228. številka.
Trst, v petek 5. oktobra 1900.
Tečaj XXV
„Edinost I zhaja enkrat na dan. razun nedelj in p raznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaSa :
Za celo leto........24 kron
za pol leta .........12
za Četrt leta....... . 6 _
za en mesec . ....... 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava De ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvčO: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon fit*. H7<J.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale <lo mači oglasi itd. se računajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu« Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
V edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije iu oglase sure-jema uprarništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo hi tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. UpravntStvo, in s prejema nje inserato? v ulici Molin piccoio štv. 11. nailstr.
Izdajatelj in odgovorni urednilc Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost*4 v Trstu
Vladni epilog.
i.
Včeraj smo dali mesta glasu iz naroda našega na Goriškem radi postopanja oblasti povodom jubilejnih slavnosti, oziroma obiska cesarjevega v deželi Goriški. A mi lahko rečemo — gospodje oblastniki naj nam verujejo to na častno besedo —, da so bile te rekriminacije le rahla senca vsem onim pikrim opazkam, ki smo jih bili pred slavnostmi čuli v osebnih pogovorih z rojaki različnih stanov iz dežele Goriške.
Sedaj pa leži pred nami tu na mizi nekak vladni epilog, oziroma komentar k goriškim slavnostim, ki nam priča, kako površno in s kakim optimizmom vladni krogi opazujejo stvar; in dogodke in s kako lahkoto prihajajo do zaključkov, kakoršnjih si žele.
Oficijozna »Pol. Corr.« je prinesla namreč obširen epilog k cesarskim slavnostim, ki bi onega, ki ne pozna razmer, ki n e pozna geneze in nravi naših narodnih bojev, zavel lahko do mnenja, da treba le še malega koraka, ol) trohici dobre volje, in obs narodnosti v deželi se bosti oklepali v bratski ljubavi in vsi divji boji kakor da so bile le zle, grde sanje. Usodna zmota to, ako se iz dejstva, da ni niti najmanja disonanca kalila ur, ki jih je vladar preživel v deželi, ako se iz tega dejstva izvajajo taki zaključki. Ako so se zastopnik". našega naroda pred obličjem cesarjevim izogibali vsemu, kar bi moglo spominjati na vihrajoče boje, je to le nov dokaz takta, spoštovanja in lojalnosti našega naroda na Goriškem do vladarske hiše; ni pa dovoljeno, izvajati iz teg"a, da je naš narod kar tako pripravljen pozabiti, kako poniževalno mu je položenje v deželi, kako zapostavljen je nasproti sodeželanom druge narodnosti, in to v vseh ozirih : v narodnem, politiškem' kulturelnem in ne najmanje gospodarskem.
No, da čujemo, kako naš oficijozus piše svoj epilog !
Pripeveduje, kako da je cesarjevo ročno pismo vzbudilo v prebivalstvu splošno zadoščenje, zlasti na tem, da se mu je posrečilo prepričati vladarja o ljubezni in udanosti prebivalcev Goriške: pripoveduje, kako da je vladar na ganljiv ■ način ob vsaki priliki, ki se mu je nudila, kazal svojo očetovsko dobrohotnost. Istotako da je našlo odmeva v
P O D L T S T E Iv.
Zeleni listi.
A. Z. Anastazijev.
X a j p 1 eme n 1 tej ši z n aeaj.
Neki učitelj- ljubezni je stavil svojim učencem nastopno vprašanje: «Kateri človek je naj plemenitejšega značaja ?»
Učenci so ugibali na razne načine, ali učitelj je vedno zmajeval s svojo sivo glavo ter konečno spregovoril : «Najplemenitejšega značaja je oni, ki odpušča storjene krivice, to pa ne v menenju, da ga ne more doseči klevetanje nizkih duš, ali da bi svet hvalil njegovo početje, temveč jedino le iz pravega in resničnega rodoljubja. Takih ljudij pa, dragi, je zelo, zelo, malo v naši mnogoštevilni človeški družbi.
In tedaj je spregovoril Zarathustra...
In tedaj je spregovoril Zarathustra : «Pred mojim duševnim pogledom se razprostira širna ravan, pokrita z ljudskimi selišči, katere oni-čuje žareči element. Po sredini planjave se vije reka, rdeča, kakor krvnikov plašč...
Roj vseh — proti vsem !
Po planjavi se drve neštete čete ljudij. Sin vdarja po očetu in matere polagajo svoje hčerke na žrtvenik sramote. Mladenič davi prijatelja in svečenik tepta znamenje svojega velikega mojstra. Kamorkoli se oziram, povsodi vladajo propast, požig in umor.
srcih, kakor se je cesar zanimal za vse institucije v mestu, za gospodarske in socijalne odnošaje in za vspehe delovanja deželnega zbora. Pred prestolom da so zginila vsa politična nasprotja, je utihnil narodni prepir in evviva- in živio-klici so se združevali v radosten vsklik, tako da so ljubezen, udanost, spoštovanje in skupna globoka hvaležnost združile tudi deželne poslance v oni vzvišeni velikanski pojav udanosti.
Do tu soglašamo. Istotako bi se^ pregrešili proti dolžnemu spoštovanju, ako bi le z daleka dvomili, da je cesarju najiskreneja želja ta, da bi harmonija, v kateri so se kazali poslanci te slavnostne dni, trajala dalje na narodnem in politiškem polju, da bi bila v deželnem zboru tla za blagonosno delovanje v blagor dežele.
To velja. S tem pa se tudi nehuje naše soglasje z epilogom v oficijoznem listu : od tu dalje gredo naša in oficijozna pota močno navskriž, kjer govori o polit, pomenu cesarjevega obiska, oziroma o tem, kako je bil ta pomen še posebno akcentuiran po dejstvu, da je s cesarjem prišel v Gorico tudi mi nisterski predsednik Korber. Umevno je — pravi naš oficijozus —, da je gospod ministerski predsednik porabil to priliko, da seje z merodajnimi činite-lelji pogovarjal o politiških in gospodarskih stvareh dežele in da so v o ti i 1 n e osebe strank zadobile u t i s, da vlada rada ustreza opravičenim narodnim željam in da poklada veliko važnost na harmonično sporazumljenje obeh narodnosti na gospodarskem polju, kar bi bilo v interesu obeh narodov. In ako so — tako pristavlja oficijozus v svojem nebeškem optimizmu — cesarski dnevi bitstveno povspešili tako sporazumljenje, potem treba vedeti hvalo gospodu minisLerskemu predsedniku. Ali mož s tem še ni pri kraju se svojimi dokazi o nepristranosti sedanje vlade nasproti obem narodnostim na Goriškem, marveč povdarja še kakor posebna dokaza: a) d a seje v p o-vabilih na dvorne obede jednako oziralo na Italijane in Slovence in b) da je tako srečno in taktno rešila vprašanje, v katerem jeziku naj deželni glavar ob vsprejemu deželnega zbora pozdravi cesarja, rešila tako, da je pozdravil v nevtralnem — nemškem jeziku !!
Podavši take sapo zapirajoče dokaze o
Dim in prah zatemnjuta horizont. Na zemljo je legel mrak in le vrhovi dalnjih planin se leskečejo v nekem čudnem svitu, kakor vrhovi vulkanov ob nastopu erupcije. Tema je pokrila grozne prizore, neprezorna tema. — — —.
Ravno ona ravan. Megla seje razgubila in solnČni žarki obsevajo opaljeno zidovje. Reka se vije, kakor srebrn pas, in oljkine mladike poganjajo iz opustošene zemlje. Mir vlada po planjavi — Človeka pa ni...
Kaj je to ?
« Zdravo prerojevatelj !» mi doni na uho in iz misterijozne daljine prihaja trop ljudij. Veselo prepevaje se objemajo, da jim obrazi žare v ognju neomejenega zadovoljstva. Dva sta jeden : mož z ženo, ni mož ne žena.
Glej, glej, tam zopet trop... trop za tropom... vsi srečni, veseli in zadovoljni. Izobraženost je adružena s skromnostjo, razum z vero in sloboda s pokorščino; ljubezen, ona prava ljubezen, pa spaja te krasne čednosti v harmoničen sklad.
Pojava se zgublja v mraku in neka čarobna moč snuje temno zaveso med menoj in sliko.
«Zdravo prerojevatelj !» čujem še jeden-krat, mogočno in ubrano, da se stresa zemlja v svojih tečajih. «Zdravo prerojevatelj !» Slika človeške sreče.
Sleherni umetnik vstvarja sliko človeške
harmoniji med obema narodnostima na Goriškem in o nevtralnosti in objektivnosti vlade, se v s p e n j a mož na višino svojega ofi-cijoitnega optimizma, s katere doli postavlja Goriško kakor uzor drugim pokrajinam z mešanim prebivalstvom, kajti doprinešen da je dokaz, da je patrijotizem narodov avstrijskih mogoČneji in močneji nego narodne želje in aspiracije, da sta ljubezen in spoštovanje narodov Avstrije do posvečene osebe monarha najtrdneja vez, ki jih spaja z dinastijo, da ta čutila so in ostanejo najjačja vez med avstrijskimi dednimi deželami.
Gospod oficijozus naj nam oprosti, ako mu povemo naravnost iu odkrito, da je ta del njegovega epiloga pisan s tisto površnostjo, tistim neumevanjem duha časa in onih idej, ki dajejo sodobnemu življenju svoje označje, katero neumevanje je od nekdaj karakteri-stikon avstrijskih državnikov.
Umetniška razstava v Ljubljani.
(Imenik razstavljavcev.}
V naslednjih vrstah navedem vrlim tržaškim izletnikom v ljubljansko umetniško razstavo še ime.iik razstavljavcev z nekaterimi kratkimi potezicami iz njihovih življen-skih podatkov ter najznačilnejšimi pripomnjami k njihovim umetniškim proizvodom:
Ažbe Anton, slikar in učitelj slikarstva v Monakovem, je porojen v Poljanski dolini nad Škoijo Loko, bivši součenee umrlih b;atov: Janeza in Jurija Subiea pri pokojnem J. \Volfu. On ima nad sto učencev iz raznih slojev, med katerimi se nahaja princ iz rodbine nemškega cesarja. Razstavil je le jedno sliko, portretno študijo neke »Zamorke«, jako fino, elegantno in marljivo izvedeno slikarsko delo z oljnatimi barvami, katero ceni na 1000 K. Vspričo te veleznamenite slike obžalujemo, da ni razstavil še onih svojih del, ki jih je bil obljubil, kar stori gotovo o II. umetniški razstavi !
Berne ker Fr., kipar na Dunaju. * O tem umetniku nismo ničesar čuli, vsaj tu v Ljubljani, do natečaja osnutkov za Prešernov spomenik, katerega se je udeležil i on. Zdaj je razstavil dve portretni hermi v raavci in sicer soprogo prof. Fr. Vidica in nekega mladeniča. Ti kiparski skici sta modelovani
sreče, katero pa si slika vsaki z drugačnimi barvami. Prvi je, na primer, menenja, da ta slika mora biti siva, drugi daje prednost rdeči, a tretji zeleni barvi.
Sliko prvega obožujejo takozvani ljubitelji temine; slika drugega ugaja ljudem bo-ijevite nravi; a sliko poslednjega odobrujejo le strokovnjaki, kajti občna masa ne ume ceniti resnične umetnosti.
Slika prvega je brez stalne vrednosti, ker je prikrojena v gotove namene ter slična moreči megli, ležeči v nižavah gorskih prepadov. Slika drugega je zgrešila svoj namen s tem, ker nosi signaturo krvi. Slika tretjega pa na veke ostaja trajne vrednosti, ker je slikana v barvi pomladnih listov, ki so simbol upanja v napredek k vedno veči popolnosti.
z veščo roko v kratkih, markantnih, svobodnih potezah, da se nam je nadejati od nje še lepih del!
Cesar Ivan. podobar v Mozirju, je razstavil 1 Marijino podobo v konvencijalni obliki, 1 relief: »Mladost«, 1 študijo: >Za-grinjalo« za nagrobni spomenik in »Kristusa na križu« s simboličnimi atributi. Poslednje delo je znamenito baš po navedenih okraskih in podobah Boga očeta, Marije in Janeza evangelista, katerih obrazi so jako izrazoviti, obleka pa jim je drapirana uprav slikovito !
Franke Ivan, c. kr. profesor v Ljubljani in predsednik »Slov. umetniškega društva«, je po dolgem našem nagovarjanju razstavil nekatera svoja dela iz one »srečne« dobe, ko še ni bil zamenjal slikarskega čopiča z ribiškim trnkom. Tu so razne portretne : riobe in pokrajinshe sličice iz Kitajske, kamor je bil nekoč izletel kakor romantičen »Postillon d' amour«, potem četvorica por-i tretov v nekdanji gladki izlizani maniri, s katerimi bi ne mogel tekmovati z modernimi našimi impresionistiškimi plein-airisti !
Gerra Josip, slikar v Pragi, ima v razstavi plein-airistiški sliki, katerih jedno : :»Na-gajivko« (št. 88) je bil razstavil že predlanskim v ljubljanskem muzeju, in 1 portret. Prvima slikama se pozna, da se preostri pogled slikarjev za oddaljena, perspekti vična ozadja še zdaj ni ublažil, d oči m se je na portretu lotil že mehkejših obrisov ter pro-zornejših senc !
Grilc Ludovik, znani slikar v Ljubljani, je zastopan po 1 »tihožitju« : Razpelo pred rdečim zagrinjalom.
Grohar Ivan, slikar v Ljubljani, rodom iz Sorice na kranjsko-goriški meji ima razstavljenih o slik m te so: »Naš Peter«, ljubeznjiva portretna študija, za katero sta se ponudila že dva kupca ; »Moja mati«, ljubk portret umrle slikarjeve roditeljice, katere karakteristiško glavo je vrli sin kaj plastično modeliral Ler jo oblil z glorijolo neke nadzemske svetlobe; potem je: »Slap pod Krnom«, pokrajinski motiv, »V nedeljo zjutraj« (št. 10), dalje žanrska skica : »Maske na svatbi«, t. j. prizor iz gorenjskih običajev« slikovito komponiran »interieur« kmetske hiše o svatbi, in naposled »Srce Jezusovo«, velika oltarna slika, katero je naročil ljub-
Pesni Nikole Ostojića.
(Zvršetek.)
Glavna misel, ki ga vodi v tem delu, pokazuje se iz vsake pesmi, posebno pa iz tiste, ki jo je posvetil svojemu bratu Nikolaju :
Tako, brate, do zadnjega daha: Plemenito ljubiti i vruće : Zadnja miso bit će nami: želja : Biednim pomoć, rodu osvanuće.
Temu programu sta ostala verna tudi druga brata.
To so nam potrdile: <Suze i osmjesi*, «Čustva i poleti».
Ne spominjam se več, kedaj se je pojavil Nikolaj Ostojić občinstvu s prvo svojo pesmijo, le vem, da se že od nekaj let čita njegovo ime v sveh znamenitih hrvatskih časopisih in da obrača na-se pozornost našega čitajočega občinstva. Že v prvem početku bilo nam je jasno, da stoji preti nami pesnik, navdahnjen iskrenim navdušenjem in globokim čustvom za vse, kar je človečanstvu od nekdaj bilo lepo in sveto. Istim čustvom diše vse njegove pesmij, ter jim je to, kakor pravi dr. Tresić v preagovoru istih, najlepši kras. To čustvo je pa iskreno, vroče, čustvo, ki se lahko poprijema tuje duše, tujega srca. Domovina, oče, mati, bratje, sestre, sorodni-ški krog, zuničeui trpini, ubogi nevoljniki, vsi ti imajo mesta v njegovem srcu.
Glejmo »Molitvuto najvzvišenejšo Nikolajevih pesmij. Ali si moremo pomisliti kaj lepšega, nego to kitico
Oh. Bože dobri, Sto si ga nebesa slobode iskru bacio u svijet, da biser bude Tvojih svih čudesa, u bašti sreće najljepši Tvoj cvijet, uskori slavje našeg uskrsnuća, daj neka Hrvat bude jak i svoj : to duše moje molitva je vruća, — oh, uslišaj je, sveti Bože moj !
lj antski škof Bona ven tura z: i Begunje na Gorenj sitem.
Grohar se kaže poklicanega ne samo za humoristične žanrske prikazni, temveč tudi za resnobno cerkveno slikarstvo — to je pokazal že o predlanskem Božiču z onima slikama za romarsko cerkev na Brezju (sv. Anton puščavnik in sv. Anton padovanski) in zdaj v »Mestnem domu« razpostavljeno oltarno sliko, katero je osnoval v lepi skupini romarjev, posnetih po živih uzorci h, katere je razporedil v navzgor rastoči perspektivi pred svetlo prikaznijo Zveličarja, njegove matere in one blažene svetnice, ki je uvedla eeščenje Jezusovega sre:i. Kolorit te cerkvene slike je harmonično združen z mističnimi hojami v jasni svetlobi v senci modernega plein-airistiškega slikarstva ! (Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne 5. oktobra 1900.
H krizi. Z ozirom na brezmerne zahteve, ki so jih stavili Nemci na obeh shodih v T m t uo vem, opaža poljski »Glos Narodu« povsem opravičeno: »Prednoje gospod Ja\vorski dovršil svoj veliki čin, razbitje desnice, so govorili Nemci jako skromno in in plašno le o nemškem posredovalnem jeziku. Danes pa govore celo zmerneje nemške stranke s ponosom in pred vsem o nemškem državnem jeziku kakor o temelj nji zahtevi. To je zrcalo za politiko gospoda Ja\vorskega, da bodo tudi ubogi na duhu videli, kam moremo priti na »šimelnu« državnih potreb, h katerim se prišteva dandanes tudi najčud-neje domišljaje i n najnevarneje poskuse vsakodobnih vlad, kakor da bi za naše me-dloglave politike poleg papeževe ekzistirala še kaka ministerska nezmotljivost. Gališkim volilcem je v dolžnost, da ne slede pozorno le temu, kar pripoveduje Ja\vorski v jokajo-čem tonu, ampak tudi temu, po čemer streme Nemci, s katerimi bi nas hoteli zvezati nekateri politiki naši«.
Kar se dostaje priprav za prihodnje volitve, je širom države in na vseh koncih in krajih toliko shodov, zborovanj, govorov, da je absolutno nemožno slediti vsemu v tako malem listu, Kakor je naš.
Shod ustavovernega veleposestva, v katerem je toliko ljudij plemenite krvi stlačenih skupaj, daje en m i u i s t e r s k i kandidat drugemu na potu, seje odlikoval — kakor poroča »Politik« — z nenavadno samozavestjo. Gospodje so kazali najodločnejo voljo za odprt boj proti svojim konservativnim vrstnikom. Tu pa je dvojno mogoče: ali se gospodje res trdno prepričani, da pri-haja njih čas, ali pa hočejo z odločnostjo v pozituri nadomestiti, kar jim primanjkuje na notranji moči.
Te dni so se zbrali v Lvovu gališki deželni in bivši državni poslanci. Povabil jih je vitez Ja\vorski na posvetovanje o premembi poslovnika osrednjega volilnega odbora. Na tej razpravi so menenja precej trdo trčila jedno na drugo. Domokratični poslanci so zahtevali, naj se pravila poljskega »kola« na Dunaju spremene, da bo manjšina lažje iz-
Koliko je čustva v teh verzih in to bogatstvo čustev srečavamo skoro v vseh pesmih Nikolaja Ostojića. —
Vzemimo njegovo pesem : «Na vjenčani dan brata i sestre^ ter srečamo kar potok svetih čustev :
Sto raskošjem uažu dušu pune
i sto život na zemlji nam slade poput vjere u užitek vječni...
Nekdo mu je prigovoril, da je vzel za motto pesmi : »Sestri Ljubici na vjenčani dan» -en stavek, kjer pravi Gabriel d ' Annunzio, <la se mu je zdela ljubezen sestrina vedno najvzvišenejša in najbolj tolažljiva izmej vseh zemeljskih občutkov. Mi tega prigovora ne razumemo. Kaj le zaradi tega, ker izhaja iz peresa Gabriela d' Annunzia ? In baš zato je on tukaj na svojem mestu, naj se le vidi, da tud; največji rušitelji vseh ljudskih svetinj nehotč morajo priznavati, da druga ljubav može unirjeti. Obiteljska nikad ne će.
Kdor pa hoče znati, kolika je ljubezen našega pesnika do trpinov in nesrečnežev, ta naj prečita pesem: « Kamenar, katerega: još poštenje jedino resi».
Ali. kad ga prisilite krasti, na čiju će onda sa vijest pasti
njegovi griesi ?
Enake so pesmi U potlenšici, Prosjak, Orguljar, Utjehe, San putnika, Zuljavim
ražala svoje menenje. Znani pater Stojalow-ski je izjavil, da on narodno solidarnost v tem trenotku tako umeva, da morajo p o 1 j s k i poslanci braniti interese vseh slovanskih plemen proti Nemcem in nikakor se ne smejo postaviti na stališče, na katerem je stal poljski klub zadnje čase nasproti Cehom.
Posvetovanje se je zaključilo s precejšnjo disonanco, kajti demokratični poslanci so izjavili, da ne morejo odobriti c:elovanja centralnega volilnega odbora , ki krči slobodo na drža v nozborsk i h vol i t vali.
Jako~agilni — kakor običajno — so dunajski krščanski socijalisti. Le ti so imeli dne 3. t. m. velik shod v dunajskem praterju. Govorniki niso videli niti jednega dobrega lasu na drugih nemških strankah, zlasti pa ne na radikalcih, katerim so očitali, da gravitirajo v Berolin. In vendar se ti patentirani Avstrijci kakor klopi tišče skupaj v nemški gemeinbiirgschait z istimi nemškimi cizdajalskimi» strankami '.
Vsemožnost Madjarov. Splitsko > Jedinstvo« piše: Poroča se nam, da se je avstro-ogerski poslanik v Kimu, grof Uevertera, zavzel v Vatikanu, in to po želji Madjarov, proti nameri, da bi bil Strossmaver imenovan kardinalom.
Istemu listu poročajo, da Madjari delajo na to, da bi bil neki Bo rzati imenovan nadškofom v Zadru. Madjari hočejo to, ker mr-zijo Hrvate in njih jezik, in bi hoteli v Dalmaciji imeti nadškofa, ki ne zna hrvatski. Dopisnik gori omenjenega lista opaža: »Pa dobro! A mi, ki ljubimo svoj jezik, b i utegnili storiti svojo. Tudi mi nismo otroci.«
Tako vidimo, kako Madjari v vseh stvareh, tudi v takih, ki ne pripadajo sferi njih interesov, hočejo kazati svojo vsemožnost v monarhiji. Oni se čutijo, zaporedni vspehi jih delajo drzne.L^god-nost sedanjega jim položaja jih dela eeld tako drzne, da svojo hegemonjjsko pohlepnost kar identificirajo z voljo najprvih činiteljev v monarhiji, kakor da je res madjarski interes identičen z interesom monarhije. Ker pa druge narodnost; v vrtoglavih aspiracijah Madjarov vidijo le nevarnost za svojo ekzistenco, ne more biti ravno na korist monarhije, ako se krivemu domnevanju o identiteti Madjarske in monarhije ne stori kmalu konec. Madjari so le jedna narodnost v monarhiji, kakor vsaka druga in nič druzega. Njih aspiracije so torej, v kolikor sezajo preko okvirja varovanja svoje individuvalitete in svoje resnične lasti, drzne; to tem bolj, ker bi hoteli, da-si jim nedostaje evropske kulture, absorbirati, ali vsaj nadvladovati kulturne evropske narode.
K dogodkom v Kitaju. Z ozirom na edikt kitajskega cesarja, s katerim skuša Ie-ta kazati dobro voljo za mirno poravnanje spora, je nemški državni tajnik Bulo\v razposlal nemškim zastopnikom v Londonu, Parizu, \Vashingtonu, Rimu in Tokiu noto, v kateri govori le o »namišljenem« ediktu kitajskega cesarja, kateri edikt da baje odre-juje kaznovanje več z imenom navedenih prinčev in dostojanstvenikov, ker so isti šli bokserjem na roko. Bulow noče dvomiti »za sedaj« na pristnosti tega edikta in je pri -
rukama, Ranjeniku na bojištu. — Res je, da je tudi nekaj erotičnih pesmij, ki nas niso mogle zanesti radi pomanjkanja tistega pra-! vega zanosa — ali takih je le pičlo število, a kar izginevajo pred mnogimi drugimi krasnimi, kakor: « Ljubavi; «Zdrava Marija» in «Isukrst» v dvanajstih sonetih, kjer je pesnik j speval himno ljubezni do človeštva in satiro | sebičnosti in sovraštvu.
Oprosti, Bože, ne znaju što fine.
ogorčen kliče, jer ga gore muči
sto ljudi griješe, nego sto On gine.
Take so te pesmi, v katerih se preliva ljubezen in kraj vse nesreče izvor prave sreče.
To so pesmi, ki govore srcu in duši, pesmi, ki vas, prečitavši jih, puščajo v ne-kakej sladkej ekstazi, v nujnem ali vendar v prijetnem miru in to vse zaradi tega, da tudi završim z besedami dr. T resica:
Zaradi njegovih vzvišenih in plemenitih Čustev do vsega, kar diše do prirode, ki vse poraja in hrani, posebej pa zaradi iskrenosti, priporočamo najtopleje to knjigo, prvič kakor pesmi, zložene po dobrem in bogodatnem pesniku, drugič kakor povračilo razuzdanim idejam, ki jih šire mladi psevdoliterati v svet, moreči v njem zmisel za vse, kar se odlikuje z lepoto, dobroto in plemenitostjo. —
pravljen videti v njem prvi korak do porab Ij ive podlage za vsposta v ljenje rednih od-nošajev v Kitaju. Cesarska nemška vlada predlaga torej vlasti m. naj se sporazumejo v tem zmisiu, da diplomatiški zastopniki Ki-taja dobe ukaz, naj proučujejo in izrečejo svoje menenje: 1) da-li je v tem ediktu imenik kažnjivih oseb zadosten in resničen ; 2) da-li so namerjane kazni primerne, in 3) na kak način naj bi vlasti kontrolirale izvršenje kazni.
Tudi kitajska cesarica - udova — ki je vedno držala roko sovražnikom tujcev, zlasti pa princu Tuanu — se je baje konečno tudi premislila in sklenila slušati nasvete Li-Hung-Čanga. Ta poslednji da je predložil kitajskemu dvoru spomenico, v kateri opozarja na nevarnosti, ki bi navstale za Kitaj, ako bi se še nadalje hoteli upirati vlastim. Vtis te spomenice da je bil tak, da je cesarica privolila v degradacijo princa Tuana. Tega-le zaprejo na cesarskem dvoru.
Konečno znamenje, da so na kitajskem j dvoru postali mehkeji, je tudi vest, da je kitajska eesarica naložila prvemu dostojanstveniku, da se ima zemskim ostankom umor-
Iz priprostih hiš. Pod tem naslovom nam pišejo: Naš slavni magistrat si baje grozno prizadeva, da bi iz našega mesta napravil lepo, moderno, elegantno mesto. Pa tudi za javno dostojnost si baje močno prizadeva naš slavni magistrat, kar n. pr. priča novi policijski red za odpiranje in zapiranje žganjarij. To bi bilo \se lepo, ko bi se le ne preziralo mnogih in mnogih nedostatkov, ki so v pravo nadlego ljudstvu. Jaz hočem opozoriti na neki tak nedostatek.
V onih delih mesta, kjer stanuje bolj revno ljudstvo, vidiš, kako uboge žene perejo perilo doma, tla tako prištedijo nekaj novčičev. To perilo raztezajo navadno po dvoriščih, da se jim suši. Cesto je puščajo tudi čez noč zunaj. Pri tem pa se dogaja neredko, da je zginol kak kos obleke. Posledica temu je seveda sumničenje te ali one osebe in — prepir med ljudmi, ki bivajo v isti hiši. Koliko sovražtva nastaja včasih vsled tega ! Kajti v resnici je oni obdolženi često povsem nedolžen. Jeden je srdit, ker je bil po krivem obdolžen, drugi pa, ker ima škodo. Pravi krivec pa je navadno nepoznan — tretji. Y našem mestu je namreč vse polno dvomljivih
jenega nemškega poslanika Kettlerja na pre- subjektov, ki zjutraj za rano hodijo od hisc
vozu v Evropo skazovati vse časti.
Tržaške vesti.
Liberalni -- za-se, za druge pa —
tirani ! Visoko kvišku drži »Piccolo« zastavo liberalnega načela. S toplim ap elom se obrača do c. k. oblasti v Trstu, naj bodo liberalne tudi tedaj, kadar ugibljejo, ali naj bi izgnale kakega — italijanskega podanika !! Užaljen je, ker so zopet te dni oblasti izgnale par
do hiše z vrečo na rami ter preiskujejo smetišča, da nabirajo cunje, kosti, kose starega železa itd. itd. in si tako služijo novčič za žganje! Ti poštenjaki pa se radi zmotijo, da sežejo, mesto po smet.šču, po — razobešeni obleki, ki izginja v njih vreče!! Evo vam pojasnila, kako izginja obleka, evo vam vzroka za mnoge prepire med ljudmi, ki so si bili poprej najbolji prijatelji ! Med tem pa, ko se ljudje doma prepirajo, sedi oni poštenjak v žganjarij i in pije.
Na te poštenjake sem hotel opozoriti našo slavno mestno oblast in tudi slavno redar-
tacih ljubih gostov. Ves polen sočutja povdarja, kolika škoda se provzroča s tem dotičnikom j stveno ravnate]jstvo. Vsaj v toliko naj bi se in njih nedolžnim družinam. Dokazuje, da je uredila ta vrsta »pridobivanja«, da bi oni
postopanje politiških oblasti v tem pogledu v nasprotju z načeli, ki jih je državno sodišče izreklo v tem pogledu, in tudi z avstrijskim zakonom od leta 1871.
Dobro; mi se nočemo kregati s »Picco-lom«, da-li so razni izgoni italijanskih poda-
subjekti ne smeli tako za rano hoditi po tujih dvoriščih !
Popravek. — Broj
»Slavnemu Uredništvu lista »Edinosti« Na podlagi ij 19. tisk. zakona, se
ml
ikov, ki jih je odredila politiška oblast, j ziylja Siavno Uredništvo »Edinosti« da po-opravičeni ali ne, niti se nočemo ešofirati v pravi <]oi)is 0(, dne 2& septembra tek. leta obrambo oblasti, ker smo načelni nasprotniki I gt ^ ,B((j 7a Skedenj« in to v prihodnji vsakemu veksatoričnemu postopanju. Ali baš številkij na ravuo istem prostoru lista. — zato, ker smo res liberalni, nam *Piccolovo« x Nikakor ni res, da so crkveni organi navdušenje za liberalno tolmačenje predpisov y Skednju potopili odločno na laško stran, ne more ugajati, kajti to navdušenje se po- ter nap0vedali boj slovenskemu življu v tej vasi. javlja le tedaj, ko gre za njegove somišlje- : .j X i kakor ni res, da nimajo slovenci v nike in zlasti za tiste goste iz ljube Italije : Skednju niti enega slovenskega duhovnika. — ker to navdušenje ne izvira iz pristnega libe- Xikakor ni res, da je že več družin ralnega mišljenja in človekoljubja, ampak le y Sketlnju prestopilo na pravoslavje; marveč iz sebičnih strankarskih namenov, ker ti le ,ena oseba« v Sv. Mariji M. spodnji, gostje pomagajo gospodovalni stranki vzdrže- ; 4 Nikakor ni res, da se v Skedenj > kej vati fikcijo, na katero ta stranka opira svoje ! crkvi ocipravija slovenščina in uvaja itaiijan-drzne zahteve. Ta fikcija pa je tisti nami- gka jatjnjčjIia.__
šljeni italijanski značaj dežele!! Bi že videli,	Kadar je peta sv. Maša, ona se ne poje
kakova pena je ta »italijanski značaj Trsta* njkoH y itaijjanskej latinščini: temveč v za-in kako bi se razpršila v nič, da ne bi bilo l)0vedaaem crkveuein latinskem jeziku, kar tu tistih tisočev in tisočev italijanskih poda-! ^ godi me(1 slovenei v Istri, na Krasu, na nikov!! To leži »Piccolu« na srcu, nc l>a 1'- j Kranjskem in povsod.
bera 1 no mišljenje ali pa celo humaniteta. Da j Ako tQraj k(,Q žuga (la |,or.e za|lUStiti prav spoznamo to pretvezn o liberalno mišlje- j svojQ prayo kat<jtižko vero, se jako moti; nje laških signorov, treba se le spomniti, kako , kajti> ml stra[li omenjenih crkvenih organov, postopajo z našim slovenskim ljudstvom in ga uimjl najmanjšega vzroka, kako bi še le postopali, ako bi smeli in	K skle,Hl tega p01,ravka> 8e dostavlja
mogli, kakor bi radi! Za ptuje podanike, ker -e to .
so njih somišljeniki, zahtevajo najliberaineje j	župnik ni storil Skedenjskim sloven-
postopanje, se zgražajo, ako se istim krati : skim župljanom nobene krivice; ako pa, sloboda v bivanju tu in pridobivanju i« jo- J v*kljul> tej resnici, hoče kdo drugače misliti čejo in tarnajo, da se istim uničuje ekzi- ju govoriti, bodi mu znano, .da podpisani je stenca ; za podanike te držnve pa imajo le vedno pripravljen, v dušni blagor svojih žup-1 psovke in očitanja, da so forestieri, da j Ijaoov, storiti to kar mu bode, po svoji ruo-majo nobene pravice tu, da je to element • drosti, ukazal prečastni Škofijski Ordinarijat, nemira, ka terega b i t r e b a 1 o o d p r a -	Župni urad v Skednju
viti, ter haranguirajo svoje somišljenike, naj	dne H. Oktobra 1900.
jim odtezajo zaslužek, naj jih preganjajo go-	I v. K a vali e,
spodarski in jim uničujejo ezisteneo iz tega	Francozi so tu ! Nekdaj, ko je še vla-
'jedinega vzroka, ker so druzega mišljenja. J dal Napoleon I., bi bila ta novica obudila P taj i podanik naj se svobodno giblje tu, grozen strah. Danes vzbuja le pomilovanje njemu se ne sme skriviti nijeden las, nikdo lahonskemu krčmarju Benedetu pod »Delav-1 naj ga ne ovira niti v pridobivanju, niti v skim podpornim društvom«.
izjavljanju svojega mišljenja in prepričanja; proti podaniku te države, domačinu pa. če je drugorodec, uprizarjajo divje gonje in bi ga tolerirali k večemu le tedaj, ako se je poni-
Ta mali debeluh je danes že drugikrat v listu »Edinost« in to zaradi njegove neumne nagajivosti. Bilo je v sredo večer, ko je imelo pevsko društvo »Kolo* svoje vaje, ko je
! žal v helota, ako je zatrl v sebi vse, kar je omenjeni, vprašan po nekem tovarišu, kako v zvezi z njega rojstvom in kar tvori nje- j društvo da ima tu svoje prostore, rekel : govo človečanstvo in dostojanstvo!! Da, za j »Tu so Francozi« ! Mi priporočamo temu laške podanike zahtevajo siguori polno neo- j predrznežu, naj pusti nas in naša društva v mej eno svobodo,
žavljana pa se — ——vcw o taliziranja. Za laškega podanika apelirajo na novalcev !
liberalno načelo in humaniteto, za Slovenca	Mi pustimo vsakogar na miru, zato z a-
domačina poznajo pa le tiranstvo in so brez h t e v a m o, da store tudi drugi tako, dru-euta in usmiljenja do njega, kakor je brez- 1 gače znamo tudi mi ubrati — druge strune. Čuten trdi kamen na Krasu.	»Pevci«.
,	- —j t----------*"	— *
>, za Slovenea-avstrijskega dr- miru in naj raje pazi na svoje pijane goste
ne sramujejo najgrjega bru-' kartarje, da ne bodo nadlegovali hišnih sta-
Vspored slavnosti, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo v Ljubljani na čast tržaških izletnikov. Ob prihodu ob poludesetih dopoludne pozdravijo goste na kolodvoru mestni zbor Ljubljanski «in corpore*, odbor »Umetniškega društva* ter intendanca slovenskega gledališča.
Po sprejemu odkorakajo gostje za godbo v »Narodni dom«, kjer bo malo pogoščenje. Potem je v oddelkih obisk umetniške razstave. Ob treh se zbero oni gostje, ki jim bo to ljubo, v »Narodnem domu« od koder se podajo v spremstvu odbora »Umetniškega društva« na Drenikov vrh. Zvečer je prelistava v gledališču, po predstavi pa komers v »Narodnem domu«, potem odhod na kolodvor.
Vozili listki za posebni vlak v Ljub-
1 z red 11 i obrni zbor »Obrtnijskega društva« v Barkovljah vršil se bo dne 21. oktobra t. 1. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih po naslednjem dnevnem redu : 1. Volitev odbora. 2. Prememba društvenih pravil. 3. Morebitni predlogi. ODBOR.
Vesti iz ostale Primorske.
X Ozirom na demonstracije v Tržiču proti italijanskim podanikom — katerih demonstracij smo omenili tudi mi — vprašuje »Slov. Narod« : kaj delajo italijanski državljani v Tržiču? Kdo je demonstriral proti njim"? Slovenci ali Lahi sami?! In zakaj se je demonstriralo ? ! Ta vprašanja so
tem interesantneja, ker »Piccolo« ne daje
ljano se začnejo raprodajati jutri v soboto ob	nobenega odgovora.
3. uri popoludne v pisarni »Delavskega pod-	' X O po s t o p a nj n povodom j u-
pornega društva«, ulica Moliii piccolo štev.	bilejnih slavnosti v G- o r i c i piše
1. I. nadstropje, ter se bo iste lahko vdobivali	»Slovenec«:
do 9. ure zvečer.	»Na koliko načinov so se italijanski mo-
Da ne bo na kolodvoru prevelike gneče,	gotci trudili, da bi državi zares zvestemu
ali eelo zamude, prosimo vse izletnike, naj si	ljudstvu kar največ ogrenili slavnosti, da,
preskrbe listke jutri.	ako bi šlo, mu celo prepovedali udeležiti se
V isti pisarni se dobivajo tudi traki z	jih, da bi toliko lože lagali, da je Goriška
napisom »Trst« in sicer po 5 novčičev.	italijanska pokrajina. Policija se je vedla tako
Poziv ! Gospe, gospicc in gospodje, ki	pretirano strogo — na čegav migljaj, si je
se hočejo učiti ruskega jezika ter bi bili voljni	lahko misliti —, da se je celo namestnik
pristopiti k »ruskem kružoku«, ki se ima	Goess nevoljno izrazil o tem, da* ne pustijo
ustanoviti v Trstu, ako bode dovolj zanima-	naroda v mesto. Višek lahonske nesramnosti
nja; naj blagovolijo priti v sredo dne 10.	pa je bil ta, da so zavračali slovenske ob-
t. m. ob S1/-.- uri zvečer v »Slovansko eital-	čine, ki so se hotele udeležiti slavnosti z
nico« (Via S. Francesco št. 2.)	deželno trobojnico, sami pa so na zlodejski
DijamatllO poroko bosta praznovala	način in perfidno hudomušno kazali svojo
dne 7. t. m. Andrej in Antonija Bossovich	trobojnico. Tako so namreč znali na mnogih
vratarja v ulici sv. Ivana št. 4. Vzela sta se	okraskih spraviti v dotiko belo-zeleno-ru-
dne 7. oktobra 1840. Po »Piccohu posnem-	dečo barvo, v večer razsvetljave pa je žarel
ljemo še ta veleredki slučaj, da sta dijamatna	vodnjak na Travniku v belo-rudeče-zelenih
poročenca bila tudi enega in istega dne ro-	barvah pred očmi cesarjevimi.«
jena, dne 12. junija 1820. Iz tega zakona je;	X Oficijozu na uho! Zakaj je de-
izišlo H) otrok, od katerih pa živijo še samo trije,	želni glavar Pajer o poklanjanju deželnih
On je bil 40 let vratar v gledališčih Fenice	poslancev govoril — nemški? Oficijozus v
in Filodramatico.	»Pol. Corr.« bi nas hotel uveriti, da je de-
Nagle smrti je umrla sinoči neka Ma-	želni glavar hotel pokazati svojo nepristra-
rija Fachinetti, soproga vratarja v hiši št. 7,	nost. »Soča« pa nam daje nastopno, gotovo
v ulici Corradori.	bolje in veljavneje pojasnilo :
Krvav pretep je navstal včeraj popo-	»Ob sprejemu na kolodvoru je bil Pajer
ludne v novi Inki mej težakoma Antonom	enostransk, kakor je vedno dosledno, ker je
Abrahtom in Rudolfom Silo. Abraht je rabil	govoril le laški, čeprav je on deželni
nož. A ni mu bilo zadosti, da je ranil svo-	glavar v deželi z dvema tretjinama sloven-
jega nasprotnika, ampak je hudo ranil na	skega prebivalstva. Na kolodvoru je bil tako
roki tudi težaka Lukežiča, ki je prišel, da bi	lepo zakrit med dostojanstveniki, katerim
miril. Potem je Abraht zbežal, ali kmalu so	slovenščina, že samo po sebi umevno, ni
ga ujeli in odveli na komisarijat. Na srečo,	ljuba, zato se je iste lahko izognil. Na i»la-
LukežiČ in Sila nista nevarno ranjena. Oh	varstvu, obdan od županov, tudi slovenskih,
nesrečni nož! Ali hočejo naši ljudje res tudi	pa je molčal v obeh deželnih j e-
v tam posnemati ljube sosede i z dežele nagle	zikih ter se poslužil — nemščine, češ, tako
jeze, divje maščevalnosti in — lakote ? !	se izognem sitnosti, govoriti slovenski ! Stari
Iz pred naših sodišč. Včeraj je stal	lisjak se je izvil tako iz potrebe, poslužiti se
pred sodniki 40-letni trgovski agent Kari	slovenščine, s tem pa je z nova n e i z-
Hatzing, obtožen radi hudodelstva sleparije in	m e r n o r a z ž a 1 i 1 dve tretjini p r e-
poneverjeuja na škodo nekega podjetja za	bival t va v deželi! Da mi takega siste-
inserate v Benetkah. Dobil je 8 mesecev	matiškega preziranja našega jezika od strani
poostrene težke ječe.	deželnega glavarja ne moremo trpeti, to je
Poskus samomora. Neka Viljelmina	umevno pač vsakomur, kdor se imenuje Slo-
Block, ki je člen družbe »Jeunesse Doree«,	venca. Tako preziranje našega jezika zasluži
kakor — trombetačica — družba daje svoje	največjo obsodbo in grajo ter najodločnejši
»predstave« v pivarni Gambrinus — je po-	odpor, da odpade tista lažnjiva »italianita«
skusila, povrnivša se po polunoči v svoje	naše pokrajine! Temu mora biti konec, še
stanovanje, usmrtiti se, ustrelivši se iz :evol-	predao Pajer zatisne oči!«
verja v usta. No, drugi stanovalci hiše so i	X Nova odvetniška pisarna v
prihiteli še o pravem času ter spravili de-	Gorici. Gosp. dr. Treo, dosedaj odvetnik klico v bolnišnico, kjer čaka— ozdravljenja, j v Postojni, otvori skupno z drom. Titrao novo
Na deželnem sodišču je izpraznjeno	odvetniško pisarno v Gorici,
mesto voditelja zemljiških knjig v VIII. raz-j	X Smešen slučaj. V »Soči« či-redu. Prošnje je uložiti na predsedstvo de- j tamo : Detektivov v Gorici za časa slavnosti
želnega sodišča do dne 20. t. m. Dokazati je	in pred njimi je bilo toliko, da se niti med
znanje obeh deželnih jezikov in nemščine ter	seboj niso poznali. Iz Italije je bilo tukaj z dobrim vspehom položeni zemljiknjižni izpit. , tudi nekaj karabinerjev, seveda v civilni
Dražbe premičnin. V soboto dne ti. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : .Zagata S. Tecla 4 in ulica S. Marco 1, les; ulica Coroneo, kamenitih stopnic ; Becherie 6 in Corso 8, hišna oprava : Verdela štv. 415, liišna oprava; zagata del Moro 10, hišna oprava ; ulica Madonnina 2, hišna oprava ; ulica Ireneo 1, voz oprema v zalogi.
Vremenski vestu i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 1«>.7, ob 2. uri popoludne 22.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.7 — Danes plima ob 7.29 predp. in ob 7.20 pop.; oseka ob 1.5 predpoludne in ob 1.30 popoludne.
Pisarna »Delavskega podp. društva«
ostane zaradi izleta v L j u b 1 j a u o v nedeljo zaprta. V soboto, to je j u t r i, p a j e i s t a odprta do d. u r e zvečer. Društveni prostori bodo odprti v nedeljo le za bolnike, ob navadnih urah.
obleki, ki so imeli nalogo, paziti na ljudi, če bi spoznali kje med njimi kakega nevarnega človeka iz Italije. Tako je korakal nekega dne maršal karabinerjev proti kolodvoru. Kar mu je prišel nasproti neki goriški detektiv ter ga ustavil: »Chi fc Le i ? Kdo ste Vi?« Povedal mu je, da je maršal karabinerjev iz Italije. Na to je goriški detektiv odgovoril, da to lahko reče vsakdo, ter je zahteval, da se mora izkazati. Storil je to, in goriški detektiv se je hotel z za-dovoljnostjo odstraniti. Tu pa ga je prijel karabinjer: Kdo ste pa Vi ? In glej, naš detektiv se ni mogel izkazati, ker slučajno ni imel pri sebi nobenega dokumenta. Kadi tega je moral s karabinerjem na kolodvor, kjer so ga spoznali drugi detektivi. Tako je detektiv detektiva aretoval.
posnemamo iz ljubljanskih • listov — pokazala, da ima v sebi večinoma izborne in izvežbane moči. Godba je povodom cesarjevega godu priredila mirozov. Svirala je pred deželnim predsedništ* om, pred županovim stanovanjem in pred škofijo.
Vesti iz Koroške.
Tudi — liberalec. «Mir» poroča: Znani liberalni deželni poslanec Hockje poročal dne 16. sept. svojim volilcem v Moselu. Neki volilec ga je vprašal, kaj je z direktno volitvijo za deželni zbor in je rekel, d a je neopravičeno. Če mestjani volijo naravnost (direktno), kmetske obč.pa le z volilnimi možmi. Na to je *liberalni» Hock, ki je pri nasprotnikih v veliki veljavi, govoril samo o »težavah* (! !) direktnih volitev, besedice pa ni zinil za direktno volitev ! To si treba za pomniti, ker kaže, kakšni «prijatelji» so li beralni poslanci kmetu.
Volitve na Angležkem.
LONDON 5. (K. B.) I)o danes jutro je znanih izvolitev 280 ministerskih privržencev, 70 liberalcev in 45 narodnjakov. Mini-sterski so pridobili 21, opozicija štirinajst sedežev.
Ustaja u a Kitajskem.
DUNAJ 4. (K. B.) Dunajski listi naštevajo vse avstro-ogerske čete na Kitajskem, katerih je skupno 1620 mož. Odkar je \Val-dersee došel, so te čete podrejene njegovemu poveljstvu.
DUNAJ 4. {K. B.) Poveljstvo brodovja za vzhodno Azijo javlja: V zmislu sklepa admiralskega sveta izvršilo se je dne 2. t. m. zasedanje Šanhaikvana. Južno utrdbo so zasedle nemške, ruske, angleške, francoske, japonske in laške čete ter oddelek 8 mož . | Avstrijcev pod kadetom Heissom. Kolodvor so zasedle zvezne čete, mej katerimi je bilo šest Avstrijcev pod kadetom Aichelburgom; utrdbo blizu južne utrdbe pa so zasedle laške, nemške in avstrijske čete (poslednjih 2f> in<»/ > praporščakom Maveijem). Nadalje so zasedli jedno utrdbo Angleži in Japonci, fedno Rusi in jedno Francozi.
LONDON 5. (K. B.) »Dailv Ne\vs« imenu
Razne vesti.
Novi bankovci po 20 kron. Pred neko
liko dnevi je začela avstro-ogerska banka iz-	pišejo : V imenu človečnosti in v imenu
dajati nove bankovce po 20 kron, kateri bodo	skupnega delovanja civilizacije upamo, da
nadomeščali dosedanje desetake. O teh novih	bodo vlasti upoštevale predloge nemškega
bankovcih piše dunajska »Neue Freie Presse«	cesarja. Ako se ne bo postopalo brez odla-
sledečo ojstro kritiko:	sanja po potu, katerega je označil nemški
»T«koj na prvi pogled nam dajajo novi	cesar, krivi mandarini utečejo in položaj na
bankovci jako Čuden in nepričakovan utis.	Kitajskem bo huji nego kedaj prej.
Rudeči in zeleni barvotisk je neprijeten in	LONDON 5. {K. B.) »Reuterc javlja iz
neharmonieen; naris okraskov, podob in ale-	Ti»inčina dne 2. okt. : Oddelek možtva an-
goričnih glav je nespreten, okoren in siro-	gležke ladije »Pignv« je zasedel utrdbe
mašen — da, popolnoma po kopitu, pa po	Šanhaikvana, ne da bi se kedo vstavljal,
zelo neokornem kopitu ustrojen, in slednjič	Tam so zaostali en častnik in 12 mož. Bro-
sodimo po vrsti papirja in tiskarskem delu,	dovje je od plulo danes iz Takua.
da se niso uporabili vsi tehnični pripomočki	(Op. ur. Opozarjamo na drugo brzojavno
v to, da bi se zamoglo zabraniti vsako po-	vest, glasom katere so utrdbe šanhaikvanske
narejanje. Na šrafiranem temnozelenem polju	zasedle vse vlasti, ne samo angležka.)
se vidi v jako umazanem rudečetisku okvir, j	NEW-YORK 4. (K. B.) «Reuter» pravi,
kateri se nam dozdeva, da je sestavljen iz	t|a je (]Gšla dne 30. sept. sledeča brzojavka
starih klišejev za okra«ke, a v rudečih	jz Tienčina: General Šafe (Chaffee) in ruski
okvirjih stoji številka 20 »Z\vanzig Kronen«	poveljnik sta maršalu grofu Waldersee-ju
(in tudi v 8 drugih jezikih). Druga stran	formalno naznanila umaknenje čet. Nemci iu
bankovca je tiskana edino le v ogerskem je-	Angleži nadaljujejo neprestano pomikanje
ziku. Eno polovico bankovca na obeh straneh	v Peking.
pokriva neki medaljon, na katerega strani	Vojna v južni tfriki.
drži angelj lavorikovo vejico, a spodaj sena-	LONDON 4. (K. B.) Reuterjeva pi-
hajata avstrijski in ogerski grb. V medaljonu	gnrna jav,ja iz johanne8|>urga. Kraj okolo
je natisnena na jedni strani Avstrijska (Au-	\Vitwatersranda še ni očiščen Burov. Oddelki
stria), na drugi Ogerska (Hungaria) glaven.	Bur(,v se gibljejo sem in tja in napadajo an-
Risanje obeh glav je neotesano in okorno,	glegke patrulje. Dne 29. septembra sta bila
Austria ima širok obraz, dočim je pri Hun-	bUzu Boskota (lva vojaka umorjena. Včeraj
garii tip prisiljen in rujavorudečkasta glava	pri§el semUllj prvi vIak z živili.
z razkuštranimi lasmi izgleda uprav ciganski.	BLOENFONTEIN 3. (K. B.) Dne 29.
Ako primerjamo nove bankovce z modrimi	septembra je |,jia pri Devetsfortu bitka, v ka-
desetaki od leta 1880., razvidimo še le prav	teri je bUo eno poveijstvo Burov, baje del
razločno umetniško in tehnično manjevrednost	Dewetovih čet, pod Pretoriusem tepeno.
tega najnovejšega izdelka vrednostnega pa- _^
pirja«.	j
Potem pripoveduje imenovani dunajski
ist o bankovcih po 10 gl. od leta 1880. ka- f	|>qzOK1 POZOR!
kor tudi v onih po 1 gl. in 5 gl., da so isti	^ DomaČa 0bl*t
umetniško izdelani, da se ne dajo lahko po-	" UUINttUCl UUl l.
narejati in da so dosedanji avstrijski bankovci	Velika zaloga raznovrstnega pohištva,
najpopolnejši in da so daleč prekosili v	\y odlikovanih tovarni Solkana in Go-
tehničnem obziru vse bankovce drugih držav,
ter prihaja do zaključka:	Antona Černieroi-a
»Tem odlikam nasproti pomenjejo novi j	®
bankovci po 20 letih jako velik korak nazaj.	Sa nahaja V Trstu, Via di PiaZZa VeC-
Mej tem ko imajo modri stari desetaki spo-	chia (Rosario) Št 1. na desni Strani
daj posebno fin rujav tisk, imajo novi ban-	cerkve SV. Petra.
kovc« okoli zelenega spodnjega tiska bel rob. Dočim so bankovci po 5 gl. uprav mojster-sko dovršeni v potezah, je šrafiranje obeh glav na novih bankovcih po 20 kron slično površni reprodukciji fotografičnih portretov za ilustrovane časopise.
Umetniško so torej novi bankovci slični
navadnim etiketam vinskih buteljk«.
*
* #
Tukajšnji »Piccolo« se je pred par dnevi pohvalil, da so novi bankovci napravljeni v italijanskih barvah in upa, da jih radi tega ne zaplenijo. No vzlic temu, da so novi bankovci grdi in povrhu še v italijanskih barvah, jih družba sv. Cirila in Metoda vsejedno rada sprejema kakor dar prvih bankovcev po 20 kron.
Cene brez konkurence.
Vesti iz Kranjske.
* L j u b lj a uska meščanska godba je že o prvem svojem nastopu — kakor
Brzojavna poročila.
Cesarjev imendan.
DUNAJ 4. (K. B.) Od povsod iz Av-stro-Ogerške prihajajo poročila o slovesnem obhajanju cesarjevega imendana z božjo službo ob navzočnosti civilnih in vojnih oblastnij, šolske dece ter naroda.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pr: cerKvi Sv. Psira fPiaiza Rosario pod ilodsso iola)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne nnročbe *e izvrže v tistem dnem. Odpošiljate v je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobn« ter izvršuje iste z največjo nHtanjčno«tjo in točnostjo po konkurenčnih en ah.
Za mnogobrojne narrvČbe »e priporoča
Josip Stantič
čevlj mojuter
;
a
i »
\
t {
Velika zaloga
soMieia phištva in tapecari]
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
rrz Sau t» i o van u i list. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. Muje pohištvo donese srečo.
Najboljši in najpopolnejši
gtasovirji (piattini)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na mesečne obroke od 16 kron više (tinli mi deželo) neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov)
v TRSTU, Borzni trg St. 9.
Svetovna razstava v l'arizn 1900 »Srebrna kolajna", ki je najvišje odlikovanje Avstro-Ogeralce pianofortc.
KXXXXXXXXXXXXXXX
„Gospodarsko društvo na Kontovelju"
išče
krčmarja
S kavcijo *)00 kron. Pismene ponudbe naj se pošljejo odboru omenjenega društva najkasneje do 15. oktobra t. 1.
Krčmar !><> imel prosto stanovanje j in bo dobival pogojeni zaslužek od litra.,
XXXXX'XXXXXXXXMXX i
Telovadno društvo „Tržaški Sokol"
V novi društveni telovadnici
—(ulica Coroneo št. 15) ^—
oo se je pričel redni poduk v telovadbi o°o
z dnem 24. septembra 1900.
in sicer se vrši isti : Za redne telovadce v torek in petek od 8—91/? ure zvečer. Za starejše telovadce v ponedeljek in četrtek od 71/*—8 Vi ure Za gojence v sredo in soboto od 4—5 ure pop. Za ženski oddelek v sredo in soboto od 6—7 ure zvečer.
Gospe bodo plačevale za poduk po 1 K na mesec. Gojenci pa po 50 stot. Revnejše gojence labko oprosti odbor od plačevanja.
Izpisovanja za poduk sprejema učitelj brat Matko Bergant (ul. Molin piccolo št. 3. II.) od i?4. t. m. naprej pa v telovadnici pred podukom.
Odbor „Tržaškega Sokola".
Fran \Yillielmov
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8.
Čestitam in se radujem z Vami |M! na tako dobrem izdelku
izurjenega stenografa
sprejmeta odvetnika dr. Abram in dr. Rvbar v Trstu.
piže odličen trgovec, gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žiiidersie in Valeneie v II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled.
i 3
od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija'.
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
Nikaka skrivnost ni več.
da s: napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev: Tro-oinovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec. Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec. Rum, Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. već. Vsaki pošiljat v i pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST

Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA IT ALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohiStva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
m m
i i
i
1 i
U soj amo si naznanjati slavnemu občinstvu, da bodo od
nedelje 7. tek. meseca
naprej naše prodajalniee na drobno> skladišče in pisarna odprte vsako nedeljo in praznik predpoludne.
CARL GREINITZ NEFFEN
podružnica v Trstu. -
i i
i S
1 §
m m
Meble
za eno popolno spalno sobo proda Ivan Seilka. mizar ulica Sette Fontane št. 23.
One naše irosp. kupce ki pošiljajo po blaiio z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
da smo se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane k a v a r n e F a h r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.



izdeluje
vabila k veselicam in plesom, plakate. raenne (fakture), zavitke in listov n i papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi in elesrant-nimi skatljieaini. listke za oddajo i n sprejem blaga in pošilja te v. oporni n jal »ice. dopisnice, tiskovine po nzorcu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske kiijiire. osmrtnice, poročna nazna-O O o o nila itd. itd. o O O O
IZDAJA:
Dnevnik „EDINOST"
ITI
ženski list „SLOVENKA" m
TISKA:
Šaljivi list „BRIVEC"
in
„Gospodarski list"
glasilo „Trž. kmetijske družbe".
V zalogi tiskarne „Edinost" sta iz.sla v s 1 o v e n s k e m p r e v o (1 u ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe:
„Čuvaj se senjske roke"
in
„BARON IVICA".
ca
ca
cd
ca
cd
ca
> mi
cd

Ustanovljena
leta 189S.
Telefon št. 870.	" *	M	Telef
Ulica Carintia štv. 12.
TRST
Telefon št. 870.
Ulica Carintia štv. 12.
Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n.

Preskrbljena z najnovejšimi črkami.
o o o o o o oo oo oo oo oo oo
o o o o oo oo oo oo
Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine.
^ Ose točno in po zmernih cenah ^
I Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro-	Kftor poUjM MaiHO .IfliOSt"
j doljubov v podporo listu „Edinost" ter se	«oMo..o..ooooo.ro..oHooono.
J ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje	poiljira M list „EflinOSt"!!
tega glasila tržaških Slovencev.	looouoiiouonono'ioijoooučn