UPRAVA .VEČERNIKA- V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI .VEČERNIK- K) BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V LJUBLJANSKEM .VEČERNIKU* SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE • SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NA J SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO II.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 2. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski „Ve£ernik“ prejemati skupaj z mariborskim stane mesečno 16'— din	ŠTEV. 1
iijiMa oln ta intim Mi
Junaški odpor Finske hrabri vse male države
HELSINKI, 2. jan. AA. Reuter. Ofenziva sovjetskih čet na Mannerheimovo črto na Karelijski ožini, ki so jo pričakovali že včeraj, se je danes silovito začela. Topniška priprava je bila izredno močna. Sovjetski topovi vseh kalibrov so 36 ur neprestano bombardirali finske položaje, na kar se je na mnogih točkah pričel napad, ne oziraje se na človeške žrtve. V Viborgu se dobro sliši grmenje topov. V tem predelu se nahajajo preosnovane sovjetske čete, ki jim poveljuje general Štern in ki jih cenijo na
500.000	vojakov. Poslednjih 50,000 vojakov je prišlo iz Leningrada v teku zadnjih dni. Finska sila na tem predelu obsega tretjino celotne finske vojske in šteje 300.000 mož. Po vesteh, ki so do-zdaj prispele v Helsinki, se Finci niso umaknili niti za ped. Sovjetska ofenziva ni presenetila. Branilci Mannerheimove črte so imeli dovolj časa, da so se pripravili na obrambo. V zaledju Manner-heimove črte se raztezata dva pomožna obrambna sistema, ki imata nalogo za-
držati sovražnika, če bi se mu posrečilo na kakem mestu prebiti Mannerheimovo črto.
STOCKHOLM, 2. jan. AA. Havas. Dopisnik lista »Svenska Dagebladet« trdi, da se na skrajnem severu zbira 6000 sovjetskih vojakov, da pa jim strašen mraz, ki znaša mestoma po 40 stopinj pod ničlo, onemogoča vsak ofenzivni poizkus. Ostali dopisniki švedskih listov podčrtavajo podvige finskih vojakov, ki puste sovražnika, da se jim približa na majhno razdaljo in ga nato obsujejo z uničujočim ognjem. Po zatrjevanju finskih oficirjev sta morala in oprema sovjetskih vojakov borni, do-čim je oborožitev odlične kakovosti. Sovjetske čete uporabljajo švedsko orožje, ki so ga zaplenili na Poljskem. Tanki ne vzdrže obstreljevanja finskih protitankovskih topov. Vojna na Finskem postaja vojna kvalitete oborožitve. Junaški odpor male Finske je vcepil hrabrost tudi ostalim malim državam.
Velike sovjetske izgube
LONDON, 2. jan. AA. Reuter poroča iz Viborga, da leži na bojišču pred Aglajiirvijem in Tolajarvijem več sto trupel mladih sovjetskih vojakov, ki so izvrstno opremljeni in ki pripadajo polkom iz notranjosti Rusije. Sploh so vsi ti oddelki opremljeni sijajno in imajo vsi vojaki moderne plinske maske angleških modelov. Sovjetska vojska je imela težke izgube, ker je naletela na
uničujoči ogenj finskih topov v betonskih utrdbah, ki so varne pred granatami. Težke finske baterije so na Novo leto streljale neprestano 24 ur in so odgovarjale sovjetskih topovom, ki so 9 ur brez oddiha obstreljevali finske položaje. Čeprav so sovjetski topovi izstrelili po 50 izstrelkov na minuto, so povzročili le malo škode.
nad nemško obalo ob Severnem morju, so angleška letala pri povratku ~ preletela nizozemsko ozemlje. Na novo leto so nemška Setala izvršila polete nad Šetlendskim in Orknejskim otočjem. 200 km od škotske obale se je del izvid-niških letal zapletel v borbo s premočnim sovražnikom. Neko nemško letalo, ki je zaradi tehnične nezgode še pred začetkom borbe zgubilo nekoliko borbene sposobnosti, se je moralo spustiti
na morje. Neko angleško letalo je bilo tako poškodovano, da se verjetno ni moglo vrniti v svojo bazo.
ZA NOVO NEMŠKO OKLOPNICO
BERLIN, 2. jan. Berlinski radio jav-| Ija, da bodo Nemci z dobrovoljnimi na-j biralnimi akcijami zgradili novo bojno | ladjo »Graf von Spee«. V to svrho je j že sam berlinski Grossdeutscher Sen-! der nabral 52.200 mark.
Angleški tisk o položaju na vzhodu
LONDON, 2. dec. Reuter. Angleško časopisje poskuša dokazati, da je položaj zaveznikov v sedanji vojni mnogo ugodnejši kot 1914. leta. Posebno velja to za bližnji vzhod, ker je Turčija tokrat nastopila proti Rusiji, če bi skušali
sovjeti napasti Balkan ali Perzijo. Vendar so informirani angleški krogi mnenja, da je Afganistan po rusko-finski vojni varnejši kot je bil prej. Sumljivo pa je vendarle premikanje rdeče armade na afganistanskih mejah.
Pred zasedanjem kongresa USA
Finski na pomoč
STOCKHOLM, 2. jan. AA. DNB. Dne 1. januarja je odpotovala na Finsko še neka skupina švedskih prostovoljcev, prihodnje dni pa ji bodo sledili še nadaljnji transporti.
KODANJ, 2. jan. AA. DNB. Londonski poročevalec »Nazional Tidende« sporoča, da bo Anglija v kratkem nudila Finski stvarno pomoč. Ta pomoč bo prav za prav skupna angleško-fran-eoska. Na podlagi sporazuma med zavezniki bo Anglija poslala 1'inski letala, Francija pa topove, ni pa nobenega govora, da bi Anglija poslala svoje čete.
V	Angliji in Franciji so prepričani, da bosta Švedska in Norveška spričo takih okoliščin dovolili transporte preko svojih ozemelj.
. BERLIN, 2. jan. AA. DNB. Danski list »Politiken« objavlja vest iz Londona, da se trenotno vodijo pogajanja med zapadnima velesilama na eni in med Švedsko in Norveško na drugi strani, da 'bi slednji dovolili preko svojega ozemlja prevoz orožja na Finsko.
List pripominja k temu, da bo imela 1'inska velike koristi, če se bodo pogajanja uspešno končala. Angleški in francoski vojni material bodo v velikih količinah pod zaščito angleških vojnih ladij prepeljali v norveška in švedska pristanišča. List se vprašuje, če je ta vest točna in če bodo zavezniki v resnici pomagali Finski, ko tega niso storili pri Poljski. V skandinavskih krogih so zelo zaskrbljeni, ker ne verjamejo, da bi zavezniki samo iz sentimentalnih vzrokov pomagali Fincem.
ZA FINSKO
PARIZ, 2. jan. AA. Havas. Pariški listi enodušno z velikim zadovoljstvom pozdravljajo finske zmage, zlasti zato, ker je razmerje moči tako neenako, francoski tisk je z naj večjim navdušenjem zabeležil vest, da bosta Francija in Anglija pomagali tej hrabri mali državi. Dnevnik »Oeuvre« objavlja članek, ki ima naslov: Pomagaj Finski in pomagal boš sebi!
Na ssa&oilni fronti
PARIZ, 2. jan. Havas. Položaj na zahodni fronti sc tudi v prvih dveh dneh novega icta n; izpremenil. Aktivne so samo patrulje in ogledni oddelki. V Vo-gezih je spet prišlo do manjših prask med nemškimi francoskimi patruljami. Prav tako ni nobenih posebnih do-god kov v zraku, £e izvzamemo nemška ogledna letala, ki so prodrla precej globoko nad francoski teritorij. Vendar v Parizu ni bilo alarma pred zračnim napadom. Zatišje vlada tudi nad morjem. Samo dve nemški letali sta sc pojavili
nad Severnim morjem. Eno letalo je bilo sestreljeno. Dve angleški ogledni letali sta se srečali z dvema nemškima in se takoj spustili v boj. Eno nemško letalo se baje ni več vrnilo.
PARIZ, 2. jan. Havas. Današnje jutranje francosko vojno poročilo pravi, oa je bilo na posameznih delih fronte obojestransko delovanje patrulj.
BERLIN. 2. jan. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodu neznatna aktivnost topništva. O priliki izvidniških poletov na dan 31. decembra
NVASHINGTON, 2. jan. AA. Stefani. Politični in parlamentarni krogi z največjo pažnjo pričakujejo izjavo, ki jo bo podal predsednik Roosevelt jutri pri otvoritvi novega zasedanja kongresa. Predvidevajo, da bo izjava v prvi vrsti posvečena vprašanjem Zveze narodov in zunanji politiki. Zdaj, ko je imenovan Edison za novega mornariškega ministra, se bo vlada v celotni sestavi predstavila kongresu. V političnih
krogih smatrajo, da bo zaradi bližnjih predsedniških volitev zasedanje kongresa kratko. Vlada verjetno ne bo predložila nobenih važnejših zakonskih načrtov za volitve. Na programu bodo le parlamentarne debate o proračunu, o vojnih izdatkih in o novih pooblastilih predsedniku Rooseveltu za obnovitev trgovinskih dogovorov, katerim je že potekel rok.
Vežbanje avstralskih letalcev
MELBURNE, 2. jan. AA. Reuter. Avstralski minister za zrakoplovstvo Fairburne, ki se je vrnil s konference v Kanadi, kjer so razplavljali o vežbi letalcev, je novinarjem izjavil, da bo v Kanadi leta 1940. izvežbanih 3000 avst-
ralskih letalcev. Ti letalci se bodo borili v posebnih oddelkih pod poveljstvom avstralskih letalskih oficirjev. Fairburne je obenem pozval avstralsko mladino, da se v čim večjem številu prostovoljno priglasi za pilotsko šolo.
O	POŽARU V VATIKANU
RIM, 2. jan. AA. Havas. Preiskava zaradi požara, ki je uničil del palače vatikanske pisarne, je ugotovila, da ga ni povzročil kratek stik. Člani preiskovalne komisije sodijo, da je požar izbruhnil zaradi nepazljivosti in nemarnosti. Oblasti so pozvale več oseb, ki so sodelovale pri obnovi pisarniških prostorov, da jim bodo na razpolago.
da
PARIZ, 2. jan. Pariški »Le jour« piše, i bo iz Francije odšlo na Finsko okrog
rvtn  i i.-____________
10.000	prostovoljcev.
SMRT STAREGA ITALIJANSKEGA NOVINARJA
TRST, 2. jan. Un. Press. V Trstu je umrl v 82. letu znanii italijanski časnikar Augusto Rocco, ki je 1918. ustanovil prvi italijanski časnik v okupiranem Trstu.
OPCIJE NEMCEV V ITALIJI
RIM, 2. jan. AA. DNB. O polnoči 31. decembra je potekel rok za opcijo nemškega prebivalstva ob gorenji Adiži, ka-
kor je to določil nemško-italijanski sporazum. Opcije so se izvršile brez incidentov in v popolnem redu. Rezultat še ni znan.
MIR V ČEŠKEM PROTEKTORATU
PRACiA, 2. jan. AA. DNB. Norveški list »Arbeiderbladet« je priobčil vest, po kateri so nemške oblasti' v protektoratu baje aretirale 450 čeških duhovnikov. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je ta vest izmišljena in da je v času, ko so nekateri listi širili podobne tendenciozne vesti, vladal po vsem protektoratu popoln mir. Tako je n. pr. že pred dnevi češki katoliški tisk ugovarjal angleškim in francoskim veistem in ugotovil, da katoliška cerkev na Češkem in Moravskem še nikdar ni mogla razviti med narodom take delavnosti kot zdaj. Prav tako ni točna vest »Arbeiderbladet«, da so bili češki visoko-šolci deportirani iz Češke in Moravske na prisilno delo v Nemčijo. Niti en visokošolec iz Češke in Moravske ni bil primoran k prisilnemu delu, pa najsi bo v protektoratu ali izven njega.
Japonsko vojno poročilo
TOKIO, 2. jan. AA. DNB. Po japonskih vojnih poročilih so japonske čete izvršile v pokrajini Kvantung uspele podvige. Strategično važne točke Jingtak in Jungjun so že pod japonsko kontrolo. Japonski oddelki, ki: so v nedeljo zasedli Jingtak, 130 km severno od Kantona, so nadaljevale prodiranje vzdolž Severne reke. Neki japonski oddelek je
i	po zasedbi jungjun a spravil v zasedo 5000 kitajskih vojakov in jih v borbi popolnoma uničil. Isti oddelek se je | nato obrnil proti zahodu in je razdejal železniški most Hotova.
ZRAČNA ZVEZA RIM—TOKIO RIM, d. jan. Stefani. Med Rimom in Tokijem je vzpostavljena letalska zveza.
Stran 2.
»V e č e r n i k'
V	Ljubljani, 2. januarja 1940.
Pm	Modii&faGsU
so lani zgledno prednjačili socialno šibkejši
V	Marsovem letu 1939. je Ljubljana pokazala življenjsko silo in optimizem. Velika gospodarska kriza je pred leti najbolj udarila gradbeno stroko, kar nam kaže naslednja primerjava: leta 1931. je bilo zgrajenih 155 hiš, tri leta pozneje pa samo 52 hiš. Lani pa vse krize, ki so v zvezi z vojnami, gradbeni stroki niso mogle do živega. V Ljubljani se je zidalo celo več kakor v letih miru in splošnega napredka. Že nekaj zadnjih let smo imeli povprečno na leto po 100 novih hiš, lani pa so jih zgradili 193 in je v njih kakih 620 novih stano-
vanj, dočim smo imeli prej letne prirastke po 400 stanovanj. In še nekaj je važno: največ so zidali lani mali ljudje na cenejših stavbiščih periferije. S prezidavami smo pridobili tudi blizu 60 novih stanovanj.
Graditev novih stanovanjskih hiš je ocenjena na 47 miljonov, stroški prezidav pa so znašali blizu 5 milijonov. Vsa gradbena podjetnost je lani imela v Ljubljani po povprečni cenitvi najmanj 90 milijonov dinarjev izdatkov, od tega pa odpade na zasebno gradbeno podjetnost nad 66 milijonov.
Odlikovanja v poštni službi
Odlikovani so z redob sv. Save 3. stopnje direktor pošte Josip Štukelj v Ljubljani, z redom sv. Save IV. stopnje višji svetnik dr. Josip Lebar, dr. Fran Janžekovič, Miroslav Matijašič in Anton Suhač pri poštni direkciji v Ljubljani; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje inšpektorji Karel Avser, Ivan Korun in Franc Pirc pri poštni direkciji v Ljubljani; računovodski inšpektor Matko Klavur pri poštni direkciji v Ljubljani, inšpektor Fran Šelahar pri pošti Ljubljana I, višji kontrolor Fran Sludernik pri pošti na Pragerskem, inšpektor Viktor Vagner pri pošti v Celju; z redom sv. Save V. stopnje višji kontrolor Josip Čampa in višji računski kontrolor Alojzij Jurgelj pri poštni direkciji v Ljubljani, inšpektor Pavel Ciuha pri pošti Ljubljana I, višji kontrolor Fran Mošet pri pošti Ljubljana II, kon
Grošelj in Martin Vinan pri pošti Maribor 2, višji kontrolor Vekoslav Bizjak pri pošti v Domžalah, višji kontrolor Slavko Vutkovič pri pošti v Murski Soboti, višji kontrolor Ana Vovk pri pošti v Šmartnem ob Paki; z zlato kolajno za državljanske zasluge prometnik Gabrijela Osipovič pri poštni direkciji v Ljubljani, prometnik Josip Pipotnik pri pošti v Žalcu, zvaničnik Fran Muser pri tretji terenski sekciji v Novem mestu; s srebrno kolajno pisarniški zvaničnik Peter Jermola pri poštni direkciji v Ljubljani, zvaničnik Valentin Golar pri pošti Ljubljana I, zvaničnik Lovro Nahtigal pri pošti Ljubljana II, zvaničnik Anton Kotnik pri pošti Maribor 1. zvaničnik Matej Vrbanček pri pošti Maribor II, zvaničnika Blaž Črepina in Matej Škoflek pri pošti v Celju, služitelj Fran Vidmajer pri pošti v Celju, zvaničnik
trolor Janez Grzelman pri pošti v Šmar- Josip Brilj pri pošti v Rajhenburgu, zva-ju pri Jelšah, višji kontrolor Leon Flel- ničnik Matevž Lovrenčič pri pošti v mih pri pošti v Kočevju, višji kontrolor Žalce, zvaničnik Peter Štruc pri pošti Pavla Jarh pri pošti v Šoštanju, kon- Trbovlje II, zvaničnik Iva n.Iančar pri trolor Josip Kamenšček pri pošti v Ro- 10. terenski sekciji v Meži. gaški Slatini, višja kontrolorja Miroslav
Tekme Sokolov-smučarjev
Že pred vojno so bili nekateri člani Sokola vneti smučarji, ki so poleg telovadbe gojili tudi smučanje. Vendar so bili to le redki pionirji, saj smučanje takrat še ni bilo tako razširjeno kakor danes. Po vojni je smučarstvo z vsakim letom vedno bolj pridobivalo in se kmalu mogočno razmahnilo med našim prebivalstvom. Tudi sokolska društva so uvidela koristi in lepoto te panoge zimskega športa in mu posvetila posebno pozornost. Sokolstvo se je pobrigalo, da se je smučarstvo v edinicah pravilno organiziralo. Smučarstvu v sokolstvu ni cilj rekorderstvo, marveč zdrav in smiseln razvoj telesnih in duševnih sil. Sokolske smučarske tekme nimajo name-
na postavljati novih znamk, marveč s tekmovanji vršiti propagando za to zdravo in lepo telesnovzgojno panogo. Obenem pa naj tekmovanja goje smisel za vztrajnost, skupnost in tovarištvo.
Prve pomembne sokolske smučarske tekme so bile leta 1931. v Stražišču. Lan sko zimo so bile zelo neugodne snežne razmere, zato so tudi naše savezne smučarske tekme odpadle. Letos pa je Sa-vez zaradi oddaljenosti mnogih žup razpisal dvoje pokrajinskih smučarskih tekem, katerih ene bodo za severoza-padne župe v dnev 6. in 7. januarja v Bohinju, za ostale župe pa 20. in 21. januarja na Kopaoniku.
CfuMfansUe vesti
1. Umrl je zadnji viški župan. Na svojem domu v Rožni dolini je umrl včeraj zadnji župan samostojne viške občine, zidarski mojster g. Jurij Petrovčič. V viškem občinskem odboru je sodeloval kakih 25 let, župan pa je bil 13 let in so bila v tej dobi v občini izvršena razna javna dela. Olepševalno društvo v Rožni dolini mu je za požrtvovalno delo izkazalo čast z izvolitvijo za častnega predsednika društva. Pogreb zaslužnega moža bo jutri ob 15. na viškem pokopališču.
1. Problemi ljubljanske bolnišnice se
pokažejo posebno pereči ob letnih bilancah. Lani je iskalo pomoči 34.500 bolnikov. Bilo jih je okrog 3000 več kakor prejšnje leto. Samo na kirurgičnem oddelku jih je bilo 17.300.
1. Obrtniški jubilej. Konec leta 1879. je bilo ustanovljeno kot eno izmed prvih slovenskih ključavničarskih podje--f i j v Ljubljani podjetje Jakoba Martinčiča, ki je bil doma izpod Kuma, a je v Ljubljani kmalu zavzel ugledno mesto med slovenskimi obrtniki. Pod vodstvom sina, mojstra Avgusta slavi podjetje sedaj 60 letnico svojega obstoja. G. Martinčič je obseg in ugled podjetja
močno dvignil, udejstvoval pa se je uspešno tudi v stanovski zadrugi, v mestnem občinskem svetu ter pri ustanovitvi in vodstvu doma za vajence.
1. Umetnostni kljub »Lada« je v moralnem pogledu uspešno zaključil svojo razstavo. Obiskovalcev je bilo 1135. Prodaja umetnin sicer ni bila velika, a bodo člani kluba nadaljevali svojo akcijo za oživljenje vseh štirih »Lad« in prirejali bodo razstave tudi v drugih mestih države ter tudi v Sofiji.
1. Upokojeno učiteljstvo ima svoj družabni sestanek vsak prvi četrtek v mesecu ob 16. uri pri Novem svetu — Prešernova soba. Vabljeni vsi stanovski tovariši in tovarišice.
1. Udruženje jugoslovenskih muztčkih autora (UJMA) sporoča, da je od 1. januarja njegova poslovalnica za Ljubljano in sreze v bivši ljubljanski oblasti v Ljubjani, Resljeva cesta 13-1., telefon št. 20-74.
1. Kriminalna kronika. Policija je nedavno aretirala nekega Franca Marolta, ki ga ima zapisanega kot velikeg prijatelja tujih koles. Ravno je prodajal kolo s številko 338.749 in z evidenčno tablico št. 2-156.208-24. Ko ga je stražnik pri-
jel, je izjavil, da je kolo last nekega Martinčiča in je predložil zadevno potrdilo. Pozneje so dognali, da je Marolt potrdilo ukradel. Kolesarski tat je uvidel, da mu noben izgovor ne pomaga in je končno priznal, da je kolo ukradel že junija meseca v Dravogradu pred gostilno Landhaus. Marolta so izročili sodišču. — Sodišče v Novem mestu je že dalje časa zasledovalo šoferja Alojzija Vidriha iz Zagradca zaradi vlomne tatvine. Izdalo je za njim tiralico, zdaj pa so ga aretirali v Ljubljani
1. Nesreče in nezgode. Reševalna postaja je imela včeraj in danes precej opravka. Zaradi mraza so ceste poledenele in je marsikdo tako hudo padel, da si je zlomil roko ali nogo. Marsikdo pa je tudi preveč vneto praznoval Silvestra in ko je precej mehkih kolen kolovratil domov, mu je spodrsnilo in se je pri padcu poškodoval. Vse te ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, kjer pa jih bodo kmalu odpustili, ker imajo le lažje poškodbe.
1. Nove cene v ljubljanskih kavarnah. Ljubljanski kavarnarji so se dogovorili na enoten cenik za pijače in jedila, ki povišuje dosedanje cene večinoma za 50 par, a jih znižuje v nekaterih primerih. Bela, turška kava ali čaj stanejo sedaj 5 din, čokolada ali kakao 7 din, črna kava ali kapucinec 4 din, skodelica mleka 3 din, limonada 4,50 din. Gena žganju je ostala stara, le vermut se je podražil za 50 par. Ceno cvička so znižali od 20 in 18 din, povišali so pa ceno dalmatinskemu vinu od 20 na 22 din. — Za porcijo male šunke je znižana cena od 10 na 8 din. Pristojbina za karte je znižana od 5 na 4 din. Ce igra v kavarni godba, povišuje novi cenik vse stvari za 50 par, dočim je tak povišek veljal dosedaj navadno samo za kavo.
1. Huda zima je v silvestrski noči malo popustila, a je že zjutraj in tudi danes temperatura v Ljubljani spet padla na 14 stopinj pod ničlo. Dvig temperature se je uveljavil le v nekaterih krajih na Dolenjskem in Notranjskem, dočim na Gorenjskem ni bilo nobenih sprememb. Včeraj zjutraj so imeli na Rakeku 3 stopinje pod ničlo. V Novem mestu pa jih je bilo 10. Na Kočevskem se je ostra zima obdržala. Vlaki imajo še vedno precejšnje zamude in je železniška uprava upozorila občinstvo, naj ne odpira po nepotrebnem okna ter naj skrbno zapira vrata pri vstopanju in izstopanju, da bodo stali žel. vozovi zadostno ogreti.
1. Smrtna kosa. Na Silvestrovo je umrl v ljubljanski bolnišnici višji tehnični svetnik tehničnega oddelka v Kranju g. ing. Viljem Babnik. Pokopali so ga danes popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Na novega leta dan je umrl 82 letni g. Anton Comišček, ki je bil nekdaj ugledni mizarski mojster v Solkanu in se je od mladih let požrtvovalno udejstvoval v narodnem pokretu in društvenem življenju. Dalje sta umrli v Ljubljani ga. Rozalija Pezdičeva ter ga Marija IJrho-va, rojena Semraijčcva.
1. Zanimivosti iz zemljiške knjige. Zemljiško - knjižnemu uradu ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo novembra prijavljenih 81 predlogov za vknjižbo prisilne zastavne pravice (realne eksekucije) na razne nepremičnine v mestu in okolici za skupni znesek 634.240 din.
1. Rezervni oficirji naj se drevi ali pa v petek, 5. t. m., od 17. do 19. ure zglasijo v društveni sobi pododbora združenja Zve-zda/H, zaradi razglasitve važne naredbe komande dravske divizijske oblasti.
I. Davčne karte za svoje hišne posle naj si delodajalci nabavijo do konca meseca pri davčni upravi Ljubljana - mesto, Vodnikov trg št. 5, delodajalci, ki plačujejo uslužben-ski davek v davčnih znamkah, pa naj predložijo v pregled knjižice uslužbenskego davka d'o konca meseca.
Trpljenje divjadi v hudi zimi
Ljubljana, dne 2. jan. 1940.
V	zadnjih dneh opažamo, kako priganja mraz raznovrstno divjad v bližino naselbin. Cele jate jerebic vidimo' na Ljubljanskem polju, kako se spreletavajo in v zamrznjenem isnegu iščejo hrane. Jerebice iščejo zavetje tudi v kozolcih, kjer najdejo tudi nekaj hrane za največjo silo. Za Savo vidimo- tudi fazane, čeprav skrbijo za njih lovski zakupniki. Pod Šmarno goro priletijo fazani celo na dvorišča, da bi pobrali nekaj pičle hrane, ki je ostala domači perutnini. Tudi srnjad se pogosto zateka v bližino vasi. Ljudje kažejo usmiljenje do divjadi, a tam, kjer psi niso priklenjeni, je sestradana isrnjad, ki pride v bližino bivališč, ugonobljena.
1. 4 mesece zapora, nepogojno, je dobil pred malim senatom šofer Golnar Franc zaradi neprevidne in hitre vožnje. Žrtev njegove vožnje je bil uradnik splošne bolnice v Ljubljani Ivan Rozman, ki je obležal mrtev na mestu nesreče, na široki in ravni cesti pred remizo.
I. Želja obiskovalcev kinematografa. Pišejo nam: Pri blagajnah kinematografov pogosto nastajajo zmede z vstopnicami. Naročiš n. pr. vstopnice za predstavo ob 17. dobiš pa vstopnice za predstavo ob 19., ki jih nisi naročil in kateri čas si že drugače razpolagal. To še ni najhujše, ker so zmote dane pač povsod mogoče, čeprav so še tako neprijetne. Mnogo neprijetnejše je to, da ti biljeter z napačno vstopnico odkaže prostor, čez nekaj časa pa pridrvi kak drug reditelj in te preganja s prostora, ki ti ga je pravkar odkazal biljeter. Naenkrat nastane za obiskovalca po krivdi kinematografa silno mučna situacija, ker vsi drugi obiskovalci nanj gledajo misleč, da se v dvorani še vsesti ne zna. Obiskovalci kinematografov smemo pač zahtevati, da sc take neprijetnosti preprečijo. Naj vsaj biljeterji pazijo na pravilno odkazovanje prostorov, če že ni mogoče popolnoma preprečiti vsako zmoto na blagajnah kinematografov!
Cfublfan&lco gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 2. januarja: Zaprto. Sreda, 3. jan.: »Striček Vanja«. Red Sreda. Četrtek, 4. jan.: »Kupčija s smrtjo«. Red A. Petek, 5. jan., ob 15. uri: »Antigona«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah.
OPF.RA. Začetek ob 20. uri. Torek, 2. januarja: Zaprto. Sreda, 3. jan.: »Sabska kraljica«. Red B. Gostuje Josip Gostič. Četrtek, 4. jan.: »Nižava«. Red Četrtek.
Kot prihodnjo operno premiero bodo uprizorili prelepo Dvorakovo pravljično opero »Rusalko«, ki je eno najlepših tovrstnih del svetovne literature. Uprizoritev pripravljata šef-režiser C. Debevec in kapelnik Niko Štritof, peli pa bodo v glavnih partijah Hevba-lova, Kogejeva, Basičeva, Franci in Lupša.
bioskopi
KINO MATICA: Hotel Sacher.
KINO SLOGA: Dva šaljivca na planinah.
KINO UNION: Serencda ljubezni.
KINO MOSTE: Mir na Renu in Vse za ljubezen.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo danes lekarne:	mr.
Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Vremenska napoved za 3. januar:	Pola-
goma se bo pooblačilo. Ponoči še hud mraz zlasti v zapadnih krajih, ponekod bo tudi snežilo.
f/sok Moeottak mu	.pececnik'
je istočasno naročnik na mariborski „VEČERNIK“. Vsak naročnik na mariborski „VEČERNIK“ pa je za slučaj smrtne nezgode
zavarovan za 10.000 din
Mesečna naročnina za oba ,Večernika(skupaj znaša 16 din. — Uprava „Večernika“ v Učiteljski tiskarni
TELEiFON ŠT. 41-77	_____ _____
Ljubljani. — Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št. 41-77. — Postni čekovni rac n . . 11,409