5 SKLEPANIE KOOPERACIJSKIH POGODB JE ZAKLJUČENO USPEH JE NIZJI OD PREDVIDEVANJ ZA 20 ODSTOTKOV Sklepanje pogodb za proizvod­ no sodelovanje zadruga—kmet je zaključeno z manjšim uspehom j[Ot smo ob začetku te akcije pri- jakovalL Predvidevali smo n. pr., (ja bo v kooperacijo vključeno ysaj 30 odstotkov obdelovalnih površin v privatni posesti. Zaradi različnih vzrokov pa je ta odsto- •tek precej nižji. V planu je bilo, bo kooperacija zajela 21 tisoč hektarjev, po zaključku akcije pa je vključenih 16 500 hektarjev ob­ delovalnih površin. Toda teh razlik med planom in realizacijo ni treba gledati preveč črno. Ce računamo, da je v našem okraju sklenilo pogodbe nad bOOO zadružnikov, med temi pa velika večina takih, ki še niso sodelovali na takem principu z zadrugami in laiiko njihovo odločitev imamo za poizkusno tipanje, saj so mno­ gi podpisali pogodbe samo za del svojih obdelovalnih površin. Ti kooperanti bodo v bodoče, če bo­ do zadruge s svoje strani opravile svojo dolžnost, pogumne je sode­ lovali. Uspeh pri sklepanju koopera­ cij skih pogodb je bil v precejšnji meri odvisen tudi od vztrajnosti in sposobnosti merodajnih orga­ nov, družbenih in političnih orga­ nizacij in strokovnih kadrov v zadružnem sektorju. Verjetno je bilo ob sestavljanju akcijskega programa tudi nekoliko preveč optimizma, ki je bil pogojen z uspehi kooperacije v preteklem gospodarskem letu, ko so bile v raznih oblikah kooperacijske pro­ izvodne koristi kmetov večje od zadružnih, kar pa ni pravilno in pošteno za sodelovanje z enakimi dolžnostmi. Končno moramo v obzir jemati tudi psihološko plat. Ni namreč težko razumeti, da je našega kmeta težko pripraviti do tako sunkovitih skokov, če je bil doslej navajen primitivnega go­ spodarjenja in življenja. Kot že rečeno, so nekateri raz­ logi v večjem prizadevanju in v vztrajnosti. Razlike v napetosti postavljenih planov in pri pogojih za izpolnitev teh planov ne more­ jo biti tako velike, da je na pri­ mer občina Mozirje presegla plan za 22 odstotkov, občina Slovenske Konjice pa je za 56 odstotkov pod njim. Občina Žalec je samo za 4 odstotke pod planom, Šmarje za 12, Šoštanj za 24, Laško za 33, Celje za 48, Šentjur, kjer so v za­ četku kazali najboljše uspehe pa la 51. Ker je v našem okraju živino­ reja na prvem mestu, je zanimivo pogledati kako je z realizacijo ko­ operacije pri proizvodnji krmskih rastlin. Travništvo je izpolnitev najbolj potisnilo navzdol, saj re­ alizacija znaša samo 64 odstotkov plana. Močno je presežen plan pri pogodbah za proizvodnjo krm­ skih okopavin, in sicer, kar za 148 odstotkov več, podobno je za krmsko mešanico s 63 odstotki nad planom. Pod planom pa so sklenjene pogodbe za deteljišča (15 odstotkov) in travnike (za 36 odstotkov). Pri travnikih se to še najbolj pozna, saj je od predvi­ denih 13 000 hektarjev v koopera­ cijo vključenih le 8400 hektarjev travniških površin. Vzporedno z rastlinsko proiz­ vodnjo je nekoliko nižja tudi re­ alizacija pogodbene proizvodnje v živinoreji, čeravno je s postavka­ mi družbenega plana bil akcijski program znatno znižan, in sicer od 4546 ton na 3970 ton. Pri f«"0- izvodnji mesa, tako govejega ka­ kor svinine, se planu najbolj pri­ bližujeta občini Šmarje in Žalec, medtem ko druge občine nihajo med 75 in 26 odstotki realizacije. Precejšen udarec realizaciji je za­ dala občina Šentjur, ki kot izra­ zito živinorejsko področje beleži le 26 odstotkov realizacije naproti planu. Kljub tem razlikam med plani in izpolnitvami pa je naše kme­ tijstvo le odločno na dobri poti. Zdaj je stvar le še v tem, da po­ godbeno sodelovanje tudi v res­ nici in čim bolje uspe. Od priza­ devanja zadružnih kolektivov, strokovnjakov in zadružnih sve­ tov ter upravnih odborov bo od­ visen povečan start v prihodnjem letu. Vsak posamezen primer ko- op>eraQije, zlasti tam, kjer jo je najmanj, bo lahko veliko prJi>o- moged ali pa tudi škodoval. Za­ druge bodo morale paziti na to, da bodo izpolnile svoje obvezno­ sti. i*rav tako tudi proizvajalci. Res so vremenske razmere zelo važen predpogoj, toda nič manjši ni delež zadrug, njihovih tehnič­ nih odsekov, strokovnih služb in podobnih činiteljev pri materialni krepitvi zadružnega sodelovanja. Led stoletne zaostalosti se ne lomi čez noč, ne da bi puščal po­ sledice. Za to je treba spretnosti, veliko dobre volje in požrtvoval­ nosti. Mi želimo hiter razvoj, zato mora biti toliko večja volja in po­ žrtvovalnost vseh, ki so soodgo­ vorni za to, od posameznikov, za­ drug in njihovih odsekov pa vse do političnih organizacij na vasi. J. K. Obešajo ga , , . Obnovljeno kopališče v Rimskih Toplicoh vobi Pred dnevi so odprli obnovljeno termalno kopališče na prostem v Rimsikih Toplicah. To prikupno kopališče je bilo vedno priljub­ ljeno, saj so v poletnih dneh pri­ hajali številni kopalci od blizu in daleč, da se osvežijo v termalni vodi in navžijejo sonca in čistega zraka. Letos pa je kopališče v Rim­ skih Toplicah dočakalo prve ko­ palce skoraj povsem prenovljeno in je užitek kopalcev še večji. Kopališče je lani prevzelo v upravljanje Turistično društvo iz Rimskih Toplic, ki je preko zime bazen in kopališke prostore ob­ novilo. Vsa obnovitvena dela do­ slej veljajo blizu 1,600.000 din. Skoraj ves ta denar pa izvira od zbranih turističnih taks za vrsto let nazaj. Kopališče je dobilo skoraj novo lice. Kabine so obnovili in zame­ njali že dotrajale ključavnice, uredili so bife, postavili nove le­ žalnike, obnovili prhe in zgradili še en bazen za otroke. Kopalcem pa so pripravili še eno presene­ čenje — zabavna glasba preko zvočnikov jim dela kopanje še prijetnejše. Ta pa še ni vSe. Prostor okoli kopališča bodo še razširili, obno­ vili skakalnice in uredili nov bife, prostor sedanjega bifeja pa bo služil kopališkemu mojstru, da bo motril na kopalce. Cene so približno iste kot lani. Odrasli plačajo kopanje 70 din, mladina do 16 let pa 30 din. No­ vost je v tem, da so letos za po­ poldansko kopanje znižali ceno ob delavnikih na 50 din. Ob po­ nedeljkih je zaradi čiščenja ba­ zena in dotoka sveže vode kopa­ lišče zaprto. Člani plavalnih klu­ bov, ki pridejo na trening pod vodstvom, ne plačajo nobene vstopnine. V bifeju dobijo kopal­ ci poleg vseh vrst pijač in hladnih jedil tudi nekatera topla jedila po istih cenah kot v gostiščih. V nedeljo, čeprav je bilo vreme oblačno, se je kopalo v bazenu blizu 500 kopalcev. Ko se bo vre­ me izboljšalo in ustalilo, priča­ kujejo v Rimskih Toplicah še več gostov, zlasti še, ko so zveze z vlaki in avtobusi iz vseh smeri zelo ugodne. Za pogostejše stike na bratski meji V sredo se je v Celju zadrževala skupina tovarišev z živinorejske po­ slovne zveze krapinskega okraja, ki jo je vodil direktor zveze tov. Gabro Vragovič. Pravzaprav je bila to ko­ misija, ki proučuje probleme vete­ rinarske službe, pa je za izmenjavo mišljenj obiskala tudi Slovenijo. Ko je skupina štirih tovarišev iz bratske Hrvatske bila na Okrajni zadružni zvezi, so se razgovori raz­ širili čez meje njihovega načrta. To pa pomeni, da bi bili pogostejši sti­ ki med obema okrajema na sloven- sko-hrvaški meji nujno potrebni. To bi pripomoglo prebroditi marsika­ tero težavo, zlasti pa takšne, ki na­ stajajo zaradi razUčnih stališč v po­ sameznih zadevah zadružne politike. Tako bi ob tesnejšem sodelovanju ne prišlo do tako škodljivih pojavov, kakor je bilo pred letom s prodajo umetnih gnojil, ker na obeh str^lneh Sotle niso veljali enaki kriteriji za cene. Hkrati so tovariši iz Krapine spet ugotavljali, da kupci z naše strani delajo precejšnjo zmedo pri odkupnih cenah za živiio. V pogo­ voru je bilo mogoče priti do za­ ključkov, da so ravno naši savinjski zadružniki precej kupovali živino na njihovih dogonih. Sicer je to razum­ ljivo, da so hmeljarji hoteli čimprej doseči predpisani stalež, obsojanja vredno pa je, da so to delali izključ­ no na lastno pest, čeravno bi prek zadruge, oziroma ob sodelovanju prizadetih zadrug, dobili živino po znatno nižji ceni. Gostje so se močno zanimali za uspeh kooperacije in poudarili, da smo v našem okraju v tem pogledu dobro uspeli. Navdušeni so bili nad proizvodnjo pitane živine v pitali- ščih po Sloveniji. Na omenjenem ii- formativnem sestanku so govorili tudi o ustanavljanju zadružnih pro­ izvodnih obratov, o odkupu in na­ jemu zasebnih zemljišč in podob­ nem. Na vsak način je bil stik zelo ko­ risten in vsi so enodušno sklenili te stike okrepiti, ker je to v skupnem interesu. Meja med bratskima re­ publikama naj bi bila veliko bolj vez, kakor pa meja v starem pome­ nu besede. J. AGROPROMET BO OPRAVLJAL TUDI PREVOZE ZA DRUGE Vozila preskrbovalnega podjet­ ja »Agropromet«, ki dovažajo bla­ go v razne kraje, so večkrat pre­ malo izkoriščena ali se vračajo prazna. Zato je podjetje zaprosilo svet za blagovni promet pri celj­ ski občini za izvrševanje prevozr nih uslug tudi za druge stranke. Svet je predlog i>odjetja odobril. NA OBISKU V SPECIALNI VRTNARSKI SOLI V MEDLOGU PRI CELJU Pogovor o kadrih, rožah in novi šoli Polnih štirinajst let že imamo v Celju vrtnarsko šolo, ki je dala Slo­ veniji že nad 300 kvalificiranih vrt­ narjev. Morda se Celjani ne zave­ damo, da imamo vsak dan na mizi in na očeh plodove njihovega dela, saj je praktično delo osnova njiho­ vega dvoletnega šolanja. Zelenjava in sočivje, rože na cvetnih gredah po parkih, javnih nasadih, okrasno rastlinje, ki mu ob sprehodih ugiba­ mo imena, šopki ob praznikih, venci, vse to prihaja z njihovih gred in na­ sadov. Mestna vrtnarija ii vrtnar­ ska šola sta sicer ločeni, hkrati pa tako tesno povezani, da kadar go­ vorimo o podjetju »Vrtnarstvo« ne moremo mimo te šolske ustanove. Vrtnarska specialna šola v Med- logu edina v Sloveniji vzgaja kva­ lificiran vrtnarski kader, poleg tega so tu še tečaji za priučene vrtnarje in sedež republiške izpitne komisi­ je za vrtnarsko stroko. Sola spre­ jema vsaki dve leti po 45 do 50 go­ jencev iz vse -Slovenije. V teh dveh letih gojenci dobivajo ob teoretič­ nem in praktičnem pouku potrebno znanje za kvalificirane vrtnarje. Program šole je obširen saj daje ab­ solventom šole osnove iz zelenja- darstva, gojitve cvetja, ureditve ii oblikovanja parkov in cvetličarske obrti. Kaj vse k takemu pouku po­ leg splošnih predmetov spada, si lahko mislimo, saj je sam.o rož in okrasnega rastlinja na stotine vrst, vsaka pa terja drugačno nego. So­ dobno vrtnarstvo postavlja na laž narodno pesem, da »pozimi pa roži­ ce ne cveto«, in uresničuje pravljič­ no pripoved o deklici, ki je v snegu nabrala jagod za bolno mamo. To pa je mogoče le ob temeljitem zna­ nju, a vrtnarstvo je v okviru kme­ tijstva veda, ki se nenehno izpopol­ njuje. Razmere, v katerih gojenci dvo­ letne vrtnarske šole živijo, pa niso najbolj rožnate. Sola je iiternatske- ga tipa. Toda njihova stanovanja, učilnice in zemljišča, na katerih de­ lajo, so raztresena, da morajo dnev­ no prehoditi kilometre samo na poti v učilnice, na delo, k obedu. Poleg tega so s prostori na tesnem, pri­ manjkuje potrebnih sanitarnih pro­ storov, oprema je zastarela. Da v tem pogledu v štirinajstih letih ni bilo več narejenega, je povzročilo to, da že leta računajo na novo šo­ lo, nove učilnice in mternat. No, zdaj je to seme padlo v plodno prst, saj bodo že letos začeli graditi novo stavbo, za katero bo republiški sklad prispeval 15 milijo lov, okraj pa je obljubil 10 milijonov. To bo zadostovalo, da bo zgradba letos vsaj pod streho. Ko bo nova šola zgrajena, bo mogoče misliti tudi na to, da bi naša celjska šola poleg nižje dobila tudi srednjo stopnjo. Doslej so najboljši absolventi odha­ jali na srednjo kmetijsko šolo v Ma­ ribor, ki pa nima specializiranega oddelka za vrtnarje. To bi bilo v Celju mogoče urediti, tako da bi ti­ sti, ki bi šolanje nadaljevali še za dve leti v višji stopnji, dobili naslov vrtnarskih tehnikov. V novi stavbi bodo poleg učilnic tudi kabineti in laboratorij, kar je za pridobivanje temeljitejšega znanja neobhodno potrebno. Upravnik šole, ing. Ogner je na vprašanje, če bo tudi v bodoče po­ treba po vrtnarskih strokovnjakih tako velika, odgovoril: Vsako leto moramo odbiti vsaj polovico prošenj za sprejem v šolo, ker je naša zmogljivost premajhna. Računati moramo nadalje, da vrt­ narska stroka dobiva vedno večjo veljavo. 2e samo to, da mesta po­ trebujejo vedno več zelenjave in so- čivja, je porok za še večje potrebe. Nadalje je naraščanje standarda na­ ših delovnih ljudi močno razširilo tudi gojitev cvetja in okrasnih rast­ lin. Samo celjska cvetličarna je v zadnjih letih zelo povečala promet. Pomislimo na nova mesta, nove mestne četrti, nove parke, nasade, na to, da je smisel za lepoto zajel široke množice ... Res je tako. Ne smemo pozabiti na to, da so časi, ko so imeli vrt­ narje le premožni meščani ii kapi­ talisti, minuli. Poglejmo okoli sebe in videli bomo, da se moderno ure­ jene pisarne spreminjajo v vrtove pod streho, da rože niso tuje niti ob delovnih mestih v tovarnah, da so se nekdaj pusta in sajasta tovarni­ ška dvorišča spremenila v parke, da so okrasne rastline našle pot na vr­ tove kmečkih hiš. Standard se res lahko meri tudi po rožah. In konč­ no, ali ni to prav, da se delovni člo­ vek počuti prijetno doma, na poti in v službi? Za konec še nekaj. Poleg nove šole nameravajo v Medlogu urediti tudi park, kjer bodo zasadili poleg rož tudi okrasno grmičevje in drev­ je. Ta park bo nekak botanični vrt, ki bo služil za izobraževanje in pri­ jetno občutje. Sem bodo lahko v pri- rodopisnih urah hodili učenci in di­ jaki celjskih šol in vsi. ki se zani­ majo za naravo Toliko o mladih vrtnarjih, rožah in novi šoli. Celjani smo lahko ve­ seli, da imamo v pestrem zbiru šol­ skih ustanov tudi vrtnarsko, ki se ji odpirajo lepše perspektive. Morda bomo kdaj doživeli še cvetlične raz­ stave? Cemu ne? Ali so v Niči, Be­ netkah, Trstu in drugih mestih iz­ jem li pogoji? Ali ni Holandija raz­ vila svojo »cvetlično industrijo« iz enega samega zavoja tulipanovih gomoljev? C. k. AVTOMOTOR CELJE BO UREDIL SERVISNO DELAVNICO Svet za blagovni promet pri celjski občini je na zadnji seji odobril podjetju Avtomotor usta­ noviti servisno delavnico v pro­ storih Bremecove delavnice v Miklošičevi ulici. Kasneje, ko bo podjetje Avtomotor zgradilo skla­ dišče na Lavi, bodo tudi servisno delavnico preselili tjakaj. Letošnja matura in izbira poldica Dijaki četrtih razredov gimnazij so pred dvema tednoma za vedno zapustili šolske klopi. Vrnili se še bodo enkrat ali dvakrat, da bodo za­ govarjali svojo maturitetno nalogo, in potem nikoli več. Najlepša leta njihovega življenja bodo ostala v spominih, ki jih bodo obujali le na valeti in poznejših obletnicah. Pred brezskrbnimi dijaki pa se je pojavila prva velika odgovornost in skrb. Verjetno so skoraj vsi morali tokrat prvič popolnoma sami odlo­ čati o zelo važnem vprašanju, o iz­ biri nadaljnje življenjske poti. Nov način opravljanja mature je to vpra­ šanje postavil pred dijake letos prej kakor druga leta, saj mnoge naloge že pogojuje stroka, ki so si jo iz­ brali za nadaljnji visokošolski štu- dji. Torej se je marsikateri že odlo­ čil, če bo in na katero fakulteto se bo vpisal. Nekatere naloge pa kljub temu dopuščajo večjo m.ožnost izbiranja in pred vsemi temi dijaki stoji to vprašanje še nerešeno. Denimo na primer: maturitetna naloga v nem­ škem jeziku o Schilerju. Dijak lahko študira germanistiko, komparativno literaturo, no in celo višjo komer­ cialno šolo (tu je velike važnosti znanje tujih jezikov). Naloga, ki ob­ ravnava temo iz kemije odp.ra pot na vse tehniške fakultete, na priro­ doslovno fakulteto itd. In sedaj mo­ remo ugotoviti, da je takšnih nalog mnogo več, da torej velika več:na abiturientov še omahuje in se ne more odločiti za izbiro nadaljnjega študija. Celjski akademski klub je' sicer kakor vsako leto tudi letos seznanil dijake na celjski gimnaziji s študij­ skimi pogoji na fakultetah, vendar dvomim, da je to kaj bistveno vpli­ valo na izbiro poklica. Poleg tega pa sem prepričana, da mnogo abi­ turientov niti ne ve, koliko poklicev jim nudi visokošolski študij. Prav gotovo ima vsak dijak danes že svojega konjička. Četudi ta ni »znanstveno« pogojen, je pa vendar­ le predmet, ki je vzbudil pri dijaku zanimanje, ki ga zlasti sedaj ne ka­ že omalovaževati. Tudi šport lahko nudi abiturientu poklic, če se bo v tej panogi izpopolnil na visoki šo­ li. Seveda pa takšnemu dijaku šport ne sme biti le zanimanje, ne da bi se mu pri tem sam aktivno posvečal. Starši lahko pri izbiri poklica pre­ cej vplivajo. Usmerjajo lahko svoje otroke že od zgodnje mladosti k ti­ stemu, za kar kaže otrok zanimanje. Danes, ko je dijak pred odločitvijo, takšno usm.erjanje ni več mogoče. Vendar pa lahko oče ali mati v iz­ črpnem pogovoru prikažeta otroku prednosti vsakega študija posebej, nepristransko, in mu tako vzbudita zanimanje za kakšno stroko. Mišlje­ nje, da odpira na primer pravna fa­ kulteta le pot na sodišče ali tožil­ stvo (čeprav je tudi tu zanimivo) ali pa v advokaturo, je popolnoma na­ pačno. Pravniki so danes potrebni gospodarskim organizacijam prav tako kakor organom državne upra­ ve; končno pa je pravna fakulteta tudi dobra osnova za novinarski po­ klic. - Tehniška visoka izobrazba prav tako ne odpira le poti v tovarne in podjetja, marveč tudi v znanstvene inštitute, na tehniške visoke in sred­ nje šole, v strokovne odseke ljud­ skih odborov in drugam. — Mož­ nost znanstvenega delovanja imajo prav tako diplomanti medicinske fakultete. Vse filozofske fakultete prav tako ne odpirajo le poli v zbor­ nice srednjih in visokih šol, marveč tudi v gospodarstvo, na inštitute in v razne znanstvene in socialne za­ vode. , Vojne akademije vzgajajo nov kader čuvarjev miru. Nudijo visoko strokovno izobrazbo, ki je v svoji panogi preciznejša in bolj popolna kakor na drugi visoki šoli. Seveda diplomanti teh šol nimajo tolikih možnosti za poznejšo zaposlitev, to pa tudi ni potrebno saj so se vpisali v to visoko šolo zato, da ostanejo v častni službi domovine. Preleteli smo možnosti abiturien­ tov. Najbolj koristen nasvet, ki ga sedaj na pragu visoke šole lahko še dam je, da naj vsi, ki svojega na­ daljnjega študija še niso izbrali, ob­ iščejo nekatere ustanove raznih strok in se seznanijo z njihovim de­ lom. Prav gotovo jim bodo povsod nudili pomoč in nasvete ter poma­ gali abiturientu k odločitvi. O. KAKO PRAVILNO PRIPRAVLJAMO OKREPCILA PRAVA KAVA: Opraženo, zelo drobno zmleto pravo kavo nasujemo na sitce in vlijemo čez vrelo vodo. Pokrit lonec pustimo zdaj še nekaj časa na vroči plošči. Kava ne sme vreti, sicer izgobi aromo. SLADNA KAVA: Zmleto sladno kavo zakuhamo v mrzlo vodo, vreti sme le dve do tri minute: če ji dodamo še pravo kavo, storimo to že tedaj, ko je sladna kava skuhana in pustimo stati lonec še nekaj časa na vroči ploščii. RUSKI CAJ: V vrelo vodo damo čaj in pustimo pokrito stati. Vreti ne smtl LIPOV IN KAMILICNI CAJ: Cvetje zakuhamo v vrelo vodo, zavremo, od- lijemo, znova zalijemo in vremo pet do deset minut, nato odlijemo. Kamilirni čaj za malega otroka pripravljamo tako kakor ruski čaj. KAKAO: V deU tekočine zmešamo kakao, sladkor in ščepec soli ter to vlijemo v vrelo vodo. Vreti ne sme! ČOKOLADA: Čokolado zmešamo s slad­ korjem in mlekom, nato vlijemo v vrelo mleko in kuhamo eno minoto. Za vitko linijo Ne prinašam vam nobenih nasve­ tov za shujševalno kuro, ker se je o tem že toliko pisalo (večinoma brezuspešno) in zato, ker sta shuj- šanje in prehrana v tem času po­ stala domena zdravnikov. Spregovo­ rila bom le o postnih dneh, ki pa njihov poglavitni namen ni shujša- nje, ampak razbremenitev prebavil. In, da se popolnoma ne bom izne­ verila naslovu, ti dnevi debelosti vsaj ne povečujejo. V tujini so že pred leti začele že­ ne s tako imenovanimi sadnimi in mlečnimi dnevi. Da bi shujšale, so s takšno prehrano pretiravale in zbolele. Pozneje se je to uneslo. Sadni dnevi lahko zelo koristijo, če je prehrana takega dne pravilno iz­ brana. Sadje, zelenjava, kislo mleko ali jogurt, nemastni sir in ržen kruh. V vseh teh jedilih je toliko zdravih in hranilnih snovi, da telo prav nič ne pogreša izostanKa maščob in močnatih jedi. Seveda pa od take hrane ne moremo živeti, ampak si lahko to privoščimo enkrat, največ "dvakrat v tednu. Poleg tega pa izhirajmo prehrano, da se ne bomo redili predvsem med živili, ki vam jih bom naštela: zele­ njava (najbolj zdrava in najmanj redilna je surova ali kuhana brez prežganja in bogate zabele), ne­ mastno meso, nemastne zelenjadne in mesne juhe, ki jim nismo zaku­ hali močnate zakuhe, vse ribe, zla­ sti kuhane, vsako sadje (suho grozdje in smokve ter banane redi­ jo!), mleko in mlečni izdelki (sir le pusti), jajca (najbolje trdo kuhana), ržen ali črn kruh. Alkoholne pijače redijo in torej niso priporočljive prav tako ne sladki sadni sokovi. Začinjanje jedi je dovoljeno. Eva OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDK!