VPLIV VKLJUČEVANJA V EVROPKO UNIJO NA GOSPODARJENJE V SLOVENSKIH PODJETJIH
O vključevanju v evropsko unijo
Evropska unija je pred vrati. Podpisali smo pridružitveni sporazum in že pomladi letošnjega leta se bo tudi formalno začel postopek pogajanj za pristop v polnopravno članstvo. Problemov, ki so povezani z vključevanjem v Unijo, je veliko. Gre za drugačno širitev Unije od dosedanjih. Vstopilo naj bi večje število držav, ki so po pravilu vse ekonomsko, vsaj če to merimo z običajno uporabljenim sintetičnim kazalcem bruto domačega proizvcKia na prebivalca, manj razvite od najmanj razvite članice Unije. Proces, pa tudi postopek priključevanja, se bo zato moral razlikovati od denimo .slednjega, ko je Unija v svojo sredo sprejela tri razvita tržna gospodarstva - Avstijo, Švedsko in Finsko. Sposobnost preživeli na ekonomskem področju lx> .seveda za drž;ive prihajajočega vala ključnega pomena. Tega se, vsaj pričakovati je tako, zavedajo tudi članice Unije. Ko držaiva postane polnopravna članica, potem so njeni enkonom.ski problemi skupni problemi	^ 7
Unije. RazunJjivo je torej, da bo kljub dejstvu, da je končna odločitev vendarle poli-	-
tične narave, raven razvitosti gospodarstva in njena s|x>sobnost, da se vključi v enotni trg in (kasneje) v monetarno unijo, ključnega pomena. Stabilnost gospodarstva, spo.sobnost ustreznega prestrukturiranja, pripravljenost in sposobnost ekonomske politike, da to uresniči, bo torej v sredi.šču priključirvenih kriterijev, dolgotrajnih pogajanj in tekočega spremljanja uresničevanja dogovorjenih sprememb. Zato je prav vprašanje razvoja gospodarstva in pričakovanih |x>sledic nujnih sprememb, osrednje priključitveno vprašanje. Vse, predvsem pa nas, ki se priključujemo novemu skupnemu gospodarskemu prostoru in bomo v njem tudi živeli, pa seveda najbolj zanima odgovor na vprašanje, če nas čakajo boljši ali slabši časi.
O stroških in koristih vključevanja v Evropsko unijo
Razlogi za vključitev v Unijo so politični, varnostni, kulturni in ekonomski. Pričakuje se, da naj bi razširitev Unije utrdila mir in varnost v Evropi, olx}gatiia z;i-kladnico evropske kulturne raznovrstnosti ter povečala obseg skupnega trga. V pričujočem prispevku se bomo osredotočili le na slednje, to je ekonomske razloge in posledice vključevanja v Unijo. Kljub temu, da ekonomski razlogi morda za samo odločitev celo niso najpomembnejši, pa jim je nedvomno potrebno posvetiti pozornost, saj bodo nedvonuio pomembno vplivali na blagostanje države in njenih prebivalcev.
• /Jr Janez 1'oloCmk. indja Vratla KS za nuUnnekommske analize tu razvoj
Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (Potočnik J., Senjur M, Stiblar F. 1995) predvideva, da bo gospodarski razvoj dosežen z uveljavitvijo tržnega gospodarstva, zasnovanega na privatni lastnini. Kot izliodiščni cilj opredeljuje usposobitev slovenskega gospodarstva za uspešno soočenje z izzivi, ki nas čakajo. Slovenija si je v strategiji svojega gospodarskega razvoja zadala štiri ključne razvojne cilje:
-	hitrejšo gos/)odarsko rast z razvojuim dohitevonjcm mznitih evropskih držat/,
-	i>ečjo koukurcnčnost sloimiskega gospodarstva,
-	rkljiičetranje v etfropske integracije in
-	trajno obstojnost gospodarskega razDoja z okoljskega, socialnega in nacionalno-kiiltiirnega vidika.
Dokument, ki je bil pripravljen na temelju prispevkov dobršnega dela slovenske makroekonomske stroke, je sprejela tudi vlada, z njim pa se je seznanil in ga podprl tudi slovenski parlament. Slovenija se je tako odločila postati razvito tržno gospodarstvo zahodnoevropskega tipa. Približevanje Evropski uniji je torej le tista pot, s katero bo omenjeni razvojni cilj najlažje dosegla, vključitev vanjo pa potrditev uspešno opravljenih nalog. To potrjujejo tudi strokovne analize, ki so bile narejene ob pripravi Zunanje ekonomske strategije Slovenije (Bobek V., Potočnik J.. Ravbar V., Roječ M., Stanovnik P, Stiblar F. 1996), ki so primerjale možne alternativne poti razvoja Slovenije. Razumevanje tega je ključno. Velika večina nalog, reform in potrebnega prestrukturiranja gospodarstva je torej predvsem posledica |X)trebe po doseganju tako opredeljenega cilja in ne neposredno vkjlučevanja v EU. Med njimi npr prestrukturiranje v podjetniškem sektorju, davčna reforma, reforma socialnega sistema, kjer je osrednji del tisti, ki se nanaša na IX)kojnin.ski sistem, reforma finančnega .sektorja, liberalizacija cen, liberaliz;icija. regulacija ter delna privatizacija na področju javnih gospodarskih služb itd. Lahko bi rekli, kar vse ključne reforme in njihove posledice so nujne predvsem zato, ker želimo postati razvito tržno gospodarstvo. Seveda je tako tudi s stroški, ki so povezani z njimi. Povezovanje (nadaljevanja) ključtiih reform z vključevanjem v EU torej ni najbolj na mestu. Dejstvo je sicer, da je omenjene procese potrebno zaradi pridružitvenih teženj pospešiti, sama njihova izvedba pa nikoli ni bila neposredno povezana z željo ali zahtevo Unije, ampak je bila predvsem posledica naših odločitev. Članstvo v Uniji je tako le neke vrste priznanje, da je bil proces uspešno izveden. Ali je pospešitev nekaterih ključnih reform, ki so po splošni, tako domači kot tudi mednarodni oceni v zadnji letih nekoliko zastale, dobra, je seveda stvar presoje. Boleči, a nujni procesi naletijo vedno na hujše odpore, tako pri tistih, ki so v njih resnično prizadeti, kot tudi pri tistih, ki z njimi izgubljajo svoje dobljene privilegije. In slednji so seveda v svoji vlogi pomembnejši. Izhodišče, da je ključna naloga prehod slovenskega gospodarstva v razvito tržno obliko zahodnoevropskega lipa, je bilo osnovno vodilo tudi pri pripravljanju (pred)pristopne strategije naše države k EU. Ko torej govorimo o stroških, deloma pa tudi o koristih vključevanja v EU, jc torej potrebno najprej razjasniti, da večina desedanjih, pa tudi Ijodočih težavnih in bolečih procesov, ni neposredno povezanih s samim procesom vključevanja v EU.
Poleg problemov, povezanih s preiioclom v razvito tržno gospodartsvo (zahocl-noKTvropskega tipa), se naše gospodarstvo sooča tudi s problemi, ki so lastni evropskim gospodarstvom nasploh. Slednja v večji meri k{)t ameriška in vzhodnoazijska gospo<larstva temeljijo na poudarjeni socialno-tržni komponenti, ki je sicer verjetno tlolgoročno razvojno gledano edina zdržna, prijazna in humana, a slabi konkurenčnost celotnega evrop.skega prostora. Zaradi visoke cene delovne sile so prizadete številne delovno intenzivne tlejavnosti. Posledica je naraščajoča ali vsaj zaskrbljujoče visoka nezaposlenost. Tudi obstoječe tehnološke tendencc i>oveče-vanju za(X).slovanja niso najbolj naklonjene. Slovensko gos|X)darstvo ni imuno na omenjene probleme, saj je precejšen del tradicionalnih dejavnosti industrije delovno intenziven. Če temu dodamo še potrelx) po prestrukturiranju v lx)lj tržno naravnana |X>djctja nasploh in po nadomeščanju izgubljenih notranjih trgov bivše skupne drž;ive, je razlogov za zaskrbljenost dovolj. Tudi ta problematika ni neposredno povezana z vključevanjem v EU, kljub temu pa pomebno vpliva na gospodarske dosežke in z njimi povezane probleme.
Stroškov, o koristih bi veljalo nekoliko natančneje razmisliti, ki so neposredno povezani z vključevanjem v Unijo, torej ni lahko identificirati, pa tudi prav veliki niso, v kolikor jih primerjamo z vsemi stroški prehoda v konkurenčno obliko gospodarstva. Povsem jasno določljivi so le v primerih, ko gre za naloge, ki so povezane s samim vključevanjem. Vsaj začasno, verjetno pa tudi dolgoročneje, bo povečano administriranje zahtevalo večjo državno upravo, prilagajanje standar-	iq
dov, zakonodaje ipd.
O pričakovanih ekonomskih posledicah
Ekonomske posledice vključevanja v Unijo je mogoče sistemizirati na več načinov. Najobičajnejše so delitve na kvalitativno predvidljive in kvantitativno izmerljive posledice, na kratkoročne in dolgoročne posledice priključitve, doslej vsebinsko najbogatejša in najcelovitejša pa je delitev, ki je bila uporabljena pri pripravi ekonomskega in socialnega dela pristopne strategije Slovenije k EU (Strmšnik I. 1997). V omenjenem dokumentu so pričakovani učinki integracije razdeljeni na zunanjetrgovinske posledice integracije, na učinke na blagostanje in gospodarsko rast, na sektorske makroekonomske učinke ter na proračunske učinke. Prikaz bi bilo morda smiselno prilagodili tako, da bi iz analiziranih učinkov dodatno oblikovali dve vsebinsko smiselni skupini. Tako bi v prvo skupino lahko uvrstili vse v.sebinsko ožje in problemsko specifične učinke vključevanja (zunanjetrgovinske, proračvinske, ter ostale učinke, ki vplivajo na blagostanje - učinek |X)nudbe, odpravo carinskih formalnosti, liberalizacijo trga javnih naročil, liberalizacijo finančnih storitev in kapitalskih tokov), v drugo pa tiste, ki posledice vključevanja iz različnih zornih kolov {X)skušajo analizirati čimbolj celovito (.skupne učinke na gosjx)darsko rast, sektorske, regionalne ipd.). Posamezni od naštetih pogledov na pričakovane učinke se seveda deloma med seboj prekrivajo, kar |)a je razumljivo. Upoštevajoč različne jKJudarke analize, je na isto vprašanje učinkov vključevanja pač mogoče odgovoriti z različnih vidikov.
Skupni imenovalec vseh annliz, ki temeljijo na teoretičnih, torej kvalitativno opredeljenih predvidevanjih, je zaključek, da bodo posledice vključitve v Evropsko unijo za slovensko gospotlarstvo ugodne. V eni od prvih takih analiz je prof. Mencinger (Mencinger J. 1995) razdelil pračakovane učinke na ti.ste, ki jih lahko pričakujejo nove članice (vzhodnoevropske države) in druge, ki naj bi jih ubčutile obstoječe članice (z;ihodnoevropskc države). Vzhodnoevropske države po njegovem mnenju lahko pričakujejo ugodne učinke predvsem kot i^jsledico liberalizacije trgovine, integracije v večji ekonomski prostor, svolx>dnega pretoka kapitala ter boljše koordinacije ekonomskih |X)litik. Pričakuje tudi, da bi bili strukturni problemi integracije za Slovenijo relativno majhni. Nič pretirano dobrega pa naj se ne bi obetalo obstoječim članicam. Pridobile botlo relativno majhne trge (razen Poljske), pričakujejo lahko večje migracijske pritiske in potrebo po močnem povečanju obstoječega proračuna Unije. Za te države, tako zaključuje, zato ni pomembnejših ekonomskih razlogov, ki bi vz|X)dbujali razširitev Unije.
Eno najcelovitejših in najbolj preglednih kvalitativnih analiz je bila narejana ob pripravi Strategije ekonomskih odnosov s tujino (Svetličič M. 1996). Prof. Svetličič jc v njej opozoril na nekatere ključne vidike, ki jih, ko analiziran^o po.sledice vključevanja, ne smemo zanemariti. Opozoril je na razliko med posledicami za ekonomske subjekte, ki na eni strani nastopajo v vlogi proizvajalcev, na drugi pa kot potrošniki. Posledice procesa vključevanja bodo (so) za potrošnike kaj hitro ugodne. Večja konkurenca na domačem trgu pomeni možnost večje izbire in boljšega zadovoljevanja njihovih potreb. Večja konkurenca pa seveda [»meni tudi trše pogoje za proizvajalce in s tem soočenje z bolečimi procesi prestrukturiranja. Opozoril je tudi, da dejstvo, da bo gospodarstvo kot celota pridobilo, šc ne pomeni da bodo z integracijo pridobila prav vsa podjetja in da možnih učinkov integracije ni mogoče analizirati brez upoštevanja konkretne ekonom.ske politike. Predstavil jc tudi rezultate analize narejene s pomočjo Porterjevega diamanta konkurenčnih prednosti, ki pričajo, da je prav na vseh njegovih brušenih površinah (proizvodni faktorji, pogoji |x>vpraševanja, industrijske po^ziive ter strateško planiranje in konkurenca) mogoče za slovensko gospodarstvo pričakovati ugodne učinke.
Doslej narejene kvantitativne analize posledic približevanja (tvidi vključirve) Slovenije v Unijo so redke, kar je razumljivo. Razlogov je več. Izdelave modelov, s pomočjo katerih je posledice mogoče najbolje oceniti, so zahtevno in zamudno delo. Takih, ki bi temeljili izračune na parametrih ocenjenih iz dolgoletnih povprečij, zaradi mladosti slovenske države še nimamo prev veliko. Nekaj izračunov je bilo tako narejenih le z modelom splošnega ravnotežja, temelječim na matriki družbenih računov (Potočnik, J. 1997, Majcen B. in Potočnik J. 1996, Potočnik J. 1996) in Hazaldine - Docknerjevim GE mo<lclom (Damijan J. P. in Caf D. 1995). O rezultatih pr\'ega podrobje pri prikazu analize .sektorskih posledic vključevanja, na tem mestu pa le na kratko o izračunih, dobljenih s slednjim. Avtorja ugotavljata, da je v odvisnosti od stopnje konkurence ob uvedbi nove carinske tarife (ta je že v veljavi) pričakovati pozitivni učinek, ki naj bi se kazal v rasti bruto domačega proizvoda med 0 .3% in 2.3%, ugodne naj bi bile tudi posledice uveljavitve asociacijskega sporazuma (med 2.4% in 2.7%) in |x>sledice
vključitve (med 0.3% in 3-7%). Skupni učinki, za katere avtorja menita, da so spodnja meja možnih učinkov na niven blaginje države, naj bi se tako, v odvisnosti od stopnje konkurence, gibali med 3-0% in 8.7%. Zadnje kvantitativne ocene se nanašajo na proračunske posledice (StrmSnik I. 1997) in tudi o teh več v nadaljevanju.
Tudi druga delitev, ki smo jo uvodoma omenili med možnimi pristopi k analizi, to je delitev na kmikoročne in dolgoročne posledice vključitve, je opi.sana v že omenjeni analizi prof. Svetličiča. Tako naj bi se .statični, to je predvsem kratkoročni učinki, uresničevali skozi povečanje količine in razpršenosti mednarodne menjave. Za Slovenijo je značiltio, da je sedanja raven uvoznih dajatev že dokaj nizka, ugodne pa so tudi podedovane obstoječe izvozne kvote. Večjih pozitivnih učinkov iz tega naslova tako ni mogoče pričakovati. Zato pa je pričakovati ugodnejše dinamične učinke, ki pa so dolgoročnejši. Ti se uresničujejo predvsem skozi izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, povečevanje notranjega trga in trgov nasploh, skozi ekonomije obsega in povečanje investicijskega akceleratorja (tako navznoter kot tudi navzven usmerjenih investicij).
Najcelovitejši pregled dosedanjega dela je predstavljen v že omenjenem prispevku v ekonomskem in socialnem delu pristopne strategije Slovenije. Pripravo stategije je usklajeval Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Posledice so analizirane in prikazane po posameznih vsebinskih .sklopih. V nadaljevanju so, kot je bilo že pojasnjeno, v nekoliko modificirani obliki si,stemizirane in [Jovzete ključne ugotovitve.
Ekonomsko globalizacijo in regionalno integracijo, ki sta v jedru zunanjetrgovinskih posledic vključitve, zaznamuje stalno zniževanje trgovinskih ovir. Pričakuje se, da bo to razvitejšim državam prineslo še večje blagostanje, državam, ki jim sledijo, pa preko neoviranega pretoka tehnolgije, kapitala in znanja dvig ravni produktivnosti, gospodarske aktivnosti ter razvitosti. Za majhne ekonomije, kot je slovenska, je pomen mednarodne trgovine še toliko večji. Slovenija je podpisala A.sociacijski sporazum z EU, Sporazum o prosti trgovini z EFTA in CEFTA ter vrsto dvostranskih sporazumov o prosti trgovini. Sprazuma z EU in EFFA sla asimetrična. Takoj ukinjata njihove carinske tarife na večino industijskega blaga uvoženega iz Slovenije, pri Sloveniji pa predvidevata postopno zmanj.ševanje dajatev do leta 2001. Slovenija že danes veliko izvaža prav v države EU. Večina geografskega prestrukturiranja po izgubi bivših jugoslovanskih trgov je bilo tako že opravljenega. Večjih učinkov, ki bi izhajali iz klasične teorije carinske imije in preusmerjanja izvoznih tokov /jto ni mogoče pričakovati.
Efektivna carinska zaščita, ki je najpogostejše uporabljeno merilo za.ščite domačih proizvajalcev, ni odvisna le od nominalne zaščite, ampak tudi od tehničnih koeficientov v reprodukcijski porabi in ravni carinskih dajatev za inpute. Njeno znižanje je bilo za slovenska podjetja večinoma že opravljeno v bivši Jugoslaviji in v prvih njesecih neodvisnosti. Tako je leta 1986 znašala Se 53 0%, leta 1993 pa le še 7.03%. Proizvajalci so se z glavnim šokom zimanjetrgovinske liberalizacije in s preusmeritvijo iz domačega na mednarodne trge tako že soočili. Nadaljna liberalizacija predvideva znižanje za.ščite na stopnjo 5 85 do leta 2001. V |5ovprečju proizvajalcev zaostrovanje konkurenčnosti, ki izhaja iz nadaljne liberalizacije, ne bo več
21
lauez POTOČNIK
močneje prizadelo. Ob tem pa je potrebno poudariti, da se je v letih liberaliz;icije pri podjetjih dramatično zožil tudi njihov manevrski prostor. Uspešnost njihovega poslovanja je v pogojih mechiarcKlnega prepiha odvisna že od manjših stroškovnih premikov, tako da tudi učinkov nadaljnega zniževanja efektivne carinskc zaščite ne gre podcenjevati.
Slovensko gospo<larstvo lahko pričakuje, da bodo z vključitvijo v EU odpadle sedanje necarinske trgovinske ovire za naš izvoz v Unijo. Danes namreč več kot polovico slovenskega izvoza spada v skupino t.i. občutljivih proizvodov, ki so izvzeti iz liberalizacije po asociacijskem sporazumu (Gross D., Vandille G. 1995). Poleg tega asociacijski sporazum daje EU široko diskrecijsko pravico za uporabo anti-tlumpinSkih ukrepov. Vsebuje tudi zelo striktno določilo glede vsebnosti blaga iz tretjih držav v izvozu Slovenije v EU, kar močno destimulira razvoj poslov. Ohranjanje teh omejitev je s strani EU razumljivo le v povezavi s problematiko pričakovane širitve, saj tlelež t.i. občutljivih proizvodov v uvozu iz Slovenije ne presega sorodnih tleležev južneje ležečih članic EU.
Analize dosedanjih širitev Unije kažejo, da je bil učinek ustvarjanja trgovine (trade creation). razen za trgovino s kmetijskimi proizvotli, mnogo pomembnejši od učinka odvračanja trgovine (trade diversion). Tako je regionalna integracija v EU, razen izjem (npr Grčije), praviloma vodila v povečanje obsega trgovine in s tem ustvarjala |X)goje za večjo gospodarsko rast.
Tudi proračunski učinki pomembno vplivajo na gospodarstva članic Unije. Unija je namreč zasnovana kot .socialno uravnotežena skupnost držav, ki kmetijske proizvajalce varuje pred včasih pretiranimi neželjenimi tržnimi priti.ski in |X)dpira razvojno zaostale regije. Tako je bil neto proračunski priliv leta 1995 največji v Grčiji (merjeno v % BDP 4.4%). nato v Portugalski (3.2% BDP) in v Španiji (1.6% BDP). Za Slovenijo so bili proračunski učinki prvič resneje analizirani šele pred kratkim (Strmšnik I. 1997). Pričakov-ani neto učinek vključitve Slovenije v EU bo zanesljivo [»zitiven. Slovenija je manj razvita od .sedanjih članic Unije in bo v obdobju t.i. Nove finančne peraspektive 2000-2006, ki jo je v okviru Agende 2000 objavila Evropska komisija, še v celoti izpolnjevala zahtevane pogoje za koriščenje pomoči strukturnih in kohezivnega .sklada EU. V omenjenem dokumentu je komisija določila, da naj bi bil tudi v botloče proračun merjen v % BDP nespremenjen (1.27% BDP držav EU), opredelila pa je tudi zgornji možni limit za koriščenje pomoči iz proračuna Unije v višini 4% BDP posamezne države članice. Določilo naj bi veljalo tako za sedanje kot tudi za bodoče članice Unije. Neto priliv finančnih sredstev gre pričakovati tudi iz naslova uveljavitve skupne kmetijske politike. Spremembe, ki jih predvideva Agenda 2000 resda predvidevajo zmanjšanje sredstev za ta namen (prihranek v višini okoli 3.6 milijarde ECU letno), vendar naj bi bila bodoča skupna kmetijska politika Sloveniji bolj naklonjena od obstoječe rešitve. Obstoječa kmetijska politika temelji na subvencioniranju cen, v bodoče pa naj bi se uresničevala s subvencioniranjem dohodkov kmetov. V praksi to pomeni, da naj ne bi več subvencionirali tistih kmetij, ki se lahko same preživljajo, to pa so praviloma večje kmetije. Ker je ključni problem slovenskega kmetijstva prav razdrobljenost |X)sesti, je taka rešitev za Slovenijo ugodna. Slovenija naj bi po oceni iz proračuna Unije prejemala od 1 dol.3 miljarde ECU (cene 1997), kar
je okoli 4% ocenjenega BDP v tem letu. Prispevek Slovenije v proračun Unije na osnovi davka na dodano vrednost in bruto domačega proizvoda naj bi bil enak deležu slovenskega BDP v skupnem BDP Unije, to je okoli 0.3%. Na tej osnovi izračunani prispevek Slovenije v letu 2005 zn:iSa okoli 330 milijonov ECU (cene 1997), oziroma okoli 1% ocenjenega BDP Slovenije v tem letu. Temu je potrebno dodati še izgubo t.i. tradicionalnih lastnili virov EU (carine in kmetijske uvozne dajatve z;i uvoz iz tretijih držav izven EU) v ocenjeni višini okoli 100 milijonov ECU ali 0.3% BDP. Neto proračunski učinek bi bil za slovensko gospodarstvo torej pozitiven. Projeciran v leto 2005 se giblje med 570 in 870 milijoni ECU, kar približno ustreza ravni okoli dveh odstotkov BDP Slovenije.
Med različnimi dntgtmi učinki, ki vplivajo na blagostanje, so v pristopni strategiji našteti in analizirani učinek ponudbe, učinek odprave carinskih formalnosti, učinek liberalizacije trga javnih naročil ter učinek liberalizacije finančnih storitev in kapitalskih tokov.
Bistvo učinka ponudbe je v povečani konkurenci, ki naj bi izločila neučinkovita podjetja in vodila k prestrukturiranju gospodarstva (kreativna destrukcija). Gre predvsem za izboljšanje tehnične učinkovitosti in optimalnejšo uporabo proizvodnih faktorjev. V evropski predelovalni industriji je to vodilo do kcjncentracije gospodarskih dejavnosti. Najpomembnejši je bil porast v tehnološko intenzivnih industrijah, v industrijah povezanih z javnimi naročili (npr. telekomunikacije), prehrambenih sektorjih in industriji električnih aparatov. Izhajajoč iz rezultatov Eurostatove ankete med EU podjetji (European Commission 1996), so iz lega naslova največ pridobila velika podjetja. Izkušnje uvedbe evropskega notranjega trga kažejo, da je bila večina koristi od (X)globljene integracije pogojena z vlaganji ix)djetij in drž^ive v marketing, raziskovalne in razvojne aktivnosti ter razvoj novih proizvodov in proizvodnih procesov in le malo od samega povečanja obsega obstoječih podjetij in proizvodenj. Ekonomski teoretiki povečanje konkurence, kljub bolečim problemom v praksi, dosledno obravnavajo kot prednost ekonomske integracije, celo več, povečani učinkovitosti praktično vsi avtorji pripisujejo največji |X)men. V Sloveniji bo tako nujno obstoječi sistem različnih navzkrižnih subvencij spremeniti v preglednega, zmanjšati raven subvencij in jih prilagoditi pravilom evropskega notranjega trga. Tako je probleme pričakovati v tistem delu gospodarstva in v tistih podjetjih, ki so z različnimi oblikami zaščitne politike varovana pred tujo konkurenco.
Odprava carinskih formalnosti zmanjšuje stroške zastojev na carinah, stroške administralivnili formalnosti in same carinske službe, obenem pa neposredno vpliva na zmanjšanje števila javnih uslužbencev. V Sloveniji bistvenega prihranka iz tega naslov;! ni prič;ikovati, saj bo naša južna meja postala po vključitvi Slovenije hkrati zunanja meja EU, kjer bo potrebno uvesti predpisano poostreno kontrolo. Na znižanje stroškov podjetij pa naj bi vplivala tudi odprava tržnih omejitev (tehnični predpisi, atesti, dokazila o poreklu blaga ipd.). Kratkoročno pa je zaradi potrebe po vzpostavitvi ustreznih služb in prilagajanja zakonodaje mogoče pričakovati tudi določeno povečanje stroškov.
Liberalizacija trga javnih naročil, kot niislednji od razlogov, vpliva na povečevanje trgovine (substitucija dragih domačih s cenejšimi uvoženimi dobrinami),
Janez POTOČNIK
znižanje cen (preko povečanja konkurence) ima pa iiidi ugoden |jroračiniski učinek.
Liberalizacija finančnih storitev in kapitalskih tokov naj bi prinesla znižanje cen finančnih storitev, tako obrestnih mer kot tudi različnih drugih finančnih storitev. Povezana je tudi z vprašanjem odnosa do neposrednih tujih investicij (FDI). Le-te jKispešujejo uvajanje moderne tehnologije in povečujejo obseg R&D aktivnosti, uvajajo nove menagerske tehnike in znanja ter odpirajo nove z;i|X)slitvene možnosti za visoko izobražene in usposobljene delavce. Povečujejo dostop do novUi trgov in s tem omogočajo povečanje izvoza, pospešujejo integracijo domače proizvodnje s proizvodnjo v bolj razvitih državah, ter pospešujejo privatizacijo in prestrukturiranje celotne ekonomije. FDI so pomemben faktor rasti, še posebaj v gospodarstvih, ki prehajajo v razvilo tržno obliko. V Sloveniji potencial FDI Se ni izkoriščen. Kljub formalni naklonjenosti, se v konkretnih primerih pogosto postopa drugače. Tujim investicijam ni bil po meri tudi sprejeti sistem privatizacije. V večini podjetij namreč prevladujejo notranji lastniki, ki tujemu kapitalu niso naklonjeni. Eden od ciljev Stategije gospodarskega razvoja je bil tudi razpršiti obstoječe, na nekaj drž.av koncentirane menjalne tokove, in diverzifi-cirati tuje investicije na večje število držav, potencialnih tujih investitorjev. Podatki kažejo, da se z zadržanim odnosom do FDI koncentracija slednjih na ključne gospodarske partnerice le Se povečuje. Slovenija je namreč zanimiva predv.sem za tiste (bližnje) investitorje, ki njeno gospodarstvo dobro poznajo in mu zaupajo. Navidezna skrb za zaščito domačega gospodarstva odvisnost torej še poglabja in to predvsem odvisnost od listih, pred katerimi se najbolj želimo zaščititi.
Skupne ličinke vključevanja na gospodarsko rasi so doslej različni avtorji ocenjevali predvsem z uporabo različnih makroekonomskih motlelov. Z modelskim pristopom .se |>oskuš:i kar najbolj celovito zajeti in analizirati možne agregatne učinke na gospodarsko rast. V Cecchinijevem poročilu je bil ob pomoči modela HERMES Ekonomske komisije in INTERLINK modela OECD ocenjen vpliv vzpostavitve enotnega trga. Rezultati kažejo, da naj bi se bruto domači proizvotl v Uniji dolgoročno in kumulativno povečal med 4.3% in 6.4%. Učinke vzpostavitve notranjega trga na evropsko periferijo (Grčijo, Irsko, Španijo in Portugalsko) je ocenila skupina avtorjev (Barry s soavtorji 1996) ob pomoči ekonometričnega modela HERMIN. Pričakovano kumulativno povečanje BDP je najnižje za Španijo (1.55%), sledita Grčija (2.48%) in PortugaLska (2.55%), največ pa naj bi pridobila Irska (2.64%). Podoben model, v pripravo katerega je iz Slovenije vključena tudi skupina zbrana okoli raziskovalcev iz Inštituta za ekonomska raziskovanja in Ekonomske fakultete (Kuzmin F. s soavtorji 1997), bo omogočal ocenjevanje posledic v nekaterih v analizo vključenih pridružitvenih članicah. Učinki razširitve Unije na CEI'rA-5 ter Bolgarijo in Romunijo so bili izračunani z modelom splošnega ravnotežja (Baldwin R.E. s soavtorji 1997). Z razširitvijo naj bi največ pridobile vse evropske regije, največ pa CEFTA-7. Empirične študije, ki so bile narejene za Slovenijo z uporabo makroekonomskih modelov (Potočnik, J. 1997, Majcen B. in Potočnik J. 1996, Potočnik J. 1996, Damijan J. P. in Qif D. 1995). kakor tudi nekatere od dobljenih ocen, smo že omenili. Prav vsi izračuni kažejo, da bodo posledice vključitve v Unijo za gospodarsko rast ugodne in da po svoji jakosti ne
Jamz POTOČNIK
zaostajajo za tistimi, ki jih ugotavljajo mo<lclske simulacijc za druge evropske države. Koristi ne bodo niti trenutne niti enakomerno porazdeljene. Večino lahko pričakujemo .šele dolgoročno, prilagoditveni pritiski pa so že prisotni, tako na sektorski kot tudi na regionalni ravni.
Sektorski učinki priključitve bodo predstavljeni nekoliko podrobneje. Izračimi so narejeni s pomočjo že omenjenega modela splošnega ravnotežja slovenskega gospodarstva (Potočnik J. 1997), ki temelji na matriki družbenih računov za leto 1995 (Ltvrač Ivo s soavtorji 1997). Matrika je razčlenjena na 25 standardnih sektorjev NACE klasifikacije.
Narejene so bile štiri simulacije. Najprej so bile analizirane po.sledice ukinitve uvoznih dajatev za proizvode na listi A (ki hkrati predvideva tudi postopno zmanjševanje uvoznih dajatev, ki so na listi B in C), potem posledice sklenitve pridruženega članstva Slovenije z Evropsko unijo in končno posledice polnopravnega članstva v Evropski uniji. Zadnja simulacija je bila narejena v dveh različicah. Tako simulacija, ki smo jo poimenovali uveljavitev li.ste A, kot tudi simulaciji, ki predpostavljata podpis pridruženega in polnopravnega članstva, upoštevata tudi uveljavitev nove carinske tarife. V modelu se omenjene spremembe neposredno kažejo v prilagajanju carinskih stopenj in drugih uvoznih dajatev. Vse tri spremembe vplivajo na velikost davčnih virov (praviloma na njihovo zmanjšanje). Pri vseh simulacijah, ki bodo opisane v nadaljevanju, je bila z iterativnim postopkom prilagajana velikost javnofinančnega salda (v modelu je njegov približek varčevanje države), za katero je bilo predpostavljeno, da ostaja nespremenjena. Cilj je bil dosežen s prilagajanjem (povečevanjem) davčnih virov. Povečane so bile dajatve pri naftnih derivatih. To je ukrep, po katerem se pri vodenju ekonomske |X)litike tudi dejansko posega.
Uveljavitev liste A (SIMULACIJA I), ki je bila uvedena 1.1. 1997, je prinesla ukinitev uvoznih dajatev za proizvode uvožene iz Evropske imije, ki so na listi A. Hkrati vključuje tudi postopno zmanjšanje (prvi korak je bil opravljen hkrati z ukinitvijo dajatev za proiz\'ode, ki so na listi A) uvoznih dajatev za dobrine uvožene iz te regije, ki so na listi B in C. Simulacija, ki smo jo poimenovali uveljavitev liste A, poleg sprememb uvoznih dajatev, ki so |X)sledica zgoraj opisanega postopnega zmarijševanja uvoznih dajatev za proizvode uvožene iz Evropske unije, vključuje tudi spremembe, ki so posledica uvedbe nove carinske tarife. Kot taka predstavlja nadgradnjo simulacije, ki se nanaša na uvedbo nove caritiske tarife. Spremembe uvoznih dajatev, oziroma njihovih stojjenj, se nanašajo zgolj na tiste dobrine, ki so uvožene iz Evrop.ske unije. PodpLs pridruženega članstva (SIMUIACIJA 2) zahteva od Slovenije ukinitev vseh uvoznih dajatev, razen dajatev na kmetijske in ribiške proizvode ter hrano. Uvozne dajatve za dobrine, ki jih lx)mo uvažali iz ostalih držav, ki niso članice Evropske unije, lahko ostanejo nespremenjene. Za potrebe simulacije |X)sledic podpisa pridruženega članstva so tako stopnje uvoznih dajatev za v.se vrste blaga uvož.enega iz Evropske unije enake nič, razen za zgoraj omenjene kmetijske, ribiške in prehrambene i^roizvode, kjer je stopnja nespremenjena. Nespremenjene so tudi stopnje uvoznih dajatev za blago uvoženo iz ostalih drž:iv. Ko bo Slovenija polnopravna članica (SIMUIACIJA 3 IN 4) v Evropski luiiji, uvoznih dajatev na proizvode, ki jih bomo uvažali (dejansko
kupovali na domačem trgu), ne bo. Uvozne dajatve za dobrine, ki jih bomo uvažali iz držav, ki niso članice Evropske unije, bodo morale biti enake veljavnim dajatvam v ostalih članicah Evrop.ske unije. Kolikšne so po jKJsameznih sektorjih te dajatve, zaenkrat še ni mogoče ugotoviti natančno. Ocenjujemo, da so v povprečju nižje za okoli tretjino in taka predpostavka je bila v izračunih tudi uporabljena. V primeru polnopravnega članstva v Evropski uniji sta narejeni dve simulaciji. V prvi smo predpostavili le spremembe uvoznili dajatev na način, kot je to opisano zgoraj, v drugi pa smo predpostavili še ustrezno povečanje subvencij v kmetijstvu, ribištvu in pri prehramljenih proizvodih. Uporabili smo izračune projekta Slovensko kmetijstvo in Evropska imija, v katerem je sodelovala skupina avtorjev vključenih v ciljni raziskovalni program ZEMLJA (CunderT. s soavtorji 1997). Izračuni predpostavljajo, da se bodo v primeru ohranjanja obstoječe skupne kmetijske politike Evropske unije (CAP) povečale subvencije v kmetijstvu (večino sredstev naj bi zagotovila Evropska unija) ter subvencije v prehrambeni industriji. Povečanje transferjev iz Evropske unije smo usmerili do končnih uporabnikov s prilagoditvijo ustreznih deležnih parametnav. Dejstvo je, da se bodo z vključitvijo v Evropsko unijo subvencije v omenjenih sektorjih verjetno povečale, vendar pa se bo zanesljivo spremenila tudi obstoječa skupna kmetijska politika. Nadaljevanje le-te bi bilo po vključitvi vseh sedanjih pridruženih članic praktično nemogoče, saj bi bilo finančno breme, ki bi ga bile prisiljene nositi razvitejše članice Unije nesprejemljivo. Najbolj verjetni učinki na sektorski ravni bodo tako nekje med obema opisanima simulacijama f>olnopravnega članstva.
S tem, ko so smo predpostavili, da se velikost in razmerja med ključnimi narodnogospodarskimi kategorijami bolj ali manj ne spreminjajo, smo ustvarili pogoje, v katerih je mogoča sektorska analiza, ki nam kaže izključno posledice spreniemb posamezne faze vključevanja v Evropsko unijo na sektorskem nivoju. To torej niso dejanski učinki posledic vključevanja na ravni posameznih sektorjev, ki bodo zaradi splošno pričakovanih pozitivnih učinkov ugodnejši, ampak analiza, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kateri proizvodni sektorji bodo zaradi procesa vključevanja v Evropsko unijo relativno (v primerjavi z ostalimi sektorji) pridobili in kateri izgubili. Za nekatere bo pot, kot posledica prilagajanja evropskemu prostoru lažja, za druge težja.
Jatiez POTOČNIK
Tabela 1: Vpliv uvedbe :
nove carinske tarife in začetka izvajanja asociacijskcga spontzunta z EU ■ lista A (S/M 1), nove carinske tarife In polne nveljaiitve asociacijskega sporazuma z EU (SlAl 2), nove carinske tarife in jK^nopmimega danstva vEU-brez upoštevanja CAP (S/M 3) in nove carinske tarife in polnopravnega članstva v EU-ob npoStevanJu CAP (S/M 4) na spremembo bruto domačega proizvoda v posameznih sekloijili slotvnskega
IM1-: SKKTOHJA	SKK.	IzlxxlöCna vredncxst BDP (fak.œne)	HDP realna stopnja rasti SIMl	HDP K-alna stopnja ra-sti .SIM2	IIDP realna •stopnja ra.sti SI.M3	HDP realna .stopnja rasti SIM4
Kiiiclii.«tvt> in gi>/^UrstV()	A	95812	■0907	-3 468	■6 881	1 161
Ribiitv«	H	368	0 0<y<	-3 310	-3 787	13 341
Pmizv. cncr|{ct.skih surovin	CA	19351	-1 166	-1 598	0 446	0441
Proixvtxlnj;i rud in kamnin	C»	5271	-1829	-4 148	■5 243	■6 018
PttJizv. hrane. pijaCc in tobaka	DA	82113	•0 509	-1 784	■3 038	0930
Proizv. ickMilnih i/.dclkc>v	Dlt	65350	■2 470	-13013	-13 579	•12 794
Pmizv. u.Mi|cnih i/dclkov	ix:	9043	■0 564	-4 554	•4 867	-4 928
Prctlclav-a lesa in proizv. lesnih izd.	DD	17085	■4 020	-13 583	•13 955	■9 859
Pn»!»-. kaiovinc. papiiia. zakA, lisk.	DI-	31192	•0 843	•5679	•5 560	•5963
Proizv, kok.'«;) in naftnih derivatov	DI-	640	9909	10 225	24 733	29 507
Proizv. kcniii^nih izdelkov	ix;	59393	■0 964	-1 084	0912	■0610
Proi/v. izdci. iz gume in pla.Kike	DH	25915	0 046	1423	2 524	1509
Proizv. drugih nekov.						
in mineral, izdelkov	DI	19959	-2 281	-4316	-7 028	-8 264
Proizv. kovin in kovinskih izd.	DJ	69329	■0 233	-4 764	-5 088	•6 499
Proizv. Mro(ev In naprav	DK	34157	5604	-11648	■11994	-12 841
Proizv. eleklr. in opiiCnc opreme	DL	48303	1.456	-2 983	■1 342	-3 128
ProizviKlnja vt)zil	DM	27179	10 795	108 017	119 913	102 907
Druga predelovalna industrija	DN	33282	•1989	-7 275	-8 032	■8 061
rJckiriena energija, plin in wxla	K	47975	•0 351	-2 325	•2 603	-3 137
CradbenUt\<o	F	93131	0963	4 029	3 715	3873
Trgfwina, pop. ino«. vozil in pot. izd.	G	190857	0858	7 902	8 741	7 452
Hoteli in restavracije, gostinstvo	H	69191	■0306	•0 774	0,384	1 036
Promet, .skladi.<i\:nje in mca:	1	164780	-0 673	-1951	•2 710	-3 170
Ostale tr?.nc .storitve		381709	0 197	0 170	0 160	■0 278
NetrAne .storitve	NMS	300111	■0 450	-4473	4 725	•4 515
SKUPAI		189H96	OPW	9Q00	0000	0 001)
Rezultati modela kažejo, da bi (bodo) negativne |X)sledice nadaljnjega odpiranja domačega trga doletele predvsem energetske sektorje in rudarstvo, predelavo lesa in proizvodnjo lesnih izdelkov, proizvodnjo koksa, naftnih derivatov ter kemičnih izdelkov, proizvodnjo izdelkov iz gimie in plastike ter proizvodnjo drugih nekovinskih in mineralnih izdelkov. Problematični bi bili (če ne upoštevamo učinkov skupne kmetijske politike unije) tudi sektorji kmetijstva in gozdarstva, prehrambena industrija, druga predelovalna industrija ter netržne storitve.
NajugodnjeSi bi bili učinki v dejavnostih ribiStva (ki je sicer zanemarljivo majhna), proizvodnji vozil, proizvodnji električne in optične opreme, proizvodnji strojev in naprav ter gradbeništva. Ugodni bi bili tudi učinki v proizvodnji tekstilnih in usnjenih izdelkov, trgovini, proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter pri ostalih tržnih storitvah.
Rezultate, ki so prikazani v tabeli, je potrebno tolmačiti previdno. Za obdobje prehoda je namreč značilno intenzivno prestrukturiranje, ki vpliva na hitre spremembe odnosov med različnimi ekonomskimi subjekti, kar problemizira uporabo sicer običajne predpostavke nespremenjenih izhodiščnih parametrov. Previdnost pri tolmačenju zahtevajo tudi metodološki razlogi, povez;jni s samim modelskim pristopom - čas je v modelu prisoten le implicitno, količina dela in kapitala je konstantna (BDP celotnega gospodarstva se torej ne spreminja), plačilnobilančni saldo se ne spreminja, nekatere ocene parametrov so zaradi zahtevnosti in zamudnosti |x>stopka določene ekspertno, omejena je izbira možnih funkcijskih povezav.
Zanimiva je predvsem primerjava rezultatov posledic polnopravnega članst\'a v primeru, ko upoštevamo izključno posledice sprememb uvoznih dajatev in rezultatov, ki poleg omenjenih sprememb, u|x>Stevajo tudi uveljavitev obstoječe skupne kn>etij.ske politike unije. Po pričakovanju se v obeh ključnih prehrambenih sektorjih (kmetijstvu in gozdarstvu ter proizvodnji hrane, pijače in tobaka) negativni učinki spremenijo v pozitivne. Zaradi posrednih vplivov se, sicer v manjši meri kot v obeh omenjenih sektorjih, spremenijo tudi učinki v vseh ostalih dejavnostih.
Med posameznimi sektorskimi analizami je bilo doslej najobsežnejše delo opravljeno v že omenjeni analizi posledic vključevanja na kmetijsko dejavnost (Cunder T. s soavtorji 1997). Analiza je dokaj podrobna. Prikazuje posledice vključevanja za agregatno raven panoge in za ključne kmetijske pridelke, pa tudi vplive na razvoj podeželja oziroma regionalno raven. Obsežno analizo zaključuje predlog predpristopne kmetijske politike s prispevkom k |x>gajalskim izliotliščem.
Šc o možnih zaključkih
Procesu globalizacije, ki bo zaztumioval konec tega in začetek prihodnjega tisočletja, ni mogoče uteči. Svet postaja majhen. Kot za šalo se je mogoče po novem avtocestem telekomunikacijskem omrežju sprehajati po v.seh njegovih kontinentih. Z neverjetno lahkoto je mogoče vstopiti v zakladnice človeškega znanja in postati del ali vsaj spremljevalec, s svetlobno hitrostjo potujočega neverjetnega tehnološkega napredka in razvoja. Možnosti za dohitevanje razvitejših držav se v opisanih pogojih izlx)ljšujcjo. Ekonomija postaja vse bolj neizprosna. Težnja po integracijskih procesih, po izkoriščanju vseh možnih in potencialnih konkurenčnih prednosti, se zaostruje. Utrjevanje in povečevanje Evropske unije je tako na globalni ravni odgovor us|>cšni ameriški ekonomiji, asketskemu vzhodnoazijskemu prostoru in prihajajočim novim, zaenkrat še zaostalim, a potencialno per-
S|x:ktivniin večjim gospodarstvom. Slovenija v omenjenih procesih ne more in ne sme ostati na obrobju.
Iz prikazanega pregleda različnih analiz, ki jih zahteva od nas razbistritev vpra.šanja o pričakovanih posledicah vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, je mogoče povzeli nekaj bistvenih zaključkov. Slovenija se je odločila postati razvito tržno gospodarstvo zahodnoevropskega tipa. Približevanje Evrop.ski uniji je torej le ti.sta pot, s katero bo omenjeni razvojni cilj najlažje dosegla, vključitev vanjo pa potrditev uspešno opravljenih nalog. Z ekonom.skega vidika Slovenija prave alternative vključitvi v Evropsko imijo nima. Raven razvitosti gospodarstva in njena sposobnost, da se vključi v enotni trg in (kasneje) monetarno unijo, bo ključnega pomena. Stabilnost gospodarsva, uspešno nadaljevanje njegovega prestrukturiranja, pripravljenost in sposobnost ekonomske politike, da to uresniči, bcKio v središču pozornosti presoje ustreznosti izpolnjevanja pogojev članstva. Učinki slovenske integracije v Unijo bodo v povprečju za .slovensko gos|X5darstvo zanesljivo ugodni. Ugodni učinki vključevanja pa lxido predvsem dolgoročne (dinamične) narave. Kratkoročno bodo pozitivni učinki relativno majhni in lxxlo le težko odtehtali stroške, ki bodo posledica potrebnega prilagajanja in prestrukturiranja gospodarstva. Številnih učinkov vključevanja v Evropsko unijo (seveda tudi prehoda v razvito tržno gospodarstvo) preprosto ni mogoče meriti, večina stroškov prehoda in izpolnjevanja pogojev za članstvo pa ni neposredno povezana ali odvisna od samega članstva. Dejstvo, da bo gospodarst\'o kot celota pridobilo, še ne pon>eni, da lx>do z vključitvijo pridobile prav vse dejavnosti in |X)djeija. Možnost in posledice vključitve Slovenije v Evropsko unijo bodo odvisne predvsem od uspešnosti prehoda v razvito tržno gos|X)darstvo, torej od iipešnosti ekonom.ske jKilitike, u.spešno.sti dela vlade, parlamenta in drugih institucij drž^ive. Evropska unija je pred vrati. Odprimo jih.
LITERATURA
Baldwin Richiml i:., Francois Jd.scph I-., I><)rtcs Richartl. 1997. Tlic Costs and »encfits of i:astcrn I-nlargcnicnt: the Impact on the KU and Central i:uro|K\ Ixononiic Policy, A lUiropcan Forum, HIackwclI 1'ubli.shcr.s, USA Harry Frank, Bradley Yohn, Hannan Aoife, McCartan Joanne and Sosvilla-Kivcrt> Simon. 1996. Single Market Review, Aggregate and Regional Imacts: the Cases of Grcece, Ireland, Portugal and Spain, l-conomic and Social Research Institute, Dublin, Ireland IJohck Vito, I'otoOnik Jane/, Ravhar Vojka, Rojec Matija, Stanovnik Peter, .'itiblar Franjo. 1996. Stnttegija ekononrskih odno.sov s tujino • Od pridruženega do pt)lnopravncga tlaastva v i:vn>pski uniji. Ministrstvo /a ekont)mske odno.sc in ra/voj, Ljubljana. .Skwenija Cunder Tomaž, Hrjavec limil, Golež Mt)jca. Jerič Damjan, JuvanCiC I.uka, Majcen IU)ri.s, Marke.^ Marija, PottK^nik Janez, Rednak Miroslav, Tlirk Jernej. Volk Tina in 2ibrik Neva .1997. Slovensko kmctij.stvxj in l-vropska unija. ČZD KmeCki glas, Ljubljana, Slovenija Damijan Jože P. in Caf Du.San. 1995. Welfare i:ffecLs ofTrade Liberalisation and Integration of Slovenian l-conomy: A General Kt|uilibriuni Analysi.s, Proceedings of the l-a-st Central Roundtable Confercnce IV Dynamic I-ffects of I'conomic Integration" - K»MP"95, Hied, Slownia
29
i:uro|K*an Commission. 1996. Kconomic livaluaiion of the Interna! Market, liuropcan
Kconomy No.4. Bru.s.scls Gri>ss Danici. Vandillc Guy. 1995. .Slovenia and i:uft)pcan Trade Structutv-s, ACli Project Monetary Integratin and Disintegration in Kuropc. Institute of Hconomic Rc.scarch. I.jubljana. .Slovenia
Kuzmin Franc, Pfajfar Ixjvro. Pott)Cnik Janez. Simonfič Marjan. 1997. Macnieconomics and Structural Change in Transition I-conomies: Common Themes in ClCIi and I-U-Pcriphery Counties: Intermediate Report, Institut for [•cvt)nomic Rc.scarch. Ljubljana, Slovenia LavraC Ivo, Tavčar Branka, Zakotnik Ivanka. 1997. Matrika družbenih raCunov 1995, Dekwni
zvezki. Urad RS za makroekonomske analize in razvt)j. Ljubljana, Slovenija Majccn Boris in PtrtoCnik Janez. 1996. Po.s.siblc iTfeas of Slovenian Integration in the KU -CGIi Approach, Analize raziskave in razvoj. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, Slovenija Mcncinger Jože . 1995. Kako daleč je l-vropa. Gospodarska gibanja - St. 259, Kkiinoni.ski in.sti-
tut Pravne fakultete. Ljubljana. Slovenija Potočnik Janez. 1996. Model sploSnega ravnc«eZja .slovenskega gospodarstva tenK-lječ na matriki družbenih računov za leto 1993 - .sektorske ptxsledice približevanja Kvrt)p.ski uniji, Zliornik - Statistični dnevi '96, Statistični urad RS, I.jubljana, Slovenija Potočnik Janez. 1997. Rezultati izračuna .sektorskih pasledic približevanja Slovenije ICvropski uniji, neobjavljeno gradivo, povzetek Kkonomsko ogledalo 1/1997, Urad RS za m:ikr(xrkonomskc analize in razvoj, Ljubljana, Slovenija Potočnik Janez, Senjur Marjan, Stiblar Franjo. 1995. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije - Približevanje Kvropi. rast, konkurenčnost in integriranje. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ijubljana, Slovenija •StrmSnik Igor. 1998. Pričakovani makroekonomski učinki integracije Slovenije v Kvropsko unijo. Analize raziskave in razvoj • pred izidom, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. I^jubljana, Slovenija Svetličič Marjan. 1996. Slovenija in livropska unija, Zunajekonomska strategija Slovenije -Slovenija in I-vropska unija. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ljubljana, Slovenija