ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 1 POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E RECENSIONI/REPORTS AND REVIEWS, 183-213 žena itn. je po njenem mnenju v verskem imaginariju. Simboli namreč učinkujejo drugače kot norme, na daljši rok. Zato se simbolični pomeni katoliškega poročnega obreda, ki ga opiše avtorica, v osnovi niso spremenili od časov tridentinskega koncila. Pričujoča knjiga zahteva od bralca vso pozornost, saj je kot plod avtoričinega dolgoletnega dela bogata tako z zgodovinskimi podatki kot z antropološkimi in psihoanalitičnimi razmišljanji. Dogajanje je sloven­ skemu bralcu blizu, ker se njeno raziskovanje vrti okoli Italije, države kjer je bila katoliška tradicija močnejša od nacionalne in kjer so simbolične strukture najbolj ukoreninjene. Nenazadnje pa tudi zato, ker ima tudi na našem prostoru rimskokatoliška cerkev dolgo tradicijo in vpliv na družino. Knjiga je tudi izredno aktualna, saj se ukvarja z žensko problematiko na moderen način. Da­ nes si ženske utirajo pot v znanost in nasploh v javno življenje. Za njihovo uveljavljanje v družbi poleg njih samih in raznih gibanj skrbijo tudi različne institucije za promocijo in uveljavljanje enakih možnosti. Zdi se, da se nekako zavedamo, da problemi obstajajo, kar pa vsekakor ni dovolj. Mizoginija, sovraštvo do žensk oz. strah pred njimi, je namreč še vedno eden glavnih problemov zahodne družbe, fenomen, ki povzroča kon­ flikte, ki jim nismo kos. Če izhajamo iz lastne izkušnje konfliktnega odnosa s starši in iz sposobnosti, da ga presežemo, potem lahko upamo, da ga bomo sčasoma le odpravili. Maja Gombač Alessio Fornasin - Andréa Zannini (eds.): UOMINI E COMUNITÀ DELLE MONTAGNE. Paradigmi e spécificité del popolamento dello spazio montano (secoli XVI-XX). Udine, SIDeS, Forum, 2001, 182 str. Novembra 2000 je inštitut za statistiko Univerze v Bologni gostil tradicionalno mednarodno znanstveno posvetovanje Italijanskega društva za historično demo­ grafijo (Società italiana di demografia storica - SIDeS), ki je, v skladu s pomembnim okroglim datumom, nosilo naslov "La demografia storica italiana al passaggio del millennio" (Italijanska historična demografija na pre­ hodu tisočletja). Zaradi številne udeležbe in raznolikosti obravnavanih vprašanj je znanstveni odbor zamenjal običajno objavo prispevkov v enem (navadno zelo zajetnem) zborniku z agilnejšimi in za knjižni trg mam- Ijivejšimi tematsko-monografskimi zvezki, posvečenimi posameynim od sedmih tematskih sklopov. Kot prvi je izšel zvezek s prispevki o prebivalstvu hribovitih ob­ močij, ki sta ga uredila zgodovinarja A. Fornasin in A. Zannini z videmske in beneške univerze. Delo se sicer ne dotika neposredno našega gorskega oziroma hribo­ vitega prostora, nanj pa je vredno opozoriti, ker so podobne študije pri nas v močnem zaostanku in ostaja naš hriboviti svet z vidika teh specifik pretežno nepo­ znan in s tem izključen iz mednarodnih debatnih forumov o teh problemih. Vedenje o zgodovini prebivalstva in družbenih skup­ nosti v hribovitem svetu, kot zelo specifičnem in svoj­ skem bivalnem okolju, je namreč v zadnjih nekaj de­ setletjih zabeležilo pomemben napredek, ne samo na demografskem področju, ampak z vseh vidikov člove­ kovega življenja in delovanja zgodovini. K temu so pri­ pomogle razne stroke, od arheologije, geografije, druž­ bene in gospodarske zgodovine ter etnologije do nara­ voslovnih znanosti, sociologije, antropologije in ne na­ zadnje historične demografije, ki ima v navezi z ome­ njenimi vedami velike zasluge za razvijanje inovativnih pristopov in dojemanja značilnosti hribovskega življe­ nja. Prav vzajemno delovanje strok z združevanjem metodoloških ter vsebinskih znanj je pomenilo pred­ postavko tolikšnega uspeha. Historični demografi pa so pri tem zopet ugotovili, poleg novih aplikativnih poten­ cialov, tudi in predvsem interdisciplinarno "odvisnost" svoje stroke, ki se ne more dokopati do pravih dognanj, ne da bi upoštevala znanja drugih ved in umeščala svoje analize v širši tematski kontekst. Tem konceptnim in metodološkim vprašanjem je posvečeno tudi zajetno predstavitveno poglavje zbor­ nika, v katerem urednika opozarjata na konjunkturni pomen leta 2000, ki je obrodilo izredno bero mogorafij, temelječih na multidiscipiinamem pristopu k historični demografiji in preučevanju zgodovine gorskih družbe­ nih skupnosti. V 25 letih razvoja je ta pristop ovrgel marsikatero napačno prepričanje o zgodovini hribovitih območij, na primer predstavo o obstoju "tradicionalne", arhaične družbe in tezo o nerazvitem in preobljudenem svetu, nekakšni "tovarni prebivalstva" za potrebe mest in drugih središč gospodarskega razvoja, ki jo je izobli­ koval sam Fernand Braudel. Hkrati je ta pristop utemeljil hipotezo o "umirjenejšem" demografskem sistemu z re­ lativno nizko rodnostjo in smrtnostjo v primerjavi z viso­ kim demografskim pritiskom, ki je sočasno označeval vsa druga okolja, in o osrednji vlogi nupcialnosti pri uravnavanju demografskega ravnovesja. Revidirano je bilo nadalje pojmovanje mobilnosti, ki je ni mogoče enačiti z odhajanjem "odvečnega" prebivalstva, temveč se je ujemala z izpiljenimi gospodarskimi strategijami, zajemala med najsposonejšimi in najpodjetnejšimi seg­ menti prebivalstva, se navezovala na poklicno spe­ cializacijo in ostajala večinoma zvesta začasnim obli­ kam. Izničena je bila ne nazadnje stereotipna podoba gorskega človeka kot primitivnega in nekultiviranega nerodneža, kakršnega je od 18. stoletja dalje ustvarila meščanska kulturna miselnost. Resnici na ljubo - ugotavljata avtorja - so najnovejše študije glede migracijske tipologije pokazale potrebo po relativizaciji teze o visoki poklicni specializaciji in nekakšnem aristokratskem statusu gorskih migrantov, saj 190 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 1 POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E RECENSIONI/REPORTS AND REVIEVVS, 183-213 je k taki "deformaciji" pripomogla večja razpoložljivost dokumentarnih virov, nanašajočih se na elitne skupine (npr. trgovce). Dejansko so selitve množično zajemale pripadnike nižjih družbenih slojev, kar pa še vedno ne izključuje določene poklicne specializacije in dejstva, da je bil izseljenski korak po eni strani posledica "premišljene" strategije in ne pasivnega ravnanja, po drugi pa v mnogih primerih tudi "usoda poraženih", ki so bili podvrženi push-pull faktorjem in proletarizaciji. Te različne oblike so med sabo sobivale, in to pogo­ stokrat na zelo ozkih območjih, kot nam navsezadnje pričajo tudi slovenski primeri (Rezija, Nadiške doline). Ta diferenciacija se pokaže, ko razširimo raziskovanje v kraje priseljevanja, zlasti v velika mesta, kot npr. Be­ netke, kamor so se usmerjali selitveni tokovi iz beneških Alp. Pogodbe za najemanje pomočnikov in delovne sile nasploh kot tudi druga dokumentacija, vse do Zlate knjige beneškega plemstva, osvetljujejo poklicna pod­ ročja, povezana s priseljevanjem z gorskega sveta, in poti, ki so številne "hribovce" pripeljale do take in dru­ gačne poklicne "kariere" ter družbenega statusa. Iz tega se znova kažeta "omejenost" preučevanja selitvenega pojava samo na območju izseljevanja oziroma pri­ seljevanja in potreba po povezovanju/združevanju obeh perspektiv. Glede demografskih vprašanj so študije zadnjih 25 let spodnesle teorijo, po kateri naj bi v predin­ dustrijskem obdobju v hribovitem svetu prevladovala kot drugod velika "disperzija" človeških življenj kot po­ sledica visoke rodnosti in visoke umrljivosti. Sistema- tičnejša monitoraža alpskega prostora je namreč po­ kazala dvoje: vsaj od 18. stoletja sta bili tu rodnost in smrtnost občutljivo nižji kot v ravninskem svetu, umr­ ljivost in nadmorska višina pa si stojita v obratno so­ razmerni korelaciji. Avtorja vsekakor svarita pred shematičnimi in posplošenimi interpretacijami v tem smislu, saj ostaja še veliko vprašanj odprtih, predvsem konceptualnega značaja. Kje je na primer meja med nizko in visoko rodnostjo oziroma smrtnostjo, se pravi meja med demografskim sistemom "nizkega" in "viso­ kega pritiska"; desetine in desetine case studies je resda dokazalo razliko v stopnji naravnih demografskih dejav­ nikov v hribovitem svetu v primerjavi z nižinskim, kot tudi korelacijo demografskega ravnovesja z nupciai- nostjo. Upoštevati pa je treba, da so na značaj nup- cialnosti (npr. na gibljivost starosti ob poroki) lahko vplivali gospodarski in drugi faktorji ter izbire (predvsem migracije), zaradi česar v mnogih primerih nupcialnosti ni mogoče obravnavati v homeostatičnem smislu (kot "inštrument" za vzdrževanje ravnovesja med številom prebivalstva in razpoložljivimi življenjskimi viri). Iz tega izhaja, da je demografski sistem nekaj zelo kompleks­ nega in tesno povezanega, bolj kot s samo nupcial- nostjo, z razmerjem med gospodarskimi resursi, načini uporabe delovne sile ter organizacijo kmečke družine. Študije, ki so v zadnjih desetletjih toliko pripomogle k vedenju o gorskih skupnostih, so se osredotočale na opazovanje in razumevanje demografije gorskega okolja v ekološkem smislu, to je v smislu ravnovesja med šte­ vilom (in potrebami) prebivalstva ter omejenimi krajev­ nimi resursi. Od tod poudarek na "krhkosti" sistema. Ne smemo pa pozabiti, da je alpski svet v obdobju 1500- 1900 vendarle potrojil svoje prebivalstvo. To je poveza­ no tudi z razširitvijo izkoriščanja površin in torej po­ trebo po ovrednotenju pomena tradicionalnih gospodar­ skih dejavnosti gorske družbe: poljedelstva, živinoreje in gozdarstva. Vprašati se je treba, v kolikšni meri so te dejavnosti prispevale k rasti števila prebivalstva, in hkrati, v kolikšni meri je bila rast odvisna od drugih, pridobitniških gospodarskih oblik, ne pozabljajoč, da je bila zaradi naravnih danosti hribovska družba dejansko manj zaposlena z agrarnimi dejavnostmi kot nižinska. Poleg pridobitništva, povezanega s selitvami, so bili relativno bolj razširjeni rokodelstvo, trgovina, prevoz­ ništvo oziroma tovorništvo, posredništvo in celo svo­ bodni poklici. Pomembno področje alpskih študij predstavlja tudi problematika družine in znotraj nje, v funkciji demo­ grafskih vprašanj, pojava teritorialne in sorodstvene en- do- in eksogamije, ki sta tako značilna za t.i. zaprte ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 1 POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E RECENSIONI/REPORTS AND REVIEVVS, 183-213 skupnosti. Tudi na tem področju je bilo dosti nareje­ nega, mnogo vprašanj pa ostaja še vedno odprtih. To področje - naglašata avtorja - se mora še najbolj iz­ ogibati ozke samoreferenčne perspektive in se odpreti najširši paleti vedenj, izhajajočih iz preučevanja gor­ skega družbenega okolja. Upoštevati mora doneske gos­ podarske zgodovine, raziskav o sistemih dedovanja, zgodovinsko-antropološke analize in ne nazadnje hi- storičnodemografskih izsledkov ter interpretacijskih mo­ delov. Na koncu se avtorja ustavljata še ob demografski problematiki v prvi polovici 19. stoletja, ko doseže medsebojna povezanost med demografskim sistemom, selitvenim pojavom in razvojem tradicionalne gorske agrarno-pašniško-gozdarske ekonomije svoj višek. To je tudi najmanj osvetljeno obdobje v italijanski demo­ grafski zgodovini in hkrati zelo pomembno, saj so v njem nastale predpostavke bodoče demografske tran­ zicije in industrializacije. Tudi glede tega obdobja se v zvezi z gorskimi skupnostmi postavlja cela vrsta ne­ rešenih problemov in protislovij, ki jih bo treba raz­ vozlati. Eden je na primer padanje smrtnosti, povezano s hipotetičnim izboljšanjem življenjskih standardov v nekaterih predelih Karnije, v času, ki mu zgodovinopisje sicer pripisuje splošno izredno poslabšanje življenjskih razmer najštevilčnejših družbenih slojev, ki so se kot še nikoli prej zatekli k izseljenski socialni varovalki. Mnogim od nakazanih vprašanj so na osnovi posa­ meznih primerov in z različnimi metodološkimi ter kon­ ceptualnimi pristopi posvečeni preostali prispevki v zborniku. Renzo Paolo Corritore piše o razlikah v demografskem razvoju v Varesottu in severnem delu milanskega teritorija od srede 18. do začetkov in- drustrializacije v sedemdesetih letih 19. stoletja, pri če­ mer podrobneje sledi tudi razvoju demografske statistike od prvega uradnega splošnega štetja leta 1751 dalje. Giorgio Maggi analizira razmerja med prebivalstvom in gospodarskimi resursi v novoveški Valsassini s poseb­ nimi poudarki na dinamiki demografskega razvoja in njenih naravnih ter socialnih faktorjih. Paola Gueresi, Fosca Martuzzi Veronesi in Davide Valenini obrav­ navajo poročna obnašanja v tridentinski dolini Rabbi v 400-letnem obdobju od srede 16. do srede 20. stoletja. Zanimiva je za nas razprava Dolores Catelan o prebi­ valstvu vzhodnih Alp v luči beneškega popisa iz leta 1766. Ta vir vsebuje tudi podatke za del našega pri­ morskega prostora, ki je tisti čas spadal pod Beneško republiko. Raziskovalka pa je svojo pozornost omejila le na gorska območja in zajela v pretres le območja Karnije, Cadoreja ter Železne doline (Canal del Ferro). Elisabetta Navarra pa analizira razmerja med demo­ grafskim obnašanjem in družbeno-gospodarsko organi­ zacijo nemških otokov Sappade in Saurisa v vzhodnih italijanskih Alpah v 18. in 19. stoletju. S problematiko demografske tranzicije se ukvarja Daniela Marino in sicer na primeru karnijskega naselja Treppo Carnico od tridesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne, med­ tem ko se Paola Pizzetti, Enzo Lucchetti in Lamberto Soliani spoprijemajo s "krizo" hribovitega območja Parme od 16. do 20. stoletja. Zbornik zaključuje Lucilla Briganti s prispevkom o razvoju izseljenskega pojava v 19. in 20. stoletju na območju Lucce v Toskani. Aleksej Kalc Carlo Marco Bel fanti: MESTI ERI E FORESTIERI. Immigrazione ed economia urbana a Mantova fra Sei e Settecento. Milano, Franco Angeli, 1994, 130 str. Zgodovina mest je že dolga desetletja v središču pozornosti mednarodne historiografije in predstavlja pravzaprav eno od velikih tematskih področij zgodo­ vinskega preučevanja. V tem kontekstu predstavlja predindustrijsko mesto ali bolje mesto iz časa starega družbenega reda posebno poglavje. Zgodovinarji so skušali to mesto opredeljevati glede na demografske, institucionalne in družbene konotacije, z vidika gospo­ darskih dejavnosti, razmerij s podeželjem in vrste drugih posebnosti. Ena od značilnosti mest starega družbenega reda so bile tudi velike epidemije in narasla smrtnost, ki pa kljub zdesetkanem prebivalstvu niso nikoli do konca ogrozile mestnih struktur in najrazličnejših konotacij, saj je bilo v tem smislu mesto dokaj čvrst organizem. V relativno kratkem času je bilo sposobno preboleti udarce, obnoviti družbeno in gospodarsko tkivo, zapol­ niti strukturne vrzeli, zašiti raztrgano organizacijsko in institucionalno vezivo. Temu je pripomoglo priselje­ vanje novega prebivalstva, ki je bilo zaradi nespo­ sobnosti demografskega samoobnavljanja urbanih skup­ nosti strukturni dejavnik mestnega razvoja in samega preživetja. Vprašanje doseljevanja z demografskega, gospodarskega in pravnega vidika je tudi tema Belfantijeve študije o Mantovi, ki jo je v letih 1629-30 prizadela strahovita epidemija kuge. Raziskave se je avtor lotil z namenom, da bi spoznal mehanizme pri­ seljenskega priliva in demografske obnove mesta, odprl pa se mu je širši pogled na priseljevanje in na pri­ seljenske skupnosti kot poseben družbeni svet, ki mu zgodovina mest pogostokrat ne posveti zadostne po­ zornosti. Možnost za tak kvalitetni skok so se skrivale v še ne izrabljenih in navidezno nezanimivih dokumentarnih virih. To so razne vrste serijskega gradiva, ki nudijo v medsebojni kombinaciji vpogled v razne življenjske faze priseljencev. Belfanti je tako izpostavil položaj in najrazličnejše značilnosti tujcev, od demografskih in gospodarskih, do socialnih struktur in pravnega polo­ žaja, odnosov z meščani, strategij vključevanja in pri­ lagajanja mestnemu okolju. Glede na uporabnost in povednost, ki jo je nekoliko nepričakovano pokazala 192