St. 26. V (jitrici. v soboto dm 31. marea Ii»o6. iietnik VIII. - --- ¦ «M^ Fzhaja vs;ik torek in soboto ob 11. tn i predpoldne za inosto tor oL 3. uri pop. za dožolo. Ako pade na ta dncva praznik izido dan prej ob (i. zvečor. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom po.šiljan cololoLno 8 K, pollotuo 4 K in detrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jcl lor sitz v Nimskili ulicah in Le- ban na Verdijovein tnkališču po 8 vin. &0RICA (Zjatranje Izdnnje.) i Urcriništvo in upravništ v» se nahajata v «Narod n i»t is karni>, nlica Vclliirini h. St. i). Dopiso jc nasloviti na uredništvo, oGorice«. Oglasi so ratSunijo po piHit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 14: vin., 2-krat po 12 vin., 8-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. * Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarnä1* (odgov. J. Marušič). BPBZobrestna posojilo. Po tolikem čakanju na reäitov pro- äenj za brezobrestna posojila,da je mnogo prosilcev ali uže zabilo na uložene proš- nje ali obopalo nad njihovo reait^ijo, so Tendar bliža ta zadeva svoji konečni reäitvi, in prosilci dobe v kratkem izpla- čane od države in dežele one znesko, katere jim jo vlada pripoznala za opra vičene glede na njihovo prošnje in srod- atva, ki so na razpolago. Rakor smo iz prav gotovega vira poizvedeli, je priälo naznanilo o rešitvi tega vprašanja po c. kr. poljedelskem ministerstvu uže na de- želni odbor v Gorico z vpražanjem, je-li se isti ujema z vladnimi predlogi. Ker reäuje deželni odbor taka vpraäanja hitro, je brez dvoma, da začne c. kr. namestniätvo kmala nakazovati izplačila določenih prispevkov posameznim pro- silcem. Zadnja tozadevna izplačila vršila so se začetkom leta 1902, in ker dovo- Ijnje deželni odbor goriški leto za letom 20.000 K v ta Damen ter naznanja to deželni odbor takoj c. kr. namestniätvu, nastane laehote vprašanje, kje in zakaj se zavlačaje ta zadeva vedno toliko časa. Umovno je pač za vsakega, ki ima ne- ko]iko upogleda v to manipulacijo, da ni mogoče zadostiti tozadevnim zahtevam in potrebam — recimo — v teka 14 dni; vendar pa, da se čaka z reäitvijo tri leta in čez, to je le odveč. Res je, da je bilo nloženih v to svrho 350 proäenj, od katerih je bilo 32 iz raznih Tzrokov zavrnjenib, ker niso bile po nazorih dotičnih komisarjev opra- ˇičene; res je tudi, da se potrebuje dokaj časa, predno se pregleda toliko proäeoj in preiskuje na lieu meata, ali odgovar- jajo ista vsem zahtevam, ki jih stavi po- atava za podelitev brezobrestnih posojil; toda v teku jednega leta bi se dala taka naloga vendarle rešiti, in to tem lažje, ker bi se število proäenj na ta način skrčilo na jedno tretjino za vsako leto. Torej ogromnost dela ne more biti ni- kako povod, da se reäitev tega vpraäanja toliko časa zavlačuje. Nekateri mislijo, da hoče vlada na ta način utraditi in naveličati poaeatnike, da bi jo več ne nadlegovali s takimi prošnjami. Toda to ne odgo?arja rosnici, kajti centralnti vlada daje rada take pod- pore in rešuje zadevne proänje hitro. V tem ozirn nastanejo težkoče k večemu v tem, da vlada ne prispeva v to svrho rada z viäjim zneskom nego dežela. Ko se začnejo pogajanja na to stran, postaja Oörednja vlada nckoliko trda in npirljiva; a zneske, jednako deželnim, dovoljuje in odmerja hitro. Trn, ki zbada prosilce in vsakega, ki se zanima za to stvar, je iskati torej dragod. Neovrgljivo je, da ozadevnih proä- njah za 1. 1902 do leta 1905 in o za- deenih dovoljenih deželnih prispevkih ni vedelo c. kr. poljedelsko ministerstvo do julija meseca Ianskega leta ničesar. Vse prošnje so ležale čez tri leta v Trstu, in äele na opetovane pritožbe državnega poslanca dr. Gregorčiča odposlali so se tozadevni predlogi in proänje septembra meseca Ianskega leta na Danaj. Vse po- speänice od deželnega odbora, ki so se redno odpoäiljale v Trst vslod vednih pritožb poslancev, županov in posestni- kov, in vse tozadevne interpelacije niso niö izdale in niso mogle dvigniti teh proäenj iz zapraäenih polic c. kr namest- ništva. Tndi c. kr. glavarstvu so dohajale ostne in pismene pritožbe v tej zadevi ; a tndi to ni nid pomagalo. Nfhote 3C vsiljaje človeku vpraäa- nje, kaj so nameravali prar za prav pri- zadeti činitelji s tem neopravičenim za- vlačevanjem, in to vpraöanje je tem bolj opraviöeno, Ker jo v obče znano, da je gospod namestnik prijatelj naärga ljad- stva in nikakor ne odobrnje takega po- stopanja. Našim poslancem bodi naloga, da teraeljito preiščejo, kje in kaj so pravi vzroki tej vsekako čadni prikazni. To je tembolj potrebno, ker izkoriščajo neka- teri elementi to zadevo in to zavlače- vanje v to, da hujakajo brezvestno proti njim, namreč proti naSim poslancem, češ, da se ne brigajo za nič in nimajo tudi nobenega npliva pri vladi. Seveda öbsojajo ti hujskači s tem nevede ne le naše, marveč isto tako tadi „napredne" poslance ; saj imajo zadnji isto tako dolžnost skrbeti za dobrobit Ijndstva kakor prvi. In če se ni prvim moglo posrečiti, da bi bili spravili to za- devo z mesta, zakaj niso pa zadnji upo- rabili avoj npliv pri vladi v ta namen? 0 tem bi se dalo še dosti pisati in razpravljati, toda našim Čitateljem to ni potrebno, saj itak uže vedö, da so nji- hovi poslanci storili v tem ozirn, kar je bilo v njih moči; vedö, da je bila dppu- taeija treh slovenakih deželnih poslancev celo na Danaju v ministerstvn za polje- delstvo ter pospeäevala reäitev tega brez- končnega vpražanja. Kar se pa tiče za- grizenih nasprotnikov, ne pomaga tako nobena žavba; pnstimo jih, naj v nji- hovi od strasti provzročeni slepoti blatijo äe naprej svoje rojake, ter naj natvezajo, če hočejo, svojim vernim tadi absnrd- nost, da so provzročili „klerikalci" lani toöo na Brjah, ker so nekateri „liberalni" srboriteži tako brezmiselno in frivolno vabili ljudstvo na pies v Kasovljah. Obrnimo se od teh jnnakov in po- vrnimo se k stvari. V tem ozirn nam je še javiti, da se razdeli sedaj med opra- viöene proailce 150.000 K, in sicer da v ta namen vlada 90.000 K in dežela 60.000 K, ali pa vlada 60% in dežela 40%. Opomniti nam je tadi, da je delala du- najska vlada velike težkoče zato, ker se je od nje zahtevalo, da v ta namen več prispeva nego dežela ter da »e je tadi pri ti priliki izjavila, da ne bode zana- prej ngodila deželi na to stran. Vbo po vladnih komisarjih dognane in opravičene potrebščine za brezobrest- na posojila v tej dobi znaSajo 166.650 K; a ker je le 150.000 K na razpolago, so se morale za sedaj odkloniti nekatere prošnje premožnejših vinogradnikov, na katere se bode oziralo pri prihodnji razdelitvi brezobrestnih posojil. Takih prošenj je v goriškem glavarstva 11, v aežanskem 9. Število vseh proSenj in dovoljenih posojil nam kaže na eni strani žalostffo sliko, kako velikansko äkodo je provzro- öila trtna aä v naäih krajih, a na drngi strani pa veselo dejstvo, da je unše ljud- stvo zelo razumno, podjetno in napredno, da se ne straši ne dela ne stroškov, ko gre za to, da bi premagalo vse — tudi Se tolike — težkoče, ki so na potu napredku in blagovitosti v deželi. Kakor se da soditi iz proäenj, ki so ae v ta namen predložile, se z novimi trtnimi nasadi naj bolj bavijo posestniki iz oböin Rihemberg, Dornberg, Sv. KriŽ, Ömarje, Štjak, Škrbina, Komen in Gor- jansko. Končaje želimo, naj bi Bog blago- slovil podjetnost teh in vaeh dragih ob- čin ter v izobibilja povrnil trud naäim marljivim vinogradnikom 1 Dopisi. Iz Cerkna. — V zadnjem časa se pri nas marsikaj sliäi, govori in stori. Pri- rejajo se shodi, ljudski in kmetski, kar je pač v prid tistim, ki so dobre volje sprejeli lepe in potrebne naake, ki se na sbodih razlagajo. Dne 18. in 19. marca smo imeli kmetske shodo. Gospod Klavžar nam je najpopred obrazložil zgodovino postanka „slov. kmet. druätva" v Gorici ter vnemal tnkajšnje posestnike k obilnemu priätopa k tema prepotrebnemu društva, ki je astanovljeno za slov. stran gor. dežele. G. nadačitelj Rakovšček je pripo- röcal organizaeijo kmetov. Ni pa povedal, kako naj se organizirajo ? Dobro ! Saj smo jo že pričeli z velikimi žrtvami z ustanovitvijo „gosp. zadruge" v Cerknem. Zakaj so se jej nekaterniki posmehovali, jo sumničili, ovirali na vse strani ? Saj se je očitno pokazalo, koliko se doseže združenimi kmetskimi močmi, ko se je B kmetskimt žalji zgradil krasen Mg03. dorn", na katerega je sedaj ponosno celo Gerkno, — ko se je napravila vzorna mlekarnica z modernimi stroji — in ko draätvo pri vseh ogromnih stroäkih dobro vspeva itd. Zakaj so ne- katerniki le od daleč stali, gledali in komaj čakali, kedaj bodo mogli sporoöiti v „slavni* „Soči" äirnema svetu o po- lomu tega „klerikalnega" podjetja ? Gospod nadučitelj, ali ste prišli äele sedaj do tega spoznanja, da je po« trebna kmetska organizaeija, ko se spre- hajate in nastopate v lepih prostorih wgosp. doma", katorega so si zdraže- nimi močmi zgradile k ui e t s k e roke, ter ga plačal in äe plačuje kmetski denar ! Po tem pa smo mi boljäi napred- njaki nego Vi, ker mi smo to vedeli ž© pred 9 leti, ko smo natanovili kljub V8ema nasprotovanju „gosp. zadrugo", LISTEK. Zlahtna gospa Nortle. Spis. K. Vild. I. Bilo je leta 1786. Alisa Nortle, 8edemnajstletna mladenka se je na an- 8'«*Skf m po8eatva poslavljala od roditeljev. Bl|a je vsa solzna. NapOBled se iztrga ^etlle iz materinih rok ter stopi na voz, 1 Je bil pripravljen, da jo popelje v ^lrn> avet. BiJa je krasotica, rdečih lie, ifstecih očl Jedva si je bila obrisala 0 2e> pa se je jela preäerno in äegavo öafcniihati. Kaka nevarnost za mladenko v lak'h letih, da gre proö od roditeljev, m to v - Pariz! Ali gaj ne gre k ptujcem, sai gre . lfli, ki je omikana, plemenita gospa, • io vpprejme z odprtimi rokami in jo °de vzgajala kot svojo hčer. Toda kakäna je ta teta po svojem ^^jenju? In kako miäljenje je vladalo ledaJ v Parizu? Nasledniki brezbožnega Volterja so l>azŠirjali takrat povsod — v javnosti in na ^krivnem, v časopisju, gledali^čih in *&8ebnih krogih — strap napačne omike,«, one omotične domiäljije o prostosti, ena- koati in bratstvu, iz Cesar se je izcimila nekaj let pozneje najbolj krvava pre- kucija. Teta Aliaina je bila lahkoZiva gospa, povsem posvetnega mišljenja ; in vsprejela je navdušena te nove nauke, pa jih zastopala v svojih krog h in ob slavnostnih dnevih ter jih razäirjala med svojimi prijsteljicami. Kajti ugajalo jej je to ; saj je bilo novo moderno I Kar je moderno, pa vleče na se pariške dame. In v take roke je priälo 17 letno dekle. Alisa Nortle se je kmalu nživela v to novo mišljenje modernih idej in puhlic ; bila je btrastne nravi in Dgajalo jej je Iaskanje gospodov, ki so prihajali k gospej v salon (dvorano). Med temi je bil tudi odvetnik Ro- beapier. Bil je sirota, ätudiral je s pod- poro arraäkega äkofa.*) Ta je posebno čislal mlado Angležinjo; ona ma je bila edina lepotica. Dekle ni hotelo več nazaj na An- gleäko; preveč vezi je je vezalo na Pariz. Roditelji so menili. v kateri naj bi se zdrnžili kmetje, da bi se skapnimi močmi dosegli višjo ceno svojim pridelkom, ter se skapno potego- vali za svoje pravice. Mi smo to vedeli že tedaj, ko Vi niste imeli nujnejžega posla nego pobijati in sramotiti vse, kar je količkaj diäalo po „klerikalizmu", če tadi je bilo kmetu v najveöjo korist. Nadačitelj Rakovšček je nadalje resno svaril kmete pred nekim nadvladjem, češ, kmetje si morajo sami pomagati in ne trpcti, da bi se dragi stanovi vlikali r njih zadeve, ker vsi drugi stanovi kmeta le izkoriščajo n. pr. pri volitvah Hd. Recimo, da ne vemo, katero nad- vladje si jo mislil g. Rakovšček, ki bi bilo tolikanj škodljivo kmetskemn stana. Tndi nam ni dokazal, da ima samo uči- teljski stan pravico utikati se v kmetske zadeve, kar bi bilo vendar nnjno po- trebno, ker se je kmalu nato pustil voliti v odbor na novo uslanovljene podruž- nice gor. „kmet. društva". Pač pa 8mo mi tega mnenja, da si ubogi kmet sam pomagati ne more, ampak, da potrebuje zastopnikov, voditeljev, svetovalcev. — Mi vemo tudi, da ima kmet v vsakem stana dobrih prijateljev, ki čotijo ž njimi in poznajo njegove potrebe. Zato pa je tudi dolžnost vsacega, kdorkoli ima kaj srca za kmeta trpina in ve, kako po- treben je kmet pomoči, da ma mora svetovati, pornagati, ga podačiti in pod- pirati njegove težnje. Eako potreben in željan je ntš kmet dobrih nasvetov in naukov, nam spričuje ravno ta kmetski shod, ki je bil tako dobro obiskan, in na- katerem so se oglašali različni zagovorniki kmetskih teženj iz različnih stanov, — samo iz kmetskega stanu ni bilo nobenaga, Ravno ta shod nam kaže, da je naš kmet voljan sprejeti vsak pameten nasvet, naj pride odkoderkoli — magari adi od dahovnika. To nam spričuje veliko zanimanje, s katerim so udelež- niki dragi dan poslušnli gosp. jageräkega žapnika, strokovnjaka v čebelarstvu. (Vi seveda ste tedaj, ko je nastopil govornik v dnh. saknji, videli se bližati tisto preklicano nadvladje.) In to po vsej pra- vici. Saj duhovnii, katerega vodi že nje- gova služba v vsako najrevnejšo kmetsko b'ajto, kjer ima priliko videti vso Ijudsko bedo, vendar boije pozna kmetake za- deve in potrebe, nego marsikateri libe- *alni učitelj, ki skoraj ne pozna drage poti nego iz sole v gostilno, iz gostilne v šolo ; ali pa k večjemu še ob nedeljah in praznikih na Porezen ali Blegaä, samo ne v cerkev k sv. maäi, tega Bog ne daj, to bi bilo preklerikalno. — Zato g. nadnčitelj v prihodnje malo več logike in malo manj f'raz t Lahko bi biti malo bolje prikrili svojo liberalno zagrizenost na tern čisto gospodarskem in kmetskem shod a. Ali ste se morebiti hoteli s tern govorom zopet malo priku- piti Ijudstvu, ki Vas je tak) odloöno ob- sodilo pri zadnjem ljudskern shoda dne 4. marca, ko ste tako goreče, pa ob enem tako nesrečno zagovarjali razdru- žitev sv. zakona? Vsaj na nas je naredil ta vtis. Politiöni pregled. Parlamentarnl položaj. NaŠ parlamentarni položaj je postal nenadoma jako čuden. Ne da bi kdo kaj o tern slutil, je vlada kar na jedenkrat sklicala na dan 2. aprila t. 1. kranjski dež. zbor k zasedanja. To nepričakovano sklicanje kranjskega dež. zbora je na- pravilo v vseh parlamentarnih krogih ve- likansko senzacijo, posebno ker se ni o takem sklicanjn niti sanjalo nobenema kranjskema dež. poslanca. Volilni odsek, ki se je imel baviti z volilno reformo in ki je pričel svoja posvetovanja v četrtek, je s sporazumljenjem predsedniätva posl. zbornice že sklenil, da bode imel razan ponedeljka in sobote vsaki dan svoje seje in da bo posl. zbornica zborovala le ob torkih in petkih. Kar na jedenkrat pa je priobčila aradna „Wiener Zeitung" ce- sarjev patent, s katerim se sklicaje kranjski deželni zbor na dan 2. aprila t. 1. k zasedanja. Eer je pa dr. Šušteršič kranjski dež. poslanec in ob jednem tudi dlan volilnega udseka in ima pravico in tudi dolžnost udeleževati se sej kranj- skega dež. zbora in ravno tako ludi sej volilnega odseka, je moral volilni odsek zaradi tega svoje seje preložiti za toliko časa, dokler bo trajalo zasedanje kranj- skega dež. zbora. Ravno tako je bila tadi včerajšnja «ej» poslanske zbornice zadnja pred velikonočnimi prazniki. V seji vo- lilnega odseka, ki je bila v četrtek, je interpeliral dr. Šušteršič miniaterskega predsednika, zakaj je vlada kranjski dež. zbor sklicala. Ministerski prods, je odgo- voril, da je vlada ugodila resoluciji, ka- tero je dež. zbor kranjski v zadnjem svojem zasedanju sklenil in v kateri je izrekel željo, naj rlada skiiče dez. zbor ad hoc, da mu predloži volilno reformo za kranjski dež. zbor. To je kranjski dež. zbor svoječasno res storil, a nobenemu izmej kranjskih poslancev ni pilo na am in ni tega pričakoval, kakor tadi ne že- lel, da bi vlada ravno sedaj sklicala dež. zbor. Viadni korak se zaradi tega na najrazličnejše načine koinentira. Nekateri spravljajo ta korak v zvezo s tern, da vsenemäki prodlog o izločitvi Galicije ni dobil potrebne -/'3 večine, pač p« vendar navaduo vočino, in je zato vlada napravila med posvetovanjera državnega zbora presledok, da se raz- merje med lado in strankami zboljša in pojasni in da onemogoči vlada kaka slična nadaljna presenočonja pri glaso- vanjih. Dragi zopet pravijo, da je baron Gaatsch bolan, in da se je njegovo zdravje tako poslabsUlo, da mora za 14 dni ali tri tedne v Karlove vare, ter je zato napravil ta parlamentarni odmor, da more med tem iti v češko zdravilišče. Rer bi se bilo bati, da bi v parlamenta ali v odseka za volilno refjrmo vlada morda ob njegovi odsotaosti doživela kako tako presenečenjo kot v sredo, je sklical Gaatsch kranjski deželni zbor. Državni zbor. V sredo je poslanska zbornica na- dtljevala razpravo o nujnih predlogih glede izločitve Gilicije. Posl. Kramaf je označil predloge kakor napad na volilno reformo ter povdarjal, da so Mladoöehi za popolno preosnovo države v avtono- mislični obliki ter hočejo zaščito vseh narodov in svobodni razroj kraljestev in dežel, gl&Bovali bodo pa proti nujnim predlogom. Posl. Diieduszycki je izjavil, da Poljaki perhoreacirajo misel, da bi se z akcijo, ki ima namen spremeniti ustavo, pomagalo v tej državi pristašem' taje di- nastije. Ako je poljaki klub za nujna predloga posl. Steina in Woil'i, hoöe isti s tem le pokazati, da smatra, da je prišel trenotek, ko se prične resno in ne le navidezno, kakor drugi autonomisti mi- sliti na popolno revizijo ustave. Govornik je slednjič natančno označil stališče Poljakov glede junctima med volilno reformo in nstavno refjrmo. Posl. Wassilko je izrajal nastopno: Z izločitvijo Galicije bi Poljaki, Malorusi, Nemci in Židje bili celo v Bukovini žrt- vovani despotični sili poljsko in plemske klike. Splošna volilna pravica je edini ustavni pot, da se postavi državo na temelj avtonomije. Gros Stürgkh je izja- vil, da bo ustavoverno veloposestvo, ne da bi se spuščalo v meritum, glaaovalo za nujnost predlogov. Ko sta govorila glavna govornika Stranski (za) in Schalk (proti), se je vräilo glasovanie, in nujaost je bila odklonjena, ker jej je manjkala dvetretjinska večina. Z* nujnost nemäkih predlogov so glasovali Poljaki (16 poljskih poslancev ni glasovalo), konservativni veleposestniki (absentirali so se grof Paliiy in knez Schw^rzenberg), Italijani, Vsenemci, nemäki velepoaestniki, nemški nacijonaici (nekaj teh se je abaentiralo) in večina nemških naprednjakov. Proti predlogom so glusovali Č«hi, Jugoslovani, nemški klerikalci, krščaaski socijalisti in socijalni demokratje. Nato je zbornica pričela razprav- ljati o nujnih predlogih posl. Herolda in tovarišev ter Sobotke in tovariäev glode revizije ustave. Ko sta predlagatelja ute- meljila svoj predlog, je bila seja za- ključena. Včeraj je poslanska zbornica v kratki debati odklonila nujnost predloga, katcrega so staviJi negated češki poslanci gledo revizije ustave. Potem je zbornica v vsehtrehbra- njih vsprojela zak. nacrt, vsled katerega bo väteta v uradniäko pokojnino tadi aktivitetna doklada. Pri ti priliki je ii- nančni minister povedal, da se sedaj bavijo vse centralne oblasti z vpraäanjem glede sestave uradniške službene prag- matike. Zbornica je vsprejela tudi v vaeh treh branjih zakonaki načrt glede povi- šanja pokojnin onih uradniških udov in sirot, katerim so bile pokojhine odmer- jene po starem štila. To je bila zadnja seja pred velikonoinimi praznik', in bo torej danes začele velikonočne držav- nozborske počitnice. Zbornica se zopet enide 21. aprila. Volilna reforma. „Narodni liaty* poročajo, da je bilo pretečeni ponedeljek v Pragi zborovanje konzervativnih in ustavovernih plemičev v navzoönosti nadvojvode Frana Ferdi- nanda, predno je prestolonaslednik od- potoval v Draždane. Prestolonaslednik je baje posredoval pri veleposestaikih v cesarjevem imenu, naj ne delajo volilni reformi ovir. Zvišanje duhovnlških plač. Pododsek proračunskega odseka, ki je razpravljal o predlogi glede zvi- šanja duhovniških plač, je v sredo svoje posvetovanje dovräil. Doloöbe glede gräko-katoliskih in pravoslavnih duhov- nikov so se sprejele s poaebno resolucijo, da se občine v oziravrednih slučajih razbremene dolžnogti, ki so jih prosto- voljno prevzele. Podržavljenje Severne železnice. Poslanca baron d' Elvert in Licht sta se razgovarjala z načelnikom želez- niäkega rninisterstva Wrbo v zadovi po- drž9vljenja Sererne železnice. Wrba je izjavil, da predloži vlada predlog o po- državljenju Severne železnice zbomici v prvi zbornicni seji po Veliki noči. Dogodki na Ogrskem. Te dni so se vräila na Danaju po- svetovanja ogrskih ministrov pod cesar- jevim pred^edstvom, kar je nekaj izvan- rednega, ker se po navadt taka posve- tovanja pod cesarjevim predaedstvom vräö le v Budimpešti in to svedoöi tudi, da je ogrska kriza stopila v jako krittčen položaj. 0 teh posvetovanjih pa ni priälo v javnost ničesar. L*) to je skoro gotovo, da je bil poglavitni predmet teh posve- tovanj vprašanje, ali se ima ogrski dr- žavni zbor na novo izvoliti v času, ka- terega določa sedaj obstoječi zakon, ali pa se bodo volitve preložile na poznejši čas, kar bi •pomenjalo, da je nastopilo na Ogrskem absolutistično vladanje očitno in v popolni obliki. Na avstrijskih mejah. Av8trijsko posadko v Plevljah oja- čijo 18. aprila z 2., 3. in 4. bataljonom 54. pešpolka. Te čete bodo imele tudi pomnoženo moštvo, in sicer pridele bi. polku po 178 mož. Položaj na skrajnem vzhoda okapiranih dežela v Novem Pa- zaru je letos skrajno nevaren. Vojaki smejo le oboroženi zapustiti taborišče. Položaj osvetljuje dejstvo, da so nedavno streljali iz zasede na neko avstrijsko vojaSko patruljo, ki je odrinila iz Pri- boja, kar se že ni zgodilo veČ let. Ve- Ievažno je tudi poroöilo, da je italijansko vojno ministerstvo razdelüo veronski armadni zbor v dva zbora ! Novl reškl guverner. Kakor javljajo iz Budimpešte, bo imenovan guvernerjem na Röki bivši mi- nister trgovine baron Ernest Daniel. Krvave demonstracije v Bukarestu. Iz Bukan^šta poročajo, da se je v ponedeljek vršila v tamošnjem gledališču nekadobrodelna predstava. Neka politiöna skupina takozvanih „junimistov" je pa hotela preprečitt predstavo, ker niso igrali samo romunakih komadov. Prišlo je do spopada s policijo in z vojaki. — Vojaki so streljali. Dra dijaka sta bila ubita, a okolu 300 demoastrantiv je bilo ranjenih. — Aretovanih je bilo nad 100 ljudi. Gledal;šce, v katero so prenesli ranjence, je bilo spremenjeno v lazaret. Ranjeno je bilo tadi 200 vojakov, mnogo teh celo težko. Italija In Nemclja. „Börsen Courier" je priobčil za- nimiv članek o razmerja med ltalijo in Nemčijo. ltaliji se očita, da igra, ki jo izvaja v trozvezi, traja že predolgo. Italija se vedno pritožaje, da je dala vse, prejela pa ni nicesar, in vendar je ravno nasprotno res. Italija je v trozvezi, toda politična vera vseh njenih strank je ir- redentizem. Pisava rimskega časopisja, govori italijanskih poslancav, ki so viadni uradniki in postopanje italijanskega delegata Visconti Venoste v Algecirasu so dejstva, ki dajo mnogo misliti. R ivno v maroški konlerenci bi morala biti vloga Italije na strani Namöije in Avstrije, toda Italija je pokazala, da občuli tro- zvezo kot nekaj prisiljenega. Maroška konferenca. ¦ Maroäka konferonca v Algecirasu je torej končana, in kakor poroöajo listi, se je doseglo na nji sporazumljenje v V3eh vpraäanjih. Kakor poroöa partäki list „Matin", kojega dopisnik je imel pokon čani seji razgovor z delegati konferenca o dosedanjih vspehih, so vsi poudarjali, da je sporazamljenje tako, da nastopi nova doba trajne zaupljivosti in mira med Francijo in Nemčijo. Rusko črnomorsko brodovje In tržaška ladjedelnica. Ruska vlada je sklenila predelati nekatere ladje svojega črnomorskega brodovja, ki niso sicer še stare, a ne odgovarjajo vsem potrebščinam sedanjega časa. Poleg tega je odrejeno, da se na- roče tri nove oklopnice in enajst križark. V ta namen so obiskali v zadnjem časa trije ruski zato poobladčeni odposlanci nemäke, francoske, italijanske in avstro- ogrske ladjedelnice in se pogajali za delo. Tadi so so zgla^ili v trži5ki ladje- delnici „Stabilimento tecnico", ki b^do- bila v izvršitev najbrž del tega ogronn- nega naročila. Naročilo znaäa 170 mili- jonov rubljev. Domače in razne novice. Gospodom naročuikom! — Z današnjo številko smo končali prvo če- trtletje. O tej priliki prosimo one gg. naročnike, ki so zaostali z naročnino za preteklo poluletje in nekateri celo še za prejšnja leta, da jo v najkrajšem času izvole poravnati. Ako jim ni mogoče plačati vsega hkratu, pošljejo naj vsaj nekaj na račun in ostalo prej ko mogoče. Iinenovanjc. — Dr. Ivan Prija- telj je imenovan za asistenta dvorne knjižnice na Dunaju v X. öinovnem raz- redu. Sinrtua kom. — ümrla je v Sol- kanu Katarina Brataä v"80 letu svoje starosti, stara mati č. g. kurata G.rila Vuga, mati več odraslih sinov in höerä. Dostojtii pogreb se je vršil v petek zjutraj. N, p. v m. ! Prcdplačila za „Solski Damu zt dr. K. Ozvaldovo kujigo f",Na6i knl- turni delavci v zrcalu Pršeruovih poezlj" je došlo našemu upravniätvu: Josip Milanič kaplan v Rihembergu 7 K 80 v, Ivan Širli, c. kr. okr. glavar v Pazinu 80 v, Fr. Pitamitz c. kr. oficijal v G3rici 50 v, Fr. Kodrič, kurat na Trnovem 79 v. Koncert žcnskcga oddelka „Šol- skega Duma", ki je bil določen za prih. soboto, je preložen na 28. dan aprila. Na c. kr. izobraževališču za učitcljice v (iorici se prično skušnje in sicer : a) zrelosti 2. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj, b) uaposobljenja za ljudske in meščanske sole dne 7. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj, c) za uaposobljenja v ženskih ročnih delih in za vrtnarice početkom meseca junija t. 1. — Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu nave- denega izobraževališča ozir. dotične iz- praäevalne komisije in sicer za preskuänje pod a) in b) najkasneje do 15. aprila t. I. in za one pod e) do 15. maja t. 1. — G. kr. izobražerališče za učiteljice v Gorici, dne 28. sušca 1906. Razglas otvarjauja novo med- uicstue telefonskc proge Trst - Kor- miii. — Dne 1. aprila t. 1. izroöi se pro- metu medmestna telefonska proga št. 3684 z novo priklopljenimi telefonskimi centralami Tržič na Primorskem, Gorica in Kormin. Promet te nove telefonske proge raztezal se bo v smereh, oznaöe- čenih v sledeöem razkazu, kjer so nave- deno tudi pristojbine, določene za nava- den telefoniöen pogovor, ki traja tri mi- nute. Iz Kormina do Gorice se plača 60 vin., do Tržiča 60 vin., do Trsta 1 K, do Ljabljane 2 K, do Maribora 2 K, do Gradca 3 K, do Dunaja 3 K. Iz Gorice do Korrnina in proti Dunaju je enaka pristojbina kakor zgoraj. U Tržiča proti Gorici do Kormina 60 vin., do Trsta 60 vin., do Ljubljane 1 K 60 vin., do Maribora 2 K, do Gradca 3 K, do Da- naja 3 K Za nujne govore se bode pla- čevala trikratna pristojbina. V lokalnem promelu staue en govor 20 vin. V vsa- kem drugem veliajo za te rove zveze ona pravila, ki so bila voljavna do sedaj v medmestnem telefoni^nem promelu. Uradne ure za navedene javne telefo- nične govorice veljajo one, ki so dolo- čene za brzojavno službo. Promet s Tr- 8tom se razteza na celo lokalno telefo- nično mrežo in sicer s Trstom 1, 4, 5, 6, 7 in 8, 8 telefonicno govorico v Bar- kovljah, v Miramaru (mesto), v Miramaru (grad), na Proseku, v S/. Križu. v Na- brežini 1 iri 2, v Bazovici, v Miljah in na Opčini. Pristojbina, ki je določena za relacije s Trstom, velja tudi za celo tr- žaško telefonično rnrežo v Trdtu. Mesto odgovora lajanjc. — Liki pes, ko zagleda v vodi mesečni odsvit, je zalajal v zadnji številki svojega lista „Soča" A. Gabršček na osebo, ki nima z vpraäanji, katera smo stavili v zadoji ätevilki naäega lista na njega, prav niö opraviti. Pa kakor se mesec za pasje la- j.nje ne zmeni, ravno tako se nezmeni za Gabrščekovo oseba, na katero je tako ostudno zalajal, mesto da bi bil stvarno odgovoril na naäa vprašanja, katera je sam izzval s svojimi napadi na vsa na- rodna in gospodarska podjetja, ki so na- stala brez njegovega dovoljenja in pri katerih nima on besede. S takim laja- njem bi rad seveda GabršČek odvrnil pozornost ljudi, ki se pečajo z naäimi javnimi zadevami, od naSih vpraSanj, kar se mu pa ne samo ne posreči tako lahko, ampak ga pri pametnih in razsodtJh ljudeh celo v pravi lači osivetljaje. Zite- gadelj ponavljamo danes zopet to, kar smo zadnjiö napiaali in kar je GabräSeka tako speklo, da je tako grdo zalajal namreč: „A. Gabršček je obljabil že prod roesecem, da odgorori v posebnem članka na naše opazke glede „Kroj. zadrage" in gledč invesliranega denarja „Trgovsko- obrtne zadrugo" in „Gor. lj. posojilnice". Do danes še ni izpolnil svoje obljube. Med dragim smo ga vpraäali, ali jö res, da nalaga prihranke avoje so- proge v italijanakih denarnih zavodih, a sam da ima dolgore v slovenskih de- narnih zavodih. Gabrsöek bi bil moral tot načelnik „Trgovsko-obrtne zadrage" •n kot ölan nadzoratva „Gor. Ij. poaojil- nice" vsaj na to vpra&tnje že zarad naših denarnih zavodov odgovoriti. A on molči trdovratno. V člankih o bojkotn srao navedli razne grdobije, katere sta Gabršook in „Soea" nganjala proti alovenskim za- drugam, trgovinamin društvom. Gibräöek ni ovrgel niti ene naših trditev, paÖ pa je načečkal namesto atvarnega odgovora neäramen pamflet proti moža, ki ma je bil 9l/2 let azor poštenjaka in duhov- nika, katerega je imel pred razkolom fcakor za svojega očeta. Ta pamfht jo spiral po svoji stari makaimi: ne odgovarjaj na žgoče resni- «e, marveč adrihaj po osebi, da odvrneš pozornost svojih čitateljev od stvari. — Ker bi radi tadi mi znpeli pesem o Jažnjivem Kljukcu", zato prosimo Andr. Gabrščeka, naj kmala izpolni avojo ob- Ijabo vsaj glede članka o investiranem denarju „Trgovsko - obrtne zadruge" in „Gor. lj. po8ojilniceu. Na ta vprašanja naj Gibršček od- govori, vae drugo bevskanje in lajanje na oaebe, ki niao s temi vpraäanji v nikaki zyezi, ao le navadne Gabräöekove fatke, ki so ae pa popolnoma že obrabile in ae dandanes mož ž njimi le še sam 8ebe sraeš'. „Sofa" in razdružltev zakona.— Zadnja „Soča" straäno razsaja proti onim, ki so podpisali proteste proti nameravani razdružitvi zakona. No, to ni nikako čndo, ampak čudno je le, da nista A. Gabršček in njegova „Soča" äe akovala peticije za upeljavo poligHmije (mnogo- ženatva). ¦» Z Vogerskega nam piäejo: Žon- tar Jušt biva a avojo dražino že od 1. 1870 v Goric'. Valed tega si jeŽontar s ayojo dražino pridobil v smisla domo- vinskega zakona z dne 5. dsc. 1896 drž. zak. fit. 222 domovingko pravico v G:>- rici. Ker 86 pa zasebniki prav malo ali nič ne brigajo za svojo domovinsko pra- vico, jo žapanatvo na Vogerskem dne 5. maja 1901 St. 199 uložilo na goriški ma- giatrat piameno zahtevo, da se zgoraj omenjeni družini prizna v Gorici domo- vinaka pravica. Goriški magiatrat pa je, kakor vedno, tako zahtevo z dopiaom od »ni le oh*afi Vratic prO3tora y "Soči"- ki v liberalnfu ?6mo abo«e ^ladeniče, izobrazbe am d/uštvih n« dobe nobene öazadnie 'vkuu- 8anao sarovost, tako da iz r v v zapor TaQdraJ°' l«m dne 1? h^iS*111 piäejo' da 80 imeli 8Q0da, na kat h *' m d?a kmet'Jska krr*etij8kem drnai 86 je Sovorilo o novem VV W'kyan.kS ^0^1«1 8Ädjar8W-a oKraja, 0 organizaciji kmečkega atana, o živinorou, o mle- karatva in o čebelarBtva. Sprejete ao bile te-le reaolucije: 1. Javni shid ˇ Gerknem pozdrarlja z yeseljem pričeto delovauje „Gir. kmet. drnštva" ter prosi yiaoko c. kr. vlado, da naj bi zdatneje podpiraU novo draštvo, ki si je postavilo nalogo: po- vzdigniti kmetijatvo na GoriSkeoi na tako atopnjo, na kateri bi moralo nže zdavno biti z ozirom na lego deželo. Državnih podpor, katerih je bilo doslej deležno c. kr. kmet. dra;Hvo v Gorici, naj bode po večini deležno novo draätvo, katero čakajo važne naloge radi aedanjega za- oatajanja v napredku. 2. Slov. deželni in državni poslanci ae pozivlj^jo, da «tore primerne korake, da bode država primerno podpirala novo „Gor kmet. društvo" v Gorici. 3. Pozivlje se visoka vlada, da do- govorno z dež. odborom predloži dež. zbora apremembo zakona v poapeäeranje živinoreje iz 1. 1903, veljavno z nameat- niätvenim razpiaom I. 1904 tako, da bode odgjvarjal razmeram d^žole z ozirom na novo „Gor. kmet. draštvo". i. Napr >aijo se 8lavna nredništva vaeh v dežoli izhajajoöih öasnikor, da propagirajo to akoijo započetegi delo- vanja „Gor. kmet. draštva" . Udtanovila se je podražnica kmet, dm$Ua. Naöelnikom ae izroli g. Aaton Koamač, blagajnikom g. IvAn PeL'3rnBlj in tajnikom g. Josip Rakovšček. Ob jednem nam tadi poročajo, da je risoka vlada dovolila 3—6 tedenake mlekarske tečaje ter izražajo ž^lja, da bi ae ti tečaji čim preje razširili v redno mlekarsko Solo. ,(0b3irneje v dopiau iz G e r k n a.) Poplsovaaje in klasiiikacija konj, — Takaäuji manicipij pozivlja vsi po- aeatnike konj in tovornih živali, da ma naznanijo na poaebnih tiakovinah, katere jim bo nlanicipij preskrbel, vse avoje konje in tovorne živali, in aicar v dobi od 1. do 10. aprila t. I. KUaisikacija konj se bo pa vräila dne 2. in 3. maja t. 1 na živinskem trga, in aicor oba dni od 8. are zjatraj pa do 12. in p» od 3. do 6. are popoladne. Ti kla-ifuaciji niso podvrženi 1. poätni konji, 2 žrebeta, ki niso še 4 leta atara, 3. bolni konji in 4. sploh taki konji, ki niao za nobeno rabo kakor slepi na obe oče-u, äepavi itd. ' Ogenj v mlrodiluici. — SinoČi okolo 9. are in pol jo nastal v skUdiäcu mirodilnice g. Ant. Jeretica og m\, ki bi postal jako osodepoln, da ga ni o pravem casa zapazil g. JeretiÖ 3am, ki se je še Ukrat nahajal v mirodilaicl in katerega bi kmalu žsreploni dim uiašil. Posrečilo pa se mu je priti na proato ter aklicati ognjegasce, ki so prišli kmilu na lice mesta in so ogenj nla^ili, predno se je äe mogel popolnoma razviti. Se- veda ao pri gašenja pokvarili nroogo blaga in da je Skoda äe precej velika. No, g. JeretiČ je bil zavarovaa. Zima v Bpomladi. — V noči od srede na četrtek kakor tndi v predmi- noli in v minoli no<5i smo imeli v Go- rici in okolici led. Zmrznila je voda po jarkih, in zamrznili so tudi manjši potokiči. Samomor. — V Sv. Martina pri GradiŠču se je obeaila te dni na svojem 8tanovanja kmetica A ad. Viskitin, ka- tero je mučila pelagra. Izrodni občni zbor „Trgovskega in obrtnega draštva" r Gorici se vrši v pondeljek dne 9. aprila t. I. ob 8. uri zvečer v hotela ,.Pri zlatem jelenu". Na dnevnem reda jo premernba pravil. GoriSko kmetiJHko društvobode razkazovalo in delalo poskaae z mnogo doälimi okopalniki na slovenski kmetijski Soli, via Trieste dne 5. aprila t. 1. to je pnhodnji četrtek ob 10 ari predp. Vabi ae cenj. člane in tadi drage posestnike, da se te demonstrate v obilnem števila udeleže. Predsedstvo. Vabllo k zborovanja, ktero priredi podružnica ačiteljakega dru5tva za g> riški okraj, dne 5. aprila t. 1. ob 10. uri predpoldne v Kanala v šolskem poslopja. Dnevni red : 1. Verifitcacija zapisnika o zadnjem zborovanju. 2. . Predavanje o brezžičnem brzojava. (Predava c kr.okr. Sol. nadzornik g. F. Finšgftr). 3. More- bitnoati — predlog'. NB K drugi točki vabi 8e tudi vso ono gospodo, ki se za- nima za ta predmet. V Kanala, dne 26. marca 1906. Oibor. Izgubilo so jo na poti med Gi- rico in Volikovcem denarno pismi v zneska 4.619 K. V Gorici se je oddalo že dne 1. t. m. Sereda ao ae atorili pri poštnem arada potrebni koraki. Izgubljene ročL — GospaLoopol- dina Gabršček iz Tolmina je izgabiia na Fran Josipovem tekališču v Gorici te dni zlato uro, vredno 80 K. NaSel se je lovski pes, ki se na- haja sedaj pri g. dr. Morpurga. Umrl jo včeraj Anton Prinčič v Gor. Gerovem št. 88 v 68. letu svoje dobe,previden s sv. sakramenti za umi- rajoče. Pogreb bode jutri ob 4. pop. ; N. p. v m. 1 V divaSki vilenlci (Gesarjeviča Radolfa jami) bo veselic* na velikonočni ponedeljek dne 16. aprila ob sijajni razsvetljavi. Učlteljska dcputaelja pred novlin knezonadškofom. — V četrtek ae je poklonila premiloatnemu kneza-nadškofa deputacija uöiteljev, katero je prav Iju- beznjivo Y8prejel. j Ilazpis uiitcljskc službe. — Na peterorazredni deäki Ijndski äoli „Dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljabljani" pri sv. Jakoba v Trata se razpisaje služba druge moške učno moči z dosinitivnim ' name^čenjem Definitivno nameščen ači- I telj dobiva na leto 1.400 K place in 500 I K atanarine ter ima pravica do 8 petlet- nic po 200 K. Nekolekovane, a pravilno opremljene prošnje naj ae vpošljejo naj- dalje do 25. aprila 1906 pod naslovom: „Vodstvo družbe 8V. Girila in Matoda v L'ubljani". Službo bo nastopiti začetkom šolskega leta 1906/1907. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Gosp. uuniestniskr podpredscdnlk dr. Andrej grof Schaffgotsch v Trstu je minolo nedeljo na nekem izleta padel a koleaa ter se močno poäkodoval na plečih. Akoravno ni poškodba nevarna, bo vendar trebalo ätiri do šest tednov, preden zopet okreva, da bo mogel vršiti Bvojo slažbo. • (irad Mlramar. — Počenši a 1. aprilom si je možno ogledati grad od 10.—12. are predpoladne in od 3.—5. are popoladne. Dopolailna drž. volitev v tržažki trg. in obrtni zbornici za po smrti po- alanca C^mbija izpraznjeni mandat bo 2. aprila. „Doinači Zdravnik", časopis za negovanje zdravja, vzgojo otrok in zaj bavo. Ta list izhaja 20. vsakega meseca in atane celoletno 2 R. Izdaja in arejaje ga Jan Okič v Dekanih v Istri. Tiska se pa v tiakarni Priora v Kopra. Prva šte- vilka ima sledečo vsebino : 1. Ljabeznive domorodkinje! Dragi rojaki 1 ; 2. Nego- vanje zdravja apomladi; 3. Kako mornmo živeti, da doživimo visoko ataroat v zdravja in snagi?; 4. Bolni živci ali nervoznost; 5. Naravno zdraviäöe na Slovenakem ; 6. Ozdravljenja; 7. Listek: Domoljubje in vera; 8. Razno. Priporoöamo ga slovenskemn ob- činstvu. Uazpis častnc dagrade. — V po- višanje hrvatako-alovenake kaltarne vza- jemnosti na glasbenem polju razpiaaje „Glasbena Matica" v Ljabljani Bvoto 100 K kot čisti prebitek prekrasnega hrvatakega koncerta v Ljubljani, katere a je priredilo hrvatsko pevsko društvo „Kolo" dne 11. notembra 1905 častno nagrado za novo, dobro, hrvatako ali slovensko, izvirno, äe ne objavljeno 8kladbo, moški ali meäan zbor koncertne vrednoati brez vankoršnega inatramen- talnega spremljevanja (ä capella) v hr- vatakem ali 8loven*ltem jezika. Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisano nagrado, naj ae pošljejo „Glasbeni Matici" v L ubljani ali aprav- nema odboru hrvatskega povakega dru^tva „Kolo" v Zagreba v znprtem koverta z motom pripiaanem na partitari brez skladateljevega imena najkasneje do 1. aeptembra 1906. I mo akladateljevo naj bo zapisano le v zaprtem, skladbi priloženem piama, na cigar kaverto je iati od akladatelja izbrani moto zapisan. Došle 8kladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena jury hrvatakih in alovenskih glaabenih s»ro- kovnjakov. Jary sestavita vzajemno draštvi „Kolo" in „Glasbena Matica" r L'abljani. „Glasbena Matici" bo oni zbor, (skladbo) kateri jury pri80di, nagrado v tiaka izdala. Da se oaigara ab » >/• » 60 » W Dobiv» ae povflod. W Razglas. Pri podpisaneiu županstvu se bode dne 17. aprila t. 1. ob 10. uri predpoldne oddalo potom zmanjše- valne dražbe zidarsko delo pri po- pravi županijske cerkve sv. Ivana Kr. v Čepovanu. Zidarsko delo je cenjeno na 3895*28 kron in vsak ponudnik mora položiti pri dražbi 5% var- sčino prevdarjene cene. Občina pa ni vezana na najmanjšo ponudbo. Načrt, proračun in dražbeni po- goji se lahko ogledajo v občinski pisarni v Čepovanu. Županstvo v Čepovanu dne 23. marca 1906. Podgornik, župan. Mladenič j lepega vedenja. vežč slovenskega in nemškega jezika, želi dobiti službo pisarja v kaki trgovini ali v kakem ; drugem uradu. — Pojasnila daje iz prijaznosli upravništvo našega jisla. liieta se ^ hlčipCD izurjena s konji voziti. =: Več pove naše upravništvo. C. k. kmetijsko društvo v Gorici. Št. 145 R9ZGL9S Oziromn rozdelifeu mrjasceu za plemshe postoje. Naznanja se, da se bode razdelilo mrjasje zh uUanovitev plemakih postaj v deželi. Proänje so morajo vložiti naj- kasneje do 10. mtseca aprila 1906. Pogoji: 1. Mrjasci za ravnino bodo York- širakega piemen». Zh drage dole dežele bodo pa 8tare erne pasme iz Sr. Dinjela. 2. Izročitev se bode vr3ila v Gorici pri c. kr. kmetijskern drušUu in v Čer- vinjana pri kmetskem odseka teg* c. kr drnätva, oziroma za Kras, hriboviti del dežele, gore in ravnine. 3. Razdelitev se bode vršila s sre- Čkanjem med proailci. 4. prosilci se morajo zavezati: a) da ne pripus'6 živali k skoka pred 12 naeseci staroBti; l>) da ohranijo mrjasca najmanj skozi 2 leti od dueva, ko je ta sposoben za skok; <•) da ne oripusle mrjaact k skoka več kot 2-krat na dan; <1) da ne bodo tirjali za vaak skok več kot 1 krono plaöila. 5. Redilec se mora zavezati, da se bode ravnal po pogojih, s tern, da pod- piSe to pogodbo. (Jorica, dne 26 marca 1906. C. kr. kmet. društvo predsednik: PÜ3ER. Tajnik: I1UGUES so ravno ar došle nad vse krasne novosti raz- novrstnegablaga, kakor: modne volne, Zephyr, Perkaie, sukno za mo- ske obleke, preproge, za- vese, odeje, rumberško, belgijsko in šlezko plat- no, serviete, žepni robci itd Cene nizke in stalne. Uzorcinazahtevozastonj „KROJ. ZADRUGA" -=r- v Gorici -==_ Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev Gorica, ulica Vetturini št. 9. prinkrb utlom „Centraine posojilnico" v GorL i i Dgih pridruženih zadrng po G š : Modro galico 98/99% po K 6450 ;; žv^plo I. vrste 85 95 fino do K 18— q — V zalogi ima : Snperfo'-fnt 14|1670po K. 5 30 q; Superset 12/14% po K 5— q; Toma.sovjt žlindra 14/16% po K 5*— q; Rudeču sol po K 7.30 q; Knhinjaka sol po K 20— q ; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zndnje trojo je v vrečbh po 50 kg. Gena za modro galico velja samo za blago, kolikor gu imamo na razpolago; vsled tegn naj se požurijo oni, ki niisliio še naročiti. ' J ..r.;i ¦/-:>.u >-¦ J. Komel, krcmar, (prej na Fr.-J. tekališču, sedaj) naKornuh. št. 13, se priporoča slavnemu ol)činstvu v üorici in na deželi za obilen o- bisk. Toči naravna do- niača viiia. Kuhinja do bra Postrežba ločna. Cene zmerne. ]. [pistofoletti lekarnar v Gorici na Travniku, ) tpshino štohfi- žeiJa jetrno olje SredstQü proti ( prsni bolezni in r telesni slabsti Steklenica tega oljanravno imene barve K 140, bele K 2— I Trskino železnato jetrno olje Raba toga olja je soscbno priporoß- Ijiva otrokom iu dočkoni, ki so norvozni in vvlnv. naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodece m ( S tem oljem ozdravijo v kratkem i času in z gotovostjo vsc kostne bole/.ni, " žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. i Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Oi)omba. Oljc, katerega naročarn direktno \i Norvegijft, pro išče se vedno v mojotn komičnem laboratoriju predno sc napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote n stalne sposobnosti za zdravljenje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in žele^ |^^ uajbol.isi x)rii>omoč^k pri zdravljenju s ^j "^V trskinim oljem V ^^ Steklenica stane I K 60 win. ^j Čast mi je, slavnemu občinstvu najuljud- neje iiaznaniti, da sem si osvojil dobro znani in na novo fenovirani hotel pri „Zlatemjelenu" (AI Cer\?o d' Oro) združen s pivarno in resta- vracijo pri „Ledenici", v Gorici, Ozka ulica hiš. štev. 7, 9, 11. Ker je to podjetje že od nekdaj na naj- boljšem glasu, trudil se born ttidi jaz vsem željam čč. obiskovalcev mojega hötela in re- stavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike naj- bolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja je v najboljših rokah. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje Andrej Hočevar. C, KR. PRIV. i Assicurazioni Oenerali vTrstu. Garancijski zalog: 270,000.000. Delavski oddelek: živijenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost "Vspeh delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polic št. 15.438, zavarovalna svota K 1U,737.141'15. ßlavni zastop za Gorico in otolico v Gorici Tekalisce Josipa Verdi st. 35. I. nad. Telef. štev. 15. Račun poštne hran. št. 63323. Polic Zavarovalna štev. svota Januar .... 1146 8,671.754-60 Februvar . . . 1315 9,015.228-15 Marc .... 1375 11,674.749-07 April / . . . 1234 8,636.643-42 Maj.....1425| 9,279.011-14 Juni.....1260 11,446.332-06 Juli.....13621 9,490.871-03 Avgust .... 1187 7,861.686-78 September . . . 1165 ' 7,858.960-15 Oktober . . . 1126 8,930.590'— November . . . 1272 9,822.41^-29 December . . . 1571 12,048.897-46 Skupno | 15438 114,737.14115 v letu 1905 Gorica, Tekališče Josipa Verdi št. 35. I. nad. Delavski odelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost ' ,CeutraIna posojilniea' registrovana uadruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra t. 1. na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. 1.: na menica po 51;,11!,, na vknjižbo po S°|o z ^\ upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera y za hranilne vloge je nespremenjena. k 1 ^ A „Ottoman^ "^^ w w^^Äi^^w^^^ smodcicni papir in ovitki se sam sebe hvali in ne potrebuje nikakc reklame. Jako izdatno sredstvo proti reiataü in tpp po ¦ plQ t/ Cl X ^X ' u je liker CODINA, U-terega napravljala v Tn»«o lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri St. Jakopn, in Josip Godina, Ijkarna „AU' Igea" • T nlici Fcrnelo ät. 4. - Stekleničica stane 1 K 40 vin. - l'.iim pošte ae ne poäilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu P»vzetJuF J" Pa> aK0 80 dODOŠlie naorei 7 K, Dakar se slekleničice dopoSlji-jo franko in so t tem znesku zapopadeni ?si pošiljaUeni stroäki. Dobiva ae t vaeh lekarnah.