fâb 62 let Gqrenjski časnik od leta 194^ PíYt PREDHODNIK TEDNIK GORfNfEC ttTA I9OO TOREK, 28. jULijA 2009 Leto LXII St. 59, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja os torkih m 09 petkih naklada: 22.000 IZVODOV W. GO R n NISKT C lAS. SI pri Ruski Neponovljivo ozračje visoke svečanosti in topline neuradnih odnosov. Mariana Ahačič setemu stoletju vtisnila neiz- Vodja dele^dje Ruske fe-..............................................................................brisenin tragičen pečat," jev deracije Ljubov Konstanti- Vršič • Tudi letos je na zad- slavnostnem nagovoni med novna Sliska, namestnica njo nedeljo v juliju Druitvo drugim dejaJ Gantar. "Mno- predsednika ruske Dume, ruskih spomin a žice vojakov je pahnila v blat- pa se je Slovencem tudi to- i- ne strelske jarke in jih za ved- krat zahvalila za ohranjanje v no vklenila v trajen kolektivni spomina na tragično premi- snežnem plazu, pripravilo spomin na vojno grozoto. V nule ruske vojalœ, ter pouda- umrli pominsko slovesnost ob nečloveških bojih je vojna rila, da je "ozračje na sloves- ski kapelici pod Vršičem, združila vojake različnih na- nosti neponovljivo, saj zdru- UdeležQo se je ]e nekaj sto rodnosti In veroizpovedi. Na žuje visoko slovesnost ter to- obiskovalcev ter številni viso- viso- te boje nas danes - med dru- pHno neuradnih stikov", ^usi- gim - spominjajo številna vo- Matjaž Kmecl, slavnostni goje. Častni pokrovitelj, pred- jaška pokopališča, posejana vomik iz vrst Društva Slovenije sednik Državnega po ozemlju Slovenije, ki iz- Siovenija-Rusija, je spomnil vel Gantar je slovesnost pričujejo človekovo krhkost, na žalostno zgodovino naših označil za posebej prijazno pa tudi življenjsko moč. Tudi krajev. "Slovenci živimo na sioven- tako so se za vekomaj splede prelepem, a po svojem ne- îltlYÎit^ sko-ruskega prijateljstva, trajne vezs med slovenskim srečnem kraju. Prva in ruskim narodom." V imenu Društva Slovenija « Rusija sta venec pred spominsko obeležje položila Sašo ^ 4. stran Geržina in Saša Slavec. /F«to:Tir>aoebi Junija manj turistov kot lani V slovenskih turističnih krajih je bilo junija manj obiska kot v enakem lanskem obdobju, enako velja za celotno letošnje polletje. Danica Zavri Žlebir Kranj - Statistični podatki kažejo, da je bilo junija letos manj turističn^a obiska kot lani v tem času. V turističnih nastanitvenih objektih je zabeleženih za n odstotkov manj prihodov in Štiri odstotke manj prenočitev turistov kot lani. . (unija letos je bilo v turističnih nastanitvenimi ob jek- | tih zabeleženih okoli 243 ti letu, nekaj odstotkov več pa je tudi Nemcev in Italijanov. Medtem ko se je v zdraviliščih (9 odstotkov) in ob morju (4 odstotke) turistični obisk nekoliko povečal, pa ]e bilo manj turistov v glavnem mestu (za 13 odstotkov) in v gorskih krajih (za 17 odstođcov). V hotelih so zabeležili za pet odstotkov manj prenočitev tuiistuv kut juiilja laiii, veliko manj pa je gostov v motelih 28 odstotkov) in prenočiščih soč prihodov turistov, tujih Tudi za Bled velja, da je letos slabše obiskan kot minulo leto. 132 odstotkov), pa tudi v pen- turistov pa za 15 odstotkov zionih in gostiščih, medtem manj. Prenočitev je bilo 759 na prihodov turistov in sko- tunsú iz Nemčije {16 odstot- ko so boije kot lani v tem tisoč, pri čemer je prenočeva- raj 3,3 milijona prenočitev, kov), Italije (14 odstotkov), času obiskani apartmaji, lo za osem odstotkov manj kar je za pet odstotkov manj Avstrije (15 odstotkov), manj kampi in turistične kmetije, tujih in za štiri odstotke kot v enakem obdobju lani: paiz Velike Britanije in Rusi- več pa je tudi obiska v otro- manj domačih gostov. V pol 56 odstotkov je bilo tujskih je. Avstrijskih turistov je za skih in mladinskih počitni- letapasozabeležilii.i milijo- prenočitev, najštevibejši so desetino več kot v preteklem šldhdomovih. Znižali smo cene za najem šefov. www.gbkr.sl Goren|ska ^ Banka Uspeh gorenjskih gasilk Stojan Sate priborili tudi ekipi 7 Gorenj- ..............................................................................ske. Pri članicah B (nad 30 Kranj • V češkem mestu let) je zmagala eldpa Prosto- Ostrava so se 25. julija kon- voljnega gasilskega društva čale 14. gasilske olimpijske Begunje. Pri mladinkah so si igre članic in članov ter 17. s prvim mestom priborile igre mladine. Spet se je izka- naslov olimpijskih prvakinj zala slovenska gasilska' re- tekmovalke PCD Zbilje. Pri- prezentanca. V njej je nasto- ' hodnje gasilske olimpijske pilo 15 gasilskih enot iz raz- igre za mladino bo gostila nih krajev Slovenije. Skupaj Slovenija leta 2011 v Kočevju, so osvojile sedem medalj in za članice in člane pa bodo kar štiri naslove olimpijskili gasilske olimpijske igre leta prvakov. Dve zmagi sta si 2013 v Italiji. J 59 AKTUALNO Gospodarno z našim denarjem Upokojenci, k; predstavljajo tretjino zavarovalnice Vzâ)emna, bodo zahtevali sklic izredne ne. Zbrali so že birzu 12 tisoč od soč potrebnih pooblastil. 0 tem predsednica Mateja Koiuh Novak. GORENJSKA Dva dni rajanja na Kranfestu Ta konec tedna se bodo ulice Kranj 2e 27. leto zapored spremenile v vel ko zabavišče, $aj ne bo manjkalo raz liCnih kulturnih in Športnih prireditev za vse generacije, potekal bo KranjsI semenj, uživali pa b^do tudi ljubitel kulinarike. KRONIKA V gore primerno opremljeni v petek so policisti gcrske enote v ok» vifu preventivne akcijs (^poz^tjell ^Id- nince na previdnost v gorah, kami^r je poleti treba odpraviti ;^odaj zjutraj in primerno opremljen. Planin» ce m sta svetovala Roman Skumavec in Rob«rt Kralj. g KMETIJSTVO Žanjice na Leâanskem polju Domačinke izpod DobrČe so na pritrditvi, ki sta jo pripravila Krajevna skupnost Leie in AktiV val ki h Žen s, pokazale, kako so neicdaj U\\ pšenico. Pridružila sta se tudi učenh Nina in župnik 18 VREME Danes bo sprmierùjiw oblačne s plohami in nevihtami Jutri bo precý jasno, v àtrtek bo sprva pr^teénojasr^, popoldne pa spremenljivo oblačno. 1^11/28 h * jutn: precgjasno CD O »O (S (n n o r- t W i 1 i 2 POLITIK M áan ica.zavrl si GORENISKIGLAS torck, 2.8. juJijâ 2.00Q Bistrica pr; Naklem Spomin na bistriško žrtve Spomenik na klancu nad vasjo Bistrica opominja na tragične dogodke leta 1942. Nemškf okupatorje 25. julija ustrelil najprej devet valčanov in požgal tri domačije. Tri dni zatem jc vzel življenje le petdesetim talcem iz begunjskih zaporov. Na ta zločin in druga grozodejstvih druge svetovne vojne je spomnila Maruša Rehbei^er iz Podbrezij, ki je besedam dodala stihe poezije. Pisateljica Berta Golob je svoj govor obarvala domoljubno. Vpraiala je, česa ne bi smeti Slovenci prezreti iz narodove preteklosti. Odgovorila je, da smo si od Karantanije do samostojne države prizadevali biti na svoji zemlji svoj gospodar. Za to smo veliko žrtvovali, kar dokazuje tudi grobišče na Bistrici. Zdaj se ne kaže prepirati» kdo ima največ zaslug za samostojnost, je menila govornica. K spomeniku, ob katerem'so stali praporščaki borcev in gasilcev, so položili vence. Na slovesnosti je zapel Cerkveni pevski zbor iz Podbrezij. S. S. arih izžrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme IVANA TOMAŽEVK iz Kamne Gorice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Dvainosemdesetletni Stanislav Gaber živi na Rečici pri Bledu, prihaja pa iz Drage pri Škofji Loki. Při sedemnajstih je šel v parizane in končal oficirsko in podoficirsko šolo. Kot podoficir je bil premeščen v podjetje Jelovica, nato je postal komandir industrijske milice v BPT Tržič. Ko je opravil še miličniško šolo z odličnim uspehom, si je pridobil modro uniforme in se kot miličnik naselil v nekdanjem hotelu Pet- ran na Bledu. Spominja se, da sta v tistem času samo komandir in njegov namestnik imela kolo Štajer in šeie čez čas so še štirje miličniki dobili kolesa znamke Partizan. Tukaj je spoznal ženo, ki je bila Blejka. Njen oče jima je podari) grad* beno parcelo, a sta se, še preden sta začela gradnjo, sooča- la z mnogimi problemi. Ko je Stanislav že izpolnjeval pogoje za upokojitev, je vložil prošnjo, a so ga pregovorili, da je Še za Štiri leta prevzel delo komandirja na mejnem prehodu Ljubelj. Medtem je začel zidati hfšo, in ko fe bila zgrajena in sta skoraj odplačala kredite, je žena zbolela za rakom in pred leti umrJa. Ker je veliko zidal sam, si je nakopal težave s koleni, prestal je že več operacij, a se ne da. S sinom, ki z družino živi v isti hiši, se ne razumejo, zato mora vse postoriti sam: skuhati, pospraviti, oprati ii zlikati. Glas rad bere, prav tako ga je rada brala žena. D. K. r . t;. i. s nC Stanislav Gaber je svoja odlikovanja shranil v vřtríno. sožitje Evropski parlament je podelil državljansko nagrado skupini, ki si prizadeva za sožitje nemško în slovensko govorečih prebivalcev Koroške. Jože Košniek h J i • hA« Celovec - Ker je predsednik koroškega deže!nega zbora fosef Lobnig (Zavezništvo za prihodnost Avstrije) preprečil podeUtc% državljanske nagrade Evropskega parlamenta v znameniti Dvorani grbov v Celovcu, so jo v začetku julija podelili v dvorani samostanskega gradu v Podldoš-tru/Amoldstein. PodelU jo je podpredsednik Evropskega parlamenta Miguel Angel Martinez iz Španije, znani politični zapornik v času Koroški nagrajenci Evropskega parlamenta, od leve: )osef Feldner, Wolfgang Bulfbn, Steftn Francovega režima. Držav- Karner^ Bernard Sadovnik» Miguel Angel Martinez, Heinz Strftzl în Marjan Sturm /rim.*F^ncSa^i^k Ijansko nagrado je prejela 'konsenzna skupina", ki si vem mnenju gre v primeru pokojnega deželnega glavar- tudi posledica tradicionalne od leta 2005 naprej prizade- "konsenzne skupine" za ja Haiderja so odigrali čudno slovenske nevožčljivosti. Ko va za sožitje med nemško in škodljivo sodelovanje 2 orga- vlogo, ker niso dovolili» da bi sva se s predsednikom Hd- siovensko govorečimi ljudmi nizacijo (Koroški Heimatdi- v parlamentu dežele opravili matdiensta Josefom Feld- na Koroškem, za medseboj- enst - op. p.) in posamezniki, to pomembno slavje. S tem nerjem začela pogovarjati o no spoštovanje in za presega- ki so v zgodovini najbolj pre- so se osmešili. Veliko nežna- sodelovanju, sem mu kót po- nje preteklih sporov in deli- ganjali Slovence In slovwščí- nih ljudi mi je na ulid česti- goj postavil zavračanje nad- lev. Podelitev nagrade koro- no na Koroškem. žki "konsenzni skupini" je predlagal socialdemokratski pogovor premaguje predsodke talo za nagrado in izreklo onalsodalizma in odobrava- zgražanje nad ravnanjem nje partizanskega boja. On deželnega vodstva. Prepri- je to sprejel Pri spomeniku čan sem, da bi Haider ravnal v Beljaku sva se «simbolno drugače in izkoristil podeli- skupaj poklonila koroškim Seveda je nenavadno» da tev evropske nagrade tudi za žrtvam nacizma, v Logarski poslanec v Evropskem parla mentu Wolfgang Bulfon, ki je uspel med nekaj sto pred- k)gi iz 27 držav. V "konsenz- smo se začeli pogovarjati z svojo slavo. Ker smo morali dolini pa koroškim žrtvam ni skupini" sodelujejo pred- ljudmi, ki so imeli v zgodovi- slovesno podelitev nagrade povojnega komunističnega sednik Zveze slovenskih ni Slovencev na Koroškem organizirati zunaj deželne nasilja. Začeli ^mo zanimiv organizacij Marjan Šturm, izrazito negativno vlogo, prestolnice, smo bili medij- proces. Lahko je biti Slove- predsednik Skupnosti koro- Zato smo računali tudi na sko bolj zanimivi in je zato nec med Slovenci, veliko tež- ških Slovencev Bernard Sa- nasprotovanje in razburje- še več ljudi zvedelo za nagra- je pa tam, kjer so v glavah dovnik. predsednik koroške- nje. Vendar je treba po vzoru do. Odmevi so bili fantastič- ljudi predsodJd o grozeči sloga Heimatdiensta fosef Feld* sodobne Evrope tudi na Ro- ni/ je povedal dan nagraje- venski nevarnosti za Koro-ner, zgodovinar Stefan Kar- roškem preseči stare delitve ne skupine in predsednik ško še živi. Drjgega načina ner in nekdanji glavni ured- in spore. Naáa skupina si za Zveze slovenskih organizacij za zagotovitev sožitja ni. nik Kleine Zeitung Heioz to prizadeva, kar je v obrazlo- Marjan Sturm. "Nasprotova- Tako delajo v cerkvenih Stritzl. Del Slovencev na Ko- žitvi nagrade Še posebej po- nje nagradi v delu slovenske ' organizacijah in naših dru-roškem, še posebej Narodni udaril Evropski parlament, manjšine in očitki, da sode» štvili. Tako bomo še naprej svel, je bil pioli spiejemu evropske nagrade. Po njego- KoroŠká se je iia U dogodek odzvala različno. Nasledniki lujemo z desnim ekstremiz» ravnali tudi mi," je povedal mom, je po mojem mnenju Manan Šturm. Kropa razvoj v smeri turizma Matevž Pintar možnosti zaposlovanja privablja nove prebi\^ce. Triin-štirideset odstotkov se jih strinja, da bi se Kropa bolje Kroparice urejena in stari ko- lovica v prihodnosti vidi Kro- razvijala v novi, manjši obd-....................................... ruzni most odstranjen. Slaba po kot turističen kraj z večjo ni Ltpniška dolina. Naspro- Poklicali smo naključno iz- četrtina je mnenja, da je ne- ponudbo gostinskih in pre- tno meni 52 odstotkov sode- brane prebivalce Krope, od- pravično, da so si nekateri s . nočitvenih zmogljivosti in lujoiih, saj bi nova občina zvalo se jih je 128. Vprašali sredstvi, namenjenimi sana- kot pomembno izhodiščno pomenila samo več stroškov.' smo jih, ali so zadovoljni s ciji, zelo opomogli, nekateri točko za izlete v okoliško na- lepa hvala vsem, ki ste so- sanacijo Krope po vodni pa so bili pri pomoči prikraj- ravo. Tretjina meni, naj se delovali v anketi. Spet vas po- ujmi pred skoraj dvema leto- šani. Petini se zdi. da je bi]a razvija kot železarski kraj s kličemo, da nam zaupate ma in v kateri smeri bi se obnova izpeljana površno in poudarkom na gospodar- svoje mnenje o Gorenjskem moraia razvijati Kropa. nestrokovno, 13 odstotkov skem razvoju in devet odstot- glasu. V Klicnem studiu sle- Skoraj pclovica sodelujo- vprašanih pa sanadje Krope kov kot kraj, ki zaradi pri- pih smo za vas dosegljivi na eih je vesela, da je struga ni znalo oceniti. Več kot po- mer ne infrastrukture in števiUd 04/5116 404. Ste adovoljnl s sin»djo K/ope po v«fnI ujmi pr«d tkorsi clv«TVi letoma? Ne^itHtosii ^nHijmimi sinadll ttit n% nekJiUrliO Ull pri pomcU jt Mpff^itfK 2di se mi, át řC|>éJaoa nettřplrdww 1 Vod srm, da Kroparice ort^n» in start ffiMt N »12S V bteri f mtfi M p« vUeni m:>en)u froraU rwilrt Kropi? Kot àrjf, tàtèéi infrastr tiMute in mùtnw ièpo^lw^nfè ptWêbÎ\$ AM prebivalce 9« Kot hifi /«v OHI Kot (iir>st4Ki krji & ve^d InsbK ^ pffindjitvtnih smoftjivQ^tí in Irot po/nemb^i toíb za u% Nt vem i* HmX^È i v ř I é GORENJSKI GLAS torek, 28. julija 2009 KTU LNO info@g-elas.si 3 Gospodarno z našim denarjem Upokojenci, ki predstavljajo tretjino članov zavarovalnice Vzajemna, bodo zahtevali sklic izredne skupščine. Zbranih že 13.500 pooblastil. O tem predsednica zveze Mateja Kožuh Novak. Danica Zavrl žiibir Vam bo to uspelo do sep- ..............................................................................tembra ali oktobra» ko bi V zvezi drušlev upokojen- želeli sklic izredne skupšd- cev ste pred kratkim začeli ne? zbirati pooblastila za sklic "Zespontano so nam pred izredne skupščine zavaro- začetkom akcije ljudje posla- valnice Vzajemna. Kaj žeL- Li čez osem tisoč pooblastil. le s Icjii duseCi? uko ód nas nc skrbi zbiati 15 "Qvilna družba prevzema tisoč potrebnih podpisov, iniciativo z namenom, da Akdjc smo šele dobro začeli ubrani sredstva, ki jih sama po naših društvih. Imamo zbira za dopolnilno zdrav. 512 zbiniih mest za poobla- stveno zavarovanje. Osnovni stila. Kolikor ste lahko videli namen akcije za sklic izred- na posvetu s predsedniki gone skupščine je, dâ zdravstvu renjskih društev upokojcn- ohianimo denar, ki ga zbira cev, ljudje nimajo pomisle- devetsto tisoč zavarovancev kov, ali bodo to naredili, pač pa jih zanima, kako bodo to naredili. V Zvezi dru Ste v Mateja Kožuh Novak / tom T,tt«oek( Vzajemne. Letos sprejeti zakon nam je omogočil, da začnemo zbirati pooblastila, da upokojencev Slovenije smo racije. To je povzročil vdor šujejo čakalno dobo. To je skličemo izredno skupščino pravilno ocenili, da smo ena nekontrolirane zasebne ini- protiustavno in protízakoni- Vzajemne in zamenjamo redkih skupin prebivalstva. riative v zdravstvii. Večina to. Od poslancev Državnega nadzorni odbor, Id ni opravil ki smo sposobni v kratkem zdravnikov v dopoldanskem zbora zahtevamo samo to, svoje naloge, ker je dovolil, času na strpen in racionalen času dela kot javni zdrav- da z novim zakonom uvelja- da je Vzajemna ^omno de- način pridobiti toliko poobla- stveni delavci, mnogi med vijo pravno državo. Nismo narja trošila za razne sveto- stiJ, česar nam sicer niso ver- njimi kar v javni ustanovi iz- proti zasebnemu zdravstvu, valce, za sponzoriranje špor- ieli ne v zavarovalnici ne kje vajajo samoplačnilke storit- pač pa nasprotujemo temu, ta in kulture, nam, zavaro- drugje." vancem, pa so konec minule- ve, Paciente, ki ne pridejo da se ta dva sistema mešata, na vrsto v javnem zdravstvu, kajti s tem nekateri ljudje ne ga leta celo povišali mesečni Rdeča nit vaših letošnjih vabijo v samoplačniške am- morejo uveljaviti pravice, ki prispevek. Za dopolnilno srečanj je tudi sicer zdrav- bulante, češ da bodo tam bo- jim jo zagotavljata ustava in zdravstveno zavarovanje se stvo. Kaj bi želeli spremeni- Ij^ postreženi. Ko pa potre- zakon, da ima do sredstev. zbere <^onino denarja, 420 ti v lem sistemu, kjer so bujejo padenti zahtevnejše zbranih za javno zdravstve* milijonov evrov letno. Ta najpwostejši uporabniki in dražje storitve, jih pošlje- no varstvo, vsak zavarovanec sredstva morajo ostati za na- prav starejši ljudje? jo nazaj v javni sistem. Ker enak dostop. V raz\iti, prav- mene, za katere so zbrana. "Ljudje, ki nimajo denaria so neposredno odvisni od ni državi evropskega tipa mi, predstavniki civilne druž- (in teh je vsak dan več), vse njihovega žepa, jih potem imajo do skupaj dogovorje-be, lastniki zavarovalnice bolj tarnajo, da morajo zelo dobesedno vrivajo v čakalne nih storitev vsi prebivalci Vzajemna, pa moramo imeti dolgo čakati na zahtevnejše vrste v javnih zavodih in enak dostop, ne glede na to večji vpliv na to, kako se s zdravstvene storitve, na spe- drugim, ki nimajo denarja kako globoko lahko poseže- tem denarjem gospodari." cialistične preglede, na ope- za samoplačništvo, podalj- jo v žep." Zadnje opozorilo županom Civilna iniciativa Mengeš je župane občin, ki imajo v lasti Vodooskrbni sistem Krvavec, v javnem pismu posvarila pred nadaljnjimi dejanji. "Gre za politično motivirano skupino, katere član je nekdanji mengeški župan Tomaž Štebe," odgovarja cerkljanski župan Franc Čebulj. Iasna Paiadin, Simon Šubjc danjega "de facto" začetka solastnice oviral, da bi pri- sveta sama odločila odstopiti ...................................... vašega nezakonitega pose- stopile k nujni obnovi skup- od gradnje novega krvDvške- Mengeš • Civilna iniciativa ganja v lastnino Občine nega vodovoda. Z njim in ga vodovoda. ''Če si bodo v Mengeš je v javnem pismu Mengeš in zaradi nerazum- njegovo politično motivira- Mengšu pravočasno premis- župane Cerkelj, Komende, Ijivega dopuščanja odtuje- no skupino torej nima smis- lili, lahko Še vedno pristopijo Kranja, Mengša, Šenčurja in Vodic opozorila na nezako- vanja s strani župana naše občine brez kakršnih la javno polemizirati, saj kot k izvedbi projekta," razmiš-župan ni naredil popolnoma Ija Koželj. nito dopuščanje odvzema koli zakonitih pooblastil, nič dobrega za krvavški vo- Na pisanje svojih občanov vodooskrbnih pravic Občini Mer^eš. Z nedavnim podpi- seznanjamo s svojim mnenjem in opozorili tudi via- dovod, Opozoriti pa je ven- se je odzval tudi mengeški darle tieba, da bomo gradili župan Franc Jerič. '*Gre za som pogodbe o posodobitvi do in odgovorna ministr- nov vodovod in ne obnavljali« navadno politično sprene- krvavškega vodovodnega sistema uaj bi si iidjcireč uu stva kot znak predhodnega o pozo ri la, da ukre paj o, " obstoječega, tako da nikomur rúC ne jemljemo. Veselim se že morebitnih ovadb vedanje tn zavajanje gospoda âlebeta, ki je v osniili letih, ko je bil župan, vso svo- prepričanjudvilne iniciative so med drugim zapisali neupravičeno razdelili tride- člani civilne iniciative, med pri preiskovalnih organih, ki jo energijo usmeril v dolo- setodstotni delež 0b6ne njimi tudi nekdanji menge- bodo lahko končno ugotovi- mitne vrtine, zdaj pa se je Mengeš. Ški župan Tomaž Štebe. li, katero razmišljanje je pra- naenkr^ spomnil, da obsta- "Uporabiii bomo vsa le- "V primeru neodzivanja vilno - moje logično razmiš- ja tudi Krvavec. Njegove ob- galna sredstva, da občanom bomo prisiljeni opozoriti Ijanje ali Štebetovo t. i. pra- tožbe s stroko nimajo nobe- naše občine ostane poleg vse Institucije, ki imajo vno razmišljanje." se je na ne veze. Dokler bo krvavški lastništva tudi preskrba s namen prispevati skupna javno pismo odzval Franc sistem obstajal, bomo tudi v pitno vodo iz krvavškega denarna sredstva za obno- Čebulj, župan občine Cer- Mengšu pili kivavško vodo, vodnega vira. in vztrajali, vitev vodovodnega sistema, kije, ki je koordinator pro- le h gradnji novega sistema da smo dolžni pri obnovitvi še posebej Evropsko unijo," jekta povečanja zmogljivosti nismo pristopili, ker nam in sanaciji sedanjih razmer ustrezno lastniškemu deiu prispevati potrebna denarna sredstva ter biti deležni svarjjo. Tomaž Stebe je osem let,. kar je bil mengeški župan, nenehno kritiziral krvavško kivavškega vodovoda. Tako ta ne zagotavlja nič več kot čebulj tudi šenčurski vode. Solastništvo pri vodo- župan Miro Ko7eli opozarj^' hranih in vrtinah pa bomo da se je občina Mengeš na ohranili in temu se ne od« sofinanciranj. Zaradi dose- vodo, s tem pa diuge občine podlagi sklepa občinskega povedujemo." Kdaj kazni le odgovornimi ? tčtn mesecu smo lahko matu. hkrati pa jih pozivala k prebrali kar dve novici o 'družbeni odgovornosti' pri dokaznih za gospodarske ioCanju cen. Kako zelo razteg' prestopke kartelnega dogovar- Ijiv pojem je ekonomija pri u-Janja. Zanimivo pri tem je, da nah električne energije, ^ ka-V obeh primerih v pano^ dek- tero se stalno izgovarjajo, pri- trogospodarstva, pa Čeprav na čajo leloŠnjc ruzmcrc ub ubCui- različnih ravneh in iz različ- nem padcu porabe m ludi rtih organov. Pred tremi tedni borznih cen, da o (pre)orgfini- so sbvenstí ekktrodistributerji prqeli odlcČbo, s katero je Vr- ziranosti te panoge niti ne govorimo. Kazen so sicer zasluži- hovno sodišče zavrnilo njihovo li tudi zaradi arogance, da so pritožbo o plačilu kazni Ura" določili končne zneske računov da za varstvo konkurence za elektriko ob tedanjih zaple- (UVK) zaradi usklajenega tih z omrežnino in kasn^'Šem zviševanja cen električne ener- poračunavanju. V primeru gijekonecletazoo^rpretekli te- HSE je zagotovo vprašljiva den pa je Evropska komisija utemeljitev, da morajo kazen naložila Holdingu Slovenske plačati zgolj zato, ker so elektrarne (HSE) kazen za lastniki sicer propadlegfi hče- kartdnn dogovarjanje. cenah rinske^a podjela TDR Kfeta- in delitvi trga na podrci^u pro- lurgija, ki je očitno sodelovalo v daje kalcijevega karbida in nedopustnem dogovarjanju v magnezijeifega granulata, ki evropskem merilu. sto pomembna pri proizvodnji Razmisleka vredno Je seveda jekla. V obeh primerih gre za vprašanje, kdo bo te kazni pla- znatne denarje: v prvem bo Sal. Skoraj absurdno je. da je moralo pet siovensfeih distribu- VVK kot državni kontrolni or- ajsfeíři podjetij plačati skupaj gctn kaznoval podjetja, ki so v deset milijonov evrov (od te^ driavnilasti, torej prek zmanj-Elektro Gorenjska osemsto ti- Sanegfx dobička in davkov dr-soČ evrov!), v drugam primeru žavo samo. Brez trohice oČiika pa naj bi ^ v evropski prora- o populizmu ali celo de-čun iz sredstev HSE g,i milijo- magogiji lahko zapišemo, da na evrov. Čeprav imajo te kaz- smo, ker smo država mi, davni kar prec^ vpra^jive uteme- IcoplaČevalci, kaznovani mi. Ijifve, gre v obeh primerih za Druga možnost je v obeh pri-protipravno ravnanje. Distri- merih, da bomo kazni tako ali butefji so namreč ravnali pač v drugače plačali potrohtiki elek- skladu z večdesetletno prakso irične enerpje. Kaznovani hi monopolistov v razmerah, ko 'norali biti le tisti odgovorni poje država zgolj navidezno spro- samezniki, ki so nezakonito stila trg za gospodinjske odje- 'avY\ali. Gorenjski Glas OXOVORNA UREDNICA Marija Vc^^k NAMESTNIKA OCXX)VORNE UREDNICE CvetoZapk)tnik, Danica Zavri Žlebr UREDNIŠTVO NCA^NARjl-UREDNIKI: Bo^n Bogataj, Alenb Brun. I^r Kavóč. Suzana P. Kovačič, UrSâ Petemel Mateja Rant, Stojan Ss^ V^lma Stanovnik, Simon Šubic. Cveto Zapiotnik, Danica Zavri 2lebir, Stefsn stalni sodelavd: Marjana AhaSč, Maja Seftcncelj, Ma^ Cn^onč, Ana Hartman, jože KoSn)«k. Milena Mikbv64 Miha Nagfii Jasna Paladin, Marjeta Smc^nibr, Ana Vol^ak OB LIKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, llova^Gltard.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFI j A na Doki, Gorszd Kavčič LEKTORICA Maňeta Vozlič VODJA OC LASNEGA TKŽEN) A Mateja Žvtžai CORENJSKI CIAS (ISSN 03^ 6666) je registrirana blagovna in storiivena znamka p«d 977196^ pnUrtdu RS za irrtelektua I no lastnino. Ustanovi teli in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj f Direhorica: Marica Volčjak f r^astov. 6leiw«iMva cmU 4, 4000 Krarij / Tel.: 04/20142 00, Íají; 04/3014213, e-mail; ínfo^g glas.sí; mafí oglasi In osmrtnice; te(.: 04/201 42 47 / Delovni ed pone^iejka do oki s promenade, ker ta tienut- tekmi pomerili blejska plet- no nima oskrbe z vodo in na in beneška gondola. V Turizmu Bled so z letoš- dogodid elektriko. Bilo je veliko skrbi. Zmago so slavile pletne. njim obiskom zadovoljni, ob promenado. Obstajs ali bo letos sploh kaj gostinske ponudbe, vendar so go- Zvečer pa so z glasbo počastili So'ietnico Slavka Av- Želijo pa nadgraditi Blejske tudi možnost, da se avtomo- dneve in povišati raven do- umaknejo s promenade stinci za to poskrbeli ob pro- senika. V Zdraviliškem par- godka. V prihodnje si bodo kar bo zopet nova priložnost menadi. ku je bil vseskozi na ogled Še boij prizadevali, da bo pro kako Zadnja leta si v Turizmu sejem domaČe in umet- menada prostor, kjer se ljud- godke na Bled, " razmišlja Bled prizadevajo Čim bolj nostne obrti. je v miru sprehodijo, drugi Štravs Podlogar Frančišek Slapničar, Višnja Cora: "BlejsM dnevi so poživitev za turizem. Z ženo sem prihajava bol) poredko. Z gondolo se nisva peljaJa, zvečer pa si bova ogledala lučke na jezeru 11 Cita Rat, Maribor "Zç enajst let hodimo na dopust na Bled. S ponudbo smo zadovoljni. Zvečer si bomo ogledali lučke in ognjemet, jutri pa se bomo peljali s pletno." Tana j Milanovič, Maribor "Meni je najbolj všeč jezero, ker je lepe barve. Jutri se bom peljal s pletno na otok." Engelbert Horvat, Jesenice: "S ponudbo sem zadovo- jen, mislim pa, da se nfČ ne spreminja. Zanimive so takšne animacije, kot je ta z gondolami. Prav je, da se dogaja več stvari, saj veliko ljudi pride tudi čez dan.*' Kanalizadja tudi Grabnu Zaselek Graben v Kovorju je dobil fekalno kanalizacijo. S tem so zagotovi povezavo med deponijo Kovor in bodočo čistilno napravo za občino Tržič. Stojan Saie 4 .»h « A « h » blematičen del vasi čistejši, bomo s prebojem pod lo- Odplake iz hiš v Grabnu se kalno cesto rešili problem Kovor • Prvo etapo projekta namreč prosto izlivajo v odvajanja meteornih vod Kanal Kovor-Graben, s okolje. Obenem so uredili v tem delu Kovorja. Prebi- katero se je Občina Tržič odvajanje meteornih voda, valcem v zaselku Graben lotiia gradnje manjkajoče kar bo preprečilo plazenje želimo omogočiti tudi bolj- fekalne kanalizacije v tej brežine ob večjem deževju. ši dostop do hi§. Zato je vasi, so uspešno končali Zgradili so približno tride- predvidena gradnja nove sredi julija. S fekainim ka- set metrov kamnito beton- dovozne ceste. Po njej bo naiom so povezali že zgra- skega zidu ob strugi potoka možen tudi boljši dostop za jeno kanalizacijsko omrež- Kovornik, ki bo preprečil gasilska in druga interven- je med zgornjim in spod- ogrožanje bližnjih hiš ob cijska vozila," je povedal njim delom vasi. S tem so poplavah. župan Občine Tržič Borut zagotovili tudi povezavo "Na novo kanalizacijo Sajovic. Dodal je, da so za med deponijo Kovor in bo- bodo morali Čim prej pri- letošnja dela namenili dočo centralno čistilno na- ključiti hiše. ki nimajo ure- 111.600 evrov iz zbrane pravo na Brezovem, kamor jenega odvajanja odplak. S takse za obremenjevanje bodo po predhodnem čišče- tem se bodo v Grabnu reši- okolja. Vrednost del v pri- nju odvajali izcedne vode z li motečega smradu. V pri- 'hodnjih letih ocenjujejo na deponije. Za prcbivalcc Ko- hodnjih letih načrtujemo 176 tisoč evrov, kar bodo vorja je najbolj pomembno, ureditev struge KovomiJca v zagotovili iz občinskega da bo ekološko najbolj pro- spodnjem delu vasi. Hkrati proračuna. Tržič Zapore cest v občini Tržič 5e poteka gradnja kanalizacijskega omrežja in obnova vodovoda. V Bistrici je popolna zapora lokalne ceste v naselje Pod gradom od križišča z Begunjsko cesto; obvoz je prek Sv. jurija. Konec tedna bodo začeli z vgradnjo kablov na Kovorski cesti; promet bo urejen s semaforjem. V Zvir* čah bodo zaprte stranske ceste od hišne številke 95 naprej, od Zvirč iA do Zvirč 61A in od Zvirč 60 do Zvirč 52. Popotna zapora na ob* činski cesti Pristava-Tržič bo trajala en mesec. Zaprta je tudi cesta od avtobusne postaje v Žiganji vasi do naselja Breg. Delno je zaprta ce« sta od Loke do križišča za Retnje; promet ureja semafor. V Podljubelju asfaltirajo cesto od nadvoza pri šoli proti vodnemu zajetju Črn? gozd; posamezni odseki bodo zaprti do konca del. S. S. 4 t » GORENJSKI GLAS torek, zS. julija 1009 GORENJSKA 5 Dva dni rajanja na Kranfestu Ta konec tedna se bodo ulice Kranja že 27. leto zapored spremenile v veliko zabavišče, saj ne bo manjkalo različnih kulturnih in športnih prireditev za vse generacije, potekal bo Kranjski semenj, uživáli pa bodo tudi ljubitelji kulinarike. Vilma Stanovnik za dobro razpoloženje skrbeti številni ulični umetniki, Kranj • "Kranfest s tradido- pihalni orkestri, ob dobri nalno kranjsko nočjo je za- gostiniki ponudbi pa se zve* gotovo eden najbolj prepo- čer obeta akustični koncert znavnih dogodkov v Krarvju, Glavni trg bo tudi letos ne- pripravlja ga Zavod za turi- kakšno stičišče kultur, obar- zem. občina pa ^ vsa leta fí- vano z etno glasbo in medna- nančDO podpiia," je na pri- rodno udeležbo številnih ložnostni tiskovni konferen- plesnih in glasbenih skupin. ci povedal kranjski podžu- Na naàe povabDo so se od- pan Igor Velov. zvale skupine iz Banjaluke, Za poživitev dogajanja ob Kranfestu so se letos oi^anizatorji odločili organizirati tekmovanje v pripravi Minulo soboto je Tinkara Kovač navdušila na koncertu v praženega krompirja (povabili so znane Kranjčane), pripravljajo pa tudi degustacijo kranjske klol^ase. Skofil Loki, to soboto pa bo nastopila na Kranfestu. program. V sodelovanju z skrbeli odbojkarji in odboj* društvom Creinativa bodo karice na mivki, organiziran Letošnja prireditev bo po Novega Sada, Železne Kaple Plečnikovo stopnišče oživili bo tumii v prstometu, manj- tekala na številnih manjših in Rivolija, že v petek pa različni razstavljavci, ki se kale ne bodo stojnice s pred- prizoriščih od Maistrovega bomo prisluhnili dvema iz* bodo predstavili na umetni- stavitvijos Kranjem pobrate-trga do Pungerla, največje jemnima pevkama: NoiŠi Dc- Ski tržnici, na Pungcrtu bo nih mest, zagotovo pa bo ži- prizorišče pa ostaja Sloven- renda in Alenki Godec. V so- potekal otroški Kranjfest, ki vahno tudi na sejmu doma* ski trg, kjer bodo potekaJi na- boto bodo prevladali škotski ga pripravljamo skupaj z čih in umetnih obrti. V sobo-stopi različnih gostov radia in irski ritmi s skupino Beer OKC Krice Krace, dogajanje to dopoldne se bodo predsta-Belvi, vrhunec prireditve pa Belly, pa tudi ciganski ritmi, na koncu mesta pa se bo vili ekološki kmetovalci, ki bo nastop lana Plesteniaka. za katere bodo poskrbeli čla- zaključilo z odiično glasbo," bodo oreanizirali Bk> dan. 'Tako kot se dviguje tempe- ni skupine Cubisimo. Spet je povedala direktorica Zavo- Kranfest v sodelovanju z ratura v zraku, tudi mi stop- bomo ožhólj prizorišče pred da za turizem Kranj Natalija Gorenjskim muzejem letos njujemo ritem naših priprav P refi^o vi m spomenikom, PoIèiiK in v času pnreditve nadgrajujejo s Kranjskim na letošnji Kranfest S pro- Iqer se bosta predstavila Adi opoz^la tudi na^apore cest semnjem, kot je povedala di* gramom, ki smo ga pripravi- Smolař in Tinkara Kovač, Na prireditvi se bodo pred- rektorica Gorenjskega mu li, bomo poskrbeli za dobro pred tem pa bosta vzdušje stavili tudi Slovenska vojska žeja Barbara Ravnik Toman, razpoloženje vseh generacij. ogreli predstavi stand up ko- in gasilci, za športni utrip pa bodo letos preds'avili klo« Tako bodo v starem Kranju medije in pester animacijski bodo že od četrtka naprej bučarstvo. Selili se bodo na Polje Žirovski nogometaši, ki bodo čez eno leto ostali brez sedanjega Igrišča, so dobili zeleno luč za selitev. Bošitan Bogataj no, da se reši vprašanje ži- ..............................................................................rovskega nogometa. "Upam, ŽIrl - Po skoraj desetletju da ne bo prišlo do takšnih prošenj, moledovanj in griti- zapletov kot pri domu. Pred skov so nogometaši Nogo- časom smo se zavezali k na- metnega kluba Alpina konč- kupu vseh zemljišč na Polju. no dobili nov prostor pod Tega nismo storili, zato te soncem. Na prejšnji seji ob- variante ne podpiram," je činskega sveta svetniki niso bilomnenjeAntonaBeoviča. potrdili nobene od dveh Po sedaj že tretji varianti, predlaganih variant, po kate- ki so jo svetniki potrdili, bo rih bi uredili nogometno poleg glavnega igrišča ureje- igrišče s potrebno infra- na tudi stometrska steza at- strukturo na Polju [za cer- !et5?kega stadiona nb Soli, vrt- kvijo).'Tokrat je bil na mizi čevsko igrišče, na novo je kompromis, s katerim bi urejen tudi dostop do nogo- lahko začeli gradnjo igriš- metnega igrišča. Vsa igrišča ča," je povedal župau Bojan bodo ograjena, v vzhodnem delu bodo tribune. Ta vari- Starman. Branka fesenovca je zani- anta je locirana na izključno malo, ali ^ pri predvideni občinskih zemijiščih, zaple- gradnji zgolj za začasno no- tov pri gradnji ne pričakuje- gometno igrišče: "Na začet- mo (tako kot pri domu za ku smo govorili tudi o manj- starostnike, op. p.), od mišem igrišču z umetno travo nistrstva za Šolstvo in šport pa tudi pomožnem igrišču, pa smo za gradnjo prejeli Vsega tega danes ni več." odobrenih skoraj 50.000 ev- Franci Mlinar, svetnik in rov," je še pojasnil župan, predsednik komisije, je od- "Brez potrditve novega igriš- govoril, da je trenutno naj« ča na občinskem svetu ži- večji problem glavno igrišče, rovskega nogometa ne bi ostilo bo prišlo na vrsto kas- bilo več. Del zemljišča, kjer neje: "Vse drugo smo umak- je sedaj nale igrišče, bo last- ' nili zaradi morebitnih pro- nik prihodnje leto namreč blemov s sosedi." Tudi Mar- prodal," je povedal Tomaž ko Mrlak je menil, da morda Vehar, podpredsednik kiu- ne gre za idealno rešitev, ba, ki je s seje vendarle kljub vsemu pa je pomemb- lahko sporočil vesele novice. www^grozd^eu BI I l/l Vstopimo v svet GROZD-a v vašo prihodnost Tedenska oddala na Radiu Kranj "5 minut za fiROZD" Vsak ponedeljek ob 10.15 Spletni portal gorenjskih neviadnih organizacij Fundaclla Vincence Drakslerja za odirisnike le v okviru prolekte GROZD (Ooreniska regie ne Ina organlzaclla zavodov. v njej se oOjavijâjo novice, ra^iisi in dogodi s pcrtala www.grozđ.eu. : ^^yHgy ustanov) vzpostavna spletni portal za nevladne orflanlzecUe (NVO) ne Gorenlskem. ki le letos v polnosH zaztvel. Obenem pa se predstavi aktualne dogodke ene od nevladnih organizacij s pomočjo kratkega inteni/juja. V pronovllenl podobi čaka. da ga obiščete In Izveste vse» kar vas zanima fi delovanju NVO. v svet ^V0 lahko vstopite s prej roštím klikom na vmw.groz(i.eu. Pred varrl se bodo pojavile novice, razpisi, koledar dogodkov In še Mesečna oddaja na Radiu Kranj "PwWav||amo NVIHe" î VsikprvI torek v mesecu ob 16.15 Žeite. da se na f^adlu Kranj slišijo tudi novice iz vašega društva, zasebnega zavoda aH ustanove? Organizirate pomemben dogodek In 01 ga radi predstavIH? Boste v kratkem praznovali obletnico obstoja vaše nevladne organizacije? Imate več kot dober razlog, da se predsta>^e! Oddaja Naj prostovoljec Predstavniki NVO se boste razveselili Infomiacij o srezplačnih skupinskih usposabljanjih in Individualnih svetcvanjih. Izpolnite lahko prijavnico za brezplačno izdelavo spletnih strani, ki jih bomo v okviru projekla GROZD vzpostavil gorenjskim nevladnim organizacijam. Tako se boste pridružili množici nevladnih orgsnizacij. ki že ima svoj kotiček v vlrtualnem svetu. Če že dolgo Iščete primemo programsko opremo, ki bi olajšala vaše delo, vam portal 'Arwvif.grozd.eu ponuja nabo^ brezplačnih altemativ programskih reirtev v banki prograr^ov. Portal je prijazen prav vsem uporabnikom, poskrbeli smo, da bo branje : omogočeno tudi slabovidnim osebam. Vabimo vas, oa si ogledate portal gorenl^ih NVO In tudi sami prispevate k njegovi podobi. Verjamemo, da je na Gorenjskem veilko ljudi, ki v nevladnih organizacijah delujejo prosta/oljno. V ta namen pa se bo potekala oddaja Naj prostovollec, v kateri se bodo v obliki intervjuja predstavljali prostovoljci. Vse, kar morate narediti, je, da nas pokličete vww.gro2d.eiVgroze(^vpl&nov1ce na 04/23 61 346 ail nam pošljete e-pošto na (rov(ce@orozd.eu j PoStânÎte naŠ ZUnailjí dO in predlagate nekoga Iz vrst vaših članov • prostovoljcev, ml pa bomo poskrbeli, da se bo dober glas, preko ladijsk h valov, šlri( v deveto vas. Spletni portal www.enaiUu www£rozileu/9plebie«tra n h^a-NVO U t 6 •• •• •• •• ••• •• M viima. tUinovnik(§g'éas.si GORENJSKI GLAS torek, julija 200ç> V Kranju spet atraktivna odbojka Branko Maček Ijali nastope Ropa in Štem- ....................................................berger-Zupana, saj s« je sled- Malce spremenjen kon- nji letos že oldtii 2 naslovom cept prireditev v letošnji se« dižavne^ prvaka v kat^oriji zoni odbojke na mivld je že do 23 let Od gorenjskih igral- prinesel prvi vrhunec, ki je bil cev se je na glavni tumir pred dobrim tednom na Ptu- uspelo prebiti tudi mladima ju, Sicer pa je letošnja sezona KržiSniku in Pogačniku. odbojke na mivki morda pre- Pri ženskah sta tudi letos loiïma za slovenske dvojice, favoritinji Erika in Siinona Id so se le odloČile, da več na- Fabjan in glede na njun prestopajo na turnirjih evropske fesionaJni pristop k odbojki in svetove serije. Seveda ni na mi\W bi bilo vse drugo kot bilo pričakovati večjih uspe- naslov prvakinj veliko prese- hov na svetovni seriji že v prvi nečenje. O tem zagctovo drugače razmišljajo predvsem dvo i icc Vodcb / Jakob, Kri- sezoni, vendar so bile Vode- bova in Jakobova ter sestri Fabjan Že uspešne na tumir- stan/Dimec in Strel-Kos-jih serije Satellite, Še posebej maČ/Zupan, ki prav tako šopa to velja za Gregorja Perha- dijovožjilac^favohtinj. Prav ja in Kamnogoričana Jerneja slednja - T^aSa Zupan - je tudi Potočnika, ki sta na turnirju v edina gorenjska igralka, ki bo Švici ugnala celo nekdanje nastopila na glavnem tumir- svetovne prvake iz Brazilije, ju. Kot posebno zanimivost je na konai pa zasedla 4. mesto, treba omeniti ponoven na- V Kranju v petek pri&kuje- stop večkratne državne prva- mo vse najboljše slovenske kinje Cingerletove, Id bo po ekipe. Perhaj in Potočnik bo- dveh sezonah spet tekmovala sta, kljub mednarodnim iz- v družbi najboljših. kuSnjam, imela veliko dela, Tumii državnega prven- Če bosta želela ubraniti lanski stva se bo začel v petek ob 10. naslov. Brata Jan in Danijel uri na centralnem igrišču v Pokeršnik sta točkomo ceJo v Kranju in na treh igriščih v prednosti, Bahč in Cestnik RCVoguvBesnid.Pridanse sta v vrhu it celo tiezono, če- bodo nastopajoči med seboj trta nosilca Djordjevič-Ka- pomerili vse do polfiriala, vsi menik in Zemljak pa sta na- Četrtfinalni dvoboji pa bodo birala izícušnje že tudi v tuji- potekali v popoldanskih urah ni. Nikakor ne gre pozabiti v Kranja V soboto ob 13.30 tudi drugih ekip, domači na- bo na sporedu prva poliùialna vijaâ pa bodo zagotovo z naj- tekma, finale se bo začelo ob večjim zanimanjem sprem 20. un. ŠKOF)A Loka Zanimivi boji v odbojki na mivki s finalnim ženskim in nato še moškim obračunom se je na igriščih ob športni dvorani Poden v Škoi|l Loki minulo soboto končala serija turnirjev na mivkf. Skupaj s podjetjem Rešitve ga je pripravil domači odbojkarski klub Lubnik, ob nekaterih odltčriih slovenskih odbojkarskih dvojicah pa so tekmovali tudi rekreativci. Največ zanimanja je bilo seveda za obraču* ne na/boljših, kjer so gledalci prišli na svoj račun. V finalnem dvoboju deklet sta Marija Crnjac in Nina Kontrec premagali Katjo Rožič in Petro Cepon (na sîiki}, v zanimivem moškem finalu pa sta slavila jernej Potočnik in Nejc Zemljak, ki sta ugnala Gorana Cestnika in Anžeta Bahača. V. S. Gore njs ka 96 MHz rad J Z A R A D C V E Optimizem hokejistov i icmnija Iz hokejskega hrama Podmežakla te dni kljub vročemu poletju kar dežujejo spodbudne vesti o pripravah državnih prvakov na novo sezono. Ianko Rabič jesenice - Še pred kratkim je biJa zaradi velikih finančnih težav in zaostalih dolgov do igralcev nova hokejska sezona na Jesenicah velika neznanka, sedaj pa jim je uspelo premostiti največje ovire. Načrte so razkrili na četrtkovi novinarski konferenci. Moštvo bo močno spremenjeno, predvsem pa pomJajeno, Poleg peščice Tnanih obrazov na čelu z odličnim Tomažem Razingariem je športni direktor Zvone Šuvak pripeljal nazaj nekaj igralcev, ki so igrali v tujih klubih. To so David Sliv- nik, Rok ličar in Ales Rfimar, Na tiskovni konferenci so sodelovati: trener Udar RahmatuNn, ^ortnl direktor Zvone moštu se je spet priključil Ga- Suvak in predsednik HK Acroni jesenice Slavno Kanalec. ber Glavič. Tri luje okrepitve so iz Rusije in Kazahstana. 3. avgust. Vsak samik od tega želi to nadgraditi na trener- treniramo in čutimo utruje- Preostalo vrzel bodo zapolnili dneva bo za vse^Jbťnenil velik ski kiopi. 'Moštvo, sestavlje- nost. To je najboljša garanci- hokejisti iz H D Mladi. S u vak korak nazaj," je poudaril Zvo-Šuvak. no iz izkušenih in mladih ja, da bomo dobro pripravlje- hokejistov, bo zagotovo kon- ni za doseganje želenih re- je izrazil veliko zadovoljstvo z ne opravljenim delom. Še niko- Trener Udar Rahmatulin je kurenčno na vseh tekmah/ rultatov." li ga nisem imel toliko. Po- bil pred leti na Jesenicah v hvaliti moram igralcc, ki kljub uspešni vlogi igralca, sedaj težkim časom ostajajo v klu- _ bu. Zaupam novi trenerski je strnil prve vtis^, Tomaž Razingar pa jc dodal: "Trdo Če bo vse po načrtih, bodo na Icsenicih že to. avgusta pripravil veliko hokej sko predstavo na ledu. Na njej se ekipi, ob strani mi sto)i pred- Konec tedna so pogodbe 2 direktorjem Zvonetom bo od aktivnega igranja pošlo« sednik kluba Slavko Kanalec. guvakom za nastopanje v rdečem jeseniškem dresu ^ jeseniški hokejist Sedaj bomo na pripravah v Gozdu Martuljku, potem pa Čim prej na led. Po planu je to tlKt Ipisali še Mitfa Robar, Gašper Sušanj in Miha Brus. I>ejaD VarL ki v novi sezoni prevzema mesto pomočnika trenerj a. Na Grintovec najhitreje Čehi Od slovenskih tekačev se je s 4. mestom najbolje izkazal član domačega kluba Sebastijan Zamik, ki se je uspešno vrnii po poškodbi. Jasna Paudim za njim pa je ciljno črto prečkal še Američan Rickey Kamniška Bistrica - Člani Gates, lanski zmagovalec. Kluba gorskih tekačev Papež Nehvaležno četrto mesto. so minulo nedeljo pripravili a vseeno odličen rezultat z že 12. gorski tek na 2558 zaostankom pet minut za metrov visoki Grintovec, na zmagovalcem, je dosegel katerega se je ta dan v ču- član domačega kluba Sebasi-dovitém vremenu iz doline jan Zamik iz Kamnika, ki si povzpelo rekordno število je tek na Grintovec po nekaj-gors^ tekačev pa tudi pla- mesečni odsotnosti zaradi nincev iz vse Slovenije in tujine. Zahtevno progo z kilometra dolžinskimi in kar 1957 višinskimi metri je najhitreje premagal 31-letni Čeh Robert Krupicka, ki je do vrha potreboval uro in 17 čem sva praktično do zadnje-minut. Teka na Grintovec ga kilometra tekla skupaj, sem se danes udeležil že nato pa Tni ni mogel več tretjič in dosegel tudi naj- slediti, prvi trije pa so bili boljširezultat dozdaj. Šlomi zame danes premočni," je je zelo dobro, razmere na povedal Sebastjan. progi so bile odlične in že Med đanicaini sta prvi dve Rekorda proge letos sicer ni bilo, a najhitrejši so vseeno kilometer pred ciljem sem mesti zasedli Čehinji Anna dosegli odlične rezultate. Na sliki: jonathan Wyatt, Robert začutil, da bom zmagal," je Pichrtova (1:32:48) in Iva Krupicka In Rickey Gates povedal češki tekač, ki je na- MiJesova (1:35:49). tretja pa jbližjega zasledovalca prema- je bila z zaostankom 12 min- bOo na startu rekordno bilo v vseh kategorijah več gal za dobri dve minuti. Kot ut za zmagovalko Slovenka števiJo tekačev. "Vse se je kot 330 gorskih tekačev." Or- poškodbe izbral za prvo letošnjo tekmo. "Z uvrstitvijo in rezultatom sem zadovol« jen, čeprav sem na tej tekmi tekel tudi že hitreje. Začeli smo precej počasi, kar sem si tudi želel S Simonom Ali- drugi je v dlj pritekel rekorder proge in stari znanec Valerija Mrak. S potekom izteklo odlično, vreme je bilo ganizatorji so letos prvič tekme in rezultati je bil zdo idealno, ob progi je bilo v pripravili tudi doping kon- Gnntovca Jonathan Wyatt z zadovoljen tudi glavni orga- času teka več kot tisoč pla- trolo in neposreden prenos s Nove Zelandije, tri minute nizator Dušan Papež» saj je nincev, na štartni listi pa je cilja na vrhu Grintovca. À GORENJSKI GLAS torek. ^S. julija 2009 REKREACIJA miroslav. cvjeticanin si 1 Pustolovščina avtodomom kolesom G BAJTE SE Z NAM Miroslav Braco Cvjetičanín .iíÍR..... \ Gospod urednik \ s "pederskimi feltnami // mirosiav Braco cvjenčanin OdJočiti se za najem avto spadalo v ceno kupona, a sem, čeprav mi je dal vedeti, da je učitelj gorskega kole- «ari^nia. tn nriia^nn odldo- I,,'«: km doma niti ni tako velik pro- nil. Čeprav sem po duSi cest- blem, če pozabiš, kako ne- ni koJesar, ne potrebujem spreten voznik osebnega av- vodiča za gorsko kolesarje- tomobila si. Avtomd>ile sov- nje, ki bi bil lepši od mene m X. ražim bolj kot mobitele in sama misel, da bi moral voziti hišo na koîesih. mi postavi kocine pokond. Žena 7A okrogln obletnico dobila kupon v obliki vi- sem sprejel, a sem malce kend paketa za dve osebi, na kasneje sprejel še dve Scotto- bi se jaz ob lastni ženi počutil odvečnega. Potrebovala sva samoto, ker préklinjanja, zakaj se podajam v to, ne bi rad širil med ljudi. Avtodom ♦ > katerem je pisalo Mobile Ad- gorski kolesi, kai Od svetovnega prvenstva za Popolnoma son prepričan, da : r/ivinûije.knlf^ije.naJilnàtasia- ho kranjsko prvenstvo naýiolj^ : ba dva mesem, zaio moramo v do^, in ie sem iskrm, nisem rú- Glasu kot rckakšncm medij" àccm pohxMt^u dc0)dka pohi- fcoii verjd, da bomo Wo/' prvenstvo dobili Slovenci. Če se samo ted s predsUnitvijo náutíe^ za-' spomnim prvega prvcnslvu v tnmivih pisunov iz daven^ah in Saink^tiju ... Najprg q)loh nt* tujih medijev. Skupaj s kol^řn sem mo^ izvedeti, lýeprvensívo z Radia Kranj Robertom Bau- bo, vrtd sem teigne po vsg Ev' manom jih bova skušala pred- repi in brskal po medmrežju in staviti t(ào, da boste mog)U do nekako izvedel, da bo prvenstvo septembra naSi svojega Jkwrita na m^i med Švico in Francijo. í^í si dirke v Kranju pr^i cgie- ko semprišel 50, so me ^eda- dat. li kot Marsovca. Bii sem prvi "z venture Biking in Kolesar- posebej navUuSilu, saj àla bili ske potítnice z avtodomom. precej boljši od najinih Skr- Kupon za dve osebi pomeni, pet No. to je bilo pn-o, česar da je povabila mene. Znašel sem se za volanom ogrom- bil vesel odločitev nega avtodoma. ne vedoč ne greva iz Gorenjske, ker sploh, v kaj se spuščam. sva zaradi otrok metala biti Z avtodomom naj bi križa- na območju ene ure oddalje- rila po Gorenjski in tam, kjer nosti od doma. To je bila je lepo. hi to čudo ustavila in moja ideja. Slo naj bi bolj presedlala na kolo in potem zato, da se prvič spopadeva z tri dni ponavljala vajo. Pusto- avtodomom in si nabereva lovSčine nikakor nisem bil izkušnje, ki jih bova potrebo- potreben. Zmie je že dovolj, vala za kako bolj oddaljeno da pridem iz službe, pa Hpstínarijů imam pustolovščino za sabo. kei v teh časih recesije i Voziti avtodom je čisto Prvi, ki si ta zasluži, je selektor Vzhoda pripeljal sem se osem-^ovenske no'/irtarske reprezen- sto kilometro'-^ daleč, imd sem tance in SovSc. ki seje prvi podal cdo speáalko ,..Ja, iskreno pove- na tovrstna ttkmovanja. Primež dano, nekateri novinark koU^ Ksdišmkje urednik Ddave priio- se niso ravno izkazali s prijaz- se Polet, VT^wisfci rekreativec in nos^oj ko sem ísW pot na prven- vdik yubitelj kdesar^va. stvo ... in tudi tam so me iudno f Za Kal&iikove ^bine ni- pedali. No, to pač tako je, zanje : mam Skrg, zato sem prosil Bau' sem bil Balkanec, a krnalu smo i mana, ki je boy naumevajoč, da iz reprezentance ent^ posudi : poizkusi iztisniti r\ekaj siavfcov, reprezentar\ca trài, r\ato peúh, : ki hodo oj'isoii âcfveka, katere- âstih, zdaj Slovenci vdjamo za : mu zavidam lastn^tvo široke najbolje organizirano ekipo in palete najbo^ših, najhitr^ših in pri^ so že tudi prve medalje, ja, ruydra^ih obročnikov. Mi, fav' in vedno imamo na prvenstvih s i 3jivci,jih imenujemo, kot sem seboj navzoče! In svetovni novi- : jiA imenavai v nosJovu. narski prvak, Avstralec, vozi kro- vzvratna lahko le loviš puščobo • ali ogledala ne smeš gledati Kranjsko, 10. svetovno prven- nometer z dresom, na katerem da v bistvu za naju ni .lepših nika sla bila s prav tem avto- : ^ listih, ki se uhariamo s ko- pikSlc^ija. počitnic oz. načina rekread- domom v Luzemu na ogle- : ^^^ novinarstvom (ne karkoli 2e pomeni pustolov- Ce pogledaš, se zgroúš zaia- je, kot je tale Mobile Advcn- du veslaškega svetovnega : nujno da v tem vrstnem redu) ščina. Tik pred predajo kiju- di njegove velikosti. Najin ture Biking. Ker je najina pokala in sta namesto koles : j^p^^editev ki seje srčno vese- čev sem ugotovil, da je Mar- prvi postanek je bU v Kranj- primarna oblika rekreacije v '"garažr.em" prostoru s : Se zgqlj zato, ker bom spet ko Perpar tip, ki ie ženinim ski Gori, dru» na Pokljuka kolesarjenje, ne vem, kaj je sabo miela dva čoba na stre- j . ^^^ ^^^^ ^ prijateljicami in prijateljem Bohinju. Razen lahko lepšega, kot da se z av- hi. Cena takega špasa ,e 550 j ^ ^^^ ^^^ ^^^^ ^ čne danes, je pred dvema le- reda prodal Icipon. Za to, kar po- Pokljuki sva se povsod drža- todomom odpraviš (potem evrov za tn dni za dve osebi. : ^ . ^^ dobilpravo sveto- »rekole- ko si Slovenijo že spoznal do V ceno spada najem avtodo- ; ^ prvenstvo pod okriljem jetkilo- potankosti) na primer v itali. ma. dveh vrhunskih Scotto- ; .nednarodne kcilesarske organi^ šestti- janske Dolomite ali Toskano vih gorskih koles in vodič ko- t rjrj «. v .< . A •• 1 »• ________• ! ' J ' toma od Mestne občine šarila sva sto Ljubljana prejel nagrado za najboljšo turistično idejo! Marko se je vljudno tudi ponudil za vodiča, kar je tudi etrov ia premagala šest ti- č višinskih metrov. ali v Francijo in Španijo na lesar, ki vas bo peljal po naj- Ob večerih sva sedela pred ogled kake etape Toura in lepših gorskokolesarskih po- ugotavljal Vuelte.^ No. najina predhod- ceh. Ko boš prišla na Bled SvetovTM noviruirska prven-; stva v cestnem kolesft^enjw so : resna zadeva in nirrtajo nič : skupnega s svetovnimi novinar^ : skimi prvenstvi v smučanju ali : svetovnimi medijskimi igrami. MAoČ, na enem ùzwedprven- % Bled • ... boš tekla spet ... Tretji Tek okoU Blejskega je- miniltudi denaria ga je Klub Polet kot pobudnik in organizator teka dobil od plačanih startrun, so na- meninili slovenskemu zdru- Ta hni ralni dotk hunska športnica, padalka Irena Avbelj. V spremstvu urednice Kluba Polet Špele Pretnar so deset minut kasneje startali tudi najmlajši tekaâ, ki so se podali na tri-stometrsko pot okoli veslaškega CeulEd. Prireditev, ki spada med Europa Donna. Rekreativna najopaznejše na Gorenj-prireditev, ki je v gorenjski biser privabila več kot šeststo minila nem tekačic in tekačev, je kljub movalnem. Med moškimi je slabi napovedi vremena v absolutni konkurenci uspela in tako dosegla svoj zmagal Blaž Grad (AD namen. Starterka šestkilo» Mass) s časom 18:54. Med metrskega teka okoli Blej- ženskami pa Nina Fajfar znana (Gora) 2y.$o : kjer smo sioveniki novinarji po- stevje za mizo po mapomi dirh : brali že sto >nedalj. Ne da bi» padlo: "Si lahko mislite, da bi : delal norca iz teh prvenstev, enkrat v Sloi^i nekom'^ obla- i vendar je nekaj naslovov sveto- čili mavrične majico svetavnegi : vnega prvaka v smučarskem prvaka? A veste, kaj hi bilo to za : teku in kombinadji z vdeslalo- Soven^o?" mom in v gorskem kolesarstvu. Zdaj se bo to zsMo: K^nj ho : pa še kai^na medalja na velo- odet v mavrico; prepričan sem, : dromu in v atletiki v tisti kon- da bo kakšna majica ost<úa tadi : kurend vredna bistveno manj doma, v Kmrjju. Potrudil bt bom, da bom tncd ^ródpriÁámedpet,k^vkrO' : koř moja prva umtitev na sve- : toimem novinarskem kolesar- : siem prvenstvu V Švid. Takrat, nometm (bo treba imeti pdo naslednji dan re- jeseniško bolnišnico. V so- šili, kar so tudi storili. Greznica Izpraznil rezervoar Neznani storilec je v noči na soboto iz tovornega avtomobila» ki je bil parkiran na parkirišču na območju Březnice, iztočil okoli devetsto litrov goriva^ pri tem pa je poškodoval še pokrove na rezervoarjih in uničil cevi za gorivo. Lastnika tovorr^^ga avtomobila je nepridiprav ©Škodoval za približno tisoč evrov. S. Š. pnmerno V petek so policisti gorske enote v okviru preventivne akcije opozarjali planince na previdnost v gorah, kamor se je poleti treba odpraviti zgodaj zjutraj in primerno opremijen. Renata Globočnik Vršič - V policijski patrulji, ki je z V^iČa proti Mojstrovki krenila zgodaj zjutraj, sta planincem svetovala vodja gorske policijske enote Robert Kialj in poliast Roman Skumavec. Kot sta ugotovila, so se planinci glede na vremensko napoved, da bo ta dan vroče, odpravljali v gore prepozno. "Pri sestopu z Mojstrovke okrog 11. ure je največ planincev po južni strani šele prihajalo. Videlo se je, da so utrujeni. Pravi čas bi bil zjutraj okrog šeste ure," je pojasnil Kralj. Vročina namreč ne povzroči le izčrpanosti» ampak lahko pripelje do dehidiacje ali celo toplotnega udara. Planinci Robert Kralj in Roman Skumavec sta planince od Vršiča do Mojstrovke seznanjala morajo zato imeti s seboj do- ^ nevarnostmi v gorah in jim svetovala o pravilni opremi. / fot^-- g je zagotovo v s o- več na 12. strani najbolj prepoznavna venski padalski reprezentanci. Pri figurativnih skokih 10 do 12 sekund leti na glavo s hitrostjo blizu tristo kilometrov na uro. je večkratna sve* tovna prvakinja in za izjemne dosežke je prejela tudi Bloud-kovo nagrado. več na 14. strani IZLET V BLEJSKI VtNTCAR Narava svojo moč kaže v buča nju razpenjene vode, števi nih brzicah in bistrih to munih reke Radovne. Vint-gar, 1,6 kilometra dolga soteska, se konča s slikovitim i6 metrov visokim rečnim slapom Šum, pot pa ponuja svojevrstno doživetje za vso družino. več na u. strani Gorenjski Glas športni glas je priloga časopisa Gorenjski glas RpnNTK! ROBFRT GUSTTN ČASOPIS TZHAÍA mfsfčna WWW.GOP f N15 K ř GLAS S I Blejski odbojkarski klub ACH Volley ima v svojih vrstah mladega igralca Aleša Fabjana, ki je pravzaprav edini gorenjski igralec v tej močni ekipi, ki velja za najboljšo v Sloveniji. (ahe2 Feruc Triinávajsetletni Aleš Fab-jan z Mlinega, sicer Študent četrtega letnika Fakultete za organizacijske vede v Kranju, se. je z odbojko prviř srečal pri enajstih letih. Po njegovih besedah naj bi ga za ta dinamični ekipni Šport navdušil njegov ^e, tudi nekdanji igralec odbojke. Svojo športno pot je začel v domaČem blejskem klubu, nadaljeval v drugi slovenski ligi, ko je nastopal za odbojkarski bu in trenutno m želim, da se karkoli menjalo, seveda pa ni vse odvisno od mene, " je r.a kratko opisal razmere v klubu 185 centimetrov visoki igralec, ki igra na mestu prostega igralca ali "libera", kot temu pravijo odbojkarji, in mora biti kar se da hiter in eksploziven. Tako kot vsi športniki se tudi odbojkarji srečujejo s poškodbami, ki so sestavni dei Športa. Aleš večjih problemov še ni imel. "Moram reči, da imam s poškodbami kar srečo. Pred Ča- klub iz Žirovnice, in nato ig- som sem sicer imel malce natr- rai še za kranjski klub, leta 20o5 pa je podpisal triletno pogodbo z moštvom ACH Volley, ki je tudi aktualni državni prvak in lastnik kar nekaj močnih mednarodnih lovorik. "Z vsem jem trenutno po pol toma zadovoljen \n upam, da bo tako tudi v prihodnji. V odbojki želim ostati kot projèsionaiec in nadgrajevati ter seveda dokazovati svo- gano zadnjo stegensko mifiw, a seje vse hitro uredilo. Tre- ningi potekajo redno dvakrat na dan. in siccrje prvi trening na sporedu ob desetih dopoldne, popoldanskega začnemo ob šestih, tako da mi prostega Časa ne ostane kaj veiiko. Pozimi bi zelo rad deskal na snega, a se bojim poškodh, ki so lahko posledica padcev, kijih tam ni malo. Poleti občasno za spre- jo kakovost. Imam odlične raz- stitev igram squash, ki se neka- ntere za treninge, saj vse treninge opravim na Bledu in v Rado4jici, prav tako moram pohvaliti stroiouni v klu- ko dodatno vpleta v program treninga, vendar ne gre za specifičen trening, poleti včasih igramo tudi odbojko na mivki," "Letos sem na treningih v celem etu manjkal zgolj dvakrat, ko sem moral opraviti študijske obveznosti na fakulteti, ki jo zaključujem. Nikdar mi ni odveč oditi na trening, čeprav je vsake toliko časa prisotna utrujenost." Aleš Fabjan I Fo'o: Rc>2c{ iftiCAa Še dodaja Aleš, ki vedno optimistično zre v prihodnost. y.ňveáň se, da do napredovanja znotraj ekipe in preboja v reprezentanco pelje zavzeta pot. Da bi prestopil v reprezentanco, pa ni odvisno Zgolj od njega, temveč gre pri tem za odločitev selektorja. Trenutno je tako kot večina blejskih odbojkarjev na počitnicah, v avgustu se že začnejo priprave na novo sezono. Gorenjski športniki zaznamovali sredozemske igre M / % ♦ t j Tím Gornik I řoto: čn Sukvec Že šestnajste sredozemske Igre, ki veljajo za Izcedno množičen $portni spektakel, so minile tudi v znamenju odličnih nastopov gorenjskih športnikov. Za p^o odličje na letošnjih igrah, ki so potekate v italijanski Pescari, je poskrbela plavalka Žita Gorenjke Anja Kiinar, ki je osvojila bron na 200 metrov mešano, le tri dni kasneje je osvojila še zlato kolajno na 400 metrov mešano. Za odlično bero medalj v plavanju sta poskrbela še Nina Cesar, ki je osvojila srebrno medaljo na 800 metrov prosto, In Kranjčan Emil Tahirovič, Vi je osvojil srebro v svoji paradni disciplini, 50 metrov prsno. Veslača Luka in jan Špik sta osvojila srebro v konkurenci dvojniK dvojcev, za največji uspeh med gorenjskimi športniki pa je poskrbel golfist Tim Gornik z zlato medaljo. Skupno so slo» venski športniki na letošnjih sredozemskih igrah osvojili 2$ kolajn, kar je drugi najboljši uspeh po Almerii leta 2005. Za številne športnike sredozemske igre pomenijo odskočno desko v nadaljnjo športno pot na višji ravni, ^pei drugim pa čast, da lahko zastopajo ban/e domovine. J. F. Fmil Tahirovič I TâTAi TíUk Daki 10 športni glas, torek. 28. julija 2009 J ortn 0 orenjsk Pra ve g 9 U razv m I. Y f CUtitl še lani smo lahko govorili o dokaj dobri organiziranosti hitrostnega rolanja pri nas, a je letos slika že malce drugačna. Ni več prave tekmovalne množičnosti in klubi se nekako razpuščajo. Še najbolj aktivni sov Rolarskem klubu Kranj. Ianez Ferlic Če bi pogledali tekmovanja v liiUo^Ui^jn rcldiiju pied petimi ali desetimi leti pri nas, je bilo opaziti dobro organiziranost in prav tako solidno množičnost, saj se je na tekmah zbralo po več kot sto tekmovalcev, kar je bilo glede na razvoj te zvrsti športa pri nas doVaj solidno število. Gorenjski tekmovalci so osvajali tekmovanja celo na največfih tekmovanjih in se uspešno kosali z odličnimi evropskimi tekmovalci. Kje tiči vzrok za takSen padec s strani tekmovalne organiziranosti? Po besedah tistih, ki so v hi- predvsem v Italijo, Avstrijo in Nemdjo. Trenersko delo je sedaj prevzel Gašper Ko- privée» ki ima sicer tudi kolajno iz evropskega prvenstva v maratonu. Odličen tekmovalec Luka Mihelič je iz hitrostnega rolanja uspešno prestopil med gorske tekače, kjer kaže dobro pripravljenost in zavzetost za načrten iiening. Taio letos jedro ekipe sestavljajo Nejc Mavsar, Klara Gradišar, Nika Ponikvar in Ana Odla- zek> ki sicer prihaia iz Zagorja. Vsi ti bodo nastopili tudi na evropskem prvenstvu, ki bo potekalo od 27. juliju do J. avgusta v belgij« skem Oostende j u, Naslednji trostnem rolanju aktivno so- problem zagotovo predstav- delovali» je to predvsem na Ijajo tudi dokaj sJabi pogoji račun slabega dela nacional- ^a trening, saj se Se vedno ni ne panožne zveze. Po drugi nič premaknilo pri načrtova- strani manjka tudi kakovost- ni izgradnji steze, ki bi omo- nih trenerjev, §e bolj pa bi gočala kakovostne treninge, morali skrbeti za podmla- Vsekakor pa gre pohvaliti dek. Kot najmočnejši klub v vse akterje v Rolarskem klu- Sloveniji je še vedno Rolar-ski klub Kranj, čigar člani še vedno navkljub majhnosti In nizki finančni podpori vztrajajo in odhajajo na močne mednarodne tekme. bu Kranj, da še vedno vztrajajo in morda se enkrat le obrne na bolje. Namreč, vredno je vztrajati, saj če đo-vek vztraja, je potem tudi srečen in zadovoljen. Takšnih prizorov s tekmovanj bi si zagotovo želeli tekmovalci v h^rostnem rolanju na domačih tekmah. Množičnost In mednarodna konkurenca. ifor«:A»invi»KXiu n> V kolikor bi hitrostno rolanje postalo olimpijska disciplina, bi se zagotovo povečal interes številnih institucij, ki bi vlagale v ta sicer zelo zanimiv, dinamičen in privlačen šport. Več pa bi bilo potrebno delati tudi na rekreativni, množični ravni. 1001 kol mi roslav B raco cvienčanin V Kranju se je zbrala zelo zanimiva kolesarska druščina. Pod nazivom Srečanje kolesarskih generacij se je zbralo sto dvajset bivših kolesark in kolesarjev, ki so zaznamovali tekmovalno ideja je padla med debatami na najpopularnejšem slovenskem kolesarskem forumu Bi cikel. com. Ker Zdenko živi v Kanadi, so mu priskočili na pomoč Kranjčani, vsi bivši kolesarji na Čelu z Bojanom Ropre- tom. Alešem Kalanom, Tomažem Poljancem, Rober- kolesarstvo vse od šestdese- tom Bauraanom, Daretom tih let prejšnjega stoletja do danes. Po večmesečnih pripravah Henigmanom in kolesarsko društvo Bam.bi, KJjub vsej modemi tehnologiji, ki in iskanja starih prijateljev jih dopuščajo sodobne ko- Í2 kolesarstva je končno pri- munikacije, ni bilo lahko šel tudi dan snidenja. De- najti bivših kolesarjev tek- vetnajsti julij bo za vedno movalcey iz 6o-tih, 70-tih, ostal v spominu kot dan, ko 80-tih in 90-ih let prejšnje- so se spet srečali stari tek- ga stoletja. Vseeno je orga- meci, ki so vsak na svoj na- nizatorjem uspelo najti vse Brata )ožó in Rudi Valenčič, v sredini Nikola ŽIvkovič najpomembnejše "še živeče" bivše tekmovalce, ki so se z veseljem odzvali povabilu. Srečanje nabito z emocija-mi, polito s solzami veselja, ljubečimi objemi, trdimi stiski rok tistih, ki se niso videli tudi štirideset let, se je začelo v Šenčurju, kjer sta bila zborno mesto in start skupinske vožnje do Jezerskega. Že pred startom 50 se razvnele debate, ki niso pojenjale niti med kolesarjenjem niti na vrhu pri Plarlšarskem jezeru, kjer se je druženje zavleklo pozno v večer. Na enem mestu smo lahko videli in se pogovarjali z Janezom Zirovni-kom, Radošem Čubričem, Francem Škerljem, Rudijem. Pavletom in Jožetom Valenčičem, S ta netom Bo-žičnikom, Ivanom Čoli» gom, Draganom Dostani-Čera, Tonetom Kunavrom. |anez Žirovnik je na srečanje pneracij prišel v originalni rumeni majici, ki jo je nosil na dirki po Jugosldviii leta 1958. Skupinska fotografija udeležencev Srečanja kolesarskih generacij čin in s svojimi uspehi ustvarOi zgodovino tekmovalnega kolesarstva. Največ zaslug za izvedbo srečanja ima bivši odlični kolesar Hrvat Zdenko Kahlina, ki živi v Edmontonu v Kanadi. Francem Hvastijem, Ivanom Bobovčanora, Dragom Frelihom, Ivanom Levači- Čem, Aloj2om Bajcem ... in Številnimi drugimi legendami jugoslovanskega kolesarstva. Tisoč in eno kolesarsko zgodbico je bilo slišati. Vsi so se razgovorih in hiteli opisovat drug drugega, po Čem se jih najbolj spominjajo. Rezultati ter uspehi posameznikov niso bili v ospredju. Več se je govorilo o dogodkih, pripetljajih na dirkah in treningih, ki se ne bodo nikoL pozabili. Zgodovina kolesarskega športa se je predebûtirala v nekaj urah in ni ga bilo udeleženca, ki ne bi prikimal odločitvi, da bo to srečanje postalo tradicionalno. V f ins v nt rta in zabave v Gorenji I' t (anez Ferlic Klub Mladinska za razvoj in sprostitev je v Ziičetkti julija na igrišču pred Osnovno šolo Ivana Tavčarja pripravil dan športa in zabave, na katerem se je zbraio okoli sedemsto obiskovalcev vseh starosti. Pripravili so pester športni program, ki je zajemal turnirje v, nogometu» fiitsalu, floorbalu, košarki in tenisu. Kot popestritev celotnemu programu so postavili vrv, kjer so obiskovalci preizkusili svoje spretnosti in predvsem ravnotežje. Ker to ni bil samo dan športa» temveč tudi zabave, so kuharji pripravili pravo gurmansko mojstrovino, "kr-škopolskega" pujsa, ki je menda slovenska avtohtona Igrišče pred Osnovne šolo Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, kjer se je odvijal program na pasma, vsa) organizatorja. Ce se je nad Poljanami in Blegošem zlival dež, so imeii v Gorenji vasi po besedah organizatorjev bojda ves čas lepo o besedah dnevu športa in zabave. vreme, dan pa so zaključili čeni tradicijo tovrstne špor- s plesom in legendarnim Dl'jem Perotom, Člani kluba Mladinska so trdno odlo- tne prireditve peljati naprej. Ne nazadnje <>0 to prireditve, ki nimajo zgolj tekmo- valnega značaja, marveč vse obrobne dejavnosti dajo pravo sliko Športno-zabavni prireditvi. C Í športni gUs, torek, 2S. julija 2009 11 F ort t n § n ara vi o športu in otrocih smo se o aktivnem preživljanju prostega časa med počitnicami pogovarjali z direktorico Športnega izziva Anjo Knežević. Med najbolje obiskanimi so poletni športni tabori Nazaj k naravi na Turistični kmetiji Smuk v okolici Tržiča. Robert Cuřnv Šport je gibalo vsakdana. Špoit korÍ2>Li . letko iiďj- cnlajšim kot tudi tistim, ki imajo že veliko življenjskih izkuSenj. Pri otrocih je šport bistvenega pomena za dober in hiter fizični ter psihični razvoj. Ukvarjanje s Športom otroku omogoča dcbro spoznavanje telesa in predvsem obvladovanje le-tega. V skupini z vrstniki se posameznik socializira in je pripravljen na produktivno sodelovanje v skupini za dosego zastavljenega dlja. Otrod so v času razvoja in spoznavanja stvari, ki jih obdajajo, izredno dovzetni za vse vrste novosti. Zato je za otroke primeren katerikoli Šport, vendar je pri izboru športa potrebno upoštevati posameznikove zdravstvene lastnosti in sposobnosti. Programe je seveda moč prilagoditi takor da se otrok v čas 11 aktivností dobro počuti i n zabava. Poleg Številnih programov, ki jih izvajajo pri Športnem izzivu, od raznih Športnih tečajev pa vse do Šole špor- vi mi palicami» jahanje, pohod na Vetrno in srečanje z lovcem, rolanje, plavanje, iskanje zaklada, taborniški ogenj, tenis, nogomet, lokostrelstvo, izdelavo bivaka, družabne icre... in še in še. Otroci se ob igri in športu predvsem družijo. pristopa ter spoštovanja do slehernega živega bitja in ta, so med najbolj obiskani- dragocene narave. Inštruk» mi Športne počitnice Nazaj torji otroke motivirajo z raz- Poleg dobre družbe sovrstnikov in izkušenih inštruktorjev so otroci animirani tako s čudovitim ambien- Na taboru je uavddiiu okio^ dvajset otiok. Otroci morajo biti stari vsaj 4 do 5 let, starostna meja pa je zelo različna in je od>t»na od posameznikov? samostojnosti in sodaine prilagojenosti. Zgornja starostna meja je 9. razred osnovne Sole. Predšolski in šolski otroci so ločeni po skupinah, imajo vsak svoje inStoiktorje ter starosti prilagojen program. Program Nazaj k naravi poleg naštet^ vključuje še tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerjo) ter dve malici, neomejeno kobdno pijače, 24- umo oskrbo inštruktorjev ter bivanje v ličnih počitniških hišicah. Trajanje tabora je pet dni, kar vas bo stalo 159 evrov. Več o programu in Še drugih aktivnostih izveste na s pletni strani www. sportniimv.com. Otrod se v družiš sovrstnikov in initruktorj ev počutijo odlično, saj zaradi posebnega individu^nega pristopa čutijo bližino in varnost, kar ie pri k naravi. Tabor Nazaj k na- ličnimi ročnimi deli, pohodi tom kot tudi z dobro hrano, majhnih oa-ocih izrednega ravi poteka na Goreniskem, po okoliških hribih in ra2iič- številnimi športnimi rekvi- v osrčju neokrnjene narave, nimi dogodivščin ami. Bistvo žiti, družabnimi igrami in na Turistični kmetiji Smuk, tabora je druženje, sklepa- skrivnostnimi dogodivščira- v kraju Rethje pri Križah, nje novih prijateljstev in mi. Te obsegajo ogled kova- Nazaj k naravi je poletni ta- predvsem snovanje čudovi-bor. Zasnovan je tako, da tih spominov. Poskrbljeno otroci spoznavajo naravo, Življenje in živali v njej, naučijo pa se tudi pravilnega je za skupinski duh, veliko smeha in popolno doživetje narave. Čije, ogled obore z divjadjo in hranjenje, ogled Čebelnjaka, ulivanje sveč, poslikavo na panjske končnice, obisk ribiča in ribolov z bambuso- pomena. Gibanje v naravi je odlična popestritev počitni- ških dni, posebej če otrok skozi tak program duhovno in osebnostno zorL Poleti, ko sonce ogreje našo deželo, je preživljanje počitnic na prostem odličen izbor, saj ponuja svojevrstna doživetja. A kademija za gibanje sem imel odgovor. To pomeni, da lahko izbiraš med: indijanskim tednom, gusar- porabUi, da bi nas kdo animiral. No, govorim zase, ki\ řň^M Hť^mi^tá nâiraif» ûdklû- skim tednom, tednom vite- pim vse aktivnosti Mirosuv Braco CVÎ ETIČAN IN društva prepričalo. Spadam med tistp, ki so hitro zado- ...................................... voljni in niso dlakocepski, pa V iskanju, kam in komu tudi med tiste, ki jih priteg- ne nekaj, kar ni ravno običajno. Sinu sem poVa7al le- podtakniti petletnega sina, ki ga razganja od energije, sem našel športno druitvo Migimal, z akademskim podnaslovom Akademija za da se bo verjetno imel tako gibanje. Moram priznati, da lepo. kot se ima v vrtcu. Po- naprej nisem iskal zgolj za- tem je sledilo vprašanje, kaj radi tega, kei me je že ime to pomeni: aktivne? Tokrat zov in princesk, tečajem ro-lanja, trampohna, plavalno šolo, in glede na to, da imaš rojstni dan juiija. boš iahko praznoval na bazenu. Malemu so se zasvetile oči, v ka- sedanja v senci in razmišljanja, kako iino bi bilo. da bi dolgčas postal moj skrbno vzgajani hobi. Akademija za gibanje pač mora upravičiti svoje ime, zato v svojih programih ponujajo tudi avan- tak z njihovo ponudbo za terih je bilo takoj opaziti gu-aktivne po6tnice z razlago, sarje. Če se bo vpisala še pri- ture za odrasle. Jadranje, jateljica Maša, grem pa ra)e med viteze in princeske, je dodal sine in odločitev za vpis je padla. Migimal skrbi, da otrokom med počitnicami in med šolskim letom ni dolgčas. Na izviren način jih animi- plezanje, kolesarjenje, rafta-nje in veslanje se bere odlično, vendar vsakič si na koncu rečem: ne hvala! Vsega naštetega, razen kolesarjenja, me je strah, pač nisem adrenalinski odvi s než. nad gusarskim rajo in verjetno nekaj tudi nora navdušen. To se je vi-naučijo. Mlajšim čas pbčas- delo že po tem, da me je na neje mineva, tega se starejši ne zavedamo. Mam čas beži hitreje in nisem prepričan, da tistim, ki ponujajo aktav- vsak ručin skušal prepričati, da bi ga vpisal še v "nadaljevanje", se pravi na indijanski teden. Očitno so se pri ne počitnice za odrasle, rav- gusarjih dobro nau61i ropa no cveti posei. Starejši, ko smo, moramo biti zelo ak- tivni med celim letom, da nam spîoh uspe preživeli nja očetovih denarnic, sem pomislil. Njegove želje nisem odobril, sem pa prazno- vani^ rnUtrii^ct» Hne cth haze» Čas od plače do plače. Potem nu oz. v bazenu. Naj mu bo, Gusarski teden nam ne pride na misel, da bi §e čas tistih nekaj dni. In jîh imamo na voljo za dopust, sem si mislil, ker je v letih, ko so počitnice najzanimivejši del njegovega življenja. C O pa America Ricardo Kaka je eden Izmed nosilcev igre brazilske repreze nta nce. Copa America oziroma južnoameriško nogometno prvenstvo je najstarejše reprezentančno nogometno tekmovanje na svetu. Prvega je leta 1916 pripravila Argentina v počastitev Stote obletnice njene neodvisnosti. Argentinsko zabavo na prvem prvenstvu je pokvaril Urugvaj, poleg teh dveh ekip pa sta sodelovala Še Brazilija in Čile. Na dosedanjih 42 prven* stvih sta bila najuspešnejša Argentina in Urugvaj, ki imata po 14 naslovov, osemkrat je bila najboljša Brazilija, po dvakrat Paragvaj in Peru, po enkrat pa Bolivija in Kolumbija. Na zadnjem prvenstvu leta 2007 v Venezueli so v finalu igfall Brazilci In Argentina. S y.o so bili boijSi Brazilci, ki so proti istemu nasprotniku slavili tudi v finalu prejšnjega prvenstva. Copa America je na sporedu vsaki dve ali tri leta. Od leta 1993 na njej poleg desetih držav Južne Amerike sodelujeta tudi dve povabljenki, ponavadi iz Srednje in Severne Amerike. R. G. Zlata liga Vsako leto atletsko* sezono sestavlja vrsta mitingov, ki so razdeljeni v tri skupine. Najvišja kategorija so srečanja najboljših atletov v Zlati ligi, sledijo mitingi za super veliko nagrado in za veliko nagrado [grand prix}. Najboljši atlet« sveta se srečajo še ra svetovnem atletskem finalu. Leta 1998 je mednarodna atletska zveza uvedla Zlato ligo, ki v sedmih mitingih združuje svetovno atletsko smetano. Vsako leto pred tekmovanji izberejo Sest disciplin pri ženskah in moških, kjer je mogoče tekmovati za prvo nagrado - "jackpot". To je najprej predstavljalo 30 kilogramov zlata, nato pa en milijon ameriških dolarjev. Razdelijo si ga tekmovalci, kl v svoji disciplini zmagajo na vseh sedmih mitingih sezone. Pred Zlato ligo so bili najbolj prestižni zlati štirje (Golden Four) mitingi. Oslu, Zurlchu, Bruslju in Berlinu so se pridružili Se Pariz, Rim In Monte Carlo, ki sestavljajo prizorišča Zlate lige. Prizorišča so seveda skrbno izbrana in zelo tradicionalna. Najprestižnejši je miting v Zurichu, na katerem je leta 1996 edino slovensko zmago slavila Brigita Bukovec. R. G. Usain BoH redno zmaguje na letošnjih mitingih Zlate lige. u 12 Športni glas, torek, z8. julija 2009 ê w ort f # no I • V nas f rtn f zel L nam Športno društvo Po aktivnih na Gorenjskem, saj imajo zasnovane Številne projekte, ki temeljijo pretežno na rekreaciji» poleg tega pa ekipa časomerilcev skrbi, da imamo na tekmovanjih vedno izmerjen točen čas. Njihovo delo se širi po vsej Sloveniji. IanezFeruc Že od nekdaj drži. da so Poljane) pridni in zdgnani. To dokazujejo tudi člani športnega društva Poljane, ki v celotni dolini ob Poljanski Sori skrbijo, da se domačini v čim večji meri posvečajo Špomi rekreaciji. Tako imajo znotraj društva najbolj razvito kolesarsko in teka- Iko sekcijo, kar se tiče organizacije tekmovanj, pa za to skrbi ekipa Timing ŠD Poljane. Nedavno su u^Uiiovili rekreativno tekaSko sekcijo, znotraj katere treninge vodita odlična mlada tekača Peter in Matija Oblak. Red-no se tekaških treningov, ki potekajo enkrat na teden, udeležuje več kot dvajset tekačev in tekačic, ki svojo te- morski tekaški pokal. Pokg tega izvajajo meritve Še na kolesarsldh dirkah in vedno zanimivih avtomobilističnih dirkah. Tako demino v sodelovanju s še dvema časome-riInima ekipama izvajajo meritve na našem znanem rallyju Saturnus. V prihodnje bodo svoje znanje in dobro tehnično podporo preselili še na smuČ^ke tekaške tekme, medtem ko so v alpskem smučanju prisotni že več let, predvsem z meritvami na smučišču Stari vrh. Ker je v zadnjem Času prava poplava rekreativnih športnih tekmovanj in športna družba postaja vse bolj zahtevna, je njihovo kakovostno delo zelo hvaležno. V tujini tovrstne ekipe delujejo na profesionalni ravni, med- kaško pripravljenost preiz- temkosofantjeindekletaiz kušajo ter jo ob strokovnem Timinga Poljane v tem po- vodsrvu izboljšujejo tako na ravninskih kot gorskih trasah in s tem skrbijo za raz- razmere lahko obrnejo v slu Se vedno zgolj iz veselja in draženja. V prihodnje se nolikost treningov. Med bolj aktivne v društvu sodijo §e nogometaši, igralci fioorbal- la ter planinci. Torej širok spekter Športa v celotnem društvu. drugo smer, kar bi bilo ne nazadnje tudi prav. Delo časomerilcev je trenutno tudi najbolj obširna dejavnost v celotnem društvu, ker pa dokazujejo pravi nivo kakovo- Na tekmovanjih, ki jih orga- sti, so njihove storitve že po- znane in cenjene tudi drugod po Sloveniji. V njihovi nizirajo, pa imamo športniki vedno do stotinke natančno izmerjen rezultat. kar organizacijski domeni sta poskrbi časomerilna ekipa, vsakoletni Visoški tek, ki je ki je od leta 2005 uradni letos obeležii že enajsto iz-merilec tekem Gorenjskega vedbo in kolesarski vzpon pokâla v rekreativnih tekih, na Stari vrh, ki je letos pote- od leta 2008 dalje pa so svo- kal v pravem nalivu, a se jo dejavnost merjenja rezul- Poljanci niso predali ter od-tatov razširili tudi na Pri- lično izpeljali tekmovanje. Predsednik Športnega društva Poljane Gašper Debeljak v vlogi napovedovalca n a tra vi Pevec skupine Čuki Jernej Tozon je športnik po duši že od otroških let. Bil je celo član slovenske mladinske reprezentance v hokeju na travi. Še vedno je športno aktiven. Največ kolesari, teče in rola. Maja Béktoncïli Škofjeločan Jernej Tozon je v javnosti v prvi vrsti poznan kot pevec skupine Čuki, v drugi kot vzgojitelj v vrtcu ŠkoBa Loka, manj znano pa je, da je bil tudi uspešen športnik. Šport vam je torej blizu? "Po duši sem bi] vedno športnik in že od nekdaj se ukvarjam s športom. Kot otroci smo hodili v naravo, v hribe, kar še danes rad počnem. V osnovni šoli so bili v ospredju atletika, rokomet. nogomet. Potem sem več kot pet let treniral in-line hokej in Mri leta hokej na travi, ki sem ga igral za ljubljanski klub Svoboda. Bili smo večkratni djžavni prvaki. To je bilo v srednješolskih letih." Kako dobri pa ste bili pri te-lovadbi v osnovni šoli in na testiranjih? "Imel sem vedno "ZU" (zelo uspešno, op. p.). Bil sem povprečen, nisem izstopal. Pri testiranjih pa nisem bil nikoli tak, da bi se gnal za rezultati, za sekundami, V teku nisem bil nikoli dober, čeprav grem vedno rad na kakšne maratone. Letos sem bil z dvema Ste bili v hokeju na travi ne vem niti, koliko na uro lernej Tozon v poletnih mesecih največ kolesari. bratoma na teku trojk v Ljubljani." Omenili ste, da ste trenirali in-Une hokej? "In-line hokej smo začeli igrati takoj, ko se je pri nas dalo kupiti rolerje. Ustano- bolj naporno? uspešni? "Lahko rečem, da sem bil kar uspešen. Bil sem tudi v mladinski reprezentanci." Resno ste bili torej v importu in resno ste v glasbi. Kaj je peljem na kolesu, niti ne, koliko v avtu." To pa ni ravno dobro, da vam ne dela Števec v avtu? "Sem dohil ohřiití^k 7H težav, saj ste že tako drobne postave. Že od nekdaj? "Imam tako konstitucijo, da nisem bil nikoli močan. Ne vem pa, kako bi bilo, če ne bi športal." nogo, tako da kar vem, koli- Torej se rekreirate samo iz vili smo klub Loka Tigers in hili med boljšimi klubi na Gorenjskem. Igrali smo "Ne morem reči, kaj je bolj naporno. Pomembno je, da tisto, kar delaš, delaš s sr- proti Vnuku, Mlinarcu. Kas- cem, da na koncu rečeš, da ko Še lahko pritisnem na plin (sraeh) Vrniva se k rekreaciji. Se rekreirate sami ali v družbi? užitka, ne zaradi izgubljanja kilogramov? "Ne. zaradi izgubljanja kilogramov nikoli." neje smo nastopali kot klub Ultrawheels in i^ali tudi v meddržavni ligi. ' Kako pa ste prišK do hokeja na travi? "Povsem po naključju. Bra- ši res nekaj naredil, pa naj bo to pri Športu ali pri glasbi. Sicer pa je tudi v glasbi potrebno imeti dosti kondicije, glede na to, da so naši nastopi dolgi tudi sedem ur. Vesel sem. da so tudi ostali "Kakor kdaj. Včasih greva Kako dobro pa sicer poznate tudi skupaj s punco ali pa Šport, športnike? Kaj sprem- tranec Andraž iz Ljubljane trije člani Čukov športniki. grem s prijatelji." Ka) pa Sport v zimskih mesecih? "Rad smučam, Čeprav nisem že dve leti. Poskusil se Ijate šport preko televizije? "Včasih sem ga bolj, sploh hokej, pa tudi nogomet. A tudi hokej danes ni več to, kar je bil včasih, ko so bili tisti pravi derbiji med leseni- me je povabil in zraven tudi moje prijatelje, če bi igrali za njih, za klub Svoboda. Njihova želja je bila pomladiti ekipo in smo poskusili.' Kakšne spomine imate na ta leta? "Spomini na ta leta so zelo lepi. Veliko smo se preheca- li, res je bilo luštno. Šport in družba gresta vedno skupaj." tako da radi skupaj zavijemo tudi na kakšen hrib, na kolo." Ste potem kondicijsko naj* bolje pripravljeni v skupini? "Vsi smo kar v kondiciji. Nihče posebej ne izstopa. [ože kolesari, vozi kajak, Vinko planinari, rad je na kolesu, tudi Matjaž rad kolesari.'' bom tudi v teku na smučeh, cami in Olimpijo." Filnesd, ki jc pri nekaterih popularen, pa ne obisku* Kaj pa c^edi tekem v živo? jem." "Rad grem na polete v Pla- nico, Šel bi še kdaj na ho- Bili ste na teku trojk. Imate kej." za letos še kakšen športni dJi? S katerim športom pa se vi Kako pogosto ste uneli tre- sedaj najraje ukvarjate • Dinge? "Treninge smo imeli dvakrat na teden. Poleti smo igrali na travi, pozimi dvoranski hokej. Bilo je kar resno. Poleg tega smo skoraj vsak konec tedna hodili na ligaške tekme v Prekmurje, kjer je ta šport bolj razvit." tako za rekreacija? "Najraje kolesarim, tečem ali rolam. Če le Čas dopušča, se rekreiram vsak dan." Kaj kaže števec na kolesu. Če ga sploh imate? "Nimam števca. Tudi v avtu mi ne dela (smeh), tako da "Teka trojk sem se udeležil povsem za zabavo. Casa in uvrstitve sploh ne vem in me niti ne zanima. Na teku trojk sem bil tudi pred dvema letoma. Za letos imam v načrtu še nastop na Ljubljanskem maratonu, na 21 kilometrov. To bo zame za letos nekakšen športni izziv. Junija sem želel prvič tudi na Franjo, pa smo potem imeli nastop, tako da ni šlo." « Pri pevcih je pomemben tudi stas. Vi s tem nimate Kako bi se odrezali na Šport* nem kvizu? "Na športnem kvizu bi pa pogorel." Je kakšen športnik, ki ga še posebej obedujete, ki bi ga želeli spoznati? "Ni nobenega. Nikoli nisem bil človek, da bi ime! kakšne takšne želje, da bi imel kakšne vzornike. Nikoli ne bom razumel ljudi, ki skačejo za Športniki, glasbeniki, kot da so ne veni kaj. Vse to mi je bilo vedno smeš- no. L % športni glas, torek, 28. julija 2009 vnjak svetuje Ustvarjalni navdih v naravi in v dizajnerskih delavnicah. Najprej sem jih opazila na modnem sejmu. Če se boste zanje odločili, pa jih boste lahko nosili tudi vi. Govorim o novih plezalnih hlačah z individualnim sporočilom. Dotaknite se Sonca v turškem stilu. Karme k Klobasa Ljudje se neprestano oziramo proti Soncu. Razlikuje-mo sc le v tem, da ga nekateri raje opazujemo s trdnih taJ pod nogami, drugi pa si trgajo dlani, kolena in srce za dotik neba in bližnji po-mežik njegovemu veličanstvu, Plezalci so posebni ljudje z neprestano željo preplezati Še tako težavno Steno in jo pogledati z vrha. Pogled tako postane bolj čist, bolj prostran, bolj njihov. S športnim plezanjem se ukvarjajo ljudje različnih starosti. Nekateri plezajo zato, kei imajo radJ gibanje v naravi, in športno plezanje jim omogoča združiti prijetno s koristnim na svežem zraku. Drugim pa je športno manjšega volumna tudi rah- plezanje postalo način življe- lo zožajo. Obvezno morajo nja In se želijo potrditi na tekmovanjih. Ker je plezanje že nekaj let v vrhu popularnosti, se je nanj s svetlobno hitrostjo odzvala tudi moda. Znane blagovne znamke 'outdoor' mode so nam na zadnjem sejmu v Friedrichs- hafhu pokazale veliko novih oblikovalskih rešitev v plezalnih oblačilih. Tokrat sem ■'t plezanje! Plezalne hlače, tri četrt dolžine, se končajo nekoliko pod koleni, kjer se iz imeti ergonomsko oblikovana kolena, tiste, ki so funkcionalno še bolj napredne, pa imajo tudi všitek v razkoraku. kar omogoča neovirano raztezanje nog. Nova moda plezalnih hlač poudarja udobnost in drzne rešitve v detajlih. V materialih sta ponujeni dve različici, na eni ste poskrbijo sukanci, ki obrobijo prevelike žepe, ledveni del in včasih celo prekoračijo skrbno načrtovane linije potrebnih našitkov. V pasu oziroma« Če sem bolj natančna, dobra dva centimetra pod pasom, je obvezna elastika ali nastavljivost pasu, ki omogcča optimalen oprijem pasu. Tako nam hlače odkrijejo še delček iz« klesanega telesa brez gram- čka maščobe. Vsestransko razmišljajoči dizajnerji po- odtisnjeno na teh hlačah. Težavnostne stopnje s štexil- kami (8a, 5c, 4b,...), morda previsi in kotanje, simbolni trikotnik, ki pove, da ste dosegli vrh. Torej naj se dogaja zadaj, lahko tudi od strani, spredaj pa je že oprijem s steno dovolj strasten, da ne potrebujete pripomočkov. Zgornji deh plezalnih oblačil naj ostanejo preprosti. Pri ženskah so to topi ali majice z naramnicami, ki s svojimi izrezi pokažejo oa strani prožen in izredno tr- stavljajo bistvo zgodbe na zapeljivi ramenski obroč. se odločila, da vam predsta- pežen material 2 odličnim zadnjo stran hJač, sprednji vim novosti v plezalnih hla- padcem na dolžini, na drugi del, seveda, je obrnjen v ste-Čah, ker je njihov napredek strani pa kompakten materi- no. Ker plezalne hlače mora- najfcolj opazen. Spremenila se je oblika plezalnih hlač in spremenil se je dizajn. Iz običajnih, oprijetih ali ravno krojenih hlačnic, so nastale voluminozne. A, ne preveč, ker bi zmotile al podoben jeansu, ki zaradi jo biti nekaj posebnega, je svoje togosti in trdnosti še bolj ščiti pred nepredvidenimi ovirami v steni. Osnovne turŠl^a zgodba nadgrajena z odbitimi detajli; največkrat so to vintage preslikači, ki so barve materialov so sivkasti s svojim sporočilom blizu toni zelenih, rjavih, modrih in bež odtenkov. Za kontra- plezalni filozofiji. Navdušeni boste nad tem, kaj vse bo Pri moških pa majice brez rokavov, da razkrijejo moČ rok. Celotno zgodbo obvezno prilagodite vsem rekvizitom, ki jih boste vzeli s seboj, saj tudi v steni morate biti barvno usklajeni. Pa dober oprijem vam želim. Kjerkoli že boste kričali v nebo. irulin vir en erg lie Robert Cuřnw podvojijo v dveh do petih dneh. Ta eksplozija produktivnosti pomeni dvanajstkrat več beljakovin, kot bi jih dala soja, štiri desetkrat več kot koruza in šrtristokrat več kot govedina. Od 40 do 60 Narava je pred tremi milijardami let in pol izoblikovala prvo obliko življenja. Ta je svojo hrano proizvajala ob pomoči fotosinteze. Modro zelene alge aJi cianobakterije odstotkov njihove suhe teže stvo in u6nkuje protibakte- vsc vitamine D, vitamin C in vitamin E. Sta naravni virvi-tamina A in linolenske kisline. Vsebujeta tudi veliko nu-kleinskih kislin in klorofila. Slednji je odlično regenera-tivno in deodorantno sred- vredne beljakovine, ki jih je v njih kar 65 odstotkov. Alge vsebujejo posebej veliko joda in kalija, zato so koristne za bolnike, ki jemljejo di- uretike, ugodno pa vplivajo tudi na velikost ščitnice. so razvojni most med bakte- predstavljajo majhne mole- rijami in zelenimi rastlina- kule, ki so zato lahko premi. Alge so preproste morske rastline, ki vsebujejo več vitaminov in mineralov kot veliko drugih hraniJ. Zaradi tega jih v zadnjih letih čedalje bolj pogosto uporabljajo kot naravni dodatek k prehrani, ki je z medicinskega vidika podoben morski travi. Pomembni vrsti alg sta Chlorel] a in Spirulina, smaragdno zelene in modro zelene alge. Obe vsebujeta hranila odlične sestave. V sebi nosijo vse, kar je življenje potrebovalo za razvoj. Spinilino pridobivajo v plitvih &azerùh, Jcíer svojo maso n)Sko. Poleg tega so alge prebavljive skoraj v celoti, bavljive. Vsebujejo polno- saj v celični steni ni celulo- ze. Alge pospešujejo uravnavanje količine holesterola. Modro zelena alga vsebuje le 4 do 7 odstotkov maščob, največ v obliki nujno potrebnih maščobnih kislin. Raziskave so pokazale, da Vsebujejo tudi železo, zara- alge ugodno vplivajo pri Telo začuti učinek že v nekaj minutah, saj je lahko prebavljiva- Spirulina nahrani in hitro da energijo, îahko pa jo jemljemo v tabletah ali kapsulah. Spirulina je na voljo v različnih izdel^. Prodajajo jo kot dodatek hrani in kot sestavino številnih izdelkov, od izdelkov za nego kože, šamponih, tonerjih, oblogah za telo. kremah in tonikih, do kruha, energijskih ploščic s sadjem in jedrci, zelenjavnih namazov in testenin. di česar so tudi najboljši na- zdravljenju virusnih okužb. Tisti, ki uživajo spirulioo ravni vir za nadomeščanje železa v telesu, poleg tega pa teio to železo zlahka izkoristi. Železo iz spiruline se vsrka dvakrat bolj kot tisto iz mesa in zelenjave. Obe vrsti alg sta bogati s šte- vlliiíiijí vitdmini. Vsebujeta na primer pri zdravljenju okužb z nekaterimi vrstami virusov herpes in virusom infuence tipa A. Spirulina pomaga tudi potešiti tek. Stoodstotna čista spirulina v prahu je enotno temno žele» ne ali modro zelene barve. vsak dan, menijo, da jim nadvse koristi, pa naj bo to takrat, ko potrebujejo več energije, med prečiščeva- njem ali hujšanjem. Sčasoma pa boste ob redni uporabi opazili še nekaj in sicer lepšo polt. m ^ viče v sistem Med kolesarjenjem in pogledovanjem na merilec srčnega utripa, kt ga imam na krmilu, sem premišljeval, kako uspešen mora biti športnik, da se uvrsti v državno reprezentanco, ki potuje na olimpijske igre. Odgovora si nisem znal podati, imel pa sem srečo, da me je na poti dohitel gospod Bojan Udovič, osebno. Miroslav Braco cvj etičan in napomejših treningov in trdega dela. Kdor je zdržal njegove treninge, je zagotovo uspel tudi na tekmovanjih. Malo je manjkalo, da se ga ni prijelo ime Bojan Grozni. In vendar je ustvaril ekipo, ki je bila pojem močne in zmagovalne ekipe v vsej Jugoslaviji. Po končani trenerski karie-vseh digitainih priporaoč- ri je postal podjetnik. Ne Razveselil sem se ga kot polnega bidona hladne vode sredi julijske pripeke, saj ga nisem videl že juhu- hu let. Najprej sem skuSal prikriti svoj puismeter, potem pa sem opazil, da je njegovo krmilo pusto, brez kov, ki so tako priljubljeni med nami rekreativci. Med lahko tne j Sim vrtenjem pedal mi je sporočal, da sohi- vedoč, da tekmovalci za njegovim hrbtom njegov način treniranja imenujejo Udo- vičev sistem, je nadel pod- trost, povprečna hitrost, jetju, ki ga je ustvaril, ime maksimaina hitrost, prevoženi kilometri porabljene kalorije oz. vsa kolesarska statistika že zdavnaj zucaj njegovega zanimanja. Nad mojo čelado se je prižgal velik vprašaj, ki ga je Bojan hitro zaznal. Od kolesarjenja me že nekaj časa zanima samo užitek ob kolesarjenju in nič drugega. Pod užitek spada: lepe, slikovite trase, dobra družba, včasih saiiiuta hi lepo, tehnično brezhibno kolo. Kaj drugega ne rabim, da bi bil srečen na kolesu. Odkrivanje novih poti z gorskim kolesom ali lep dolg izlet s spe-cialko z obveznimi postanki na najlepših točkah poti je moj hobi, ki ga gojim že nekaj let in upam, da bo tako Še naprej. Kje je tista eksplozivnost, ki mu je pri» pomogla, da je za več kot _ . ,,, minuto prehitel Bojana Ro-prêta in zmagal na dirki Po ulicah Kranja leta 1979? in kje je ostala vsa bojevitost, napadalnost, hitrost kolesarja, s katero je prepričal dar ime podjetju, čigar ci- takratnega zveznega seiek- rektor je, ni dal zaradi tega. torja Franca Hvastija, da ga Njegovo podjetje se ukvarja je uvrstil med pet najbolj- s sestavljanjem in prodajo ših kolesarjev Jugoslavije, koles ter vse druge kolesarki so tekmovali na olimpij- ske opreme. Kolesa U Si- U Sistem. Kolesarjem, ki so šli čez njegov nabor, to ni bilo niti malo Čudno, a skih igrah leta 1980 v Moskvi.^ Kje je tista vnema in potreba po hitrosti, ki je bila njegov zaščitni znak, ko je leta 1983 postal državni prvak SFRJ? Bojan se mi je samo na- stem so narejena po meri, kar pomeni, da vam podjetje sestavi kolo, ki se najboljše prilagaja vašim željam in telesnimi dimenzijami- Seveda ponujajo tudi tovarniško izdelana kolesa kot tudi smehnil in áe enkrat pono- vso ostalo opremo, ki jo povil, kaj mu je trenutno naj- trebuje kolesar. Prodajalna in servis se nahajata v PrebaČevem. Kadarkoli se boste ustavili zaradi radovednosti ali na- pomembnejše pri kolesar-jeriju-V "dirkalnih" letih je užival, tako kot je užival, ko je po končani karieri postal trener mladincev v kolesarskem klubu Sava Kranj. Vzgojil je nekaj zelo kakovostnih generacij, ki so dosegli odlične rezultate tudi v članski kategoriji. Po odhodu Franca Hvastija je postal trener članske ekipe. Tudi v tej kategoriji je požel same odmevne uspehe. Njegov način dela je bil med tekmovalci znan kot "Udovičev sistem". Bi! je pristaš in zagovornik naj- kupa, boste zagotovo srečali Bojana ali oba njegova sinova» Id mu pridno pomagata v podjetju. Ce ga ne boste srečali v podjetju, ga boste zagotovo na kaki lepi kolesarski turi. Bojan Udovič je še danes predan kolesom, kolesarstvu in kolesarjenju in kot sam pravi, kolo je tisto, ki mu kaže pot. Tej poti bo sledil, vse dokler bo to njegov užitek. 14 Športni glas. torek, 28. jiilija 2009 ort l letala v tandemu mai a íjertonceu Tandemski skoki so vedno t>ol) popuhrnL izvajajo jih tudi na letališču v Lescah» kjer vas v svet adrenalina popeljejo najizkušenejši slovenski padalci - oni zadaj, vi spredaj. Ste za? Pa skočimo • tokrat le v mislih. Kako vse skupaj poteka? Po dogovoru si izberete Žfeleni termin skoka. Po prihodu na letališče vas pod svoje okrilje sprejmejo padalci in kiatki predstavitvi skoka in tehnični pripravi se vkrcate v letalo, ki vas popelje na višino tri tisoč metrov. Med vzpenjanjem letala, ki traja približno 20 do 25 mi- sana kupola, ki vas varno pripelje na trdna tla. Po opravljenem skoku dobite diplomo kot dokazilo, da ste si upali. Spretni snemalci • padalci pa vam lahko vse skupaj zabeležijo Še na dvd-posnetku. Seveda pa v tandemu ne more skočiti vsak. So omejitve, tudi pri teži, "Moji potniki ne smejo biti težji od 95 kilogramov, prav tako ne prav veliko višji od mene. Pomembno pa je seveda tudi zdravstveno sta- i h II* nje» " pojasnjuje padalec UroS Bau, ki ima s "potniki". ki jih pelje v tandemu, večinoma dobre izkušnje: "V glavnem so res same pozitivne izkušnje, so pa tudi nut, uživate ob prečudoviti negativne. Doživel sem, da panorami Gorenjske. Sledi je potnik, potem ko se je od- spust v globino, ko se po do- pria kupola, tudi že bruhaJ. brih 40 sekundah prostega A niČ zato, to je del našega pada, ko letíte tudi s hitrost- dela. Ljudje običajne niso jo več kot dvesto kilometrov vajeni perspektiv, dimenzij, na uro, nad vami odpre pi- ki jih doživljajo tukaj." Za skok v tandemu se je odločila tudi Antta Pokom s iutne, za katero je bila to nepozabna izkušnja. Postal bi padalec Kdor želi postati padalec, ne more kar takoj skočiti z letala. Najprej mora na tečaj. V Aeroklubu ALC Lesce Bled jih vodi Uroš Bati} Izkušen in uspešen športni padalec, ki je pojasnil, kako poteka tečaj: "Vsako leto organiziramo padalski tečaj za vse kandidate, stare od 16 do približno 22 let, ki imajo športne ambicije. Padaiski tečaj traja 26 pedagoških ur teoretičnega In pravičnega pouka. Teoretični pouk zajema šest predmetov. praktični pouk pa ]e sestavljen iz usposabljanja na zemlji in usposabljanja v zraku. Pogoj za pristop k opravljanju praktičnega dela usposabljanja v zraku je uspešno opravljen pisn/ test Iz vseh predmetov, opravîjeno psihofizično preverjanje» ter opravljen zdravniški pregled pri pristojnem zdravniku. Začetniki skačejo z višme 1200 metrov» padalo pa se odpre avtomatsko.' Lelob irrmjo štirinajst tečajnikov. V Lescah se torej osredotočajo predvsem na mlade» ki bi želeli ostati v tem športu", ki sicer nI poceni, sploh ne, če se nameravate s padalstvom ukvarjati kot rekreativec. M. 8. Uroš 8an vodi padalske tečaje. 1 POTO: Koi^l ÍRfCAl! m "Pri figurativnih skokih lo do 12 sekund letiš na glavo s hitrostjo blizu tristo kilometrov na uro," opisuje padalka Irena Avbelj. Maja Bertonceii je psihična stabilnost, da se •..................................... znaš v pravem trenutku skon- Irena Avbelj, 43-letna šport- centrirati. Večja tekmovanja namreč trajajo pet, šest dni in júkulj ne veš, kdaj boš na visti. Se zgodi, da si v letalu, na vntih že celo pripravljen, da boš skočil, pa se moraš zaradi s|jre t ueu j eu il i viemeziskili pogojev vrniti na zemljo. Potem čakaš na skok, lahko tudi na padalka iz Pirnič, tudi mati 13-leme hčerke, je zagotovo najbolj prepoznavna v sk>venski padalski reprezentanci. Udeležuje se tekmovanj v klasičnih disciplinah na vojaških in dvihiih sveto- vnih prvenstvih, nastopa pa tudi v paiaskiju. fe večkratna svetovna prv^nja In za vse dosežke je prejela tudi BIou* dkovo nagrado. Lahko poveste kaj o vaši uspe^ karieri? "S padalstvom sem se začela ukvarjati leta 1986 v Lescah. Dve leti kasneje sem bila prvič na tekracvanja To je bilo republiško prvenstvo, na dr- dan, dva. Zelo pomembno je, da se v treiiulku, ko si na vrsti, znaš skoncentrirati. " Kako polekafo treningi? "Osnovno kondidjo vzdižuje vsak sam. Pomembna je predvsem zato, da zdižiš sam trening, ki je zelo dolgotrajen in predvsem psihično naporen. Če fizično nisi dovolj pripravljen, tesane zdržiš. Gibe» žavnem istega leta sem prvič ki jih izvajamo v zraku, treni- zjnagaia in se uvrstila repre- ramo tudi v simulatorjih. Si-prven- cer pa skačemo vsak dan, če stvo, ki pa žal zaradi premočnega vetra ni bilo izpeljano. Takrat sem kar maift delam športu kmalu vsega m vztrajala le vreme dopušča. Na daa naredimo po osem skokov. V Siovenstó vojski nas je trenut- 3 no zaposlenih dvanaj st padal- f cev, treniramo pa v Lescah." Vas je pred skokom še kdaj stah? rezultate. Leta 1993 sem v "Vsakega padaJca je od začet- Irena ima za seboj že več kot deset ťisoč skokov. disdplini paraski prvič zrna- ka strah in kar nekaj časa tra- sekund, jaz sem tretja, tako gala na svetovnem prvenstvu. V vseh teh leih se je naslovov sv-etovne prvakinje nabralo že kar veliko in jih niti ne štejem več. Vem pa, da jih je več kol deset. Letos mi je uspelo opraviti deset tisod skok, kar je tudi kar velika prelomnica. Sicer pa na leto naredim od petsto do sedemsto skokov, odvisno od sezone'' )â, da ga premagaš. Občasno da sem v prostem padu pet, se strah še vedno pojavi, pred- šest sekund. Pri fi^ativnih zdela kot pol ure. Ko pa začneš v prostem padu uživati, ko te ne skrbi več, kako boš Kakšen je timčen padalec? vsem kadar zamenjam padalo, ko skačemo na nove terene aii pa če dolgo nisem aare- dila skoka, fe pa to daleč od ti* stega začetnega strahu. Tega že dolgo ni več." Koliko sekund ste v zraku in s kakšno hitrostjo letite proti Úem} "Odvisno od višine in disd- skokih je prostega pada več, odprl padalo, bi pa še kar Je- zo do 25 sekund, skače pa se z višine 2200 metrov. 10 do 12 sekund letiš z glavo navzdol s hitrostjo blizu tristo kilometrov na uro. Imaš orien- tadjsko točko, na katero se osredotočiš Gredo te sekunde hitro? "Te sekunde so sedaj pre- tel. Predpisane imamo varnostne višine, na kateri moraš odpreti padalo." Sicer pa v padalstvu rezultat-ska razlika med spoloma ni tako velika? "Sploh v skokih na dlj velikih razlik ni Včasih ima zmagovalka pri ženskah celo enak "Ga ni. (smeh) Smo zelo raz- pline. V skokih na cilj je od- kratke. Čas je pri nas zelo re- rezultat kot zmagovalec pri lični, tako po konstitudji kot visno, kateri po vrsti skačeš. lativen. Spominjam se prvih moških. Večje pa so razlike karakterno. Zelo pomembna Prvi v prostem padu leti deset skokov, ko se mi je sel^da pri figurativnih skokih." i 1al tehta 7 vanajst kil Maja Bertoncelj h. • Kakšna je oprema padalca, je pojasnila ICranjčanka Maja Sajovic. danica slovenske reprezentance: "Najpomembnejše je seveda padalo. V sistemu padala sta glavno in rezervno. Med obvezno opremo spadajo še: oble- slovenska reprezentanca uporablja dva tipa: Avbljeva in Sajovčeva imata manjšega, moški del ekipe pa večjega. Padalo zložijo takoj po skoku, za kar potrebujejo največ pet minut. " Potrebno je biti pozoreo, da so vse vr- kar Vednr ka (toplejši kombinezoni za zlagamo padalo,'naredimo pozimi in kratki za poleti), kontrolo glavnih, vodilnih rcAavice (poleti jih ne upo- vr\ic, po katerih se vidi, ali rahljajo vsi), čelada (za skoke je vse v redu ali ne. Preden na cil] je usnjena), zaščitna očala in za skoke na dlj posebni športni čevlji, ki so na skočimo iz letala, preverimo še, ali je "padalček" na pravem mestu. Sicer pa padalo peti zaobljeni oziroma ušpi- tehta okrog dvanajst kilo- čeni, da lažje zadaneš ničlo.' Padaia so različne velikosti, gramov, " je Še pojasnila Sa. iovčeva. Maja Sajovic med zlaganjem padala. 1 poto: Ro^cencA» J športni glas, torek, 28. julija 2009 15 n i Narava svojo moč kaže v bučanju razpenjene vode, številnih brzicah in bistrih tolmunih reke Radovne. Vintgar, kilometra dolga soteska, se konča s slikovitim ^6 metrov visokim rečnim slapom Šum, pot pa ponuja svojevrstno doživetje za vso družino. Robert GijSnN pan in kartograf, ter fotograf pomembnejše turistične za- Blejski Vintgar je soteska dolga 1.6 kilometra, skozi katero teče reka Radovna. Benedikt lergétporer. Sotesko so uredili za oglede« nimivosti Slovenije in vsako leto ima več obiskovalcev. Divja in netikročcna Radov- jami in mostovi že leta 1893. na si je svojo pot vrezala Soteska Vin^ar je zarezana med poboda planot P.okJju- med navpičnimi stenami hri- ka in Mežakla. Nastala je ozka in globoka soteska s strmimi, ponekod navpični- tako da je bila za turistične Z avtom se pripeljete do Ble-obiske opremljena z galeri- da in naprej do Gonj, kjer pc$ nadaljujete pot po ozloh Stezicah in mostovih. Potrebna je primerna obutev, saj je na poti lahko tudi spolzko. V eni smeri obiska soteske lah- bov Homa in Boršta, krasi pa jo reka Radoviia s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi Vintgar, ki se zaključi s i6» metrskim slapom. Vrniti se je mogoče po isti poti ali preko Sv. Katarine s čudovitim razgledom na Karavanke, Dolino, Bled z okolico in Tri- av. Pri vhodu Ln pri slapu um se lahko okrepčate v bifejih. Izlet priporočamo vsem lju- ko izkoristite možnost "raz- biteijem narave. Če imate mi in 2 gozdom poraščeni- preko mostov in Zumrovih mi bregovi Leži v neposredni bližini Gori j, štiri blome-tre severozahodno od Bleda. Leta 1S91 sta jo odkrila ]a-kob Žumer, gorjanski žu- galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 metrov visokam rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med gledne pešpoti" preko Homa do zgodovinske cerkvice sv, Katarine s prelepim razgledom. Po mostovih in galerijah ter ob deroči reki se sprehodite skozi slikovito sotesko majhne otroke, naj vas ne skrbi, kajti pot ni nevarna, pa tudi sam ogled in hoja nista preveč naporna. S srednje hitro hojo sotesko prehodite v okrog 45 minutah. . 1 I J - . ť ^ C v ♦ I ?? -.v i •-vi» - V" '-ril V X Pogled na rečni slap Šum je prečudovit Pot po soteski je lepo urejena Vzdržljivost na treh klancih Jesenski del tekaške sezone se bliža in poletni meseci so ključnega pomena pri nabiranju bazičnih kilometrov. Predstavljamo odlično tekaško traso, ki zahteva precej vzdržljivosti, moči in vztrajnosti. Janez Feruc nudi vse, kar mora izkusiti ti Upnici do odcepa za Češ- malo. To je trening, ki nare- ....................................... vzdržljivostni tekač. Starta* Ponavadi si tekači sezono mo v Spodnji Besnici pred razdelimo na dva dela, in si- gasilskim domom in nada- njico. kjer pa se začne tisti težji del. V razmahu petih kilometrov moramo "obde- cer prvi spomladanski del in ljujemo po glavni cesti do lati" tri dokaj težke klance Zgornje Besnice, kjer na koncu vasi zavijemo desno in se spustimo do reke Save, od koder nadaljujemo ob železniški progi po makadamski cesti proti Podnartu in nato levo po glavni cesti pro- in prav tako spuste in končno še zadnji rahlo razgiban del do izhodiščne točke. Trasa je zanimiva, ker se ves čas menjava ritem teka, prav tako tudi podlaga, "5-ste" ravnine je izredno di tekača močnega. Sam na tej trasi vedno najbolj trpim, a ko jo hitro odtečem» vem, da sem v dobri formi. Tako progo imamo lahko tudi za testno, kjer si npr. redno dvakrat na mesec merimo čas in nato lahko ocenjujemo. ali napredujemo aii iz gubljamo v telesni pripravljenosti. Proga treh klancev: Sp. Besnica-Zg. Besnica-Podnart-Češnjica-Rovte-Njivice-Spodnja Besnica 18,9 kilometra, višinske razlike +/- 380 metrov. potem le jesenski del. Seveda so tekme na sporedu tudi v poletnih mesecih, a tisti, ki želi vsaj kolikor toliko dobro nastopati v jesenskem delu, mora poleti več pozornosti posvečati treningu kot tekmovanjem. Kdor misli, da bo la 1^0 preko celega leta ohranjal visok nivo pripravljenosti, se moti. Tega so sposobni le vrhunski atleti, ki jim rekordne znamke in laskavi naslovi niso tuji. Rekreativec pa se mora zavedati, da ima poleg športa še vrsto obveznosti, ki jih mora vsakodnevno opravljati Ln na nobeno od t^ se ne sme popolnoma navezati. saj potem lahko trpijo druge stvari. Torej» zmernost pri vsem. Vsi že vemo, kako pomembni so kilometri teka, da dosežemo nivo, ko lahko pritisnemo na intenziteti. Če vas bodo kdaj zasrbeie ~ pete in se boste želeli preizkusiti na kakšnem daljšem treningu, se zapeljite v Bes- niško dolino in lahko odtečete listo pravo tiaso, ki po- V zadnjem najlepšem deiu poť v vasi Rovtc, kjer se ves čas dvigujemo in spuščamo Kako postati kralj Krvavca? Krono si lahko nadene vsak, ki mu uspe prikolesariti iz Kranja oz. Cerkelj do Krvavca. Miroslav Braco cvtetičasin tega dobesedno, ker ni neskončen, je pa dolg celih 14 ....................................... Idlometrov, če boste seveda Marsikdo bo dejal, da to niti zaužili še košček makadama ni tak problem, saj do vrha in si cilj pripravili pred bist- pelje asfaltna cesta, ki se sicer konča nekaj sto metrov pred smučiščem, in da je klanec podoben marsikateremu dn^emu po Sloveniji. Pomota. Cesta, sicer jc lepa in še popravljajo jo, a če si boste hoteli natakniti "krono", bodo vaša kolesarska oblačila precej p rez noj ena. Uradni naziv kralja di kraljice Krvavca si lahko pridobite na rekreativni kolesarski dirki^ ki jo vsako leto organizirata Športni društvi Bam.bi in RD Strmol, a sam pravim, da si krono zasluži vsakdo. rojem Sonček, kjer je tudi cilj rekreativne dirke. Če vam bo uspelo gledati okoli sebe. t>oste laJúo opazili, da se peljete po panoramsko zelo slikoviti naravi. Če pogledi ne bodo zamegljeni, boste Ljubljansko kodino imeli na fcmiilu, hočem reči na Uldiii oziroma pred oČmi. Tako lepega pogleda s kolesa ne doživite na vsakem klancu. Ambrož pod Krvavcem je edina vas, sončni zaselek, ki si je ime sposodilo od cerkvice svetega Ambroža, ki jo boste prečkali na poti navzgor. Pot na Krvavec je naporna. ki vsaj enkrat pririne kolo tja med oblake, tja na Krvavec. Če boste Startali pred Gorenjskim glasom, potem bo- Poletnim temperaturam nav-Iđjub boste iz metra v meter zaznavali hladnejši In prijetnejši zrak. Ce se boste za hip ste v obe smeri prekolesarili ustavili, potem vam priporo-dobrih petdeset kilometrov Čam gostišče Ambrož pod in premagali uoo metrov nadmorske višine, kar je za kolesarje Se pomemben podatek. Izpred Gorenjskega Krvavcem, saj za dste najbolj utrujene ponvja tudi prenočišča. V nadaljevanju se boste soočili s kilometrskim od- glasa pojdite Č^ Kokxico in sekom ceste, ki se dobesedno mimo Valy a nadaljujte čez Predoslje in Britofdo Šenčurja, kjer bodite pozorni na tablo, ki kaže proti Trati in Cerkljam. Pred Cerkljami zavijte v Dvor in na koncu vasi levo proti žičnid Krvavec. Po nekaj deset metrov boste videli tablo, ki kaže makadam ne moti> boste postavi pokonci. NajstrmejŠi del doseže več kot 20-odslot-çii naklon! Ko boste premagali ta odsek, ste skoraj rešeni vseh ra^. Cesta naprej je položnejša in lažje prebavljiva. Po dobrih treh kilometrih se as^t konča in tisti, ki vas proti Apnu in Ambrožu pod Krvavcem. Čeprav je že na začetku videti grozovit vzpon, zavijte desno, še prej pritisnite štoparico, ker je vedno dobro vedeti, koliko brez skrbi lahko nadaljevali do smučišča. Spust v dolino je dolg in tehnično zahteven. Turo priporočam ljubiteljem klancev in vsem tistim, ki ste nekoli- časa boste uživali v neskonč- ko bolje pripravljeni oz. ste v nem klancu. Ne jemljite dobri kolesarski kondiciji. Konec asfaltne poti i6 Športni glas, torek, 28. juiija 2009 ě nimivosti § rtni kviz Odgovorite na vpriSanja in nam do kcmca meseca avgusta odgovore poSljite na naslov: Gorenjski glas, d. 0. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4.4000 Kranj, s pripisom: "2A ŠPORTNI KVIZ", seveda pa 7.r;iven pripi§iti» tudi svoje osebne podatke. Med pravilnimi odgovori bomo izžreba]] dva nagrajenca, ki bosta prejela darilni bon trgovine Zupan sport, Hermina Zupan s.p., Jalûova cesta 2, 4240 Radovljica, 04/53i-27-od, o4/533*82-24, www.zupansport.com, e»pošta: zupan.sp0rt@s5.net. i. Koga je v 100. fmalu Wimbledona premagal Boris Becker? Ivan^ Lendiâ Stefana Edberga Jimmyia Connorsa 2. Kolikokrat so San Antonio Spursi osvojili naslov prvakov v Ligi NBA? n Enkral Dvakrat štirikrat 3. Katerega leta je Mirna JauSovec zmagala na OP Francije v Parizu? 967 1972 »977 4. Katera nogometna reprezentanca ie Sloveniji zadala najhujši poraz: n Nemćija Švica Francija 5. V katerem meshi se konča vsakoletni Tour de France? n Pariz n Niča n Rim Pravilni odgovori iz prejšnje številke so bili: Miran Pavlin je v dresu slovenske nogometne reprezentance dosegel 5 zadetkov, 1. zmagovalec kolesarskega Gira ďltalla je bil Luigi Gan-na, 8. naslov svetovnega prvaka je osvojil motodklisi Valentino Rossi, Dwyane Wade je man pod vzdevkom "Flash", prvo dirko letošnjega prvenstva Formule 1 je dobi) Jenson Button. Nagrajenca športnega kviza iz prejšnje številke sta Peter Frelih in Nada Zupan. Pripravil: R. G. ' -V -P -n- t - ■M"'' - Á*'^'.'.. ^ ^ro RFnKfl 1' > -^HP v ^ < 1 ♦ # i t V Glasni tenis Strgane kopalke Kriki iriade portugalske teniške igralke Michelle Larcher de Italijanska plavalka Flavia Zoccari je morala na letošnjih $re-Brito med igro tenisa dosež^o jakost tudi do no decibelov, dozemskih igrah v Pescari tik pred startom plavalne tekme kar je vsega 10 decibelov manj od hrupa, ki ga povzroči íeta-lo pri vzletu. Prekaša celo Moniko Seleš. ki le pred leti tudi odpovedati nastop. Razlog $0 bile strgane kopalke na zadnji plati. 22-letnica je bila že pripravljena na start, ko so ne-precej glasno vzdihovala. Nekateri so mnenja, da bi morali nadoma !:>opustili Sivi na 400 evrov vrednih kopalkah Jaked preglasno udarjanje žogice kaznovati 2 odvzemom točk alf |oi. Nesrečna Italijanka si je z roko pokrila zadnjico in celo diskvalifikacijo, saj to moti in ovira igro nasproinfc. R. C. odkorakala nazaj proti svojemu sedežu, kjer je planila v jok. Očitno so bili nad dogodkom presenečeni tudi organizatorji, saj ji nihče ob bazenu ni ponudil brisače» da bi se Zoccarijeva vsaj ogrnila. Italijanka je morala nastop v fmalu tekme na 200 metrov prosto odpovedati, saj ni bilo časa, da bi si kopalke zamenjala. R. G. Michelle Larcher de Brito Rumeni karton za spuščanje vetrov Nogomet je lahko tudi zabaven. Nekaj podobnega se je zgodilo v neki amaterski ligi v Manchestru, kjer je igralec prejel rumeni karton zaradi preglasnega spuščanja plinov iz telesa. Nenavi^den dogodek se je dogodil, ko so igralci lnter> national Manchestra izvajali enajstmetrovko. Pri tem je eden od nasprotnih igralcev glasno spustil plin iz telesa, kar naj bi zmotilo izvajalca najstrožje kazni, da jo je zapravil. Igralci na zelenici so se začeli kroliotati, sodnik pa očitno ni bil tako židane volje» saj je potegnil rumeni karton in kaznoval nogometaša, ki je imel težave z vetrovi. R. C. Flavia Zoccari z odkrito zadnjico Odgriznjen uhelj Leta 1997 je v boksarskem dvoboju za naslov svetovnega orvaka v težki kategoriji po verziji W&A Evander Holyfield po diskvalifikaciji ugnal Mika Tysona. Tyson je nasprotnika v Las Vegasu kar dvakrat ugriznil v uhelj, delček uhlja mu je celo odgriznil in izpljunil. Približno 40 sekund pred koncem J. rur^de je Holyfield naenkrat poskočil in jezno stopil proč od Tysona, desni uhelj pa mu je zakrvavěl. Dvoboj je bi/ orekinjen, da bi zdravnik lahko pregledal Holyfieldovo rano. Sodnik Lane je ostale sodnike opozoril, da Tysonu odvzema dve točki, slednjega pa opozoril. Po štirih minutah se je dvoboj nadaljeval, zatem pa je Tyson nasprotnika spet ugriznil, tokrat v levt uhelj. Športna komisija države Nevade je Tysona kaznovala s 3 milijoni dolarjev kazni in enoletnim izgonom 12 vseh njihovih boksarskih ringov. R. C. A t i Si Mike Tyson Andrej jelene Andrej Jelene Leta 1963 se je rodil najboljSI slovenski kanuist vseh Časov Andrej (eleac Na največjih tekmovanjih je osvojil devet od-ličij. Po zaključku aktivne športne kariere je prevzel mesto glavnega trenerja članske slalomske reprezentance fn direktorja reprezentanc v kdjaku in kanuju. Prvi velik uspeh je dosegel leta 19S3» ko je na evropskem prvenstvu v Meranu, kot član jugoslovanske reprezentance, v ekipni tekmi osvojil srebro. Na naslednjih evropskih in svetovnih prvenstvih je v kanuju enosedu osvoji) le osem kolajn v spustu, od tega pet v ekipnih tekmah in tri posamezno. Leta 1991 je v ameriškem Frostburgu postal svetovni prvak, dve ieti kasneje pa je bil najboljši s slovensko ekipo. Trikrat je bil nepremagljiv tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala (19B9,1991 in 1993). Leta 1989 je bil po izboru športnih novinarjev Izbran tudi za športnika leta Slovenije. Po koncu kariere je postal trener članske ekipe K-i slalom in direktor reprezentanc. R. C. Gol z roko Leta 1986 je Argentina z izjemnima goloma Maradone, prvega je dosege) z roko, v četrtfinalu svetovnega pn/enstva premagala Anglijo z 2:1. Po nepozabni tekmi na mundialu v Mehiki se je bilo kar težko odločiti, kateri gol argentinskega virtuoza je bil bolj čudežen. Pred 115 tisoč gledalci na razprodani Azteci je v 51. minuti Maradona z roko potisnil žogo prek vratar/a Petra Shiitona, sodnik Ali Bennaceur iz Tunizije pa je zadetek pnznal. Tri minute pozneje je Maradona dosegel najlepši zadetek v zgodovini prvenstev. 2ogo je sprejel na svoji polovici, osmešil celotno obrambo Angležev, pre igra I še Shiltona in žogo potisnil v mrežo. io minut pred koacem je prvi strelec prvenstva Cary Lineker znižal izid. R. G. Diego Maradona Cristiano Rona Id o Krokodil z imenom Cristiano Ronaldo v tematskem parku na Gran Canarii, kjer domujejo plazilci, se je v zadnjih-dneh močno povečal obisk. Vzrok je albino krokodil, z imenom Cristiano Ronaldo. Za ime novega Re-alovega nogometnega zvezdnika so se v vodstvu parka Sioux City na Kanarskih odločili, ker je krokodil tako kot Realov dres bele barve in ker je bPo tako krokodilu kot tudi 24-letnemu Portugalcu v zadnjem času namenjene veliko pozornosti. Park je belega krokodila, teh je na svetu okoli 50, v Evropi pa le Cristiano Ronaldo, dobil decembra 2008. prav gotovo pa je bil veliko cenejši kot Ronaldo, ki je iz Manchester Uniteda v Madrid prestopil za rekordnih 94 milijonov evrov. R. C. GOREN)SKI GLAS torek, 28. julija 2009 EKONOMIJ A / stefa rt .z argi @ n-rifls.si 17 Tudi na več slovenskih gostov v Savinih hotelih na Bledu so v prvem polletju zabeležili za petino manj gostov, na vrhuncu sezone pa se obisk popravlja. Ureditev družinskega hotela je bila dobra naložba. štefan žargi Bled • v teh vročih dneh so naše misli predvsem namenjene počitnicam. Iz turističnih krajev prihajajo različne novice o tem, kako je svetovna gospodarska recesija vplivala na obisk. Obiskali smo družbo Sava hoteli Bled, največjega gorenjskega turističnega ponudnika, in se pogovarjali s predsednikom uprave Fedjo Pobegajlom. Čeprav se niste več odločili za Dajem Vile Bled, je druž» ba Sava hoteli Bled še ved- Fedja Pob^ajlo no največil ponudnik turističnih storitev na Bledu. mirujejo. Eden od njih je tudi prenova kavarne Park, matične lokacije za prodajo zna* menitih kremnih rezin, pri Čemer se lahko pohvalimo, da smo jih do letos, odkar se od ieta 1953 rezine pripravljajo, prodali že deset milijonov. V oktobru ob tem pripravljamo večjo prireditev." Raj pa igrišče za golf. ki je eno najuglednejših tudi v širšem območju? "Golfeko igrišče je prav gotovo del Tiâit družbe, ki čuti najmanj posledic recesije. Rezultat je tam praktično enak kot lansko leto. V začet- tim obdobjem lani beležimo ramo na trge bližnje tujine - ku julija smo gostili evrop- Katere so vaše zmogljivosti? za približno 20 odstotkov približno petsto do šeststo ki- sko ekipno prvenstvo za žen- 'Sava hoteli Bled s Šestimi manj nočitev, vendar se pol- lometrov okrog Bleda. Tako ske do 21. leta, kar je že tret- hoteli predstavljajo približno ožaj 2 začetkom glavne počit- smo okrepili naše, propa- jič zapored, da je v sezoni na 60 odstotkov kapacitet na niSke sezone popravlja. Pri gandne in trženjske aktivno- našem igrišču evropsko pr- Bledu. En hotel ima pet zvez- obisku se pomembno spre- sti ne samo na Hrvaškem. venstvotegaranga.Tojezvi- dic, dva štiri in trije imajo tri minja struktura gostov, saj paČ pa tudi ŠirŠe na Balkanu dika promocije izjemjw po- zvezdice. Poleg tega imamo smo imeli v preteklosti le p (npr. v Srbiji), na Madžar- membno. Naj poudarim, da igrišče za golf, kamp Bled ter okoli pet odstotkov domaâh skem, Češkem, v Avstriji in igrišče za golf zelo povezuje- dve večji restavraciji ob jeze- gostov, letos pa jih je po- Italiji. Učinid so vidni in naša mo z našo hotelsko ponudbo ru. V hotelih ie 6ço sob. membno veí. Jasno je, da je želia je, da nadomestimo prej in ponudbo storitev za well- Sava hoteli Bled je ena od Bled geografsko v takem po- omenjeni izpad. To seveda ness, kot dobra poteza pa se petih družb v okviru de javno- ložaju, da ga veČina Sloven- nepwmeni, da trge Anglije in je izkazala tudi skupna posti Turizem Poslovne skupi- cev obišče le za en dan, po- ZDA sedaj zanemarjamo, nudba z golfekim Igriščem v nt Sava. Druge štiri so vseve- membcn premik pa je zago- pač pa smo zelo aktivni v ok- Moravdh. Odziv je bil prese- rovzhodnem delu Slovenije, tovo prispevala lanska popol- viru konzordja Spot, Id si pri- netljiv, saj smo prodali prek kjer so, kotjeznano, družbe s ns prenova hotela Savica v zadeva za obQa\djanje in Širi- sto kart. " temiami: v Moravskih topil- družinski hotel. Hotel, ki je tev letalskih povezav z našo cah, v Radendh in Banovcih, tako glede nastanitve, po- državo, zlasti Brnikom. Tako Kako upad gostov vpliva na v Lendavi in na Ptuja" nudbe in animacije prilago- smo dosegli, da ima na pri- vaše poslovanje? jen družinam. mer nizkocenovni Easviet v "Kot je upadlo število na- Minila je že polovica kríz- Druga sprememba v stnik- sezoni deset letov na teden. ših gostov, so tudi prihodki v nega leta 2009, turistična turi gostov je, da imamo veli- kar je več kot lani." sezona je na samem vihun- kc manj gostov iz Velike Bricu. Kakšen je pri vas letoš- tanije in ZDA, kar pripisuje- Kaj ste napravili za izboljša- d^ pa počakajmo na poUet- prvem polletju manjši kot v enakem obdobju lani, ven- nji turistični obisk? mo vplivu gospodarske rece- nie ponudbe v letošnjem 'V naši dejavnosti lahko sije in neugodnim tečajem letu? govorimo o počitniški sezoni, njihovih valut do evra." ne poslovne rezultate, ki bodo skladno z borznimi ki traja od junija do septem-bn poleti in od decembra do febmarja pozimi. V vmesnih obdobjih je predvsem čas kongresnega turizmá. "Za letošnjo sezono smo z pravili za celotno Poslovno ureditvijo parcel preuredili skupino Sava objavljeni 21. naš petzvezdični kamp v avgusta. Težko je tudi oceni- Zaki, kot to zahteva kategori- ti, kako se bo zíďdjučilo letoš- "Da bo manj gostov iz an- zacija, in vlaganje se z do- nje leto. V turizmu so sezon- gJcSko govorečih držav sc je brim obiskom - v teh dneh ska nihanja zelo izrazita in Kdaj ste upad teh gostov opazili in kako ste ukrepali? Letos v prvem polletju v pokazalo že lani jeseni, zato imamo prek tisoč gostov, ob- rekel sem že, da se položaj naSi družbi v primerjavi z is» smo sklenili, da se preorienti- restuje. Drugi projekti za zdaj sedaj na vrhuncu sezone izboljšuje/' Družinska odprava iz hotela Savica na kopanje Kaj pa sodelovanje z drugimi turističnimi organizacijami na Bledu? "Z veseljem lahko ugotovim, da je sodelovanje vedno boljše, zlasti z Lokalno turistično organizacijo Bled, s katero imamo vedno več sk"uptiih projektov, intenzivno smo sodelovali pri pripravi Blejskih dnevov, sodelujemo pri skupni promocije Bleda kot destinadje v tujini - lenutno v Angliji. Nemčiji ir Italiji. Trdno sem prepričan, da bomo morali v tej smeri v prihodnje še trdo delati, uspeh pa bo le v dobrem s odeiovaniu. " Vlada pri DDV prisluhnila obrtnikom in direktivam EU Predlog sprememb zakona o davku na dodano vrednost prinaša nižjo stopnjo obdavčitve nekaterih obrtniških storitev in olajšave za podjetnike ter manjše kmetije. Štefan Žargi in zmanjša siva ekonomija. ..............................................................................Predlog zakona spreminja Ljubljana - V četrtek je slo- 'splošno pravilo o kraju venska vlada na redni seji opravljaaja storitev davčnim sprejela predlog sprememb zavezancem tako, da so takŠ- zakona o davku na dodano ne storitve načeloma obdav- vrednost, s katerim je pri- Čene v državi članici, kjer sluhnila večletnim predlo- ima sedež naročnik storitev, gom in prizadevanjem obrtnikov in podjetnikov za spremembe pa so predlagane tudi pri vračanju DDV, ki manjšo obdavčitev nekaterih se bo poslej lahko zahteval manj donosnih storitev, poenostavitev obračunov in izključno po elektronsld poti. Druga pomembna predla-hkrati več evropskim direkti- gana novost je za podjetnike vam. Tako predlaga znižano dvig praga za obračun DDV 8,5-odstomo stopnjo DDV za po plačani realizaciji, ki se frizersko dejavnost, začišče- povišuje z 208 tisoč evrov nje oken in zasebnih gospo- prometa na leto na štiristo ti-dinjstev, domače varstvo soč evrov. Poleg tega se pove-otrok, manjša popravila ko- čuje tudi pavid pri kmetijski les, čevljev, usnjenih izdel- dejavnosti s štirih na osem kov, oblačil in pri prodaji odstotkov, kar pomeni davč- knjig ter dobavah biotičnih sredstev za varstvo rastlin. no razbremenitev manjših kmetij. Predlog sprememb Nižja davčna stopnja naj bi zakona o davku na dodano veljala tudi za obnovo in po- vrednost pa prinaša tudi kar pravila zasebnih stanovanj, osem ukrepov za preprečeva- za restavracijske storitve in nje davčnih goljufij, zaradi catering, kjer pa niso vWjuče- česar si na finančnem minis- ne pijače. Tovrstna priporo- trstvu kljub omenjenim olaj- čila je Evropska unija izdala šavam obetajo pozitiven fi- z namenom, da se olajša od- nančni učinek predlaganih piranje novih delovnih mest sprememb. Cene komunalnih storitev bodo občinske Stefan Íarci odločajo o cenah komunalnih storitev, ker so to obvezne Ljubljana - Slovenska vlada je gospodarske javne službe na na četrtkovi seji prisluhnila še lokalni ravni, s tem da bi se eni dolgoletni zahtevi, da na- cene oblikovale po predpisani mreČ cene komunalnih stori- metodolc^ji in bi imeli jasno tev poslej določajo občine sa- določena merila in organe mostojno. Od sredine avgu- nadzora. Njihovo mnenje je sfe namreč ne bo več veljala bilo, da je stiah glede nera-Uredba o oblikovanju cen ko- zumnega povečanja cen ko- ujuijalnili sioiitev, po kaleči munalnih storitev ncutemc- so obdne morale za spre- Ijen. Strah pred velikiroi po- membo cen pridobiti soglasje dražitvanu je minister za go- ministrstva za gospodarstvo, spodarstvo Wâtej Lâhôvnik Predstavniki Združenja ob- komentiral: "Če bodo ljudje čin Sloveniře in Skupnosti ocenili, da so š!i v občini s občin Slovenije so predstavnikom resornih ministrstev podražitvami Čez rob, bodo znali izstaviti račiin na volit- predstavili svoje stališče, in si- vah. Mislim, da bodo pri tem cer, da naj občine avtonomno v občinah zelo previdni." Ljubljana Izjemno povpraševanje MPS po kreditih Iz javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo so sporočili, da je povpraševanje po kreditih v okviru garancijske sheme za mtkro, mala in srednje velika podjetja (MPS) izjemno veliko. Na razpis v marcu, ko so razpisali za 52 milijonov evrov garancij in S,7 milijona evrov za subvencije obrestne mere, je omenjeni sklad prejel 660 vlog in že odobril okoli tristo garancij. Shema ponuja So-odstotno zavarovanje bančnih kreditov, prejemniki pa plačujejo obrestno mero v višini šestmesečnega EURIBOR + 0,5 odstotka. Ker je že porabljenih prek osemdeset odstotkov sredstev, načrtujejo, da bodo garancijski potencial iz evropskih in racionainih sredstev morali povečati še za dvajset milijonov evrov. S. Ž. m « « I f ě > I 8 KMETIJSTVO cifetû.zaplet nik (g) si GORENISKI GLAS torek. fulija 2009 V Za nj ice na Lešanskem polju Domačinke izpod Dobrče so pokazale, kako so nekdaj želi pšenico. Pridružila sta se tudi učenka Nina in župnik Ciril. Stojan Sate Frandca Bohinc. Kot je dejala ..............................................................................75-letiia domačinka s kmetije Leše • Krajevna skupnost pr' Příď, je rada delala ob Lcšc in Aktiv vaških žena sta mami Francki. Žela ni že sklenila obuditi stare kmeč- šestdeset let. zato se )i zdi ke običaje in načine ročnega lepo, da so se tega spet spom» dela, ki tonejo v pozabo. Lani nili Z Dobrega polja ie priSla so kosOi pobočje DcbrČe in Dra^ Bohinc, ena šestih de- vlekli "breme". Tako rečejo klet z Grabnove kmetije. Ob senu, ki ga naložijo na veje njej sta želi §e sestri Malči in in zvK^ejo, nato pa spravijo v Manp. Eden redkih moških, dolino. Pri tem opravilu so se ki je prijel za srp, je bil Viktor izkazali moški» na letošnji BešterskmetijepriBrdarjuv žetvi po slarem pa so imele VadiČah. Naložili so mu bru- glavno vlogo ženske. šeiije bipov, a je vseeuo požel > -m Nina Bohinc (v sfedinl) je prvič žela, česar jo je naučila prababica Francka. "Pri organizaciji prireditve nekaj pšenice in jo vezal v 80 nam priskočili na pomoč snope. Pri tem je pokazal sponzorji in Občina Tržič, spretnost tudi Ciril Lazar» Na nekdanji Vaijavčevi njivi, župnik v lešah, tí je doma s kjer ie fanez F ran tar - Grab- kmetije v Zasavju. nov pose jal pšenico, se je Vaščane je obiskal tudi tr- zbraio 25 starejših žanjic in žiški župan Borut Sajovic, ki nekaj mladine. Pogumno je pokazal, da zna brusiti smo se lotili žetve na star na- koso in žeti s srpom. Snope čin. Kljub poletni vročini žila so nalagali na voz Janez bodo snopi pred večerom v Frantar, Igor Borštnar> Janez kozolcu." je povedala Metka Stare in Peter Bešter. Roman Kokalj v petek popoldne. Potočnik jih je s konjem od- Najstarejša med žanjicami je peljal do kozolca, kjer je dajal bila Sz-letna Angela Kfsnik. navodila 79-letni Valentin doma z Rahotove kmetije, ki Papier iz Le$. V pomoč je bil je vajena trdega dela. Spom- tudi Janez Langus s Peračice. nila se je, da so Še pred dve- Zbrane so bodriJi pri delu ma desetletjema želi s srpi Člani Vaške godbe, žejo pa pšenico in jo doma mlatili, sta iim s ImiŠkovo vodo in Veseli jo. da to delo spozna- črno kavo lajšali Ema Bohi- vajo mladi. Srp je prvič vihte- njec in Barbara Potoinik. Pri la učenka razreda Nina Bo- točilnem pultu so ponujali Še hinc iz Leš, najmlajša med žanjicami. Zaupala je, da jo kaj močnejšega. Denar bodo namenili za novo brunarico ie tega naučila prababica ob nekdanji Šoli. Žanjice iz LeŠ (desno Metka Ko kalj) je pohvali tudi župan Borut Sajovic. Čebelarjenje skladu naravo Srečo Zalaznik se je kot prvi med lukovškimi čebelarji odločil za ekološki način čebelarjenja. Medu je manj, a ima zdaj dodano vrednost pravi. Jasna Paiadik se je začelo. Včlanil sem se v dročju Lukovice, kakor pravi, bel. ki mora biti zdaj povsem Čebelarsko društvo Lukovica prvi, ki se je odločil za ekolo- naraven, Svoje čebele, ki mu Koreno - Srečo Zalaznik iz in se začel izobraževati, pred vasice Koieno v dolini Cme- dvema letoma pa sera se pe- ški pristop. "Inštitut je pobral vzorce medu in mi dal navo- pridelajo približno dvesto ki« logramov cvetličnega, kosta- ga grabna skoraj Šeststo me- vezal z Inštitutom za kontro- dila, ki se jih moram držati, njevega in smrekovega medu trov nad morjem se je za če- lo in certifikacijo v kmetij» če želim prejeti certifikat, na leto, lahko v primem čebelarjenje odločil pred pe- stvu. saj sem svojemu Čebe- Maticam ne smem striči kril, belje gnilobe in varoje zdravi timi leti, čeprav je bila to že larjenju želei dodati nekaj 15 dni pred cvetenjem jih ne le z oksalno in mravljično njegova želja iz otrc^tva, ko več," pravi Srečo Zalaznik in smem krmiti, sicer pa le s kislino. je imel na domačih Prevojah priznava, da je odločitev za trsnim sladkorjem, strožja so V okolici vasi Koreno in- svoj čebelijiak. ekološko pridelavo medu pri- tudi piavfla, povezana s liigi- tenzivjiega kmetijstva ni. Srečo Zalaznik ima v svojem čebelnjaku 34 čebeljih družin. "Zaradi mokrega poletja bo medu letos precej manj." "Pred leti sem imel delo- nesla nekaj korenitih spre- eno," pra\i Zalaznik, Id ima zato Srečo Zalaznik v svoji vno nesrečo in iskal sem memb in tudi za tretjino na domaČem vrtu čebelnjak s dejavnosti vidi lepo priiož« kakšno duhovno zadovolj« manj medu, a mu za to nika- 34 družinami, in priznava, nost, ki si jo želi izkoristiti stvo, pa sva z ženo Natašo kor ni žal, čeprav je med si- da je največjo spremembo tudi v sklopu bl^ovne znam- kupila nekaj panjev in tako cer številnimi Čebelarji na po- prinesel način zdravljenja če- ke Zaklad Črnega grabna. Kmetje praznovali Selah Na tradicionalnem Kmečkem prazniku v Selah na Koroškem so bili tudi kmetje iz Slovenije in iz Furlanije in julijske Krajine. Jože Košnjek Sele na Koroškem • Čldui Skupnosti južnokoroških kmetov, v kateri so včlanjetú večinoma slovenski kmetje z južnega dela Koroške, so bili v nedeljo izjemno zadovoljni, da se je okrog tÍ£oč ljudi udeležilo tradidonalse prire« ditve Kmečki praznik, ki je bila že osmič zapored. Tokrat je bila v erti od najbolj slovenskih vasi na Koroškem Sele/Zell Phare pod Košuto, iqer je pri organizaciji sodelovala tudi Interesna skupnost selskih kmetov. Letoš- Podpredsednik kranjske območne enote Kmetljsko-gozdarske zbornice Janez Šebat (drugi z leve) je podaril predsedniku Skupnosti južnokoroških kmetov Stefanu Domeju njega praznika so se udeleži- ^ ^ svinjske glave. Domej je namreč znan koroški rejec prašičev, li kmetje iz Slovenije in Fur- ^a fotografiji so še voditeljica prireditve Olga Vogeiauer, državni svetnik Vincenc Otoničar lani je Julijske krajine v Italiji, t n predsednik Kmečke zveze Slovencev v Italiji Franc Hzbec. ki rudi na poslovnem in izobraževalnem področju med lezne Kaple» mladinski zbor tijske in gozdarske zbornice predsednik Skupnosti juž- seboj že nekaj Jet uspešno Angels iz Bilčovsa, tambura- Miran Naglič, podpredsed- nokoroških kmetov Štefan sodelujejo. ši iz Železne Kaple in Hodiš , nik njene gorenjske območ- Domej, zbornični svetnik in Nedeljsko srečanje se je ter harmonikarji iz Železni- ne enote fanez Šebat in župan Železne Kaple Franc začelo z mašo v selski farni kov. Železnikarji so pripravi- predsednik komisi je za med- Jožef Smrtnik, podžupan Sel cerkvi in nadaljevalo 2 zabav- li zelo zanimivo razstavo iz- nim in kulturnim progra- deîkoy domače obrti. Med narodne odnose državnega sveta Vinceác Otoničar. Kot Nanti Olip, tajnica skupnos ti Justina Hribemik. predstav- mom v Gospodarskem cen- gosti iz Slovenije so bili na izvrstni gostitelji pa so se iz- niča Kmetijske izobraževal- tru Sele, v katerem so sode- srečanju tudi generalni kon- kazali direktor koroške kme- ne skupnosti na Koroškem lovaJi domaû ansambel Pav- rul vCclcpvcu Andrej Loiigai, Ujskc zbornice, koroSki Slo- Olga Vogeiauer in številni lič, folklorna skupina iz 2e- član vodstva slovenske Kme- venec Emest Groeblacher, njihovi sodelavci. V i * t GORENJSKI GLAS torek, 2.S. julija 2009 A i njo si 19 krvavitve Kakor je ptičja dresen osovražena kot plevel, tako je bila svoj čas izjemno cenjena kot zdravilna rastlina. Zlasti se obnese pri ustavljanju krvavitev, proti driski in črevesnim vnetjem ter za zdravljenje pljučnih bolezni. r • i i Ptičja dresen je za veČino le nadležen plevel. P AVTA KLINER bolezni. Hieronymus Bock Slovenskem piše, da je tak dresni, ovsene slame (Ave- Kurji jezik ali žabja solata je upisa], da je ptičja dresen "najkoristnejša med čaj sporaJadi in jeseni zelo dober v obliki kure, Še zla- vsemi navadnimi zelišči", sti jesenske kure s čaji, ki Ordres, kurji jeaik, mola- Sebastian Kneipp pa je naj- pospešujejo presnovo, po- va, mujjava,^norava, pernica, bolj zaslužen, da je ta rastli« večajo pozimi odpornost pogača, rakovica, svinjska na prišla na dober glas in proti nahodu in gripi. Čaj na jativa) in njivske preslice {Equisetum arvcnsc). Namočena dresen Ljudske zdravilstvo jo kaša, trdina, truškotec, vrb- so jo začeli upoštevati pri lahko uporabljamo tudi za uporablja na veČ načinov. niča, žabja solata je le nekaj zdravljenju pljuč in ledvič- izpiranje ran. Namočena v kislem rde- čem vinu pomaga proti dri« imen, ki jih je dal naŠ aovek nih bolezni, kamnov, proti- temu enoletnemu plevelu s na, revmatizma, driske, 7^1 jooer oliučne bolezni spatovanju in pri men- številnimi zdravilnimi ooli- črevesnih krvavitev in pri kami- Ptičja dresen (Polygo- zdravljenju ran. num ancdare) je ena izmed redkih rasdin, ki jo dobimo 2el za "dobro kri na vseh kontinentih. Pri nas raste po poteh, njivah, vrtovih, na ledinah in na grob- učinkuje ptičja dresen pose- Na dan popijemo dve do tri sladkorni bolezni naj bi se Ijah. Od julija do septembra bej spodbudno na nastajanje skodelice čaja v obliki po- dobro obnesla. Najbolje je nabiramo rastline v cvetju vezivnega tkiva in na izbolj- parka. Za eno skodelico vza* seveda, da pijemo čaj gre- brez korenin. Sušimo v sen- Šanje sestave krvi. Nič manj memo eno zvrhano žličko nak. Zun^je jo lahko upo-d in pazimo, da se zeli čim- dotilcamo. Rastlina strualnih težavah. NamoČe» Za zdravljenje kašlja in na v žganju prežene čreves« zasluzenosti jo mešamo v ne zajedavce. Sok ali Čaj laj* enakih delih z lapuhom šata boleče mokrenje in od- (Tussříogo farfara) in trpot- pravljata pesek io kamne iz Zaradi kremenčeve kisline cem (PUntago lanuolata). ledvic in mehurja. Celo pri mani učinkovita ni pri čiščenju posušenega in drobno zre- rabimo v obliki obkladka za krvi in pri zaustavljanju zanega zelišča. Zelo pa je zdravljenje odprtih vnetij vsebuje precej vitamina C in krvavitev - zelo dobro se priporočljiva tudi čajna me- nog, ploskih oteklin in ran, kremenčeve kisline, v nje- obnese pri najrazličnejših šanica z enakimi deli ptičje ki se slabo celijo. nem eteričnem olju pa je krvavitvah, tako pri krvavit- kafri podoben persikariol. vah i2 maternice, želodca, hemoroidov in pljuč. Simon Ašič pravi, da ptičja dresen zdravi zlasti pljuča, ledvice in mehur. V tradicionalni kitajski medicini Na Kitajskem je bila ptičja dresen že pred 3700 leti, (^gj ppveča odpornost to je v času cesarja Shin- p^^tl gripi nonga, ena izmed najbolj cenjenih zdravilnih rastiin. Čaj pripravimo kot zavre- Imenovali so 10 nien-hsii. tek: dve do tri Žličke suhe Že tedaj so veliko vedeli o ptičje dresni prelijemo z njenih zdravilnih učinkih, mrzio vodo in segrejemo denimo to. da čisti seč, po- do vretja. Popijemo ga lah- mirja bolečine v trebuhu, ko tri do Štiri skodelice na in da se posebej obnese za dan. Dr. Katja Galle-Toplak zdravljenje hudih pljučnih v Zdravilnih rastlinah na Ptičja dresen raste po vsej Sloveniji. KUHARSKI RECEPTI Á Za vas izbira dantca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: čista goveja juha z jušno zelenjavo, govedina iz juhe v gobovi omaki, kruhovi cmoki, zelena solata, sadna kupa s sladoledom; Večerja: narezek s pršutom, mebna. Ponedeljek - Kosilo: kremna juha iz bučk, pečena piščančja bedra 2 mladím krompirjem, zelena solata; Večerja: siročji fižol s paradižniki in feto v solati, zrnat kruh. Torek - Koalo: špínačr>a juha s korenjem. Špageti z mesno omako, radič z lečo v solati; Večerja: pečen krompir s kumino, kislo mleko. Sreda • Kosilo: golaževa juha, polenta s parn'.ezanom, mešana solata; Večerja: tuna iz konzerve, radič s krompirjem in majonezo v solati, francoska štruca. četrtek - Kosilo: rižota s telečjimi koščki, paradižniki in bazi-liko, rdeča pesa v solati, nektarine; Večerja: kumarična solata s krompirjem, goveja jetra na žaru, toast. Petek - Kosilo; kumarična hladna juha, skuše na žaru, blitva s krompirjem po dalmatinsko, grozdje; Večerja: krhka pogača s paradižniki in feto, zelena solata. Sobota • Kosilo: zelenjavna enolončnica z mleto govedino, skutni cmoki, solata ali kompot; Večerja: postrvi na žaru, jaj-čevci v marinadi, krompirjeva solata s čebulo. Spinačna juha s korenjem Sestavine: 2 korena, 4 dag prekajene $lanine, 2 žlici zdroba, 1 liter in četrt vode» 25 dag špinoče, poper, sol, 2 žlici kisle smetane, sesekljan peteršilj. Očiščeno korenje naribamo, prepražimo ga na drobno zre-zani prekajenl slanini skupaj z zdrobom, zalijemo z vodo, osollmo in pokritega kuhamo. Očiščeno, oprano in drobno zrezano ali zmleto špinačo zdaj dodamo juhi, a )o samopre- vremo in začinimo, na koncu, tik preden postrežemo, ji pa primešamo kislo smetano ter jo potresemo s peteršiljem. Krhka pogača s paradižniki, baziliko in feto Testo: 200 g moke, t o o g mrzlega m asia, 75 g nariba nego po r» mezaho, mrzla voda; Nadev: 7 česna, šop bazilike, i d I mleka, 3 žlice oljčnega olja, 200 g sladke smetane, 4 jajca, sol, poper, G paradižnikov Ipelatov), 200 g mladega slanega sira (fete). Zmešamo moko, naribani parmezan, kosme mrzlega masla, ščepec soli in 50 do 75 ml ledeno mrzle vode. Vse zgnetemo v gladko testo, zavijemo v folijo in damo za pol ure v hladilnik, česen olupimo, baziliko osmukamo. V ozko visoko posodo damo sesekljan Česen in drobno zrezane liste bazilike, mleko in 2 žlici olja, smetano, jajca, solimo, popramo in razžvrk-ljamo. Paradižnike zrežemo na kocke, feto na tanke rezine, esto tanko razvaljamo in z njim obložimo 2 okrogli nepre-gorni posodi za peko pogač (premer 30 cm) ali en večji pekač. Pekač obložimo s testom tako, da* dvignemo rob. Testo na dnu prepikamo z vilicami, da se med peko ne dviga. Na testo porazdelimo smetanov preliv z jajci. V nadev potopimo kocke paradižnika in fete. Pogačo položimo v ogreto pečico in pečemo pol ure pri 200 stopinjah Celzija. Hiša IZ kart 106 V RAKOVIH KLEŠČAH, 2.0EL Marjeta Smolnikae Zdrav Človek ima tisoč raz- vili. Clov^u, ki resno zboli, ki v svojem bistvu temelji na veka pri "v^ji yilt" izposlóval nim pogojem ne trdim, da I ičn ih želja, bolan eno $a mo: Človeku, čiga r življenje visi na načel u polrie denarnice. ozdraveti. Kdo je to misel prvi nitki, pa se ta sodobna in do J a. lahko Je s pozHwnim zdravje. Omenjeni gospod Je namreč zbolel za rakom na sta, še zlasti to velja za Metko, umrli, ker sta verjeli v moč izrekel, ne vem. vsekakor drži. skrajnosti posiljena jilozojija mišljenjem in odnosom do prostati in zdravniki mu niso virtualne resnice. Res pa je, Dokkr nam gre v življenju oziroma teorija o pozitivnem sveta guncati afhe ljudem, ki dali več kot dva, največ tri da sta se tej sodobni feugř pol- vse kot po maslu, Je pozit iven m Oljenj u. v tren utíc u p odre pokajo od d ravja. Ne p o - m^f^xe življ tinja. Od tak rat je nih de namic p repusti li na odnos do sveta i« dogodkov v kot hiša iz kart. Je v sodobni znam pa niti enega človeka minilo dve leti, gospod pa milost in nemilost. Prepričanjem Ur okrog nas, zelo pre- družbi res potrebno zboleli, in prepričana sem, da ga hodi naokrog, kol da mu ni na sem. da tudi ali predvsem prosta in dojemljiva JilozoJiJa. denimo, za rakom na pljučih, sploh nihle ne pozna, ki bi nikdar nič manjkalo. In kako zato, ker je to pač najlažje Dokler se nam vse obrača v da človek spozna svojo nemoč, tako zelo pozitivno razmiš- dobro, jt samoumevno veneti, svojo šibkost, svojo majhnost, i/al, da bi si (izključno) s to gledajo na to njegovo čudežno ozdravitev zdravniki? Kratko » ^ • sionti. S tem, ko sta se Teja in (k da imamo življenji v svojih da spozna absurd jilozofije pozitivno mislijo pozdravil 50 si izmislili, čel da so zlasti) Metka pogojno rečeno rokah, da svoje življenje sami pozitivnega mi^fenja? Zal je hudo bolno telo. Žal, tega ču- se zmotili: da Je Šlo pri njem vdali v usodo pozitivnega nadzorujemo in obvladujemo, tako, da je resna bolezen za deža ne poznam. Nasprotno pač za pomoto. mišljenja, sto izgubili Čas m V teh življenjskih okolifflnah marsikogfi streznitev, rešitev pa sem govorila s Človekom, ki Žal, Teja in Metka te pasti priložnost, povezati se z Naj- pravzaprav sploh ne rabimo . pred zablodami, v katere nas sije z globoko in iskreno vero in puhlosti JilozoJije pozitiv- višjim dobrim m ga ponižno vodnikoif in priročnikov o tem, kaj naj delamo in kako peha do skrajnosti popačena in skomercializirana vzhod- v Boga, tako rekoč z nadčloveško ponižnostjo pred Vsemo- nega mišljenja nisia spregle^ dali in sta umrli. Da ne bo. prositi za zdravje ah vsaj ne kaj (naknadno) podarjenih naj "dihamo", da bomo dose- njaška JiiozoJija o vsemogoč- gočnim, z iskrenostjo in z ne- lepo prosim, hude krvi ah celo kt življenja, di vse cilje, ki smo si jih zasta- nosti dovekove volje in moči, iz memo ljubeznijo do sočlo- očitkov. Nikakor in pod nobe- (Se nadaljuje.) t « 1 i > 20 PISMO / ZANIMIVOSTI info ® g-tías.si GORENJSKI GlAS torek, 28. [ulija 2009 Občinski atentat na zdravo pamet ali pa mamid z otrr^m vozič-kom. Tokrat pa naj le pokličemo mestno redar^ti^, ki bo že naredilo red. Ma zdraije! Z vso swjo Ijubeznivos^o mi jc tudi svetoval, naj najamem Ponedeljek, s), julija 2009, parkirni prostor na javnem porob 7.45. Lokacija, Frankovo kir^, tam, kjer je prtd časom naselje j 75. gospod Pametnjakovič želel Pridrvijo možje v belem in zgraditi sortimico komunainih označijo dva parkirna prostora z označbo rezervirano za odpadkov. Ideja sploh ni ^ba, vendar invalide in s tem zmanjšajo že pa ima n^Jcaiřre lipfrtni napa- tako osíromí^eno paricirišée za ke! Četrtino oziroma tri običajne parkirne površine. Lastniki stanovanjske hiše smo ob naktipu stanovanj pla- Toda pri nas hvaki Bogu ni- tt4di gradnjo parkirišč (nemamo nobenega inuilida^ Pov- katai so se odločili za zelenice), sem razumem, daje potrebno Nam je občina odvzela parki- osebam. Ici potrebujejo posebno in jih označilo kot /avno pozornost, to tudi omogočiti. parkirne površino, na kateri Obstajajo pa seveda zato tudi parkirajo tudi vozniki iz sosed- različni načini m predvsem objektivni razlogi. Načinje lahko dograditev dodatnega parkirišča, parkirišča narji. dajte mi v najem parki-za dohčeno osebo in ne da ob r^, ki sem ga že enkrat kupU, tu, kjer sem doma, in ne stotine metrov daleč. Plačam isto ctnof njih hlokcv, ki pa jim ohtína zc- lenic ni odvzela. Lepo orosim, gospodje obči- prezasedenosti parkir^, pločnikov in dovoznih poti parkir^-Če za inuilide ostaja prazno, saj Pa še to! Če ste že odvzeli parkiriiće, odstraníte vsaj tablo, ki kaže na to, da je bilo nekoč povsem drugače. Bog ne daj, da bi kdo tam par- Parkiranje na obeh straneh kiral, katí vrii občinski redarji plcčnikoif je bOo vzrok za pro- so nenehno na preži. metno r^odo. Ob vključeva- Tako 50 me kazr^ovcdl pred nju v protnet s parkirišča je z ve- časom, ko sem kupoval kruh v liko hitros^o trčila wme g>spa trgpvini Mak (kako iahko obra- Novaka-a, kije veselo pripeljala tuje trgovina brez parkjrišč?), povsem po levi strani. Sodišče položnico pa sem prdel v mary me je spoznalo za k rivega iz kot 24 urah. razloga, da bi moral predvide- Cospcd Bajt, kije verjetno vati. da ho ^spa NoiKikova pri- ugiedni obii nar. mije skopo po- pedala po Im strani jasnil, da sicer ne ve, zakaj so Pomanjkanje parkirnih po- "pomalûli" z rumeno barvo, vršinje rak rana, vendar pa bi vendar pa v celoti zaupa svojim sodelavcem. se z mah dobre volje in sodelo- varya s knyani marsikaj lahko Na vprašanje kgpiriosti par- uredilo na način, da bi bila volk kiranja na pločnikih mije od- sit in koza cela. govoril, da nima namena meni Le malo več modrosti je po- razlagpti, kaj je prav in kaj ne. trebne.- mar ne? da pa je parkiranje na pločni- kih dovoljeno razen v pňmeru, če je moten prehod starqši osebi M rriA JAG E R, Frankovo naselje ustrezneea obenem pa je tudi dovoljena vožnja po levem voznem pasul Računalnik in jaz (153) ROBEBTGUŠTIN najdem jih, končno pa le arhivira. Dokument lahko Spletni album Picasa vam ugotovim, da jih nimam na spreminjate v realnem Času omogočata preprosto orga- domačem računalniku, am- in vsi, ki jim to dovolite, nizacijo in urejanje digital- pak so shranjene na službe- lahko dolcument tudi spre* nih fotografij ter ustvarjanje nem računalniku. Posku- minjajo, vi pa lahko sproti spletnih albumov, ki jih sim še, če so morda na spo- spremljate rast in nadgrad- imate v skupni rabi s prija- minskem ključku, a jih ni nje dokimienta. Lahko po- telji, družinskimi člani in tudi tam. Razočaran se vabite osebe k urqanju svo- dnigimi. Tako so vam foto- vdam v usodo, da do dato- jih dokumentov in jih sku- grafije ves Čas na voljo, lo- tek danes pač ne bom pri- paj ter hkrati spreminjajte, gično urejene in na voîjo šel. Verjetno znana zgodba, Vse to je brezplačno, plačati vsem, 2a katere to želite in ki se je zgodila že tudi ni treba niti centa. jim dovolite. Prav tako lah- rugo orodje, ki pa je bolj ko izdelate projekcije, kjer se vam pred očmi vrtijo slike kot v filmu. Google Koledar omogoča komu od vas. Wa)bolj§i način, da lahko namenjeno izmenjavi doku- vedno pridete do svojih po- mentov ter njihovemu trebnih datotek, je internet, strukturiranemu in ureje- kamor lahko shranite svoje nemu shranjevanju, pa je urejanje vašega časa. Vanj datoteke in dokumente, jih Google Groups ali sloven- lahko beležite vaše obvezno- daste na voljo tudi drugim sko Googlove Skupine. Lah- sti, obletnice, rojstne dneve, in jili št nadalje obdelujete, ko ustvarite svojo interesno si nastavite opomnike in Google vam ponuja dve skupino, vanjo povabite ose- alarme, pošiljanje obvestila zelo uporabni orodji, ki be, za katere želite, da so v po elektronski pošti o do- omogočata, da so vam žele- njej, na strežnik odložite godJdh, ki jih imate vnesene ne datoteke ves čas na voljo svoje dokumente, ki jih lah- v koledarju. Vaš koledar lah- in pri roki. ko strukturirate po straneh, ko delite s prijatelji, ki tako Prvo tako orodje je Goo- pač glede na vsebino, lahko vedo, kdaj in koliko časa gie Does ali po slovensko, pa tudi vodite razpravo o do» imate, seveda pa lahko tudi Google Dokumenti. Omo- ločenih temah. Orodje je vi spremljate koledar drugih gočeno vam je hitro ustvar- namenjeno skupnemu od- oseb» ki so vam to dovolile. janje> urejanje in nalaganje laganju dokumentov in da- Orodje Google Sites ali datotek. Uvozite svoje ob- totek, je brezplačno in zelo slovensko Google Spletna stoječe dokumente, pre- enostavno za uporabo. Naj» mesta ponuja ustvarjanje in glednice in predstavitve ali dete ga na spletnem naslovu skupno rabo skupinskega ustvarite nove. Tako so vam http://groups.google.si. Po- spletnega mesta. Svojo na voSjo kadarkoli in od dobna storitev vara je na vo- spletno stran si lahko eno- kjerkoli. Potrebujete samo Ijo tudi na slovenski spleti stavno ustvarite z nekaj kli- spletni brskalnik. Vaši do- strani http://www.shrani.si. ki, prilagajate ozadje in me- SčdJjn doma za računal- kumenli so vaiiio shranjeni Poleg navedenih orodij pa nikom in mrzlično iščem na spletu, saj se vsebina Google ponuja še tri zelo datoteke. Ne najdem in ne strežnikov redno varnostno uporabna spletna orodja. Google. nije, določate vsebine in tudi vrsto storitev v svetu ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE prosta delovna mesta na GORENJSKEM (m/z) GfttôeCNI D€LAVEC do 10,08.2009, ©ASTRONOMIJA KFf-STEV, d.c O,. FERRAftSKA UL ^2. 6003 KOPER DELAVEC BREZ POKUCA ČISTILEC, do ?9 07.3009; LASER, Bled. a.0,0., NrtjRMKOVAUL Vf. UUbUANA POmiM DELAVEC TOČAJ: W 30.07.2009; ASIMA HALLO- V1ĆS.P.. œiAVSKAC. 10, KFW4J OSNOVNOŠOLSKA IZOSRAZBA 2ELEZ0KR(VEC; do 0110.2009; DRA-GAřJ lUEV, S P., OBALA 128, 6320 PC- ČlSnifC 29.07.2009: US^. 8lMl. d.0.0., VUfV^IKOVA UL 2, UUBUANA MONTEfi STROJNIH IMSTALACU: do 06.08.2C09: MANPOWER. D.O.O.. KOROŠKA C 14, KFIANJ VOZNIK; do 31.072C09: VALENfUN PŒVNIK S.P,. ŽfROVSKIVRM SV. URfifl- NA?g,OOn£NJAVAS VARILEC; do 06,08.2009. SiFLEKS, d.o.o..TRSKAC 5.3254PODĆETTTTEK PEK do Ofi Oft MOQ; GRATIS, d o.o., CÊRO-VEC PBI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI ^LâAH MIZAR do OS.Oa 2009; SRADBENO PODJETJE BOHINJ, D.D., TRIGLAVSKA C. 8. BO- HIřUSKA aSTRřCA do 05.08.2009; JOŽE MALI S.P. TUPALK ČE 5Ô. PREDC3V0R KUUĆAVNIČM) 00 01,06.200»; TEMNOMONI, đ.0.0, RAZLtóO/AUL 11,2003 MARIBOR OBUKOV^C KOVIN do 01.08.2009; KOVINC, d.o.o., LAHOV- ČE 87, CÍRKUE BRUSILEC do 06.Oa2009, 9IR0U, d.o.o, UU9. UANSKAC. 45. ^2à^ KiWNIK VARILEC do 28.07,?009; RCA MÇTAL. «3.0.0., RAJ. èPOVAUL 18.2260PTUJ I do 08.08.S009:REAMETAL. d.o.o.. RAJ-i SPOVAUL IS, SSSOFTUJ ! do 05.00,2009: TÊHNOMOMT. d.o.o,, ! RAZLAGOVA UL 11. 2000 MARjSOR i IZOLATER rHŠTALACkJ • do 05.0e,?009; TEHNOMONT, d.o.o,. ' RAZLAQC^AUL 11, 200QMAPÍBOR i STROJMI řffEHANIK ' do 01 06.2009; TISA, d.o.s., IŽANSKA C. ; 213. UU8UANA ' AVT0MEHU4IK ! do 01.OB.i009; ANORÊJ AMBROŽ S.P.. . LAHOVCE AO. CERKUE EL£KTRIKAR ENERGETIK ; do 02.08.?009; FERSPED, d.d., PAR- MOVA UL. 37, UUBUIANA : do 08.08.2009; GASTRONOMU A KR-; STEV, d.o.o., FERRARSKA UL 12. 6000 : KOPER ELEICmiKAR glEKTROMK ; do 29.07.2009. QNS, d.o.o,. SPUHLJA 112. 2250 Pn>J ; POLAGALEC PODOV IN ÎLAKOV : oo 09 0a20C«. LTTOSTROJ - LTTO- ; STROJSKO INVAUDSKO PODJETJE I d.o.o., LTTOSTROJSKA Û SO. UlfRLlA- NA ; VOZNIK do 08.08,?009; DACAR, d.o.o.. BREG OB SAVl 26. MAV^ĆE PRODAJALEC dO 29 072009; DELNICA d o.o., TRZA-i SKAC. 2, UUBLIANA j dO 01.08.2009; HtBiSCO, đ,o.o„ STEG- ! NE 25. UUBUANA i KUHAR i do 23,08.2009; KREK, Ribno, d.o.o., i SAVSKA C. 35, BLED I do 01.08.2009; OS DR. J. MENCjNQER- ; JA . VRTEC BOH. BISTRICA, MENCIN- (iďUEVA UU 4, BOHINJSKA BISTRICA ' SREDNJA POKLICNA (ZOBRAZBA • CEVAR, dO 01.06,2009: TEHNOMONT. ; d.oo.. RAa-ftGOVA UL 11, 2000 MARl- • BOR i POSLOVNI SEKRCTAR; do 13,08.2000; • VEDAI^NÊST, d.o.o,, ANKAftANSKAC. 7 i B. 6000 KOPER STROJNI TEHNIK do 29.07.2009: SAVA URES, đ,0.0.. ÔKOFJELOiKA C. 6, KRANJ do 01.08.2CK39; TEHNOMONT, d.o.o., RA2LAGOVAUL 11, 2000 MAHIBOn ELEKTROTEHNIK ELÊKTBON1K do 16.08.2009; ENERGA SISTEMI, d.o.o,, CELOVŠKA C. 226, UUBUANA LABORATORIJSKI TEHNIK do 02.08.2009; OZQ, ZDRAVSTVEN DOM $K. LOKA, STARAC. 10. SK. LOKA SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA IN&TRUKTOR; do 16.06.2009: AVTOŠO-. LA STOP, d.o.o., STT^rTARJEVA UL 5, KRAMJ ZASTOPNIKU; do 07.09,2009; MERKUR : iavarovafnica. d.d., DUNAJSKA C. 58, Í UUBUANA i VODJA IZMENE IN NASTAVLJALEC ; STROJEV ZA BRIZGANJE GUMkTHH-i NIČNIH IZDELKOV. dO 08.08,2009; SlLt- i KO, d.o.o.. BREZJE PRt DOBROVI 10. ! 1356 DOBROVA NATAKAR • DELOVNO MESTO V LENDA-i VI: do 20,06.2000: TAJMS-d.o.o., JUŽ- i NAC.97,6310IZOW I INl STROJNIŠTVA • morebitna dn>9« 2ahte> ; ve). Vsi navedeni In manjkajoči podatki : $0 dostopni: - ne oalaenih 4askah obmoćrtlh tf uib In I ufadov za delo zavoda; • i%0 domaći strani Zavoda RS za zap^ slovanje: http;//wvnv,ess.90v.sl; • pri delodajsteih Rfalc« opozarjam«, de ee morebitne napeke pd obtavd moooče. « I » » m GORENJSKI QIAS torek, 28. julija 2009 ZANIMIVOSTI infc(S>g-glAS' 21 Prvič nakladali seno po starem V Žirovskem Vrhu so s sobotno prireditvijo Lapo je res na deželi prikazali, kako so nekoč rojevali otroke, še več obiskovalcev pa je privabil nedeljski Praznik žetve s prikazom nakladanja sena po starem. Ana Hartman Žirovski vrh • Prizadevni dani Turističnega društva Zi-rovski Vrh so v nedeljo obiskovalcem dvanajstega Praznika žetve na )av.orČu znova prikazali opravila, Id so nekoč spremljala največ|i kmečki praznik ■ žetev. Ža- | njice so na njivi najprej požele oves, iz prvih snopkov so naredile hišico za otroka, žito so tudi mlatiii ter očistili na rejti in v pajklu, oa letošnji prireditvi pa so prvič pri« kazali, loko so včasih na voz nakladali seno. "To opravilo je sprva videti precej prepros- doienjsfcim običajem sprav- to, a seno znajo pravilno nalo- Ijanja sena popestril Tone Lo- Na prazniku Žetve so letos prvič prikazalif*kako so včasih seno nakladali na vozove. kako se je fina gospa znaSla v hribovitem Žirovskem tva so znova pripravili igro, ki je letos prikazovala, kako so včasih na kmetih rojevali otroke. Napisala ;o je Tončka Oblak» ki se je pri tem opirala na pripovedi domačinov in na knjigo Folklorne in ljudske pripovedi Žirovske- ga Vrha avtorice Ludje Kav-ÚČ. Slednja je pojasnila, da so za nosečnico včasih rekli, da je drugače pr^timana oz. da se je preveč najedla frišne detelje, pred porodom pa, da ji bo kmalu obrode dol pometalo» tako kot sodu. ko se osuli. Rojevale so doma v zakonski postelji ali v kamri» pogosto pa so se ta mlade' metale soočiti s taščami, ki žiti na soz le izkušeni, saj bi g3r, ki je čez kup sena naredil Vrhu, se soočila z ovinki, ko- niso bile kaj prida dobrosrč- se sicer hitro lahko zgodilo, da bi se na luknjasti poti raz- tresel Če smo ga nakladali v preval in ga nato kot jež na hrbtu odnesel do voza. privami... Prireditev so obo- ne do i^ih. V hladnem veče-gatili Mladi godci in mala Pi- ru so obiskovalce pogreli Ja-Obiskovalci so se lahko halna godba Alpina Žiri» vorski pevd in člani ansam- strmem bregu, je bilo včasih nasmejali tudi skeču Fina druženje pa se je nadaljevalo bla Roka žlindre. treba zakopati kolesa, da sc gospa, ki je parodija isto- ob svokih Kvinteta Don. "Namen obeh prireditev je ne bi prevrnil," je spomine imenske angleške televizij- Na javorču je bilo živahno ohranjanje starih Seg. Veseli obujal Janez Šubic» ki je na ske serije. V igri avtorice Lu- že v soboto zvečer na osmi smo, da vsako leto na {avorč vozu pridno zlagal in teptal dje Kavčič, članice turistič- prireditvi Lepo je res na de- privabita več obiskovalcev," seno. Prikaz je z zanimivim nega drušfva, so prikazali, želi. Člani turističnega druS- je dodala Lud j a Kavčič. Tržič ima veliko potencialov s študenti geografije priložnost smučišča na Zelenici vidijo v turnem smučanju, velik, a premalo izkoriščen potencial predstavlja Dovžanova soteska ... Ana Hajowan Tržič - Minuli teden se je v Podljubelju zaključil devetdnevni mladinski geografsko- raziskovalni tabor Podljubelj z naslovom Izzivi napredka v objemu Karavank in Kamniških Alp, ki ga je pripravilo Društvo mladih geografov Slovenije v sodelovajiju z Občino Tržič. Udeležilo se ga je 33 študentov geografije, íá so se v sklopu šestih delavnic lotili raziskovanj a Nature 2000, Dovžanove soteske. t ' smučišča Zelenica, planin Mladi geografi na terenu. Tá)ora v Podljubelju seje pod Koèuto, poselitvenih zna- udeležilo 33 Studentov. / Mo; siup čilnosti obûne in prestrukturiranja tržiške industrije. vih učnih poti (gozdna učna pot ter razgledna, planinsia in ploška pot). Ob vstopu v dolino in izstopu iz nje bi postavili lesen obok, Id bi obiskovalce opozarjal na območje Dovžanove soteske. Na parkirišču ob vstopu v dolino bi postavili bnmarico, ki bi služila še kot Informativna točka. Pod drobnogled so vzeli tudi planine pod Košuto: Kofce, šijo, Pungrat, Te-gošče in Dolgo njivo, ki bi lahko ponujale turistično-izobraževalne storitve. Tako predlagajo postavitev plan- Šarske nčne poti, ki bi pohod- nike seznanjala z zgodovin- pisna dokumentadja preob- urediti progo. Ponudbo bi skimi in geograftkimi poseb- "Občina Tržič je z vidika sežna. Hjučni podatki pa so lahko dopolnili z bližnjim nostmi planin ter predstav- naravnih in družbenih dejav- za povprečnega uporabnika adrenalinskim parkom in Ijala njihov kulturni in etno- nikov izjemno pestra in ima premalo konkretni, zato ogledi ostankov nekdanjega loški pomen, c^edali pa bi si veliko razvojnih potencialov, predlagajo izdelavo brošure o koncentradjskep taborišča lahko tudi prikaze starih Razvoj bi moral temeljiti na financiranju projektov Natu- Mauthausen. V opuščeni medsebojnem odnosu dove- re 2000. %radbi ob parldrišču predla ka in narave," je po predsta- Prepričaniso, davTržičso- gamo zgraditev muzeja zgo- planšarskih običajev in opravil. In kako je s širjenjem na> vitvi izsledkov tabora na obd- dijo L I mehke oblike turiz- dovine druge svetovne vojne selij v občini Tiiič? Glavna ni poudaril StudCrnt Dragan ma, kjer je vpliv turista na in muzej zgodovir.e alpskega omejitvena dejavnika sta str- Vučenovič, eden od glavnih okolje majhen. Priložnost smučanja, ki ga v Sloveniji še mo površje in kvalitema organizatorjev. Kar 75 odstot- smučišča Zelenica vidijo v nimamo. Pri izvozu za Ze!e- kmetijska zemljišča, zato bi kov obdne spada v območje razvoju turnega smučanja, nico bi bilo potrebno odstra- se morala naseija širiti zno- Natura 2000, ki sicer pred- "Žičnice so zastarde, smučat niti nekdanje carinske objek- traj obstoječih mej, menijo stavlja omejitve posegov v hodijo le domačini, medtem te in zgraditi poseben zavi i al- študentje. 'Zaradi prevladu- prostor, a na dmgi strani ko je turnih smučarjev vdiko. ni pas," je strnil Vučenovič. jočih tržnih razmer bi bilo omogoča pridobivanje evrop» Poleti hf hil «imispln večji po- Dovžanova soteska je. kot smiselno prestrukturiranje skega denai^a- Pri tem je po udarek na pknšariji in spu- opozarjajo študentje, velik, a industrije v visokotehnolo- mnenju študentov ključno stih z gorskimi kolesi. Ta de- premak) izkoriščen potend- ško ali v storitvene dejavno- povezovanje lokalnega prebi« javnost se vse bolj pojavlja in al. Predlagajo ureditev parki sti, a I» podjetja morala bid valstva in občine, saj je zako- |e nevarna za ostale obisko- riSč, gldvue ceste ter obnovo majhna in prilagodljiva," je nodaja precej ohiapna, raz- valce, zato bi bilo potrebno obstoječih 02. postavitev no- še dodal Vučenovič. ZcoRNjE DupgE Zbor tržiških upokojencev Okrog 230tržlških upokojencev se je pred kratkim zbralo na turistični kmetiji Trnove, kjer so imeli volilni občni zbor. Predsednik Karel Stucin (na sliki s predsedstvom zbora) je ocenil, da je bÍÍo delo društva v minulih štirih letih uspešno. Lani so praznovali 60-tetnico ustanovitve. Mnogi od 1666 Članov so vključeni v razne oblike športa in rekreacije, Zelo obiskani so društveni izleti. Kulturno dejavnost že 33 let bogati moški pevski zbor. Člani so se odločili, da bo društvo še naprej vodil dosedanji predsednik, podpredsednica pa bo Zvonka Pretnar. Prizadevnim Članom so podelili društvena priznanja. Plakete ZDUS so prejeli Vida Mejač» Alojz Trste* njak in Ciril Markič. S. S. Krani Tlakovce zamenjali z asfaltom Pred vhodom v lekarno na Bleiweisovi so sicer pred štirimi leti položili lične tlakovce, očitno pa je bilo delo slabo opravljeno, saj so jih od takrat že trikrat popravljali. Na pobudo Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, pa tudi Gorenjskega glasa, ki ima prostore nasproti lekarni, so odgovorni na občini vendarle skleniii, da ploščad pred lekarno raje asfaltirajo, dela pa so se gradbinci lotili včeraj. V. S. Tržič Planinski center na Zelenici Pri obnovi planinskega doma na Zelenici, ki ga je pred leti uničil požar, pomaga domačemu planinskemu društvu tudi Občina Tržič- Konec leta 2007 je s PD Tržič in Planinsko zvezo Slovenije podpisala pogodbo o sofinanciranju obnove doma in prenosu stavbne pravice. Isto leto je dala za ta namen 20.ZS4 evrov in lani 25 tisoč evrov bruto. Enako vsoto bo nakazala tudi letos do sredine oktobra, prihodnje leto pa bo zagotovila nekaj manj kot 30 tisoč evrov. Lani je občina kandidirala na javnem razpisu v okviru Operativnega programa Slovenija • Avstrija s projektom Planinski učni center Zelenica. Zanj je uspela pridobiti 45.900 evrov iz Evropskega sklada za razvoj. Občina bo k temu dodala dobrih tri tisoč evrov. Center morajo dokončati do 31. marca 2011. Še preden ga bodo lahko začeli urejati, mora Planinsko društvo Tržič končati gradnjo doma. Kot so seznanili tržiški občinski svet, naj bi to uresničili do prihodnjega poletja. Do takrat bodo uredili prenočišča in kuhinjo z jedilnico. S. S. Škofja Loka Popravljali povsem nov most Most pri Šeširju v Škofji Loki je bil lani povsem obnovljen, zato je bilo nenavadno, da se so se prejšnji teden na njem spet pojavili gradbeni delavci. Na občini so nam povedalij da gre za državno cesto In da je bila naložbenica v obnovo mostu država, občinska investicija je bila zgolj javna razsvetljava na njem. Asfelt na mostu pa je moral investitor obnoviti, ker so ga lani polagali pozno jeseni, zaradi česar je prišlo do poškodb, ki so jih morali sedaj odpraviti. D. Ž. HALO-HALO, KAŽIPOT — .SI GOREN)SKI GLAS turek, julijd 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 NjroíkiQ /I Otijiv« sprřjfnumc po M^mmi fabu 04/}0U42«>3 osebno ra 6le«wpisdvi (e5n i v iíirí\u 02 M • 00 mr^ottjU m (ririu do i I4C urH Cnu oflasotnA pumma « nionki jANEZ ROZMAN $.9. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVUlCA. TCLm* 04/s^ 1S 249- izleti: MADŽARSKE TOPUCE: 27.3. • 30. 8., 31. 8. - s. 9., 3.10-6. IO;TR5T:17. 9.; PEL^ESACII. 9.-28. 9.; KOPALNI IZLET. IZOLA: 30. 7.. 3. 8., 6. .10. 8.; EXJCI OTOK: i8-1. • 22. MEDŽOCORIE: 9.10 -11.10. Obvestila o dogodkih D6)avljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PR REDITVE Na Roblek bom odšel Radovljica • Planinsko društvo Radovljica 1. avgusta v sodelovanju v gostiščem Avsenik organizira glasbeno planinsko prireditev Na Roblek bom odšel, ki se bo začela ob 11. uri. Igral bo ansambel Karavanke. Pokaži, kaj znaš Kranj • Iz Društva upokojencev Kranj vabijo na prireditev Pokaži, kaj zna§, ki jo organizira društvo in bo v soboto» 8. avgusta, ob 17. Uri v vrtu točilnice društva. IZLETI Letovanje v Izoli in kolesarski izlet Bitnje, Stražišče • Društvo upokojencev Bitnje StražiSče vabi od četrtka, 1., do nedelje, 4. oktobra^ na letovanje v hotel Delfin v Izoli. Prijave in vplačila sprejemajo v društveni pisarni v Spodnjih Bitnjah ter v Šmartinskem domu v Stražišču, lahko pa se prijavite tudi po tel.: 041/706 673 ali 2310 061 pri Mariji Bogataj. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa. Zadnji dan vplačila je 17. september. Vabijo tudi na kolesarski izlet na rclacIjl Ccrkljc-Moste (mlinčki)- Vodice-Voglje-Stražišče in sicer v torek, n. avgusta, start bo ob 8.30 na Baragovem trgu pred Smartrnskim domom v Stražišču. Kolesarjenje s postanki bo trajalo okoli 4 ure. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Janezu Arhu po tel.: 041/253 366. V Terme Topoištca in Izolo Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane na kopanje v Terme TopolŠica v Četrtek, 6. avgusta, in v Izolo v ponedeljek, 17. avgusta. Prijavite se lahko pri poverjenikih, v torek v pisarni druStva ali po tel.: 031/643 677. Žirovski kolesarski krog žiri - Turistično društvo Žírí vabi vse ljubitelje kolesarjenja soboto, 29. avgusta, na rekreativno kolesarsko prireditev, t. i. žirovski kolesarski krog, ki bo potekal s tremi Starti s parkirišča tovarne Alpina v centru Žirov: ob 9. uri dafjša vari* anta k^oga, ob 10. uri srednja varianta in ob 11. uri družinska varianta. Start in prijave udeležencem/ bo eno uro pred začetkom prireditve. Vrii6Zavetišče pod Špičkom-Kcča pri izviru Soče Kranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo 6. avgusta na pohod na relaciji Vršič-Zavetišče pod S pičko m-Koča pri izviru Soče. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred Creine. Hoje bo za 7 ur, pot pa tehnično ni zahtevna. Prijave z vplačili sprejemajo do ponedeljka, 3. avgusta, v društveni pisarni. Novigrad - Pineta Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v Pineto pri Novigradu in sicer v torek, 18. avgusta, z odhodom posebnega avtobusa ob 9. uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo do zasedbe mest od srede, 29. julija, v dnjštveni pisarni. OBVESTILA é Likovne urice in tečaj krokija Kranj • Do jeseni so v ateljeju Puhart z likovnimi uricami na voljo vsak torek od 17. do 18.30 (drugi termini • po dogovoru; tel.: 041/357 966 - Eva Puhar), avgusta pa vabijo v likovni tečaj krokija in portreta, kar je novost v okviru žc uveljavljenega Jazz kampa v Kranju. Oddajte obrazce za skupščino Vzajemne Predoslje • Društvo upokojencev Predoslje obvešča, da lahko oddaste izpolnjene obrazce Zahtevek za sklic skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v sredo, 1?.. avgusta, od 16- do 17. ure v pisarni Društva upokojencev Predoslje. Če obrazcev nimate, jih ta dan lahko dobite tudi pisarni. Zahtevek podajo lahko vsi zavarovanci, ki so zavarovani v Vzaiemni zdravstveni zavarovalnici. PREDSTAVE V Ljubljano jo dajmo Studenec * Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan prireja do- mňř.o gledališko predstavo, komedijo V Ljubljano jo dajmo v poletnem gledališču Studenec, ki bo v petek, 31. julija, v soboto, 1. avgusta, in v nedeljo, 2. avgusta, ob 21. uri. Pred* stava je avtorja josipa Ogrinca in v priredbi gledališkega Igralca Romana Končana. / MojeDelo.com izberi prihodriost MOJE DELO. splemi marketing, d.o.o., Podutlika 92 iOOCLjubljana,Slovenija, TrCi 51 35 VEČ NFORMACIJINZAPOSLTVÉNH pQDO^e), &anovT>o zn£n)e angicdkego jezikđ. Nudimo p^oóbcno dolo (podjcm* napogcd&d), i&n<û tuoi za določen ^ 1 mesecs, r)9h)um&po$t3sKd6,5i/uro. zaàe\ek dela takoj <30 vkfjučno 25. avgusta, šobec. Turistično In trgovsko pod-letie, d.o.o., Šobčeva uUcá 2$, 4249 Lesce, prjav» zbiramo do 13. 08. 2009. Već na www.mojeóek) cofn. Raevijdioc programske opreme m/ž {okolica <3radca/3raza) Vodilni Donudnlk logistične prooramske opreme, ki z novim OGLASOV Í300-500) U A: vsrwviir mnjpdf lo.rnm, infn^pt^njpdplo rnm Sodelavec za obračun plač m/i (Škofia LoKa) Oa vas pričaXujemo VII, ali VI. stcpnjo izobrazbe ekonomske smeri, dob^o poznavanje nnsnćn«, računovodske In davčne 2ako*»oda)e ter plaáne p^iHke. poznavanj« deta z računalnikom. Nudimo vam ďlmuiaíhmo plačilo, pr>]9Tno in slabl- rto delovno okoile. odlične možnosti za stroKOMrV in osebni razvoj. SGP Tehr>rs, d d.» Sla/a cesta 2. 4220 êkof^ Loka, pnjave z&řramo do 09 Û8. ?009. Več řtó wiww, moíedeio.com. Voznik avtočrpalke m/i (^of!a u^ke) Pnčftkujemo: poklicna dola • stmjne, avtomehanik ah dru^e podobne smen deksvrte tzkuinle; potrdilo o NPK - nacbnalni pokUcm kvalifikaciji; sta3-na cripravi|eno$i a deto na terenu, po potrebi v podaijáarem delovnem času voaitdkj 'uofl kateflorile C; licenca za strojnika črpalke. Oeio obseoa: orevažam avtočrpaJke. tudi za poirebe beton ran|a; delo je pretežno r\a terenu. SûPTehnlK d. d.. Stara cesta 2. 4220 âkofja Loka. pnjave zDiramo do 21 OB. 2X9. Vec ne vMw.mojedelo.com. Ir^truktor mentor m/z Iv kraiu vašega bcvania) ' Pozor vsi, ki $e nesle nasli $luzbe,vkatenb< res uživali ter bili œnjeni in plačani toliko, koitkor si resnično zasluzite féčerro discpllnirane ljudi, Ki se znajo nai^ duifti nad odličnimi zadev^ami ter svoje navdusente prenesti na ostaiel. Rnstart, d. o.o., Bmčičeval3, tOOOLj^Dlana,pnjavezQramodo21. Od. 2009. Večna MWW. rrojedek). com. ClektroirHtaleter m/ž (Bled) Zaposlimo eieKtroinštaiater^a z n^imanj triletno iolo. ki ima namanj 3 leta d$> kM>(h (zkusenr na codnDčiu elektrotehnike. Od vas pnčakujemo samostojnost. ureienoat. komunikativnost in po^tavanje osno^ih računalniških okolij. Vestro delo bo opaženo n nagrajeno Ponujamo vam delo v mledem, inovativnem okoTv. sluzt>eni leieton č£}tf3mo do 15. Dd. 2009. Več na www.moj»^.con*i. Vodja sektorja splošne, pravne In kadrovske zadeve m/2 (èkc'îe Loka) Pogoji: VII, stopnja izobrazbe pravne smeri, dobro poznavanje delovne nodaje. zaželen pravosodr^ iz^. zaželene deksvne (zkuénje ori vodenju pravnega in kadrovskega poďočje. Nudimo vam prijetno in stabilno delovno okolje v ue-peâni in strokovni dekJ/nl sredini, kjer se ponujajo mnogi novi izivt in priložnosti za nove pnstope, stimulstKno plačilo za uspesno fn učinkovrto opiavljeno dek), SGP Te'knik, d. d.. Stara cesta 2. 4220 ško^ Loka. pnjave zbiramo do 14 08 2009. Več na v^vw.moíedeto.com. Vodja gradbllč m/ž (Škofa Loka) Delo bc obsegalo, organiziranje, vodenje, koordiniranje In nadziranje dela vseh del na gradbiščih v Slcveniji; cek^vito vodenje gradCenih proiektov s tehnične In finančr>e plati; skrt za vodenje vseh lakonskih fn zantevanih dokurnentov ter evidenc na gradbiščih; koordinacija in nadzor pri odpravi pomanjkJjIvost] na objek* tih. Niidlmo vam atimutattvno pačilo; pnjetno in stabilno detovno okolje. SGP Tehnik, d d.. Stara cesta 2, 4220 Školja Loka, drijave zbiramo do 12. 06 2009. Več na vvvAv.mojedeio.com. Vodja sektorja betorume dgre9atj m/ž (âkolja Loka) Oeio bo obsegak>: organiziranje, vodenje, koordiniranje m nadziranje dela vseh betonam in surovinskih virov dmžb skupine Tehnik, pnpravtjanje izhocfišč za 0^ likovanje in vodenje atritegije ter zagotavljanje sunsvnskih v^rov, tehnično voderv je kamnolorrvov in gramoznic, skri? za razvo; In posodabljanje teh'wloêkih procesov cela, pflpravljarje zahtevanih oomtïl In izvajanie prpjektnii* naiog. SGP Tehnik, d. d.. Stara cesta 2. 4220 Sko^a Loka, pnjave zbiramo do 32. 08. 2009, Več nawww.mojodelO.com. OSMRTNICA Dclgo, dolgfl je reka iZ plenic do Soxtkd polna lukenj in hrepenenja tolmunov, želja in ihterya^ IV. Kreslin) Sporočamo žalostno vesi naš dragi Janez - Jani Zupan avtoprevoznik iz Naklega Pogreb bo * ietrtek, )o. julija 2009, ob 13. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Žard bo na dan pogreba od 8. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči VSI niegoM Več na v\/ww.gorenjskiglas.si/ K ažipot Nagrajenci križanke ZAVODA ZA TURIZEM KRANJ, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu ia julija: nagrada; Janke Ppto6tik, Poljane; z. nagrada; Ma^a Ukaf, Bohinjska Bela: 3. na^da: Ana Potočnik, Zgornje Gorje; 4. nagrada: Andrej Erien, Besnica: 5. nagrada: Tomaž Iglič, Kranj; 6. nagrada: Martina Sedej, Železniki; 7. nagrada: Ana Kavčič, Školča Loka; 8. nagrada; Cvetka Bergant, Tržič; 9 nagrada: Drago Pfpan, Kranj. LOTO Rezultati 59. kroga, 26. julij 2009 33 in 23 Lotko: 081 354 Loto PLUS: 4 20.21, 23, 24.31,39 in ^ Garantirani sklad 6o. kroga za Sedmico: 200.000 EUR Predvideni sklad 60. kroga za Lotka: 160.000 EUR Predvideni sklad PLUS: iio.ooo EUR Prisluhnite nam -polepšali vam bomo ISTICNI dan. TELt SAT TrLC TV 91.0 MHz uiwuj.potepuh.com Avtorica Al«nlca K&dci« pred sUvff« kot 40Uj«mnihtOft. njimf tfirtD u diabetik«^ mtjha* otrok«, torto ZA d vj« torto brez ^lufens/ pofočno tortoi (ofto br*z J ijc Vse foiognfi)( so cklo foiografskegd mojnra TÓ9 vazňvdit ^ 12 strani ena; 1» EUR ročnikoffl renisk<9» glasa smo popusti Mte prtftMm tytfl poftntno Gorenjski Glas M:W/201 424?, narocnln«99^lâS,sl aH na Gorenjskem glasu, vsakdan od6.do 19. ure, pete^ do 16. uc«. \ GORENJSKI eus torek, 28. julija 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info @g-gíflí. si 23 Mdlí oglasi telj 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malí oglasi @Q-glds.sí Male oglas? sprejemamo: Zd objavo v pètek - v sredo do 13.30 In za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni (fas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od S. do 19. ure, petek od S. do 16. ure, sobote, nedelje in praznila zaprto. NEPREMIČNINE HIŠE_ PRODAM HAFNARJEVO NAS EUE proQamo polovico ranovarijskega dvojčka, 9 05V386-822 9004304 PfiEOOVOR pnčeniamo z grad^io sU* nowan|9kega iuđovHi loke- cip, tr 0S1/3S&^22 KjKERN N EPREMICNI N E MtHtrov trg 12,4000 Td 34/20220Z 25 66 xi/i»0 70a Cmaifc V PODREDI prodam st3r>ovanjs| vanj$Ko hiso ter dvojčka v Qradnji^ uoodno, 9 0G1 /386-022 POSESTI PRODAM PHf NAKLEM prcOam pa^&o z groO- Denfm dovoljenjem za đvojćka, It Pf^l šKOFJI LOKI oroOarto parcelo z 0ovoiieri»$m za 9/oička in .«051/386-622 nepr«rri i6)Ín$l(a dnjJba, Kofolii C Z. Kranj, Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70 E pošta: Internet vMM.fnst.sl C0IU4BCA MSI 6*1»eKA StritaJÍev3 uJica 7,4000 Kranj www neprcmicx\jne.i2nd.si «•naslov: mfoíg) pxl.si tel* f3$6 4 39 34. ùx:43S6 4 2$i 39 07 «m: +386 îi 536 578 ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRC 7. 4OCO KRANJ TÊL: 04/23-8Ma0, 041/755-296» 040/204-661» 041/900-009 Hd*neprcfnknirH^sk>l*nct J-U-Rr' T-A-N )UfiTAN| napr«mÎ2rhn*t d a a PE Caniarjm ulics 03 {sUnymestno jedro) ^ (CřAnj, tAl : mobi: www.jur^tan.s VIRMANE prodam 2alo na robu zazdIjMh zemljišč razoiedom, epo parce 0 čudovitim 0004303 GARAŽE ODDAM GARAŽO, 16 m2. v Škodi Loki - Gro- harievo naselje, ugoGna cena, GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM LATE • okroQle. smrekove. obOeiane. dolžine 3 do è m, možna dostava, V 0^/51-86-063.041/446-510 90043M STAVBNO POHiàrvO PRODAM PLASTI PICIRANO mrežo zelene barve - dolžir^ 20 m, vtáina 1,05 m in 8 stebrov, fP 031/623-657 900*3^3 KURIVO PflODAH DRVA metrska ^i razžagana. možna dostava, tř 041 ORVA rneéâns: bukev, gabef. javor, ie-sen, hrast, rrKšnosI razreza in dostave, cena 40 EUR. « 070/32^33 90CM» DRVA. možnost plačila na osfoke, metrska 3li řpyýajana rnûZTHSsl ddstsve. tř 040/338-719 MOTORNA VOZILA MOTOR MA KOLESA KUPIM MOPED Tonos. starsj&i ali Ponyex-pres, lahko v nevoznem slanju, O TEHNIKA PRODAM BARVNI TV &ony Trinrtron za 10 EUP, « MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA Očala, okulist^ni pregledi za očala In kontaktne leče. Popust za upokojence m študente ob nakupu očal. Opiif^ Aleksandra. Olandia Kranj, 04/23.50-123. OptiKa Saèa Tr-at. 04/59-22-602 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM ODUĆNO L£GLO nemákři oveaôdv z rodovnikom • oče Hoby Dell Alpe AdHs, mati Caríotd telovâdniika. iz okolice škoile Loke, kone^ julija, 9 ŽRESICO hdflinge<, sta^ 2 leti, neuja* hana, z vseTil papirji, vajsna paie, cena: 1.500 EUR, 9 040/Ď74-015 eocMar» VSAK DAN sveže rezano cvefie gladh ol. prodam tudi svežo rd«6o D930. Smoiej, Luže 22/A. « 04/25-36-S65, 041/769-608 PODARIM TRI MLAOE mucke, vajene čistoče, Kranj, Ljubl.anska cesta 36/8, tf HIŠNEGA z^ca in morske^ prašička, tr 040/874-015 «xhs?? KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM VPREŽNI plug. Star obračalnikzaBCS kosilnico in Mio Standard, 9 04/57- 44-áOŽ fiOMaaû 2CRA6UALNIK SIP 280. nakladeno pnkcilco S^P 25. olavo> koc^, nož za rezanis siLaže fr 031/343-177 KUPIM ecS-KOaiLNICO, stârejâoall samo motor BCS-kosilnice, tt 01/75-40- lOâ «VU394 PRIDELKI p RO DAM BALIRANO seno in otavo Idr jedilni k/ompîr, «041/857-703 OVES-zmid.004/2&-2l-538 mmm PŠENIĆNO samo nifve, i. 9 SLAMO v okfogdh balah, seno v kockah in izkopaJnik krompiria- snovrstni. «041/608-702 VEĆJ O količino 1-leirie trave za setev. 9 041/378-920 M(M'S VZRE«iNE ŽIVALI PRODAM BIKCA če. starega 14 dni. 9 041/ BIKCA ČB in Umužin, 9 031/416- 894 TEUČKt LS -Stare 14 dni In Ć ro 10 dni. /210-494 KUPIM BIKCA simentalca. starega 1O dni. tr 031/687-062 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREOm D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TÏR UPOKOIENCE, do so % obr.. obveznosti oiso ovira. Tudi krediti na osnoNn vozila in l&asingi. Možnost cdpbćila na poldni- Cf. prifipmo tiià'i nâ dom. NU- MERO UNO, Kukovec Robert s.p^ Mlinska 22,2000 Maribor, 02 /252<4S-26, 041 ZAPOSLITVE (m/i) NUDIM BAR MONIKA zaposli dekle za delo v strežbi, deiosfil čas po dog:)voru, pec Monika, s, p., Veiesovo 56 a, Cer-Uie, «040/330060 OELO ob Mkendili v planinskem domu r^ Kolcah. Pe*er Vogeiftk, s. p., Podjubelj 237. Til>e. «041/234^38 HLADILNA TEHNIKA - SERVIS IN MONTAŽA hladilnice hladilne vitrine ARNEG industrijski hladilni sistemi 24-ijrni servis hladilne tehnike E-^arket d. o. o. - tdL 03/564 44 44, 041/700 861 ij J ! REONO zAposllmo picopeKav Ptcenji Aon AfiOro v ftoniriju, Prohoi9i| d. O* o., Prešernova ul. 4, Radoviflca, 9 0ÛCM277 ZAPOSLIMO voznika rt9 rntcfnaroclni Ipedlciji. Jurćii&Co., d o. o.^ Poslovna cona A 45, Šenčur, » 041/761-4 DO 9001374 liĆ£M IšĆEM DELO • pomoč pri hisnCh opravilih (košnja, itihanje', pospravljanje ...), osebno dopolnilrK) delo. 9 041/ 41^63 90049'? IŠČEM OELO-pospravljaniř, likanje. pomoč pri starcjâih osobami, 9 031/ 34&>3S3 MVM36; STORITVE NUDIM ADAPTACIJ E, novogradnte od ^mel)â do sirene. Notranje omete, fasade, kamnite ékarpe. ure)an]e in tlakovanje dvorièà, z naélm ali vaáim materiak^rn, SGP BytvQl, d. n. o., Slruzsvo 3 a, Kranj,041/222-741 MC3e79 ASTERIKfi SENČILA PnTrrar Pftfnr. dimr« obfoge, dinT>e kape. N9/ak i Co, d. n. o., LlubliansKa 89. Oomžaie. 9 031 /422-800 KOMPLETNA adaptacja starcvanj In kopalnic, vodovod, centralna, elekiri-ka, keraiTitka, knaul, pleakarska deta. Kopalnica samo v 7 dnetil Jan in Metka Rep, d. n. o., Godešič 43 a. Šk. Loka, «041/757-109 08RE20VANJČ živit) mej, oki^sne^a in sadnega dreNja, koinja trave, odvoz obrBzane^a materiala, (x^avljanje vrt- nih ograj, stoDjna vrtanje, Vincencii êu- btc, s. p., Zg. Sftnje 14|, ŽaPnIca. v 051/413-373 9oo4ři3 SVETOVANJE iz angetekiti kart po te-i9fonu ali na domu. Patricija Kolsrić. s p.. Za žago 2, Bled. 9 051/385-903 TESNJENJE OKEN IN VRAT ifvožena tesnila, do 30 ^ pnt)ranka pri ogreva nju. in pranu ni vačl Zmanjšan hnjp. 10 let garancije. B£ & »^A, d. o. 0.» Eksieneva 6, Kamnik, 9 01/03- 15-067.041/894-229 MOM^S ZASEBNI STIKI PODJETNIK iiće dekle 2a skupno delo in zMjenje 9 041 /240^03 Že NIT NA posredovalnica Zaupanje Snevno poveže veliko ljudi z vsedr^-\'e. vseh starosti - brezplačno zi mlajše ienske, 9 031/636-378, 031/605-495 ŽENITNA posredovalnica Leni, Polona VkJic, s. p.. Naselte Herr^ Maroka 5, Sevnica, po vsej Sloveniji In za ataroatna obdobja, če ste osamljeni in žtf ite najti sebi primemo oset». 9 oorua^'. RAZNO PRODAM KIPEReuš na drva, otvanjen, primeren za ogreva/tje. kuhanje, ugodno. Podanm pnjazne muce. stare 2 mese-04/53-S6-570 LESENE A lesť^e. dol. 1-4 m (3-12 klí- 22. Medvode. 9 041 981-210 B004âlQ PLINSKO borrbo po stmbc^ićni cent. 9 »i ZAHVALA V starosti 96 let nas je zapustila dobra mama in babica Angela Posega ro). RrŽiiSnik, Povlioovcovd 12 Zminca, IzscJjerika v Chicagu Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za po-darieno cvetje, sveie in izrečena sožalja 1er vsem, Id ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Neizmerna hvala g. Radu za vso pomoi. Hvala kaplanu g. Tinetu SkoJoi za lepo opravljen pogreb-rà obied, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Akris. Hvala vsem, k) ste \o spoštovali in jo imeli radi. Žalujoči: sin Dare z ženo Metwio, vnuka Katja in Gregor Chicago, škofía Loka, 25 julija 2009 OSMRTNICA V 87. letu se je od nas poslovi) dragi mož, oče, ata in stric Stanislav Bernik Iz Hafnerjev^ nas. 72 Pogreb pokojnika bo jutri, v sredo. 29. julija 2009. ob 16. uri na pokopališču Lipica v škof]i Loki. Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici od 9. ure dalje. Žalujoči: žena NTtktoríja, hči Majda in sin Milan z družinama ter drugo sorodstvo Škoffa Loka. julij 2009 ZAHVALA Ob boled izgubi dragega moža, očeta, deda, praděda Jožefa Planinska iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje. Lepa zahvala gospodu župniku Stanislavu Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred Zahvala tudi >sem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Kranj, 28. julija 2009 ZAHVA1A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, brata, svaka Franca Krelja A Aa>a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem ter vsem, tó ste ga spremiii na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala pa tudi vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi nj^ovi Kranj, 22. julija 2009 24 info(S>g-^as.si GORENJSKI GUS torek, 28. julija 2009 Anketa Radi berejo pustolovke Renata Globočnjk V pionirskem oddelku kranjske knjižnice so letoSnje poletje pripravili aktivno preživljanje prostega časa za učence do dvanajstega leta. Mlade obiskovalce knjižnice smo povprašali o njihovih bralnih navadah. ^đtt. imouoki I 7^ h Anita Šuler "V šolskem času berem domača branja, drugače pa ne pogosto. Bolj berem med počitnicami, ko mi postane dolgčas. Zelo rada imam grozljivke. Danes si bom izposodila Štirt knjige." i Ndrtja Bobnar "Rada berem zanimiv® in pustolovske kr^jige. pa tudi knjige o živalih. Najboli mi je bila všeč Matilda. Knjiga, ki sem jo prebrala nazadnje, pa je bila Bistrica Kalščica." Hana Marn: "Med počitnicami veliko berem. Rada imam kriminalne in pustolovske knjige, kjer otroci rešujejo zapletene primere. Trenutno doma nimam nobene, sem pa eno rezervira a. (I Luka Čemovič: Dževad Ponjevič: "Ne berem preveč rad, edi- ; "Rad berem, zato si izposo- no poleti občasno. Nazad- : dim veliko knjig, posebej nje sem prebral Petra Pana i poleti. Zadnja knjiga, ki sem in Heidi. Naslednja knjiga, j jo prebral, je bila Lov na poki si jo bom izposodil, pa bo i šasti. Všeč so mi dogodiv- Ostržek." : ŠČlne, rad pa imam tudi pu* t stolovske knjige." Mladi na Na vadišču Mačkovec pri Bohinjski Beli je potekal deseti študentski vojaški tabor. Med 98 udeleženci kar 6i deklet. Stojan Saje Spoznali so oborožitev in kako se znajdejo študentje je zlasti delo Jcriminallstov. opremo, lo jo uporabljamo pri premagovanju ovir na med katerimi so tudi kemi- Bohinjska Bela • Poveljstvo pri usposabljanju. Od pooe- taktični stezi med napadom ki. Na prakso je prišel štu- za doktrino, razvoj, izobra- deljka do petka bivamo v ta« in obrambo. Zanimivo je dent Fakultete za varnostne ževanje in usposabljanje boru Mačkovec, kjer okusijo (PDRÏU) Slovenske vojske življenje vojaka na terenu. bilo tudi spuščanje po vrv« nem mostu nad Savo Bo- vede Edis Rujović iz Kamnika. Zanj ni bila preveč na- je od 13. in 2.5. julija oi^ani- Študentje, ki so bili na :abo- hinjko in delo kriminalistov porna, pohvalil pa je pro-ziralo deseti študentslJ vo- ru vsaj enkrat prej, se preiz- pri odkrivanju sledi ob mrt- gram dela. Anja Novak iz jaški tabor na vadlŠču MaČ- kušajo tudi v poveljevanju vécu. Študentje 2 veČ voja- Kamnika» ki obiskuje isto kovec. Med njim so štu- enoti," je povedal vodja ta- škimi izkušnjami s.o pred- faJculteto, uživa v novih izzivih. Tokrat je prvič plezala v steni. Ženske so moškim nje vojakov v vojašnicah in žila pn ogledu urjenja štu- ki so želeli izvesti samomo- pokazale, da so kos tudi vo- dentje trinajstih slovenskih bora nadporočnik Anton stavili proces odločanja in fakultet spoznavali življe- Buček. Njemu sta se pridni- napad na bunker teroristov, na terenu. Študentje prvega dentov tudi načelnik Šole za rilski napad na Bledu. jaškim nalogam. Zato si letnika Fakultete za var- Častnike polkovnik Jože Wed udeleženci tabora ie obeta kakšno priporočilo za nostnevedeso tam opravih Murko in novi poveljnik bilo tudi nekaj Gorenjcev in službo. Pri Slovenski vojski obvezno prakso. PDRIU brigadir mag. Bojan Gorenik. študent kemije se želi zaposliti tudi Anjin II Tabora se je udeležilo 98 Pc^ra^. Slednji je 15. julija Rok Rudež iz Kranja je izve- vrstnik Klemen Ferk s Ko- šndentov, med njimi kar 61 prevzel to dolžnost, zato je z del za tabor od prijatelja Do deklet. Med uvodom v vo- zanimanjem spremljal mna. Trije so se prostovoli- jašnici na Bohinjski Beli so predstavitev dejavnosti enot no prijavili za urjenje. Sara se seznanili z glavnimi na- minuli četrtek. Novinarji je pridobil nekaj kondicije logami poklicnih vojakov, smo lahko od blizu videli» in discipline. Zanimalo ga roške Bele. Na drugem taboru se je preizkusil kot poveljnik, kar mu je posebej ugajalo. Bil je kar žalosten, da se tabor izteka. Tudi Rok, Edis In Anja (od leve) so uspešno premagali ovire na bojišču. Če most ni prehoden, se mora vojak drugače znajti pri prečkanju reke. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno jasno, popoldne bo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Jutri bo precej jasno. V četrtek bo spn/a pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. AMnctt» 21 okolje, Ur*d u AiřTMrolořiiQ TOREK I— * È / d 7 I SREDA ČETRTEK : Ï Î } 10/28®C i 11/28°C i 12/27''C o Í2/UX o Kokra Spomin na grozodejstva v Kokri Domačini in udeleženci iz drugih krajev so se pred tednom dr^i prišli poklonit vsem nedolžnim žrtvam, ki jih je pred 67 leti okupator pobil na kokrški zemlji. Spominsko slovesnost je pripravil občinski odbor Zveze borcev za vrednote N08 Preddvor, in kot je v uvodnih besedah dejal predsednik od* bora Marjan Gorza, ne smemo tragedije, kt so jo doživeli Kol:fa in njeri prebivalci, nikoli pozabiti. Spomini na te dogodke so še ŽM. žive so Še nekatere priče iz tistih časov. Ti boleče občutijo prizadevanja nekaterih, ki narodno osvobodilni boj razumejo drugače in poskušajo upor slovenskega naroda prikazati kot škodljivo dejanje. Tako po besedah govornika Ivana Grginiča poskušajo dopovedati mladim rodovom. da narodno osvobodilni boj ni bil potreben, da je bil škodljiv za ljudi našega kraja, ker češ, če ne bi bilo upora, okupator ne bi imel razloga za požrg Kokre. S. P. Mladoporočenci Na Sledu so se 27. junija poročili; Boštjan HraM m Tina Mar« kun, Gregor Krtstan in Meta Lah, Stmon Šubic In Mateja Ur-banija, Jernej Karničar in Tjaša Bastarda, julija Blaž Šiler in Nina Pajič, 4. julija Elvis Alilov in Maida Sivac, Besim jezerkič in Alma Sutjaković, Sedil Hrvačić in Sadina Ljutič, Boštjan Peterca in Tanja Milutinovič, Gašper Slatnar in Ana Likozar, Ripoll Mane! Rodriguez in Tina Potočnik, ii. julija Aleš Ravni- har in Iris Krajne, Elvis Kadič in Alma Pchadžič, Igor GregoriČ in Amela Tahirovič, v Podvinu pa sta se 11. julija poročila Klemen Logar in Maja Koželj. iS. julija so se v Kranju poročili Darko Milev in Stefanka Mlhajlova, Mitja Boksi in Katja Tro-grlič ter jure Kasunič in Ana Perak, v Preddvoru Matjaž Kržiš-nik in Karmen Laurih ter Matej Špenko in Katja Cerar, v Radovljici Aleš Hrovat in Andreja Gašperin ter Miha Širc in Marija Sušnik, na Bledu pa Boris Ferjan in Nasiha Hadžić, Bra* nislav Orlić in Tanja Beton ter Andrej Kokalj in Maja Bogataj, 17. julija pa sta se prav tako na Bledu poročila Damjan Riz-man in Nataša Herga. zz. julija sta se v $kof)i Loki poročila Bojan Bogataj in Vesna Bašelj. Mladoporočencem čestita^no in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 43 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 10 dečkov in kar 19 deklic. Najtežji jc bil deček, ki jc tehtal 4010 gramov, najlažji deklici pa so natehtali 2S60 gramov. Na Jesenluh je prvič zajokalo 9 deklic in 5 dečkov. Najtežja je bila deklica, je tehtala 4150 gramov, najlažja pa prav tako deklica, ki je tehtnica pokazala 2670 gramov. npi narOnMIii.v ►I RADIO KRANJ d.O.o. Strftarjeva uL 6. KRANJ rriEfOH (04) 2S1 (04) 2S1 (04) 2022 <0S1> 'Ktnut •222 PAX' (04) (04) 281 lUMKCUk KltnJk ^mmK/ iHísmex e-puttvi ratf lokranMMd lo-hrgmj.* I www.radio-kratnj.si \ \ s