost do subvencioniranja potrdi Odbor za gospodarstvo Občine Žirovnica - prednost imajo prosilci, ki niso koristili druge podpore Odbor za gospodarstvo bo sklep o subvencioniranju agrarne operacije sprejel najkasneje v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Vloga: - prijave se oddajo na sedežu Občine Žirovnica - prijava mora vsebovati: - ime, priimek in naslov prosilca, - opis investicije, mapno kopijo, iz katere je razvidna parcelna števila, katastrska občina in velikost parcele, na kateri se bo izvajala agrarna operacija -agromelioracijam, ki pomenijo poseg v prostor, je potrebno predložiti tudi ustrezna dovoljenja - pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč je potrebno predložiti potrdilo Upravne enote, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč oz. da je sprožen postopek za omenjeno menjavo. Višina sredstev: 1.000.000 SIT Rok prijave. 30. julij 2000 Informacije v zvezi z razpisom in obrazce za prijavo dobijo interesenti na Občini Žirovnica oz. po tel. 801-459 103,36 103,92 14,61 14,77 10,3810,49 103,04 104,00 14,66 14,78 10,41 10,61 103,60 104,00 14,70 14,78 10,4010,48 103,65 103,85 14,70 14,75 10.4410,48 103,60 103,89 14,67 14,74 10,4410,47 103,50 1.03,90 14,66 14,76 10,4010,48 221 -722 103.46 104,00 14,66 14,77 10,4010.49 103,50 103,90 14,67 14,74 10,4510,52 Datum: 15. 3. 2000 Številka: 32017-0002/00 INVtOl OKUld Luna iw^,v,~----- - • KREKOVA BANKA Kranj, šk. Loka 103,20 104,00 4.67 4.78 0,42 0,51 LEMA Kranj 103 50 103,90 14,68 14,75 10,4310,50 VOLKSBANKiJU0.8ANKA,ti.d.,Lj.103:30 103,95 14,65 14,80 10,4110,55 LOKACOMMERCE (Šk. Loka) 103,55 NOVA LB Kamnik. Kraii Medvode, šk. Loka 103.29 ROBSON Mengeš 103,50 PBSd.d. (na vseh poštah) 102,10 PRIMUS Medvode 103,80 PUBUKUM Ljubljana 103,50 PUBLIKUM Kamnik 103,60 SHP-Slov, hran. In pos. Kranj 103,85 14,68 14,76 10,4310,49 104,00 14,68 14.78 10,4310,50 103,90 14,68 14,77 10,4310,49 103,93 13,75 14,75 9,8010,48 103,95 14,71 14,75 10,4310,46 103,87 14,71 14,79 10,4510,51 104,00 14,64 14,76 10,4310,52 103,40 103,90 14,65 14,7810,4010,50 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 103,25 104,05 14,64 44,81 10,4010,53 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 103,04 - 14.65 ' -10,41 SLOVENIJATURIST Jesenice 103,40 103,90 14,66 14,75 10,4010,49 SZKB Blag. mesto Žal 103^0 103,90 14,65 14^80 10,4010,51 ŠUM Kranj 362*600 TAL0N Škofja Loka 103.60 103,95 14,67 14,75 10,4410,53 TENTOURS Domžale 103.45 104,15 14,75 14,84 10,4310,54 TRS Bled 103,30 103,95 14,65 14.77 10,4410.55 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 103,70 103,85 14,70 14,74 10,4410,48 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-896 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45M8.M VVILFAN Tržič 563-616 POVPREČNI TEČAJ 103,30 103,94 14,64 14,77 10,4010,50 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Januarja smo v povprečju zaslužili 113 tisočakov Kranj - Povprečna mesečna bruto plača v podjetjih, družbah in organizacijah v Sloveniji je januarja znašala 178.703 tolarjev. To je za 8,5 odstotka manj kot decembra lani. V primerjavi z januarjem lani je januarska bruto plača realno za odstotek večja. Neto povprečna plača pa je januarja znašala 113.270 tolarjev. Tudi neto plače so se glede na december lani zmanjšale, in sicer za 7.2 odstotka. Glede na lanski januar so neto plače večje za 8,3 odstotka. GLAS OJečkoi Osnovna šola Staneta Žagarja Upnica razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA ZA ANGLEŠKI JEZIK s polnim delovnim časom za nedoločen čas, izbrani kandidat • bo lahko z delom nastopil takoj. Prijave z dokazili v skladu z zakonom o osnovni šoli pošljite v 8 dneh od objave razpisa ravnatelju šole, na naslov: Osnovna šola Staneta Žagarja Upnica, Lipnica 12, 4245 Kropa. Psihiatrična bolnišnica Begunje BEGUNJE NA GORENJSKEM objavlja delovno mesto: PISARNIŠKEGA REFERENTA Franc Pfajfar, inž. gradb. ŽUPAN smer administrativni za delo v zdravstveni administraciji Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - končana srednja upravno administrativna šola tehnik - opravljen strokovni izpit - poznavanje dela z računalnikom - znanje slovenskega jezika Poskusno delo je 2 meseca. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, s polnim delovnim časom in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Psihiatrična bolnišnica Begunje, Begunje, Begunje 55, 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od objave. KMETIJSTVO Združenje turističnih kmetij Slovenije Turistične kmetije na internetu Kranj - Od začetka marca je do informacij o turističnih kmetijah mogoče priti tudi prek interneta. Na naslovu www.slovenia-tourism.si/touristfarms je objavljen katalog turističnih kmetij v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in hrvaškem jeziku. Na enak način kot v tiskanem katalogu, kije izšel maja lani, je vsaka turistična kmetija predstavljena na svoji strani, s sliko, naslovom in telefonsko številko, zemljevidom dostopa in opisom ponudbe. Predstavitev na internetu omogoča potencialnim gostom neposredni stik s kmetijo, to pa je za trženje zelo pomembno, saj po podatkih lani izvedene ankete med turističnimi kmetijami kar 95 odstotkov gostov pride na kmetijo neposredno, brez posredovanja turistične agencije. Združenje turističnih kmetij Slovenije je lani postalo član turistično informacijske mreže Dobrodošli v Sloveniji, za kmetije je predstavitev na internetu izdelalo podjetje Creativ, omogočila pa sta jo Slovenska nacionalna turistična organizacija in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. • CZ. Nova mlekarska "poroka" K Ljubljanskim mlekarnam še mariborska? Ljubljana - Ko ; lanskega leta pripo slovenske mlekarr letos poskušali pril se očitno že uresi borskc mlekarne začetku postopke Gorenisk: ekarna ob koncu ljubljanskim, je direktor največje a Urbanija napovedal, da bodo še katero od mlekarn. Napovedi 3, vodstvi Ljubljanske in Mari-ed kratkim podpisali sklep o pripojitev največje štajerske mlekarne k ljubljanski. Ce bodo delničarji obeh podjetij na junijski skupščini podprli pripojitev, bodo Ljubljanske mlekarne še okrepile tržni delež (na 60 odstotkov) ter letni in odkup predelavo mJeka povečale z 220 na 270 milijonov litrov mleka. Pripojitev bo bržkone pomenila konec negotovosti za štajerske kmete, ki so se doslej za pokritje več kot 200-milijonske izgube v mlekarni odpovedali tudi delu zaslužka. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Konjerejsko društvo za Gorenjsko Nenadzorovani pripusti kobil Radovljica - Člani Konjerejskega društva za Gorenjsko so se pred nedavnim zbrali na rednem občnem zboru. Najprej so prisluhnili predavanju dr. Marjana Kosca o patologiji brejosti in poroda pri kobilah, nato pa so pregledali uresničevanje načrtovanih dejavnosti v preteklem letu, sprejeli program za letos in za predsednika društva ponovno soglasno izvolili Antona Bizjaka. Za zasluge pri delovanju društva in razvoju konjereje na Gorenjskem so podelili plakete in naziv častni član društva Slavku Mencingerju, Rudiju Bohincu in dr. Marjanu Koscu. Člani so opozorili tudi na nekatere probleme, predvsem na nenadzorovane pripuste kobil, kar povzroča izginjanje čistih pasem konj. Menijo, da bi ta problem morali rešiti na državni ravni in da bi se tudi rejci sami morali bolj prizadevati za ohranitev čistih pasem. • CZ. Predavanje Sladkorna bolezen in bolezni ožilja Žiri - Društvo kmečkih žena Žiri in kmetijska svetovalna služba vabita jutri, v sredo, ob pol štirih v zadružni dom v Žireh na predavanje o sladkorni bolezni, o dejavnikih tveganja za bolezni ožilja ter o povišanem krvnem tlaku in povečanem holesterolu. Predaval bo priznani internist dr. Tomaž Camlek iz Zdravstvenega doma Škofja Loka. • CZ. Na Bohinčevi kmetiji Živino krmila Miša in Marjan V akciji Kmečkega glasa bosta živino krmila Miša Molk in Marjan Podobnik. Zalog pri Cerkljah - V akciji Znani Slovenci in kmečka 'opravila - v dvoje je lepše bosta danes, v torek, ob 17. uri na kmetiji Bohinc v Zalogu živino krmila odgovorna urednica razvedrilnega programa TV Slovenija Miša Molk in podpredsednik vlade in prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Bralci časopisa so s kuponi za sodelavko v paru izbrali Štefko Kučan, a ker je ta odpovedala sodelovanje, bo namesto nje za živino v hlevu poskrbela Miša Molk, ki je kot druga dobila največ glasov. In kakšno delo čaka danes znana Slovenca? Na Bohinčevi kmetiji, kjer obdelujejo deset hektarjev lastne in še enkrat toliko najete zemlje ter redijo okoli šestdeset glav živine lisaste pasme ter od petnajst do dvajset prašičev, bosta pometla jasli, v njih navozila koruzno in travno silažo, seno in krmila ter nato počistila še krmilni hodnik. Brez pripomočkov - vil, lopate, metle in samokolnice ne bo šlo, po delu pa bo z obema "živinorejcema" še javni pogovor, ki mu bodo poleg "tadomačih" bržkone radi prisluhnili tudi drugi. Pri Kmečkem glasu so z akcijo Znani Slovenci in kmečka opravila, s katero želijo popularizirati kmečko delo, začeli pred štirimi leti. Marjan Podobnik je že delal koline, Jože Osterc (na Gorenjskem) molzel krave, Janez Drnovšek kidal gnoj, Milan Kučan kosil travo, Lojze Peterle žel rž, vsi pa so bili potlej povabljeni še na trgatev veljakov. Ko so lani ugotovili, da je v dvoje lepše, sta oktobra Helena Blagne Zaman in Milan Kučan obirala jabolka, januarja letos pa Vika Potočnik in Janez Podobnik pripravljala drva. • CZ. Sto let zadružništva in hranilništva na območju občin Cerklje in Šenčur Burna preteklost in negotova prihodnost Brez bolj iz močnega zadružništva slovensko kmetijstvo ne bo preživelo v Evropski tmiji. Država se vse j umika iz tržnega dogajanja, letos pa bo prvič začela izplačevati kompenzacijska, okoljska in druga "hektarska" plačila. Šenčur - Kmetijska zadruga Cerklje je v nedeljo v domu krajanov v Šenčurju na slavnostnem občnem zboru ob navzočnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja, županov Franca Kerna (Šenčur) in Franca Čebulja (Cerklje) ter drugih gostov proslavila stoletnico kmetijskega zadružništva in hranilništva na območju občin Cerklje in Šenčur. Začetki zadružništva in hranilništva na tem območju segajo v leto 1899, ko so v strahu pred propadanjem kmetij tudi v Cerkljah ustanovili prvo hranilnico in posojilnico ter Kmetijsko društvo Cerklje, leto kasneje pa še mlekarski zadrugi v Cerkljah in Šenčurju ter hranilnico in posojilnico v Št. Juriju pri ustvarila nekaj manj kot 1,2 milijarde tolarjev prihodkov, od kmetov pa je med drugim odkupila 11,3 milijona litrov mleka ali približno pet milijonov litrov več kot 1993. leta. Ob vsem tem je tudi ustanoviteljica hranilno kreditne službe, ki kmetijam pomaga z lastnimi posojili in sodeluje pri kreditih Sklada za regio- ukvarja s preteklostjo, so se govorniki na slovesnosti osredotočili predvsem na sedanjost in prihodnost. Predsednik upravnega odbora zadruge Janko Golorej je dejal, da je zadružništvo najboljša oblika združevanja, kmetje pa Smrkolj je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal, da bo za slovensko kmetijstvo v pogajanjih z Evropsko unijo zelo pomembno, kolikšne kvote in kontingente bo pridobilo za mleko, meso, žito in ostale kmetijske pridelke. Triindvajset zadružnih priznanj Na slovesnosti, ki sojo popestrili cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj, humorist Marjan Roblek Matevž, igralska skupina osnovne šole Šenčur in citrarka Polona Vreček, povezovala pa jo je Andreja Rekar, so podelili triindvajset priznanj. Prejeli so jih: Janez Zmrzlikar st. iz Vokla, Janez Novak si. s Prebačevega, Ivan Karali st. iz Cerkelj, Ludvik Ver-bič iz Grada, Tine Rogelj iz Vogelj, Franc Sodnik iz Poženika, Alojz Urbane iz Goric, Franc Bohinc iz Trboj, Jože Zun iz Cerkelj, Marjana Zlbert s Suhe, Darko Cetojevič iz Kranja, kolektiv trgovine Cerklje, Oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj, Gorenjska mlekarna. Semenarna, Giuseppe Makarovic, Emona krmila, KZ Ptuj, upravni in nadzorni odbori KZ in HKS Cerklje in Janko Golorej iz Vokla. Senčurški župan Franc Kern je ob jubileju izročil zadrugi posebno priznanje. Direktorica Marjeta Mohorič Šilar in minister Ciril Smrkolj. Kranju. Sedanja Kmetijska zadruga Cerklje, ki nadaljuje tradicijo svojih številnih predhodnic, je nastala pred osmimi leti, teritorialno pokriva celotno cerkljansko občino in dve tretjini šenčurske, zaposluje osemnajst delavcev in vključuje 557 članov. Lani je nalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Smrkolj: letos prvič plačila na hektar Če se zbornik Naših 100 let, ki so ga izdali ob jubileju, bolj Janko Golorej Marjan Kadivec morajo biti povezani tudi zaradi vse večjih težav v kmetijstvu. Predsednik upravnega odbora hranilno kreditne službe Marjan Kadivec je zaželel, da bi se iz burne zadružne zgodovine tudi kaj naučili za sedanjost in prihodnost. Direktorica zadruge Marjeta Mohorič Šilar je poudarila, da zaskrbljeni pričakujejo prihodnost in da pravzaprav nihče ne zna natančno povedati, kakšna bo. Brez močnega zadružništva slovensko kmetijstvo ne bo preživelo v Evropski uniji, je napovedoval predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, ki je ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice označil za najpomembnejši projekt kmetijstva v samostojni Sloveniji, pri tem pa bo glavno, da bodo stanovski interesi prevladali nad političnimi. Direktor Zveze HKS Slovenije Tomaž Sila je povedal, da je hranilništvo pred velikimi spremembami, pri tem pa je za dobro "servisiranje" zadrug in kmetov vse večja potreba po združevanju. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Ob tem, ko se država vse bolj umika iz tržnega dogajanja, se tudi pri nas krepi spoznanje, daje kmetijstvu treba priznati in plaćati tudi vse druge naloge, ki jih ob pridelovanju hrane še opravlja. Slovenija bo Zbornik Naših 100 let Zadruga je ob jubileju izdala zbornik Naših I Od let-, v katerem je med drugih predstavila kronološki pri'" gh a od prvih začetkov dO danes, zadružne domove, spomine na delo v zadrugi' organizacije in službe, ki so povezane s kmetom, ter sode" hvanje zadruge pri različni" prireditvah in akcijah. letos v okviru izvajanja reforme kmetijske politike in pri'a' gajanja skupni politiki unUe prvič začela izplačevati kompenzacijska in okoljska placl* ia na hektar, podpore težjim pridelovalnim območjem j§ druge podpore, je dejal mims' ter Smrkolj in poudaril, da bo za 15 milijard tolarjev večji letošnji kmetijski proračun dobra popotnica za naslednji mandat. • C. Zaplotnik Posvet žitno predelovalne,industrije Bolje po kapljicah kot šok Sporazum s Cefto je bil za kmetijstvo napaka, za Evropsko unijo pa je bolje, da jo dobimo po kapljic' kot da potlej doživimo šok z daljnosežnimi posledicami. Predoslje - Žitna skupnost Ljubljana je v petek pripravila na Brdu posvet žitno predelovalne industrije o pripravah na vključitev v Evropsko unijo. Stanje v tej panogi se je v zadnjih letih precej izboljšalo, še vedno pa se pozna, da je dolgo časa poslovala pod varno zaščito države. Izvoz je skromen, pod povprečjem živilsko predelovalne industrije in celotne industrije, a še taje usmerjen predvsem na trge nekdanje Jugoslavije. Proizvodne zmogljivosti so slabo izkoriščene, tudi sestava podjetij ni ugodna. Rešitev je združevanje, ni pa to "čarobna formula" za rešitev vseh problemov. Pozitivni učinki povezovanja so pogosto povezani tudi z negativnimi ukrepi, kot so zmanjšanje števila zaposlenih, opuščanje nedonosnih proizvodnih programov, racionalizacija poslovanja... Sodelovanje s tujimi podjetji je lahko zelo koristno, vendar le, če je na enakopravnih temeljih in dobro premišljeno. Pri nas se za zdaj povezujejo le podjetja iz iste ali sorodne dejavnosti, razmisliti bi bilo treba tudi o povezavah z dobavitelji in trgovci, je bilo slišati na posvetu. Cefta je bila za kmetijstvo strateška napaka, za Evropsko unijo pa je po besedah dr. Emila Erjavca z Biotehniške fakultete bolje, da jo dobimo po kapljicah, kot da potlej doživimo šok. Če se kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija, med njimi tudi pekarstvo in mlinarstvo, ne bosta pra- a tfg11' vočasno usposobila za konkurenco na■»•v Evropske unije, se jim obeta "pekel" Z o nosežnimi posledicami. Na pomoč dr* ni treba več računati, država se umika 0 tržnega dogajanja, njena vloga Pa & pomembna pri liberalizaciji trga in PL^ brazbi živilsko predelovalne industrije-venija je že oddala pogajalska izhodišč*1 kmetijstvo, p katerimi pa zahteva predvs. enakopraven položaj pri denarju. a Tudi ocena mednarodne konkurenci ^ mlevsko predelovalne industrije Slove ^ ki jo je izdelalo podjetje Iteo SvetovanjI Ljubljane, kaže na to, da samo "PraS rCiii ne bo dovolj, ampak bodo v marsikate podjetju potrebne korenite sprememb ■ ^ DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc______________ Požagali zaščiteni 200-letni hraški lipi Suhi ali ne, ni ju več! Kmetijsko - gozdarska zadruga Sava požagala stari lipi, ker naj bi bili suhi - Nihče jih ni obvestil o njuni zaščitenosti - Zemljišče so nameravali kakovostno izboljšati, nedavno pa so ga vrnili Agrarni skupnosti Hrase. ^fase'21. marca - Pod vaško lipo so se nekdaj sestajali vaški eimožjje 'n sprejemali pomembne odločitve, njena senca je v po- orfr P"pek' blagodejna in nemalo slovenskih ljudskih in ponar-flehh pesmi opeva to drevo. Simbol slovenstva. Najstarejše ovenske lipe naj bi kljubovale zobu časa že več kot sedem sto-'J- Nekatere "zelene lepotice" častitljive starosti so zapisane posebnih seznamih Zavodov za naravno in kulturno dediščino her i5®, zaščitene. Mednje sta spadali tudi 200 let stari lipi v aski gmajni. Kljub zaščitenosti so ju pred časom požagali. t~ Parc.e'° v hraški gmajni, kjer le urediti zemljišče, ga izboljšati sta rasli omenjeni lipi, je tri desetletja upravljala Kmetijsko-gozdarska zadruga Sava, zanjo Pa je bil vložen tudi denaciona-lizacijski . zahteveh Agrarne skupnosti Hraše. Ker sta se lipi sušili, so ju delavci omenjene , zadruge po naročilu Boštjana ni, to sem ugotovil šele tedaj, ko Cvenkla, vodje posestva Bled, me je obiskala policija. V nas-P°žagali in si z dejanjem nako- protnem primeru je jasno, da Pali težave. "Lipi sta bili suhi, lip ne bi požagali," je sporno P°lni železja in žic. Želeli smo dejanje pojasnil Cvenkel. in pašnik spremeniti v njivo, kar pomeni, da bi denacionali-zacijski upravičenec dobil izboljšano zemljišče. Poleg tega smo nameravali hkrati odstraniti tudi divja odlagališča. Nismo pa vedeli, da sta bili lipi zaščite- Požagani lipi sta si ogledala tudi gozdni inšpektor Marjan Štempihar in revirni gozdar Damjan GriL Mogočni hraški lipi požagali, upravičeno ali ne Domačini in naravovarstveni-ki so bili ogorčeni, saj se ne morejo sprijazniti, da 200-letnih _ip, ki sta bili zaradi starosti in velikosti evidentirani pri kranjskem Zavodu za naravno in kulturno dediščino, ni več. Obseg večjega debla naj bi bil pet metrov, premer pa 150 centimetrov. Zakon o gozdovih v svojem 44. členu ščiti vsa gozdna drevesa s premerom nad 120 centimetrov kot naravne znamenitosti. Posek sta si ogledala tudi gozdni inšpektor Marjan Štempihar in pristojni logar Damjan Gril ter ugotovila, daje bila ena izmed posekanih lip zaščitena. Agrarna skupnost Hraše je zemljišče dobila vrnjeno, le lip ni več. Odgovorni Kmetijsko - gozdarske zadruge Sava za zaščite- nost menda niso vedeli. Bi jih moral nekdo (kdo?) o tem obvestiti ali bi morali v omenjeni zadrugi poznati Zakon o gozdovih ter omenjeni člen? Morda bi pred posekom lahko na zavodu za dediščino preverili ali nista na njihovem seznamu tudi omenjeni lipi? Pravijo, da je po bitki lahko biti general in našteta vprašanja so sedaj povsem nesmiselna. Dejstvo je, da dvestoletnih lepotic ni več, pa naj sta bili suhi ali ne. Če sta kljubovali dve stoletji, bi lahko še kakšno desetletje, saj imamo nenazadnje v Sloveniji tudi strokovnjake, ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih dreves in tistih, ki so naravne znamenitosti. • R. Škrjanc, foto: Boris Kozinc Ob dvajseti obletnici taborniškega rodu Pomladansko čiščenje Kranja £ranj - Sobotno dopoldne je bilo za tabornike Rodu Staneta £a8arja mlajšega rezervirano za čiščenje gorenjske prestolnice, pomladansko očiščevalno akcijo so tokrat izvedli že četrtič, je P°vedala Nina, vodnica in hkrati tajnica rodu. približno štirideset tabornikov ' se je tisto dopoldne zbralo na rjjovenskcm trgu. so vodniki obo z,1> z rokavicami in vrečami. Pa so se taborniki Rodu Dorv gar mlajši so se nato na-taK V lov za smetmi. Skupina gornikov se ie odpravila na ^lato Polje za smetmi, se je odpravila Zo' \u'Je' druga skupina proti na'!Pvi cesti, tretji so se podali Kr. • P0, očistili so tudi center p ?nja> se podali na očiščevalni sn k proli HuJam in na čistilni p eh°d do Čirč. Vse skupine so nato sporočile, kje so pustili zbranesmeti, daje taborniški avtomobil na zbirno mesto lahko odpeljal vse napolnjene vreče. Nekaj časa smo spremljali ekipo, ki se je odpravila do Rupc. Zagnani očiščevalci so prečesali gozdiček ob spomeniku in pot nadaljevali po cesti, ki vodi do Rupe. V nizkem grmovju ob ozki cesti je bilo skritih kar precej smeti. Ob številnih praznih embalažah se je v črnih vrečah znašel tudi pozabljen čeveljc, za Ob koneu čistilne akcije smetnjakom, ki so ga pridno so se taborniki zbrali pred napolnili z nabranimi smetmi. Občinski redarji odslej v enotni Redar brez nove uniforme Bled - Ko boste v prihodnje "apačno parkirali, boste •»»orda presenečeni, ko vas bo oglobil občinski redar v Povsem drugačni uniformi kot doslej. Medtem ko smo »»U doslej navajeni občinskih redarjev v modrih, sivih ali klenih uniformah, različno Pač od občine do občine, oodo po novem vsi slovenski redarji dobili nove, enotne Oforme. Med prvimi v državi so jih oblekli redarji n* Bledu. vodja blejskega občinskega redarska Boris Sodja je bil namreč eden od pobudnikov nedavno sprejetega pravilnika 0 enotni uniformi, označbah elavcev občinskega redarstva M>V»> i...:r____ ..." , opremi pooblaščenih eOVe uniforme, ki bodo ob-vJr>nc Zix vse občinske redarje v do aI1' So Par'*ko modre in bor-r«ece barve. Na levi rami je Vodja blejskega občin redarstva Boris Sodja uniformi. skega novi h uniformah ni pravi redar našitek rumene barve i grbom občine. Ena uniforma stane dobrih 170 tisočakov, strošek nakupa pa krijejo občine. "To zdaj pomeni, da bo občinski redar moral biti tako oblečen, sicer ne bo smel izrekati odločb," poudarja Sodja. Blejski redarji so tudi sicer med naprednejšimi v državi, vsi so opremljeni z digitalnimi fotoaparati, kot prvi v državi pa imajo tudi poseben ročni računalnik za vnos podatkov Radix, ki je izum ameriške vojske in jim močno olajša ter skrajša delo. Edina težava je visoka cena, saj stane kar milijon tolarjev. A strošek se še zlasti v občinah, kjer imajo redarji veliko dela (na Bledu letno zabeležijo okrog pet tisoč prekrškov), hitro povrne, šc meni Boris Sodja. • V. Pcternel katerega tabornice najprej niso vedele, ali je odpadek ali ga je nekdo zgolj pozabil. Pa so se na koncu soglasno odločile - k odločitvi je pomagalo tudi žalostno stanje malega čevlja - da ga uvrstijo med odpadke. Popoldne so se vsi, ki so s smetmi napolnili vreče, zbrali ob letnem bazenu, kjer so odpadke odložili v smetnjak. Po napornem delu pa se je tabornikom, med katerimi je bilo največ osnovnošolcev, še kako prilegel vroč čaj. Sicer pa je pomladansko čiščenje le del dejavnosti, ki jih je Rod Stane Žagar mlajši pripravil ob dvajseti obletnici omenjenega kranjskega rodu. Nina, tajnica rodu, je povedala, da bodo zbirali tudi star papir, pripravili pa bodo tudi razstavo. "Ob dnevu Zemlje, ki je hkrati tudi dan taborništva, bomo v avli kranjske občine postavili razstavo, ki jo bomo pospremili s častno skupščino," je povedala Nina. Dodala je še, da bi tiste, ki jih zanima taborniško delo, že zdaj povabila, naj si konec aprila vzamejo čas za ogled razstave, ki jo bodo pripravili taborniki Rodu Stane Žagar mlajši. • Špela Ž. Grad Otočec in V Šmarješke Toplice Gorenjski organizatorji turističnih pštovanj Vam tudi v novem tisočletju ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene zu naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GLAS - več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Prvi ie prvega v Gardaland Včeraj seje začela koledarska pomlad in kar mimogrede bo april, ko se ponovno odpro vrata najbolj obiskanega italijanskega zabaviščnega parka GARDALAND. Letos mineva 25 let, odkar so ob Gardskem jezeru zgradili prve naprave, namenjene najboljši zabavi. Prvi dan sezone 2000 bo naslednjo soboto, I. aprila, ko Vas Turistična agencija Integral Tržič prvič letos vabi na PRVI dan najbolj nore zabave v Gardalandu. Avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Radovljica-Kranf Škofja Loka- Medvode-Gardaland; vožnje ni malo, nekaj več kot 400 kilometrov v eno smer, a cena izleta je kljub temu izjemno ugodna; samo 7.700 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 6.900 SIT. Vstopnina za park je že vključena v ceno! Začetek izleta bo zelo zgodaj zjutraj (sredi noči'), povrate k pa zelo pozno. Za vse, ki v Gardalandu še niste bili: poleg neskončnih možnosti zabave so v parku tudi restavracije s ponudbo hrane in pijače po zelo zmernih cenah. Naslednji Integralov izlet v Gardaland bo v soboto, 22. aprila! V kraje pod Peco Vse je enkrat prvič in Integral Tržič Vas naslednjo soboto, prvega aprila, prvič vabi na ogled nekaterih turističnih znamenitosti Koroške: v Slovenj Gradcu ogled mesta in Galerije Riemer-, Moravškega kozolca, Pavčkovih bolnišnic na Pohorju, izdelave lectovih src pri medičarju, in še marsičesa. Zaključek izleta bo v hotelu Peca v Mežici. Relacija, po kateri bo avtobus začel in zaključil izlet: Tržič - Radovljica - Kranj -Škofja Loka - Smlednik - Vodtce-Mengeš. Cena izleta je 4.500 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa le 3.500 SIT. Na izletu bo tudi Mitjam Pavlic, ki bo pripravila kratko reportažo o tem, kaj na Koroškem znajo ponuditi svojim obiskovalcem. NOVO povabilo: Otočec - Šmarješke Toplice "Že dolgo dolgo časa nismo rajžali na Dolenjsko, "je bilo sporočilo na naši telefonski tajnic/ 064/201-42-00 in zalo Vam predstavljamo predlog Janeza Rzozmana, s.p. z Lancovega oz. firme Rozman bus za celodnevni izlet v deželo cvička) v PETEK, 7. aprila. Avtobus ho peljal na relaciji Bled - Lesce - Radovljica - Kranj - Stražišče - Zabnica - Škof ja Loka - Tiata - Medvode, v sodelovanju z družbo KRKA ZDRAVILIŠČA bo organiziran ogled Otočca, kjer ho za gostoljubje poskrel sam graščak. Nadaljevanje poti bo v Šmarješke Toplice, dovolj časa bo za sprostitev v bazenih s terma/no vodo, zatem pa seveda še večerja (kajti se ne spodobi oditi domov lačen in žejen). Cena izleta je 4.700 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane le 3.600 SIT. Ker o dolenjski turistični ponudbi v Gorenjskem glasu že kar dolgo časa nismo pisali, bo z Janezom Rozmanom rajžala tudi Nina Skubic in pripravila mini reportažo. V Alpe Adrio 8. aprila V Alpe Adrio, bližnji marketi LIDL in novi LD market bo Integral Tržič spet organizira! izlet v soboto, H. aprila. Relacija: Tržič - Medvode (čez Trato!) - Škofja Loka - (skozi Stražišče) - Kranj - Radovljica -Lesce - Žirovnica - Jesenice - Mojstrana - Kr. Gora. Cena izleta: 3.200 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasu samo 2.200 SIT). Tudi na aprilskem izletu bo poskrbljeno za najbolj slastno popotnico iz Pekarne Magušar Lesce. 8. aprila tudi v Lenti Zelo veliko Gorenjk in Gorenjcev je to predlagalo, Integral Tržič pa bo realizira/ nakupovalni izlet na Madžarsko, v Lenti. Datum: sobota, X. aprila. Cena je izjemno ugodna: samo 3.900 tolarjev, vkljiičujen je prevoz z na/udobnejšim Mercedesovitn turističnim avtobusom, en velik sendvič za popotnico in, po zaključku nakupov, še nekaj sprostitve v Lendavi v bazenih s termalno vodo v hotelu Lipa. Ker Terme Lendava in Integral Tržič odlično sodelujeta, bodo v hotelu pripravil/ tudi okusen bograč za utrujene popotnike po najdostopnejši ceni 600.-SIT za porcijo za vse, ki bodo po celodnevni rajži imeli pajčevino v želodcu'. A to sploh še ni vse: Integral Tržič naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa izlet v Lenti, z navedenim programom, omogoča po ekskluzivni ceni 2.900 SIT. Relacija na začetenm in zaključnem delu izleta; Tržič - Kovor - Radovljica - Kranj - Stražišče - Škofja Loka - Trata Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš - Domžale. Prijetno s koristnim v Izoli "V naši turistični agenciji skušamo uresničiti prav vsak dober predlog za izlet," pravi Jože Gabron, šef turistične agencije Integral Tržič. Ker je bilo zelo veliko pohval za februarski odličen izlet v slovensko Primorje, bo v soboto, 15. aprila, še en podoben: najprej nakupi Delamarisovih izdelkov po res ugodnih cenah v Izoli; zatem kopanje in kosilo v Hotelu Simonov zaliv. Cena izleta 4.400 tolarjev (3.300 SIT za naročnike Gorenjskega glasa). Relacija: Tržič - Radovljica - Kranj -Stražišče - Zabnica - Škofja Loka • Medvode. Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sta Vam v letu 2000 - poleg telefonskih šk vilk organizatorjev teh izletov (Integral Tržič a 064/563-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, NOVI TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 064/201-42-47 in 064/201-42-00; dosegljivi pa smo tudi na stari telefonski številki 064/ 223-444 in 223-111. Na navedene telefonske številke tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar rezervacija velja samo z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION ciljni jate I je! KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja barvne fotografije na temo Tretja moč fotograf Rafael Podobnik. V Galeriji Mestne hiše je odprta razstava Obnovljene slike iz umetnostno-zgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Franc Bešter. V Cafe galeriji Pungert razstavlja stripe akad. slikarka in ilustratorka Mojca Osojnik. V Cafe res-taurantu Yasmin razstavlja slike iz keramike Vlado Novak. V avli Mestne občine Kranj je na ogled prodajna razstava oljnih slik akad. slikarke Brigite Poiegar iz cikla Velika narava. V Gimnaziji Kranj je na ogled razstava Besede in obrazi. V hotelu Bell-vue na Šmarjetni razstavlja akad. slikar Blaž Še me. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja akademski slikar Janez Hafner. V razstavnem salonu Dolik razstavlja karikature Jože Dakskofler, član Dolika. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja Rado Dagarin. Loški muzej je odprt ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro, ponedeljki zaprto; za skupine je po dogovoru možen ogled tudi med tednom med 9. in 13. uro. V Galeriji Fara razstavlja slikar Janez Repnik. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Miro Kačar iz Sorice olja na platnu z naslovom "Pomlad za mamo." TRŽIČ - V Galeriji Ferda Maverja sb na ogled oljne slike slikarja Marjana Amaliettija. V prenovljeni Kurnikovi hiši je na ogled razstava Gregorjevo. V galeriji atrija občinske stavbe so na ogled oljni pasteli Janeza Kočevarja. DOMŽALE - V Galeriji Domžale v kompleksu blagovnice Vele razstavlja slike na temo Kamen brez teže slikar in restavra-tor Viktor Snoj. LJUBLJANA - V Prirodoslovnem muzeju je na ogled razstava Miocenski fosili Tunjiškega gričevja iz zbirke Davorina Preisingerja. MED OBLAKI Šmarjetna gora nad Kranjem - "Zanima me, kako se v tem hipu vidijo zemlja in oblaki tam gori. S satelitsko sliko mi kasnje uspe, da ta dva pogleda v sliki združim," je ob svoji prvi samostojni razstavi zapisal Blaž Šeme. Razstavo so odprli konec minulega tedna v hotelu na Šmarjetni gori. Nekako na pol poti do oblakov. Oblaki pa so tudi osrednja tematika slik šestindvajsetletnega kranjskega slikarja, ki je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral lani. Blaž Šeme je ob otvoritvi omenil tudi, da ima gora zanj poseben pomen. "Je dvignjena, blizu neba, je kraj prerokov in razodetij," je Blaž Seme označil povezavo med razstavnim prostorom in svojim razmišljanjem. Oblake, ki so se podili nad gorami, pa je Blaž Šeme predstavil na različne načine, v različnih tehnikah. Zagotovo je najbolj zanimiva prav poskus združitve običajnega pogleda na oblake, ki gaje Blaž Šeme dopolnil s satelitsko sliko tistega dne. Poleg satelitske slike se je slikar naslanjal tudi na fotografije in video posnetke trenutkov, ujetih na nebu. • Špela Ž., foto: Tina D. PIHALNI KVINTET SLOVVIND Kranj - Danes, v torek, 21. marca, ob 18.30 bo v dvorani Glasbene šole Kranj koncert Pihalnega kvinteta Slowind. Ansambel sestavljajo člani Slovenske filharmonije: Aleš Kaci-jan, flavta, Matej Šare, oboa, Jurij Jenko, klarinet, Metod To-mac, rog, in Paolo Caligaris, fagot. Kvintet deluje že 15 let in ima za seboj bogato koncertno dejavnost doma in v tujini. Tokratni koncert bo komentiran in obsega dela G. Rossinija, E. Carterja, L. Vrhunc in G. Briccialdija. • L.M. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Blaž Šeme Bogdan Kladnik, fotograf ALI OB POPLAVI "MODNIH MUH" NA PODROČJU MANAGEMENTA LOČITE ZRNJE OD PLEV? Za vaš uspeh, za drugačnost in za »preboj" spoznajte: / trenutno steunje na. področju n^ana^en^enta / trende na področju manajementa • spremembe in izkušnje podjetij po vsem svetu / vpliv pravih jurujev in njihovih idej Ce želite postati se uspešnejši v poslovnem svetu, naročite knjigo GURUJI MANAGEMENTA: MODRECI ALI ŠARLATANI? (trda vezava, 380 strani) po ceni 8.640 SIT: - na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica - po-telefonu (064) 715-515 -pofaxu(064> 715-988 - na e-mail zalozba@didakta.si NARAVA V OKNU FOTOGRAFIJE Kranj - Marko Aljančič, predsednik Fotografskega kluba Janez Puhar Kranj je Bogdana Kladnika, ko je konec minulega tedna v kranjskem Kieselsteinu predstavljal fotomonografijo Gorenjska označil kot naravoslovnega fotografa. Pa še kaj zraven, saj je med drugim tudi ekstremni alpinist, pa jamar in še kaj. Toda fotografija je najbrž tisto, kar nesojenega medicinca, najbolj določa. Ko je začel s fotografijo spremljati lepote "nekoristnega" sveta, - jamski svet, soteske in podobno, mu je pred fotoobjektivom vstal osupljiv svet, lep in še bolj občudovanja vreden, tak, da ga fotografija lahko samo še polepša in poveliča. Ko pa je ugotovil, da smo sicer Slovenci prepričani, kako lepo deželo imamo, a je žal v njenih skritih lepotah sploh ne poznamo, se je lotil ideje o seriji fotomonografij Slovenije. V desetih letih ste pripravili skupaj z najnovejšo o Gorenjski že sedemnajst fotomonografij o slovenskih pokrajinah. Načrtujete pa še nove, govorite kar o kakšnih petdesetih. Je tu zraven kaj pretiravanja? "Sploh ne. Vse kar fotografiram, vidim v obliki knjige. Dobim idejo in ji nato s fotoaparatom sledim. Tako je nastala prva knjiga Terra Mvstica o kraškem svetu, tako je nastal Idrijski rudnik, Večni krog na temo vode s spremnimi pesmimi Iztoka Geistra, Soča, Vipavska dolina in druge. Mislim, da je pri nas premalo te vrste knjig. V tujih turističnih krajih lahko na vsakem koraku kupimo fotomonografije, tako v Benetkah kot v Chamonixu se do- besedno zaletavate lahko v stojnice z diasi in knjigami fotografij o tamkajšnjih naravnih in kulturnih znamenitostih, pri nas pa bi še v knjigarnah težko našli kaj ustreznega." Doslej so že izšle nekatere fotomonografije znanih fotografskih imen. "Seveda. Tudi tujci so izdali fotomonografije o Sloveniji, toda zdi se, da so te še najslabše. Zakaj vedno nove knjige? Ko knjiga s fotografijami izide, jo lahko v kratkem času nadomesti že nova z boljšimi fotografijami, s boljšo fotografsko tehniko, tisk je vedno boljši, skratka kvaliteta se dviga. Tudi sam zato nekatere svoje knjige ponovno izdajam. Ne ponatis-kujem jih, to bi bilo pač zelo preprosto, pač pa naredim nove fotografije, novo besedilo, skratka novo knjigo, po možnosti v vsem boljšo. Zato sem tudi izdal že tri knjige o Ljubljani, štiri knjige o Sloveniji, pa najbrž tudi te niso zadnje. Da izdajam toliko fotomonografij imam še en razlog. Sanjam namreč o knjigi najboljših fotografij, kar sem jih sploh doslej posnel. Tej idealni knjigi se z vsako novo monografijo počasi bližam. Zavedam se sicer, da je zdaj še nisem sposoben narediti, po drugi strani pa sem prepričan, da imam pri fo- Rado Dagarin, slikar NA POTI K NOVEMU Škofja Loka - Nadvse barvito otvoritveno slikarsko razstavo je na začetku spomladanske likovne sezone obiskovalcem ponudila galerija Loškega muzeja. Minuli konec tedna so namreč galerijski razstavni prostor zapolnile najnovejše slike škofjeloškega slikarja Rada Dagarina. Rado Dagarin v Galeriji Loškega muzeja. Foto: L.M. Že v spremnem besedilu v zloženki k razstavi je umetnostni zgodovinar, kustos Loškega muzeja Dušan Koman zapisal, da je v zadnjih dveh letih opazen zasuk v Dagarinovem slikarskem ustvarjanju, ki seje na zadnjih razstavah še kazalo kot likovna (re) interpretacija utilitarnih predmetov, zdaj pa se na najnovejši razstavi predstavlja v treh sklopih, od tega prvi, ki se naslanja še na prejšnje obdobje, drugi predstavlja ploskovito upodobljene živali, tretji sklop pa je pokrajina. Se na svoji letošnji prvi samostojni razstavi predstavljate tudi s povsem novo likovno govorico? "Ne gre za povsem novo likovno govorico, glede na to ga slikarski ciklus traja deset do petnajst let, potem sem šele na začetku te nove poti, del tega sem predstavil na najnovejši razstavi." V čem se vaša likovna govorica spreminja? "Gre predvsem za intenzivnejšo barvitost, tudi zaradi drugačne tehnike, v zadnjem obdobju pač delam v olju na platno, medtem ko je bil prejšnji cikel tako imenovanih "španskih sten" narejene z barvnimi svinčniki; to pomeni, da sem barvitost pravzaprav kot enega svojih slikarskih izrazov obdržal še naprej. Ne uporabljam rjavih barv, tudi sive in črne ne; moje barve so vedno močne - zelena, modra, vijolična, rdeča, oranžna." Sodite med slikarje, ki imajo čopič nenehno v rokah. "Res je, že prej, pa tudi v zadnjem obdobju sploh zelo veliko delam. V načrtu imam še nekaj samostojnih razstav in seveda skupinskih. Ker pa se nerad ponavljam, bom na teh razstavah predstavil spet nekaj novega." • Lea Mencinger Bogdan Kladnik tografiji še rezerve, še nisem povedal vsega, kar hočem povedati." Bo to tudi knjiga o naravi? Tja največkrat in še posebej v detajle usmerjate svoj objektiv. Na multivizijskih predstavitvah pa je videti, da vas zanima še kaj drugega, tudi živalski svet, ohranjanje ljudskega izročila, kulturni dogodki itd. "Še ne vem, kakšna bo, verjetno pa samo o naravi. Trenutno se s tem manj ukvarjam, bolj se mi trenutno zdi pomembno, ustvariti serijo knjig o Sloveniji od najpomembnejših krajev, kot sta na Gorenjskem Bled, Bohinj, pa stara mestna jedra, kulturna dediščina itd. Tako kot v večini knjig doslej bo najverjetneje spremno besedilo tudi v naslednjih napisal dr. Janez Marolt." V vsaki od vaših knjig je jasno videti, da je fotografiranje narave vaša največja ljubezen? "To je res, z vsako knjigo pa skušam to bolje in bolje narediti in pokazati. Če sem bil pred leti še v dilemi, kakšno naravo pokazati s fotografijo, zdaj vem - fotografiram tisto, kar je najlepše. Pretaknil sem vse možne kotičke, videl v soteskah nagrmadene odpadke in razmišljal, ali naj to predstavljam v knjigah. Potem sem se odločil, da lahko vzbudil v ljudeh boljši odnos do okolja, do narave, če jo pokažem, takšno v neokrnjeno, neobremenjeno z odpadki, skratka najlepšo. Tako imamo tudi vsi radi, zato jo takšno tudi ohranjajmo. Tudi to je sporočilo mojih fotografij. Razen s knjigami pa svoja foto-grafska popotovanja po Slovenii« predstavljate tudi z multivizijo, a menda še najmanj pri nas. "Zelo veliko projekcij sen1 imel v tujini, v Belgiji, Avstriji-Franciji, Italiji, celo na svetovnem festivalu multivizij sem se leta 1993 zelo uspešno predstavil z Večnim krogom in Terro Mvstico. Po Sloveniji je bil° tega še najmanj, zato za jesen pripravljam tematske večere." Z leti ste postali pravi strokovnjak, kdaj je treba slikati določeno pokrajino. "Seveda. Soteske so najlepše na fotografiji, kadar je vreme oblačno ali celo rosi, v Julijce f odpravim, ko v Ljubljani & grmi, na zahodu pa se je vrefl16 že zjasnilo. V Vipavsko dolin0 je treba odhiteti, koje napoved«' na burja, takrat nastanejo naj' lepši posnetki. Kakšna stvar J6 tudi redka pri nas, na primer pastih oblakov je na nebu le ne' kajkrat na leto, na Norveškem J6 na primer to povsem vsakdanje/ No, če mi vreme sploh ni vs?| grem pa fotografirat v jame." Vas morda mika, da bi naredi" monografijo o tujih lepotah? "Za sedaj sploh ne. Velik0 sem bil v tujini, plezal v razna gorstva, toda tako izredne dežele, kot je naša, ko je n* majhnem ozemlju tolikšna PeS' trost, ne tega ni nikjer na svetU' Vse to bi rad pokazal tako sebi. kot drugim, kot tudi tujcem-' • Lea Mencinger FRESKE NEKEGA CASA^ Tržič, 17. marca - Pod tem naslovom je Tržiški muzej ra^L tavil v galeriji Ferda Maverja devetnajst olj arhitekta, obli14 valca, ilustratorja in slikarja Marijana Amaliettia. jfjf||r Tako se dvanajst let po umetnikovi smrti občinstvo prvič 8 se* Olj11* vat' ex :„ uji~ tptrmnvunie osnovnošolcev in V soboto je bilo državno tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev v znanju materinščine za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje. Zaradi velikega števila tekmovalcev je tekmovanje hkrati potekalo po regijskih slavističnih društvih. Naš posnetek je iz Kranja, kjer je tekmovalo okrog 150 učencev in dijakov. Rezultati bodo znani ta teden, nedvomno pa bi bila tako Cankar kot Prešeren (tema letošnjega tekmovanja je bila dr. France Prešeren in njegova poezija) na tako množico mladih poznavalcev materinščine ponosna. • H. J., foto: T. Doki Ne, to ni slika iz arhiva. To smo mi, učenci 3. in 4. razreda podružnične šole Olševek. Pod mentorstvom naših učiteljic Mire Primožič in Nede Tomlje smo naredili skupinsko masko. Tisti slamnati mož na sredini pa je slavni Pust 2000. Na pustni torek smo ga, skupaj z drugimi učenci naše šole, pospremili na zadnji poti skozi vas. Nato pa je neslavno pogorel na našem kresu, na travniku za osnovno šolo. Vesela novica: njegove zadnje besede so bile, da bo pomlad in z njo prave marjetice, kmalu prišla, da bo leto veselo, krompirja veliko, petke pa debele. ure«*«** »ecAvmc* ure**««* »bi**««* utc*a*na »etAvmc* i,t**a«»a (torenje vasi, Čarman, Jurij Miha Petemel ,jQh' Me nam: prvošola i Marko Kopian, Lucije vQlčič, Urška Kožuh. Jerku Bernik, Špela Deržič. Nejc Pavšič, j**0- Subic, Aljoša Hafner, Ka(ja Bernik, na Svoljšak, Damjana Gortnar, Katja %aninik, Lena Slak K Vranic ar. urška Piv k, >zelj, Ajda Zim in Urša Dolenc, Marsa Jekovec in Anja Gantar. Neva Le-sica, Mateja Lrh, Jošt Korošec, 'Žiga Z Luka Zaplatnik, Jerca Marenče. Nejc Pire, Klančnik, Pia Lap, Mitja Boštar, Sara Alb ert Cuznar. David Tavčar. Nu nagradni izlet vabimo Vanjo Erjavec upan, Nina Piber, Je maja krnica naredim grad ii %&: Kadar ji narišem lepo ^bico ali Mastelina. Matej: Kadar ji očka prinese rože. Tina: Kadar se s sestrico pridno lgrava in se ne kregava, trna: Če se mamici skrijem, po ^e spet najde. ZiHa: Če ji dam mir, kadar piše. Mark: Kadar posesam tla. Gašper: Ko pride pomlad. b°nien: Kadar pospravim dne- V/u° sobo in P°br^em omaro-"lati*. Kadar ji pomagam. PolriciJU: Kadar H "i treba sP*avljati, ker mi pospravimo Učenci 1 r. devetletke PS Duplje Maj pes Moj pes ima zunaj uto. Ponoči spi. Je pisan. Ime mu je Piki. Vsako jutro ga obiščem, preden grem v šolo. Imam ga zelo rada. Popoldne, ko pridem iz šole, se preoblečeni in greva na sprehod. Ko je prišla soseda Marjeta, jo je pes ugriznil, ker je nesla mojega bratca. • Tina Demšar, 1. A OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Muca Mica Mica hodi v mačjo šolo, v šolo lepih muc, mamica bo zdaj postala, mamica vseh "štruc". Kaj pa male muce? Kaj bodo počele? Kje se bodo grele? Ali bodo v sanjah bele ovčke štele? Mucice so lačne! Kaj bodo pa jedle? K muci bodo sedle, mleko pile, nato pa predle. Zdaj so velike, zdaj so vesele, v svet jih vleče, zaželimo jim veliko sreče. • Dora llauptman, 4. b r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Glava Glava v šoli misli, da je na igrišču, včasih pa sploh na parkirišču. Matematiko ima najraje, rešuje hitro in smehljaje. Misli, misli in domisli, da izgine ta obraz kisli. Zdaj petico v šoli dobi, smehljaj na usta prileti. • Neva Lesica, 3. r. PŠ Mavčiče Dopisujte na vašo sir«a* še pomebej pa hotno veseli dobrih risbic* Prvošolec Matej Legat iz Naklega je svojo rokavičko gotovo že pospravil. _ NAGRAJENI SPIS 99 X__99 Tisoč let "časa Čas je zagotovo ena tistih besed, ki sojo pisatelji, pesniki n Jllozofi poleg ljubezni in sreče največkrat uporabljali v vojih delih. Sicer pa je čas kot nekaj neotipljivega zelo dobrodošla tema tudi za nas navadne ljudi. Kroji nam dneve. služI a opravičila, kadar česa ne zmoremo ali nočemo. Že ko sem izvedela za naslov tega spisa, sem vedela, da si bom zanj morala vzeli veliko .'asa in da čas tokrat ne bo moj zaveznik. Kaj naj napišem o času. o katerem času, o čigavem času... Groza. In po dolgem premisleku sem spoznala, da sama o času pravzaprav nimam posebnega mnenja, da pa so o njem veliko povedali irugi, mnogo pametnejši od mene. Zato sem dala času čas in raziskala, kaj je čas pomenil znanim in manj znanim ljudem, ki so krojili naši dve tisočletji. Knjige so tiste, ki hranijo vse modrosti časa in spoznala sem. da so razmišljanja o času pravzaprav večna. Cas je brezkončno gibanje, ki ne pozna niti trenutka počitka, je zapisal nekdo, v kdove katerem stoletju. Kako resnično, saj še danes nikomur ni uspelo časa ustaviti. Še vedno drži tudi misel, da čas z vsakim teče drugače in ce poslušam svojo babico, drži tudi misel, da leta hitijo, dnevi pa se vlečejo. Ce ljubiš življenje, ne zapravljaj časa, je zapisal nekdo z izkušnjami in svetovni popotnik je temu dodal: Sedem let moraš v enem kraju ostati, ce želiš ljudi prav spoznati. Dobri stari časi so dobri zato, ker so ie minili, je zapisal nekdo in najbrž ima tudi on prav. Času je treba dati čas, saj šele čas izreče sodbo in postavi vse stvari na pravo mesto. Tudi to bo držalo, saj nas zgodovina uči, da so mnogi, danes opevani in slavljeni, v svojem življenju živeli revno in osamljeno. Časi se spreminjajo in mi z njimi in kdo ve, morda bom čez petdeset let tudi sama znala o času zapisati kaj pomembnega, kaj takega, da bi si z mojimi mislimi lahko pri pisanju šolske naloge pomagali tisti, ki jih bo to doletelo ob koncu tretjega tisočletja? Meni so pri pisanju s svojimi mislimi pomagali Tolstoj, Shakespeare, Byron, Voltaire Zupančič, Slomšek in drugI. • Vanja Erjavec, 7. b r. OS prof. dr. Josipa Hernija, Bled Meda Rožnati časi za kostimčke Letošnja pomlad spet prinaša kostime, tokrat iz prave svile. Nežno rožnat svilen šantung bo kot nalašč za kasno pomlad in poletje. Krojen je klasično, malce oprijeto, krasijo ga "dunajski šivi", krilo je daljše, pokriva kolena, zadaj pa ima raz-porek za lažjo hojo. Spodaj bomo nosile top iz platna z želva - ovratnikom. Poskusimo še mi Sladica za danes Prepečena jabolka v bananini kremi Potrebujemo: 4 majhne zrele banane, 6 žlic hrusnic iz kozarca, 2 žlici rjavega sladkorja, 1/8 I sladke smetane, I žlica limoninega soka, 1 jajce, 2 do 3 jabolka, I žlica surovega masla ali margarine. Pečico prižgemo na 225 stopinj C. Banane olupimo in stlačimo. Dodamo brusnice, sladkor, smetano, limonin sok in ubilo jajce ter zmešamo v gladko kremo. Jabolka olupimo, jim izdolbemo peščišča in jih* narežemo na tanke obročke. Plitvo posodo iz nepregornega stekla ali porcelana namastimo s surovim maslom ali margarino in zložimo vanjo jabolka. Prelijemo z ba-nanovo kremo. Sladico potisnemo v razgreto pečico in jo pečemo 15 do 20 minut. Potrebujemo: 50 dag skute, 3 jajca, 3 žlice, moke, pol pecilnega praška, 3 žlice sladkorja, 2 dl kisle smetane, pest rozin, vanilija, sesekljana limonina lupinica Skuto pretlačimo, zamešamo vanjo jajca, moko, pomešano s pecilnim praškom, in vse ostale sestavine. Testo razgrnemo v namazan pekač, damo v pečico in pečemo 20 minut pri 200 stopinjah C. Sem in tja se kakšna gospodinja, ki mora vsak dan gledati, koliko bo vendar stalo vse to, kar da na mizo in vedno kupuje ceneje, ob posebnih ponudbah, zjezi in si reče: zakaj pa vendar enkrat ne bi bilo na naši mizi nekaj boljšega. Takrat pri mesu zagotovo pomisli na lep dolgi kos pljučne pečenke in na šimbas ali rost-bif za dobre ramsteke. Drago je res tovrstno meso, toda pri tako kvalitetnem mesu nič ne ostaja za kužka, vse se porabi, pa še bolj zdravo je. In hitro narejeno, še na energiji privarčuješ. Meso je sočno, slastno in ne redi. Če je pečeno ravno prav, tako da je v sredi rožnato, je mehko in voljno kot "putrček", posebno še, če smo ga v "paci" uležali, se pravi, da smo cel kos pustili v olju čez noč. Pljučno pečenko delimo na glavo, srednji del in konico. Za bifteke oziroma za zrezke iz pljučne pečenke uporabljamo predvsem srednji del. Poglejmo, kako se pripravijo take dobrote. "Pljučna" tako in drugače Meso zrežemo na 3 cm debele kose, jih potolčemo, osoli-mo, popopramo, pretaknemo s slanino, povaljamo v moki in Kaj o bifteku po angleško pravi mojster Ivačič Iz očiščenega govejega fileja odrežemo 12 do 14 dag težke koščke, jih postavimo pokonci na deščico in jih samo z roko ali pa s kladivom prav narahlo potolčemo. Ostati morajo še najmanj za prst debeli. Nato jih posolimo, popratno, namažemo z gorčico in oblijemo z oljem. Tako naj nekaj časa stoje. Pečemo jih šele pred serviranjem in ko imamo že vso" oblogo pripravljeno. Na primer; kuhano cvetočo, dušen grah, dušen korenček, kuhane beluše. Poleg ponudimo tudi enega izmed francoskih krom- pirjev, po navadi pomtnes /rites. K bifteku serviramo tudi jajček, pečen na oko. Pečene bifteke zložimo na krožnik. Se lepši bodo in tudi večji bodo videti, če pod vsakega položite košček pariško ocvrtega kruha. Bi/teke prelijemo z naravno omako, na vsakega pa položimo na vrh za lešnik zeliščnega masla. Tudi bi/teki naj bodo - podobno kot angleški file - v sredini še roza barve. Za tiste pa, ki takih ne marajo, jih seveda lahko tudi prepečete. jemo, dodamo malo juhe in surovo maslo in sok še nekoliko prevremo. Serviramo. Rostbif s čebulo Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 2 žlici olivnega olja, 6 žlic rdečega vina, malo posušenega timijana, poper, 8 tankih rezin rostbifa (po največ 8 dag), 4-žJicc olja, 1 paradižnik. Čebuli olupimo in drobno sesekljamo. V kozici razgreje-mo olivno olje, dodamo čebulo in pražimo, da postekleni. Prilijemo vino in kis, dodamo timijan in poper in vse skupaj kuhamo na vročem ognju, da se tekočina pokuha na približno eno četrtino. Zrezke namažemo z oljem. Ponev iz nerjavečega železa prazno močno razgrejemo (tako da na pokrovu ne moremo vec držati roke) in položimo vanjo zrezke. Na vsaki strani jih pečemo samo po 15 sekund, nato jih obložimo z zdušeno čebulno mešanico, obložimo z rezinami opranega dižnika in takoj ponudimo. K-rostbifu s čebulo ponudimo pomfrit in zeleno solato. Biftek z gorčico Potrebujemo: 1 1/2 kg pU"' čne pečenke, gorčico, sol, 1" dag olja. Pljučni pečenki porežerno kožice, nato jo narežemo na * cm debele zrezke: Vsakega posebej rahlo potolčemo z dlanjo in pazimo, da meso obdrži svojo obliko. Zrezke namažemo z gorčico in solimo. Segrejemo olje, v njem bifteke hitro svetlo rjavo zapečemo najprej po eni. nato še po drugi strani. Zn°" traj mora biti meso se rožnato. Biftke zložimo na pogret krožnik in polijemo s sokom od pečenja. Takoj ser' viramo! Zraven ponudimo mehko solato, glavice, motovileč itd. Ramstek Potrebujemo 2 kg rostbifa (zadnjega dela govejega hrbta)» sol, poper, 5 dag moke, 10 dag olja, 2 dl juhe. Mesu izločimo kosti in 8a narežemo na zrezke. Zrezke potolčemo, solimo, popram0 in rahlo potresemo z moko (lahko tudi brez nje). Na hit$ jih spečemo na vročem olJu' Prilijemo juho, prevremo 'n serviramo. - Holandski biftek Potrebujemo: 1,5 kg pljučne pečenke, sol, poper, 5 dag prekajene slanine, 6 dag moke, 10 dag masti, 8 dag čebule, zelen peteršilj, 3 sardele, 1 kisla kumarica, 1/8 I smetane, 1/16 I juhe. 1 -TE* DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Joj, puberteta(6) "Najpomembnejše, kar starši lahko naučijo svoje otroke je, kako naj preživijo brez njih. " (Frank A. Clark j Kar nekaj besed je bilo že napisanih o tem, kako naj spodbujamo, zaupamo, verjamemo, navajamo na odgovornost. Vse za otroke - naše bogastvo, veselje, naše skrbi, naše rane. Zdaj pa je čas, da nekaj časa posvetimo tudi samim sebi. Na vrsti smo starši. Da se razvajamo, da se poslušamo, da naredimo vse tisto, kar si že dolgo želimo. Prepričana sem, daje želja večine staršev, da bi bili še dolgo starši ter da bi bili čim bolj zdravi starši. To pa bomo dosegli le, če bomo znali poskrbeli tudi zase. Naš adrenalin je dragocena snov in ni treba, da vsega porabimo v času, ko naši otroci odraščajo. Prav tako ni treba, da zaradi težav, ki jih prinaša odraščanje otrok pozabimo na svoje želje in potrebe. Naš čas, našo pozornost in ljubezen razdelimo na pametne koščke. Bolj kot bomo sproščeni in prepričani vase bolj nas bo življenje veselilo. Bolj kot nas bo življenje veselilo manj negativne pozornosti bomo posvečali tistim stvarem, ki nas motijo, pa jih ne moremo spremeniti. Z ruzvajanjem samih sebe bomo tako ubili dve muhi na en mah - poskrbeli bomo za svoje zdravje, kondicijo, hkrati pa bomo našim otrokom in mladostnikom pokazali, kako je treba imeti sam sebe rad. Vedenje je nalezljiva stvar. Srečni in zadovoljni starši, srečni in zadovoljni otroci. Včasih sploh rti treba, da se toliko ubadamo s problemi svojih otrok, dovolj je le pozitiven in sproščen odnos do njih, do življenja, do vseh ljudi. Jaz sem o.k., ti si o.k., vsi smo o.k. Naše življenje je to, v kar verjamemo. Verjamem, da imamo tudi starši svoje pravice (na dolžnosti nas tako in tako vedno kdo spominja...) in teh pravic imamo toliko, kolikor vanje verjamemo. Nikjer ne piše, da moramo biti vse popoldneve doma, na razpolago vsako minuto otrokom in vsem, ki potrebujejo naš čas, naše usluge. Starši imamo pravico do zasebnosti. Imamo pravico, da si izbiramo prijatelje in da si zanje vzamemo čas. Imamo pravico, da z nami vsi ravnajo vljudno in spoštljivo. Pravica do miru in tišine mije še posebno všeč. Imamo pravico, da nekaj časa preživimo sami s seboj ali s svojim partnerjem. Najboljši starši niso ne gospodarji, ne sužnji ampak človeška bitja. Kot človeška bitja pa imamo poleg naštetih še mnogo drugih pravic. Razmislimo in napisima svoje pravice na plakat. Dogovorimo se s svojimi nadobudneži, da si bomo vzeli kakšen dan počitka. Nič kuhanja, nič pranja, nič pospravljanja, nič žolčnih pogovorov, kdo bi moral odnesli smeti in zakaj jih ni. Naj se vloge zamenjajo. Juhuhu. pečemo na zelo vroči masti po vsaki strani 5 do 6 minut. Nato obložimo bifteke s sesekljano čebulo, peteršiljem, sardelami in kumarico. Prilijemo juho in smetano in dušimo še 5 minut. Nemški biftek Potrebujemo: 1 1 /4 kg pljučne pečenke, 5 dag surovega masla, 4 dag čebule, 2 jajci, sol, poper, majaron, malo juhe, 10 dag masti za pečenje, 2 dag surovega masla. Pljučno pečenko zmeljemo, ji primešamo prepraženo čebulo, jajci, raztopljeno surovo maslo, sol in poper, majaron in vse dobro pregnetemo. Iz tega naredimo hlebčke (po približno 15 dag), jim damo obliko bifteka in jih spečemo na zelo vroči masti. Mast odli- Pet minut za lepši videz Vsak dan nova frizura Poldolgi lasje, štiri različne frizure a isti obraz. Le dobro poglejte: manekenka na sliki je ena in ista, le da ima na prvi sliki lase gladke, bile so navite in z okroglo krtačo si jih je počesala za ušesa, na drugi zapeljivo skodrane, na tretji je lase spustila naprej, dala vanje več zračnosti, volumna, na četrti pa si jih je temneje obarvala, jih počesala gladko ob glavi za ušesa, konice pa zavihnila navzven. Poskusite še vi! ČE NISTE VEČ ZADOVOLJNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! kadar se na kritičnih mestih pojavijo maščobne blazinice. kadar se na kritičnih mestih pojavi celulit, kadar dieta in telovadba ne dajeta več nobenih rezultatov, kadar odkrijete, da je vaše telo izgubilo vitkost in gibčnost... Prišel je čas za hitro in uspešno metodo BODY VVRAPPING. REZULTATI TESTIRANJA po 3 tednih: 58 % testiranih oseb je shujšalo 9 kg in več 27 % testiranih oseb je shujšalo 7 kg in več 9 % testiranih oseb je shujšalo 5 kg in več 6 % testiranih oseb je shujšalo manj kot 5 kg PREJ 88 kg POTEM 70 k9 Pomladimo se v Kozmeti tie**1 studiu KSENIJA POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI! Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 064/352-570___. Ob paketu B.W. vam Studi« Ksenija poklanja presene eme BODY WRAPPING 9*«*' 3.900.-Slt 5>rek, 21. marca 2000 REPORTAŽA 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Bilo je praznično in veselo V Gorjah in na Jesenicah smo čakali pomlad V soboto smo v Gorjah, kjer je prireditev organizirala krajevna skupnost, čestitali tudi mamicam, v nedeljo pa smo skupaj s Turističnim društvom Jesenice pred občinskim praznikom sklenili Jožefov sejem. °rje, Jesenice, 20. marca - Do zadnjega kotička napolnjena dvo-li n tV ?80rnJ'h Gorjah je bila najlepša potrditev, kako prav so ime-v krajevni skupnosti Gorje, da so za mamice skupaj z Gorenjskim pripravili prireditev Veselo v pomlad. Turistično društvo Je- jo"'^6 Pa^e s'iUPaJ 1 nam' sklenilo letos zelo bogat in zanimiv etov sejem in s tem hkrati proslavilo tudi občinski praznik. Čestitka mamicam v Gorjah za praznik. Čestitka najmlajših in ples Qbaceli smo skoraj natančno je |!^povedani uri, dvorana pa Tist .takrat nabito polna. • ki so malce preveč za- mud Vrati. n •tt> so žal ostali zunaj pred ob k- -a prired'lv' Pa so seveda bl0 številčni udeležbi ansam-(j0v naJbolj navdušili najmlajši v^^čini iz vrtca pod vodstvom x.J°J/[eliic, za kar se še enkrat Jepša e ^° ,vici Knaflič. Naj-bila h esfJtka mamicam pa je 0 So Po plesu folklorne skupine Bled članice razdelile mamicam nageljčke, s katerimi jim je čestital predsednik KS Gorje Alojz Poklukar. Za prijeten večer in srečanje so seveda poskrbeli harmonikarica Angelca Šterk ob spremljavi s škafba-som Vide Frajham. pevka Roža Marija Mikelj z Bohinjske Bele in ansambli Blegoš, Justin, Medvoški muzikantje, Svežina in Bohpomagej. Za konec, da se reče, smo požrebali še nagrade, ki bodo dobitnikom v spomin na srečno, vsem, ki smo bili dve uri skupaj, pa na veselo sreča- NustopM so tudi najmlajši prebivalci iz KS Gorje. VESELO V POMLAD na prireditvah bomo skupaj: "24. marca v dvorani doma Svobode v Medvodah - 25. marca v dvorani doma krajanov v Podljubelju - 31. marca v Železnikih - 8. aprila na Gorjušah ZA RAČUNOVODSTVO IN TRŽENJE BOŽO JOKOVIČ, oec. Cesta M. Tita 16, 4270 Jesenice, p.p. 126 tel.: 064/718 283, fax: 718 593 Iščemo nove naročnike računovodsko - finančnih storitev za leto 2000. Javnost izvajamo na lokaciji LESCE r°stori VVeco Biro Bled, Železniška 6) in JESENICE statvi. Tita 16). poročite nam, če želite našo ponudbo. Bavuria Wolltex Compunj Glavni pokrovitelj prireditev VESELO V POMLAD 2000 Na prireditvi v Gorjah so bile za končno žrebanje nagrad Bavarie Wolltex izžrebane naslednje številke: 306, 338, 305, 237 in 336. Na Jesenicah pa smo izžrebali številke: 570, 571, 553, 552, 557. Žrebanje bo na zadnji letošnji prireditvi 8. aprila. Občina Bled Občina Jesenice Harmonikarco Angelo Šterk je s škajbasom spremljala Vida Frajham. nje ob pokroviteljstvu občine Bled. Zagotovo tokratno ni bilo zadnje z Gorenjskim glasom v Gorjah. gotovo uspela. Pod šotorom, ko smo peli, plesali, ob sicer ne najboljši zvočni spremljavi, vendar z dobrimi ansambli in nastopajočimi, smo nazdravili pomladi, sklenili Jožefov sejem in čestitali ob občinskem prazniku. Dobesedno "vžgala so zlata dekleta - golden girls", na kratko GG, s Hrušice pod vodstvom Leice Rebolj. Ob nastopu pevk Barbare Koblar in Rože Marije Mikelj pa so za razpoloženje skrbeli ansambli Jevšek, Stanka Sekardija, Sicer, Medvoški muzikantje, Justin in Bohpomagej. In čeprav je šotor največkrat prostor, ki je na sejmu Brezje 76d, 4243 Brezje, teL 700 100 PRI NAKUPU V NASI TOVARNIŠKI PRODAJALNI NA BREZJAH VAM NUDIMO 10 % POPUST Alojz Poklukar, predsednik KS Gorje, je čestital mamicam. Sejem, GG in pomlad pod šotorom S Turističnim društvom Jesenice smo tokrat prvič pripravili takšno prireditev. Ob prepričanju, daje vsako, še tako dobro organizirano dogajanje lahko še boljše, je tokratna prireditev Veselo v pomlad prav Prireditvi sva povezovala Katja Rozman in Andrej Žal ar. Tonsko podporo v Gorjah je zagotovil Vili Piskač, na Jesenicah pa Enes Pivač. namenjen največkrat le krajšemu postanku, smo s prireditvijo vseeno zadržali številne obiskovalce, ki smo jim razdelili tudi izžrebane nagrade. Bilo je veselo in lepo in zagotovo ni bilo zandjič, smo na koncu ugotovili skupaj s predsednikom TD Jesenice Jankom Rabičem. • A. Žalar VULKANIZERSTVO PLUS PRODAJA IN MENJAVA GUM TER CENTRIRANJE KOLES Ekovat, d.o.o. C. železarjev 4, 4270 Jesenice tel./fax: 064 862-921 BILLABONG The best tucker in town AUSTHALIAN PUB PIZZERIA - RESTAVRACIJA TEL.: 865 - 555 OPEN 7 DAYS A WEEK HROM 7.00 AM TILL LATE. Najhitrejša dostava hrane na dom - ODLIČNA HRANA -NAJVLČJA IZBIRA TOČENIH IN USTEKLENIČENIH PIV NA JESENICAH PRODAJALNA TRIGLAV, TRIGLAV KOMI i:k( IJi; LADY Torek, 21. marca 2000 16. STRAN • GORENJSKI GLAS d.d KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 064/215-240, 064/215-238 Fax: 064/215-237 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM BMW316 1987 met. siva 424.800 4.160 Renault 5 Five/5v 1995 bela 670.000 6.570 Renault 19 RT 1,4 /5v 1992 met. siva 730.000 7.160 Hyundai Sonata 1,8 GLI 1993 bela 780.000 7.650 Ford Escort 1,8 CLX karavan 1992 rdeča 790.000 7.750 Renault Clio RL 1,2/3v 1995 bela 860.000 8.430 VW Passat G L 1990 met. siva 870.000 8.530 Hvundai H 100 D 1995 bela 890.000 9.610 BMW 525 I 1989 met. siva 970.000 9.510 Peugeot 306 XT 1995 zelena 1.160.000 11.370 Jeep Cherokee 4 WD 1991 met. t. zelena 1.320.000 12.940 VVVGolf 1,8 CL 1995 rdeča 1.480.000 14.510 Renault Megane RN 1,6 1996 srebrna 1.496.880 15.350 Volvo 460 1,8 I 1995 met. zelena 1.617.000 15.850 Renault Kangoo 1,2 1998 svetlo modra 1.630.000 15.980 Renault Clio pack 1,2/5v 2000 met. viola 1.709.499 novo vozilo Kia Clarus 1,8 1998 srebrna 1.820.000 17.840 Opel Ornega 2,0 karavan 1996 bela 2.090.000 20.490 Ford Escort 1,6 1998 bela 2.120.000 20.780 Mazda 323 1,4 F 1999 rdeča 2.170.000 21.270 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit brez pologa z obrestno mero J+4,25 %. Kranj, 20.3.2000 AITOMO$/JL&(A MM/žTK/JA BMVV je prodal britanski podružnici Lcmd Rover Fordu, Rover bančnikom Tudi letos bo v avtomobilski industriji očitno polno pretresov. Niti se še ni začela ohlajati najnovejša pogodba o strateški navezi med Fiatom in genral IVlotorsom, že je avtomobilski svet doletela nova vznemirljiva vest. Bavarski koncem BMVV se je namreč odločil za prodajo angleških podružnic Rover in Land Rover, čeprav so še pred dvema tednoma vztrajali, da ju nameravajo ohraniti. Tako je na predvečer avtomobilskega salona v Ženevi zatrjeval prvi človek BMW-ja Joa-chim Milberg. Toda delničarji, ki so se očitno naveličali naraščajoče izgube skupine Ro- PRI TEH NO UNIONU BREZ SPREMEMB - Sprememba lastništva znamk Land Rover, Rover in MG ne ho vplivala na odnos slovenskega zastopnika Tehnounion avta do trenutnih in bodočih kupcev. To so po sporočilu o spremembah zagotovili pri vodstvu podjetja. Tehnounion avto ima tudi ločeno pogodbo za dobavo rezervnih delov vseh treh znamk, prav tako pa pri zastopniku ne bodo spreminja/i letošnjih prodajnih načrtov. Sicer pa nameravajo kar v najkrajšem času vzpostaviti stik z novimi lastniki in pravno urediti status blagovnih znamk. ver, so se odločili drugače in BMW-jeve otoške podružnice sklenili prodati. Znamka terenskih avtomobilov Land Rover, ki je pred dvema letoma praznovala pol stoletja obstoja in tudi sicer velja za zelo ugledno avtomobilsko ime, je prišla v roke vse bolj mogočnega Ford Motor Companv, ki ima zdaj pod svojo streho že osem avtomobilskih znamk. Po med- sebojnem sporazumu bosta BMW in Ford podrobnosti vskladila v letošnjem drugem četrtletju. Manjša kot prodaja sicer uspešnega Land Roverja, je pro daja znamk Rover in MG, k' sta tudi najbolj "krivi" za naraščajočo izgubo skupine in posledično zdesetkane BfvlW-jeve dobičke. Lastnik obeh znamk je postal zasebni britanski sklad Alchemv Partners, vendar s tem še ni rečeno, da so vse transakcije s tem končane, saj bi lahko prišlo do nadaljnje prodaje kakšnemu od avtomobilskih proizvajalcev. Kljub spremembam v lastništvu naj bi britanski avtomobili še nemoteno prihajali do kupcev; pri Fordu zagotavljajo; da bodo ostali pri načrtovani proizvodnji 170.000 land rover-jev, prav tako naj bi za nemoteno proizvodnjo in nove modele poskrbeli tudi novi lastnik1 roverja. Na sliki: rover 25, k' nadomešča dosedanjo serij0 200. Proizvodnja obstoječih modelov se bo nadaljevala, zatrjujejo novi lastniki Roverja. • M.G. Cel mesec je trajala akcija RENAULTA SLOVENIJA, v kateri so vozniki lahko brezplačno preizkusili vozilo Clio. Vsi udeleženci so tudi izpolnili anketni list in s tem sodelovali pri žrebanju. Prva nagrada je bila brezplačna uporaba CL1A PACK 1.2, 5 vrat. Srečnemu nagrajencu Radovanu Rakovcu je ključe avtomobila predala predstavnica Alpetoura Remonta iz Kranja Tanja Štrukelj. Foto: gt ® GOJPOPArfMA f&Z/LA Prenovljeni Mercedes-Benzov dostavnik Novi Sprinter že teče Odkar so pri Mercedes-Benzu pred nekaj leti prvič predstavili dostavni sprinter, med lahkimi gospodarskimi vozili igrajo eno vodilnih vlog. A tudi pri tej kategoriji vozil čas teče neusmiljeno hitro in potrebno je budno paziti na tekmece. Tudi zato je mer-cedes-benz sprinter letošnjo pomlad dobil pomlajeno zunanjost in vrsto tehničnih sprememb. Že na pogled je novi sprinter modernejši, bolj prepoznaven, nenazadnje tudi lepši. Oblikovalci so mu spremenili sprednji del, na novo oblikovali masko, mu nadeli moderne žaromete in RENAULT ■t \y \ : s : , i , * w z veliko zvezdo na nosu dodatno poudarili mercedes-benzovo razpoznavnost. Spremembe sprednjega dela zaokrožuje še povsem spremenjena armaturna plošča, ki je zdaj skoraj podobna kot v limuzinah, pomembna novost pa je tudi skrajšana prestavna ročica menjalnika, po novem nameščena na armaturno ploščo. Pri menjalniku bo (za doplačilo) na voljo še ena novost in sicer samodejno ustavljanje motorja pri postanku na semaforjih in samodejni zagon ob ponovnem pritisku na stopal- ko .sklopk* Konstruktorji s° novo tehnologij0 vbrizga gor'va preko skupne^ voda iz osebnih avtomobilov pre-nesli tudi k dostavnikom Tako imajo zda) vsi sprinterjevi turbodizli hišno i oznako CDI. trl' je motorji so štiri in eden pel' valjni, njihova zmogljivost seg3 od 82 do 156 konjskih rhj| Sprinter je kot vsestranski #jj tavnik seveda na voljo v štev'1' nih različicah od šasije s kabin0 do zaprtega tovornega prosto^ in potniških kombijev, sicer Pa je narejen na osnovi treh medos' nih razdalj in dovoljene skupn<; teže od 2,6 do 4,6 tone. Pri zaS' topniku AC Intercaru pričakuje' jo, da bo sprinter v novi preoble" ki dobro "tekel" med konkurd1; co, letos naj bi jih prodali oko'1 500. • M.G. 1.294.918 SIT Rekord ženevskega salona [Več kot 700.000 obiskovalcev VAvtosalonu Primožič na Jesenicah se Vam ponovno ponuja ugodna priložnost, da vašeodsluženo vozilo vnovčrte za 200 000 SIT, ob nakupu kateregakoli novega vozila iz programa Renault Avtomobilski salon v Ženevi je ob letošnji jubilejni 70. prireditvi zabeležil nov rekord. Na sejmišču Palexpo so namreč v dneh avtomobilske razstave zabeležili 714.000 obiskovalec v, med katerimi jih je bilo kar 40 odstotkov iz stotih držav sveta. Še pred njimi se je v dveh novi- narskih dneh med razstavljeno pločevino gnetlo okoli 4.700 predstavnikov avtomobilske sedme sile. Organizatorji so za jubilejnega 700-tisočega obiskovale3 pripravili lepo nagrado: mlad' študentki radiologije Naydi Lehman so podarili čisto praveg3 Volksvvagnovega beetla. • M-G' j www.asp.si 064 / 861 - 570 rnasgoa AVTO MOČNIK, d.o.o SERVIS IN PRODAJA VOZIL Britof 162, Kranj, tel.: 064/241 696 RAZSTAVNI SALON: VELEBLAGOVNICA GLOBUS, Koroška c. 13A MAZDA 323F ELEGANCE • ABS • 4x airbag • klimatska napiava • električno nastavljiva zunanja ogle"3 • daljinsko centralno /.aklepanje • električni pomik stekel Cena za 323F ELEGANCE je samo 2.499,990 SIT UGODNI KREDITI IN LEASING ZA FIZIČNE OSEBE I O C # i gooo/tear ^mmL* SEMPERTT či HANCCDK ^cbica GOllENC + TIM SEJEM -ADRIA DOBRODOŠLI NA MLADINSKI UL. 2 V KRANJU teh 222-455 IN V CENTRU KRANJA NA VOGALU POSTNE ULICE TEL. 225-641 DO 6 OBROKOV BREZ OBRESTI POMLADNA PRODAJNA AKCIJA OD 17. 3. - 25. 3. 2000 DOLOČENE AKCIJSKE CENE NIŽJE suknjič v 14.988 SIT hlače 9.996 SIT M. OBLEKE M. SUKNJIČI M. HLAČE M. VETROVKE M. SRAJCE Koraki razni m. kavboj k e od 24.990. od 9.950, od 3.975, od 7.990, od 2.980, od 3.950, od 2.994, Ž. BALONARJI od 14.990, Ž. KOSTIMI od 19.990,- Ž. HLAČE od 5.990,- Ž. HLAČE COSMOS od 1.995,-Ž. JAKNE - VETROVKE od 5.900, Ž. HLAČNO KRILO od 399,- Ž. HLAČNE NOGAVICE od 199, Ž KOSTIM od 19.990,- letovanja doma in v tujini • turistična ponudba slovenskih občin in regij • šport in rekreacija • salon navtike • kamping in karavaning • salon "Prosti čas" • SEJEM RIBOLOV IN LOV 21. — 25. MAREC GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE HRVAŠKA — DRŽAVA PARTNERICA Na sejem se pripeljite ceneje s Slovenskimi železnicami. flljl LJUBLJANSKI SEJEM SLJLM ALPt-ADRIA ODISEJEVO TURISTIČNO OKO DO 20% GOTOVINSKI POPUST NA REDNE CENE priznanih slovenskih proizvajalcev TIKON, H KROJ, KORS, RIO, GORENJSKA OBLAČILA, KROJ, TRIGLAV Blagovnica GORENC in blagovnica TINA vas vabita na ugodne nakupe Korčula in koncert Za pravilni odgovor - vstopnica .... » . •____•» Ti.l,„: ., Oliver Dragojevič, hrvaški pevec stoletja', bo unci v rojstni Veli Luki na otoku Korčula jubilejni "Koncert 2000" natančno 30. aprila letos. Vstopnice so tudi po 2.000 (tolarjev) in obiskoval-Cev na koncertu O/iver pričakuje (vsaj) 2000. Pri tetn bo O/iverju pomagal tudi Igor Stare, šef Turistične agencije ODISEJ, kajti pred tremi leti je Oliver Dragojevič na Šmarjetni Gori sodeloval na Promociji Odisejeva turističnega kataloga. Ker Korčula ni ravno blizu Gorenjske, koncert P" sodi v sklop prvomajskega praznovanja v Dalmaciji, je Odisej (kot vselej) pripravil super presenečenje: 6-dnevno bivanje na Korčuli za vsega 13.000 tolarjev, v ceno je vključen tudi prevoz z nujudobnejšini turističnim a vtobusoni. In kje je tu nagradna igra? Tukaj, v zadnjem odstavku. Se enkrat PRVIH pet pravilnih odgovorov po telefonu (064) 201-42-00 in PET izžrebancev, ki boste do tega petka, 24. marca, poslali pravilni odgovor na dopisnici, čaka imenitna nagrada: vstopnica, vredna dva tisočaka, za Oliverjev "Koncert 2000". največjo dalmatinsko fešto 30. aprila na Korčuli. Prvo nagradno vprašanje je bilo: Kje je bil rojen Marco Polo? Pel odgovorov po telefonu smo dobili v petek že pred deseto uro, za odgovarjanje na dopisnicah je rok do petka. Drugo nagradno vprašanje: Povejte vsaj eno pristanišče, iz katerega vozi trajekt na otok Korčulo. Odgovore pošljite na GORENJSKI GIAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Kranj, Maistrov trg 2 tel.:380 300 E-mail: edisej@odis*j-si.si Ljubljana, tel :061/1800 950 SUPER FEŠTA Z NAJVEČJIM HRVAŠKIM PEVCEM STOLETJA OLIVERJEM DRAGOJEVIČEM IN IKOS BANDOM! KAKO SE IMENUJE NOVA, REDNA, MESEČNA PRILOGA GORENJSKEGA GLASBA ŠKOFJELOŠKO REGIJO, KI JE PRVIČ IZŠLA 22.02.2000 ? I v organizaciji Odiseja. GTV, Gorenjskega glasa, Radio RGL. Veseljak in Salomon) Odgovore pošljite na dopisnicah do 14. aprila, na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Javno žrebanje bo 14. aprila, pred oddajo Župan z vami na GTV. Upoštevali bomo samo tiste odgovore, ki jim bo priloženo originalno Odisejevo oko. Nagrajenec bo dobil obisk prvomajskega koncerta Oliverja Dragojeviča z namestitvijo v hotelu, ter avtobusnim prevozom za eno osebo (vrednost nagrade cca 20.000 SIT). • KORČULA 7 dni s prevozom 13.000 SIT • ROVINJ - CRVENI OTOK NAJLEPŠI OTOK ISTRE SOL CLUB ISTRA 3 dni 16 900 SIT VILAS RUBIN 3.900 SIT • KORNATI Z LADIJSKIM IZLETOM S FISH PICNIC0M, IZLET NA GALEVAC - 4 dni 29.000 SIT • PARIZ - 6 dni 42.900 SIT , PROVANSA, BISER MEDITERANA, - 5 dni 67.000 SIT • PRAGA, PRVOMAJSKI PARTY ZA MLADE, 4 dni 27.000 SIT • GRČIJA, KLASIČNA TURA, 8 dni 55.000 sit . RUSKE METROPOLE, 6 dni 169.900 sit TURISTIČNA AGENCIJA OBVEŠČAMO VAS, DA LAHKO DELAVSKE MESEČNE VOZOVNICE KUPITE TUDI VMAL00GLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA KRANJ, ZOISOVA 1 (AVLA). HiT HOTEL CAS1NĆ KRANJSKA GORA HIT Hotei Casino Perla, Nova Gorica; HIT.HoteTcasino Park, Nova Gorica; HiT Hote! Ć33 Kranjska Gora; HIT Casmo Kristal, Rogaška Slatina; !U!Cos,r,6 Otočec. Uspešna izstrelitev Krta številka tri ter nepozabno glasbeno srečanje z Alešem Hadalinom in Jožijem Šalejem v šolski knjižnici sta za nami. Za vse zapečkarje prinašamo tolažbo - Krta si lahko preberete na internetu, o glasbeni poslastici pa vam z opisom vseh prijetnih občutkov poroča Špela. Izginotje glavnega urednika našega šolskega časopisa Tonija Cahunka je skorajda povzročilo paniko v novinarskih vrstah. A policijske prijave o pogrešani osebi vendarle nismo napisali. Moja malenkost se je dokopala do vseh skritih dosjejev in se odločila, da vam pove, kaj je pravzaprav priljubljena siva eminenca v tem času počela. Naša draga gimnazija pa je doživela v preteklih dneh tudi presenečenje. Obiskali so nas danski dijaki s svojima profesorjema. ww • v "Wrlr f Povzročili so, da je novinarska žilica kranjskih gimnazijcev zopet pokukala na dan. Zoran in Petra sta spremljala Dance na vsakem njihovem koraku ter o njihovem tednu v Sloveniji za vas napisala podrobno poročilo. V knjižnici Gimnazije Kranj so v mesecu marcu pripravili razstavo svojih pesmi in ilustracij dijaki 3. b letnika - pesniki Grega Lebar, Špela Pangeršič, Klemen Perko in ilustratorka Neža Mezeg. Lepo vabljeni na ogled in prijetno branje! Za zaključek pa še sporočilo za vse "Krtologe". Novi Krt je že v pripravi, čeprav bo izšel šele konec moja. Pa pridni bodite in lepo se imejte! Špela Ccrmlek >N > O V tednu" od sobote, 4. marca, do sobote, 11. marca, je Gimnazija Kranj začela s^ projektom, za katerega upamo, da bo postal tradicionalen; mednarodno izmenjavo z dijaki danske gimnazije v Fred-erikssundu. Kot smo omenili, je bil namenjen izmenjavi dijakov, kultur, navad, pogledov na življenje ter prisiljenemu komuniciranju v angleščini. Devetnajst kranjskih dijakov je bilo pripravljenih sprejeti danske obiskovalce in vsak je svojega gosta izbral na "slepo", kar se je izkazalo za zelo dobro idejo, saj nas je navzkrižno druženje privedlo do poznavanja celotne druščine. V soboto zvečer smo na brniškem letališču pričakali svoje goste. Po dobrodošlici s strani ravnatelja Gimnazije Kranj smo jih vse izčrpane odpeljali na svoje domove. Nedeljo smo porabili za aklimatizacijo, naše razmišljanje smo morali podredili angleškemu besednjaku in uboge naše mame so kuhale s slovarjem v roki. Popoldne smo se zbrali na pustnem karnevalu v Šenčurju. Zvečer pa smo začeli z navado, ki smo se je potem držali cel teden. Ob družabnih večerih v kranjskih lokalih smo se dodobra spoznali. V ponedeljek smo začeli z načrtovanim programom. Danski dijaki so se skupaj z nami udeležili rednega pouka in se zatem odpravili na ogled Kranja, ki so ga končali s kosilom pri županu mesta Mohorju Bogataju. Popoldan smo preživeli ob igranju odbojke in košarke. Naslednji dan smo se odpravili novim dogodivščinam naproti. Obiskali smo Postojnsko jamo, Lipico in Piran. Počitek po napornem dnevu je bil zaslužen in naslednji dan si podobnega izleta nismo privoščili. Sredo smo izkoristili za ogled slovenske prestolnice, parlamenta in nakupovalnih centrov. Prelepo gorenjsko pokrajino smo spoznali šele v četrtek, ko smo obiskali smučarske skakalnice v Planici, izvir Save v Zelencih, kjer smo tudi potešili svojo lakoto. Seveda nismo smeli zgrešiti Bleda in blejskih "kremšnit", ki so nam dale dovolj energije, da smo zmogli vzpon do koče pod Storžičem. Za spust so poskrbele naše dobro podmazane sani ter kanček gravitacije. V petek smo bili priče multimedijski predstavitvi naše dežele, recitalu Prešernovih pesmi ter opisu našega in danskega šolskega sistema, spet seveda v angleščini. Skupaj smo si ogledali tudi film Lepota po ameriško. Čas je neizmerno bežal in zadnjo noč smo kanili izkoristiti. Organizirali smo "party", kjer smo žuri-rali do poznih jutranjih ur, se še močneje navezali in dodobra spoznali. To je bil še zadnji veliki podvig, ki smo ga delili z danskimi kolegi, saj so v soboto po celodnevnem pakiranju odšli domov z brniškega letališča. Ob odhodu so jih poleg lepih spominov spremljale tudi solze in skupaj z nami želja, da se kmalu ponovno vidimo; septembra na Danskem. Stkali smo vezi prijateljstva, skritih ljubezni, ozavestili bodoče turiste, utrdili znanje, zaznali razlike in vse skupaj spravili na imenovalec dobre volje. Zdaj pa smo uredili misli in se vrnili v vsakdanji ritem življenja. Petra Zupane in Zoran Ogrizek EtmtH) MU MfV Brez panike, prosim! Naslednji članek niti ne pripoveduje o vodenju farme pegatk niti ne o snemanju nove oddaje Cirkus pegastih gosk. Opisuje le formulo Združenega ŠILA gledališča, ki se letos glasi: LJUBEZEN + SMRT ■ MATURANT 2000. Vsi tisti, ki berete ta članek, naj vas že takoj opozorim, daje namenjen predvsem letošnjim maturantom in njihovim profesorjem slovenščine. A kljub temu ostali lahko potešite svojo radovednost in berete dalje. Najprej se vam zagotovo pojavlja v glavi vprašanje, le kaj je Združeno ŠILA gledališče. Najbolje so se opisali že sami, zato jih lahko citiram. "Združeno ŠILA gledališče za maturante sta septembra 1998 ustanovili impro skupina VIDCI z Aškerčeve gimnazije in impro skupina LUŠKE GRUSKE z gimnazije Poljane, z namenom, da skupaj še z ostalimi dijaki, maturanti, prekaljenimi impro-vizatorji, ki sodelujejo v ŠILI, ustvarijo svojo maturitetno predstavo, svoj pedagoški šov. Republiška maturitetna komisija vsako leto znova razpisuje za pisni del izpita (esej) iž slovenskega jezika in književnosti na maturi nov sklop obveznih besedil, mladi improvizatorji in obenem maturanti pa združujejo prijetno s koristnim (ŠILO s šolo) ter na svojevrsten impro način dodeljena literarna besedila uprizarjajo." Zdaj se vam lahko že svita, kaj sva si s prijateljico Tino ogledali nekega petka zvečer v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Vtisi so še po nekaj tednih nepozabni in skoraj neopisljivi. Mladi improvizatorji gimnazij Aškerčeve, Bežigrad, Kranj, Ledina, Poljane ter Srednje lesarske šole so se pogumno in sijajno spopadli s težko nalogo -s predstavitvijo šestih novel, s precej temačno vsebino (v vseh se pojavljata ljubezen in smrt). Predstava se je začela ob šestih. Tina in jaz sva se udobno namestili na sedeže s sijajnim vidnim obsegom (Hvala, Toni!!), počakali, da so vsi gledalci izključili svoje mobilne telefone in nestrpno pričakali pravi začetek. Sledila je potopitev v svet poln gledaliških užitkov. Najprej so nam na zanimiv in pristen način predstavili Tavčarjevega Amandusa. Predstavitev je delovala bolj prepričljivo kot vse dosedanje filmske uprizoritve. Poleg tega se je tudi bolj držala originala. Sledila je Pregljeva Matkova Tina. Pri nobeni uprizoritvi mladi improvizatorji niso mogli uiti iz svoje kože, saj so pri igranju uporabili vse ŠILA - discipline, ki so jim prišle prav (npr. zgodovinski dogodek, memoari). Nato se je v posodobljeni Vorančevi Ljubezni na odoru Radmanca (tokrat rdeče-lasa) oglasila: "Oh, ti Mec, ti Macdonaldski!" Mladi igralci pa so dokazali, da sta tudi Kocbekova Črna orhideja in Hiengov Grob kljub temačni tematiki, ki jo obravnavata, prav privlačni in zanimivi noveli. A največje presenečenje je prinesel zaključek. Kosmačeva sreča v glasbeni podobi je prinesla veselje (in srečo) na (zagotovo) vse obraze v dvorani. Dve uri sta minili v času dveh minut. Največje čestitke si vsekakor zaslužijo vsi igralci (Matevž Biber, Eva Bertok, Urša Boršič, Urša Boljkovac, Toni Cahunek, Gašper Fele Žorž, Gasan Osoj-nik Črnivec, Vanja Makovec, Alenka Marinič, Janko Mazi, Urša Mlakar, Klemen Mauhler, Nina Miri, Jure Plešec, Eva Rešetar, Brina Samec, Ajda Toman, Dušan Tomaš, Vid Valič, Renata Vidič) pod režisersko taktirko Mojce Dimec. Mojca Dimec je pravzaprav "kriva" za celoten projekt. Želimo si le, da bi seji čim večkrat utrnile v glavi take in podobne super ideje. K popolni celostni podobi so vsekakor pripomogli tudi glasba Gorana Završnika, Ane Duša in Miha Arha, maska Urše Toman, scenografija Irene Pivka, kostumo-grafija Maje Smrekar, frizure Denisa Hojnika, oblikovanje luči Boruta Canjka in grafična podoba Studia TANDAR. Retorično vprašanje: "Zakaj je ta članek namenjen profesorjem slovenščine?" Izključno zato, da se opogumijo in prepričajo šolsko vodstvo, da di(v)jake četrtih letnikov odpeljejo na eno izmed predstav in jih ne pustijo le čepeti doma na zapečku med kupi knjig. Ni boljše obnovitve znanja kot čisti gledališki užitek. S Tino sva že tako izvrsten petkov večer zaključili z "lahko" večerjicp v bližnji slaščičarni in nato s prijetno vožnjo proti domu. Spomini na predstavo pa dolgo časa ne bodo zbledeli! Špela Camlek V sredo, 23. februarja 2000, smo bili v knjižnici naše rumene kremšnite zopet priča novemu literarnemu srečanju, kije bilo tokrat bolj glasbeno obarvano. Predstavila sta se nam Aleš Hadalin in Joži Šalej. Vas zanima več? Berite naprej! Aleš Hadalin, ki je drugače pevec skupine Tantadruj, ter pianist Joži Šalej, ki je drugače korepetitior na AGRFT, tvorita nadvse zanimiv duet. Za to srečanje sta pripravila opus pesmi Frana Milčinskega Ježka, katere je ob Jožijevi klavirski spremljavi prepeval Aleš. Že s prvo pesmijo sta nas predramila in pritegnila, tako daje ura, ki stajo namenila nam, kar prehitro minila. (Igrala in pela sta bolj ali manj poznane Ježkove pesmi - Moj pisalni stroj, Glažek vinčka, Whisky Johnny, Hiša številka dvestotri, Kako lepo je, kadar treba ni dežnika...) Ko sta že nameravala zaključiti svoj nastop, smo ju z burnim aplavzom priklicali nazaj in zaigrala sta še enkrat. Po srečanju smo se posladkali z dobrotami, ki nam jih je priskrbela naša skrbna Tina (izgleda, da vztrajno pazi, da njeni varovanci nismo lačni in da ne hujšamo), že tradicional- no vpisali svoja občutja, komentarje in pohvale v knjigo prireditev, nekateri pa so še na samem poklepetali z gostoma, za katera upam, da sta se v naši družbi dobro počutila-Vsem, ki niste prišli, je lahko zeloooooo žal, kajti zamudili ste več, kot si lahko mislite -tako prijetnega in optimističnega vzdušja na gimnaziji že dolgo ni bilo. Naj bo to šola za prihodnjič... Špela Pangeršič BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del, čas: pon.,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned.od 10.-20. ure ^^^J^^i^^ ^^^^^^^^^ ^iiiSll^fc^ i^SJ^ il^^i^^^^^^^ UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme « 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 V naši Planici je bilo konec tedna finale svetovnega pokala v smučarskih skokih REKORDI PADALI KOT ZRELE HRUŠKE Tako so se pohvalili organizatorji planiških poletov - Imeli so prav: poleg slovenskega, ki ga je v petek Postavil Primož Peterka, je dan kasneje padel tudi svetovni rekord, 225 metrov Andreasa Goldbergerja Planica, 21. marca - Planiška velikanka je konec tega tedna kar "pokala" od rekordov in poletov nad magičnih dvesto metrov. Statistike so v nedeljo Pokazale, da so skakalci prav v Planici skočili kar dvajset najdaljših poletov na svetu, zaradi česar bodo gruče navijačev verjetno še naprej drle v skakalni raj pod Poncami. Nedeljski zaključek skakalne nedeljski finale se je od naših uvrstil le Damjan Fras. Planiški napovedovalec je pred zadnjim Frasovim skokom napovedal, da gre pravzaprav za preizkus grl navijačev. A kričanje seje zaradi ponesrečenega skoka končalo z razočaranim vzdihom, Damjan Fras pa je končal na 30. mestu. In bolj ko sta se tekmovanje in z njim letošnja skakalna sezona sezone je bil po sončni, a ve- bližala koncu, glasnejši so bili trovni sobotni tekmi, sicer bolj vzkliki, planiška himna pa je v senci, saj so se pod Ponce večkrat pridonela iz zvočnikov, zgrinjali oblaki. Kljub temu smo Med vsem kričanjem in ropo-v nedeljo videli kar nekaj sko- tanjem se je na vsake toliko k°v čez magičnih dvesto časa slišala (za Planico še kako fc metrov. Vsakič, koje kdo od primerna) himna slovenskih na- ^edenski junaki planiške tekme na velikanku ™a**v ki tovori o tem. kdo ni ^ HannawM Janne Ahonen in Andreas Goldberger vrhunskih skakalcev preskočil vijačev, ki govori o tem, kdo ni ostale, se je iz zvočnikov razbo- Slovenec, hotila pesem, ki opeva ledeno velikanko. Množice pa so vključile vse svoje sirene in zaropotale z ragljami. Med gledalci smo ujeli tudi re-Prezentanta in skakalca kranjskega Triglava Primoža Zupana Urha, ki se zaradi nedavne Poškodbe letos ni spustil po planiški velikanki. "Kar težko je samo gledati. Rad bi tudi tekmo-VaK pa ne morem. Sem pa z današnjo tekmo dobil dvakrat večjo motivacijo za skoke," je Primož iz slabega potegnil najboljše. Planiškc polete sta si ogledala tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić in slovenski predsednik Milan Kučan, v množici gledalcev pa je bila tudi hči Seppa Bradla, prvega skakalca, ki je poletel čez sto metrov. slovenski rekord je z 212 me1ri postavil Primož Peterka ln naPovedal, da še ni rekel zadnje besede.... Napetost se je med navijači stopnjevala do konca, ko so poleteli še najboljši trije prve serije skokov. Ahonen je pristal pri 211 metrih, Hannawald pri 212.5, Goldberger pa je dos-kočil pri čisti dvestotici. Tako so se najboljši trije pomešali in Hannavvald je postal zmagovalec nedeljskih poletov, (večno) drugi je bil Finec Ahonen, na tretjem mestu pa je slavil svetovni rekorder Andreas Goldberger. Po zaključku letošnje skakalne sezone je zmagovalec v skupnem seštevku Martin Schmitt dejal, da seje v lanski sezoni za skupno zmago moral na koncu boriti, letos pa je že nekaj časa vedel, da bo prvi. "Letos sicer ni šlo tako na tesno kot lani, je bilo pa letos veliko več pritiskov kot lani," je dejal Schmitt. Pričakovanja navijačev in ostalih so se po lanski zmagi pač povečala, je razložil Nemec. Martin Schmitt, kije v nedeljo pristal na devetem mestu, je de- Nemec, ki z devetim mestom ni bil prav nič razočaran. S slabimi razmerami v drugi seriji se je strinjal tudi Andreas Goldberger, ki je po najboljšem skoku prve serije na koncu dobil bron. Zmagovalec nedeljske Planice Sven Hannavvald pa je na novinarski konferenci zadovoljno šepetal, da je na uspehe zadnjih tekmovanj ponosen, in priznal, da je bila letošnja sezona kar naporna. Za zmago v Planici je Hannavvald poleg sreče izrabil tudi dobre pogoje. Na vprašanje, kako bodo proslavili zmago, je Sven Hannavvald, ki ima sicer najraje prav polete, najprej utrujeno zavzdihnil. "Vse bomo dali od sebe. Proslaviti moramo Schmittove in moje uspehe in neuspehe ... Za jutranji glavobol pa imamo ustrezna sredstva," je zaupal svetovni prvak v poletih. Povedal je še, da s Schmittom ne nasedata govoricam o tem, da sta skregana. Planiški srebrni Finec Janne Ahonen, ki se ga drži sloves večno drugega, je po končani sezoni povedal, da se bo naslednje leto spet boril za prvo mesto. Napovedal je, da bo po letošnjem poletju močnejši kot kdajkoli prej. In kje bo črpal energijo za novo sezono?" Naslednji teden grem na Tajsko, čez en mesec pa bom spet začel s treningi," je povedal Finec. Dodal je še, da ga bomo drugo leto lahko videli na najvišjih stopničkah. Letos pa so najvišja mesta v PLAVANJE Naši plavalci zadovoljni s S P KOLAJNA TOKRAT ZA ALENKO Kranj, 21. marca - Tradicija je že, da se zadnja leta naši plavalci in plavalke z največjih tekmovanj vračajo z lepimi rezultati in tudi kolajnami. Za nov uspeh pa je tokrat na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Atenah poskrbela Alenka Kejžar, plavalka PK Radovljica Park hotel Bled, ki je v disciplini 100 metrov mešano os-Sestri Alenka in Nataša Kejžar sta se vojila bronasto kolajno tokrat ponovno izkazali: Alenka je kar in s tem postavila piko dvakrat plavala v jinalu in osvojila na i ostalim dobrim bron na 100 metrov mešano, Nataša pa uvrstitvam naših pla-je bila finalistka na 100 metrov prsno, valcev in plavalk. Naši plavalci in plavalke so namreč od četrtka do nedelje v Atenah dosegli še vrsto odličnih rezultatov, saj so poleg tretjega mesta Alenke Kejžar še petkrat nastopili v finalu: tako je bil Peter Mankoč 4. na 100 metrov mešano in 5. na 200 metrov mešano, Nataša Kejžar je bila 8. na 100 metrov prsno, Urška Slapšak je osvojila 7. mesto na 50 m hrbtno, Alenka Kejžar pa je kolajni na 100 metrov mešano dodala še 5. mesto na 200 metrov mešano. Poleg teh izvrstnih uvrstitev so se še devetkrat uvrstili med najboljšo šestnajsterico. Postavili so sedem državnih rekordov in - čeprav na tekmovanju ni bilo Metke Sparavec - še kako upraviči nastop kar desetih reprezentantov. Naše najboljše plavalce in plavalke letos čakata še dve veliki tekmovanji: Najprej evropsko prvenstvo v Helsinkih, nato pa -kot najpomembnejši cilj sezone - nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Martin Schmitt - v nedeljo deveti, v svetovnem pokalu in skokih pa prvi. skupnem seštevku zavzeli: Finci (v pokalu narodov), Schmitt (v svetovnem pokalu in skokih) ter Hannavvald (v poletih). • Špela Ž., foto: Tina D. ALPSKO SMUČANJE )rugi, Primož Peterka, pa je jal, da so bili pogoji v drugi sen P° Petkovem državnem rekor- ji "ekstremni", saj je pihal u> *o je skočil ?12 metrov, v močan veter. S prvim skokom je "edeljo bolj s kislim obrazom naredil veliko, v drugem pa mu ZaPuščal planiško skakalnico. V je ponagajal veter, je povedal TENIS NINA ŠUVAK USPEŠNA V MALEZIJI p^3"^ 2L marca - 16-letna Nina Šuvak je dosegla lepo medna-Icst"1 Uspeh na ITF turnirju tretjega ranga, ki šteje za svetovno nadA° rn!aclink do 18 let- v K-iiala Lumpurju. Po uvodni zmagi Jan ystrijko Steinerjevo, je v drugem krogu ugnala prvo nosilko, Pr?°nko Yuki z rezultatom 0:6; 6:2; 6:3. V četrtfinalu pa je morala dv«uat' Premoč Teakusijcve (Japonska), ki je bila uspešnejša v uven nizih. • B. M. GORENJSKI TENIŠKI SATELIT ZA OTROKE Kr* ni| anj' 21. marca - Bližanje konca zimske teniške sezone je naj-kUuJSlrn gorenJskim teniškim nadobudnežem prinesla tudi žalovi' turnir gorenjskega teniškega satelita, ki je bil letos v sode-OkoM S Pet'm' naJvečJimi gorenjskimi klubi pripravljen prvič, mini' . .otrok se Je pomerilo na vsakem izmed petih turnirjev v ?akl" m'di 'n pravem tenisu. Tako je ta konec tedna na sporedu še kj ;eJUCno dejanje, masters, na katerem ima pravico udeležbe vsak, teni nastopil vsaj na enem izmed predhodnih tekmovanj v pravem Jeni |U (letnik 1988- 1989) oziroma odprt za vse otroke v mini (ro-'i. 1991, 1992, 1993) in midi (rojeni 1990, 1991) tenisu. Tek-Javednje DO organiziral Teniški klub Triglav 25. in 26. marca, pri-Uarj|Pa.spreJemajo do srede, 22. marca. Vsak udeleženec bo dobil '2Pad- lgra'° pa se DO ° skupinah v mlajši kategoriji in na sistem anJa pri starejših ter tolažilnim turnirjem. • B. M. Smučarji so se od sezone poslovili v Borniiu ŠPELA JE NAJBOLJŠA SLALOMISTKA SVETA Kranj, 21. marca - Z žensko slalomsko tekmo se je minulo nedeljo v italijanskem Bormiu končala letošnja sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Končala pa se je z zmagoslavjem našega smučanja, saj je 27-letna Blejka Špela Pretnar stopila na najvišjo stopnico v skupni uvrstitvi najboljših slomistk sveta in prejela mali kristalni globus. Špelina skupna slalomska zmaga je bila vrhunec številnih odličnih uvrstitev naših smučarjev in smučark v letošnji sezoni, saj je malce prej bronasto kolajno za tretje mesto v slalomu prejel Matjaž Vrhovnik, že v petek pa seje skupnega tretjega mesta v supervelcslalomski uvrstitvi veselila Mojca Suhadolc. Sicer pa je v skupni uvrstitvi svetovnega pokal med moškimi zmagal Avstrijec Herman Maier, med ženskami pa je zmagovalka letošnjega svetovnega pokla in dobitnica velikega kristalnega globusa Avstrijka Renate Goetschl. V pokalu narodov je zmagala Avstrija pred Švico in Norveško, Slovenija pa je zasedla odlično peto mesto. Tekmovanje v svetovnem pokalu se je tako za letos končalo od 29. do 31. marca pa bo na Krvavcu še člansko državno pr venstvo v slaomu in veleslalomu. • V.S. SMUČARSKI TEKI MERKURJU KAR SEDEM ZMAG Pokljuka, 21. marca - Na Rudnem polju seje 190 tekačev na smučeh ponovno merilo za točke slovenskega pokala Emona Merkur in hkrati za pokal Brdo. Nova zmagovalca v članski konkurenci sta Ines Hižar in Tomaž Žemva. "Zjutraj mi je* žena Tina pripravila rogljičke, verjetno z ljubezenskim nadevom. Po tem nikoli ne tečem slabo," je bil vesel Tomaž Žemva, ki skupaj z ostalimi biatlonci bratoma Poklukar, Jožetom in Matjažem, ter Janezom Ožboltom, ki so se vsi zvrstili pred tekača Rupnika, danes odhajajo na vojaško svetovno prvenstvo. Ob odsotnosti ostalih repre-zentantk - Petra Majdič je na finalu svetovnega pokala v St. Ca-terini osvojila 20. mesto, Andreja Mali pa je hranila moči za svetovno vojaško prvenstvo, kjer bo nastopila ob biatlonkah Larisi-jevi in Grašičevi - je mlada tekačica iz Medvod na 5 km dolgi progi premagala biatlonko iz Vasce Tadejp Brankovič in sestro Tino. V mlajših kategorijah pa so kar v sedmih od devetih slavi-i tekači kranjskega Merkurja, kar jim je prineslo tudi končno zmago za pokal Brda. Najlepše presenečenje je pripravil mlajši član Luka Reberšak, ki je ugnal A reprezentanta Jožeta Mehleta (Olimpija). Tudi med starejšimi mladinci Škofjeločan Nejc Brodar ni dovolil nobenega presenečenja Roku Bremcu (Gorje). Vrstnica Maja Benedičič je svoje konkurentke Sokličevo iz Gorij in Podvizovo (Olimpija) prehitela prvič. Med Kranjčani pa so zmagali še Vesna Fabjan, Anže Mali, Barbara Jezeršek in Česen. V klubski razvrstitvi so se za Merkurjem (133 točk) zvrstili Olimpija (106), Valkarton (74), Bled (54) in Gorje (41). • M. Močnik BRODAR PRINC ALPSKIH DRŽAV Kranj, 21. marca - Mladi tekač kranjskega Merkurja Nejc Brodar je pretekli teden zmagovalni sezoni dodal še piko na i - zmago na pokalu Kurikkala v Italiji. Na 10 kilometrov dolgi progi je mladi Škofjeločan, ki se s smučarskim tekom ukvarja šele tri leta. pred tem pa je treniral alpsko smučanje, v konkurenci starejših mladincev ugnal prvega zasledovalca iz Nemčije kar za 29 sekund. Uspeh bronastega tekača z lanskih olimpijskih dnevom mladih so dopolnili tudi ostali. Klemen Lauseger je pritekel na šesto mesto. V enotni mladinski konkurenci deklet je bila Ines Hižar deveta. Že drugo leto zapored pa je bil Jože Mehlc med mlajšimi člani tik ob kolajni, na četrtem mestu. Podobno je bilo tudi z žensko štafeto (Ines in Tina Hižar, Gregorin), ki se prav tako ne more otresti nehvaležnega četrtega mesta. • M. Močnik KOLESARSTVO ŠILAR DESETI NA JADRANU Kranj, 21. marca - Savski kolesarji so v tekmovali na trietapni dirki po Jadranski magistrali. 450 km dolgo dirko je zmagal Hrvat Vladimir Miholjevič (Krka), ki sije zmago zagotovil na 8 km dolgem vzponu na Učko. Od savskih kolesarjev se je najbolje izkazal Uroš Šilar, ki je skupno zasedel 10. mesto v kategoriji do 23 let pa drugo. Pred njim je bil le Luksemburžan Kim Kirchen. Najboljšo etapno uvrstitev je dosegel Matej Stare in sicer 5. mesto. Del članske ekipe, ki ni tekmovala po Jadranski magistrali, je nastopil v Trevisu za 85. Pokal Popolarissime. Med 197 kolesarji je 149 km dolgo progo najhitreje prevozil Italijan Furlan Angelo. V času zmagovalca sta v cilj prikolesarila tudi Savčana Dejan Pod-gomik, ki je zasedel 25. mesto in Rok Jerše, ki je bil 32. • M. K. NOGOMET Slovenske nogometne lige ZMAGI DOMŽALČANOV IN KRANJČANOV Domžalčani so presenetljivo premagali ljubljansko Olimpijo z 2 : 0, Kranjčani pa so visoko porazili Rogozo in po dolgem času zmagali. Začele so se tekme v tretji ligi. Kranj, 21. marca - Domžalčani nadaljujejo z dobrimi igrami. V nedeljo so porazili SCT Olimpijo z 2 : 0. Oba zadetka je dosegel Oskar Drobne. Ker je Maribor zmagal in Olimpija zgubila, vodijo Mariborčani s 44 točkami pred Rudarjem 36 in HIT Gorico 36. Domžale so osme s 27 točkami in rešene skrbi zaradi izpada. Jutri bodo tekme 21. kroga. Domžale gredo na gostovanje k CMC Pub-likum Celje. V drugi ligi je Živila Triglav končno zmagal pred okrog 100 gledalci. Z zadetki Tasiča, Vončine in Plastovskega (2) je s 4 : 0 porazil Rogozo in tako prekinil "črno" serijo, ki ni obetala nič dobrega. Če bi bili kranjski nogometaši iznajdljivejši, bi bila zmaga lahko še mnogo višja. Živila Triglav je igral v postavi Vidmar, Feigel, Krupič, Egart, Dolinar, Plastovski, Nišandžič (Žagar), Tasič, Križaj (Konc), Vončina, Berra. V drugi ligi še naprej vodi Tabor s 43 točkami in ima le točko več od Kopra. Triglav se je z 21 točkami povpel na 8. mesto. Prihodnjo nedeljo odhajajo Kranjčani na težko gostovanje k Dravi Ptuj, ki je sicer za Kranjčani, vendar je doma nevarna. Nadaljevala se je tretja liga center. Casino Bled je s 3 : 1 zgubil z Belinko, Zarica pa je igrala doma 1 : 1 s Kolpo. S 35 točkami vodi Viator Vektor pred Belo Krajino 30 in Belinko 26. Zarica je šesta z 19 točkami, Casino Bled pa 10 s 15 točkami. - • J.K. f& V E R! Ir^ L JUTRI ZE NOVE TEKME Kranj, 21. marca - 17. krog v slovenski vaterpolski ligi ni prinesel presenečenj. Ekipa Triglava, ki je gostovala v Trstu pri Kopru je zmagala 4:10 (0:3, 1:1, 2:4, 1:2). Probanka Leasing je 12:11 (3:5, 4:2, 3:2, 2:2) premagala Kamnik, Tivoli Olimpija pa 11:4 (1:1, 3:1, 2:1, 5:1) Kokro. Na lestvici se vedno vodi ekipa AVK Triglav Živila z 31 točkami. Že jutri, v sredo, bo na sporedu 18. krog. Vse tekme bodo v Kranju. Ob 17.30 uri bosta igrala Kamnik in Koper, ob 18.45 Kokra in Probanka Leasing in ob 20. uri AVK Triglav Živila in Tivoli Olimpija. V Atenah pa so konec tedna opravili žreb kvalifikacijskega turnirja za nastop na OI. Naši vaterpolisti pri žrebu niso imeli sreče, saj so v težji B skupini skupaj z ZRJ, Nizozemsko in Brazilijo. Turnir bo maja v Hannovru. • J.M. Triglavov vratar Belofastov se opravičuje ŠKODO BO POVRNIL, RAD BI TUDI UGLED Kranj, 21. marca - Močni 31-letni Kranjčan Igor B., ki je prejšnji teden nastopal kot povzročitelj škode in nasilnik nad varnostnikom in policistom na parkirišču na Golniku v rubrikah časopisnih kronik, je bil vratar kranjskega Akademskega vaterpolo kluba Triglav Živila Igor Belofastov. Igor, ki je sicer ukrajinskega rodu, a zadnja leta živi v Kranju ter brani Triglavova vrata in vrata slovenske vaterpolo reprezentance, je po "prespanem" dejanju takoj obžaloval svoje početje, sklenil pa je, da se opraviči vsem, ki jim je z neprimernim obnašanjem povzročil škodo. "Vsem krajanom Golnika, pacientom in osebju bolnišnice se iskreno opravičujem za povzročene težave, hrup in moje neprimerno obnašanje. Varnostnikom in policistom se opravičujem zaradi nasilniškega obnašanja, ki se ga sramujem. Vsem oškodovancem bom povrnil materialno škodo, ki sem jo povzročil s svojim ravnanjem. Ne nazadnje pa se opravičujem vaterpolistom Triglava Živil, funkcionarjem in sponzorjem kluba, saj se zavedam, da sem s svojim ravnanjem škodil ugledu kolektiva, ki mu pripadam. Iskreno mi je žal, da se je moje proslavljanje končalo z dejanji, ki se jih niti ne zavedam, jih pa obsojam in so mi bila kot športniku do sedaj tuja. Zagotavljam vam, daje bila to zame velika neprijetna izkušnja, ki se ne bo ponovila," v svojem opravičilu pravi Belofastov. • V.S. ROKOMET LOCANKE "STRUP" ZA IZOLANKE Kranj, 21. marca - N že v sredo 28:24 preir tu prvoligaške lestvic ženske v soboto gosto va dokazale, da so za reč 26:27 (11:16). Z so rokometaši Terma v 1 .SRL nt in se utrdili na šestem mes-netašice Jelovjce v 1. SRL za pi Baje Daewoo v Izoli in zno-štrup". Premagale so jih nam-Ločanke sedaj na lestvici za uvrstitev od 5. do 10. mesta z 21 točkami na drugem, oziroma šestem mestu. V l.B ligi za moške je ekipa Preddvora 26:19 izgubila pri DOL TKI Hrastniku, Chio Besnica pa je 24:23 premagala Krim. V l.B ligi za ženske je ekipa Save odigrala kar dve tekmi. Ekipo VIAS Šentjernej je premagala 27:20, Sevnico pa 16:23. Rezultati Gorenjcev v 2. moški ligi - vzhod: Dom Zabnica -Jezersko 15:22, Maribor : Duplje 25:25 in v 2. moški ligi - zahod: Sava - Aiples 33:25, Jestvina Koper * Tržič (neodigrano), Mito! Pro Mak - Radovljica 32:24. • M. Dolauc ODBOJKA KAMNIKU ZMAGA "SKOZI ŠIVANKINO UHO" Kranj, 21. marca - Podobno, kot pretekli konec tedna, je Kamnik doma zabeležil novo zmago, odbojkarji Bleda pa se iz Kanala vračajo praznih rok. Kamničani so tokratne tretje srečanje v končnici začeli precej bolje in povedli z 2:0, nato pa (kot že ničko-likorat do sedaj) zaigrali precej slabše, v gostujoči vrsti seje razigral Pleško in rezultat je bil hitro poravnan. Tudi v odločilnem petem nizu Kamničanom ni šlo vse po načrtih, gostje so imeli že zaključno žogo, ki pa sojo domači odbojkarji ubranili in na koncu tesno zmagali. Žurbi team Kamnik : Olimpija 3:2 (22, 21, -17, -22, 14). Ker pa se v končnici štejejo samo zmage, so odbojkarji Žurbi team Kamnika svoj načrt dosegli in sedaj vodijo z 2:1 v zmagah. Četrta tekma bo na sporedu v Dvorani GIB v Ljubljani jutri, v sredo ob 20. uri. Odbojkarjem Bleda pa tudi na drugem gostovanju v Kanalu ni uspelo. Vse bolj očitno je, da se napovedi pred začetkom končnice, da bo Salonit izredno težko premagati v njihovi dvorani, uresničujejo. Potem ko so Blejci v sredo Kanalce doma popolnoma nadigrali, so le ti v domači dvorani zaigrali popolnoma drugače in zasluženo zabeležili svojo drugo zmago. Salonit Anhovo : Bled 3:1 (23, -18, 22, 22). Jutri, v sredo ob 20. uri se bosta v dvorani SGEŠ v Radovljici tekmeca srečala še četrtič, Blejci pa za drugo zmago in izenačenje rezultata računajo tudi na pomoč številnih navijačev. V ženski konkurenci sta se s tremi zaporednimi zmagami v finale uvrstila Infond Meltal Branik in Kemiplas Koper, HIT Nova Gorica in Zav. Maribor Ljutomer pa se bosta pomerila za tretje mesto. Odbojkarji Termo Lubnika so z novo zmago v Črnučah 0:3 (-23, -17, -27) še potrdili že prej zagotovljeno šesto mesto. Nova prvoligaša v naslednji sezoni bosta ŠDOŠ Brezovica in SIP Šempeter, v tretjo ligo se selita Krka Novo mesto in Kovinar Kočevje, drugoli-gaški status pa si bosta poskušala ohraniti Črnuče in Fužinar II. V ženski konkurenci so bile odbojkarice ASICS Kamnika doma v odločilni tekmi boljše od Benedikta s 3:1 (-14, 25, 22, 22) in se s tremi novimi točkami rešile direktnega izpada. Odbojkarice Mladi Jesenice so se sicer dobro upirale v Šempetru, toda en osvojen niz je bil premalo in Jeseničanke so skupaj s Kemiplasom II izpadle v 3. DOL. B&L Utrip Šempeter : Mladi Jesenice 3:1 (18, 18, -23, 14). V prvo ligo napredujeta Frupi ŠOU K2 Sport in B&L Utrip Šempeter, ob kamničankah pa si še niso zagotovile obstanka odbojkarice Benedikta. Končano je tekmovanje tudi v 3. DOL. V moški konkurenci si je napredovanje priigrala mlada ekipa Salonita Anhovo, dodatne kvalifikacije za napredovanje si je z drugim mestom priigrala ekipa Hoteli Simonov zaliv, od gorenjskih ekip v 3. DOL zanesljivo ostanejo 4. Termo Lubnik II in 5. Gostilna Jarm Kropa, kvalifikacije za obstanek pa čakajo 10. Astec Triglav II, 11. Bled II in 12. Bohinj, v primeru neuspeha Izole in Črnuč pa se jim lahko pridružijo celo osmouvrščeni odbojkarji Astra Telekoma. Rezultati zadnjega kroga - Gostilna Jarm Kropa : Termo Lubnik II 2:3, Bled II : Logatec 3:1, Žurbi team Kamnik II : Mokronog 3:0, Bohinj : Izola 2:3, Astra Telekom : Astec Triglav II 1:3. V ženski konkurenci napreduje ekipa Kočevja, svoje znanje bodo na dodatnih kvalifikacijah preizkusile odbojkarice Vimpro Izole od gorenjskih ekip pa so na 6, mestu najboljše odbojkarice Bohinja. 10. uvrščene igralke ŽOK Partizan Šk. Loka čakajo kvalifikacije za obstanek, ob neuspehu (pričakovanem) Vimpro Izole ali ASICS Kamnika pa čaka boj za obstanek tudi devetouvrščeneo ekipo Astra Telekom. Rezultati zadnjega kroga - Vimpro Izola : ŽOK Partizan Šk.Loka 3:0, Bohinj : Brestanica 1:3, Astra Telekom : Črnomelj 0:3. • B. M. KOŠARKA TRIGLAVANI RAZOČARANI Kranj, Škofja Loka, 21. marca - Minuli konec tedna je bil za., gorenjska predstavnika v Ligi kolinska neuspešen. Ekipa Triglava, ki je v boju za uvrstitev od 1. do 6. mesta v Kranju gostila Slovan je bila razočarna nad sojenjem sodnika Jelena, na koncu pa se je vendarle morala sprijazniti s porazom 74:77 (38:30). Košarkarji Loka kave, ki so za uvrstitev od 7. do 12. mesta gostovali pri domžalskem Heliosu pa so izgubili 100:95 (46:48). Na lestvici je sedaj ekipa Triglava s 40 točkami peta, ekipa Loka kave pa je s 34 točkami na devetem mestu. V soboto Triglav gostuje pri Savinjskih hopsih, ekipa Loka kave pa bo doma gostila Zagorje. • V.S. DANES PRVIČ ZA PRVAKA Ljubljana, 21. marca - Minuli petek sta bili na sporedu še zadnji tekmi skupine A državnega hokejskega prvenstva. Na Bledu je ekipa Acroni Jesenic 1:6 (1:2, 0:3, 0:1) premagala Bled, ekipa Olimpije pa je v Tivoliju morala priznati premoč bolj motivirane ekipe Slavije M Optime. Aktualni državni prvaki so izgubili 2:4 (1:1, 1:2, 0:1). Kljub temu je vrstni red pred končnico ostal nespremenjen. Olimpija na prvem mestu je osvojila 23 točk, Acroni Jesenice 20, Slavija M Optima 10 in Bled 5. Že včeraj zvečer je bila prva tekma za tretje mesto med Slavijo M Optimo in Bledom, danes pa se bosta v boju za naslov državnih prvakov prvič spopadli ekipi Olimpije in Acroni Jesenic. Tekma bo v Tivoliju, začela pa se bo ob 18. uri. Za naslov državnih prvakov so tudi letos potrebne štiri zmage. Naslednja tekma bo že ta četrtek, 23. marca, v Podmežakli. V četrtek se bosta na Bledu srečali tudi ekipi Bleda in Slavije, ki igrata na tri zmage. V soboto so prve finalne tekme odigrale tudi ženske v Erima hokejski ligi. Na Jesenicah je ekipa Term Maribora 2:5 premagala Acroni Jesenice, v boju za tretje mesto pa je ekipa Bleda v Celju 3:0 ugnala Celje. Povratni tekmi bosta v soboto v Mariboru in na Bledu. • V.S. MLADINCI V MARIBORU Kranj, 21. marca - Včeraj se je v Mariboru začelo letošnje evropsko hokejsko prvenstvo mladincev do 18 let. Na prvi tekmi so se naši pomerili s Kazahstanom, danes bodo prekrižali palice z Romuni, v četrtek z ekipo Velike Britanije, v petek pa bodo v Mariboru na sporedu finalne tekme. Edino zmaga na prvenstvu bi našim prinesla napredovanje v skupino B. Poleg omenjenih ekip v Mariboru igrajo še Estonija, Litva, Madžarska in Španija. • V.S. ŠAH ŠAHISTI NA OBČNEM ZBORU Ljubljana, 21. marca - V modrem salonu Grand hotela Union v Ljubljani so se v soboto na 25. rednem volilnem območnem zboru zbrali predstavniki slovenskih šahovskih klubov. Po poročilu predsednika Milana Kneževića o preteklem štiriletnem mandatu upravnega odbora so bili sprejeti poslovnik občnega zbora, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in tekmovalni program z nekaterimi novostmi. V prihodnje se bodo šahisti in šahistke na članskih državnih prvenstvih merili na turnirjih po švicarskem sistemu, najboljši pa se bodo uvrstili na consko prvenstvo. Uvedena je bila tretja šahovska liga, število tujcev, ki lahko nastopijo za ekipo se je zmanjšalo s treh na dva. Pri ratingih je spremenjeno to, da je maksimalno polletno napredovanje ali nazadovanje omejeno na 150 točk. V volilnem delu je bil izvoljen nov upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija. Predsednik je delegatom poročal o poteku organizacije šahovske olimpiade, ki bo leta 2002 v Sloveniji. Občni zbor je bil svečano zaključne s podelitvijo priznanj. Srebrno plaketo je prejel Duško Pavasovič za osvojitev velemojstrskega naslova, bronasto Primož Šoln za naslov mednarodnega mojstra in klub za 50-letnico delovanja: ŠD Gorenjka Lesce, ŠD SIMP Radovljica, ŠD Kočevje, ŠD Sežana in ŠD Koper - Žusterna. Priznanja so prejeli za mojstrski naslov Boštjan Markun in Marjan Šem-rl ter Ana Srebrnič, za 25 let delovanja pa ŠD Polskava, ŠD Stari trg ob Kolpi in ŠK Sava Kranj. Priznanja FIDE ob 75-letnici ustanovitve so prejeli Milan Knežević, Bruno Parma in Boris Kutin, diplomi za mednarodne šahovske sodnike pa sta prejela Boris Žlendar in Bojan Arzenšek. Priznanja so prejeli tudi dopisni šahisti: Anton Praznik in Janez Podkrajšek za starejšega mednarodnega mojstra in Anton Čopar za osvojitev naslova dopisnega mednarodnega mojstra. • A. Drinovec TRIGLAVOVA HOKEJSKA ŠOLA JE NAJBOLJŠA Kranj, 21. marca - Te dni se zaključujejo tudi tekmovanja v državnem prvenstvu za mlajše hokejske selekcije. Tako .so naslov državnih prvakov že osvojili mladinci Olimpije, ki so v boju za prvo mesto premagali ekipo Acroni Jesenic, prav tako pa so državni prvaki tudi kadeti Olimpije, ki so v finalu premagali ekipo Triglava. Velik podvig pa je v tej sezoni uspel ekipi hokejske šole kranjskega Triglava, ki je minulo sredo iz dvorane Pod-mežakia odšla z zlatimi kolajnami in pokalom za prvo mesto v letošnjem državnem prvenstvu. Zmaga Triglavovih naraščajnikov (fantov rojenih leta 1990 in mlajših) je tako rekoč zgodovinska, saj je to sploh prva zmaga katerekoli selekcije kranjskega Triglav v slovenskem državnem prvenstvu. Seveda pa še zdaleč ni naključna, saj je Triglavova hokejska šola že dolgo znana kot zelo dobra, kar so fantje tudi d° sedaj že potrjevali v različnih selekcijah, ko so premagovali tudi ekipe z veliko boljšimi pogoji za delo, kot jih imajo kranjski hokejisti. Tako tudi mladi Triglavani odločilne zmage in naslova državnih prvakov niso mogli slaviti na svojem drsališču v Kranju, kjer se jim je led "stopil" tik pred odločilnimi srečanji. Toda sredino veselje v dvorani Podmežakla zato ni bilo nič manjše. Naslov državnih prvakov so namreč proslavljali ob dejstvu, da so v vseh dvajsetih tekmah prvenstva izgubili te trikrat in da so v tej sezoni brez izgubljene tekme osvojili tudi l. mesto v alpskem pokalu. Ekipo že tri leta vodi trener Silvo Japclj, njegov pomočnik je Aleš Zalokar, tehnični vodja ekipe pa je Darjan Grilanc. Ekipa hokejske šole Triglava je v dvorani Podmežakla slavila navlov letošnjih državnih prvukov. sredo Za ekipo hokejske šole Triglava so letos nastopali: vratarja Rok Stojanovič in Aleš Trobec, branilci: Aljaž Novak, Dejan Vaka-ričič, Jure Bajželj, Miha Zavr, Lovro Sukič, Filip Potočnik in Zan Kuralt ter napadalci: Jan Berčič, Klemen Grilanc, Gašper Jordan, Miha Mulej. Domen Pavlin, Aljaž Riga, Nejc Vpvk, Anže Kuralt, Jan MarkeU, Tadej Čimžar, Nadja Vakaričič, Žan Grubič in Beno Bajželj. • V.S. 10 MLADIH EKIP NA BRUNOVEM MEMORIALU Jesenice, 21. marca - Na domači ledeni ploskvi so organiz|ra'' turnir hokejskih šol za memorial Dušana Bruna, nekdanjega odličnega hokejista in trenerja. Več kot 100 mladih hokejski nadobudnežev je korajžno merilo moči na ledu. Skupaj je nastop1' lo 10 ekip v dveh skupinah. , V starejši skupini letnik 1991 je zmagala ekipa Olimpije iz Ljub. jane pred Mariborom in domačo ekipo Acroni. V skupini letm 1992 so slavili domači pred Bledom in Mariborom. Za najboljšega igralca letnik 1991 so razglasili Urbana Sodja, %■ vratarja pa Gašperja Bernota, oba Acroni Jesenice. V skupini letni 1992 je bil najboljši igralec Gašper Kopitar, Acroni Jesenice, vrat pa Andraž Kramberger, Maribor. • J. Rabič Kegljavci Iskraemeca so državni prvaki, kegljavke Triglava pa podprvakinje NA STAREM KEGLJIŠČU NOVI USPEHI Letošnje državno prvenstvo je minilo v premoči Iskraemeca, pa tudi kegljavke Triglava so navdušile z drugim mestom Kranj, 21. marca - Prejšnji teden se je končalo letošnje ekipno keg-Ijaško državno prvenstvo, v katerem so si naslov državnih prvakov Prislužili kranjski kegljavci. Po štirih zaporednih naslovih prvakov v Prejšnjih sezonah ter tretjem mestu v lanski sezoni, so znova razveselili svoje zveste navijače, predvsem pa seveda sebe in vodstvo kluba, kjer pa so navdušeni tudi nad uspehom deklet in mladih kranjskih kegljaških upov. "Seveda je jasno, da je bil načrt našega kluba že pred sezono, da moško ekipo osvoji Prvo mesto, ženska ekipa pa naj bi se potegovala za tretje mesto. Vendar pa so dekleta zelo dobro zaigrala in z drugim mestom načrt celo presegla. S tema uvrstitvama pa sta si obe ekipi zagotovili mednarodne nastope, kar pomeni, da bo moška ekipa igrala na svetovnem pokalu v 'taliji, dekleta pa bodo igrala na evropskem pokalu v Skopju. Ob uspehih obeh ekip pa moram reči, da za našo drugo moško ekipo, ki jo sestavljajo pretežno mladinci in so letos igrali v III. slovenski ligi - zahod, lani pa še v gorenjski ligi, nismo postavljali posebnih ciljev. Kljub temu je fantom uspelo, da so osvojili prvo mesto in se uvrstili v II. slovensko ligo. To pa za naš kljub veliko pomeni, saj so fantje večino mladi kar pomeni, da Ekipa kegljačev Iskraemeca v letošnji sezoni. Prejšnji teden je strokovni svet Kegljaške zveze Slovenije določil kandidate in kandidatke za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki od 14. do 21. maja na Poljskem. V ženski ekipi je tudi igralka kranjskega Triglava Silvana Belcijan, med deseterico kandidatov za osem reprezentančnih mest pa so kar štirje igralci Iskraemeca: Boris Benedik, Zdravko Štrukelj, Branko Bratina in Darko Bizjak Albin Juvančič, trener kegljavcev Iskraemeca ZAUPAM SVOJIM IGRALCEM Albin Juvančič je bil še pred kratkim eden naših najboljših keg-javcev, po težavah z zdravjem pa je pred letošnjo sezono prevzel mesto trenerja prve kranjske moške ekipe. Vso sezono praktično ni bilo vprašanja, kdo bo letošnji državni prvak, saj ekipa Iskraemeca ne pozna poraza. Kaj je bil glavni vzrok za to? "Pred letošnjo sezono se je naša ekipa okrepila z dvema vrhunskima igralcema, ki sta prej nastopala v nemškem državnem prvenstvu: Borisom Benedikom in Darkom Bizjakom. Z njunim prihodom je -sicer že tako dobra ekipa - pridobila to, kar bi lahko imenoval "odločilni jeziček na tehtnici" pred vsemi ostalimi. Oba sta namreč izkušena, rutinira-na igralca, ki sta na vseh odločilnih tekmah sposobna . doseganja dobrih rezultatov, a ne rečem celo maksimalnih. To pa je ravno tisto, kar je ekipi ? Sedaj manjkalo. In če sem malo neskromen moram reči, da -Predpostavki, ki bomo prek sezone zdravi - nisem niti malo vJl^J3.'' da naslov prvakov ne bi bil naš." ehko izkušenj imate kot igralec, vendar pa je trenersko delo gobovo precej drugačno? 'gralec sem bil res dolgo, saj sem aktivno treniral od leta 1981 ° sezone 1997/98, ko sem zaradi težav s križem moral prenehati -Moram pa priznati, da je velika razlika biti igralec ali tre-RM ° Se prestaviš iz zaletišča za zaletišče. Na marsikaj začneš dati drugače, nisi več sam zase, pomagati skušaš igralcem na te^1' k° tvoJ° pomoč rabijo... V začetku je bilo to kar malo tre sčasoma pa se privadiš. Zagotovo pa je prednost, če ima te 21. marca - V nedeljo, 12. marca, so imeli mladi in stari le "^mlajši in najstarejši Struževčani že svoje peto prvenstvo v vest* du 11 (dva teka!) na Soriški planini. Udeležba: 47 tekmovalcev, st£rih med 5 in 75 let. in M1.680™-'3 do 11 ,et" Prva: KaJa Šiler Jani Rakovec, sledita Sašo dru ' aC Jermančič; kategorija od 12 do 15 let: prvi Matic Gomboc, lutn8' draž Šiler; kategorija 16 do 25 let: 1. Grega Mrgole z abso-b0 0 naJboljšim časom sledita pa še David Perme in Janez Gom-Urš- ^tegorija gospodične - do 20 let: 1. Simona Mrgole, 2. in 3. le. , juit in Mojca Rakovec; kategorija "mlajše gospe" od 21 do 50 »J. - Zvonka Truden, 2. Dragica Bac in 3. Beba Šiler; kategorija Čič ajSl gosPodje" do 30 let: 1. Andrej Otoničar, 2. Marko Jerman-^žeM ^ark0 Šiler; kategorija "gospodje" do 55 let starosti: 1. g0s Mrgole, 2. Ruda Planinšek in 3. Igor Šiler; kategorija "starejši Jože P-C °d 56 let napreJ: I« Saso Šiler, 2. Brane Tomažič in 3. but- n,tan ^rvi trije tekmovalci so dobili lične kolajne z obeski tekrnUC ' prvaki pa pokale. Po trije člani ene družine so sestavljali Dr .OVa'no ekipo. Družinski zmagovalci: 1. Družina Mrgole, 2. Vsa'"3 Sil0r in 3- Dfužina Rakovec. rriu i p°bva'a organizatorjem tekmovanja in še posebej neutrudne-u Jozetu Mrgoletu. I. S. Iztok Čop s 11 mi ud ;i i Lantro Wagon v olimpijsko sezono - Avtomobili, predvsem avtomobili Hyundai in šport, predvsem veslanje, so bili minuli četrtek glavna tema pogovorov v centru Avto Kadivec v Šenčurju. Tam so se namreč direktor Janez Kadivec in celoten kolektiv odločili, da našemu najboljšemu veslaču, aktualnemu svetovnemu prvaku v dvojnem dvojcu, Iztoku Čopu, kot sponzorski prispevek podarijo avto Hunday Lantra Wagon. Kot je ob slovesni predaji ključev povedal Iztok Čop, so si pred desetimi leti tako avtomobili Hyundai kot veslaški šport šele utirali pot med najuspešnejše, danes pa so oboji poznani po svoji kvaliteti. Sicer pa Iztoka ob užitku v vožnji z novim avtomobilom letos čaka naporna sezona, ki si jo želi kronati z uspešnim nastopom na Olimpijskih igrah v Sydneyu. • V.S., foto: T. Doki LEDNO PLEZANJE NAŠI V SVETOVNI ELITI Tržič, 21. marca - S tekmo v Areju na Švedskem seje prejšnji teden končala letošnja prva sezona svetovnega pokala v lednem plezanju. Med svetovno elito najboljših plezalcev in plezalk so nastopali tudi trije Gorenjci: Tržičana Aljaž Anderle in Klemen Premrl (oba AO Tržič) ter Kranjčanka Alenka Jerala (AO Kranj). Medtem koje bila ženska konkurenca letos še precej skromna, pa je bil boj za uvrstitev v finale najboljših med moškimi vedno neizprosen. Tako je na predzadnji tekmi v ruskem Kirovu Aljaž zasedel odlično peto mesto, Klemen je bil osmi, Alenka pa deseta. Na zadnje tekmovanje v švedski Are Klemen zaradi bolezni ni odpotoval, ponovno pa se je s 4. mestom izkazal (po polfinalu je celo vodil) Aljaž, Alenka pa je osvojila 3. mesto. Sicer pa so svetovni vrh v lednem plezanju letos krojili profesionalni plezalci iz Kanade, med njimi pa je bil najboljši Will Gadd (Black Diamond), kije v zmagal v skupni uvrstitvi. Odlično seje odrezal tudi Aljaž Anderle (Charlet Moser), ki je bil v skupni uvrstitvi peti, na skupno 14. mesto pa seje uvrstil Klemen Premrl (Grivel). Med ženskami je zmagala Kanadčanka Kim Csimazia (Black Diamond), Alenka Jerala (Grivel) pa je bila sedma. • V.S. ŠPORTNO PLEZANJE MARTINA ČUFAR ZMAGOVALKA MASTRA V BRUSLJU Kranj, 21. marca - V nedeljo zvečer se je v Bruslju končala prva velika mednarodna tekma v športnem plezanju v letošnji sezoni. Končala seje z veliko zmago naše najboljše plezalke Martine Čutar, ki je v belgijski prestolnici tako slavila svojo prvo zmago na največjih mednarodnih tekmovanjih. Master v Bruslju, kamor so povabili le najboljše iz vsega sveta, je bila prva priložnost za domačinko Muriel Sarkany, zmagovalko lanskega svetovnega pokala, da nastopi pred svojim občinstvom. Tokrat je morala pred domačim pragom priznati premoč naše Martine Čufar, ki je bila v treh tekmovalnih smereh tokrat nepremagljiva. Rezultati iz Bruslja: ženske: 1. Martina Čufar (SLO), 2. Anna Tina Schulz (SUI); 3. Muriel Sarkany (BEL), 4. Elena Šumilova (RUS); 5. Elena Ovčinikova (ZDA); moški: 1. Francois Legrand, 2. Francois Petit (oba FRA), 3. Simon Wandeler (SUI). • T. Č. Uspešno leto za Športno plezalni odsek Tržič VRHUNSKI REZULTATI, RAZMERE ZA VADBO PA NE Tržič, 21. marca - Na občnem zboru prejšnji teden je vodstvo Športno plezalnega odseka Tržič z zadovoljstvom ugotovilo, da med mladimi narašča zanimanje za športno plezanje. Pohvalilo je uspehe tekmovalcev, med katerimi posebej izstopa svetovni mladinski prvak Tomaž Valjavec. Zal niti on niti drugi izkušeni plezalci nimajo ustreznih sten za kvalitetno vadbo. Lani se je krog članstva ŠPO Tržič precej razširil, saj je vse več zanimanja za športno plezanje med učenci od 1. do 3. razreda osnovne šole. Zato so ustanovili 4 vadbene skupine v odseku. Obenem sta aktivni dve skupini v okviru šolskih interesnih dejavnosti. Na vajah se je redno zbiralo več kot 50 plezalcev. Med njimi imajo tudi 24 tekmovalcev z A licenco in eno tekmovalko z B licenco. Dvema trenerjema in inštruktorici športnega plezanja pomagata pri treningih tudi dva starejša in izkušena plezalca. Odsek je lani dokončno zgradil vadbeno plezalno bolder steno v nekdanji Sokolnici, obnovil je pomično steno na balkonu telovadnice OŠ Bistrica in poskrbel za vzdrževalna dela na veliki steni v tej šoli. žal te stene ustrezajo le mlajšim in srednjim kategorijam plezalcev, tekmovalci iz vrst mladincev in članov pa odhajajo na treninge v Kranj in si pomagajo z vadbo na zasilnih stenah doma. Zato so občini Tržič predlagali, naj bi v bodoči športni dvorani postavili tudi sodobno plezalno steno, je članstvo seznanil na nedavnem občnem zboru predsednik ŠPO Tržič Darko Truden. Po oceni vodstva so bili rezultati njihovih plezalcev v letu 1999 izjemni, zato jih bo težko ponoviti. Najuspešnejši je bil Tomaž Va-Ijavec, ki je osvojil naslova svetovnega mladinskega prvaka in državnega prvaka pri članih, bil pa je med najboljšimi v evropskem mladinskem pokalu. Njihovi plezalci so dosegli kar 6 naslovov državnih prvakov, kar je uspelo tudi plezalcem OŠ Bistrica. Iz odseka izhaja 5 plezalcev mladinske državne reprezentance, v članski reprezentanci pa sta nastopala po dva plezalca in plezalki. Odsek je organiziral državno prvenstvo za mlajše in srednje kategorije, za popularizacijo športnega plezanja pa je skrbel tudi z raznimi predstavitvami in obveščanjem javnosti prek medijev. • S. Saje NAMIZNI TENIS MERKURJEVKE SPET ZMAGALE Kranj, 21. marca - Namiznotenisačice Merkurja, ki so v l.SNTL v soboto gostile ekipo Arrigonija so znova igrale dobro in zmagele 6:2. Na lestvici so tako pred zadnjim kolom rednega dela lige druge z 21 točkami in se bodo v polfinalu pomerile s Šampionko, ki je tretja. Znova pa so bili poraženi namiznotenisači Učil Križ, ki so gostili Radlje in izgubili 1:6. Na lestvici so s 6 točkami na osmem mestu. • V.S. KLJUKE GOSTILE HUMARJA - Planincu ali samo občasne mu pohodniku v prelepe slovenske gore, se "lepo vreme" začne, ko pride do cilja na vrh gore ali samo do prijetne planinske koče, kjer se zbirajo njegovi somišljeniki. Ena takšnih koč je bila v nedeljo, 12. marca, od jutranjih ur odprta za vse, kajti na povabilo kluba ljubiteljev Kališča je kočo na Kališču (1540m) pod Strožičem obiskal vrhunski alpinist iz Kamnika Tomaž Hu-mar, kije odgovarjal na vsa vprašanja planincev ter razlagal potek osvajanja Daulagirija. Klub ljubiteljev Kališča (KLJUKA) preko celotne zimske sezone organizirano vodi akcijo obiskov Kališča, 8. aprila pa bodo organizirali prvo vztrajnostno tekmo "12 ur Kališča". • M. Petek MNENJA USODE Državni sovražnik št. 1 Andrej Novak, zunanji sodelavec Pošast kroži po Sloveniji, pošast morilskega rjavega medveda. Če bi ne bilo umne politike kmetijskega ministrsva, bi pod njenimi kremplji in zobovjem padle na desetine naših rojakov, in ovca bi ne bila kraljica slovenskih živali. Medved je med tistimi živalmi, ki so simbolno najbolj prisotne v človekovem življenju. Med tistimi, ki nimajo privilegija biti v zodiaku, pa sploh kraljuje. Kar je po svoje paradoksalno. Le malo nas je namreč imelo priložnost medveda srečati drugje kot v živalskem vrtu. Pa vendar cela vrsta ljudi nosi s seboj medved v priimku, dva medveda nas gledata z neba (pri nas sicer poimenovana Veliki in Mali voz), po medvedu smo poimenovali Izdelke od traktorjev do glavnikov, starostne skupine pri vzgojnih organizacijah, in nenazadnje medvedke veselo pošiljamo oz. podajamo ob rojstvu otrok. Medved nam predstavlja simbol mogočnosti in moči, čudovite divjine in ohranjenega okolja. Vendar predvsem tistim, ki jim z medvedom ni potrebno deliti prostora. Medved (natančneje rjavi medved, Ursus arctos), ki ga skupaj z risom in volkom štejemo med velike zveri, je namreč največja evropska zver. In kadar zares napade, mu je praktično nemogoče uiti. Res je tudi, da je konfliktnih situacij med medvedom in človekom vsak dan več. Vzrokov je več: na eni strani povečana številčnost medvedov, na drugi strani povečana ponudba plena: povečevanje čred drobnice in dostopnost do organskih odpadkov, ostankov zakola in smetišč, predvsem v okolici naseli/. Toda ali je povečano število konfliktov že dovolj močan argument za eliminiranje medveda? Kdor je sledil dogajanjem v zvezi s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ter njegovimi najemniki, si je precejšen del odgovora o pravi naravi konflikta lahko našel sam. Ali je, če pustimo konkretne interese ob strani, sploh mogoče zagotoviti kvalitetno življenje in sobivanje človeka in medveda? Stroka trdi, daje. Vendar bi bilo za to potrebno storiti tudi naslednje: Vlada mora izdelati strategijo upravljanja z rjavim medvedom. Države, ki si delijo skupno populacijo velikih zveri, morajo izdelati načrte upravljanja z medsebojnim sodelovanjem (Slovenija predsvem s Hrvaško). Ne bi smeli dopustiti, da se celo s podporo države v habitat medveda prodira z nezdružljivimi dejavnostmi, kot je naprimer ovčereja. Letne posege v populacijo mora določati medresorska komisija, sestavljena iz predstavnikov tako Ministrstva za kmetijstvo kot Ministrstva za okolje in prostor. V varovanje velikih zveri mora biti vključena tudi lovska organizacija. Poleg določitve ukrepov, s katerimi lahko vplivamo na prostorsko razporeditev medvedov (lociranje mrhovišč, vrsta in količina hrane, dinamika krmljenja), je potrebno poskrbeti tudi za izobraževanje in seznanjanje javnosti o življenjskih območjih in navadah medveda, ter seveda, kako se obnašati ob srečanjih z njim. Rjavi medved, nesporno boljša hvalnica Sloveniji kot katerikoli šport, je ta trenutek še vedno poligon za izkazovanje trme in moči Slovenske ljudske stranke. Potem ko je sporna uredba o odstrelu prevelikega števila medvedov iz lanske jeseni doživela razveljavitev na Upravnem sodišču, je kmetijsko ministrstvo naokrog razpošiljalo nekakšno "interno okrožnico", v kateri razlaga, da njim razveljavitve uredbe ni potrebno upoštevati. Kot nalašč je ljudskim veljakom prišel nesrečni dogodek v Kotu pri Ribnici, kjer je medvedka napadla domačina. Vendar ne gre pozabiti, da gre za enega zelo redkih resničnih napadov medveda, ter da tudi v tem primeru žal ni mogoče povsem izključiti krivde medvedove žrtve. Na seji vlade prejšnji četrtek je l)odpredsednik vlade skupaj s kmetijskim ministrom predlagal, da se nadaljuje s spornim odstrelom medvedov, ter začne z lovljenjem medvedov in koncentracijo ulovljenih živali v posebnem azilu s predlagano lokacijo pri Grčaricah. Na srečo je bil načrt, podoben tistemu iz bližnje zgodovine o odstrelu škodljivih ptic. ki kradejo žito, zavrnjen. Odhod SLS iz vlade je mogoče ocenjevati tako ali drugače, vendar bo s stališča varstva narave nedvomno koristen. PREJELI SMO Preimenovanje osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki Natančno sem prebral članek z naslovom "= (ne) zakonitosti razpisanega referenduma bodo še sejali", ki ga je objavil vaš novinar Štefan Žargi v vašem časopisu z dne 7. marca 2000. Osebno menim, da je zadeva glede preimemovanja Osnovne šole Peter Kavčič v Škof/i Loki iz dneva v dan bolj spolitizirana in je že dosegla vrelišče, k čemur sta največ prispevala občinska svetnika Martin Krajnik in Vincencij Demšar (tudi poslanec DZ in poklicni zgodovinar za novejšo zgodovino, torej tudi za NOB). Pri vsem tem pa odigrava negativno vlogo tudi loški župan, ki ni zmožen narediti reda v hiši in utišati tiste svetnike, ki jim je zakonitost deveta skrb. To je tudi njegova dolžnost po veljavnih predpisih. Težko je verjeti slehernemu poštenemu Slovencu, da je bil občinski svetnik Krajnik zmožen razglasiti za vojnega zločinca domoljuba Petra Kavčiča, ki se je že takoj po okupaciji leta 1941 postavil na stran tistih, ki jim ni bilo vseeno, da bo Hitler uresničil svoj načrt o iztrebljenju Slovencev. Bil je med prvimi ustanovitelji OF v Škofji Loki, ki je povezala v boju proti okupatorju vse poštene in zavedne Slovence, ne glede na njihovo politično in versko pripadnost. Zakaj Krajnik ne poimenuje kot zločince tistih, ki so krivi za Petrovo smrt (med morilci so bili tudi loški domobranci, ki so samo tri dni prej oblekli domobranske uniforme, ki so jih dobili od Nemcev, ki so jih tudi oborožili). Ta gesta občinskega svetnika Krajnika je skrajno nekulturna in ideološko pogojena. Iz vseh dosedanjih javnih nastopov g. Krajnika je čutiti njegovo sovražno razpoloženje do NOB in njegovih borcev. Zakaj tak odnos, ki razdvaja ljudi, namesto da bi jih združeval. Takšni ljudje tudi ne sodijo v politiko, ker naredijo preveč škode naši skup nosti, ki si prizadeva za spravo in sožitje med drugače mislečimi. Ponovno se oživlja sovraštvo, ki ga je čas že več ali manj zabrisal. Njegove oblike pa so celo hujše in nevarnejše, kot so bile do osamosvojitve Prepričan sem, da se bodo sorodniki od pokojnega Petra poslužili vseh pravnih poti, ki so jim na voljo, da se ho opralo njegovo čast in enkrat za vselej onemogočilo javno blatiti borce za svobodo, kar počne občinski svetnik Krajnik. Pri vsem tem pa me zelo čudijo javni nastopi Vincencija Demšarja in zavzemanje za to, da hi izbrisali vsa imena (šol, društev in cest), ki so kakorkol povezana z NOB in jih nadomestili z imeni naših nasprotnikov ali pa z religioznimi imeni. Ne mislim tu na tiste religiozna imena, ki so bila spremenjena po osvoboditvi. Imam občutek, da g. Demšar to počne iz užaljenosti, ker ga je prejšnji režim (po mojem mnenju na nedemokratičen in protipraven način) razrešil dolžnosti kustosa za zgodovino NOB Loškega muzeja. Človek bi pričakoval, da bo kot zgodovinar nepristranski in bo deloval zgolj po pravilih stroke, ne pa ideologije. Spoštovati bi moral preteklost (tudi NOB in zaslužne borce). Zal pa temu ni tako. S tem seveda škodi zgolj sebi in svojemu ugledu. Vprašujem se, ali je res potrebno, da razdvajamo ljudi po nepotrebenm in silimo k referendumu tudi tiste ljudi, kijih problme sploh ne zadeva (tudi izven šolskega okoliša). Ali mar ne bi bilo pametneje in v korist medsebojnega sožitja, da bi sedanje ime šole ostalo, po g. Dolencu pa naj bi se poimenovala npr. Gimnazija v Škofi Loki (seveda le pod pogojem, če je oseba primerna za takšno poimenovanje). Če bo do referenduma sploh prišlo pričakujem, da se bodo ljudje pravilno odločili in bo ostalo ime šole Peter Kavčič. S spoštovanjem Stane Pečar Kronski večeri Vsako drugo sredo zvečer v loški Kroni, restavraciji na Placu, kije v preteklosti doživljala precej živahnejše dneve, kot so bili v zadnjih dveh desetletjih, prirejajo Kronske večere, klepet, na katerega so vabljeni vsi, ki bi radi Loko videli v lepši podobi od sedanje. To marčevsko sredo je bila seveda na vrsti najbolj aktualna tema zadnjih loških dni: preimenovanje Osnovne šole Peter Kavčič. Čeprav sem bil na prve večere vabljen in se jih iz različnih vzrokov nisem udeležil, sem tokrat brez vabila le prišel in ni mi žal. V živo sem lahko spremljal nespretno dokazovanje "črnega fundamenta", kot ga je poimenoval Miha Naglic v svojem članku Loška protireformacija 10. marca v Gorenjskem glasu, o "dobrem " profesorju Ivanu Dolencu. Celo nasprotna stran, ki je bila zbrana v elitni zasedbi, je povedala, da pravzaprav nima nič proti njemu, razen ene manjše pripombe, da ima gospod "domobransko ozadje". Dr. Kristan je celo predlagal, da se izbere nevtralno ime za šolo. Prepričan sem, da do tega ne more priti, kajti s tem klerikalci ne bodo dosegli osnovnega namena za preimenovanje. Mene kol starega Ločana močno moti, da nam zgodovino pišejo Demšarji in Šiišnarjevc. ki so Loko poduhali le skozi cerkvena vrata, pa se tO le kratek čas. Seveda veni. da ne govorim v imenu vseh Ločanov (čeprav večine), kajti marsikdo pri- kimava omenjenim, vendar se javno ne izjavljajo. Potuhnili so se, kot so potuhnjeno in zadovoljno preživeli obdobje, po katerem zdaj pljuvajo. Seveda me bodo nasprotniki takoj označili kot osebno prizadetega. Tako kot v poznih sedemdesetih letih, ko smo se uprli takratni "komunistični" oblasti proti gradnji (Iranske ceste skozi mesto, in kot prvi v Sloveniji, še več v Jugoslaviji, uspeli. Redkim je tudi znano, pomembno pa pri razpoznavanju identitete in mojega razmerja s Petrom Kavčičem, da nam je še v osemdesetih takratna oblast praktično vzela (gospa Vebletova, takratna urbanistka nas je okarakterizirala za kapitaliste, ki jim je treba pobrati vse), kar je ostalo od očetove domačije na Grabnu in to nam otrokom, ne že umrlemu očetu. Trdim, da omenjeni tujci nimajo pravice posegati v dogajanja, kijih ne morejo razumeti in jih povrhu zlorabljajo v nepoštene namene. Kajti prava resnica je, da se tokrat v Loki kot prvi v Sloveniji borimo proti priznanju kvizlinštva, s katerim je demokratična Evropa razčistila pred petinpetdesetimi leti. In ker moje poti ne sežejo le do bavarskega Freisinga, čeprav sem na tisočletno Loko in njeno zgodovino zelo ponosen, lahko povem, da sem se pred desetimi dnevi v Parizu pogovarjal z Amerikancem iz globalne firme, s katero smo v Heliosu na enem od programov ustanovili skupno podjetje. Gospod prihaja iz Clevelanda in mi je v razgovoru takoj omenil, da tam živi veliko Slovencev. Njegov ded je govoril, da so bili najboljši in najzanesljivejši delavci. Kaj ni žalostno, da svoje moči trošimo za neskončne prepire in sovraštva, namesto da bi izkoristili naše kvalitete in tole našo Slovenijo popeljali svetli prihodnosti naproti. Matjaž Hafner, Škofja Loka, Jegorovo pr. 33 Pasji časi Stara navada je imeti domače živali. Najstarejši človekov spremljevalec je pes. Uporaben je za lov, čuvanje, za reševanje iz lavin, za pomoč policiji in vojski ali pa kar tako - pse gojiti kot konjiček. To slednje seje razpaslo do neverjetnih razsežnosti. Večji in plemenitejši je pes, večji so stroški. Potrebujemo poseben prostor, ograjen, po možnosti s površino za rekreacijo. Pes rabi izborno hrano, veterinarsko oskrbo, higieno, dresuro in občasno svobodo. Upravičeno je lastništvo /).sa, ko gre za osam/jene zaselke, za osamele ženske za varnost, za vodenje slepih in še hi se kaj našlo. Sicer je pa pes velika potrata lako glede stroškov kol časa, namenjenega živali. Ce rezimirani, pes je lus-kus, dražji od avtomobila, dražji od otroka. Psom je namenjeno več pozornosti kot otrokom. Ni programa ali kanala na TV, da nima oddaj o psih. Enako je s časopisi, revijami. Manj je literature o otrocih kot teh kosmatincih. Nekoč so predstavljali javnosti otroke kralja Aleksandra, danes predstavljajo občila presednikovega psa. 0 Arturju vse, o sinu predsednika nic Tako ljudstvo dobi vtis o vrednotah. Največ je psov v urbanih naseljih, manj pa na vaseh. Nekoč je bilo obrnjeno. Ljudje v mestih ne razpolagajo z večjimi vrtovi, zato vodijo pse na tuje povšine - na travnike, polja, ozare, v gozdove, kar je vse običajno tuja last. Doklej tako?^ Prevlada naj vodilo: Če nimaš ustreznih površin za psa, ga ne moreš imeti. Ne kupuj letala, ce nimaš letališča! Lastniki travnikov protestirajo. Bliža se pomlad in z njo invazija psov s spremljevalci na podeželje. Psi se spuščeni drevijo za vaškimi mačkami, motijo divjad in ljudje se jih ogibajo. Pes se ponečeja na tri načine in onesnažuje pridelke, lastniki psov pa ne reagirajo. Pasji iztrebek okuži travo, živina odklanja krmo, ker ima občutek in razum. Analiza iztrebkov nam pove, da lahko pride do epidemije (nore krave v Britaniji). Kmetu kontrolirajo mleko v mlekarnah in kvaliteto mesa v klavnicah. Potem pa lastniki psov z ostalo populacijo orkestrirano grajajo pridelovalce hrane! Kadar kosim ročno, hitro odkrijem iztrebke, ko je košnja strojna, tedaj nt časa za pozornost. Kaj bi bilo, če priženem svojega teleta na zelenico ob gospodovi vili? Kje je torej logika? Do kdaj takšno neznosno stanje? Kje je lokalna ali državna zakonodaja, ki to ureja? Če je, zakaj se ne izvaja? Čas je, da postanejo kmetove površine obvarovane. Običajni izletniki, sprehajalci in rekreativci niso moteči. Prav lepo je videti družine, znance, turiste, lovce, ki padejo na zrak na podeželje, na polja, v gozdove. Raje vidim družino s petimi otroki, ki pride na sprehod, kot da prenašam zdravo, mlado žensko, ki vodi psa. Pa kje so danes se ženske s petimi otroki, to ni moderno, to je razkošje! Pes, to ti je imenit-nost. Pa je pravo razkošje ravno peS in ne otrok. Otroci, naše bogastvo, smo slišali nekoč. Danes se pogovarjajo zdolgočaseni zakonci o pasmah psov, o njihovi vzgoji... Nismo še toliko na psu, da ne bi imeli psov, smo pa na psu z otroki - potomci. Slovencev bo čez pol'.stoletja le še milijon in pol. Tudi na račun psoma nije. Tudi zaradi /fsov je okolje obremenjeno. Že nasploh snio ludi z ekologijo na največjem psu. Reke so okužene, ozračje oporečno, drevje rakavo, odlagališča vsepovsod. Ob cestah in poteh J1' trava osvinčena od bencinskih goriv, od cestarske soli. Od prometa. Alije tO napredek, civi"' zacija? Kam plovemo? France Jenko, Draga pri Škofji Loki Opravljivke Nadaljevanje iz prejšnje številke "Domov sem se vrnila utrujena in zbita. Še za mladega človeka bi bil tak deloven dan naporen, ne pa zame..." Nekoč je prišla k njej prijateljica po vršičke brš-Ijank. Beseda je dala besedo in potem je Suzana izvedela, kaj o njej govorijo po vasi: da imata s Kovačem "nekaj", da kar naprej visi pri njem, da ji daje denar in da se iz hiše slišijo nenavadni glasovi in podobno. Ker ji je prijateljica to zaujmla /)od "strogo zaupno, " Suzana tudi ni mogla nikjer preverjati. "Le za mizo sem se vsedla in se bridko zjokala. Imela sem najboljše namene, da tudi s svojim delom naredim kaj dobrega pri hiši, toda ni in ni mi uspelo. Po pravici povem, sem bila razočarana tudi nad otroki, ki mi niso hoteli priskočiti na pomoč, še bolj pa sem bila razočarana nad tistimi, ki sem jih imela vse življenje za svoje prijateljice. Skupoj smo gor rasle, po vojni, ko ni bilo ne dela ne kruha, smo drug drugemu hodili pomagat, da smo zgradili domove, skupaj smo hodili na planinske izlete, k maši, kamorkoli. In potem me obdolžijo, da letam za drugim... Ja, res je, samo jokala sem se in od same žalosti sem shujšala za več kot sedem kilogramov." "Koje laka prišla k meni, sem najprej pomislil na to, da se je začela "riliJat" za onega drugega. To sem ji tudi očital. Potem se je nekoč samo obrnila, vzeta torbico in zapustila sobo, da meje bilo sram USODE Piše Milena Miklavčič še pred drugimi bolntkl-sotrptnt v sobi. Zato sem lepo prosil zdravnika, da me vsaj za nekaj časa spusti domov. Nič kaj radi niso tega storili, ker sem imel še v Ljubljani več preiskav, toda vztrajal sem..." Doma je takoj nastal ogenj v strehi. Otroci so se v domačem okolju še lažje razgovor ili, pa tudi tisti, ki so prišli na obisk, so kakšno rekli med vrsticami. Očitno je bilo, da je bila Suzana med moževo odsotnostjo glavna atrakcija na vasi... Ciril: "Hudo sva se počila. Tudi zmerjala sva se in če ne bi bil tako švogoten, bi pele tudi pesti. Popolnoma sem bil razkačen. Toda Suzana je samo jokala. H Kovaču ni več hodila, na pošto pa še. Na vsak njen korak sem bil ljubosumen. Same neumnosti sem fantaziral. O, saj vem, ljudje so se mi pa smejali, ko sem jo že zjutraj čakal pred vrati, da bi videl, s kom bo prišla po cesti." Suzana: "Potem pa sva le našla čas, da sva se v miru pogovorila. Povedala sem mu za vse laži in vztrajala sem, da se starejši sin preseli na svoje. Nisem hotela več biti dekla. Ne njemu ne njegovi ženi in otrokoma. Preveč sem jili razvadi/a, da sem vsako delo opravila prej, preden ga je kdo drug sploh videl. Mož se ni strinja/ z menoj, nazadnje pa je le pristal na to. Veliko hude krvi je bilo, ko so začeli govoriti, da še lastne otroke mečem iz hiše. Toda prav sem ukrepala. Danes se čudovito razumemo, saj živijo v svojem prizidku, kjer počnejo kar jim paše. Z možem sva se pobotala šele potem, ko seje pogovoril s Kovačem. Ta mu je rekel, daje ena šleva, ker bolj verjame čenčam kot lastni ženi. Jbliko žaljivk, kot sem jih slišala na stara leta. jili prej celo življenje nisem. In to samo zaradi nevoščljivosti, ker sem imela kakšen tolar več kot druge. Mislile so (opravljivke), da me bodo tolažile, kako "boga" sem, toda jaz sem jim njihove plane prekrižala, zato so me "kaznovale" z lažmi, ki> so jih trosile naokoli. Pozabila ne bom nikoli, le na miru jih pustim, saj imam dovolj drugega dela..." (konec) Bi se Lidiji dalo na kakršenkoli način priskočiti na pomoč? So trenutki, ko preprosto obnemimo pred bolečino drugega. Ko nam zmanjka besed in ne vemo, kam bi z rokami. Ko nas strese mraz, pa ne toliko zaradi mrzle sobe, v kateri ni bilo kurjeno že bogvedi koliko časa, temveč zato, ker preprosto ne vemo, kako bi priskočili na pomoč. "Ime mi je Lidija in sem mati dveh hčera. Po drugem porodu sem zbolela za hudo boleznijo, multiplo sklerozo...," je zapisala v svojem pismu, ki mi ga je poslala. Ko sva se slišali po telefonu, se mije zdelo, da težko govori. Tudi to je posledica hude bolezni, ki ji je prekrižala življenjske načrte. "Zakaj Bog udari samo nekatere?" je bila misel, ki jo je vtkala v svoj pozdrav, ko sva si stisnili roke. Počasi, korak za korakom je prišla po temnili stop nicah in medtem ko se je opira/a sten, je pridrsela v kuhinjo, kjer sva se z njenim očetom zapletla v krajši klepet. Še zmeraj veder obraz, malce navihan, oči polne smeha, kot da bi želela misel, da je zaradi bolezni porinjena na rob, odganjati od sebe. Za njo sem šla v njeno sobo. V njej je bilo mrzlo kot zunaj, kajti s kurjavo se bolj "špara" kot ne. Soba je obrnjena v breg, tako da ni bilo videti drugega kot del gozda. Zdelo se mi je, da se še najbolje počuti pod odejo, kjer se lahko vsaj malo pogreje. Na mizi je imela razstavljene pri/x>močke za učenje poštevanke. Take kot jili imajo otroci v prvih razredih osnovne šole. "Začela sem se zavedati; kako sem neizobražena, je dejala. "Trudim se, da bi nadoknadila zamujeno. Veliko vrzeli v mojem spominu je naredila tudi bolezen. Če se bom potrudila, bo šlo..." Pokazala mi je čestitki, ki sta jih pisali hčerki za osmi marec. Zasolzile so se ji oči in v njenem glasu je bilo polno hrepenenja, ko je pripovedovala, kako zlati sta. Kako jo imata radi in s kakšnim veseljem jo obiščeta. Zbolela je po rojstvu drugega otroka. Ko je morala v bolnišnico, je mož ostal doma sam z otrokoma in jima bil tako oče kot tudi mama. Več kot šest let je prebila med bolniškimi stenami in v zdraviliščih- %° se je vrnila domov, je imela še malo upanja, da b° spet zdrava. Zato sta začela z možem graditi hišo. Ni bilo lahko, toda kljub temu je /)oskrbela za delavce, jim kuhala malice in postorila še kakšno drug0 malenkost. Kot sama pravi, se edino s taščo nistd najbolje razumeli. Morda zaradi bolezni, morda zaradi kakšnih drugih vzrokov. Nadaljevanje prihodnjič Jutri nadaljevanje sojenja Elviru Kurbegoviću zaradi poskusa umora Trdi, da pištole (nikoli) ni imel Jutri se pred velikim senatom Okrožnega sodišča v Kranju nadaljuje sojenje še ne 21-Ietnemu Elviru Kurbegoviću, ki naj bi 20. novembra lani v preddvorski diskoteki La Roca Latina skušal trikrat ustreliti Romana Benedičiča. NESREČE Kranj, 21. marca - Okrožni državni tožilec Stane Boštjančič Elviru Kurbegoviću (sredi avgusta lani je bil v spopadu dveh tolp na kranjski avtobusni postaji ustreljen v glavo in ramo) v obtožbi očita, da je 20. novembra okrog treh zjutraj v diskoteki v prepiru potegnil polavtomatsko pištolo in poskušal umoriti Romana Benedičiča. Pištolo naj bi mu uperil v glavo in dvakrat »strelil, tretjič pa, ko je Roman ležal na tleh. Na srečo je Elvir Kurbegović vedno zgrešil oziroma se je napadeni uspel izmakniti. Petčlanski senat Okrožnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnica Adrijana Ahačič, je minuli torek prisluhnil Kurbegovičevemu zagovoru. Njegova zagovornica, odvetnica Darja Roblek je v odgovoru na obtožbo oporekala pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja, češ da gre za konstrukt različnih izjav prič, ki so neposredno Povezane z obtožencem in jim je bila nezakonito podeljena anonimnost. Obtoženi Elvir Kurbcgovič pa je opisal, kaj se je po njegovem dogajalo v diskoteki La Roca Utina (nekdaj Skala). Tja naj bi prišel s prijateljema Suva-dom in Dževadom Koleno-vičem okrog devetih zvečer. "Prijatelja sta se ustavila pri Prvem polkrožnem šanku, sam sem šel proti plesišču. Ko sem se vračal, sem opazil skupino šestih, sedmih fantov, ki so gledali proti nam. Imel sem občutek, da nekaj naklepajo. Iz skupine je prišel fant nižje rasti in stopil proti šanku. V roki je držal pepelnik in gledal Dževada. Ko sem prišel bliže, me je s pepelnikom udaril v nos. Zabliskalo se mi je, ulila se je kri. Pohitel sem v WC in se umival. Ko pa sem prišel ven, je bila pred WC gruča, fant, ki me je udaril, je ležal na tleh, bil je krvav, nekdo je zavpil "Ustreli ga! Ustreli ga!" Hotel sem čimprej iz lokala. Pred izhodom sta me Suvad in Dževad vprašala, kako je z menoj. Zunaj smo se ustavili, Dževad je predlagal, da gremo nazaj v lokal, saj nismo bili mi izzivalci, ampak napadeni. Res smo šli nazaj za šank. Nos me je bolel, bal sem se, da je zlomljen in da bo prišlo še do kakšnega konflikta. Zato sem predlagal, da gremo. Zunaj sta nas ustavila policista, kasneje jih je prišlo še več in odpeljali so nas na policijsko postajo v Kranj." Na vprašanje tožilca je Elvir Kurbegovič zatrdil, da pištole v diskoteki, niti kdajkoli v življenju, ni imel, in da se celotnega dogajanja spominja, čeprav je bil precej pijan. Priče, ki da so videle pištolo v njegovi roki, lažejo. Če bi jo res imel, bi jo redarji gotovo opazili v žepu njegove trenirke. V nadaljevanju obravnave je senat prisluhnil prvim pričam, ki naj bi potrdile obtožbo oziroma ovrgle Kurbegovičev zagovor. Roman Benedičič se je zaradi bolezni opravičil, nekatere priče pa bodo na sodišče očitno morali prisilno privesti. Priče so zaradi lastne varnosti pred pogledi iz dvorane, v kateri spremlja sojenje precej Kurbe-govičevih prijateljev, zaščitene z leseno pregrado. • H. Jelovčan Znova poskus umora nedaleč stran od Policijske uprave Kranj 21-letnik uporabil nož Minulo soboto zjutraj naj bi 21-letni E.K. Pe*krat zabodel nič hudega slutečega fanta Na"i - Kranjski kriminalisti so zaradi suma storitve aznivega dejanja poskusa umora kazensko ovadili 21-Iet- t CfaF" K- lz Kranja, ker naj bi v soboto okoli 3. ure pred •"Kovino Živil 24 ur v Kranju petkrat zabodel nekega fanta. Napadeni fant je tc noči s svojim dekletom nakupoval v rgovjni Živil pri avtobusni postaji v Kranju. Ko sta že ^Puščala trgovino, sta na vhodu naletela na neznanca, kije s Prijateljem želel vstopiti v trgovino. Neznanec je fanta takoj aril s pestjo v obraz, nakar sta se začela prerivati. Pri tem !lneznanec xz žePa P°tegnil nož in fanta petkrat zabodel v ODe roki in v levo ramo. ato so k njima priskočili tam prisotni, ki soju ločili, zabo-nega fanta pa odpeljali v trgovino, kjer je dobil prvo medi-sko pomoč, o dogodku pa so obvestili reševalno službo in n^iICV?ko postajo Kranj. Policisti in kriminalisti Urada krimi-'stične službe pri Policijski upravi Kranj so na podlagi i/'cevanj kasneje izsledili napadalca. Ta naj bi bil 21-letni L. »z Kranja. • S. S. Ljubljančana vlamljala v Podlubniku Vlomilca v priporu Kriminalisti so uspešno raziskali nekaj vlomov v Cerkljah in Škofji Loki Kranj, 20. marca - V zadnjih dneh so kriminalisti in policisti uspeli raziskati kar nekaj vlomov in tatvin. Tako so 30-let-nega R. T. iz Domžal osumili, da naj bi 11. februarja v Cerkljah-na Gorenjskem vlomil v picerijo in ukradel nekaj gotovine, 20 smučarskih kart, nekaj škatlic cigaret, prenosni telefon in bone za pice. Z vlomom je tako lastnika oškodoval za 157 tisoč tolarjev. Raziskani so tudi nekateri vlomi v Škofji Loki, ki naj bi jih zagrešila 21.letni M. M. in 19-letni O. M. iz Ljubljane. Osumljenca naj bi 14. marca vlomila v pet stanovanj v stanovanjskih blokih v Podlubniku, skupno pa naj bi lastnike oškodovala za okoli 120 tisoč tolarjev. Oba sta v priporu. Kazenski ovadbi bosta doleteli tudi 24-letnega M. V. iz Kranja in mlajšo mladoletnico z Jesenic, ki naj bi ukradla GSM aparata. Kranjčan naj bi tako 9. februarja 125 tisoč tolarjev vreden mobilni telefon ukradel v trgovini v Kranju, Jeseničanka pa je 29. januarja mobitel ukradla gostu v gostilni na Bledu. Policijska uprava Kranj poroča tudi o sobotnih vlomih v stanovanjske hiše v Preddvoru, ki še niso raziskani. Neznanec je 18. marca vlomil v štiri hiše v Preddvoru in pobral predvsem zlatnino in denar. Skupno je dva lastnika oškodoval za 200 tisoč tolarjev, pri dveh vlomih pa je povzročil le materialno škodo. Vlomljeno je bilo tudi v stanovanjsko hišo na Belski cesti v Preddvoru, kjer si je vlomilec prav tako prilastil denar in zlatnino, lastnika pa oškodoval za okoli 350 tisoč tolarjev. • S. Šubic ■i 187 \.^^--^ Boris Jesih, slikar in grafik s slikami Borisa Jesiha sem se prvič srečal sredi sedemdesetih. Ne vem, ali je bilo v Pavlovčevi galebi na Loškem gradu ali v ljubljanski Mali galeriji. Vem pa, da so me osvojile na prvi pogled. Saj veste, katere, gotovo jih imate pred očmi: travnata pobočja, sredi njih sonaravno speljana poljska pot, nad hio obvezno drevo, nad vsem nebo, ob stikih z zem-UO odeto v meglo ... Barve temu primerne: nežni rumena in zelena, bela, modra. Krajino, kije naslikana tako, kot bi jo fotografiral s slikarsko tehniko (tako jo je svoj čas označil dr. Ivan Sedej),je slikar v sedemdesetih in osemdesetih zaznamoval z ruznimi geometrijskimi znaki, v zadnjem desetletju Po še bolj s čisto svojo, avtorsko potezo. Ko njegovo sliko zagledate, ne morete reči drugega kot: To je Po Jesih! V likovni umetnosti je Boris po svojem lastnem slogu povsem razpoznaven, podobno, kot je nJegov bratranec Milan v poeziji. Ko sem slikarja pred kratkim obiskal v njegovi 'jub/janski hiši in ateljeju v Valjavčevi ulici, sem ga skušal seveda takoj speljati v njegov škofjeloški avtorski kontekst. Od kod, denimo, to izrazito nagnjenje k slikanju krajine v tem prostoru ? Slednje se J\ V sl°b'0u še posebej izkazalo, zlasti dvakrat. Najprej v začetku, ko so tod okoli slikali Jakopič, Grohar in Jama in sije Škofja Loka z okolico po njihovem jiočetju prislužila imenitni pridevek "slovenski Barhizon". Potem pa še v zadnjih treh desetletjih, ki so v znamenju cele vrste odličnih krajinar-■'ev: Franc Novine. Herman Gvardjančič, Boris Jesih, Janez Hafner ... Ja, kaj boš pa slikal druge- Krepko je pogledala v kozarec Kranj - V četrtek ob 22.35 uri je kranjska policijska patrulja pri kontroli prometa v centru Kranja v Poštni ulici naletela na kar dobro opito voznico osebnega avtomobila. 35-letna Vesna G. iz Kranja je že na zunaj dajala znake vinjenosti, zato sta jo policista povabila na preizkus alkoholiziranosti. Po pihanju v elektronski alkotest je le-ta pokazal kar 3,33 grama alkohola na kilogram krvi. Odvzeto ji je bilo vozniško dovoljenje, za kar so ji policisti seveda izstavili tudi potrdilo, kasneje pa so pri sodniku za prekrške podali še predlog za uvedbo postopka o prekršku. • S. Š. Piše: Miha Naglic Po ljudje h gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon ga kot tisto, sredi česar živiš! Jako nekako mi je skušal odgovoriti Jesih; ne z iskanjem nekega dobrega duha teh krajev (genius loci), temveč s čisto svojo, osebno zgodbo. Po akademiji je na posredovanje Andreja Pav/ovca. tedanjega gruščaka, in ob naklonjenosti Zdravka Krvine, tedaj žu/>ana, dobil atelje v pritličju okroglega stolpa loškega gradu (v njem so zadnja leta številne in odmevne razstave, nazadnje smo si tu ogledali izbrane /)or-trete Iveta Šubica). Tu je slikal v letih 1967-80. In če k tem letom prištejemo še tistih sedem, ki jih je na Kranclju in pod njim preživel kot otrok, je jasno, da ga je krajina, sredi katere je živel in delal 20 let. po svoje zaznamovala. Sodobniki zgoraj imenovanih avtorjev na Zahodu so se v tistih letih izkazovali v raznih avantgardnih smereh. Konec šestdesetih je bil med drugimi smermi i modi popa rt. Z njim je začel tudi Jesih in se uvrstil v krog t.i. ekspresivnih figuralikov. "z geometrijskim preoblikovanjem tržnih predmetov. dopolnjenih z erotičnimi asociacijami, se je pod vplivom poparta odzival na značilnosti /)otrošniške družbe" (Milček Komelj). Po 1973 pa se je "spreobrnil" v svojevrstnega krajinarja. Sredi Loke ali okoli nje pač ne moreš slikati istega, kar so slikali v velemestih. Sredi New Yorka so stavbe, ki so po višini in gmoti velike kot naši hribi, tu sta pa Krancelj in Lubnik. "Bili smo otroci /)odeželja, z Gvardjančičem sva vsak dan gledala isti sončni GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Smrtna žrtev pri Naklem Naklo - V hudi prometni nesreči, ki se je v soboto, 18. marca, ob 15. uri zgodila na hitri cesti št. 1 izven Nakla, je zaradi hudih poškodb umrl 54-letni Alojz Z. iz Kranja. Hudo se je poškodovala 50-letna Marta C. iz Ljubljane, lažje pa 55-letni Emil G. iz Ljubljane, 54-letni Božidar R. in 42-letna Januša B.. Alojz Z. se je z osebnim vozilom volksvvagen golf vozil v daljši koloni iz smeri Podtabora proti Kranju. Koje pripeljal na ravnino po klancu navzgor, je zapeljal preko prekinjene sredinske črte na nasprotni vozni pas in se po njem vozil. Tedaj je nasproti v osebnem vozilu pripeljal Jože K., ki seje s sunkovitim zaviranjem začel umikati v desno na odstavni pas in se tako izognil trčenju. Alojz Z. je z vožnjo po nasprotnem voznem pasu nadaljeval in nekaj trenutkov kasneje trčil v volksvvagen passat, ki gaje vozil 54-letni Božidar R. Ta se trku ni uspel izogniti, čeprav je zaviral in se umikal v desno. Za njim je v hyun-dai ponnyju takoj pripeljal še Emil C., kije tudi začel zavirati, a vseeno priletel v desni bok golfa, ki gaje vozil Alojz Z.. Alojz Z. je umrl na kraju nesreče, medtem ko so ostalim poškodovanim udeležencem nesreče priskrbeli zdravstveno oskrbo. Letos je do včeraj na gorenjskih cestah umrlo pet oseb (lani v enakem obdobju sedem). • H. J. Kolesar oplazil peško Predoslje-V četrtek, 16. marca, ob 12.10 uri seje v Predosljah na lokalni cesti Kokrica - Britof zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 45-letni kolesar Matjaž M. 11-letna deklica je ob tej uri hodila po pločniku v smeri proti Britofu. Kakih deset metrov pred označenim prehodom za pešce je stopila na cesto in jo želela prečkati. Pri lem se ni prepričala o varnosti početja, saj je ravno tedaj v isti smeri na kolesu pripeljal 45-Letni Matjaž M., ki je deklico oplazil, nato pa padel po vozišču. Z glavo je udaril ob asfalt in hudo poškodovan obležal. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljani. • S. Š. * S ceste v drevo Zgornji Brnik - V četrtek, 16. marca, nekaj pred 4. uro zjutraj je v bližini brniškega letališča na cesti Kranj - Brnik s ceste zle-tel osebni avtomobil, ki ga je vozil 45-letni Janez V. iz Tržiča. V nesreči sta se hudo poškodovala voznik in njegova 36-letna sopotnica Miljana A. iz Litije.*Ko je Janez V. z nissan sunnyjem pripeljal skozi dolg desni ovinek izven naselja Zgornji Brnik na ravnino ob letališču Brnik, je zapeljal preko levega voznega pasu na travnati usek in z levim bokom vozila trčil v drevo. Voznik je ostal vkleščen v zveriženi pločevini, iz katere so ga morali izrezati gasilci GRS Kranj. • S. Š. Težka vozila ne smejo povsod Kranj, 21. marca - Omejitev "po odjugi" na največ osem ton osne obremenitve velja na cesti Zg. Jezersko - Sp. Jezersko, medtem ko je spisek gorenjskih cest z začasno omejitvijo osne obremenitve na osem ton daljši in velja na cestah Kranjska Gora - Vršič, Trebija - Sovodenj, Sovodenj - Cerkno, Podbrdo -Petrovo Brdo, Podrošt - Češnjica, Češnjica - Škofja Loka, Lesce - Kamna Gorica - Lipnica in Lipnica - Podtabor - Zvirče. Omejitev osne obremenitve na šest ton pa začasno velja na cesti Gorenja vas - Trebija. Omejitve osnih obremenitev bodo veljale do preklica oziroma do odprave vzrokov, najdlje do konca tega leta. Označene so z ustrezno prometno signalizacijo. Ministrstvo za promet in zveze ter Direkcija RS za ceste sta voznikom, predvsem tovornih vozil in avtobusov, namenila posebno informativno zgibanko, na kateri so odseki slovenskih državnih cest, na katerih veljajo omejitve, tudi grafično prikazani. Zgibanke se dobe na mednarodnih mejnih prehodih, cestninskih postajah, v tehničnih bazah AMZS ter na vseh eno-.tah Obrtne zbornice Slovenije. • H. J. Boris Jesih (foto Tihomir Pinter) vzhod in zahod, to so hi/a zasanjana otroška leta, preživeta v naravi..." Ob tej odprtosti v naravo je bila njihova generacija "zaprta ". Naši slikarji pred 2. svetovno vojno so skoraj vsi po vrsti delno ali v celoti študirali v tujini, v zadnjih desetletjih se je svet odprl in postal dostopen tudi informacijsko, elektronsko; Jesih je šel prvič čez mejo šele v četrtem letniku akademije! BORIS JESIH seje rodil 8. avgusta 1943 v Škofji Loki. Oče je bil upravnik pošte, pred vojno je služboval tudi v žireh, iz Loke so ga premestili v Medvode. Boris je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, diplomiral 1966 pri dražgoškemu rojaku Gabrijelu Stupici, specializiral pri žirovskem - Maksimu Sedeju, in pri Zoranu Didku. ter se izj)opolnjeval na grafičnem oddelku Visoke šole za likovno umetnost (Hochschule fuer Bildcnde Kunst) v Berlinu Do 1987je bil svobodni umetnik, od takrat uči na Pedagoški fakulteti Univerze v LJubljani, zdaj je izredni profesor za risanje in grafiko. Svoj ustvarjalni vrhunec je doživel konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih, v zadnjem desetletju se bolj posveča pedagoškemu kot slikarskemu delu, v tisku je njegov učbenik Grafika. Seznam njegovih skupinskih in samostojnih razstav je zelo dolg, čez 250 je vseh skupaj. Prejel je tudi vrsto nagrad, med drugimi Nagrado Josipa Račića. 1978. najvišjo priznanje za likovne ustvarjalce v tedanji Jugoslaviji, v Sloveniji pa Jakopičevo nagrado za slikarstvo, 1980. živi v Ljubljani, vezi z Loko ohranja duhovno in tako, da zahaja v Rohotnikov mlin v Sopotnici, kjer je zduj njegov loški domicil. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: KOZOROG Kot že mnogi pred menoj, bi tudi jaz rad vede!, kaj lahko pričakujem v prihodnje. Najbolj me zanima poslovno področje, saj imam še kar nekaj načrtov, kako izboljšati delo mojega podjetja. Za odgovor se vam zahvaljujem, vam pa želim veliko uspeha. vašemu vprašanju. V osnovi ste si kamen, potrebno je samo, da gra-i vašemu usDehu. vi oa seveda do- DOLORES Hvaia za lepe želje, zdaj pa preid postavili izredno dober in trden ten dite naprej. Vaša okolica je ze seda bro veste, da si počitka ne smete dovoliti. Saj kokurenca ne spi. Prav dobro se zavedate, da je potrebno iti tudi s časom naprej, zato je videti tako potrebo kot tudi željo, da se stalno posodabljate in aktivno vključujete v sodobne tehnološke, predvsem pa računalniške tokove. V letošnjem letu je videti izredno lepo utrditev in napredek, ki bo imela vpliv na dolgoročnejše obdobje. Ste pod izredno harmoničnim vplivom vašega glavnega planeta Saturna, ki spodbuja poslovno rast. Še posebej izkoristite čas od druge polovice marca do poletja, kajti v tem obdobju vam bo vse uspevalo v skladu z vašimi željami. Vabim vas. da se še kdaj oglasite. GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE srn m nfi ■iiifIU ZLHTI ZUOHI Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče in vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE SO PREJELI: -Veronika Glavač, Jama 19, 4211 Mavčiče - Kupnik Kaja, Mariborska 67, 2370 Dravograd - Lojzka Mozetič, Volčja Draga 63b, 5293 Volčja Draga Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 12 1. VESELE ŠTAJERKE - Slovenija, najlepši cvet 2. MLADE FRAJLE - Če te srček boli 3. NATALIJA VERBOTEN - Ljubi me 4. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Mamina ruta 5. SLOVENSKI MUZIKANTJE - 2000 let AKCIJA GORENJSKEGA GLASA iN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA marca 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Sicer z idejami in željami Mengeški ansambel SICER je mlad ansambel. Njihovi začetki segajo v leto 1998, ko so se zbrali fantje. Takrat, na začetku, so bili še brez pevskega dueta. Zbrali pa so se, da bi uresničili sanje o lastnem ansamblu. Januarja lani se jim je potem pridružila pevka in malo kasneje tudi pevec. Zdaj pa družno hitijo uspehom naproti. Res je. Bili so uspešni tudi na prireditvi Gorejskega glasa na Jesenicah v nedeljo, ko je bila pod šotorom na zadnji dan Jožefovega sejma prireditev Veselo v pomlad. jan iz Loke pri Mengšu. Sicer pa imajo fantje in dekle zaradi mladosti še vse pred seboj, tako v glasbi, kot v življenju, ki ga uživajo s polno žlico. Kot vsi mladi, imajo tudi oni mnogo uresničljivih in neures-ničljivih sanj pa tudi hobijev, ki jim radi prisluhnejo ob prostem času. Tako Simon po službi rad sede za računalnik, piše glasbo, je učitelj diatonične harmonike in v ansamblu zadolžen za tehniko. Trobentač Gregor hodi v srednjo glasbeno šolo, zraven pa je še neutruden godbenik in Morda ste se že vprašali, zakaj je ime ansambla SICER. Za to je kriv harmonikar Simon Ce-rar, ki je bil nekako najbolj aktiven pri sestavljanju ansambla. Lahko bi rekli, daje bi duhovni vodja. Zato so njegove začetnice uporabili za nekoliko nenavadno ime, ki pa so se ga ljudje kar hitro navadili. Sicer, pa kaj. Pomembno je, da ansambel SICER izvaja kvalitetno glasbo, ime pa potem pride prej ko slej v zavest ljudi, pravi sedanji duhovni vodja in lahko bi rekli tudi mentor ansamblu Jože Bro- skavt. Klarinetist Matej je še os-mošolec, v zasedbi najmlajši in največji hkrati. Zaljubljen je v godbo in košarko. Kitarist Robert je edini sedeči v ansamblu, po poklicu trgovec, sicer pa kot vsi - godbenik. Basist Ernest je vodja ansambla in zaprisežen gostinec, ki rad obiskuje fitnes. In pevca? Barbara je komercia-listka, predana glasbi. Obiskuje glasbeno šolo in poje v pevskih zborih ter nastopa v dramski skupini. Primož pa je študent biologije, študira solo petje in poje tudi v zborih. (JLASBEMKI MESECA - KUPON Kdaj je ansambel SICER prvič javno nastopil? Ime in priimek: Naslov: Pošta: ..... Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. CISTA 10-KA RADIA GORENC vsak četrtek ob 18.30 na 88,9 MHz tudi naslov si ne bo težko zapomniti: Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič Pokrovitelj zadnje oddaje - Milan Krničar, Dvorje 93, tel. 064 422-221 (avtokleparske storitve in rezervni deli!) - nagrajuje T. Mušič iz Mengša in J. Pogačar iz Tržiča. Čestitke! V rubriki 1, 2, 3 ... KDO SLEDI? pa še vedno čakamo na pravilne odgovore. Ga poznate? Zagotovo! Le spomnite se na njegove dobronamerne in šaljive tekste vpete v spevne melodije... Na svidenje 23. marca v imenu Andraža in Mojce! Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Marta Zore - Čuj moj glas (2) 2. Helena Blagne - Ti si sreča moja (5) 3. Čuki - Ljubici (3) 4. Victory - Zelena dežela (6) 5. Malibu - Ljubi me (2) NOVO! NOVO! NOVO! 6. Remi band - Moje punce 7. Babilon - Vsak del neba 8. Wild Cats - Povej mi zakaj 9. Kalamari - Angelca 10. Flint - Luja Čista lO-ka Radia Gorenc Glasujem za: Rad-a bi sltšal-a: Moj naslov: DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Grafični studio Abakos, Cesta 4. maja 11 a, Cerknica, 061 7096 300 Vprašanje: Katera ptica se skriva v nazivu podjetja Abakos? Nagrada: darilo podjetja Abakos • Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Katera morska žival se skriva v besedi časopis? Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 25. marca 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 5. marca 2000: • Grafični studio Abakos, Cerknica: Branka Oblak, Ljubljana • Časopis 99, Logatec: Majda Cankar, Žiri Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestiia. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 VASA PESEM yl Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah -'\(|jjl|^f-~ Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahki) glasovali v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, j^/y-^jQ (Ja izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: n/-MTTČr^ Radl° °8»jisče UGrJNJlbGJb štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 27.03.2000 Popevke: 1 Vsaj enkrat - Party 2. Hello-a - Bele vrane X Moj mali svet - Jože Kobler in Strune Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: Zelena dežela - Victorv Sanjaj z menoj -Mesečniki Nz - viže i Nikdar ne pozabi - Podkrajski fantje 2- Ko pride pomlad - Beneški fantje 3. Fitnes, to je ta pravo - ans. Rosa VAŠA PESEM GLASUJEM ZA Popevke priimek: Naslov PoŠta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 15.30 na valovih Radia Gorenc vsak torek v Gorenjskem glasu Pokrovi tej nedeljske oddaje: GOSTILNA IN PIZZERIJA GRMAČ, PODBREZJE 127, telefon 064/731-500. Poleg kosil in jedi po naročilu vam nudijo: hladne predjedi, juhe, tople predjedi, jedi iz krušne peči, hišne specialitete, zrezke po naročilu s prilogo, jedi po naročilu, jedi na žaru, ribe, solatni bife, sladice, priloge, pizze iz krušne peči, alkoholne in brezalkoholne pijače ter tople napitke. Odprto vsak dan od 12. - 22.30 ure, petek in sobote od 12. - 23. ure, nedelje pa od 11. - 22. ure. Pridite in se prepričajte o njihovi dobri kuhinji! Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni, voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Naštejte vsaj tri specialitete pokrovitelja gostilne in pizzerije Grmač. Moj naslov ........ Kupone pošljite na naš naslov: Radio Gorenc, Balos 4, Tržič, s pripisom za Kolovrat domačih. 3AĐSO C3AI1J 31.3 FD RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN GORENJSKI MECASRČEK-97,3 MHz TOREK 9.20 GOST V STUDIU ŽUPAN OBČINE PREDDVOR MIRAN ZADNIKAR 10.10 UNICHEM: ZAŠČITA DREVJA PRED ŠKODLJIVCI 17.20 MOBITEL - TELEFONSKI PREDAL - GOSTJE V STUDIU 19.30 911 TURBO 21.00 KO NARASTE ADRENALIN SREDA 17.10 GREMO V LIFE 19.30 ODDAJA O MODI ČETRTEK 17.00 PRENOS POGOVORA S PREDSEDNIKOM DRŽAVE MILANOM KUČANOM 18.20 TO SO NAŠI 19.30 MUSIC MACHINE 20.00 PARNAS RADIO TRIGLAV RAZGLAŠA, DA JE ŽE VSE NARED! Jeseniški radijci so v teh dneh na moč zaposleni s pripravami na tradicionalno prireditev Prvi glas Gorenjske, ki bo naslednjo soboto, 1. aprila, ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Letos bo ob spremljavi skupine Vita nastopilo 109 mladih pevk W pevcev, gostja večera pa bo Helena Blagne, ki se je na Prvem glasu Gorenjske predstavila že daljnega leta 1976. Čeprav je do letošnje prireditve še dober teden dni, vas ne moremo več P0' vabiti k ogledu, saj so vstopnice že razprodane. Zato pa vas lahko spomnimo, da bomo prihodnje leto praznovali 30. obletnico Prvega glasa Gorenjske. Prva tovrstna prireditev je bila namreč leta 1971, ko je bil med pevci najboljši Jeseničan Franci Rebernik, pevec Ansambla Lojzeta Slaka. Vsem, ki vam ni uspelo dobiti vstopnice, v tolažbo: prireditev bodo neposredno prenašali na valovih Radia Triglav. Naj vam predstavimo še nekaj nastopajočih: MOJCA KRŽIŠMK je doma z Lancovega pri Radovljici. P°Je eno leto, prej je igrala kitaro. Nekaj mesecev se uči tudi tehnike petja. Njena najmočnejša opora pri tem je oče, ki jo je tudi prepričal, naj se prijavi na avdicijo za Prvi glas Gorenjske. Zapela bo skladbo Sonce prinesi mi, ki jo poznamo v izvedbi Nuse Derenda. TATJANA SALMIČ je doma s Kočne pri Blejski Dobravi-Pevskih nastopov še nima za sabo, ker pa je, kot sama prav«, človek, ki rad poskuša različne stvari, se je odločila r«a preizkušnjo dati še svoj pevski talent. Spoznali jo boste v skladbi Tinkare Kovač Ko bo prišel. TEJA BREZOVEC prihaja iz Ribnega in je še srednješolka-Pravi, da so njene poslušalke, ko poje, sošolke, sošolci pa se n0 strinjajo z izborom skladb, ki jih prepeva. Teja ima rada nežne-spevne melodije, kakšrna je tudi skladba Marte Zore Povej m«' zakaj, ki jo bo 1. aprila zapela v Festivalni dvorani na Bledu. Torek, 21. marca 2000 27. STRAN • GORENJSKI GLAS HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. Po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. l2> KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 27. marca, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 17. aprila, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 10. aprila, ob 17.30 B&B ŠK. LOKA, tel 657-000,3.in 25 aprila, ob 9.00 in 17.00 ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 penčur: 411-887 Trst 28.3., Palmanova - tovarna čokolade 6.4., Lidel 20.4. Lenti 8.4., Madžarske Toplice 29.4. - 2.5. meteor, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Tek: 426-210, 041/660-658 Lenti 25.3. in 1.4.; sprejemamo prijave za Formulo 1 -lmola;organiziramo 3-dnevni izlet v Budimpešto 28. do 30. 4. in Brno (Češka) od 6. do 8.4. Tel: 563-876, 557-757 POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ KORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o """" P"nudbah so vam na voljo: |- na telefonski številki (061) 12 66 197 % osebno v Delavski knjižnici na I ''miški c. 30 v Ljubljani VSA GORENJSKA {DRSALIŠČA OBRATUJEJO, PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL PREGL | Komb/ PREVOZI j TRGOVINA No9 j ^DRUŽNI DOM PRIMSKOVO i ŽENSKO-MOŠKI i FRIZERSKI SALON \ CILKA SATLER i TEL. 222-636, 041 386-909 Lenti čet. in sob., Trst sreda, Celovec pon. Trbiž, Udine, Palmanova in ostalo po dogovoru. Čas dopustov - prevozi na letališča, pristanišča, toplice, morje. GSM: 041/734-140 Obveščamo vas, da bo prišlo do spremembe pri urniku rekreacije v sredo, 22. 3. 2000, rekreacija bo mogoča od 8.00 - 14.30 ure. Do spremembe bo prišlo zaradi vaterpolskih tekem. V podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja se nahajajo najrazličnejše učne informacije: - instrukcije osnovnošolskih, srednješolskih in univerzitetnih predmetov - nasveti izkušenih cvetličarjev, vrtnarjev in bio-kmetovalcev - računovodska in knjigovodska znanja - preizkušeni recepti domače in tujih kulinarik - popotniški namigi in poglobljene informacije o tujih deželah ter navadah - najrazličnejši svetovni jeziki in dialekti - glasbene in likovne umetnosti - športne veščine in številni konjički za prosti čas - IŠČEMO PA NEKOGA Z ZNANJEM IGRANJA NA DIATONIČNO HARMONIKO JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14 do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: sobota od 16.30 do 18. ure, nedelja od 10. do 11.30 in od 16.30 do 18. ure Lenti 15.4. Trst 23.3. - odhod iz Tržiča 731-050 041/744460 spominsko srečanje nad Crngrobom *rani - Krajevne skupnosti Bitnje, Jošt in vabijo na ^minsko srečanje k spomeniku NOB nad Crngro-Dom. ki bo v soboto, 25. marca, ob 10. uri. Srecan-16 le Posvečeno 58-letnici preboja selške čete iz nemškega obroča 27 marca 1942 in spominu petnajstim takrat padlim partizanom. Spominsko besedo o dogodkih v tedaniem času bo imel prvoborac 'n nekdanji pripadnik te partizanske čete Vinko "afner. Umetniški program bodo oblikovali: Glasbena skupina Oš Zabnica pod vodstvom prof. Anke Jenko, Jože Liogar, dramski igralec in Tevž Logar. Glasbeno-literarni večer Kranj - Jutri, v sredo, 23. marca, se bo ob 18. uri v Glasbeni šoli Kranj začel glasbeno-literarni večer z gostjo Nežo Maurer. Za otroke bo recitirala učenka solopevskega oddelka glasbene šole Ana Pahor, "čenči klavirskega oddelka, katerih mentorici sta Sabira Hajdarevič in Katja Frelih, pa bodo izvajali skladbe slovenskih skladateljev. Srečanje ob materinskem dnevu Škofja Loka - Krajevna organizacija Rdečega križa Stara Loka - Podlubnik vabi na srečanje ob mate-nnskem dnevu, ki bo v petek, 24. marca, ob 16. uri v Prostorih Krajevne skupnosti v Podlubniku. Večer z Janezom Menartom Kranj - Sekcija za kulturno dejavnost Društva upokojencev Kranj vabi na večer s slovenskim pesnikom Janezom Menartom, ki bo v petek, 24. marca, °D 17. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu društva na Tomšičevi 4. Pogovor s pesnikom bo vo-dl1 dr. Zdravko Kaltnekar. 25 let Društva delovnih invalidov Domžale -Medobčinsko društvo delovnih invalidov Domžale vabi na svečano prireditev ob 25-letnici Rovanja društva in ob medobčinskem prazniku in-validov Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč in Trzina. Pnreditev bo v soboto, 25. marca, z začetkom 01110. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. KOMBI MERCEDEZ - klima: Lenti vsak četrtek in soboto; turistični izleti in sejmi v tujini in doma - 8 oseb. Tel.: 041/623-872 VRHUNSKE PREHODNE JAKNE IZ BRUŠENEGA MICROVLAKNA PODLOŽENE Z ZRAČNO MREŽICO ZA OTROKE 6.999 SIT IN I ODRASLE 9.999 SIT... TAKO POCENI ZA VRHUNSKO KVALITETO! \ Vljudno vabljeni v žensko - moški frizerski salon na oldhamski 14 pri vodovodnem stolpu. 10 frizur -ll. vodna zastonj! ugodne cene - moško striženje samo 780 sit del. cas vsak dan od 7.-11. in 15. -19. ure, tudi; ob sobotah Spominski pohod na Porezen Kranj - Planinsko društvo Kranj skupaj z Društvom upokojencev Kranj vabi v nedeljo, 26. marca, na spominski pohod na Porezen. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina do izhodišča Davče. Potrebna je zimska planinska oprema, hoje bo približno za 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 225-184. Kranj - Planinska sekcija Kranj pa vabi na Porezen v soboto, 25. marca, z odhodom ob 6.30 uri izpred glavne vratarnice tovarne Sava, odkoder se boste odpeljali s posebnim avtobusom. Pohod bo ob vsakem vremenu. Prijavite se lahko pri vodji planinske sekcije Marjanu Šafranu, tel.: 265-785, 265-422, 326-401 ali GSM 041/807-599. Na Slavnik Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na planinski izlet na Slavnik 0028 m), ki bo v četrtek, 23. marca, z odhodom avtobusa ob 7.uri izpred Hotela Creina. Skupne hoje bo za približno 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do 20. marca oz. do zasedbe avtobusa. LLn!nti na Madžarskem Vabi svofp •PrUStV0 uP°k°iencev Zabnica - Bitnje Va|ni izlet vi 06'n drugezain,eresirane nanakupo-PredmmmTROP| in KTIMDI CTMIU onCTDCCMIU STANoVAr K0MPLE-TNIH POSTREŠNIH ARMSTRi -i1/72l-570, 064/227-050" ADk"/frvANJ' MONTAŽA OKEN in VRAT ter ^MSTRONG STROPI. Šuštar Roman, B NERjAVEČ| D,MN|K|. jmate madeže na fa_ Plin' r s,anovaniu?! Montiramo dimnike za vo in 'n trdo 9°riv°, nudimo vrtanje, zida-'n montažo. U 041/265-057 3192 Nudim serijsko ŠIVANJE, krojenje, urezo-vanje. B 715-621 5489 Izdelava vodovodnih inštalacij in centralnih kurjav, novogradnje ali adaptacije. Brezplačni ogledi in predračuni. B 64 64 75, 041/784-136_5496 Izvajamo vse vrste VODOVODNIH INSTALACIJ, izvedba kopalnic na ključ (pečar+zi-dar), polaganje keramike in parketa. NON STOP 041/757-109 5500 KOMPLETNA OBNOVA KOPALNIC, KUHINJ-VODOVODNE, ELEKTROINSTALACIJE, KERAMIKA, MONTAŽA. B 325-815, 041/556-226 5512 GRADBENIŠTVO: adaptacije, novogradnje, gradnje na ključ! B 326-824, 041/558-415 5574 Celotna adaptacija kopalnic, polaganje keramike in marmorja, oblaganje stopnic in cokla, izdelovanje PEČI, tlakovanje dvorišč. B 0609/648-920, 545-060 5582 ROLETE, ŽALUZIJE, TENDE izdelujemo, montiramo. Delavnica Medvode, 061/621- 700 5584 STANOVANJA STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil. ŠKOFJA LOKA Groh. naselje, KUPIMO 2,5 ali 3 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 557 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 558 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II 1 ss preurejeno v 3 ss, 49,5 m2, 9,9 mio SIT, KRANJ Center lepo 4 ss meščankso stanovanje potrebno obnove, 140 m2 in možna preureditev podstrešja, 15 mio SIT. KRANJ Planina li, sončo 1 ss + k, 49 m2, povečano v 55 m2, zaprt balkon, obnovljeno, vsi priključki, JZ, 96, mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222 2383 KRANJ Planina II 2ss ohranjeno, 68 m2/VII, vsi priklj. J-V, 11 mio SIT, KRANJ Vod. stolp, lepo obnovljeno, 3ss, 73,80 m2/lll., CK plin, 13,8 mio SIT, KRANJ Gorenj, odr. 3 ss, 78,90 m2/ll, vsi priklj., renovirano GARSONJERO z balkonom, pritličje, zelo dober razpored. BON NEPREMIČNINE B 362-990, 041/759-003 5392 GOLNIK - prodamo 1 ss v novejšem bloku, cena ugoodna, vredno ogleda. BON NEPREMIČNINE B 362-990_5393 Najamem 1 ss v Škofji Loki ali okolici. B 041/517-008 5471 V Kranju ugodno ODDAM 2 sobno STANOVANJE z opremljeno KUHINJO. Šifra: 15. MAJ 5478 KRANJ STRAŽIŠČE v nizkem bloku več 1 ss in 2 ss, ugodno prodamo. B 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 5482 VALJAVĆEVA 2 ss (50 m2), 3. nad.4/, CK, balkon, cena po dog. prodamo. B 315-600,315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 5483 LESCE enosobno stanovanje v bloku, I. nadstr., prodamo. Cena o dogovoru. J&T, 714-424,041/738-454 5517 Kranj, Zlato polje - prodamo dvosobno stanovanje 47,80 m2 v 1. nadstropju, vsi priključki, balkon, po sobah parket, kopalnica prenovljena, vseljivo po dogovoru, cena 9.7 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj - V okolici Šorlijevega naselja kupimo dvosobno stanovanje do 3. nad, obvezno z balkonom, po možnosti vsi priključki. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II - v nizkem bloku prodamo opremljeno dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 96 m2 v pritličju, 16 m2 ogrevane terase, stanovanje je končno in ima svoj lasten vhod, vseljivo po dogovoru, cena 19 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Bohinjska Bistrica - v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 49,88 m2 v 1. nadstropju, etažna CK na olje, vseljivo po dogovoru, cena 8,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Ljubljana, Šiška - prodamo trisobno stanovanje 70,15 m2 v 4. nadstropju, vsi priključki, zastekljen balkon, JZ lega, kopalnica in WC ločen, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 ODDAMO: ŠKOFJA LOKA- etaža vrstne hiše, 3ss z atrijem, BLED, RADOVUICA-2ss in 3ss, ŠENČUR- 2SS, PRIMSKOVO- hiša, PODREČA- enkratno 3ss. FRAST- 415 491, 041/ 597 441 KRANJ- KUPIMO hitro vseljivo garsonjero, hitro plačilo. FRAST- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PLANINA: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE 90m2, mirna in odprta lokacija, 15,5 mio. FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP- prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, CK, balkon, 3. nad, 9,7 mio. FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA 1- prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63m2, 10,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198_ PLANINA- prodamo ENOSOBNO + KABINET, 8,5 mio. FRAST- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo večje 1ss, 49m2, 2.nad, 9,4 mio. FRAST- nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo 2ss, 54m2, nizek blok, balkon, 10,6 mio. FRAST- nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 ZLATO POLJE: 3SS, 80m2, velik balkon, urejeno. FRAST- nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA- prodamo večje TRISOBNO stanovanje, 79 m2, 12,7 mio. FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel: 064 / 656 130 fax: 064 / 620 888 40 let se učimo učiti U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vpisujemo v programe strokovnega izobraževanja: Vodenje poslovnih knjig za d.o.o. začetek: 4.4. 2000 Vodenje poslovnih knjig za s.p. začetek: 10. 4. 2000 Prijave in informacije: telefon 656 138 www.lu-skofjaloka.si PODNART- prodamo manjšo vzdrževano HIŠO na parceli 1300m2 , 16,5 mio SIT. FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 DVOSOBNO STANOVANJE V TRŽIČU TAKOJ KUPIMO TAKOJŠNE PLAČILO. TEL.: 064 368 741 KRANJ PLANINA garsonjero, 29m2, CK, KATV, vseljiva aprila, oddamo. POSING 064 222 076 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA TRATA oddamo komfortno v celoti opremljeno, dvosobnp stanovanje v hiši, 70 m2. Predplačilo! POSING 064 224 210 (www posing.si) KRANJ, garsonjera, 24 m2, vsi priključki, komplet opremljena, Z lega, lepa z balkonom. Čena: 6,6 mio SIT. KRANJ, Zlato polje, 2 sobno, 52 m2, vsi priključki, pritličje, lepo vzdrževano, 30 let. Cena: 10 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ-PRESKA: V PRITLIČJU BLOKA PRODAMO GARSONJERO 17,97 m2,KLASIČNO OGREVANJE ZA 3,3 MIO SIT (32.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-MESTO: V 1.NADS. STANOV.HIŠE PRODAMO 1SS 20,78 m2, KLASIČNO OGREVANJE ZA 3,8 MIO SIT (37.000 DEM). PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-MESTO: V PRITLIČJU STANOV. HIŠE PRODAMO 2SS 43,60 m2, CK, S SOUPORABO VRTA ZA 6,7 MIO SIT (65.000 DEM) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIĆ-BISTRICA: V 8. NADS STANOV BLOKA PRODAMO 2SS S KABINETOM, CK, 60,12 m2 ZA 9,1. MIO SIT (88.000 DEM). PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-________ 300 ŽELEZNIKI lepo trisobno stanovanje 70,5 TRŽIĆ-RAVNE: V 3.NADS. STANOV. BLO- m2, CK, ISDN, KATV, zastekljen balkon, «A PRODAMO 2SS Z BALKONOM 58,32 nova oprema, prodamo I POSING 064 224 _-2, CK, ZA 8,5 MIO SIT (82.000 DEM). 210 ( www.posing.si) PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 KOKRICA- prodamo urejeno manjšo hišo, parcela 1000 m2, 26 mio. FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 MOJSTRANA v celoti obnovljeno enosobno stanovenje, 42 m2, 1. nad., balkon, nadstrešek za avto. Cena: 7.500.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) BLED-Alpski bloki, renovirano ensobno stanovanje, 35 m2, z vsemi priključki, delno opremljeno, prodamo za 8.550.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.posing.si) KRANJSKA GORA v naselju Slavka Črneta prodamo novejše dvosobno stanovanje, 57 m2, vsi priključki, opremljena kuhinja, za 13.900.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) ŽIROVNICA V MOSTAH prodamo trisobno stanovanje, 67 m2, balkon, TEL, KATV, za 8.755.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENO- ALI VEČSOBNO STANOVANJE. TEL.: 064 863 150_ STANOVANJE DO 50 m2, KUPIMO NA JESENICAH. GOTOVINA TAKOJ! TEL.: 064 863 150_ KRANJ PLANINA OPREMLJENO GARSONJERO 23 m2, BALKON, V III. NADSTROPJU NIZKEGA BLOKA, PRODAMO! POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA, MEDVODE TAKOJ KUPIMO STANOVANJE. TEL.: 064 396 741 KRANJ ZLATO POUE trisobno stanovanje, 79m2, l.nad., balkon, vsi priključki, v celoti obnovljeno, takoj vseljivo, prodamo. POSING 064 222 076 (www.posing.si) ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AIVI 594 kHz U£i_065 173 808 _ TRŽIČ prodamo več 2 in 3 ss. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 5518 KRANJ PLANINA prodamo garsonjero 23 in 29 m2, cena ugodna. BON nepremičnine, 362-990,041/759-003 5519 KRANJ PLANINA I ali prodamo 2 in 3 ss. BON nepremičnine 362-990, 041/759- 003 5520 V najem ODDAMO STANOVANJE v hiši -ločen vhod. B 245-165 5577 Zlato polje kupimo več garsonjer za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Kranj - prodamo garsonjero 27,40 m2 v 2. nadstropju z zastekljenim balkonom, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 6,7 mio SIT_ Kranj, Planina I - prodamo opremljeno garsonjero 22,19 m2 v 3. nadstropju, v sobi parket, vsi priključki, balkoni, vseljjivo maja, cena 6,5 mio SIT. Kranj, Šentvid - prodamo enosobno stanovanje 39,60 m2 v 3. nadstropju, vseljivo junija, cena 13,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Stražišče - prodamo enosobno stanovanje 36,90 m2 v 3. nadstropju, opremljena kuhinja, prenovljena kopalnica, V lega, vseljivo takoj, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo enosobno stanovanje 44,40 m2, v 3. nadstropju, z predele-nim balkonom, JV lega, vseljivo po dogovoru, cena 10 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II - v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje 67,10 m2 v pritličju, zastekljen balkon z izhodom na atrij, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje 59,90 m2 v 9. nadstropju, bivalna opremljena kuhinja, v sobah parket, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Ljubljana, Šentvid - prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 39,60 m2, v 2. nadstropju, po sobah kabinet, vseljivo julija 2000, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 SKIADIŠČNO TRANSPORTNI DELAVEC TRANSPORTNI DELAVEC; d.ć. 6 mes.: do 22.03.00; LT VOLNA D.O.O., KIDRIČEVA C. 75, ŠKOFJA LOKA POMOŽNI DEIAVEC DELAVEC V PROIZVODNJI PIJAČ; ndč ; do 23.03.00: VIPI D.O.O., BREZJE 76D, BREZJE; št. del. mest: 2 VZDRŽEVALEC PNEVMATIK IN VULKANIZER VZDRŽEVALEC PNEVMATIK - AVTOPRALEC; d.č. 6 mes.; do 21.03.00; ALPO - STORIT. IN TRGOVIN. PODJ., OPREŠNI-KOVA UL. 80, KRANJ BARVARSKI POMOČNIK BARVARSKI POMOČNIK; d.č. 6 mes.; do 22.03.00; LT BARVARNA D.O.O., KIDRIČEVA C. 75, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest: ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR ZA ZID. IN OMET., TESAR OPAŽEV (LAHKO TUDI S POKLICNO ŠOLO; ndč.; do 28.03 00; GARTNER DAMIJAN S.P., ŠEVUE 25, SELCA UPRAVIJALEC LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE UPRAVLJALEC LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE; d.č. 12 mes.; vozniški izpit kal. B; do 29.03.00; UNIOUE D.O.O , SAVSKA C. 34, KRANJ VOZNIK VILIČARJA SKLADIŠČNIK - VOZNIK VILIČARJA; d.č. 9 mes.; do 22.03.00; ISKRA'ERO D.O.O., SAVSKA LOKA 2, KRANJ MIZAR MIZAR; ndč.; do 07.04.00; HUDEUA D.O.O., PREDDVOR 114, PREDDVOR_ MIZAR; d.č. 6 mes.; do 23.03.00, ZADNIKAR FRANC S.P. MIZARSTVO, STARA C. 44, NAKLO KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - VARILEC V MEHANIČNEM SERVISU V ŠENČURJU; d.č. 12 mes.; do 21.03.00; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O, PRODAJALNA ŠENČUR, KRANJSKA C. 29, ŠENČUR_ SORTIREC IN STROJNIK; d.č. 12 mes.; tečaj za voznike viličarjev; do 30.03.00; DINOS KRANJ, SAVSKA LOKA 24, KRANJ PREDILEC PREDILEC VODITELJ; ndč.; do 22.03.00; LT PREJA D.O.O, KIDRIČEVA C. 75, ŠKOFJA LOKA SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; ndč.; do 07.04.00; HUDEUA D.O.O., PREDDVOR 114, PREDDVOR _ SLIKOPLESKAR; ndč.; do 23.03.00; SANDEX D.O.O., MLAKARJEVA 14, ŠENČUR FRIZER FRIZER; d.č. 6 mes.; do 14.04.00; DURIČ BARBARA S.P., PODLUBNIK 139, ŠKOFJA LOKA GRADBENIK GRADBENIK; ndč.; do 07.04.00; HUDEUA D.O.O., PREDDVOR 114, PREDDVOR TESAR TESAR; d.č. 12 mes.; do 29.03.00; UNIOUE D.O.O, SAVS- KAC. 34, KRANJ_ TESAR; d.č. 6 mes,; do 30.03.00: SGP TRŽIČ D.D., BLEJS- KAC. 8, TRŽIČ; šl. del, mest: 2_ TESAR; d.č. 2 mes.; do 23.03.00; GRADBENIŠTVO IN TRG. MAKSIMOVIČ K.D., BOROVŠKA C. 82, KRANJSKA GORA ZIDAR ZIDAR - TESAR; d.č. 12 mes.; do 23.03.00; ŽAGAR STANIS-LAV S.P.GRADBENIŠTVO, KRIŽE. SENIČNO 60, ZIDAR; d.č.12 mes.; do 27.03.00; UNIOUE D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ_ ZIDAR; d.č.12 mes.; do 29.03.00; UNIOUE D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ_ ZIDAR; d.č. 6 mes.; do 30 03.00; SGP TRŽIČ D.D , BLEJSKA C. 8, TRŽIČ; št. del, mest: 3_ ZIDAR; d.č. 2 mes.; do 23.03.00; GRADBENIŠTVO IN TRG. MAKSIMOVIČ K.D., BOROVŠKA C. 82, KRANJSKA GORA ZIDAR; d.č. 6 mes.; do 23.03.00; CESTNO PODJETJE D.D., JEZERSKA C. 20, KRANJ; št. del, mest: 2_ ZIDAR; d.č. 12 mes.; do 23.03.00; SANDEX D.O.O, MLA- KARJEVA 14, ŠENČUR_ ZIDAR, TESAR; ndč.; do 15.04.00; ČUFAR BOŠTJAN 8.P., RUDNO 16, ŽELEZNIKI_ ZIDAR; d.č. 6 mes.; do 27.03.00: MILAKOVIČ DRAGO S.P, MESTNI TRG 8, ŠKOFJA LOKA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA STROJNIK TGM; d.č. 6 mes.; vozniški izpit kat. B; do 30.03.00; SGP TRŽIČ D.D.. BLEJSKA C. 8, TRŽIČ POIAGALEC PODOV IN TLAKOV POLAGALEC PODOV; d.č. 12 mes; do 27.03.00; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA128, KRANJ KMETIJSKI TEHNIK KMETIJSKI STROJNIK; d.č. 12 mes.; do 18.04.00; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O., OBRAT CERKUE. ZG. BRNIK 115, CERKUE STROJNI TEHNIK DELAVEC V PROIZV. (MONTAŽA TV SATELITSKE OPREME): d.č. 4 mes.; do 22.03.00; SAT CONTROLD.O.O., POŽENIK 10, CERKUE; št. del. mest: 2 ELEKTROTEHNIK DELAVEC V PROIZV. (MONTAŽA TV SATELITSKE OPREME); d.č. 4 mes., do 22.03.00; SAT CONTROL D.O.O, POŽENIK 10, CERKUE; št. del mest: 2 RAČUNALNIŠKI TEHNIK VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKE STROJNE OPREME; d.č. 6 mes.; anglešški jezik - govorno; znanje programskih orodij; do 23.03.00; A0UASAVA D.0.0., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ GRADBENI DELOVODJA GRADBENI DELOVODJA; d.č. 12 mes.; do 29.03.00, UNIOUE D.O.O, SAVSKA C. 34, KRANJ GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK - VODJA GRADBIŠČA; d.č. 12 mes.; do 29.03.00; UNIOUE D.O.O, SAVSKA C. 34, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; d č. 12 mes., vozniški izpit kat.B; do 22.03.00; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 24, KRANJ ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; d.č. 12 mes.; vozniški izpit kat.B; do 28.03.00; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA K0- PER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 24, KRANJ__ EKONOMSKI TEHNIK, d.č. 12 mes.; angleški |. - govorno in pisno; znanje programskih orodij; do 22.03.00; KEM0MED D.0.0, KAUŠKAUL. 9, KRANJ_ RAČUNOVODJA; d.č. 3 mes.; angleški j. - govorno in pisno; znanje programskih orodij; do 23.03.00; BVG D 0.0., SAVSKA C. 34, KRANJ EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK POSLOVODJA. KOMERCIALIST, NABAVA BLAGA (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č. 24 mes.; angleški j. - govorno in pisno; znanje programskih orodij; do 23.03.00: ŠUMI ELEKTRO-NICS D.O.O, JEŠET0VA UL. 14G, KRANJ EKONOMIST EKONOMIST V RAČČUN0V0DSTVU; ndč.; znanje programskih orodij; do 22.03.00; L0KATEKS D.0.0., KIDRIČEVA C. 75, ŠKOFJA LOKA PROGRAMERSKI INŽENIR KOMERCIALIST, RAČUNOVODJA, PRODAJALEC - PRIPRAVNIK; ndč.; angleški j. - govorno in pisno, francoski j - govorno in pisno, nemški j. - govorno in pisno, znanje programskih orodij: Word, Excel; do 24.03.00; LEŠK0 0.0.0., TRUBARJEV TRG 10, KRANJ \ VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; d.č. 18 mes.; do 23.03.00; BOLNIŠNICA GOLNIK, KUN. 0DD. ZA PU. BOL IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ELEKTR0 PROJEKTANT; ndč.; angleški j. - govorno in pisno; do 23.03.00; LTH ŠK. LOKA.D.D.. KIDRIČEVA C. 66, ŠKOFJA LOKA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE PRODAJNI INŽENIR; d.č. 12 mes.; angleški j. - govorno in pisno, nemški j. - pisno; znanie programskih orodij; do 27.03.00; KEM0MED D.O.O., KALIšKA UL. 9, KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIOLOG STROKOVNI SODELAVEC; d.č. 12 mes.: angleški j. - govorno in pisno, nemški j. - pisno; do 28.03.00; KEM0MED D.0.0., KALIŠKA ULICA 9, KRANJ DOKTOR STOMATOLOGIJE ZOBOZDRAVNIK; d.č. 12 mes.; do 28.03.00; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, 0E ZOBNA POLIKLINIKA. G0SP0SVETSKA UL. 8, KRANJ MALI OGLASI TRŽIČ-MESTO: V STANOV.HIŠI PRODAMO OBNOVUENO 3SS, 75 m2 IN TERASO, CK, MOŽNOST PRIDOBITVE DODATNIH STAN.PROSTOROV NA PODSTREHI. VSELJIVO 09.2000. CENA 10.4 MIO SIT (100.000 DEM). PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO V POSLOV-NOSTANOVANJSKI ZGRADBI IZREDNO LEPO 4SS, VSI PRIKLJUČKI, 112,75 m2 ZA 13,5 MIO SIT (130.000 DEM). VSEUIVO DECEMBER 2000, MOŽNOST DOKUPA GARAŽE (ZA DVA AVTOMOBILA). PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 TRŽIČ-BISTRICA: ZA ZNANE STRANKE POVPRAŠUJEMO PO NAKUPU VEČ 3SS, 2SS IN 1SS. PRIMO d.o.o. Tel 564-550 , 524-300 KOKRA - Jezersko - Prodamo 3. sob.stanovanje , 83 m2, v I. nadstropju stan.hiše, CK-olje, k stanovanju pripada del zemljišča. Cena: 9.250.000 SIT. ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE (Plavž) - Prodamo 2. sobno stanovanje v stolpnici cca 56 m2, CK, balkon -VZHOD, KTV, vseljivo v mesecu juliju! Cena: 6.900.000 SIT. ASGARD Tel .064 863 -312; 041 673-048 JESENICE (Plavž) - Prodamo trosobno stanovanje v stolpnici, 71,57 m2, CK, balkon. Cena: 7.800.000 SIT. ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 KOKRA- Jezersko - Prodamo 2-sobno stanovanje, 69 m2, v pritličju stan.hiše, CK-olje, k stanovanju pripada del zemljišča. Cena: 6.160.000 SIT. ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 JESENICE - Prodamo trosobno stanovanje v bloku - 4. nadstropje, CK, adaptirano, 68,56 m2. Cena: 7.700.000 SIT ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJSKA GORA (center) - Prodamo garsonjero v športno posl. centru, 30 m2 in 12 m2 galerije, CK, tel., stara 7 let, KTV, 300 m od smučišča. Cena: 11.000.000 SIT. ASGARD Tel .064 863-3l2;041 673-048 RADOVLJICA - Prodamo 3-sobno stanovanje v hiši, 69 m2 uporabne površine, CK, II. nadstropje, KTV. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 KRANJSKA GORA - Prodamo dvosobno stanovanje, 54 m2 v bloku, opremljen, IV. nadstropje, ugodno. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel .064 863-312; 041 673 - 048 KRANJSKA GORA - Prodamo apartma, 42 m2 v 3. nadstropju, opremljeno, CK, zastekljen balkon. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 BOH. BISTRICA- Prodamo 3.s.st. - l.nad., 90,30 m2, 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 LESCE - Prodamo garsoniero v bloku 22 m2, CK, 3.nad., tel., balkon, klet. Cena: 4.6Q0.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo 3 s.st. v bloku, 79, 52 m2 , CK, balkon - pogled proti Bledu, 1nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 - 312; 041 673 - 048 KR. GORA - Tgc - Prodamo 3. s.st.. 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena: 16.300.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 MAGIČNI CENTER EE!EQ 0904315 Aji^ vedeževanje, svetovanje;uC^v.^|t5^ pomoč Sftlžfižr/mln KRANJSKA GORA (Čičare) - Prodamo garsonjero v bloku, II. nadstropje, 25 m2 stanovanjske površine, opremljeno, klet. Cena: 8.100.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673 - 048 Kr. Gora (Bezje) - Prodamo nadstandardni apartma 34 m2, CK, opremljen, lep pogled na smučišče. Cena: 11.300.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 HRUŠICA - Prodamo novejše 3-sobno stanovanje v bloku, neopremljeno, 84 m2, II. nadstropje, CK, balkon. Cena. 12.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 b73 -048 Prodamo: KRANJ (center) - dva večja 1 SS 60 m2 v pritličju hiše, popolnoma obnovljena, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ - starejše 1 SS 61 m2 v 2.nad. stanovanjske hiše, cena 122.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Planina 2) - garsonjera 29 m2 v 6.nad. za 6,8 mio SIT z opremo, KRANJ -1 SS 39 m2 v 2.nad., cena = 5,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (v bližini avtobusne postaje) - 3 SS 70 m2 v 5. nadstropju, z obnovljeno kopalnico in kuhinjo, cena = 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj. tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Prodamo: KRANJ (center) - 3 SS 127 m2 v l.nad., klasično ogrevanje, cena ■ 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: TRŽIČ - 1 SS 47 m2 v 3.nad. z vsemi priključki, cena =7,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, možna je tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, vse informacije na agenciji K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS + 2 K 89 m2 v 3. nad, brez opreme za 60.000,00 SIT/mes, 3.mesečno predplačilo, KRANJ -center 3 SS 70 m2 v 1nad., cena = 60.000,00 SIT/mes, vrstno hišo na Drulovki in samostojno hišo na Rupi, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: ŠKOFLA LOKA - 2 SS 70 m2 v l.nad. v hiši, cena = 45.900,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 VOZILA DELI Prodam doma narejeno PRIKOLICO (ojačana). Tt 632-089, 263-295 Janko 5432 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. BT 654-110 5450 Prodam GOLF II karoserijski in motorni deli. B 041/521-197 sm Prodam GUME za NIVO Semperit, 175/16 na platiščih. TS 031 /69-28-27 5530 Prodam PRIKOLICO za osebni avto z A testom. "B 041/565-035, 862-999 ssas VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PRE-PIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, S.P. 241-168, GSM 041/730-939 16 Kupim DAEVVOO LANOS ali NUBIRA, star 2 leti, od 1. lastnika, metalik barve. "S 24- 55-23 4731 Kupim R CLIO TVVINGO ali FIAT PUNTO. Sem resen kupec. "B 041 /833-493 5560 AX BENCIN, star do 8 let od prvega lastnika, kupim. "B 041/718-856 5578 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600, 041 /668-283 4 ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) "B 634-148 in 0609/632-577,041/632-577 s TRANSPORTER 2.4 D, I. 95, FURGON, bel, ABS, SV, EO, AR, VVEBASTO, meglen- ke, reg. 6/2000, zelo ohranjen, 1.450.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 1086 JEEP FORD EXPLORER 4.0 I, I. 96, met. zelene, klima, ABS, 2x AB, el. oprema, usnje, s.s treha, ALU, nepoškodovan, 3850.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 2594 Prodam MAZDO 626 2.0,1. 91 ali menjam za manjšega. "B 323-291 3169 CLIO 1.2 BEBOP, 1.96, 60.000 km, servisna, rdeč, reg. 2/01, 880.000 SIT AVTO LESCE 719-118 3500 [^GANTAR mM ti Bratom Praprotnik 10, NAKLO Wmmm—J M/L« 064/47 1 -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH *<*^ BLAŽ.LCEV¥MOHROEF OMEGA 2.0 I, 16 V, I. 97, rdeča, reg. 2/01, klima, ABS, 2x AB, elek. oprema, rolo, servisna, 2450.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 3653 FORD SIERRA 1.8,1. 87, modra, s.streha, 350.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 3938 GAVALA.d.o.o.- odkup, prodaja in prepis rabljenih vozil ter menjava staro za staro. 'B 243-041/041/673-726 4338 FIESTA 1.1 DISCO, I. 93, met. srebrna, 650.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 4549 Prodam JUGO 45, I. 89, registriran avg./00, ugodno. "B 040/264-810 4662 Prodam MAZDO 323 F, 2.0, 16 V, el. paket, šibedah, črne barve, lepo ohranjena, cena ugodna! "B 24-55-23 4730 A 4 1.9 TDI, I. 98, 80.000 km, bel, 110 km, 4 x AB, avt. klima, ALU, el. oprema, 1. last., servisna, reg. 2/2001, kot nov, 3.525.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 4935 MAZDO 323 SEDAM 90 I. 48000 km, prvi lastnik, R 4 I. 89 GTL, 70.000 km. TI 324- 501 5026 Prodam R 5 CAMPUS, l. 90, 5 vrat, rdeče barve, dobro ohranjen. TB 646-345 5448 Prodam R 4 GTL, I. 91. "B 714-504 5459 Prodam NISSAN SUNNY SLX 1.6, reg. do 10/00, 98000 km, cena po dogovoru. "B 557-536 ali 041 /745-677 5470 Prodam FORD ESCORT 1.8 D CLX I. 91 karavan, rdeč, reg. september 2000. "B 401-282 5487 Prodam LADO NIVO v zelo dobrem stanju. "B 695-070 5493 Prodam DAIHATSU CHARADE, I. 90, 85000 km, reg. do 10/00, cena po dogovoru. "B 561-938 5501 UGODNO PRODAMO R 5 BYE BYE 5 v, I. 96, CLIO 1.2 RL 3 v, I. 95 in I. 93, CLIO 1.4 RT 5v, I. 95, MEGANE SCENIC RT 1.6 I.96, ŠAFRANE 2.5 I.99 testno vozilo! ESPACE 2.0 16 V I. 2000 testno vozilo! CIMOS C 25 D Furgon I. 89, MAS-TER šasija s kesonom in cerado 3.5 t sk. teža, I. 99. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. "B 428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o.Cerklje 5510 Prodam FIAT PUNTO 55 S, 1.95, zelo ohranjen, črne barve, 60 000 km. "B 710-046 ali 041/861-783 5529 UNO 45,1. 92, met siv, reg. 11/2000, 3 v, 320.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 . 5532 ASTRA 1.6 IGT, I. 93, metalic, 3 v, DCZ, SV, SS, AR, ohrajena, 950.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 5533 PUNTO 75 SX, I. 95, met rdeč, 5 v, CZ, ES, 1. lastnica, 84000 km, 980.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 5534 MAZDA 323 F 1.6 i, I. 91, met zelena, 124.000 km, reg. 1/2001, SV, CZ, AR, kat. 745.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 , 5535 R4 GTL, I. 91, 117.000 km, bela, reg. 8/00, ohranjena, 215.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 5536 BMVV 326 i, I. 93, 128.000 km, reg. 2/2001, ABS, SV, AR, TS, kot nov, 1.660.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 5537 Prodam SUZUKI SVVIFT GLI 4 WD, I. 91, reg. do 1/01, redno servisiran. B 697-218 5555 Prodam FIAT PUNTO, I. 95, 71000 km, lepo ohranjen. B 041/725-225 5556 Poceni prodam zelo ohranjen JUGO SKALA 55. Podbrezje 31 5559 Prodam FIAT UNO 564 87, ugodno. 1B 331- 5564 Prodam JUGO 55, •B 715-614 86, cena 80.000 SIT. 5575 R TVVINGO, 1.98, 13000 km, ocean metalne barve, prodam. Đ 228-173 5586 R CLIO 16V I. 91, črne barve, servo volan, električna stekla in ogledala, Remus izpuh, avtoalarm, avtoradio CD, dva kompleta gum, redno servisiran, lepo ohranjen. B 310-682, 041/681-045 ZAPOSLITVE Neposredna prodaja tehničnih artiklov -najboljši pogoji za redno zaposlitev, odličen zaslužek zagotovljen. 041/991-564 3876 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Ni prodaja. B 557-995, 041/604-413 4305 Podjetje M-EXPRESS d.o.o. išče pogodbene partnerje za prevoz pošiljk z lastnim kombi prevozom za področje Gorenjske. B 361-441 4315 K sodelovanju vabimo osebe, ki imajo dovolj prostega časa in voljo do dela z ljudmi. Možnost redne ali pogodbene zaposlitve. B 041/864-373 od 10.-19. ure 4397 *2ET j0fk 4BF Mm M MMf 400 več delavcev za delo na montaži v Muenchnu v Nemčiji Stanovanje preskrbljeno. Rok pogodbene zaposlitve je do 9 mesecev. Zahtevana izobrazba je elektro ali kovinske stroke. Zaželena starost je od 20 do 30 let. Vse dodatne informacije dobite osebno na našem naslovu. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: DAMA, d.0.0., Nikola Tesla 1, 4000 KRANJ. MARUTI 800 CITY STAR, i.96, 50.000 km, 1. last., reg. 7/2000, ohranjen, 440.000 SIT. AVTO LESCE 7 1 9-118 4382 FAVORIT LX, I. 93, rdeča, 350.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 4386, PASSAT 1.6 CL, I. 91, met srebrn, alarm, CZ, ohranjen, 790.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 4548 ŽELITE PRODATI VAŠ AVTO TAKOJ? Oglasite se ali pokličite TALON, d.0.0., PE Zg. Hitnje 32 TMJ^z 064/316-180, kjer vas čaka seznam kupcev. Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. V orodjarni na BI. Dobravi zaposlimo PROGRAMERJA - KONSTRUKTERJA za CNC obdelovalne stroje. Zaželjeno znanje AUTOCAD ali PROE. "B 041/668-915 4443 Iščemo NATAKARICO ali dekle za priučitev za delo v okrepčevalnici. "B 041/682-219 4M5 Zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami. S 041/390-370 4896 Zaposlimo NATAKARICI za delo v gostilni Sora v Žireh in dnevnem baru Sonček v Škofji Loki. V baru Sonček občasno zaposlimo tudi študentko. "B 041/77 47 37 in 622-723 4910 NOVA REVIJA d.o.o. nudi redno zaposlitev, možnost dela tudi za študente in dijake. "B 0609/632-072, od 10. do 11. ure 5050 Pogodbeno zaposlimo dekle za delo v šanku. "B 25-21-057, 041/623-571 5161 Zaposlim VOZNIKA C kategorije za mednarodne prevoze na kamionu do 7,5 t. TP 041/767-236 5376 ZAHVALA . Ob boleči izgubi ljubljene žene, mamice, hčerke, sestre in tete MIRE MELINEC roj. Gorjanc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje ter za ustna in pisna sožalja. Se posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Cirilu Berglezu in gospodu Vinku Malovrhu. Žalujoči vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je svojo življenjsko pot prehodila naša mama, babica in prababica VILMA LEGAT rojena Lang Od pokojnice se bomo poslovili danes, v torek, 21. marca 2000, ob 16. uri na tržiškem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI Tržič, Kranj, Selca, Dvorska vas ZAHVALA V 66. letu starosti se je za vedno ustavilo dobro srce dragega moža, atija, starega ata, brata, strica in tasta IVANA PLEVEL z Milj 28 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem \ in vsem, ki sle nam v tem težkem času stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, vse darovano v dober namen in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala za vse dr. Andreji Merše, vsem ste olajšali trenutke bolečine, g. župniku Cirilu Isteniču iz Šenčurja za lep pogrebni obred, GD Visoko - Milje, za govor in spremstvo, delavcem Merkurja, delavcem Živil in podjetja Grasto, d.o.o., Pogrebni službi Navček, pevcem skupine Krila in trobentaču za res lepo zadnjo pot. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena HVALA. Žalujoči: žena Rezka, sin Klemen, hčerki Tanja in Vida z družinama in ostalo sorodstvo Milje, 14. marca 2000 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrla SLAVICA SEPETAVC delavka Agencije RS za plačilni promet, podružnice Kranj v pokoju. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Nekdanji sodelavci OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 74. letu starosti umrl ljubljeni mož, oče in stari oče FLORIJAN BULOVEC, st. Od njega se boste lahko poslovili danes, v torek, 21. marca, od 12. ure dalje v mrliški vežici na pokopališču v Kranju. Pogreb bo v ožjem družinskem krosu. Žalujoči: žena Ančka, sinova Miran in Florijan z družino Kranj, 18. marca 2000 ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame FRANČIŠKE PETERNEL roj. Vodnik iz Delnic se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za njihovo skrb v času njene bolezni in pomoč pri pogrebu. Posebna zahvala skrbni zdravnici dr. Crvovi in osebju ZD Gorenja vas in Šk. Loka. Hvala_ snahi Katarini za dolgotrajno požrtvovalno nego. Hvala g. župniku BoflCl za lepo opravljen obred in pevcem za čustveno zapete pesmi. Remcovi marec, 2000 Torek, 21. marca 2000 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Prodajamo enoletne KOKOŠI po 100 sit. Tt 613-505 5447 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Gorje 15, 725-427_5472 Prodam TELETA simentalca težkega 130 kg. Tt 564-426 5495 KRAVO simentalko, jalovo, težko, prodam. Tt 431-352 5552 Mlade OVCE za pleme prodam in menjam ovna. T! 403-611 5583 Prodam TELIČKO, staro 14 dni. Tt 802- 03 6 5588 ŽIVALI KUPIM Kupim bikca simentalca do 100 kg Tt 041/920-699 5484 Kupim BIKCA simentalca, težkega 120 kg. Tt 43-11-62_55£7_ Kupim več TELET stare do 14 dni. Tt 041/383-924 5567 Zaposlimo dve simpatični dekleti za delo v strežbi med vikendom, v dnevnem baru, v Bistrici pri Tržiču. Tt 031/540-544 5485 Zaposlimo mlajšega strugarja z voljo do kovinskih del. Pisne prošnje pošljite na naslov: Zaletel, Prušnikova 118, 1210 Ljubljana Šentvid 5502 Zaposlim tanta za pomoč pri IZDELAVI PONJAV (lahko priučitev). Tt 061/152-4664 delvnik med 8. in 15. uro_55(m Takoj zaposlimo več DELAVCEV v kamno-seštvu z možnostjo priučitve. Tt 211-836, f?1-845 in 0609/643-014 5506 BAR na Bledu zaposli dekle za fanta za gtrežbo, Tt 744-044 5511 Izkušenega PRODAJALCA za prodajo RASTLINJAKOV za vrtičkarje, iščemo. Odličen zaslužek. Tt 801-000, 040/292- 604 5573 PRIJAVE PO TEL. 061/168-16-91. BIO NOVA SKK Osnovna šola prof. dr. JOSIPA PLEMLJA Seliška 3, 4260 BLED tel.: (064) 743-935 fax: (064) 741-420 OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Seliška cesta 3, Bled razpisuje prosto delovno mesto TAJNICE s polnim delovnim časom za določen čas nadomeščanje delavke na bolniškem in porodniškem dopustu (začetek dela: druga polovica aprila 2000 oz. po dogovoru) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA GORENC G *ireiic 4 .o.«. Osebni računalniki Tiskalniki - Monitorji Računulniške komponente Dodatna računalniška oprema Računalniške mreže Programska oprema (Microsoft) Predelave in dodelave osebnih računalnikov Programi za vodenje podjetij, trgovin in programi po ielji kupca Računalniške blagujne (POS), čitalci črtne kode, blagajniški pulti, predali za denar... Potrošni material, tonerji, riboni, črnila... Diskete, boxi za diskete, CD-ROMI, kabli, preklopniki... EPSON Hemlett Packard FVfITSU Star CANON LEXMARK SONY3M Maxell Verbatim Logotech Creative Labs Diamond ATI Miutor Iščemo dekle za pomoč v strežbi. 041/724-090 Iščem delo ĆISTILKE ali gospodinjske pomočnice, dopoldan. Tt 041/599-873 5579 V lokalu v Godešiču zaposlimo NATAKARICO z možnostjo redne zaposlitve. Tt 041 /735-876 5585 Honorano zaposlimo dekle za delo v strežbi v i^ni v okolici Kranja. Tt 041/682-228 5515 KOČA na gozdu, Vršič, iščemo KUHARICO ffJJOletno sezono. Tt 041 /33-00-63 5521 Mlajša upokojenka išče HONORARNO DELO - pospravljanje, likanje ali pomoč v 9ostinstvu. Tt 558-837 5522 NI POMEMBNO KOLIKO STE STARI IN NITI KAKŠNEGA SPOLA STE! ZA NAS JE POMEMBNO DA IMATE VOLJO DO DELA IN POTREBNO PO DENARJU. ZAPOSLILI VAS BOMO REDNO ALI HONORARNO. Tt 651-060_5554 ^gPoslimo AVTOLIČARJA. Tt 431-023 5558 KQj^"ega PRODAJALCA ali mlajšo UPO-na tNK0 za prodajo medicinskih aparatov Qc(|.^i'h sejmih po Sloveniji ŽIVALI iscemo. ' 064/801-000, 5571 Trgovina FLIS sprejme naročila za PIŠČANCE PITANCE, 19 tedenske JARKICE in PU-RANE. Tt 733-236_3337 Prodam-SIMENTALKO staro dve leti za pleme. Dvorska vas 19, Begunje 5431 Prodam dve brejo KOZI srnaste pasme. Tt 721-584 5435 Prodam TELIČKO simentalko, staro dva meseca. Tt 041/289-372 5437 PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 242-300, 242-600 Za MATERINSKI DAN naklonimo majhno pozornost svojim mamam, babicam s čestitko v Gorenjskem glasu za samo 650.- sit. Pokličite nas po telefonu: 214 247 ali 214-248. UJM Mium' f:064/,l4l121. /tnr u u t i /i ifd l Sučeva 27- Kranj Vse za telefon in M/VXON,f»HILJF>S, ERICSON, SAMSUNG.PANASONIC, NOKIA, MOTOROLA MOBIČUK, REGL J A, OETEL.,Rt_AVCfitK NOVO: 3»ms.urtsj 22CO Dodatna oprema za GSM NE PREZRITE - VSAK TOREK IN PETEK IZLETNIŠKI KAŽIPOT v Gorenjskem glasu in vsak četrtek na Radiu GORENC! Zaradi izrednega povpraševanja po knjigi BOUG ŽEGNJAJ ZNAČILNE PREKMURSKE IN PRLEŠKE JEDI smo se dogovorili, da je knjiga na voljo tudi v maloogfasni službi Gorenjskega glasa Kranj, Zoisova 1, (avla)* PRVOMAJSKI POČITNIŠKI KLUB 2 GORENJSKIM GLASOM in turistično agencijo INTOURS NOVO LETO JE ŽE MIMO IN ŽE SE VAM PORAJAJO MISLI, KAM NA PRVOMAJSKI ODDIH. ^ D.TCU ,p ČE STE MED TISTIM,, K, STE NOVO LETO PREŽIVELI Z NAMI, POTEM JE TU ŠE ENA PRILOŽNOST, DA ZABAVO PONOVIMO! ČE PA ZA NOVO LETO NISTE BIL, Z "%'.™™^"?E%f ° SE NAM PRIDRUŽITE NA RAJANJU DOBRE VOLJE IN SMEHA. ŽE SLIŠI SE ZABAVNO, KAJNE? V CENO NAŠIH MINI POČITNIC JE VKLJUČENO: • 3 x polpenzion - Mača dobrodošlice - zabavni večer/ z živo g/astoo • t x svečana večerja • otroški vrtec • kopanje v zaprtem bazenu - iskanje izgubljenega zaklada • tombola • drutabne igre z nagradami (mmmgmoiLAs NEOBVEZNA DOPLAČILA: - enoposteljna soba 4.000 SIT - avtobusni prevoz Jesenice - Kranj - Ljubljana - Krk in nazaj 5.500 SIT BRALKAM IN BRALCEM Gorenjskega glasa nudimo naslednje ekskluzivne ugodnosti: • v primeru, da plačate celotni znesek teleta* Vem primerno 5 % popust . obročno plačilo na 6 čekov (trije zapadli Sele po odhodu) A TO ŠE NI VSE: MED VSEMI NOVIMI NAROČNIKI GORENJSKEGA GLASA od prvega maja do 30. septembra bomo itirebatt enega dO* bitnika, ki bo prejel super nagrado: POČITNICE ta 2 osebi na KA* LABRIJL Počitnice vključujejo avtobusni prevoz, Ljubljana - Kalabrija -Ljubljana, 7 x nočitev z zajtrkom v Villageu Albatros in seveda stroške predstavnika. MED VSEMI DOSEDANJIMI NAROČNIKI (v naročniški evide niči do 30. 4. 2000), bomo izžrebali enega dobitnika, ki bo prejel nagrado: BREZPLAČNO namestitev v hotelu na otoku Krfu. Dobitnik nagrad mora stroške prevoza na Krf kriti sam, ti pa znašajo 20.000 SIT. NAGRADE NISO PRENOSLJIVE IN VNOVČLJIVE! UGODNOSTI BOSTE deležni LE V PRIMERU, če IZPOLNITE KUPON in ga pošljete na naslov Gorenjskega glasa. PRIJAVNICA ZA PRVOMAJSKI POČITNIŠKI KLUB NA OTOKU KRKU I Ime:_ _ I CENIK MIN! POČITNIC HOTEL PALAČE 28. 4. - 1 . 6. CENE NA OSEBO V 1/2 SOBI ODRASLI OTROCI DO 12 LET 3X POLPENZION 18.000 SIT 9.000 SIT DEPANDANSA TAMARIS CENE NA OSEBO V 1 /2 SOBI ODRASLI OTROCI DO 12 LET 3X POLPENZION 15.000 SIT 9.000 SIT Če ste že naročniki, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Podrobnejša navodila bodo prijavljeni prejeli na dom, dodatne informacije o počitniškem klubu na otoku Krku posreduje INTOURS, Turistični Boutique, Prečna 8, Ljubljana, tel. 061/130 35 50. PONUDBA VELJA ZA PRVIH 200 BRALCEV OZ. DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST!!! NOVI NAROČNIK I Priimek: 1 Naslov: I Poštna številka in kraj:, J Telefon: j Št. potnikov: I I (t.j. odraslih, ki bodo odšli na Krk poleg vas) Št. otrok do 12 let: Ime: Priimek: I I I ■ i I L Poštna številka in kraj: Telefon:_ Časopis začnite pošiljati dne: Podpis naročnika: Obkrožite artikel presenečenj«, ki ga želite prejeti: I J eno trimesečno naročnino v enem od trirne- J sečij leta 2000 ali j en celodnevni izlet z ekskluzivnim progra-1 mom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjs-1 kega glasa, po vaši izbiri, kadarkoli do sobo-1 te, 6. januarja 2001 ali j tri reklamne artikle Gorenjskega glasa (ano-j rak, hlače in pokrivalo iz nepremočljivega . materiala) Poleg tega imate kot naročnik še 20 % popust J ____ pri naročanju malih ogiasov in naših izletov. J PPt M* o6*«W RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK ZADNJE NOVICE imHn \ PREDOSUE 34 Kranj II ^UNRK^A TEL: 064 341 110 del. čas: 9. - 19., AmMf< m \ «dbota 9. -13. SALON LJUBLJANA - Črnuče Pot k sejmišču 32 (megamarket ŽIVILA) TEL.: 061 189 74 80 Del. čas: 9. - 19., sobota 9. - 13. ure IZREDNO UGODNO NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU * KREDIT DO 5 LET * OBROČNO ODPLAČEVANJE * BREZPLAČNI PREVOZ DO STRANKE * STROKOVNA MONTAŽA (BREZPLAČNO ZA POHIŠTVO ALPLES, MALI PRINC) OD HTORKA DO RkHTKA bo dežurna novinarka - MM * M i* M Renata Škrjanc telefon: 064/201-42-00 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l I bomo pisali Halo, Iz spalnice na deponijo? Za stanovalce le malo upanja. Lastnik deponije slednje in moteče ograje ne namerava odstraniti. Stražišče, 21. marca - Stanovalci ulice Laze 6, kot se po novem imenuje območje nekdanjih stražiških opekarn, pravijo, da živijo tako rekoč na odpadu in skozi okna že več let gledajo kupe želez-ja, omenjeno deponijo pa je lastnik pred časom še ogradil z žično ograjo, ki jo je namestil tik pred njihova okna. V hiši, ki je bila nekoč last kranjskih opekarn, živi v štirih stanovanjih enajst stanovalcev, ki so stanovanja odkupili. Pravijo, da niso nikoli pomislili, da jim bodo pred nosom zgradili odlagališče in bodo dan za dnem zrli v kupe zarjavelega železja. Stanovalka Katja je povedala, da je bil nekoč okoli hiše urejen vrt, zdaj pa ji je nerodno pred obiskovalci, ki vidijo smetišče, pred okni pa visoko ograjo. "Z deponijo smo se tako ali tako morali sprijazniti, želimo pa, da bi lastnik podjetja Saning vsaj nekoliko umaknil ograjo. Sicer pa smo tukaj pozabljeni in odrezani od sveta, saj do nas vodi luknjasta in dotrajana cesta, poleg tega pa nimamo niti ene javne svetilke. Očitno je tudi občina pozabila na nas in prav bi bilo, da bi se kranjski župan Bogataj kdaj oglasil tukaj, stanovalci pa želimo tudi sestanek z lastnikom deponije, "je dodala stanovalka Kristina. Očitno so njihove želje preveč optimistične, kajti gradbeno podjetje Saning International svoje deponije z zemljišča, ki ga je pred dobrimi osmimi leti kupilo od KOGP Kranj, ne namerava preseliti, niti umakniti moteče ograje. "Ograja okoli deponije, kjer so shranjeni žerjavi in ostala gradbena oprema, mora biti ne le zaradi varnosti, ampak tudi zaradi zavarovalnice, ki sicer premičnin in nepremičnin ne hi zavarovala. Uradni geodet je določil mejo. Delali smo po pravilih, verjetno pa stanovalce naša deponija res moti, saj so z njo izgubili vrtove, ki so jih na tem zemljišču imeli na črno. Enega od stanovalcev, ki je brez dovoljenj zgradil izhod in stavbe pa verjetno moti tudi zato, ker smo mu onemogočili uporabo tega izhoda, ki bi ga tako ali tako moral odstraniti, "je pojasnil Rudi Velkavrh, direktor podjetja Saning International ter dodal, da je območje nekdanjih opekarn s prostorskim planom tuko ali tako predvideno za razvoj gospodarskih dejavnosti, s čimer se bodo stanovalci slej ko prej morali sprijazniti. In z motečo deponijo očitno tudi. • R. Skrjanc Cokle Včeraj ob pol devetih dopoldan se je začela koledarska pomlad, občanke in občani Jesenic so praznovali občinski praznik. V prazničnem programu je bil tudi tradicionalni Jožefov sejem na Čufarjevem trgu, ki je se zaključil predvčerajšnjim, na njem pa je bilo možno kupiti po znosnih cenah praktično vse, od suhe robe do svežih jagod, od rezanega cvetja do zimskih bund, itd. Ker je pomlad sezona vsakoletnih Čiščenj okolja, ni nobeno naključje, da so bile grablje in metle med najbolj iskanimi artikli na Jožefo-vem sejmu. Prodajali pa so tudi lesene cokle, imenitno obuvalo za poletne dni. "Dva tisoč tolarjev stane en par, "je povedal prodajalec cokel. "Ja, ampak lani septembra na tržiški Šuštarski nedelji je bila cena samo 1.500 tolarjev za par najboljših cokel, "je skušal malce "glihati" potencialni kupec. "Lahko da. Ampak lani je bilo lani - letos je pa letos, "je bil neizprosen prodajalec. Sezona za cokle pač šele prihaja in zato so tudi cene trmaste, kot je vselej na začetku sezone. Ker je na Gorenjskem kar nekaj izdelovalcev odličnih cokel, pa si upamo napovedali: na Šuštarski nedelji 3. septembra v Tržiču bodo prodajalci cokel krepko prilagodljive/si kot tokrat na jeseniškem Jožefovem sejmu! GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si 6BD Gorenjska borzno posredniška druiha d.d. ŽELITE KUPITI AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI KADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete, nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK NAMI- -> naprej KoroSka \ i, Kranj tel.:38010-15, 3&O10-16 korafc 52-letni P. J. osumljen povzročitve splošne nevarnosti PV Matičk' pri Sv. Duhu gorelo Škode je za približno tri milijone tolarjev. Med gašenjem se je ponesrečil eden od gasilcev. Sv. Duh pri Škofji Loki, 21. marca - V soboto, 18. marca, minuto čez 11.20 je zagorelo gospodarsko poslopje ob stanovanjski hiši pr' Matičk' pri Sv. Duhu. 52-letni P. J. osumljen storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ogenj je pogasilo 44 gasilcev iz prostovoljnih društev Škofja Loka, Zabnica in Virmaše-Sv. Duh, ki so preprečili, da bi se razširil še na stanovanjsko hišo in druga gospodarska poslopja. Kljub hitri intervenciji je zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja, hleva in šupe, ogenj pa je delno zajel še ostrešje stanovanjske hiše. Škode je za približno tri milijone tolarjev. Med gašenjem se je ponesrečil eden od gasilcev, ki so ga odpeljali v škofjeloški zdravstveni dom, od tam pa v ljubljansko bolnišnico. Škofjeloški policisti, ki so požar Kršil prepoved kurjenja na prostem Žirovski vrh - Kriminalista Policijske postaje Škofja Loka sta po ogledu kraja požara, do katerega je v Žirovskem vrhu prišlo minulo soboto okoli 18. ure, sta ugotovija, da gaje z nevestnim ravnanjem povzročil 31 -letni I. L. iz Žirovskega vrha, saj naj bi kuril v času prepovedi uporabe odprtega ognja na prostem. S tem je kršil Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Pogorelo je pol hektarja travnika in podrast ob gozdu • S. Š. obravnavali, sumijo 52-letnega P. J. storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. P. J. naj bi v soboto opravljal remontna dela na dvižnem transporterju za gnoj ob gospodarskem poslopju. Pri demon-taži pokrova reduktorja naj bi uporabil kotno rezilko, s katero naj bi odrezal glavo zarjavelega vijaka. Pri delu naj bi bil nepaZ' ljiv, tako da naj bi iskre izpod rezilke letele v šupo. V šupi je bila shranjena suha stelja in slama, ki se je zaradi isker vžgala. • H. J., foto: S. S. Zreb za Alojzijo, Anico, Maksa, Olgo in Zlato Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa tudi v letu 2000 občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Enako kot prejšnja leta, tudi letos vsaj dvakrat mesečno z žrebom med vse udeleženke in udeležence Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem izletu najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za izrabo izbrane nagrade je kadarkoli do sobote, 30. septembra leta 2001. Da, skoraj poldrugo leto časa je za koriščenje nagrade. Za sodelovanje v anketah je bil peti letošnji žreb včeraj, prvi dan prve koledarske pomladi v tretjem tisočletju, naklonjen petim anketirancem, s katerimi smo se predvsem pogovarjali o naši novi redni mesečni prilogi "LOČAMKA", kije danes, tretji torek v marcu, izšla že tretjič. Nagrajenci so: Alojzija CEGNAR, Kidričeva 20, Šk. Loka; Anica ENGELMAN Sv. Duh 88; Maks KAJBA, Pod Plev/io 105, Šk. Loka; Olga JELOVĆAN, Jelovica 4, ter Zlata HOMEC, Dolenja Dobrova 29. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vse štiri izžrebanke in izžrebancu vabimo, da najkasneje do vključno petku, 24. marca 2000, do 14.00 ure pokličete tajništvo uredništva Gorenjskega glasa, telefon 064/ 201 -42 - 00, če želite nagrado. Zatem Vam nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede izra~ be nagrade ter ostalih formalnosti. Gore/ijkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkou doslej že povabili k sodelovanju v 'Glasovih' anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, Prl~ pombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti• tudi letos (in naprej) bomo podobne ankete se izvajali in tudi žrebali imenitne nagrade. ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo delno jasno, v sredo in četrtek pa pretežno jasno. V četrtek popoldne se bo od zahoda postopno pooblačilo. Padavin pa še ne pričakujemo. DAN VREME T min / T max TOREK -5/8 SREDA -3/ 11 ČETRTEK -2/13 DANES LOCANKA, V PETEK Ločenko dobilo vsa gospodinjstva v škofjeloški regiji, Bohinjske novica vsa v občini Bohinj - hrezplačn