NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stomejcič
Urednica NT Milena Brečko Poklii!
ŠT. 30 - LETO 54 - CELJE, 29. 7.1999 - CENA 280 SIT -19 HRK
PETICIJA ZA AMBULANTO
Zdravnik Ivan DJurič Je zasebno ambulanto iz Uboj preseiii v
Petrovče, ne da bi o tem obvestil občino, vroča tema na strani 5.
Preizkus
znarifa in
živcev
Petina najboljših slovenskih maturantov prihaja s Celjskega.
Stran 2.
SVETA ŠE NE
BO KONEC
Vrabci na kosilu
Mestni vrabci so v Celju očitno navajeni le na najboljše. Takole se pogostijo
kar pri mizah gostov na vrtovih gostinskih lokalov In očitno nimajo nič
proti picI, pa tudi vse drugo jim tekne. Nazadnje odletijo - In to brez plačila vse o Sončevem mrku. ki bo 11. avgusta viden tudi v Sloveniji,
in računa z Jasno napisanim davkom!	Stran 33.
ZAKONCA PLESNIK SPET NA SVOBODI
Celjana, osumljena kraje avta, sta se s Kitajske že vrniia v Slovenijo. Stran 30.
Pohrustane kruhove skodelice
 V akciji Pogiejmo-pojejmo smo bili na Gorenjskem, avgusta gremo v škocjanske jame. Stran 15.
DEVIŠKA HRANA
OB DOTI KEMIJE
V Sloveniji ni nadzora nad bio živili, zato so potrošniki večkrat zavedeni.
Tema tedna na strani 10.
AMBASADORJI
OKUSA
BarmanI iz šaleške doline so
med najboljšimi na svetu v
mešanju pijač. Reportaža na strani 16.
2
DOGODKI
Preizkus znanja in živcev
Petina najboljših slovensicih maturantov, ki so dosegli vse točke, prihaja s Celjskega > Letošnja jubilejna matura za odstotek slabša od lanske
Maturanti so končno doča-
kali tisto, na kar so čakali
štiri leta svojega šolanja. V
ponedeljek, 26. julija, so do-
bili rezultate spomladanske-
ga dela mature. Večina je z
rezultati lahko zadovoljna,
kajti letošnji uspeh na maturi
je 86,02-odstoten, kar je sicer
za odstotek manj kot lani.
Letos je zrelostni izpit
opravljalo 8.614 gimnazijcev,
od tega jih je bilo uspešnih
7.410, neuspešnih pa 1.204.
Petindvajset slovenskih gim-
nazijcev je letos doseglo vseh
34 točk, kar je v petih letih,
odkar dijaki pišejo maturo,
največ. Blestelo je tudi pet
gimnazijk iz celjske regije.
Na Celjskem so bili dijaki
tudi letos uspešni. Kar 37 gim-
nazijk in gimnazijcev je dose-
glo nad 30 točk in si prislužilo
pohvale, od tega je pet gimna-
zijk doseglo največje mogoče
število točk. V celjskih gimna-
zijah in v velenjski je letos
opravljalo maturo 619 dijakov
in uspeh je bil v primerjavi z
ostalimi celjskimi srednjimi šo-
lami, kjer imajo dijaki na izbiro
tudi zaključni izpit, boljši. V
Gimnaziji Celje Center so bili
neuspešni le štirje dijaki, v ve-
lenjski gimnaziji šest, v I. gim-
naziji v Celju sedem dijakov in
prav toliko v gimnaziji v Šol-
skem centru Celje.
V ostalih celjskih šolah se je
za maturo, razen v Srednji eko-
nomski šoli, kjer je maturo
opravilo 151 dijakov, odločila
le peščica dijakov. Tako je v
Srednji zdravstevni šoli matu-
ro opravljalo 43 dijakov (nare-
dilo jo je 34 dijakov), v Srednji
trgovski šoli je k maturitetne-
mu izpitu pristopilo 18 dijakov
(opravilo ga je 11), v Srednji
šoli za gostinstvo in turizem pa
se je mature lotilo 8 dijakov,
polovica med njimi uspešno.
Najodlicnejše
maturantice
Gimnazijci so obvestila o us-
pehu in maturitetna spričevala
prejeli v ponedeljek, 26. julija.
V povprečju naj bi dekleta bila
uspešnejša od fantov. Na celj-
skem območju so zlatih 34
točk dosegla sama dekleta.
Meta Ahtik, Šolski center
Celje - gimnazija: »Matura se
mi je zdela kar težka in nisem
pričakovala, da bom dosegla
vse točke. Sicer sem bila tri
leta odlična in sem se učila
sproti, a vseeno sem bila pre-
senečena, ko sem izvedela, da
sem med petindvajsetimi naj-
boljšimi. Študirala bom pravo.
ker želim postati sodnica. Za
maturo sem si sicer izbrala
malce nenavadno kombinaci-
jo izbirnih predmetov, na-
mreč zgodovino in fiziko, in
sem nekaj časa celo oklevala
med fiziko in pravom. V pro-
stem času, kolikor ga ostane,
rada berem, kakšnih posebnih
hobijev pa nimam.«
Alenka Goličnik, Šolski
center Celje - gimnazija: »Ne
bi mogla reči, da se mi je
matura zdela lahka. Vsa štiri
leta sem bila odlična, toda 34
točk nisem pričakovala. Vpi-
sala sem se na študij medici-
ne. V začetku sem sicer okle-
vala med biologijo in medici-
no, toda slednjič sem se odlo-
čila za medicino. Nekaj mojih
prijateljev že študira medicino
in pravijo, da je študij napo-
ren, tako da bom videla, kako
mi bo šlo. V prostem času rada
kolesarim in se sprehajam v
naravi, ker ne morem kar na-
prej čemeti pri knjigah.«
Alja Meh, Šolski center Ve-
lenje - gimnazija: »Matura se
mi je zdela težka in takšnega
uspeha nisem pričakovala, če-
prav sem bila vsa štiri leta
odlična. Za nadaljnji študij
sem si izbrala stomatologijo,
ker mi je všeč predmetnik.
Moram priznati, da sem vese-
la, ker sem bila tako uspešna
na maturi, ker sem kot drugo
možnost študija vpisala kemi-
jo, ki pa je ne bi rada študirala.
Kar tiče študija, ne pričaku-
jem nič posebnega, upam le,
da ga bom dokončala.«
Nuška Drašček in Katja
Plauštajner sta trenutno od-
stotni, obe namreč uživata za-
služene počitnice. Na pomoč
nam je priskočil ravnatelj
I.gimnazije v Celju Jože Zu-
pančič, ki je z uspehom obeh
dijakinj zelo zadovoljen.
Nušlu Drašček, I. gimnazija
v Celju, je ob neki priložnosti
napisala: »Matura je zame po-
menila predvsem napor in preiz-
kus trdnosti živcev. Imela sem
srečo, ker sem dokaj samostojna
in samozavestna in sem zaupala
vase in v štiri leta sprotnega
dela.« Nuška Drašček je bila lani
prvakinja v francoskem jeziku in
je tudi vsa štiri leta odličnjakinja.
Študij pa namerava nadaljevati
na Fakulteti za družbene vede,
smer mednarodni odnosi, pri
čemur ji bo zagotovo koristilo
znanje angleščine, francoščine
in španščine.
Jesenski del mature bo od
30. avgusta do 4. septembra,
udeležili pa se je bodo lahko
tisti, ki imajo eno ali dve nega-
tivni oceni, oziroma tisti, ki
niso opravljali mature junija.
Dijaki s tremi negativnimi oce-
nami pa bodo morali maturo
opravljati še enkrat v celoti.
Katja Plauštajner, I. gimna-
zija v Celju, je po končani
maturi, ko še ni vedela za
rezultat, zapisala: »Počutje pri
samem pisanju mature je bilo
dobro, bolj zahtevna se mi je
zdela le angleščina. Obreme-
njujoč pa je tudi psihološki
pritisk.« Študirala bo pravo.
NATAŠA PEUNIK
Maturanti Šolskega centra Celje so maturitetna spričevala prejeli v ponedeljek, 26. julija, v
Narodnem domu. Gimnazijcem jih je podelil ravnatelj gimnazije Janko Stegne.
Pripombe na
Mariborsko
CELJE - Na javni obravnavi
osnutka lokacijskega načrta za
3. fazo rekonstrukcije Mari-
borske ter poročila o vplivih na
okolje so včeraj popoldne
zainteresirani krajani mestnih
četrti Gaberje in Center ter
predstavniki gospodarstva iz
tega mestiiega predela podali
svoje pripombe in stališča na
osnutek. V občinskih strokov-
nih službah jih bodo zdaj
proučili in predvidoma sep-
tembra predložili osnutek v
sprejem mestnim svetiiikom,
jeseni pa naj bi na območju ob
Mariborski, na približno 300
kvadratnih metrih zemljišča,
izvedli tudi arheološke sonde.
Z njimi bodo sti"okovnjaki
predhodno, pred začetkom
gradbenih del, preverili teren,
saj so na tem območju priča-
kovane najdbe grobišč staro-
selcev.	IS
V domovini in z
domovino
Mestna občina Celje in KS
Pod gradom pripravljata v ne-
deljo, 1. avgusta, v Zagradu
srei^nje V domovini in z do-
movino.
Popoldansko srečanje pri-
pravljajo v sodelovanju s slo-
venskim društvom dr. France
Prešeren iz Liechensteina m
Slovensko misijo iz Ziiricha, na-s
menjeno pa je zlasti zdomcem j
iz Liechensteina, Švice in Av-
strije. Ob zdomcih pričakujejo vf
Zagradu tudi domače goste,|
med njimi je svojo udeležbo
napovedal podpredsednik slo-|
venske vlade Marjan Podobnik.]
Goste bo v družabno srečanje!
na domačih tieh z darovanjem
svete maše uvedel pater Robert
Podgoršek, denar, zbran v nabir-
ki med mašo, pa bodo namenili
za noti^anjo ureditev cerkve sv
Luke v Tremerjih. V KS Pod
gradom bodo ob tej priložnosti
razvili svojo zastavo, pripravlja-
jo pa tudi kulturni program z
godbeniki iz Liboj, folkloristi s
Kompol, dornavsldmi Lukarica-
mi, humoristko Treziko in Moš-
kim pevskim društvom Pod gra-
dom. V nadaljevanju srečanja bo
za zabavo skrbel ansambel Fran-
cija Zemeta.	IS
Rdeče številke nižje od pričakovanih
Izguba celjske bolnišnice v prvi polovici leta znaša približno 100 milijonov tolarjev
v Splošni bolnišnici Celje
so letos v prvih šestih mese-
cih zdravili 17.285 pacien-
tov, kar je 1.700 več, kot zah-
teva zdravstvena zavaroval-
nica. v ambulantah so pre-
gledali skoraj 130 tisoč pa-
cientov in presegli načrt za 5
odstotkov. Skrajšali so tudi
povprečno ležalno dobo.
Kljub projektom, ki naj bi
zagotavljali zniževanje
stroškov poslovanja, znaša
izguba v prvi polovici leta
približno 100 milijonov to-
larjev, in je, kot so poudarili
na tiskovni konferenci, nižja
od pričakovane.
»Bolnišnica je realizirala
večino načrtovanih naložb,
da bi se vsaj delno izognila
negativnemu učinku davka
na dodano vrednost,« je pove-
dal Marjan Ferjanc, pomoč-
nik direktorja za finance, in
ocenil, da naj bi jih DDV v
letu dni stal približno 300 mi-
lijonov tolarjev na račun po-
večanih stroškov. Samo za
zdravila in zdravstveni mate-
rial naj bi odšteli kakšnih sto
milijonov več. »Z ministrs-
tvom za zdravstvo, zdravstve-
no zavarovalnico, s finanč-
nim ministrstvom in z doba-
vitelji se dogovarjamo, komu
in kako naprtiti nove davčne
obveznosti, ki obremenjujejo
zdravstvene zavode, vendar
dogovori še niso prinesli re-
zultatov. Če bi davčno breme
ostalo na naših ramenih, bi to
močno ogrozilo delovanje na-
še bolnišnice in tudi naložbe-
no dejavnost,« je poudaril
Ferjanc.
Čakalne dobe so v dogo-
vorjenih rokih, zvečine pri-
merljive z ostalimi bolnišni-
cami. Poleti so pričakovali
osip, vendar je zasedenost
bolnišnice ta čas le za deset
odstotkov manjša kot sicer,
povečalo se je število pacien-
tov v urgentnih ambulantah.
Povečalo se je število poš-
kodb pri mladostnikih, pred-
vsem zaradi nezgod pri rola-
nju in skokih v vodo.
Proces standardizacije sloven-
skega zdravstva je zmanjšal pri-
liv denarja celjski bolnišnici za
250 milijonov tolarjev na leto.
Analiza prve faze standardizaci-
je, so poudarili, jasno kaže, da
zgolj matematična standardiza-
cija ne bo dovolj, temveč bo
ti^eba opraviti še vsebinsko stan-
dardizacijo slovenskih bolni-
šnic. Po mnenju vodstva v tem
primeru celjske bolnišnice ne bo
več mogoče enačiti z ostalimi
splošnimi bolnišnicami, saj raz-
vitost vseh vrst medicinskih
strok in število pacientov opravi-
čujejo opravljanje najzahtevnej-
ših medicinskih storitev.
Celjska bolnišnica se vklju-
čuje v proces pridobivanja
nagrade evropske poslovne
odličnosti. V bolnišnici bodo
ovrednotili devet delovnih
področij po strogih merilih
evropskega ocenjevanja.
Najpomembnejša pridobi-
tev za bolnišnico v prvem pol-
letju je bila izgradnja sodob-
nega oddelka za bolezni led-
vic in dializo, vrednega 270
milijonov tolarjev, od tega je
bolnišnica prispevala 64 mili-
jonov. Oddelek za bolezni sr-
ca, pljuč in ožilja pa je prido-
bil nov ultrazvočni aparat,
vreden 34 milijonov tolarjev.
»Za vzpostavitev normalnih
delovnih pogojev in dogradi-
tev bolnišnice, ki je edina še
nedokončana bolnišnica v
Sloveniji, bi potrebovali prib-
ližno 4 milijarde tolarjev,« je
napovedal Ferjanc. Poslovanje
v drugi polovici leta prinaša
številne nejasnosti, saj bolni-
šnica še ni sklenila pogodbe z
ZZZS in glede na znana izho-
dišča pričakujejo še manj de-
narja kot v prvem polletju.
KSENUA LEKIČ
DOGODKI
3
Občina med Icrizo napreduje
Za praznik pomembne pridobitve ter veliki načrti
v Rogaški Slatini je bila v
soboto osrednja prireditev ob
I letošnjem občinskem prazni-
ku, ki ga praznujejo v času, ko
pesti obsoteljsko občino še ved-
no resna gospodarska kriza.
Ob tej priložnosti je župan
mag. Branko Kidrič v slavnost-
nem govoru med drugim pouda-
ril zadnje pridobitve občine,
med katerimi so podpis pogod-
be za dokončanje slatinske čistil-
ne naprave, ustanovitev lokalne
turistične organizacije, nabava
vozila za potrebe gasilcev ste-
klarne, izročitev ključev sedmih
novih socialnih stanovanj ter re-
konstrukcija ceste Tuncovec-
Žabnik-Strmec.
V občini se pripravljajo tudi na
dokončanje kulturnega doma
ter iščejo glede njegovega statu-
!sa skupni jezik z mestno KS,
prav tako nameravajo kmalu
zgraditi šolsko telovadnico v Ko-
strivnici ter novo glasbeno šolo.
Med gosti je državni svetnik Loj-
ze Oset pohvalil napredek sla-
tinske občine, poslanec Franc
Potočnik pa je poudaril željo, da
bi v teh krajih podprii ustanovi-
tev obsoteljsko-kozjanske po-
krajine.
Med prireditvijo je župan izro-
čil letošnja občinska priznanja.
Najvišje, Plaketo občine, je pre-
jela Ljudska univerza, ki deluje
štiri desetletja, podelili pa so tudi
tri priznanja občine. Albin
Šrimf ga je prejel za dolgoletno
delovanje na kulturnem področ-
ju (še posebej s folklorno skupi-
no Minerali), Viktor Vratarič za
delo in obnovo sakralnih spo-
menikov v župnijah Kostrivnica
in Sv. Florijan ter Franci Janko-
vič za vodenje Društva vino-
gradnikov.	B. J.
Letošnje najvišje slatinsko občinsko priznanje so podelili
Ljudski univerzi, ki slavi 40-letnico dela. Slatinski župan
mag. Branko Kidrič ga je podelil direktorju Jožetu Čakšu, kije
tudi nepoklicni župan šmarske občine.
Oporečni sladoledi
v republiškem zdravstve-
nem inšpektoratu so opravili
preglede sladoledov, pred-
vsem v gostinskih lokalih,
kjer imajo lastno proizvod-
njo sladoledov. Na širšem
Celjskem območju so bili re-
zultati mikrobioloških in ke-
mičnih preiskav sladoledov
najslabši v državi.
Zdravstvena inšpekcija Ob-
močne enote Celje obsega iz-
postave Laško. Šentjur, Šmar-
je pri Jelšah, Žalec. Mozirje in
Slovenske Konjice. V sredini
meseca junija so odvzeli 44
vzorcev sladoleda za mikro-
biološke preiskave in 16 za
kemične preiskave. Kar 29,5
pdstotka vzorcev, ki so bili na
mikrobioloških preiskavah, je
bilo neustreznih. V šestih pri-
merih so ugotovili povišano
število mikroorganizmov, v
Ireh vzorcih je bilo povišano
Število mikroorganizmov in
bagulaza pozitivnega stafilo-
bka, ter v štirih primerih le
bagulaza pozitivnega stafilo-
bka. Med vzorci, ki so bili na
kemičnih preiskavah, je bil
leustrezen le eden in ta zara-
li neustrezne količine mleč-
lih maščob. »Vzrok mikrobio-
oške neustreznosti vzorcev je
Predvsem neustrezna tehno-
oška priprava sladoleda ter
Pomanjkanje osebne higiene
?ri izolaciji koagulaza pozitiv-
nega stafilokoka,« so zapisali
' poročilu Zdravstvenega inš-
pektorata Republike Sloveni-
je.
Lastnike neustreznih vzor-
cev bodo kaznovali v skladu s
Predpisi, zdravstvena inšpek-
% in Zavod za zdravstveno
'arstvo Celje pa bosta poostri-
a nadzor. Nadzirali bodo ce-
oten tehnološki postopek pri-
prave: od vrste sestavin, posa-
mezne faze izdelave s kontro-
0 temperature in časa trajanja
^r osebno higieno zaposle-
nih.
Kljub slabim rezultatom
Preiskav pa v zadnjem času na
■oljskem območju ni bilo za-
strupitve s sladoledom. Rezul-
tati so skoraj identični rezulta-
tom iz istega obdobja lani. Ta-
ko kot lani tudi letos pričaku-
jejo izboljšanje rezultatov pri
naslednjih kontrolnih pregle-
dih. Strah pred sladko poletno
osvežitvijo je zaenkrat torej
odveč.
PRIMOŽ POKLIČ
Rogašica poicopališca Gekottu
Po razpisu, s katerim je občina Rogatec iskala koncesio-
narja za opravljanje pokopališke dejavnosti in urejanje vseh
treh pokopališč, so svetniki v ponedeljek podprli podjetje
Gekott d.o.o..
Pred tem je posebna komisija ugotovila, da so cene, ki jih
nudita Gekott ter drugi ponudnik, samostojni podjetnik Žekar
približno iste, upoštevali pa so tudi koliko rogaških občanov
zaposlujeta podjetji. Pri tem so ugotovili, da je med Gekottovi-
mi 15 redno zaposlenimi ter 9 pogodbenimi delavci kar 6
občanov Rogatca, podjetje Žekar pa ima poleg direktorja le
enega zaposlenega.	BJ
Nov dom za jesen življenja
v ponedeljek popoldan so
slovesno odprli Dom starej-
ših Šentjur v Svetinovi ulici,
ki so mu Šentjurčani junija
1996 položili temeljni ka-
men. Investitorja, Ministrs-
tvo za delo, družino in so-
cialne zadeve ter občino
Šentjur, je stala gradnja z
opremo vred kar 1,1 milijar-
de tolarjev.
V domu bodo začeli z delom
1. avgusta, ko bo približno
tretjina zaposlenega osebja
pripravila vse potrebno za
sprejem in namestitev oskrbo-
vancev, ki jih bodo začeli
sprejemati še isti mesec. Do
konca avgusta je predvidena
že 80-odstotna zasedenost do-
ma. Doslej je prispelo kar 160
prošenj in 90 prosilcev je že
vrnilo popolno dokumentaci-
jo, nekateri pa so našli name-
stitev v okoliških domovih.
Trenutno imajo na voljo še
nekaj prostih mest, kajti na
podlagi sedanje opremljenosti
je možno sprejeti 143 oskrbo-
vancev v domsko oskrbo in 26
stanovalcev v varovana stano-
vanja. Cena oskrbnega dne v
domu starejših bo znašala
povprečno 2.500 tolarjev, ker
ima v primerjavi s tovrstnimi
zavodi v Sloveniji sodobnejšo
opremo. Ob polni zasedbi bo
v njem zaposlenih 60 delav-
cev, od tega 35 zdravstvenih
delavcev, ki bodo nudili dom-
sko zdravstveno oskrbo v
dveh ambulantah in v fiziote-
rapiji, ter 25 ostalih. Zanimivo
je, da je bila kar tretjina teh
doslej brezposelna. Zdravs-
tvena oskrba bo zagotovljena
tudi na drug način, in sicer iz
Zdravstvenega doma Šentjur,
ki naj bi nudil 725 ur letno
oskrbovancem.
Objekt je sodoben, saj ima
lastno čistilno napravo in je
priključen na plinovod. Ima
kar tri dvigala in vsi vhodi so
dostopni tudi z invalidskim
vozičkom.
ALEKSANDRA MAČEK
Foto: SHERPA
Prvi oskrbovanci bodo že naslednji mesec na poti v Dom starejših v Šentjurju.
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Zadnje slovo od
Kennedyja
četrti dan iskanja strmo-
glavljenega letala Johna F.
Kennedyja mlajšega je raz-
blinil še zadnje kančke upa-
nje, da bi kdo od treh pone-
srečencev preživel. Posebej
opremljena ladja za razisko-
vanje morskega dna je na-
mreč ostanke letala in Ken-
nedyjevo truplo odkrila v
globini 25 metrov kakih 12
kilometrov jugozahodno od
otoka Martha's Vineyard,
kamor je bilo letalo name-
njeno.
Malo kasneje so potapljači
odkrili tudi trupli obeh žensk,
Kennedyjeve žene in svakinje.
Družine pokojnih so se odloči-
le za pogreb na morju, tako da
so pepel umrlih stresli v morje
ob otoku Martha's Vineyarci.
Še vedno pa ni znan vzrok
nesreče, zato se bo preiskava
nadaljevala še pol leta do de-
vet mesecev. Letalski strokov-
njaki menijo, da je Kennedy,
ki ni bil preveč izkušen pilot,
zaradi neugodnih vremenskih
razmer in slabega poznavanja
vožnje s pomočjo instrumen-
tov izgubil orientacijo in nad-
zor nad letalom, ki je zato
strmoglavilo v morje. Poleg te-
ga je izpit za pilotiranje šport-
nih letal dobil šele pred letom
dni, vendar le za podnevi ne
pa tudi ponoči. Smrt JFK-ja
mlajšega, ki je po pisanju ame-
riških tabloidov veljal za naj-
bolj zaželenega, lepega in šar-
mantnega moškega v ZDA, je
tako zadala še en udarec števil-
ni družini irskih priseljencev,
ki jo je poleg ljubezni do alko-
hola, žensk in politike zazna-
movala zgodovina tragičnih
dogodkov.	■
Umri maroški kralj
v Rabatu je umrl maroški
kralj Hasan II., najdlje vla-
dajoči arabski monarh, ki je
državo vodil kar 38 let. Se-
demdesetletnega kralja so
popoldne pripeljali v bolni-
šnico zaradi pljučnice, zve-
čer pa je umrl zaradi srčne
kapi. Na prestolu ga je takoj
nasledil njegov najstarejši
sin, 36-Ietni princ Sidi Mo-
hamed.
Pokojni kralj je bil priljub-
ljen tako doma kot tudi v tuji-
ni. V skoraj štirih desetletjih
vladanja je poskrbel za hiter
gospodarski razvoj države,
imel pa je tudi veHke zasluge
za začetek bližnjevzhodnega
mirovnega procesa med
Izraelom in njegovimi arab-
skimi sosedami in za leta
1978 podpisan mirovni spora-
zum med Izraelom in Egip-
tom, nekdaj smrtnima sovraž-
nikoma. Ameriški predsednik
Clinton ga je označil za člove-
ka, ki je »vsakemu ameriške-
mu predsedniku od Johna F.
Kennedyja naprej ponudil
modre nasvete, podiral pre-
preke med ljudstvi Bližnjega
vzhoda, pogumno odprl dia-
log z Izraelom in vzpodbujal
prepreke med ljudstvi Bliž-
njega vzhoda«. V svojem dol-
gem vladanju je preživel dva
poskusa vojaškega udara, pa
tudi krvav konflikt z Zahodno
Saharo, ki si jo je Maroko
priključil leta 1976. Ob mo-
narhovi smrti so v 29-milijon-
skem Maroku razglasili kar
40-dnevno žalovanje.
Pokol na Kosovu
Na Kosovu se je zgodil naj-
hujši zločin, odkar so tja
prišle mednarodne mirovne
sile. Britanski pripadniki
Kforja so namreč v vasi Grač-
ko v bližini Lipljana našli 14
ubitih Srbov, starih od 20 do
30 let. Kot kaže so ubiti moš-
ki v času zločina delali na
polju.
Streljanje je zaslišala redna
patrulja mednarodnih mirov-
nih sil, nato pa so domačini o
tem obvestili še najbližjo poli-
cijsko postajo. Vaščani so za
pokol obsodili albanske terori-
ste, pripadnike Kforja pa ?o
obtožiU, da jih ne ščitijo do-
volj. Odgovornost za pokol je
Kforju pripisal tudi jugoslo-
vanski predsednik Miloševič.
Vojaški voditelj Osvobodilne
vojske Kosova Agim Ceku je
zavrnil namigovanja, da naj bi
poboj zagrešili pripadniki
OVK. Dodal je še, da so Alban-
ci pripravljeni sodelovati v
preiskavi, ki so jo sprožili
Združeni narodi. Posebno
preiskavo je odredila tudi glav-
na tožilka haaškega sodišča za
vojne zločine na območju nek-
danje Jugoslavije Louise Ar-
bouL Visoki predstavnik ZN
na Kosovu Kouchner pa je pre-
bivalce vasi Gračko, ki so pre-
težno srbske narodnosti po-
zvalj naj ne začnejo bežati iz
vasi, saj bi to pomenilo zmago
za morilce.
Ženska na čelu
parlamenta
Evropski parlament v
Strasbourgu je po dvajsetih
letih spet dobil žensko pred-
sednico. To je postala Fran-
cozinja Nicole Fontaine, kan-
didatka krščanskih demo-
kratov. Fontainova, ki je do-
bila 306 od 555 glasov (njen
socialistični tekmec Mario
Soares jih je dobil le 200), bo
naloge predsednice parla-
menta opravljala polovični
mandat, to je dve leti in pol.
Kot je napovedala, bo v os-
predju-njenega dela nadaljeva-
nje reforme EU in s tem pospe-
šitev procesa sprejema novih
članic. Parlament bi moral tu-
di, kot meni Fontainova, aktiv-
neje sodelovati pri ustvarjanju
zunanje in varnostne politike
petnajsterice in bi moral biti
prisoten tudi na pogajanjih o
širitvi unije. Sicer pa ima 57-
letna pravnica za seboj pestro
politično kariero. Leta 1984 je
bila prvič izvoljena v Evropski
parlament, deset let kasneje,
ob tretji izvolitvi pa je postala
tudi njegova podpredsednica.
Kot zagrizeno političarko jo je
francoska javnost spoznala v
začetku osemdesetih zaradi
njenega zavzemanja za kato-
liške zasebne šole.
□
DOGODKI
O ženskah v politiki
»Izkoristiti je treba prav
vsako priložnost, še zlasti pa
v politiki, kjer imajo moški
toliko več priložnosti, kot
imajo ženske manj možno-
sti,« je vodilo pred kratkim
izdane knjige Ženske, politi-
ka, demokracija.
V zborniku so zbrani pris-
pevki s februarskega simpozi-
ja Za večjo prisotnost žensk v
politiki, ki so ga v sodelova-
nju s programom OZN za raz-
voj pripravili v Uradu RS za
žensko politiko. Urednici Mi-
lica G. Antič in Jasna Jeram
sta zbornik razdelili v tri de-
le, v prvem tematskem sklo-
pu se Joni Lovenduski, Vlasta
Jalušič, Alenka Kuhelj, Slav-
ko Gaber, Avgust Lešnik. Va-
lerija Bernik in Miro Cerar
ukvarjajo zlasti s problemom
sodobnih demokracij in re-
prezentativnosti, v drugem
Ciril Ribičič, Milica G. Antič.
Bogdan Biščak. Matevž Krivic
in Marko Golobič razmišljajo
o volilnih sistemih, kot rdečo
nit tretjega tematskega sklo-
pa pa so Alenka Krašovec,
Sandra Bašič, Martina Tram-
puž, Igor Lukšič, Jože Vo-
grinc in Jasna Jeram obdelali
politične stranke in medije
kot pomembne dejavnike po-
litičnega okolja, ki vplivajo
na možnosti žensk. Zbornik
zaokrožujejo še pogledi Da-
rinke Mravljak, Vere Kozmik,
Brede Pavlič in Marianne
Carlstrom, ki na odsotnost
žensk v politiki gledajo iz
svoje lastne perspektive, obo-
gatene z izkušnjami pri delu
v politiki.	IS
Z OBČINSKIH SVETOV
Za urejeno oskrbo s pitno vodo
LJUBNO - Odlok, ki ureja zagotavljanje enotne oskrbe in
kontrole nad pitno vodo in so ga v občini nujno potrebovali, so
občinski svetniki sprejeli v prvi obravnavi. Letos bodo sicer
poskrbeli za izdelavo projektov in izgradnjo rezervoarja precej
velikega vodovoda v Okonini, ki bo s pitno vodo lahko oskrbo-
val kakšnih tisoč ljudi. Gradnjo bodo zaključili predvidoma
letos. Oskrba s pitno vodo je bila najslabša v Okonini in
Juvanju, prav prebivalcem teh krajev in tudi Radmirja pa naj bi
bil novi vodovod najprej namenjen. (KL)
Pred gradnjo novega servisa
ROGATEC - V naselju Rogatec se pripravljajo na gradnjo
novega Petrolovega bencinskega servisa, ki ga bodo prestavili v
bodočo obrtno-industrijsko cono, v slatinsko smer. Svetniki so
zato v ponedeljek sprejeli osnutek odloka o lokacijskem načrtu
za to območje ter se odločili za njegovo javno razgrnitev. (BJ)
Za Pucijem Kolar?
ROGAŠKA SLATINA - V Rogaški Slatini se pripravljajo na
imenovanje novega ravnatelja steklarske šole, saj bo dosedanji
ravnatelj Branko Pucelj odšel v pokoj. Na razpis so se prijavili
Marjana Bradič, Bojan Hrepevnik in Mihael Kolar. Občinski svet
je pred dnevi izrazil podporo Kolarju, ki so ga pred tem podprli
v šolskih organih. (BJ)
Občinsko priznanje
ali kazen?
Občinski nagrajenec odločno zavrača policijski sum - Podelitev plakete so preložili
Občinski svet Rogaške Sla-
tine se je pred dnevi odločal o
nevsakdanji zadevi. Pred me-
secem dni so odločili, da bo-
do letošnjo visoko občinsko
priznanje podelili ugledne-
mu občanu, po nekaj dneh pa
izvedeli, da ga namerava po-
licija kazensko ovaditi.
Gre za eno od obeh letoš-
njih Plaket občine, ki bi jo
moral prejeti Jože Erjavec za
dolgoletno delovanje v krajev-
ni skupnosti Kostrivnica. Svet-
niki in drugi občani so iz časo-
pisnega policijskega poročila
izvedeli za njen »utemeljen
sum«, da naj bi Erjavec prido-
bil protipravno premoženjsko
korist v višini 2,6 milijona to-
larjev. To naj bi se zgodilo lani
novembra, ko je kot direktor v
sklopu slatinskega zdravilišča
izdal naročilnico za izdelavo
načrta, tehniške dokumenta-
cije in osemnajstih aluminija-
stih miz, ki so jih januarja
namestili v rastlinjake družbe,
kjer je direktor. Mize naj bi
plačali s pomočjo žiro računa
zdravilišča.
Jože Erjavec je obtožbo jav-
no zanikal v Rogaških novicah
ter pojasnil, da je v družbi le
manjšinski lastnik. Omenja,
da je bila privatizacija vseh
servisnih dejavnosti nareko-
vana s strani vodstva zdraviliš-
ča ter je potekala že nekaj let,
prenos dejavnosti iz zdraviliš-
ča v drugo podjetje pa je bil
zapleten, zato je prišlo pri mi-
zah za vzgojo rastlin do nes-
porazumov. Erjavec zavrača
sum o okoriščanju tudi z na-
vedbo, da je račune za mize
predal novemu direktorju
zdravilišča ob primopredaji.
Nekatere občinske svetnike
in druge občane je časopisna
novica razburila, zato se je
občinski svet na svoji prvi ko-
respondenčni seji odločil, da
bodo s podelitvijo Plakete ob-
čine za dolgoletnega predsed-
nika KS Kostrivnica počakali.
To so storili kljub zahtevi kra-
jevne skupnosti , ki ga je za
nagrado predlagala ter Erjav-
ca, ki bi moral prejeti plaketo
med sobotnim praznovanjem
občinskega praznika Rogaške
Slatine.
MHHMHHHMIHHII B. J.
Fiosar spet na rajžo gre
Ljubenci bodo praznova-
nje obletnice občinske samo-
stojnosti združili s tradicio-
nalnim Flosarskim balom,
precej starejšim od občine. V
kraju, v katerem je bil svoj
čas malone pri vsaki hiši fio-
sar, bodo flos poslali na pot
že devetintridesetič.
V tem tednu je v vasi Rad-
mirje zagorela javna razsvet-
ljava, v občini pa so odprli tri
modernizirane ceste, v skupni
naložbi vredne 40 milijonov
tolarjev. Jutri, 30. julija, na
dan občinskega praznika, se
bodo sestali županja Anka
Rakun, občinski svetniki in
občani pred kulturnim do-
mom, kjer bo ljubensko kul-
turno društvo predstavilo star
običaj ofiranja, zvečer pa bo-
do nastopili domači godci in
pevci. Zadnja sobota v juliju
bo športna, saj bodo zaključili
prvenstvo Ljubnega v tenisu
in v malem nogometu za po-
kal flosarja, zatem pa se obeta
zabaven večer Avia bandom.
Osrednja prireditev ob flo-
sarskem balu se bo začela v
nedeljo, 1. avgusta ob 15. uri,
s prikazom starih običajev od
Pevca do Vrbja. V povorki bo
približno 45 vozov, krajani pa
bodo prikazali življenje svojih
prednikov, ki so se odpravljali
na rajžo. Predstavila se bodo
tudi vsa društva, uspešnejši
obrtniki in podjetja. Med zani-
mivejšimi običaji bo prikaz kr-
sta mladega flosarja, ki je bil
na rajži prvikrat in se mora
življenju in delu na flosu slo-
vesno zaobljubiti. V nedeljo
pričakujejo na Ljubnem tudi
potomce flosarjev iz Francije
in Avstrije, predvsem pa do-
volj visoko reko, da bo splavi-
la flos.
K.L.
V stanovanjski gradnji brez pocitnic
v tehnični službi Stano-
vanjskega sklada občine Ce-
lje ob rednih vzdrževalnih
in interventnih delih na po-
slovno-stanovanjskih objek-
tih, s katerimi gospodarijo,
v juliju pripravljajo vse po-
trebno za nadaljevanje sta-
novanjske gradnje v mestu,
ki po deležu novozgrajenih
stanovanj na število prebi-
valcev sodi v sam vrh v drža-
vi.
Na Dolgem polju priprav-
ljajo lokacijo za začetek grad-
nje novih 52 neprofitnih sta-
novanj, v pripravi pa je tudi
projekt za 30 profitnih stano-
vanjskih enot, ki bodo prav
tako zgrajene v tem predelu
mesta. Po besedah v.d. direk-
torja stanovanjskega sklada
Slavka A. Sotlarja v Celju
povpraševanje po socialnih
stanovanjih rešujejo s preno-
vo in urejanjem obstoječega
stanovanjskega fonda ter na-
kupom starih stanovanj. Let-
no tako zagotovijo okoli 50
socialnih stanovanj, letos pa
je bilo do začetka julija razde-
ljenih že 28 ključev novim
najemnikom. V zadnjem času
je kar precej zanimanja tudi
za menjavo stanovanj; pri če-
mer lahko na predlog Centra
za socialno delo Celje najem-
niku, ki ne zmore plačila na-
jemnine za stanovanje v kate-
rem živi, ob preselitvi v manj-
še in skromnejše stanovanje
plačilo najemnine tudi v celo-
ti odpišejo. V mestu je bilo
tako zamenjanih že 12 stano-
vanj.
V stanovanjskem skladu
gospodarijo tudi z vsemi vrtci
in osnovnimi šolami na ob-
močju občine, sredi meseca
pa so za potrebe devetletke.
ki bo v II. Osnovni šoli Celje
zaživela septembra, začeli s
prenovo sanitarij ter vhodov
v vrtčevsko enoto Luna. Med
večjimi deli tega meseca pa
so še priprava prenove stano-
vanj v Aškerčevi 11, ki se bo
začela avgusta, prenova in
adaptacija trško kulturno-
zgodovinskega spomenika,
stanovanjske stavbe na Glav-
nem trgu 17, pridobivanje do-
kumentacije za prenovo sta-
rih in izgradnjo novih pod-
strešnih stanovanj na Celjski
cesti 19 v Vojniku ter dela v
Mestnem gradu. Gre za do-
končanje preselitve razstav-
nih prostorov Galerije sodob-
ne umetnosti v pritličje in za-
ključna dela v arheološki kle-
ti na dvorišču Mestnega gra-
du. V fazi priprav pa so še
plinifikacija Celjskega doma,
prenova stare teharske šole
ter ureditev poslovnega pro-
stora v stavbi na Mariborski
2.
I. STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
V stanovanjskem skladu
so se lotili tudi selitve zna-
menitega Šubičevega pavi-
ljona, ki zdaj zapuščen sa-
meva ob vhodu na lokalno
avtobusno postajo. Predvi-
doma naj bi ga preselili na
ploščad na Krekovem trgu, s
selitvijo pa naj bi dobil tudi
novo namembnost. V njem
naj bi zaživel Turistično-in-
formacijski center.
Za prenovitvena in adaptacijska dela na trškem kulturno-zgodovinskem spomeniku, stano-
vanjski stavbi na Glavnem trgu 17, je bilo izbrano Gradbeništvo Božičnik. »Izbrali smo
najugodnejšega ponudnika,« pravi Sotlar in dodaja, da sodijo med julijska gradbena dela
ojačitev temeljev iz notranjosti kletnih prostorov ter odstranitev ometov v celotni stavbi.
PO DRŽAVI
Drnovšek okreva
LJUBUANA, 23. julija
(Dnevnik) - Iz Kliničnega
centra v Ljubljnai so javnost
obvestili, da so v četrtek ope-
rirali slovenskega premiera
dr. Janeza Drnovška. Premier
je bil v sredo popoldan na
rutinskem pr^edu, med ka-
terim so odkrili tvorbo na.
desni ledvici. Zdravniki so
mu svetovali, da mu jo nemu-
doma odstranijo, s čemer se
je strinjal. Po odstranitvi led-
vice s tumorjem in žolčnega
kamna je zdravniški konzilij
obvestil javnost, da Drno\'šek
okreva po njihovih pričako-
vanjih.
Dražji bencin
UUBUANA, 23. julija
(Delo) - Od sobote je po vlad-
ni odločitvi cena bencina v
povprečju višja za 3,7 odstot-
ka, utekočinjeni nafti plin v
jeklenkah pa za 8,9 odstotka.
Na tiskovni konferenci so po-
vedali, da se je vlada odločila
za podražitev zaradi zvišanja
cen surove nafte in naftnih
derivatov na svetovnem ti^
ter zvišanja tečaja dolarja.
Pred mrkom
LJUBUANA, 26. juUj (De-
lo) - Čeprav bo popoln sončni
mrk šele 11. avgusta, strokov-.
njaki ministrstva za zdravs-
tvo in očesne klinike Klinič-
nega centra že opozarjajo,
kako nevarno je nestrokovno
opazovanje edinstvenega ne-
besnega pojava. Pred posledi-
cami kot so mogoče okvare
mrežnice in nevarnost trajne
slepote varujejo le posebna
atestirana zaščitna očala, ki
pa jih otrokom odsvemjejo,
VečpreiNvalcev
MARIBOR, 26. julij (Ve-
čer) - Konec letošnjega marca
je v Sloveniji živelo 1,979.680
prebivalcev, kar pomeni da
se je število prebivalcev v
zadnjih treh mesecih poviša-
lo za 1346. To je prvo poveča-
nje prebivalstva po 30. juniju
1997, poroča državni urad za
statistiko.
Odbor za Zgago
UUBUANA, 27. julij
(Dnevnik) - Parlamentarni
odbor za kulturo, šolstvo in
šport je podprl kandidaturo
Pavla Zgage za ministra za
šolstvo in šport. Med predsta-
vitvijo je kot poglavitno nalo-
go ministrstva, ki ga bo vodil
poldrugo leto do volitev, po-
oudaril izboljšanje pogojev
za izobraževanje. V držav-
nem zboru naj bi se o kandi-
datu odločili danes.
interpekicija
UUBUANA, 27. julij
(Delo) - Poslanci državnega
zbora so na izredni seji veči-
no razprave namenili inter-
pelaciji zoper ministra za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Cirila Smerkolja, ki
jo je vložila skupina 11 po-
slancev. Med očitki ministru
so predvsem domnevne zlo-
rabe položaja, ki zadevajo
več sprememb namembno-
sti kmetijskih zemljišč. Raz-
prava se je nadaljevala tudi v
sredo, 28. julija in do za-
ključka redakcije še ni bila
končana.
VROČA TEMA
5
Peticija za ambulanto
zdravnik Ivan Djuric je zasebno ambulano iz Liboj preselil v Petrovce, ne da bi o tem obvestil občino - Peticija, da ambulanta v Libojah deluje naprej
Ivan Djurič, dr. med., je leta
1994, ko se je odločil za oprav-
ljanje zasebne zdravniške
prakse s koncesijo, prevzel
ambulanto v Libojah, kjer je
delal vse do 1. maja letos. Ta-
krat se je preselil v lastne pro-
store v novem objektu sredi
Petrovč, s čimer je ustregel
želji krajanov Petrovč, ne pa
tudi Libojčanom, ki so po nje-
govem odhodu podpisali peti-
cijo, katere osnovna zahteva
je, da v Libojah še naprej delu-
je zdravniška ambulanta.
V uredništvu nas je obiskal
Franc Šumej iz Levca in pred-
stavil zaplet v zvezi s preselitvi-
jo zdravnika Ivana Djuriča.
»Ivan Djurič je naš družinski
zdravnik že od leta 1980. Ko je
odšel iz Žalca, smo ves čas, tudi
v slabih zimskih razmerah ho-
dili k njemu v Liboje in ves čas
nismo rekli nič. Zdaj. ko se je ta
zdravnik preselil v Petrovče,
Libojčani hočejo, da pride na-
zaj. čeprav je nova ambulanta
od prejšnje oddaljena le dva
kilometra in jim verjetno ni tež-
ko pripeljati se iz Liboj v Pe-
trovče,« je povedal Šumej in
dodal, da so, če bi občina Žalec
od Ivana Djuriča zahtevala, da
se preseli nazaj v Liboje, tudi
krajani Petrovč podpisali peti-
cijo in se preselitvi odločno upr-
li. »Libojčani hodijo v Petrovče
v trgovino, k mesarju in še
kam, torej ne vem. zakaj ne bi
mogli tam obiskovati še zdrav-
nika,« je dodal, pri čemer so se
mu pridružili tudi Marija Str-
niša iz Šempetra, Štefka Cocej
iz Žalca, Ivan Topovšek iz Ta-
bora. Vsi so dolgoletni pacienti
dr. Ivana Djuriča in zagotavlja-
jo, da za nobeno ceno ne bi
hoteli drugega zdravnika, da
pa jim to, da se je preselil v
Petrovče, pomeni dosti krajšo
pot, pa tudi dostop do nove
ambulante je lažji in krajši kot
je bil, ko so k zdravniku hodili v
Liboje.
Peticija
»Krajani KS Liboje ne dovoli-
mo, da bi se nam standard v
smislu zdravstvene oskrbe
zmanjšal. Ne dovolimo, da bi
se zdravstveni dom zaprl ali da
bi spremenil namembnost, za
katero je bil s samoprispev-
kom zgrajen,« je zapisalo 92
krajanov Liboj in drugih, oko-
liških krajev. Pobudnik peticije
je predsednik KS Liboje Štefan
Frece, ki je povedal, da krajani
Liboj proti dr. Djuriču nimajo
nič osebno in da se skušajo z
njim še vedno dogovoriti ter
skupaj najti rešitev. »Če se nam
z dr. Djuričem ne bo uspelo
dogovoriti, se bomo naprej do-
govarjali z občino in zdravstve-
nim domom, saj nam je vsee-
no. kateri zdravnik dela v liboj-
ski ambulanti; želimo in zahte-
vamo pa, da ambulanta v Libo-
jah še naprej obratuje, ker ima-
mo pravico do zdravnika v
svojem kraju,« je povedal Fre-
ce, ki se mu pri mnenju pridru-
žuje tudi žalski župan Lojze
Posedel. »Dr. Ivan Djurič o pre-
selitvi iz Liboj v Petrovče ni
obvestil občine in ne krajanov,
kar bi moral storiti, razen tega
pa ima licenco za opravljanje
dejavnosti s sedežem v Libo-
jah,« pravi župan Posedel in
dodaja, da so dr. Djuriču na
občini postavili datum, do ka-
terega mora pripraviti predlog
za rešitev zapleta. »Če tega ne
bo storil, bo občina kot pode-
ljevalec koncesije začela s po-
stopkom za odvzem koncesije
dr. Djuriču, glede ambulante v
Libojah pa bomo našli drugo
rešitev, saj delamo v interesu
ljudi, ki imajo pravico do zdrav-
nika v svojem kraju in sploh v
Libojah, kjer je ambulanta de-
lovala že dolga leta,« je povedal
Lojze Posedel. Po njegovih be-
sedah je ambulanta v Libojah
sedaj obnovljena. Občina Žalec
pa jo je dr. Djuriču poslej, če bo
v njej pripravljen delati vsaj
dvakrat na teden oziroma ka-
ko drugače organizirati zdravs-
tvene storitve za krajane iz Li-
boj v njihovem kraju, priprav-
ljena odstopiti brezplačno.
»Glede na izjavo, da je dr. Ivan
Djurič v tej ambulanti priprav-
ljen delati, če bi mu jo še pri-
merno opremili, je potrebno
vedeti, da se je odločil za za-
sebništvo in da je dolžan am-
bulanto v kraju, za katerega
ima koncesijo, opremiti sam,«
je še povedal župan Posedel in
dodal, da bodo v primeru, da z
dr. Djuričem ne bodo uspeli
skleniti dogovora o nadaljnjem
opravljanju zdravniške dejav-
nosti v Libojah, novo rešitev
skušali najti v sodelovanju z
žalskim zdravstvenim do-
mom.
Sporna Iconcesija
Ko je župan prejel peticijo
krajanov Liboj. je sklical sesta-
nek. na katerem so sodelovali
predstavniki KS Liboje. občine
Žalec, zdravstvenega doma in
dr. Ivan Djurič. ki o dogajanju
pravi: »Očitali so mi, da nimam
koncesije za opravljanje dejav-
nosti v Petrovčah. kar ni res.
Koncesija, ki sem jo pridobil
leta 1994. velja za opravljanje
zdravniške prakse v Petrovčah
in Libojah. res pa je v njej napi-
sano. da je sedež opravljanja
dejavnosti v Libojah.« Dr. Dju-
rič dodaja, da je že ob pridobi-
tvi koncesije zaprosil za doda-
tek, da lahko ambulanto odpre
tudi v Petrovčah. saj je že tedaj
predvideval, da se bo nekoč
preselil iz Liboj. »Ker takrat
nisem imel naslova v Petrov-
čah. tega niso zapisali, vendar
so mi obljubili, da takrat, ko
bom ambulanto preselil, ne bo
nobenih težav.« pravi dr. Ivan
Djurič. ogorčen, ker mu. kot
meni. delajo krivico. »Ambu-
lanto v Libojah sem prevzel,
ker so me v to prisilili, saj v
Zdravstvenem domu Žalec že
od nekdaj pravijo, da je liboj-
ska ambulanta za 40% dražja
od vseh drugih ambulant v Sa-
vinjski dolini. Ko sem se odločil
za zasebništvo, sem moral od-
kupiti tudi vso notranjo opre-
mo v liboj ski ambulanti, ki je
danes neuporabna in je nihče
noče kupiti, za 100 kvadratnih
metrov najetih prostorov pa
sem ves čas plačeval najemni-
no. za kar sem odštel toliko
denarja kot za polovico te, no-
ve ambulante, ki sem jo odku-
pil. urejena je sodobno, vsa
oprema v njej pa je nova,« pra-
vi dr. Ivan Djurič.
Zdravstveni dom
se ne vmešava
Kot je povedal direktor
Zdravstvenega doma Žalec,
mag. Franjo Velikanje, dr.
med., so v tej ustanovi že dlje
časa vedeli, da se namerava dr.
Djurič preseliti v Petrovče. »To
je njegova pravica, dejstvo pa
je, da Zdravstveni dom Žalec v
Liboje ne more namestiti nove-
ga zdravnika, saj jih v našem
zdravstvenem domu dela šest,
kar je ravno dovolj za pokriva-
nje pacientov na območju Žal-
ca in okoliških krajev.« pravi dr.
Velikanje in dodaja, da so želje
po zasebnih zdravnikih izraže-
ne tudi v drugih krajevnih
skupnostih in novih občinah v
Spodnji Savinjski dolini. »Do-
datnega zdravnika so si želeli v
Preboldu, o lastni ambulanti
razmišljajo tudi v Taboru, ven-
dar bo vsem željam težko ugo-
diti. saj je število prebivalcev
oziroma ljudi, ki bi se vpisali pri
tem zdravniku, manjše kot je
število pacientov, ki naj bi jih
imel vsak splošni zdravnik.«
pravi dr. Velikanje in dodaja, da
se lahko, če je to potrebno in če
tako želijo, Libojčani vpišejo
pri katerem od še prostih
zdravnikov, ki delajo v žal-
skem zdravstvenem domu.
»Novega zdravnika v Liboje žal
ne moremo namestiti kar tako,
res pa je. da tako ambulanta dr.
Djuriča kot tudi zdravstveni
dom nista tako zelo oddaljena
od Liboj in da krajanom Liboj
zdravnik sedaj ni nedosegljiv;
čeprav imajo seveda vso pravi-
co do zdravstvenega varstva v
svojem kraju. Tudi zato. ker je
bilo le to organizirano že vsa
leta doslej in ker so ambulanto,
ki je v lasti občine, krajani zgra-
dili s samoprispevkom,« pravi
dr. Velikanje in dodaja, da je
navsezadnje to stvar lastnika
oziroma občine, ki bo morala v
primeru, da bodo krajani Liboj
vztrajali, da hočejo zdravnika v
svoji krajevni skupnosti, delo-
vanje ambulante v Libojah or-
ganizirati drugače in verjetno
poiskati novega zdravnika, saj
je tistih šest. ki delajo v žal-
skem zdravstvenem domu.
polno obremenjenih že sedaj,
zaradi česar bi bilo z razpolžlji-
vim kadrom iz Žalca redno de-
lo v libojski ambulatni težko
organizirati.
Gre za
nevošcijivost
Dr. Ivan Djurič. ki živi v Pe-
trovčah, pravi, da je. nekaj me-
secev preden je ambulanto
preselil iz Liboj. o tem obvestil
zdravstveni dom in občino Ža-
lec. vendar ni bilo nobenega
odziva. Razen tega je, pravi,
takrat krajanom Petrovč oblju-
bil. da jih bo sprejel, vendar
tega zato. ker se mu s priho-
dom v Petrovče število pacien-
tov ni zmanjšalo, tega za sedaj
ne more storiti. »Preden sem
prišel, sem nameraval zaposliti
še enega zdravnika, ki bi delal s
polovičnim delovnim časom,
tako da bi delala skupaj izme-
nično v Petrovčah in Libojah.
To bi mi omogočilo tudi. da bi
sprejel več pacientov iz Pe-
trovč. kar sedaj ni mogoče, saj
sem preobremenjen in sam
več pacientov, kot jih že imam.
ne morem sprejeti.« pravi dr.
Djurič, pri katerem je vpisanih
2200 pacientov - okoli 750 jih je
iz Liboj, 400 iz Petrovč, ostali
pa so iz drugih krajev Savinj-
ske doline in Celja. Ker mu
dodatnega zdravnika na Zavo-
du za zdravstveno varstvo niso
odobrili, stanje ostaja, kakršno
je. Ivan Djurič. je na zahtevo
občine ali željo krajanov Liboj
tudi sam pripravljen še naprej
dvakrat na teden delati v am-
bulanti v Libojah - v primeru,
da občina le to primerno opre-
mi. »Sam sem se zadolžil, da
sem odkupil in opremil novo
ambulanto, tako da si oprem-
ljanja še ene ne morem privoš-
čiti,« pravi. »Če bi bila ambulan-
ta v Libojah opremljena, pa
sem v njej še vedno pripravljen
delati dvakrat na teden, ob če-
trtkih, ko v Petrovčah delam
popoldne, bi lahko bil v Libo-
jah dopoldne, potem pa bi sku-
paj s pacienti izbrali še drug
dan. ko bi v Libojah delal po-
poldne.« je povedal dr. Ivan
Djurič in dodal, da ga dogajanje
zadnjih mesecev močno obre-
menjuje in da si tudi sam želi
najti rešitev, ob kateri bi bili
zadovoljni vsi, ki jih preselitev
sicer zelo priljubljenega zdrav-
nika iz Liboj v Petrovče zadeva.
NINA M. SEDLAR
Dr. Ivan Djurič: »V Libojah sem pripravljen dvakrat na teden
delati še naprej, če bi mi kdo opremil ambulanto, saj stroškov
za opremo dveh ambulant ne morem nositi sam.«
KOMENTIRAMO
Lov na zdravniica
Da se namerava dr. Djurič
preseliti iz Liboj in da kupuje
prostore v Petrovčah, se je na'
Žalskem vedelo že nekaj let,
pa ni ues ta čas nihče nič
ukrenil. Ne krajani, ki jim
sedaj nenadoma sploh ni več
vseeno in ne občina, ki priti-
ska na dr Djuriča. češ, da
mora dejavnost v Libojah
opravljati še naprej. Glede na
to, daje ob preselitvi izgubil le
štiri paciente iz Liboj, vsi dru-
gi pa hodijo k njemu v Petrov-
če, so se očitno vendarle pri-
pravljeni sprijazniti s tem, da
se bodo do zdravnika morali
potruditi vsaj toliko kot, na
primer, do lekarne, ki bo v
istem objektu v Petrovčah od-
prta v mesecu dni. Ob tem
prihaja do prav paradoksal-
nega položaja, saj so lahko ob
selitvi dr Djuriča bolj kot Li-
bojčani pravzaprav prizadeti
krajani Petrovč. Ti si zdravni-
ka v svojem kraju gotovo niso
ieleli brez razloga. Verjetno so
Sa želeli predvsem zato, da se
Hm poslej ne bi bilo potrebno
Voziti v Žalec ali še kam dlje
in verjetno bi dr Djurič, če bi
držal obljubo s prihodom v
Petrovče postal bolj dostopen
vsaj za prebivalce tega kraja.
Vsaj stanovalcem upokojen-
skih blokov v Petrovčah bi
lahko olajšal življenje tako,
da bi jih sprejel kot osebni
zdravnik z ambulanto v bliži-
ni njihovih domov. Tako pa se
s prihodom zdravnika v Pe-
trovče ne tam in ne v Libojah
ni spremenilo pravzaprav nič.
Libojčani se k zdravniku vozi-
jo v Petrovče ali v Žalec, tistim
Petrovčanom, ki so k dr Dju-
riču hodili doslej, ne bo več
potrebno peš u hrib, oni pa, ki
so zdravnika v Petrovčah naj-
bolj pričakovali in ki bi jim,
glede na to, da gre predvsem
za starejše ljudi, gotovo lahko
koristil, pa so spet ostali brez
tistega, kar potrebujejo in si
želijo. Torej je bitka za sicer
zelo priljubljenega zdravnika
z izrazito osebno karzimo
med pacienti, ki pa se ustav-
lja pri mesečnem izračunu
stroškov in količini dodatnega
dela, ki bi ga moral opraviti,
če bi sprejel dodatne paciente,
očitno spet predvsem mnogo
hrupa za nič.
NINA M. SEDLAR
Občina Šentjur pri Celju
Mestni trg 10, Šentjur
razpisuje prosto delovno mesto
strokovni sodelavec
za urbanizem
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega raz-
merja mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje
za sklenitev delovnega razmerja v občinski upravi, in
sicer:
•	da je državljan Republike Slovenije,
•	da ni obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu
ovira za sklenitev delovnega razmerja v občinski
upravi,
•	da ima univerzitetno izobrazbo, smer arhitektura,
•	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Kandidati morajo prijavi na prosto delovno mesto
priložiti dokazila o izpolnjevanju gornjih pogojev.
Rok za oddajo prijave je 8 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30.
dneh od izteka roka za oddajo prijave.
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
□
GOSPODARSTVO
Novo poglavje Atomskih toplic
Predstavitev novega vodstva Atomskih toplic - Novi bazeni, golf igrišče, letališče ter proga za kanu in kajak na obmejni Sotli - Med vojno za petino vec tujih gostov
v Atomskih toplicah so z gradnjo nastani-
tvenih zmogljivosti v glavnem zaključili, za-
to se bodo jeseni lotili širitve ter posodobitve
bazenskih in bivalnih površin ter gradnje
vhodnega večnamenskega objekta na ob-
močju kampa.
Gre za naložbo, ki jo je zdravilišče napove-
dovalo že nekaj let, saj so obstoječi bazeni
kampa po dveh desetletjih potrebni osvežitve.
Tako bodo tam do junija leta 2000 med drugim
postavili privlačne naprave za zabavo v vodi.
Novi direktor zdravilišča Zdravko Počivavšek,
ki je začel z delom 1. julija, je v petek na
tiskovni konferenci napovedal tudi spremem-
be v novejših bazenih Term, kjer bodo del
letnega kopališča pokrili ter pridobili več mož-
nosti za kopanje v slabem vremenu in dodatni
prostor za savne. Novi direktor je dejal, da
bodo naložbe (v vrednosti nad pol milijarde
tolarjev) udejanili predvsem z lastnimi sreds-
tvi, vse podrobnosti pa bodo znane konec
avgusta.
V sodelovanju z občino in zasebniki nameravajo
sofinancirati gradnjo športnega parka pri podčetr-
teški šoli (kjer bi bilo tudi nogometno igrišče), na
območju zdravilišča pa med drugim pridobiti
večnamensko športno dvorano. Med najpomem-
bnejšimi naložbami je izgradnja golf igrišča z
devetimi luknjami na domačiji Amon v Olimju ter
z vadbiščem, ki je tik pred zaključno fazo. Odprtje
golf igrišča Golf kluba A Podčetrtek, ki bo na
šestnajstih hektarjih zemlje, bo prihodnje leto.
Med zanimivejšimi novostmi je novi direktor na-
povedal še progo za kanu in kajak na mejni reki
Sotli, ki bo med zdraviliščem ter Imenim.
Direktor Počivavšek je za polletne poslovne
rezultate dejal, da niso posebno dobri, so pa
pozitivni. Vodja marketinga Aleksander Re-
nier je povedal, da so v prvem polletju našteli
približno isto število nočitev kot v enakem
lanskem obdobju, kar pomeni 12 odstotkov
vseh zdraviliških nočitev v Sloveniji. Vojna na
Balkanu jih ni prizadela, saj je bilo v Atomskih
toplicah letos celo za petino več tujih gostov, ki
pdmenijo 4 odstotke vseh zdraviliških nočitev
v državi. Manj razveseljiv je podatek, da je
letos manj kopalcev, zlasti v bazenih kampa.
kjer načrtujejo posodobitev.
Župan Podčetrtka Marjan Drofenik je pou-
daril, da je zdravilišče s 170 zaposlenimi (v
zdravilišču je skupaj s čistilnim servisom ISS
ter varnostno službo kar 220 delovnih mest)
daleč najpomembnejše podjetje. Zato bodo
letos zgradili 1,2 kilometra pločnika med kam-
pom in Atomsko vasjo ter poskrbeli za pločnik
in javno razsvetljavo v Olimju. Pripravljajo tudi
vinsko cesto Imenska Gorca-Virštanj, ki bo
novost tukajšnje ponudbe. Prav tako se pospe-
šeno pripravljajo na ustanovitev Lokalne turi-
stične organizacije, ki bo uskladila najrazlič-
nejšo turistično ponudbo. Veliko pričakujejo
tudi od novega letališča-vzletišča v Imenem, ki
bo omogočalo panoramske polete.
Novi direktor, 41-letni Zdravko Počivav-
šek, ki je nadomestil Borisa Završnika, je
diplomiral na biotehniški fakulteti ter je bil
več let v vodstvu šmarskega Kmetijskega
kombinata ter Kmetijske zadruge. Leta 1993
je postal sanator ter nato direktor Mlekarne
Celeia, ki je med njegovim vodenjem postala
druga največja slovenska mlekarna ter naj-
večja sirarna.
Predstavitve novega vodstva Atomskih toplic
se je udeležil predsednik Turistične zveze Slove-
nije Marjan Rožič, ki je pohvalil uspešno sode-
lovanje kolektiva v akciji Moja dežela - lepa in
gostoljubna. Za sodelovanje po akcijski, stro-
kovni in finančni plati je Atomskim toplicam
izročil priznanje Turistične zveze Slovenije.
BRANE JERANKO
Del Lipa inova naprodaj
Konjiški Lip je na prodaj, tokrat po delih, sedanji
lastnik pa se je že dogovoril z novimi interesenti, ki bodo
lahko poslovali vsak s svojo dejavnostjo.
Podjetje Opifex iz Makol je sredi lanskega leta po stečaju
konjiškega Lipa kupilo vse nepremičnine skupaj z opremo.
Od takrat si je lastnik podjetja Jože Štunf prizadeval vzposta-
viti proizvodnjo montažnih hiš, vendar banke zanje niso
imele posluha. Odločili so se obdržati osrednji del proizvod-
nih prostorov, ostalo pa prodati. Gre za kakšnih sedem
hektarjev veliko zemljišče, kjer so nekoč kopičili zaloge lesa,
ter stavbe ob glavni cesti. Za mnoge od teh stavb je prodaja
že dogovorjena z novimi lastniki. Eden od kupcev je Avtosa-
lon Košak iz Celja, poleg njega pa še nekaj drugih podjetni-
kov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trgovino.	B. P.
Novi sušilniki perila na tekočem traku v Gorenju.
Nova generacija za sušenje
V Gorenju so letos začeli proizvajati novo generacijo
sušilnih strojev, ki se odlikuje z visoko tehnologijo, s katero
se lahko postavijo ob bok najbolj uglednim evropskim
proizvajalcem sušilnikov perila.
S posodobljenega in v ta namen posebej prirejenega tekočega
traku v programu Pralno-pomivalni aparati že prihajajo novi
sušilniki perila v štirih modelnih izvedbah, ki jih delijo glede na
način sušenja (odzračevalno ali kondenzacijsko) in način
upravljanja (elektronski ali časovni sušilniki perila). Kakovost
sušenja je tako bistveno boljša, modeli pa se odlikujejo še z
nekaterimi novostmi.	H. JERČIČ
Manjši pridelek pšenice in rži
Zavod za blagovne rezerve bo odkupil tudi pšenico in rž, ki ne ustreza minimalnim pogojem kakovosti
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdars-
tvo in prehrano ugotavlja, da bo letos
bistveno manj pridelka pšenice in rži,
kakovost pa bo slabša, kot so pričako-
vali. Odkup krušne pšenice bo zaradi
tega letos za več kot 50 odstotkov manj-
ši kot lani, pridelovalci pa imajo zaradi
velikega uvoza krmnih žit po subven-
cioniranih izvoznih cenah omejene
možnosti za prodajo pšenice za krmo
kljub nizki ceni, ki je za tako pšenico
določena.
Letos bo pridelek pšenice in rži v pov-
prečju od 30 do 50 odstotkov nižji od
lanskega. Kakovost pšenice ob žetvi je
zaradi slabega vremena v začetku julija
bistveno slabša, kot je bilo pričakovati.
Padec kakovosti se še posebej odraža pri
ranih sortah, ki jih zaradi dežja ni bilo
mogoče pravočasno požeti. Po podatkih,
ki jih je ministrstvo zbralo na odkupnih
mestih, je bilo do konca prejšnjega tedna
odkupljenih nekaj več kot 13.500 ton pše-
nice, več kot 3.500 ton pa so je zavrnili
zaradi neustrezne kakovosti. Zaradi slab-
še kakovosti je tudi povprečna dosežena
odkupna cena nižja od odkupne cene, ki
je določena v tržnem redu za standardno
kakovost (23 tolarjev za kilogram) in se
giblje med 21 in 22 tolarji za kilogram.
Spremembe, ki jih je sprejela vlada,
določajo, da Zavod za blagovne rezerve
odkupi tudi pšenico in rž, ki ne ustreza
minimalnim pogojem kakovosti, in sicer
pšenico po 15 tolarjev za kilogram in rž
po 10 tolarjev za kilogram. V interventni
odkup sprejemajo pšenico in rž, ki vse-
buje 14 odstotkov vlage. Če je vlaga višja,
se pridelovalcem obračunajo stroški su-
šenja.
Omogočeno je tudi sklepanje naknad-
nih pogodb o pridelavi do 31. avgusta, ki
so pogoj za pridobitev podpore pridelavi
kot tudi za prodajo v interventni odkup
Zavodu za blagovne rezerve. Podporo
bodo torej lahko uveljavljali pridelovalci,
ki so naknadno sklenili pogodbo za od-
kup in prodajo pšenico in rži. Uveljavljali
jo bodo lahko tudi tisti pridelovalci, kate-
rih pšenica in rž je bila zaradi slabe
kakovosti v odkupu zavrnjena, in tisti, ki
jim je posevke uničila toča ali poplave.
Predložiti morajo dokazilo o slabi kako-
vosti oziroma o nastali škodi. Obrazce za
zahtevek podpore pri pridelavi pšenice in
za dodatek k odkupni ceni lahko dobijo
pridelovalci v enotah svetovalne službe, v
ministrstvu za kmetijstvo, zadrugah in
Poslovnem združenju za prehrano.
SIMONA ŠALEJ
Z računom do nagrade
Kot del promocijske kampanje ob
uvedbi davka na dodano vrednost so v
Davčni upravi RS in ministrstvu za
finance razpisali tudi posebno nagrad-
no igro Vzemite račun. Potrošniki naj
bi zbirali račune in tako neposredno
nadzorovali prodajalce, hkrati pa se
bodo vsi, ki bodo do 18. septembra
poslali po 10 računov, potegovali tudi
za eno od nagrad v skupni vrednosti 12
milijonov tolarjev.
V nagradni igri lahko sodelujejo vsi
prebivalci Slovenije, ki bodo do 18. sep-
tembra v zaprti ovojnici na naslov Mini-
strstvo za finance. Davčna uprava RS,
p.p. 563, 1001 Ljubjjana (s pripisom:
nagradna igra - Vzemite račun) poslali 10
računov, posameznik pa lahko sodeluje z
neomejenim številom poslanih ovojnic.
Poslani računi, ki jih izdajajo zavezanci
za DDV, morajo vsebovati podatke o iz-
dajatelju računa in davčni številki izdaja-
telja, kraju in datumu izdaje ter zapored-
ni številki računa, stopnji in znesku vra-
čunanega DDV ter vrednosti blaga oziro-
ma storitve z vračunanim DDV. Potrošni-
ki pa morajo v ovojnico seveda priložiti
še svoje podatke in davčno številko, saj
bodo sicer v primeru, da bi bili izžrebani,
ostali brez nagrade.
Nagradni sklad igre Vzemite račun je
12 milijonov tolarjev, izžrebanih pa bo 85
nagrad; ob osebnem avtomobilu še 84
denarnih nagrad v zneskih od 50 tisoč do
milijona tolarjev. Javno žrebanje bo 23.
septembra (s posnetkom v programu TV
Slovenija), rezultati pa bodo v sedmih
dneh po žrebanju objavljeni tudi v dnev-
nikih Delo, Večer in Dnevnik ter na tele-
tekstu TV Slovenija.	IS
GOSPODARSTVO
□
»Gostje so moje življenje«
Tako pravi Zvone Štorman, ki v petek sredi Celja odpira Hotel Štorman
Hotel Celeia odpira jutri, torej v petek,
vrata gostom prenovljen, pod novim ime-
nom Hotel Štorman, z novim lastnikom,
priznanim gostincem Zvonetom Štorma-
nom. Ponudba bo Štormanova, postrežba
tudi, vrata restavracije bodo odprta vsak dan
do polnoči, večerna kavarna pa do zgodnjih
jutranjih ur. Hotel je dobil prenovljeno pro-
čelje in 38 popolnoma obnovljenih sob.
Pred otvoritvijo smo Zvoneta Štormana po-
vabili na pogovor, ki se je v glavnem vrtel
okoli gostinstva. Temu je srčno predan, zanj
porabi vsako prosto minuto, najbolj pa uživa,
pravi, kadar najde čas, da pokramlja z gosti v
katerem od svojih sedaj osmih gostišč, ki jih
vsak dan vsa obišče. Devetnajsto leto je na
Slovenskem prisotna blagovna znamka Štor-
man. Osmim gostiščem namerava letos doda-
ti še eno, v Šmarju pri Jelšah, nato pa bo za
nekaj časa dovolj, je prepričan.
Gospod Štorman, da ste končno kot gosti-
nec prodrli v Celje je trajalo kar nerazumlji-
vo dolgo. Govorilo se je, da ste bili intere-
sent za lokacijo v Rimljan-
ki, pa v bivšem domu JLA,
celo o gradnji hotela na Gla-
ziji ste menda razmišljali,
sedaj pa odpirate Hotel Štor-
man v prostorih bivšega ho-
tela Celeia.
Ponudbe za odpiranje go-
stišč dobivam iz cele Sloveni-
je. Ne pretiravam če rečem,
da dobim vsak dan dopise in
ponudbe iz dveh do treh kra-
jev Slovenije. Na podlagi tega
pridejo na dan govorice, češ
Štormanu sem ponudil to in
to lokacijo, drugi že reče
Štorman se pa zanima za to
lokacijo, in potem pride do
raznih namigovanj. Res pa je,
da je Celje moje mesto, zdi se
mi, da pripada k mojemu
okolju, zato sem si vedno že-
jlei imeti dober lokal v tem
mestu. Nekaj variant je bilo
res že v preteklosti pri novo-
gradnjah na različnih lokaci-
jah v Celju. Zakaj ni nič uspe-
lo, ne bi rad govoril, vedno se
je nekje zapletlo. Hotel Cele-
ia mi je že ves čas pri srcu, ker
sem bil tam učenec kuharstva
v letih od 1965 do 1968, zanj
sem se zanimal že pred dve-
ma letoma, ko sva se pogovar-
jala z direktorico Izletniko-
vega gostinstva. A takrat
vprašanje še ni bilo zanje ak-
tualno, letos pa je uspelo.
Prepričan sem, da bo hotel
Štorman v Celju zagotovo
eden najbolj frekventnih
Štormanovih lokalov. Tokrat
smo bili v Celju izjemno do-
bro sprejeti. Od župana.
Upravne enote, inšpekcijskih
služb, vse smo lahko uredili
brez zapletov, ki sem se jih v
Celju že kar malo bal, ker
sem jih bil vajen iz preteklo-
sti.
Uslužbence bivšega hotela
Celeia ste obdržali, razen ti-
ste, ki so se nameravali upo-
kojiti, malo za šalo pa: bar-
ske plesalke so iz Celeie z
vašim prihodom vendarle
morale oditi, kajne?
Bivše gostinske kadre iz Ce-
leie smo z veseljem prevzeli,
mislim da so dobri, da se bodo
navadili na naš sistem in tem-
po dela. Prepričan sem, da
obiskovalci ne bodo vedeli,
kdo so tisti delavci, ki so prišh
iz Štormanovih gostišč in kdo
tisti, ki so delali v Celei. Bar-
ske plesalke pa niso bile redno
zaposlene pri Izletniku, bile
so samo dnevno pogodbene.
Sam jih nisem poznal, ker
bara nisem obiskoval, vendar
sem prepričan, da v program
in koncept našega poslovanja
ne sodijo. Bar smo spremenili
v večerno kavarno. Odprli jo
bomo vsak dan ob 20. uri,
odprta pa bo do dveh, treh
zjutraj. Tam bomo stregli pi-
jačo in hladne prigrizke. Ta
ponudba bo gotovo dobrodoš-
la za hotelske goste in tudi za
vse ostale, ki si bodo zaželeli v
poznih urah še morda posede-
ti v kakšnem mirnem gostin-
skem lokalu.
Obnovili ste tudi hotelske
sobe...
Hotel smo obnovili v naj-
krajšem času. Prva štiri nad-
stropja smo že preuredili. 38
sob smo opremili z novimi
okni, vrati, podi, novim po-
hištvom, zavesami in vsem
ostalim. Tako pri nas lahko
odslej prespi okoli 50 gostov.
To je zaenkrat dovolj. V času
Mednarodnega obrtnega sej-
ma bi gotovo lahko prodali še
več prenočišč, a se zaveda-
mo, da sejem traja le deset
dni, mi pa se moramo ravnati
tako, da bomo preživeli celo
leto. Ostala so nam še neureje-
na tri nadstropja, ki pa zahte-
vajo temeljito prenovo. Iz
dveh sob bomo tam naredili
po eno, v vrhnjem nadstropju
pa nameravamo urediti pred-
vsem prostore za hotelske go-
ste. S posebnim frizerskim sa-
lonom, kozmetičnim salo-
nom, pa morda še kakšen
fitness prostor.
Dopusta za vas, gospod
Štorman, letos očitno ne bo?
Letos je splaval po vodi.
Tako sem se odločil, pa mi ni
nič žal. Na vidiku je namreč
še restavracija v Šmarju pri
Jelšah v večji poslovni stavbi,
najkasneje do novembra naj
bi bila otvoritev. Ko bo odprta
še ta, bomo imeli okoli 230
delavcev v rednem delovnem
razmerju, približno 80 pa jih
še štipendiram.
Nameravate število gostišč
nato še povečati?
Hotel Celeia in restavracija
v Šmarju sta tolikšni naložbi
da naj bi bilo za nekaj let
dovolj. Zarečenega kruha se
sicer največ poje, a mislim, da
me bo zelo težko kdo v nasled-
njih dveh, treh letih prepričal
za kakšno novo lokacijo.
Kljub dobri volji in temu, da
ljudje pravijo, kako Štormanu
posel teče, denar priteka, go-
stišča so polna, je za vsem tem
skrito še toliko stvari, da je
težko povedati. Za Izletniko-
vo ponudbo sem se odločil
zato, ker so pristali na odkup
hotela v 60 mesecih, v obrat-
nem primeru ne vem, če bi
našli skupen jezik. Tudi pri
meni se je namreč že nabralo
veliko stvari. Včasih si mi-
slim, da bo treba nehati, ker
morda nekoč ne bom več
zmogel. Hčerki sicer sta v
ozadju, žena tudi, pomagajo
mi vsi radi, dober krog sode-
lavcev imam, zato bomo to,
kar smo začeli, zagotovo zmo-
gli. Preveč pa si ne bomo na-
kopali.
Te dni ste odprli tudi last-
no slaščičarsko delavnico v
Parižljah. Kaj to pomeni za
sladko ponudbo gostišč
Štorman?
Ko postajaš vedno večji, se
odpirajo nove stvari, ki sodijo
k poslovanju. Lastno slašči-
čarsko delavnico smo odprli
zato, ker nismo mogli več us-
klajevati štirih dosedanjih do-
baviteljev slaščic. Ljudje so
hoteli v vseh Štormanovih go-
stiščih enake slaščice, naša go-
stišča so odprta vsak dan, pa
jim doslej nismo mogli ustre-
či. Odslej je to mogoče. V naši
slaščičarski delavnici smo za-
poslili pet slaščičarjev in slaš-
čičark, imamo tudi lasten raz-
voz. Nekaj dni je trajalo, da
smo ponudbo uskladili, sedaj
pa je že po tednu dni nastalo
tisto, kar sem potreboval.
Česa si Zvone Štorman še
želi?
Kaj si še pa lahko Štorman
želi, si bo kdo mislil. Saj
skoraj vse ima. To je relativ-
no. Nikoli nisem želel imeti
vikenda ob morju, v plani-
nah. Zato ga nimam in ga
verjetno tudi ne bom imel.
Moji vikendi so posvečeni
mojim gostilnam in nimam
posebne želje, da bi jih pre-
življal drugače. Ta hip si že-
lim le, da bi mi posel lepo
uspeval, druga želja pa je, da
je človek zadovoljen v svoji
duši, v srcu. Da sam takšen
sem, se verjetno vidi že na
zunaj. Ljudje me včasih us-
tavljajo in rečejo, daj Zvone,
malo poklepetajva. Pa ni-
mam časa. A kljub tempu in
širokem obsegu poslovanja
običajno rečem: »Kdor me
hoče, me vedno najde, pa tisti
ki me potrebuje, kar naj pri-
de, si bom že vzel pet, deset
minut časa.« Res je, da so
moje življenje moji gostje v
lokalih. Vse drugo lahko po-
čaka. Sam namreč nisem
eden tistih šefov, ki čaka v
pisarni na telefonske klice in
kavo, ki bi mu jo kdo prine-
sel. Sem dejansko operativni
šef in takšni so tudi vsi moji
vodje lokalov. Včasih me kdo
vpraša, kaj ti moji šefi delajo?
Jaz pa jim rečem, ja, delajo,
tako kot vsi ostali natakarji,
le da morajo biti od njih še
boljši. To je zame pravi šef.
g NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
M	Foto: SHERPA
Zvone Štorman
FINANCE
Vrednostni papirji delnišicili družb
* v tednu od 21.7.1999 do 27.7.1999
Po krajši prekinitvi se je začelo trgovanje z delnicami
»polnih« investicijskih skladov, spremenile so se oznake.
Spremenile so se oznake, kar je posledica razdelitve, da je iz
1 delnice nastalo 10 novih. (1 NFIS = 10 NFIN).
Od srede dne 28.7.1999 velja nov Zakon o trgu vrednostnih
papirjev.
Zavarovalnice in banke bodo lahko kmalu kupovale tuje
vrednostne papirje.
V last Republike Slovenije naj bi prišlo 60 % v zavarovalnicah
ugotovljenega družbenega kapitala.
Pangerlu glas vec
Po več kot dveh letih prizadevanj so pri Gospodarski
zbornici Slovenije oblikovali Združenje organizatorjev
sejemskih prireditev Slovenije,
Vanj so včlanjeni Celjski sejem, Cespo Celje, Gospodar-
sko razstavišče Ljubljana, Infos Ljubljana, Ljubljanski
sejem. Pomurski sejem Gornja Radgona, PPC Gorenjski
sejem Kranj, Sejmar Maribor in STEP Maribor. Pred krat-
•kim je združenje dobilo tudi predsednika, ki so ga uspeli
izvoliti na tajnem glasovanju šele v drugem krogu volitev
skupščine združenja. Za predsednika so izvolili direktorja
Celjskega sejma Franca Pangerla, ki je dobil glas več kot
najresnejši protikandidat Janez Erjavec, direktor Pomur-
skega sejma.	A. M.
Nagrada
Brniku
Ljubljansko letališče je v
letošnjem poslovnem letu
osvojilo tretje mesto glede
na kakovost cateringa med
vsemi svetovnimi letališči,
na katerih letijo letala
družbe British Airways.
Slednja vsako leti podeli
nagrade na podlagi poseb-
nega točkovanja, ki vklju-
čuje ocenjevanje higienske
neoporečnosti in okusnosti
prehranskih obrokov ter
točnost dostave in tehnično
opremljenost dobavitelja
cateringa.	P.C.
□
KULTURA
Knjigarna Naša knjiga
Knjigarna Naša knjiga je
bila včasih predvsem knji-
garna založbe Obzorja, da-
nes pa lahko v njej dobite
tudi knjige katerekoli druge
pomembnejše slovenske za-
ložbe. Še več, po želji vam
lahko naročijo tujo knjigo,
če na primer doma še niste
priklopljeni na medomrež-
je, da bi to lahko storili sami.
Posamezni predeli knjižnih
polic so opredeljeni z modri-
mi okroglimi napisi, ki vam
povejo, katere vrste knjig ča-
kajo na pregled in morebitni
nakup pod njimi. Kljub temu
je preglednost dokaj slaba,
saj je glede na precej veliko
ponudbo, prostora očitno
premalo. Je pa res, da je mož-
no kar nekaj časa prebiti ob
ogledovanju različnega reper-
toarja in zvrsti knjig. Od pri-
ročnikov, monografij, življe-
njepisov in podobnega naj to-
krat omenim le angleško iz-
vedbo Diirerjeve in Gaugui-
nove monografije, za ljubite-
lje glasbe pa ilustrirano enci-
klopedijo ročka, prav tako v
angleški inačici. Pesniške du-
še bi morda utegnil zanimati
priročnik Jurija Koviča, Pe-
sem kot načrt in navdih, ki
začetnikom ponudi nekaj
nujnih informacij o osnovah
pesništva.
Dobra je tudi založenost s
knjigami v elektronski obliki.
Omenil bi le Slovar sloven-
skega knjižnega jezika in Ox-
fordovo video enciklopedijo
znanosti. Nekoliko na slab-
šem smo, če si zaželimo tujih
knjig; je pa res, da je tovrstna
ponudba boljša, kot je bila
pred leti.
Del, kjer prodajajo učbeni-
ke, je dobro založen, zanimi-
ve pa so tudi nekatere mla-
dinske edicije, kot je recimo
Larousova Enciklopedija za
mlade ali pa Veliki slikovni
atlas živali ter Veliki svetovni
atlas odkritij. Če ne veste, ka-
tero knjigo bi kupili svojemu
otroku, lahko brez skrbi zavi-
jete v to knjigarno. Izbirali
boste lahko med Disneyevimi
prevodi od Levjega kralja do
Bambija, na voljo je kar nekaj
slikanic, različnih didaktičnih
knjig ter tudi avdio kaset s
pravljicami, kot so Soviča
oka, Rdeča kapica ipd.
Prestopimo nazaj v svet
odraslih. Mislim, da je potreb-
no poudariti, da lahko tukaj
kupite tudi kakšnega dobrega
slovenskega avtorja. Pohvale
vredno je, da je med njimi
eden najboljših, ne le celjskih
temveč tudi slovenskih avtor-
jev kratkih zgodb Mohor Hu-
dej, s svojo knjigo Mumps v
zrelih letih. Škoda, da ni ob
»Kastorju« še drugega od celj-
skih dvojčkov te zvrsti, »Po-
luksa«, torej Marijana Pušav-
ca (mimogrede naj navedem,
da njegovo knjigo Zbiralec
nasmehov lahko preberete
na medomrežju, kjer v izboru
knjig od Trubarja do Pušavca,
predstavlja enega od pomem-
bnih stebrov slovenskega le-
poslovja, uvrščen pa je tudi v
antologijo slovenske »kratko-
metražne literature«). Ko
smo že ravno pri Celjanih pa
dodajmo še najnovejšo iz-
vrstno knjigo sonetov Pesek v
pesem, Bine Štampe Žmavc.
V tej knigarni je vsekakor
zanimiva ena bolj znanih slo-
venskih filozofskih zbirk Zna-
menja (Založba Obzorja), v
kateri se predstavljajo tako
znani tuji avtorji te zvrsti, kot
tudi naši. Od naših esejistov
tako navajam knjigo Aleša De-
beljaka Individualizem in lite-
rarne metafore naroda, od tu-
jih pa Edmonda Jabesa, Knjigo
vprašanj. Ob tej zbirki je mož-
no kupiti še kakšno filozofsko
knjigo Slovenske matice, kot
na primer Husserlovo Ideje za
čisto fenomenologi j o in feno-
menološko filozofijo ter ver-
jetno najpomembnejše filo-
zofsko delo 20. stoletja Čas in
bit, kontroverznega Martina
Heideggerja.
Poslovimo se na koncu od
povprečne prodajalke (pa saj
imamo vsi včasih slab dan) in
pojdimo še v drugi predel
prostorov Naše knjige, ki je
dobro ločen od knjigarne in je
tako popolnoma nemoteč.
Tam je papirnica ter tako ime-
novani poslovni oddelek. Če
imate morebiti okus ljudi, ki
si v mestu ob Seini za spomin
nabavijo konzervno škatlico
na kateri piše »Svež zrak iz
Pariza«, si lahko v teh prosto-
rih kupite lonček na katerem
je napis »Lonček za poredne
fante« ali pa _bbLonček za
poredna dekleta« - odvisno
za kakšnega se pač imate.
MMMMMMH ZORAN PEVEC
ZAPISOVANJA
BabyX
Ob letalski nesreči Johna F.
Kennedyja juniorja so spet po-
stale aktualne debate na temo
nikoU dokazljive in preverlji-
ve ter ulovljive »generacije x«.
Saj veste, oba Kennedyja je
ulovila nesrečna in prehitra
smrt; seniorja so sredi- belega
dne ustrelili, junior pa se je
sredi belega dne ponesrečil z
letalom, ki ga je sam pilotiral.
Ampak to še ni vse; senior je
menda pripadal generaciji
»baby boom«, njegov sin pa
Jbbgeneraciji x«. Hja, kaj se-
daj to pomeni? In kako takšno
trditev dokazati, ko pa še zda-
leč ni dokazana nobena od
teorij o obstoju teh dveh gene-
racij? In kam potem sodi deni-
mo današnji dvajsetletnik, ko
je za obe generaciji dejansko
prestar, ko mogoče sploh še
nikoli ni slišal za nobenega od
obeh umrlih Kennedyjev? In
zakaj bi bila ravno Kennedyja
nosilca obeh generacij, ko pa
je popolnoma jasno, da vsaj
drugi ni bil nikoli globalna
zvezda? Oziroma drugače; ali
lahko generacijo poosebljajo
ne-zvezde, se pravi, osebki, ki
ne zadovoljujejo planetarnega
duha?
Ja, obe etiketi sta kajpak
popolnoma izmišljeni. Imagi-
narni. In zgolj v službi indu-
strije zabave, na katero se le-
pijo založbe, modni kreatorji,
izdelovalci pijač in hrane... In
tako kot sta določljivi, tako
sta tudi nedoločljivi. Za
»baby boom« generacijo se
danes razglašajo mnogi petin-
štiridesetletniki. Hmm, če je
Kennedy junior veljal za »ge-
neracijo X«, potem so današ-
nji petinštiridesetletniki kveč-
jemu »generacija x«.
Vendar ne; oni so poslušaU
Beatle, sanjali o Woodstocku,
presnemavali ročk glasbo z
Radia Luxembourg, ko je slo-
venski nacionalni radio vrtel
še partizanske koračnice in re-
volucionarne napeve. Ja, slo-
venski petinštiridesetletniki so
zakasnela »baby boom« gene-
racija. Še več; slovenski petin-
štiridesetletniki so dejansko
»baby boom« generacija. So
potrošniki in konzumenti na-
plavin »baby boom« genera-
cije. In zato »baby boom« ge-
neracija. Odjemalci. Tisti, ki
trošijo denar na artiklih, ki
simbolizirajo »baby boom«.
Idealni bejbibumerji, ki se z
nostalgijo spominjajo časov,
ko so lokali obratovali le tja
do poldesetih zvečer Ki se z
nostalgijo spominjajo svojih
prvih gramofonov. Ki se ne
morejo ločiti od škripajočih vi-
nilov. In, ki ne razumejo, da je
mogoče fino žurati tudi ob
računalnikih.
Bejbibumerji so potemta-
kem prototip »generacije x«.
Tiste generacije, ki troši denar
na artiklih, ki simbolizirajo
Jobgeneracijo x«. Tiste gene-
racije, ki ne razume, da je
mogoče fino žurirati tudi ob
zvokih kakšnih Beatlov. In,
da tudi z vinilne gramofonske
plošče prihajajo glasbeni zvo-
ki.
Ne vem, morda res zveni,
kot da je vse skupaj le stvar
okusa, toda tako očitno je. Vse
drugo, od socialnega statusa
do izobrazbe in ideoloških na-
zorov, je drugotnega pomena.
Ker končno; okus je vselej sta-
tusnega značaja. In stvar izo-
brazbe. Pa tudi ideološkega
prepričanja. »Baby boom« in
»generacija x« pa sta samo
drugi imeni za način življe-
nja. Za kulturo bivanja.
In v tem je ves odgovor V
kulturi bivanja, ki ne prizna-
va starostnih omejitev. Zaradi
česar se lahko tisti petinštiride-
setletniki povsem legitimnem
smatrajo za »baby boom« ge-
neracijo. Ali pa tudi za »gene-
racijo X«. In obratno; današnji
dvajset letniki so lahko prav
zgledni bejbibumerji. Lahko
pa se označujejo tudi »genera-
cija X«. Je popolnoma vseeno.
In povsem nepomembno. Lah-
ko so tudi fanatični privrženci
Nixona, Busha, Reagana, pa
so kljub vsemu bejbibumerji.
Lahko so navijači Iva Hvalice
ali pa redni obiskovalci groba
Ivana Krambergerja, pa so še
vedno _bbgeneracija x«. Kar z
drugimi besedami pomeni, da
nobeden od obeh Kennedyjev,
ni nikoli imel nič tako z »baby
boom« kot z »generacijo x«.
Lahko sta le pripadala tej ali
oni generaciji.
Piše: TADEJ ČATER
PRIREDITVE
I KONCERTI
Zdraviliški dom Dobrna
30. 7. ob 20. uri nastop Fol-
klorne skupine Dobrna, 1. 8.
ob 17. uri koncert Moškega
pevskega zbora PD Dobrna.
Atomske Toplice 31. 7. ob
20.15 večer ljudskih pesmi z
Obsoteljskimi slavčki.
I RAZSTAVE i
Galerija sodobne umetno-
sti Celje Milan Bizovičar.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Avla hotela Dobrra Ida
Šprah, do 13.8.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.'
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. slikar in kipar
Anton Herman.
Galerija ŠtekI Nazarje mu-
zejske zbirke.
Galerija Riemer Gregor
Mastnak, do 31. 7.
Galerija Volk Celjske vedu-
te, do 31. 7.
Osnovna šola Ljubno Liza
Lik.
Mestna galerija Šoštanj
Drago Mazej in Dominik Pe-
jovnik.
Mladinski center Celje Na-
taša Himmelreich, od 30. 7.
naprej.
OSTALO
Hermanove poletne delav-
nice - otroški muzej 29. 7. ob
11. uri Fotografiranje brez fo-
toaparata.
Hermanovo gledališče -
otroški muzej 31. 7. ob 10.
uri Buffetto in bukefal, Na-
talija in Ravil Sultanov, mini
cirkus.
Friderikov atrij - 3. 8. ob
21. večer glasbe in poezije z
oktetom Vigred iz Dobrne in
nekaterimi celjskimi literar-
nimi ustvarjalci.
Atrij Majolke 4. 8. ob
20.30 koncert pevke Tinka-
re Kovač ob spremljavi kita-
rista Matjaža Steržeta.
Uspeh na Pokljuki
v soboto, 17. julija, je na
otvoritvi razstave v Šport
hotelu na Pokljuki Štefka
Kučan podelila priznanja
najboljšim udeležencem
sedmega mednarodnega
Triglavskega slikarsko ki-
parskega tabora, ki je bil na
Pokljuki od 24. do 28. juni-
ja. Vidni priznanji sta dobi-
la tudi celjska slikarja Boži-
dar Ščurek in inž. Jure Go-
dec.
Triglavski slikarsko kipar-
ski tabor sodi med najvidnej-
še pri nas, organizira ga Druš-
tvo ljubiteljev triglavske li-
kovne dejavnosti in prijate-
ljev Triglava, letošnji pa je bil
že sedmi. Udeležijo se ga li-
kovni umetniki po posebnem
izboru in povabilu organiza-
torja, letos jih je na Pokljuki
ustvarjalo 132, med njimi 30
akademskih umetnikov, po-
leg Slovenije še iz Avstrije in
Italije.
Iz Celja so bili na letošnji
Triglavski slikarsko kiparski
tabor povabljeni: Damjana
Bohorč, Alica Javšnik, Helena
Malgaj, Dušan Amanovič, inž.
Jure Godec, akad. slik. Franc
Košec-Karas, inž. Božidar
Ščurek in Vlado Renčelj-Ver.
1. mesto s plaketo je prejel
akad. slik prof. Zmago Jeraj,
2.mesto Vanja Repič iz Domžal
in 3. mesto Mira Uršič iz Ljub-
ljane. Med prvouvrščene likov-
ne ustvarjalce sta se iz Celja
uvrstila: na 5. mesto inž. Boži-
dar Ščurek, ki na tem slikarsko
kiparskem taboru sodeluje že
peto leto in je že dvakrat dose-
gel vidnejše uvrstitve med naj-
boljšimi; na 6. mesto inž. Jure
Godec, ki se je udeležil že šest
zadnjih kolonij, na drugi prejel
prvo nagrado z Jocovo plake-
to, lani pa medaljo za zvestobo
pri udeležbi, medtem ko je Vla-
do Renčelj-Ver letos prejel me-
daljo za zvesto udeležbo.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Po countryju Tinkara
v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu pripravljajo v
Atriju Majolke v sredo, 4. avgusta, večer s Tinkaro Kovač,
ki jo bo na kitari spremljal Matjaž Sterže.
Sinoči pa so se celjskemu občinstvu z igranjem na instru-
mente kot so akustična kitara, petstrunski banjo, country
violina, mandolina, bas kitara in ustna harmonika predstavili
člani Bluegrass Hoppers Tria. Glasbeniki, ki so z nastopi pod
imenom Coun't Štajerska začeli v letu 1982, so zadnja leta
našli svojo publiko tako v domači Sloveniji kot tudi v Avstriji,
Italiji in na Češkem.	IS
Tihožitja Lize Lile
Danes, 29. julija ob 18. uri, bodo v Osnovni šoli Ljubno
odprli razstavo slik Lize Lik. Slikarko bo predstavila aka-
demska slikarka Terezija Bastelj, v kulturnem programu pa
bodo nastopili člani glasbene šole Nazarje.
Liza Lik se je rodila v Ljubnem ob Savinji, v Ljubljani je
končala učiteljišče in službovala kot učiteljica, nekaj časa pa
kot novinarka. Svobodna umetnica bo razstavila svoja dose-
danja dela. Sprva so bile to zaobljene oblike človeških figur v
harmoničnem okolju, katerim pa so sledile živalske podobe. Z
najnovejšimi deli, je zapisala Terezija Bastelj, se obrača v svojo
notranjost. Slike so tihožitja, v katerih je slikarka vzpostavila
dialog s predmeti, ki jo obdajajo.	SK
Pregledna
razsfavadveh
Šošlanjcanov
Drago Mazej in Dominik
Pejovnik, umetnika iz Šo-
štanja, sta v torek, 27. julija,
v Mestni galeriji Šoštanj
odprla svojo prvo pregled-
no slikarsko razstavo.
Slikata že od otroških let in
sta že večkrat razstavljala v
Šoštanju. Drago Mazej je po-
nudil na ogled svoje najljubše
slike, ki jih je želel predstaviti
širši javnosti. V njih je ujel
spominske utrinke iz vsakda-
njika. Najraje slika v pastelu,
mešani in akvarel tehniki ter
v olju. Njegove slike so odraz
vidnega in izmišljenega sveta,
pa tudi posnetki del velikih
mojstrov. Dominik Pejovnik
se loteva predvsem zahtev-
nih mitoloških tem iz evrop-
skega slikarstva, slika pa tudi
tihožitja.	SK
DOGODKI
□
Plina še ne bo
Najboljšo priložnost za izgradnjo plinovoda so Konjičani
zamudili
v Slovenskih Konjicah se
že vrsto let pogovarjajo in
dogovarjajo o izgradnji plin-
skega omrežja, a očitno bo še
naprej ostalo le pri besedah.
Občina je sicer že pred šesti-
mi leti podpisala koncesijo s
podjetjem Europlin iz Trbo-
velj, številni občani so se na
osnovi te koncesije tudi odlo-
čili za plinifikacijo, vendar je
občina koncesijo kasneje
prekinila. Sedaj se dogovarja
z drugimi ponudniki.
»Najboljšo priložnost za iz-
gradnjo plinovoda smo za-
mudili. Zanj bi se morali odlo-
čiti takrat, ko so ga gradili v
Zrečah. Sedaj moramo sami
poskrbeti za primarni vod, saj
je že zgrajeni za Zreče in nas
premajhen,« je povedal žu-
pan občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec. Primarni vod
bodo najverjetneje morali
speljati iz magistralnega pli-
novoda pri Šentjurju. Takšen
priključek je zelo drag, saj bi
po prvih ocenah stal okoli 500
milijonov tolarjev, kar je za
občino zelo velik zalogaj,
kljub temu, da bi koncesio-
nar, ki bi prevzel plinifikacijo,
projekt sofinanciral.
Alternativna možnost za os-
krbo Slovenskih Konjic je iz-
gradnja lokalne plinske postaje
in plinske mreže za utekoči-
njen naftni plin, ki jo poleg
drage možnosti z izgradnjo pri-
marnega voda iz Šentjurju, po-
»nuja Petrol, vendar morajo o
tem biti narejene še natančnej-
še raziskave o upravičenosti.
Kot ponudnik za izgradnjo
phnovoda se poleg Petrola
pojavlja še podjetje Geoplin,
ki predlaga izgradnjo primar-
nega plinovoda iz Šmarja in je
ta projekt pripravljen tudi so-
financirati.
Pri izbiri koncesionarja pa
ima veliko vlogo tudi podjetje
Konus, ki bi bilo največji porab-
nik plina v Konjicah, saj bi po
grobih ocenah podjetje porabi-
lo okoli štiri tone in pol plina,
medtem ko bi vsa gospodinjs-
tva skupaj porabila okoli dve
toni in pol. Janez Jazbec: »Ko
smo se prvič pogovarjali o iz-
gradnji plinovoda, na podjetje
Konus še nismo mogli računati
kot na uporabnika, saj so imeli
takrat premajhno proizvodnjo
in je to možne sovlagatelje tudi
odbijalo, saj niso bili prepričani
o ekonomski upravičenosti
projekta. Sedaj, ko Konus po-
novno deluje s povečano moč-
jo in ga zanima tudi priključitev
na plinovod, pa so se stvari
seveda zelo spremenile, pred-
vsem iz ekonomskega vidika.«
Prvotni koncesionar, Euro-
plin, ni imel namena izgraditi
plinovoda, ki bi bil priključen
na plinsko omrežje, ampak so
želeli biti le lokalni ponudni-
ki, ki bi plin vozili v Konjice. S
tem se v občini niso strinjali in
so zato, v soglasju z Europli-
nom, prekinili pogodbo. Kaj to
pomeni za vse tiste občane, ki
so že podpisali pogodbe z Eu-
roplinom, pa je v največji meri
odvisno od dogovora občine s
podjetjem, ki bo v prihodnosti
izvedlo celovito plinifikacijo .
»Podjetje Europlin še ni po-
polnoma izključeno iz izgrad-
nje, le da je sedaj v enakoprav-
nem položaju z ostalimi po-
nudniki,« praA/i Janez Jazbec.
Kdaj bo plinovod v Sloven-
skih Konjicah zgrajen, si ne
upa napovedovati nihče. »Pri
izbiri koncesionarja, ki bo ta
dela izvajal, bomo sedaj zelo
previdni. Uporabnike bomo o
izbiri obvestili, ko bo pogod-
ba natančno sestavljena, kdaj
pa bo to, je odvisno od mno-
gih dejavnikov,« je zaključil
konjiški župan.
L. : r PRIMOŽ POKLIC
MODRI TELEFON
Dolgotrajni postopek
za zemljišče
Erika iz Celja je pred de-
vetnajstimi leti od občine
Celje kupila zemljišče na
Bregu 3 in šele nato ugotovi-
la, da parcele ne more vpisa-
ti v zemljiško knjigo, ker še
niso bila urejena medseboj-
na razmerja med prejšnjimi
lastniki in občino. Do danes
njen problem še ni razrešen,
zato jo zanima, zakaj se še
vedno zatika.
Peter Drozg, v.d. direktor-
ja ZPI Celje, pojasnjuje prob-
lematiko v nekoliko obsež-
nejšem odgovoru: 19. avgu-
sta 1980 je bila med OKS -
Enoto za upravljanje in ure-
janje stavbnih zemljišč, ki jo
je zastopal Zavod Občine
Celje za planiranje in izgrad-
njo, ter Eriko Majcen in Mir-
kom Pristovškom, sklenjena
Pogodba o oddaji nezazida-
nega stavbnega zemljišča v
uporabo. S to pogodbo jima
je Enota za upravljanje in
urejanje stavbnih zemljišč
oddala v uporabo za gradnjo
stanovanjske hiše nepremič-
nine v družbeni lastnini z
imetnikom pravice uporabe
Občina Celje pare. štev.
1947/1 njiva 284 m^ in pare.
štev. 1947/2 njiva 2 m^ obe
vpisani v z.k. vi. štev. 1425
k.o. Celje. Citirana pogodba
je bila sklenjena na podlagi
predhodnega javnega nate-
čaja za oddajo stavbnih
zemljišč v soseski Breg. Po-
godba z dne 19. 8. 1980 za
tem ni bila izvedena v zem-
ljiški knjigi.
V letu 1984 pa je bila pri
nepremičninah, vpisanih v
z.k. vi. štev. 1425 k.o. Celje, v
katerem so bile vpisane ne-
premičnine, ki so bile v letu
1980 oddane v uporabo Maj-
cenovi in Pristovšku na pod-
lagi Sklepa o dedovanju TS
Nova Gorica, enota v Tolminu
z dne 14. 10. 1983, opr. št. D
191/80 opravljena vknjižba
pravice uporabe pare. štev.
1947/1, 1947/2 in 1947/3 v ko-
rist Nastje Kodeli, roj. Stres, iz
Ljubljane.
Ob tem je treba poudariti,
da so bile nepremičnine, ki so
bile v času sklepanja pogodbe
z dne 19. 8. 1980, vpisane v
z.k. vi. štev. 1425, podržavlje-
ne Mariji Stres, roj. Šturm na
podlagi Odločbe Oddelka za
finance Oblo Celje z dne 26. 6.
1959, štev. 04-33-26/59, s tem,
da so bile takrat še vpisane v
z.k. vi. štev. 169 k.o. Lisce in s
tem, da v korist bivše lastnice
Marije Stres pri navedenih ne-
premičninah ni bila vknjižena
nikakršna pravica do teh ne-
premičnin, tudi ne pravica
uporabe le-teh. Na nepremič-
ninah, ki so bile predmet od-
daje v uporabo Majcnovi in
Pristovšku, tudi ni bilo v zem-
ljiški knjigi vknjiženih nikakr-
šnih pravic, ki bi preprečevale
takšno oddajo. Ostaja pa od-
prto vprašanje, kako je bilo
mogoče vknjižiti v zemljiški
knjigi pravico uporabe v ko-
rist Kodelijeve na podlagi prej
citiranega Sklepa o dedova-
nju, ko pa v njeno korist ni
bila vknjižena pravica upora-
be obravnavanih nepremič-
nin.
Za tem so se začele aktiv-
nosti za rešitev nastalega za-
pleta. Tako so več let poteka-
le aktivnosti, da se Kodelijevi
namesto obravnavanih ne-
premičnin zagotovi nado-
mestna zazidljiva parcela. Ta
ji je tudi bila zagotovljena v
okviru zazidalnega načrta Al-
jažev hrib in sicer v velikosti
470 m^ Zapletlo pa se je pri
plačilu komunalnega prispev-
ka za gradnjo na zagotovljeni
parceli, saj je hotela izposlo-
vati oprostitev plačila pris-
pevka, čeprav ga je bil in ga je
še dolžan plačati vsak investi-
tor, torej tudi v primeru grad-
nje na lastni parceli. Nato so
se nadaljevala prizadevanja,
da se z Kodelijevo doseže
sporazum o plačilu odškodni-
ne za nepremičnine. Takšen
dogovor je v letu 1994 že bil
dosežen, vendar ga na koncu
takratno Javno pravobranils-
tvo ni odobrilo.
Aktivnosti za rešitev obrav-
navanega zapleta so se s kraj-
šimi presledki nadaljevale.
Tudi v letu 1998 je Zavoda za
planiranje in izgradnjo Celje
posredoval Kodelijevi pred-
log za plačilo odškodnine za
zemljišče po cenitvi Draga
Žlajpaha in sicer v višini po
68,65 DEM/m^ Vendar do
sporazuma še vedno ni priš-
lo.
Zavod za planiranje in iz-
gradnjo Celje bo glede na na-
vedeno poskušal doseči spo-
razum o višini odškodnine in
na podlagi tega sporazuma
sklenil s Kodelijevo pogodbo,
ki bo omogočila, da se v zem-
ljiški knjigi opravi prenos ne-
premičnin na Majcenovo in
Pristovška. V kolikor v krat-
kem takšnega sporazuma ni-
kakor ne bo mogoče doseči,
pa bodo morali Mestna Obči-
na Celje ter Erika Majcen in
Mirko Pristovšek zoper Ko-
delijevo sprožiti ustrezne po-
stopke na sodišču.
Lastništvo Celjsicih
plinov
Franci iz Celja je spraše-
val, kakšna je lastniška
struktura v podjetju Celjski
plini in kako se oblikuje ce-
na plina (spodbudili so ga
mariborski zapleti v zvezi s
tem).
»Družba Celjski plini Celje
d.d. je delniška družba, usta-
novljena 1. januarja 1997.
Lastniška struktura se je v teh
dveh letih spreminjala po
programu	lastninskega
preoblikovanja. V letu 1999 je
večinski lastnik Istragas Ko-
per d.o.o., ki je v skupini Is-
trabenza Koper d.d. in je slo-
vensko podjetje. Nekaj od-
stotni delež imajo delničarji
družbe iz vrst zaposlenih in
bivših zaposlenih na osnovi
nakupa delnic v skladu s pro-
gramom.
Cene v družbi se oblikujejo
prosto, razen cen utekočinje-
nega naftnega plina, napol-
njenega v jeklenke, za gospo-
dinjstva. Te ureja vlada z
odredbo. Ukrepi vlade z
odredbo so tudi trošarina,
taksa in DDV. Vsi ti elementi
vplivajo na poslovanje druž-
be,« je pojasnil direktor Celj-
skih plinov Jurij Černetič.
TC
Nezadovoljne
Savinjcanke
Bralko s Polzele, ki je po-
klicala tudi v imenu treh
drugih krajank čudi, ker so
po njihovih osebnih izkuš-
njah uslužbenci v Centru za
socialno delo Žalec izredno
neprijazni, z redkimi izje-
mami. Prizadete ne želijo bi-
ti javno imenovane.
Irena Pražnikar, direktori-
ca Centra za socialno delo
Žalec odgovarja: »Za večino
ljudi, ki prihajajo v našo služ-
bo", je stik običajno že sam po
sebi boleč, saj je povezan s
stiskami in težavami, s kateri-
mi prihajajo. Od njihovih pri-
čakovanj, od možnih rešitev
in od odnosa strokovnega de-
lavca pa je odvisno, kako za-
dovoljen aU nezadovoljen nas
zapušča. Ne glede na to, ali je
pripomba, ki jo je gospa izra-
zila, rezultat nestrinjanja s
strokovnim pristopom ali po-
sledica neprimernega odno-
sa, jo vabim, da se o tem
osebno pogovori tako z ma-
no kot z delavcem ali delav-
ko, na katerega se nanaša.
Samo na tak način je mogoče
izboljšati kakovost našega
dela in povečati zadovoljstvo
strank, kar je gotovo naša
stalna naloga in želja.«
Pokojnina ne bo
visja
Bralka Štefka iz Podčetrt-
ka spremlja z velikim zani-
manjem govorjenje o pokoj-
ninski reformi. Upokojila se
je 1. septembra 1997 s polno
pokojninsko dobo in polno
starostjo. Pri tem je nezado-
voljna, ker ji je bila tako kot
drugim v tistem času odmer-
jena osnova, od katere jim
odtegujejo nad 10 odstotkov
za uskladitev. Zanima jo ali
bo kdaj dobila 85 odstotkov
osnove oziroma kdaj bo uki-
njenih omenjenih 10 odstot-
kov.
Jože Kuhelj, svetovalec
glavnega direktorja Zavoda
za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v Ljubljani odgo-
varja: » Uskladitev temelji na
161. členu zakona o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki zahteva preračun
vseh novih pokojnin. Namen
te uskladitve je zagotoviti
enakopraven položaj vseh ti-
stih, ki odhajajo v pokoj ob
izpolnjevanju enakih pogojev
(enaka plača, enaka pokoj-
ninska doba) v razUčnih ob-
dobjih. To je namen te določ-
be.
Pokojnina je bila odmerje-
na v višini kot jo zahteva za-
kon. Niti obstoječi, niti-pred-
log novega zakona ne predvi-
devata poznejših sprememb
že uveljavljenih pokojnin, ki
so posledica opravljenih us-
kladitev.«
Vsi niso za marmor
Bralca iz Celja zanima ka-
ko je mogoče, da lahko za-
sebni kamnosek na Bregu
odlaga večje količine mar-
mornih plošč kar na javnih
površinah. Gre za zelenico
ter manjši del javnega ce-
stišča pri avtobusnem po-
stajališču. Želi odgovor ob-
čine.
Sandi Horvat, komunalni
cestni inšpektor iz oddelka
za okolje in prostor ter pro-
met v Mestni občini Celje
odgovarja: »Opravih bomo
terenski ogled ter ugotoviH
ali so navedene plošče de-
jansko na javnih površinah,
ki so v splošni rabi občine
Celje. Če so in ovirajo javni
promet, je v takšnih prime-
rih z odlokom o ureditvi
cestnega prometa v naseljih
občine Celje določena od-
stranitev.«
Banke in
certifikati
Bralec Franc Špes iz Celja
je pred časom prebral, da je
SDS vložila predlog zakona
o privatizaciji bank, v zvezi s
certifikati za vse državljane.
Zanima ga kako daleč je s
tem.
Iz oddelka za informiranje
v državnem zboru republike
Slovenije so odgovorili, da je
zakon za prvo obravnavo
pripravljen. Predlog ome-
njenega zakona je bil objav-
ljen v Poročevalcu državne-
ga zbora štev. 28, dne 4. ma-
ja 1999. Tudi vlada je dala
svoje mnenje k zakonu, kdaj
bo na dnevnem redu seje
državnega zbora pa odločijo
na kolegiju državnega zbo-
ra, ki ga skliče predsednik
zbora.
BJ
Vaša telefonska vprašanja na
številko modrega telefona
0609 620 133 bo vsak dan
med 10. in 17. uro do srede, 4.
avgusta, sprejemala novinar-
ka Ivana Stamejčič.
Razvojni razgledi v drugo
Pred dnevi je izšla druga številka Razvojnih razgledov,
časopisa, ki ga za občine savinjske regije izdaja Regional-
na razvojna agencija Celje.
Časopis, ki je izšel v nakladi 3 tisoč izvodov, je namenjen
občinam, gospodarskim družbam, podjetnikom in predstav-
nikom državnih institucij, do konca leta pa bo izšel še
dvakrat, tako da bodo leta 1999 izšle skupaj 4 številke.
Razvojni razgledi so namenjeni razvoju in razvojnemu delu v
savinjski regiji, spodbujati želijo integracijo razvojnih intere-
sov in projektov na širšem Celjskem, predstavljati zanimive
; zglede uspešnega gospodarjenja in objavljati informacije za
■ podjetnike.	IS
Nova turistična karta
Geodetski zavod Slovenije je izdelal turistično karto
Spodnje Savinjske doline, ki so jo predstavili 21. julija v
Žalcu. Vedoželjne turiste vodi in jih seznanja s skritimi
kotički Braslovč, Polzele, Prebolda, Tabora, Vranskega in
Žalca. Prikazuje tudi del Vinske Gore, Laškega in Celja.
Karta, na kateri so predstavljene turistične vsebine doline,
prikazuje gostišča, plezališča, pešpoti, kolesarske in planinske
poti s postojankami. Označene so kulturne in naravne zname-
nitosti, da bodo turisti pri odkrivanju doline lažje našli zanimi-
ve ogledne točke. Prikazan je tudi ulični sistem vseh krajev, ki
so na kartnem delu. V angleščini, nemščini in slovenščini ter v
slikah je zaokrožena turistična ponudba doline, in sicer kultur-
no-zgodovinske in etnološke znamenitosti, tradicionalne pri-
reditve ter planinske poti. V gostiščih, ki so predstavljena na
karti, se bodo popotniki, ki potujejo skozi dolino, dobro
okrepčali.	SIMONA ŠALEJ
10
TEMA TEDNA
Deviška lirana ob doti kemije
Po desetih letih še zmeraj nimamo neodvisne ustanove, ki bi nadzorovala proizvodnjo in prodajo bio živil - Pravna praznina spodbuja zavajanje potrošnikov
V	trgovinah se na poncah
znajdejo najrazličnejše vr-
ste bio hrane, precej dražje
od primerljivih živil. »Bio
keksi«, ki poleg margarine,
jajc in običajnih sestavin
vsebujejo graham moko in
rjavi sladkor, so bolj zdravi,
vendar ne sodijo med bio-
loško pridelana živila.
Oznaki »bio« ali »biološko
pridelano« lahko podeli le
neodvisna ustanova, ki v ce-
loti nadzoruje poreklo živila.
Uradnega pooblastila za nad-
zor in certificiranje nima v
Sloveniji nihče, čeprav so prvi
resnejši poskusi ekološke pri-
delave stari že več kot deset
let. Kmetje bodo želi, kar bo-
do sejali. V pravni praznini na
področju ekološkega kmeto-
vanja pa se jim včasih zdi, da
skušajo zasejati kamenje.
V	Avstriji, kjer imajo kak-
šnih 25 tisoč bioloških kmetij
in ustrezno urejen način certi-
ficiranja, so cene bio živil naj-
manj petdeset odstotkov višje,
krompir, denimo, je tudi do
štiristo odstotkov dražji. Tisti,
ki jim ni vseeno, kaj zaužijejo,
so za bio hrano z zanesljivim
poreklom pripravljeni plačati
bistveno več. Kmetje se za
precej zamudnejši in zahtev-
nejši, a manj produktiven na-
čin kmetovanja odločijo le, če
imajo porabnike svojih pridel-
kov. Slovensko ekološko
kmetovanje, čeravno mu ne-
kateri pripisujejo pomembno
prihodnost, je za zdaj neureje-
no. V državi je treba pripraviti
in sprejeti zakonske podlage
za opredelitev, kontrolo, pre-
delavo in trženje ekološko pri-
delane hrane. Kar je bila svoj
čas le tržna niša, lahko posta-
ne obetaven del slovenskega
kmetijstva, takšnega, ki okolje
varuje in nenazadnje pripo-
more k boljšemu zdravju lju-
di. »Vaša zdravila naj bodo ži-
vila, vsa živila naj bodo zdravi-
la,« pravi ena od Hipokratovih
misli. Človek vendarle lahko
izbira in pri iskanju hrane ni
žrtev nagona.
Dražji bobovci
Splošnemu onesnaževanju
zraka, vode in zemlje se danes
ni moč izogniti, zato se mnogi
ob ekološko pridelani hrani le
nasmihajo. Saj v zastruplje-
nem okolju ne more zrasti nič
dobrega, trdijo. Dota, ki jo da-
je človek iz roda v rod, prinaša
spoznanje, da njegove zmož-
nosti presegajo pravice pri
spreminjanju okolja. Gibanje
za pridelavo biološko čiste
hrane se je razširilo po drugi
svetovni vojni, ko so ugotovi-
tve v medicini, kemiji, ekologi-
ji in na drugih področjih vodile
v zaključek, da se z ekološko
pridelano hrano ne varuje le
narava, temveč tudi zdravje.
Hudi problemi v okolju kot
tudi vedno več zdravstvenih
obolenj spodbujajo naravno
pridelavo živil.
Zmotno je mišljenje, da je
takšna pridelava možna sa-
mo na nekakšnih ekološko
čistih območjih. Takšnih žal
ni več veliko. Biološko kme-
tovanje naj bi bilo dovoljeno
povsod, kjer je dovoljeno kla-
sično kmetijstvo, s tem da
zemlje, ki je že ekološko
obremenjena, ne načenja še
dodatno z uporabo škodljivih
kmetijskih tehnik in kemij-
skih pripravkov. Če smo pri-
pravljeni sprejeti klasičen na-
čin kmetovanja, zakaj bi dvo-
mili v ekološkega, ki se odre-
če škropivom, zahteva veliko
ročnega dela in tradicionalno
preizkušeno metodo kolobar.
Iz starega kmečkega sadov-
njaka potemtakem na tržnico
ne morejo prinesti debelih,
lepo okroglih in napetih ja-
bolk, ampak le drobne pikča-
ste bobovce, ki bodo dražji.
Komu je vseeno?
Trženje in prodaja ekološ-
ko pridelane hrane sta ob sla-
bem gmotnem položaju slo-
venskih potrošnikov veliki
oviri, ki ju ne bo lahko pre-
mostiti. Prve slovenske eko-
loške kmetije so se pojavile
že pred več kot desetimi leti,
ene so propadle, druge se bo-
rijo za preživetje in vztrajajo.
Na Celjskem so se prideloval-
ci leta 1993 povezali v Bioeko-
loško združenje Vigred, ki
danes šteje kakšnih 117 čla-
nov in je precej prispevalo k
informiranju potrošnikov,
zlasti k izobraževanju kme-
tov, ki bi se želeli lotiti novega
načina kmetovanja. Kmetje,
ki gospodarijo ekološko, sku-
šajo v skladu z naravnimi za-
konitostmi in brez uporabe
kemično-sintetičnih pripo-
močkov pridelovati kar naj-
bolj kakovostna živila. »Bio
živilo je lahko samo tisto, ki
prihaja na trg iz kontrolirane-
ga biološkega kmetijstva.
Takšna deklaracija kupcu za-
gotavlja, da je bilo zanesljivo
pridelano v skladu z ekološ-
kimi smernicami. Pri nas ima-
mo na ta način pridelano hra-
no, vendar brez ustrezne de-
klaracije in prav zato nekateri
proizvajalci izrabljajo bio
trend, ki ga ljudje pozitivno
sprejemajo, v prodajne na-
mene. Na trgu so se svoj čas
pojavili celo bio plastični sodi
in bio kemijski izdelki. Tak-
šne komercialne zlorabe, ki
jim sicer nihče ne verjame,
razvrednotijo izdelke in živi-
la, ki si te deklaracije dejan-
sko zaslužijo,« je menil Janez
Čretnik, predsednik nadzor-
nega odbora združenja Vi-
gred. »Biološko pridelana
hrana je dražja, vendar cenej-
ša skozi prizmo zdravja. Spa-
rova avstrijska veriga proda-
jaln ustvari 28 odstotkov pro-
meta z biološkimi izdelki in
pridelki. V Avstriji so doslej v
naravno kmetovanje preu-
smerili že 12 odstotkov celot-
nega kmetijstva. Pri nas po
kriterijih IFOAM - Mednarod-
ne zveze gibanj za ekološko
kmetijstvo - nimamo prav no-
bene kmetije, ki bi bila lahko
vzorčna in zgledna na po-
dročju ekološkega kmetova-
nja.«
Zanimanja za bio hrano tu-
di v Sloveniji ne gre podcenje-
vati. Po rezultatih ankete iz
združenja Vigred (od 80 tisoč
poslanih vprašalnikov so jim
anketirani izpolnili in posre-
dovali dobrih 1200) je več kot
90 odstotkov vprašanih zatr-
dilo, da so v skrbi za zdravje
pripravljeni kupovati bio živi-
la tudi ob višji ceni. Vsak dru-
gi je ob nakupu hrane pozo-
ren, da živila ne vsebujejo ke-
mičnih dodatkov in konzer-
vansov, 85 odstotkov jih na
policah išče bolj zdravo hra-
no, le enemu od vprašanih pa
je bilo popolnoma vseeno, s
čim poteši lakoto. Vzorec an-
kete, ki vključuje le odgovore
zainteresiranih, je seveda
premajhen, da bi bil repre-
zentativen.
Obljubljena
zakonodaja
Da bi ekološki gospodarji
živila na trgu lahko prodajali
brez skrbi pred nelojalno
konkurenco, potrošniki pa ta
živila kupovali s polnim zau-
panjem, je treba vzpostaviti
sistem, ki zagotavlja oboje.
Tako je zapisano v priporoči-
lih za ekološko kmetovanje v
Sloveniji, usklajenih s pravili
mednarodne organizacije
IFOAM in s predpisi Sveta
Evrope na tem področju. Knji-
žica je izšla že predlani in
ponudila jasne smernice, a
zakonodaja, ki bi urejala pri-
delavo, predelavo in trženje
ekološko pridelanih proizvo-
dov ter opredelila označeva-
nje in kontrolo, je le v osnut-
kih.
Po popisu iz leta 1991, piše
mag. Miran Naglič, je bilo v
Sloveniji 111.951 kmetij,
med njimi 21,3 odstotka či-
stih, 49,8 odstotka mešanih,
19,2 odstotka dopolnilnih in
9,7 odstotka ostarelih. Kme-
tije, ki kombinirajo vire pri-
hodkov, so vitalnejše. Več
kot 10 hektarov je velikih le
7 odstotkov kmetij, manj kot
hektar zemlje ima 13 odstot-
ka kmetij, dobrih 36 odstot-
kov kmetij pa ima v uporabi
od 2 do 5 hektarjev kmetij-
ske zemlje. Med kmetije s
težjimi pogoji za kmetijsko
pridelavo je razvrščenih 64
odstotkov kmetij oziroma
več kot 75 odstotkov kmetij-
skih zemljišč. Po kriteriju
»strmih kmetij« sodi Slove-
nija v sam vrh držav z naj-
težjimi pogoji za kmetijstvo
v Evropi.
»Nekateri pridelovalci in
preprodajalci spretno izko-
riščajo pravno praznino na
tem področju in lahko zava-
jajo potrošnike. Uradnega
pooblastila za kontrolo in
certificiranje ekološko pride-
lane hrane v Sloveniji nima
še nihče, a s sprejemom
predpisov, ki jih usklajuje-
mo, bo to kmalu mogoče.
Zakonodajo naj bi vlada
predvidoma sprejela konec
tega leta,« je pojasnil mag.
Miran Naglič, pomočnik di-
rektorja Uprave RS za pospe-
ševanje kmetijstva. Lani so
ob pomoči avstrijskih stro-
kovnjakov že pričeli z uvaja-
njem kontrole ekoloških
kmetij in letos je vanjo vklju-
čenih več kot 300 slovenskih
kmetij. »V sedmih letih bi bi-
lo v ekološko pridelavo mož-
no preusmeriti približno 10
odstotkov kmetij. Naša kon-
vencionalna kmetijska pride-
lava ne more biti konkurenč-
na kmetijsko razvitejšim de-
želam. Poleg vse strožjih
predpisov s področja varova-
nja okolja, tudi zaradi eko-
nomskih razlogov, bomo vse
bolj prisiljeni zmanjševati
porabo zaščitnih sredstev,
gnojil in drugih vlaganj ter jih
nadomeščati z več strokovno
tehnološkega in poslovnega
znanja,« je menil mag. Na-
glič. Ministrstvo za kmetijs-
tvo, gozdarstvo in prehrano
je letos že uvedlo podporo za
ekološko pridelavo hrane,
čaka pa jih še veliko dela, od
seznanjanja potrošnikov s
prednostmi doma pridelane
hrane, oblikovanja zaščitnih
blagovnih znamk do organi-
ziranja kmečke tržnice.
Kmet, ki bo varoval okolje,
naj bi bil za to v prihodnosti
tudi posebej plačan.
Pri nas deluje kakšnih de-
set združenj ekoloških pri-
delovalcev, letos pa je bila
ustanovljena tudi Zveza
združenj ekoloških kmetov
Slovenije. Ekološke kmetije
so upravičene do denarne
podpore: 75 tisoč tolarjev na
hektar njive (vrtnine, dišav-
nice, zelišča), 90 tisoč tolar-
jev na hektar zaščitenega
prostora (vrtnine, dišavnice,
zelišča), 75 tisoč tolarjev na
hektar intenzivnega sadov-
njaka in nasada jagod, 75
tisoč tolarjev na hektar vino-
grada in 40 tisoč tolarjev na
hektar travnika ali pašnika v
uporabi. Podpore so deležni
tudi v posebnih ekoloških
programih pri reji govedi,
konj, ovac in koz.
Če bo domača ekološko
pridelana hrana ustrezno de-
klarirana in nadzorovana, ji
najverjetneje ne bo manjkalo
kupcev. Prevare se ne splača-
jo, saj jih potrošniki hitro
spregledajo in so hitre jeze,
kadar jih speljejo na limance.
Spomnimo se angleške »neo-
porečne« soje, vzgojene z
genskim inženiringom in
škropivi, ki je pred kratkim
trdo pristala pred vrati Tonyja
Blaira. V Angliji ekološko
kmetovanje spodbuja vsa
kraljeva družina, pevec Elton
John pa gospodari celo na
lastni kmetiji.
Deviške hrane ni - je samo
bolj zdrava in biološko pride-
lana hrana. Pridelajmo jo.
KSENIJA LEKIČ
Foto: SHERPA
Pol milijona za živež
Po podatkih republiškega statističnega urada povprečno
slovensko gospodinjstvo v letu dni porabi za nakup hrane in
pijače več kot 412 tisoč tolarjev. Količina kupljenih živil na
družinskega člana kaže, da na leto potrebujemo, denimo,
približno enako količino mlečnih izdelkov, kave in čokolade,
krompir pa kupujemo skoraj osemkrat raje kot riž.
Podatki o letni povprečni količini kupljenih živil na družinske-
ga člana so naslednji: 69 kilogramov l^uha in peciva, 98 jajc, 9
kilogramov testenin. 17 kilogramov moke, 12 litrov jedilnega
olja, tri kilograme mlečnih izdelkov, manj kot pol kilograma
surovega masla, dobre štiri kilograme riža. več kot 31 kilogra-
mov krompirja, 11 kilogramov govedine, 8,4 kilograma perutni-
ne, 6,6 kilograma svinjine, 16 kilogramov jabolk, več kot 8
kilogramov konzerviranega in predelanega sadja, 7 kilogramov
zelene solate, 1,7 kilograma fižola, graha in boba, 3 kilograme
kave in prav toliko keksov in biskvitov, 92 litrov mleka, skoraj
deset 10 litrov vina in dobrih 16 litrov piva.	K.L.
V analizi
»še bolj kot nad stopnjo onesnaženosti živil v Sloveniji
bi se morali zamisliti nad načinom prehranjevanja,« je
menila mag. Lorena Hus, ki je v celjskem Zavodu za
zdravstveno varstvo odgovorna za analizo živil in voda.
Lani so pregledali 1700 vzorcev hrane in kakšnih posebej
negativnih odstopanj glede zdravstvene oporečnosti in
kakovosti živil niso zasledili. A kruh bi vendarle lahko bil
boljši.
Na lestvici ocen od ena do pet si po mnenju mag. Husove
kakovost kruha v povprečju zasluži dvojko ali trojko. Živila,
ki jih testirajo, glede zdravstvenega vidika načeloma niso
oporečna. Pri sadju je največkrat problematična uporaba
sredstev proti gnitju: trgovci sadje namočijo čez noč, da bi ga
zjutraj v vsem sijaju ponudili kupcem.
Za nadzor nad poreklom, kakovostjo in zdravstveno neo-
porečnostjo živil na območju Slovenije skrbita republiški
tržni inšpektorat in republiški zdravstveni inšpektorat. Po
oceni mag. Jožeta Šamuja, ki vodi Zdravstveni inšpektorat
RS, je hrana, pridelana v Sloveniji, higiensko ustrezna. »Naši
predpisi za ugotavljanje oporečnosti so v nekaterih ozirih
celo strožji od meril Evropske unije,« je povedal mag. Šamu.
Laboratorijsko so analizirali 6.868 vzorcev živil: najmanj
oporečnih vzorcev, le 3,3 odstotka, je bilo iz uvoza, iz
proizvodnje pa je bilo kar 18 odstotkov neprimernih vzorcev.
Bolj kot vsebnost pesticidov je problematična vsebnost
aditivov: opravili so 2.036 analiz vzorcev in pri uvoženi hrani
odkrili 3,6 odstotka oporečnih vzorcev, v domači proizvodnji
pa 15 odstotkov oporečnih vzorcev. Vsebnost toksičnih
elementov, med njimi težkih kovin, so ugotavljali pri 2.190
vzorcih: prekoračena je bila pri 1,4 odstotka vzorcih iz uvoza
in pri 8 odstotkih vzorcev živil iz celotnega prometa. Mikro-
biološko oporečnih - pregledali so 5.566 vzorcev - je bilo 0,6
odstotka vzorcev živil iz uvoza, medtem ko je bilo pri analizi
živil iz domače proizvodnje in celotnega prometa oporečnih
14 odstotkov vzorcev.	K.L.
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Ko služba postane
zadovoljstvo
V toplem zavetju rejniške družine Naraks otroškega smeha nikoli ne manjka
Anica Naraks je bila zapo-
slena v Opekarni Ljubečna
kot kurirka. Zaradi pogostih
astmatičnih napadov sina
Andreja je morala veliko-
krat ostati doma, potrebova-
la pa jo je tudi hči Bernard-
ka. Zato se je odločila za
drugačno službo. Postala je
rejniška mati. Z možem To-
netom nudita topel dom re-
jencem že štirinajst let. Živi-
jo na samem, v Tomažu nad
Vojnikom, po domače pri Tr-
bovškovih.
Ko je Anica ostala doma, je
potrebovala takšno delo, da
bo vedno blizu svojih otrok.
Rada ima umirjeno življenje,
ki pa ni mogoče, če vsako
jutro odide na delo, doma pa
nanjo čaka družina. Združila
je ljubezen do svojih in rejniš-
kih otrok. Za enajstletno Re-
nato, ki je prišla k njim prva,
so prišli še Martina, Marko in
Boštjan. Pri njih so za krajši
čas ostali še trije drugi otroci.
Pred devetimi leti sta del nji-
hovega življenja postali se-
strici, triletna Gordana in eno-
letna Miša. Tri mesece ima pri
njih novi dom tudi mali Tin-
ček.
Ko sta prišli Miša in Gorda-
na k novim staršem, sta bili
hudo bolni. Obe sta imeli aler-
gijo na nekatera živila, zato
so bili pri prehrani zelo pre-
vidni. Ob skrbni negi se jima
je stanje izboljšalo in danes
alergije nimata več. Miša je
lažji epileptik in astmatik.
Redno jemlje zdravila, po-
trebna so še dodatna zdrav-
ljenja na Pediatrični kliniki v
Ljubljani.
Začasna starša sta takoj
vzljubili in pri Naraksovih se
je čez noč povečala prava
družina. »Rejenci nikoli niso
bili ljubosumni na najina
otroka, saj z možem med nji-
mi nisva delala razlik. Vsi
otroci so najini, vse imava
enako rada,« pravi Anica. Pre-
piri so med otroki vsakdanji
in tudi pri njih brez teh ni šlo.
»Sprli so se, a je bilo takoj vse
v redu. Med njimi je bila tek-
movalnost, kar jih je spodbu-
jalo predvsem pri učenju.
Tekmovali so, kateri bo imel
boljše ocene,« pristavi. Otroci
so morali pomagati pri gos-
podinjskih delih, na polju in v
hlevu, seveda po svojih
zmožnostih. Vsak je bil za-
dolžen za določena opravila,
ki jih je moral vestno oprav-
ljati, in tako so pridobivali ob-
čutek odgovornosti.
»Že najini otroci so se uk-
varjali z glasbo. Vse rejence
sva spodbujala pri interesnih
dejavnostih. Miša in Gordana
sta bili navdušeni nad petjem,
zato sem ju vpisala v glasbe-
no šolo v Vojniku. Miša ^igra
harmoniko, Gordana kitaro.
Obiskovali sta šolo petja pri
Ireni Vrčkovnik. Velikokrat
pa zapojeta skupaj z Loti
Žlavs iz ansambla Vesele Šta-
jerke,« pravi njuna mami, kot
jo kličeta. Mladi lepotički sta
tudi manekenki pri modni
agenciji Meka. Nastopata na
modnih revijah, zelo radi se
fotografirata. Kot večina tudi
onidve šole ne marata. Starša
se velikokrat jezita, ker punci
samo prepevata, tako da časa
za učenje nimata dovolj. »Ka-
dar delata domače naloge, ju
vedno nadzorjujem. Pri tem
je pač potrebno imeti bolj tr-
do roko,« meni Anica. Pozimi
smučata na bližnjem hribu,
kjer je Tone napravil vlečnico.
Center za socialno delo
spodbuja stike rejencev s
starši. Miša in Gordana imata
stike s pravimi starši, čeprav
sta njuna oče in mama posta-
la Anica in Tone. Od njiju se
bosta zelo težko ločili. Naj-
težji trenutki so, ko rejenci
odidejo k svojim staršem ali
se osamosvojijo. »Ko se mo-
ram posloviti od svojih malč-
kov, mi je pri duši vedno
izredno težko,« pravi Anica
Naraks. »Takrat se tolažim s
tem, da je rejništvo navsezad-
nje le služba. Vendar takšna
tolažba ne prežene bolečine,
ko odidejo.«
SIMONA ŠALEJ
Družinski portret. Anica in Tone z Mišo, Gordano in vnukom Dejanom.
Novi član družine, mali Tinček, se pri Naraksovih
odlično počuti.
Puste večere Miša in Gordana popestrita z igranjem in petjem.
Ko bi mi vsaj
pogledale v dlani...
Ne vem, morda jih vi lah-
ko spregledate, ampak jaz
jih imam zadnje tedne polne
oči. Mlade, temnolase in na-
merno zanemarjene skupaj
z otroki žalostnih oči molijo
nastavljene dlani mimoido-
čim pod nos. Polno Celje jih
je in ni šans, da bi na primer
pri Zvezdi v soboto dopold-
ne popili kavo, ne da bi se
vam zaletela v grlu od slabe
vesti, ker ste si jo privoščili.
Ne morem pomagati: tako
so me vzgojili in tako sem bila
navajena, ko sem v prejšnjem
življenju pogosteje srečevala
klošarje na cesti. Sežeš v žep,
se zahvališ v mislih, da ti gre
dobro, pobožaš malo svojo
egoistično dušo in greš naprej
za nekaj stotakov lažji. No,
vsaj tako je nekoč bilo. Zadnji
tedni pa so to mojo rutino
omajali, ker bi me sprehod
čez mesto ob teh preštevilnih
dlaneh olajšal za nekajkrat
preveč stotakov. Morda se za-
radi tega niti ne bi vznemirja-
la, ampak zadnjič sem na trgu
ujela razburjen komentar
gospe, ki je branjevki razlaga-
la, da naj se gredo solit, tile
Cigani. Ker da jih je videla
zadnjič, kako so pri postaji v
črnega mercedesa naložili
otroke, dekleta so se pa
preoblekla v usnjene hlače in
so iz beračic v trenutku posta-
le zapeljive lovače. In da kdo
pa kakemu brezposelnemu
kaj kar tako da, a? In je bra-
nj evka pritegnila, da je ona
tudi še brez službe imela
majhnega otroka, pa zato ni
nadlegovala ljudi, a ne.
No, seveda: najprej so mi
šle čez glavo strupene kritike
rasnih stereotipov. Potem si
nisem mogla kaj, da ne bi
presodila, da bi se glasni ko-
mentatorki nekaj tolarjev
manj v denarnici prav nič ne
poznalo. Zatem sem pomisli-
la celo na multikulturalizem
in na to, da so pravzaprav
takele beraške invazije lahko
del mestne identitete. Ampak
ker sem bila tisti dan tudi
sama že trikrat lepo vpraša-
na, če kaj dam, se mi je potem
pri zaletenem kofetku in četr-
tem napadu tudi malce utrga-
lo v tem spodobnem razmiš-
ljanju, veste. In sem ji, gospo-
dični s silno srčkanim, srce
paraj očim otročičkom rekla,
če zna vedeževati ali kaj take-
ga. Pa me je samo trapasto
gledala in se potem odpravila
k drugi mizi. Ampak, če lah-
ko jaz gledam njeno dlan, za-
kaj ne bi še ona moje! Jasno,
da je bilo vprašanje o vedeže-
vanju tudi iz polja stereoti-
pov, ampak primejdun, da bi
se bolje počutila, če bi za po-
darjeni denar vsak kakšno le-
po meglo v zameno dobila,
sem si mislila. Tako kot mi
poulični muzikanti, ki jih je
Celje, hvalabogu, v zadnjem
času tudi dobilo, v zameno za
nekaj tolarjev dajo pestrejši
dopoldan, pa še kakšen prija-
zen nasmešek za dobro me-
ro. Tele rjavooke gospodične
me pa še v to, da so matere v
stiski, ne prepričajo prav do-
bro. Pa jim, roko na srce, dam
vselej več kot dam sobotnim
glasbenikom.
No, in kaj zdaj storiti, vas
vprašam? Nič, seveda. Kot so
prišli, tako bodo ali izginili aU
pa se jih bomo navadili, saj
vem. Rutino seganja v žep
bom jaz zaradi lastne vesti
omejila na enkratno dejanje
pri enkratnem obisku mesta.
Ampak, če hočem to narediti,
moram postati vzvišeno pra-
se, ki pri vseh naslednjih ra-
zen pri prvem prosjaku sploh
ne pogleda človeka v oči. Či-
sto mogoče je, da me to pri
vsem skupaj še-najbolj jezi.
Ker je v primerjavi s tako
grozno in vzvišeno aroganco
celo čistunsko komentiranje
na glas in direktno oštevanje
načina beračic mnogo bolj
človeško.
P.S.: Naj mi bo dovoljeno
celjskim gostincem predla-
gati en tak lep in pošten do-
govor s prosečimi gospodič-
nami: kaj ko bi jim v zameno
za ljubi mir na lastnem vrtu
odstopili npr. triurni izkupi-
ček napitnin, samo naj ga,
lepo prosim, ne izterjujejo
same?
Piše: PIKA KUKERL
Poleg »fantoma« še dva medveda
Zgornjesavinjskemu fantomu se je očitno pridružil še en
medved, po nekaterih podatkih pa celo dva. Medvedi so
neškodljivi, škodo povzroča le prvi.
Pred štirinajstimi dnevi so lovci na Krašici namreč ugotovi-
li, da je bil ponoči na krmišču medved. Lovci so ga lahko celo
nekaj časa opazovali, medved pa njih, in ko jih je videl, ni
zbežal. Kosmatinca naj bi bila iste velikosti, odtisi šap pa so
precej razhčni. Ravno po odtisih šap in manj plašnem
obnašanju Marija Sodja Kladnik iz nazarskega zavoda za
gozdove sklepa, da škodo dela le en medved, tisti, ki se po
Zgornji Savinjski dolini potika že kakšna dva meseca, videl
pa ga ni še nihče.
Lovci še vedno vsako noč dežurajo in poskušajo priti na
sled izredno previdnemu nočnemu fantomu, ki je na območ-
ju Zgornje Savinjske doline povzročil že precej škode.
NATAŠA PEUNIK
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Vrvež na bazenu
Otroci pogrešajo tobogane, odrasli vec sence
Kot večina bazenov na
Celjskem se tudi bazeni v
Atomskih toplicah ob lepem
vremenu kaj hitro napolni-
jo. »Če je lepo vreme, je tudi
gneča na bazenu,« je veselo
pripomnil šef kampa v
Atomskih Toplicah Franc
Čebular ob pogledu na mno-
žico. Žal pa jim muhasto
vreme letošnje poletje pogo-
sto zagode.
Na bazenih v kampu se čez
teden ob sončnih dneh nabe-
re do tisoč kopalcev na dan,
čez vikend pa se število lahko
celo podvoji. Vedno več je
dnevnih kopalcev, trenutno
kampira le okoli 350 dopust-
nikov, in povečuje se tudi šte-
vilo mladih družin ter mladih,
ki se pridejo v vročih poletnih
dneh osvežiti v Atomske. Ko-
palci so iz raznih krajev celj-
ske regije, pa tudi maribor-
sko, krško in ljubljansko na-
rečje se pogosto sliši.
Sprehodila sem se med ba-
zeni in kaj hitro opazila, da je
mladini v največje veselje v
kotu olimpijskega bazena
plavajoči gumijasti »pes«, po
katerem lahko plazijo in ska-
čejo do onemoglosti. Anketa
med naključno izbranimi ko-
palci je pokazala, da otroci
najbolj pogrešajo tobogane in
globji bazen za skakanje v
vodo, ki je sedaj prepoveda-
no, odrasli pa več sence in
pestrejšo gostinsko ponudbo.
Vinko Kumberger, 37 let,
muzikant iz Gorice pri Slivni-
ci: »Z dekletom sva letos prvič
tukaj. Če bo čas in denar, bo-
va še prišla za kak dan. S
postrežbo sem zadovoljen, le
premalo sence je, kamor bi
lahko skril svojo svetlo polt.«
David Koprive, 14 let, dijak
iz Šentjurja: »Na bazen sem
prišel s teto in z mlajšim bra-
tom, žal le za en dan. Najbolj
mi je všeč gumijasti »pes«,
ker lahko skačemo po njem
in se prerivamo. Pogrešam
tobogan in globji bazen za
skakanje v vodo. Če bo pri-
ložnost, bom z veseljem še
prišel.«
Ljudmila Juvan, 62 let,
upokojenka iz Laškega: »Na
bazen sem prišla z možem in
vnukoma, malo se bomo oh-
ladili in odpočili. Pred leti sem
prihajala v Atomsko vas na
dopust, sedaj pa se je vse
izjalovilo. Sicer pa sem tukaj z
vsem zelo zadovoljna.«
Matic Gajšek, 11 let, osnov-
nošolec iz Grobelnega pri
Šentjurju: »Letos sem prvič
tukaj, in sicer s starši. Rad bi
še prišel za kak dan, če bo
dovolj toplo. S ponudbo sem
zadovoljen, saj imajo vse, kar
potrebujem: sladoled, pečen
krompirček in tudi otrok za
igranje je dovolj.«
Petra Krumpak, 16 let, dija-
kinja iz Rogaške Slatine: »Ker
imamo počitnice in je tako
vroče, smo se s sestro in se-
strično odpravile na kopanje.
Super je, le tobogani in kak-
šna dobra senca bi se še prile-
gli.«
Odrasli morajo v Atom-
skih toplicah za vstop v
kamp za dnevno karto odšte-
ti 600 tolarjev, otroci do 12
let 450, mlajšim od petih let
pa je dovoljen prost vstop.
Po 16. uri je vstopnina za
odrasle sto tolarjev nižja, za
otroke pa znaša 400 tolarjev.
Franc Privšek, 47 let, po-
klicni voznik iz Ljubljane: »Z
ženo že vrsto let prihajava
med poletnim dopustom sko-
raj vsak dan na bazen. Iz Šen-
truperta pri Šentjurju, kjer
imava vikend, ni tako daleč.
Pogosto prideva sama, danes
pa so z nama še vnuki. Pogre-
šava edino več restavracij in
bolj pestri solatni bife, sicer
pa sva zaenkrat zadovoljna.
Predvsem s čistočo. Če bodo
bazene res prenovili, bo pa še
bolje.«
ALEKSANDRA MAČEK
Mladim je v največje veselje plavajoči gumijasti »pes«v olimpijskem bazenu v
Atomskih toplicah.
Naj šoferka 99 Darinka Fijavž v družbi predsednika ZŠAM Zreče Jožeta Čuka in poveljnika
zveze ZŠAM Franca Rebeca.
Tisoč šoferjev na Rogli
Minulo nedeljo je bilo na Rogli že osmo srečanje šoferjev in avtomehanikov iz vse Slovenije.
Zaradi megle, vetra in dežja se je tokrat zbralo malo manj obiskovalcev, ni pa slabo vreme pregnalo
dobre volje tistih, ki so le prišli. Okoli tisoč so jih našteli. V zavetju hotela sta zbrane nagovorila
predsednik ZŠAM Slovenije Janez Dolenc ter zreški župan in poslanec v državnem zboru Jože Košir.
Na srečanju, ki je namenjeno seznanjanju s problematiko, ki pesti šoferje, ter druženju, so nato
nastopili pevci iz gasilskega pevskega zbora, folkloristi iz Zreč in godba na pihala iz Oplotnice. Vse od
dopoldneva pa do večera so se vrstile zanimive družabne igre in rajanje z ansamblom Pohorci. (A.S.)
Dnevi turizma v Solčavi
V Solčavi so bili pretekli
vikend tradicionalni Dnevi
turizma. V treh dneh se je
zvrstilo veliko prireditev, na
katerih so predstavili dejav-
nosti s Solčavskega.
Spretnosti krajanov so bile
na ogled na razstavi rokodel-
skih del, predstavljene so bile
tudi domače jedi. Znanje so
prikazali tudi gobarji, čebelarji
in lovci, ki so organizirali raz-
stavo Lov v Karavankah. Dne-
ve so popestrili nastopi lokal-
nih glasbenih skupin, kot po-
sebni gostje pa so nastopili Big
Foot Mama in Babewatch. V
soboto so se na kulturno-za-
bavnem večeru predstavili še
solčavski pevci in godci, prire-
ditev pa se je zaključila v nede-
ljo z veselico, na kateri so pre-
pevale Vesele Štajerke. Na pri-
reditvi so letos sodelovala tudi
društva iz širšega zgornjesa-
vinjskega območja, denimo
Ovčarsko društvo Raduha in
Logarski oglarji.
Lilijana Robnik, koordina-
torka dejavnosti Turističnega
društva Solčava, ki je priredi-
tev že sedmič zapored orga-
niziralo, je povedala, da so z
obiskom zadovoljni, saj je
prireditev poleg domačinov
kljub občasnemu dežju obi-
skalo veliko tujih turistov, na-
stanjenih v Logarski dolini in
okolici. Edina pomanjkljivost
je bila slaba promocija prire-
ditve, a Robnikova je napove-
dala, da bodo prihodnje leto
poskrbeli za večjo odmev-
nost Dnevov turizma tudi iz-
ven doline.
' PRIMOŽ CIRMAN
Kosci pri kmečki malici. »Mokre rose, ostre kose, travca rada se kosi,« pravijo.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
Rudarji z novim praporom
Rudarji iz Sedraža nad
Laškim in tamkajšnje okoli-
ce imajo od sobote naprej
svoj nov stanovski prapor.
Tamkajšnje Društvo upo-
kojencev se je ob lanski po-
novni oživitvi proslavljanja
zavetnice rudarjev - svete
Barbare namreč odločilo ob-
noviti prapor, star skoraj sto
let. Simbol, ki je rudarje
spremljal ob veselih in žalost-
nih dogodkih, je močno načel
zob časa, zato so se ga odloči-
li zaščititi in ga dokončno
shraniti v lični vitrini cerkve
sv. Jedrti, kjer je že doslej
imel svoje mesto.
S pomočjo številnih daro-
valcev jim je uspelo uresničiti
idejo in pripraviti slovesnost,
ki so se je udeležili številni
gostje iz okoliških rudnikov in
rudarji iz tamkajšnjih krajev.
Prapor je kopija originala, iz-
delali so ga pri vezenju Ercigoj
v Ljubljani. V sredini je lično
izvezena podoba svete Barba-
re in tudi sicer je izjemno bo-
gato opremljen.
S tem dogodkom so v Sedra-
žu obudili spomin na rudarje-
nje pri njih, ki pa zaradi zapi-
ranja rudnikov (leta 1992 so
zaprli Rudnik Laško) tone v
pozabo.
»Tradicija tamkajšnjih kra-
jev, stara več kot 220 let, je
prav zaradi takšnih dogod-
kov pomembna. Prapor, kot
simbol, bo pomenil tudi pri-
hajajočim generacijam spo-
min na čase, ko so še v teh
krajih živeli ljudje, ki so se
preživljali z rudarjenjem in z
nastankom novih podjetij ob
zapiranju rudnikov dobili
priložnost zaposlitve,« je de-
jal slavnostni govornik in po-
krovitelj - župan občine Laš-
ko Jože Rajh. Prav zaradi
tega se je zavzel, da bi eden
od predlogov za občinski
praznik bil prav 3. julij - Dan
rudarjev.
Prapor je blagoslovil laški
dekan in nadžupnik Jože Hor-
vat, v programu pa je sodelo-
vala tudi rudarska godba na
pihala iz Hrastnika.
VLADO MAROT
V Šoštanj po
novi
obvoznici
Velenjski rudarji so
pred dnevi za ves promet
zaprli staro cesto, ki je
povezovala vas Gaberke s
Šoštanjem. Pot do Šošta-
nja je odslej možna samo
po novi cestni obvoznici.
Uprava premogovnika
Velenje je že pred desetimi
leti zgradila cestno obvoz-
nico, ki vodi izven ugrez-
ninskega območja in pove-
zuje kraje, ki jim preti ugre-
zanje zaradi odkopavanja
premoga. Obvoznica je si-
cer nekoliko daljša, vendar
dobro prevozna. V dolini
med Gaberkami in Šošta-
njem bo čez kakšnih deset
let tudi največje šoštanjsko
jezero.
L. OJSTERŠEK
Pokrovitelj razvitja prapora, župan občine Laško Jože Rajh, razvija nov stanovski prapor
rudarjev Sedraža in okolice.
Slovesni mimohod uniformiranih gasilcev skozi Gorico pri Slivnici
Prapor ob jubileju
Slivniški gasilci so prenovili gasilski dom, izdali bilten društva in razvili nov prapor
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo Slivnica pri Celju je mi-
nuli konec tedna proslavlja-
lo 70 let delovanja in ob tem
so v Gorici pri Slivnici pri-
pravili dvodnevno slove-
snost.
V petek je bila slavnostna
seja društva, na kateri so go-
stili več visokih predstavnikov
javnega in gasilskega življe-
nja. Med njimi so bili župan
šentjurske občine Jurij Malo-
vrh, župan občine Dobje
Franc Salobir, poveljnik Ga-
silske zveze Slovenije Matjaž
Klarič in predsednik občine
Bednja Alojzje Štefanec ter
drugi. Najprej so predstavili
zgodovino društva zadnjih de-
setih let in podelili priznanja
ter spominska odlikovanja
društva, priznanja GZ Šentjur
ter odlikovanja GZ Slovenije.
Na pobudo Martina Cmoka
starejšega so izdelali bilten
društva, ki so ga ta večer pred-
stavili. Na koncu so še podpi-
sali listino o dolgoročnem so-
delovanju s prostovoljnim ga-
silskim društvom Bednja s Hr-
vaške, s katerim že vrsto let
sodelujejo. Na koncu petkove-
ga programa je bil še blago-
slov obnovitvenih del na tam-
kajšnjem gasilskem domu, ki
so stala sedem milijonov.
Naslednji dan je bila po slo-
vesnem mimohodu uniformi-
ranih gasilcev in prikazu teh-
nične opreme osrednja prire-
ditev, na kateri je zopet spre-
govoril predsednik slivniške-
ga društva Janko Cerkvenik,
sledil je govor šentjurskega
župana Jurija Malovrha, ki je
poudaril pomen tovrstnih dru-
štev za ljudi v stiski. Župan je
razvil nov prapor društva, ki
ga je blagoslovil tamkajšnji
župnik Marko Šramel in med
drugim povedal, da je prapor
znamenje, ki mu dajejo pečat
ravno ljudje. Slavnostni gostje
so podelili nagrade ali plakete
predsedniku društva, zapele
so pevke zbora domačega kul-
turnega društva pod vods-
tvom Metke Bevc, temu pa je
sledil družabni večer.
ALEKSANDRA MAČEK
Kupim, kar mi je vsec
Poletje v Celju je vsako leto
v znamenju različnih raz-
prodaj. Obutvena razprodaja
je že pri koncu, tekstilna pa
se je prejšnji torek šele zače-
la in bo trajala vse do 3.
avgusta. Ali Celjani raje po-
čakamo na razprodajo ali
kupujemo sproti in tisto, kar
nam je všeč, smo na celjskih
ulicah spraševali mimoido-
če.
Katarina Komadina, 19-let-
na študentka: »Na razprodajo
grem vsako leto. Zaenkrat ni-
sem kupila še nič. čeprav se mi
zdi, da so cene dokaj ugodne.«
Janez T\irnšek, 41-letni di-
plomirani ekonomist: »Na raz-
prodaje ne hodim načrtno. Če
mi je kaj všeč. potem to ku-
pim. Nesmiselno je, da so raz-
prodaje v času dopustov, ljud-
je namreč že ves denar zapra-
vijo na dopustu.«
Kristina Berišaj, 55-letna
upokojenka: »Na razprodajo
grem vsako leto pogledat, kaj
je naprodaj. Včasih tudi kaj
kupim.«
Petra Oset. 24-letna ekonomska tehnica. in Janez Petauer, 30-
letni strojnik: »Letos sva bolj malo obiskala razprodaje. Če bova
našla kaj takega, kar potrebujeva, bova to tudi kupila. Ponavadi
kupujeva tisto, kar nama je všeč, tega pa na razprodaji večinoma ni
moč dobiti.«	NATAŠA PEUNIK
Foto: PRIMOŽ CIRMAN
Najboljši muzikanti iz Loke
Na 27. tradicionalni prireditvi Pokaži, kaj
znaš v Dobju se je v nedeljo popoldne na
odru tamkajšnjega kulturnega doma pome-
rilo v petju in igranju kar trideset posamez-
nikov, duetov in skupin. Najbolje se je uvr-
stil Viktor Malec z muzikanti iz Loke pri
Žusmu. Drugo in tretje mesto sta si delila
Indira Simunič iz Kozja, ki je dobila boljšo
oceno štiričlanske strokovne komisije, in
trio Jernej Kolar iz Brežic, ki je bolj očaral
štiričlansko predstavništvo publike.
Vseh trideset nastopajočih je prejelo tradi-
cionalni spominček in priznanje, nagrade pa so
podelili prvim osmim. Četrto mesto je zasedel
domači kvintet Veseljaki, peto ansambel Lubo
Užmah iz Šmarja, šesto Klavdija Molan s skupi-
no iz Krškega, sedmo Maja Dobrotinšek iz
Vojnika, nagrado si je prislužil tudi Jernej
Kolar za solo igranje na harmoniki. Prireditev,
ki jo je vodil Tone Vrabl, je prvič finančno
podprl tudi Sklad za ljubiteljsko dejavnost
Republike Slovenije. Po kulturnem programu,
ki je bil zaradi slabega vremena v kulturnem
domu, je zbrane zabaval ansambel Viničarji.
ALEKSANDRA MAČEK
Z zvoki harmonike je občinstvo zabaval tudi
Igor Esih iz Svetega Štefana.
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Zlata zaobljuba
Ana in Albert Kampuš, petdeset let skupaj v dobrem in slabem
Zlatoporočenca, Ana in Al-
bert Kampuš, se živo spomi-
njata, kako sta si pred petde-
setimi leti v Šmarju pri Jel-
šah izmenjala prstana. Pred
štirinajstimi dnevi sta v Ko-
strivnici obnovila svojo
zaobljubo z enako mero lju-
bezni in veselja kot prvikrat.
Po koncu vojne je dvaintri-
desetletni Albert sklenil, da se
bo poročil. Doma je skrbel za
bolne starše in potreboval je
žensko roko. »Nekega dne mi
je stric prišepnil, da pozna
dekle iz Stranja, ki je pridna
kot mravljica, lepa kot rožica
in poje kot slavček. Tako sem
neko nedeljo pograbil kolo in
se odpeljal v Stranje,« se spo-
minja Albert. »Ni bilo lahko,
saj so za Aniko gledali tudi
drugi fantje.« Njuna ljubezen
je vzklila in kmalu za tem sta
se vzela. Enaindvajsetletna
Ana se je preselila v Kostrivni-
co, na Albertovo domačijo,
kjer sta lepo skrbela za njego-
ve starše, obdelovala njive,
travnike, majhen vinograd in
redila živino. Ob letu je na
svet privekalo prvo detece,
mala Anica, za njo še Jože,
Marta, Franci, Albert in Vida.
»Najhuje mi je bilo, ko je
moral Albert za tri mesece na
orožne vaje, ostala sem sama s
tremi otroki in skrbeti sem
morala za kmetijo,« pripove-
duje Ana. Albert se živo spo-
minja: »Zelo sem se ustrašil.
ko je Anino življenje obviselo
na nitki. Prehitro je rodila
Francija, obenem pa še zbole-
la za pljučnico.« »Takrat mi je
Albert zelo pomagal,« ga poh-
vali Ana. »Poprijel je za vsa
gospodinjska dela in večkrat
kaj skuhal.«
Z majhno kmetijo je bilo
težko preživljati vseh šest
otrok, pa vendar nikoli niso
čutili pomanjkanja ali lakote.
Vzgajala sta jih z ljubeznijo in
s potrpljenjem. Srečno so ži-
veli v svoji majhni hiši, dokler
jim je ni popolnoma uničil
požar. Z grozo se spominjata
hudih časov: »Od jutra do ve-
čera smo trdo delali, da smo
se lahko čez pol leta ponovno
vselili. Zelo so nam pomagali
sosedje. Otroci so spali pri
njih, midva pa kar na skednju.
Pomagali so nam tudi s hrano
in obleko. Trajalo je več let, da
smo si ponovno opomogli.«
Kampuševa še vedno živita
na isti kmetiji kot pred petde-
setimi leti. V veliko pomoč
jima je hči Vida. ki je ostala
doma. Tudi ostali otroci se z
veseljem vračajo v dom, poln
ljubezni. Alberta in Ano druži
mnogo reči, celo potok, ki teče
mimo hiše. »Ko še nismo imeli
kopalnice, se je šla Anika ne-
kega dne kopat. Zagledala je
gozdarja in vsa prestrašena
pritekla domov,« v smehu pri-
poveduje Albert in Ana doda:
»Albert je nekega dne poma-
gal sosedu pri delu. Tam je
malce preveč popil, pa je na-
mesto po cesti, domov prišel
po potoku.« Dobre in slabe
stvari v življenju so poglobile
njuno ljubezen in ju še bolj
zbližale. Pravita da so za do-
ber zakon najpomembnejši
zaupanje, zvestoba, potrplje-
nje, dobra volja in seveda lju-
bezen. Sedaj, na stara leta, sta
najsrečnejša, kadar sta obda-
na z otroki, vnuki in pravnuki.
SABINA KRANJEC
Kampuševa u krogu svojih otrok.
Miha Gašpar se je razveselil novega pripomočka.
Miha Gašpar ponovno med
ljudmi
Humanitarni zavod VID je 19. julija končal z dva meseca
trajajočo akcijo in 8-letnemu Mihi Gašparju iz Bohinjske
Bistrice izročil stopniščni vzpenjalnik.
Miha ima že od rojstva cerebralno paralizo in epilepsijo, ne
more hoditi sam in je povsem odvisen od materine pomoči. Od
zime dalje ni več zapustil stanovanja, saj ga mati ni mogla nositi
po stopnicah. Dečkova fizioterapevtka Tanja Križaj iz Radovlji-
ce je zato pomoč poiskala v Humanitarnem zavodu VID, v
katerem so zbrali okoli milijon tolarjev in Mihi zagotovili lepše
in bžip živlipnip	11 K'
Podzemni škrat uci raziskovati
Inštitut za ekološke raziskave Erico bo letos v Velenju že
petič pripravil največji poletni raziskovalni tabor za Zoisove
štipendiste, ki bo od 15. do 22. avgusta.
Že enajsti tabor zapored bo letos, ob štiridesetletnici
mesta Velenja, izjemoma v urbanem okolju. Mladi razisko-
valci se bodo tako posvetili predvsem problematiki mestne-
ga okolja.
Mladi bodo raziskovali in ustvarjali v 15 skupinah, vodilo pa
jih bo 24 mentorjev in somentorjev. Na šaleškem taboru bodo
tudi letos skupine delovale na naravoslovnem, humanistič-
nem in umetniškem področju. Prvič bodo na taboru tudi
ornitološka, sociološka in gledališka skupina ter nekatere
druge. V skupinah bo 64 dijakov, od tega 50 Zoisovih štipendi-
stov. Simbol tabora bo podzemni škrat Bergmandeljc. Glavni
pokrovitelj tabora je Zavod republike Slovenije za zaposlova-
nje.	N.P.
Gams v Logarski
v Logarski dolini bo do
konca meseca Poletni med-
narodni raziskovalni tabor
GAMS. Organizator Vzgojno-
izobraževalni zavod Antona
Martina Slomška je letos na
enotedensko kampiranje v
idiličnem okolju uspel priva-
biti več kot 20 dijakov slo-
venskih in litvanskih gimna-
zij ter študente.
Namen letošnjega tabora, ki
ga vodi biologinja Ana Loren-
čič, je spoznavanje in razisko-
vanje rastlinstva in živalstva
Logarske doline z okolico,
mladi pa se seznanjajo tudi z
zgodovino teh krajev. Poleg
Savinjskega gaja in Snežne ja-
me pod Raduho so si ogledali
tudi paleolitsko najdišče v Po-
točki Zijalki in se kljub dežju s
čolni spuščali po Savinji. Po
zaključku tabora se bodo od-
pravili proti Želimljam pri
Ljubljani, kjer se bodo na za-
ključni prireditvi srečali z vrst-
niki z ostalih dveh taborov, ki
sta bila na Notranjskem in Do-
lenjskem.
Vodja taborov Stanka Čre-
možnik upa. da se bo tabor
razvil v tradicionalnega, saj ga
letos z uvrstitvijo v projekt
»Odprta šola« finančno podpi-
ra tudi Zavod RS za šolstvo.
Mladim želijo omogočiti ka-
kovostno preživljanje počitnic
in razvijanje talentov.
PRIMOŽ CIRMAN
Mojstri, mojstri 000
zadnjič mi je prijatelj de-
jal, da bi lahko kdaj za spre-
membo napisal kakšno tudi
o domačih spletnih straneh.
Da je sicer že lepo, je še v isti
sapi dodal, če se posvečam
temu, kaj počno v Ameriki in
drugod po svetu, ampak da
bi me bilo lahko tudi kaj
patriota v hlačah. Glej ga
šmenta, sem rekel, človek
ima prav. Domovina je kaker
zdravje. Iiv sem se globoko
zamislil. Namreč, s čim naj
začnem.
Kmalu mi je naravna inteli-
genca dala vedeti, da v času
kislih kumaric ne bo najbolj
zabavno pisati o straneh Re-
publike Slovenije ali čem po-
dobnem, nato pa me je sode-
lavec spomnil na spletne stra-
ni, ki nosijo pomenljiv naslov
Mojster prevodov (www.
mojster.si). Te strani sem vi-
del že pred časom in jih ohra-
nil v spominu kot spletne
strani ob katerih sem se od
srca nasmejal. Za kaj gre?
Mojster prevodov zbira naj-
bolj (ne)posrečene prevode
iz tujih jezikov v slovenščino.
Običajno se takšne stvari naj-
večkrat zgodijo na televiziji.
kjer je ritem produkcije hi-
trejši kot pri ostalih medijih,
zato ne čudi dejstvo, da je
največ prevajalskih spodrslja-
jev prav iz televizijskih nada-
ljevank in televizijskih spore-
dov.
O sami zgradbi spletne stra-
ni tokrat ne bom pisal. Vam
bom pa prenesel nekaj najbolj
zabavnih prevodov. Recimo ti-
stega, ki se je pojavil v televi-
zijskem sporedu, kjer so Med-
narodni sejem uporabniške
elektronike (Internationale
Funkausstellung) prevedli kot
Mednarodni festival funka. Ali
pa tistega, v katerem so Power
Rangers v slovenskem prevo-
du postali Močni gozdarji.
Še ena. Jamesa Brovvna so
vprašali, ali bi kandidiral za
predsednika (»Would you run
for the president?«), v prevo-
du pa je novinar glasbeno le-
gendo vprašal ali bi tekel za
predsednika. Si predstavljate
Billov maraton? Tudi tista,
kjer se planet Venera (Venus)
s pomočjo prevajalca prelevi v
Benetke, ni slaba. Pa še kar
nekaj jih je. Oficir Sulu iz
Zvezdnih stez tako postane
pleme Zulu, olje kita glavača
(mrcini se po angleško reče
sperm vvhale) pa olje kitove
sperme. Hja, in pogosto upo-
rabljana fraza za neuradno iz-
javo (Off the record) postane
veliko bolj zanimiva v prevo-
du: »ovdje rekord«.
Lahko bi vam jih še našteval,
a potem obisk na teh straneh
ne bi imel več smisla, mar ne?
Naj zato dodam, da so še pose-
bej zanimive polemike med av-
torji prevodov in tistimi, ki so
spodrsljaje vpisali na spletno
stran. Da, uganili ste, prevajal-
ske mojstrovine lahko vpiše
vsak obiskovalec spletne stra-
ni. In kljub kapitalcem, ki sem
jih pravkar napisal, moram
priznati, da so nekateri vpisi že
prav pikolovski in prav nič za-
bavni. Kar pa je seveda pljunek
v morje proti ostalim prevajal-
skim biserom, ki jih najdemo
na tej spletni strani.
Sicer pa se boste o tem pre-
pričali sami. Morda pa vas vsa
stvar v tem trenutku niti ne
zanima? No ja, če nič drugega,
se boste Mojstra prevodov
spomnili, ko boste naslednjič
med gledanjem vaše priljub-
ljene TV serije naleteli na kak-
šnega kita glavača.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
Praznovanje v Medlogu
v celjski KS Medlog bodo ta konec tedna proslavili svoj
krajevni praznik.
Z ekipnim tekmovanjem v šahu se bodo praznične priredi-
tve začele jutri, v petek zvečer, sobotno popoldne pa bo pred
gasilskim domom Babno v znamenju ekipnega in posamič-
nega tekmovanja v streljanju z zračno puško, sektorske vaje
gasilcev v gašenju požara, ekipnega tekmovanja v vlečenju
vrvi ter povorke konj. Ob 19. uri pripravljajo osrednjo
slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj,
uro kasneje pa v organizaciji domačega prostovoljnega gasil-
skega društva še družabni del praznovanja.
IS
AKCIJE NOVEGA TEDNIKA
15
Pokrustane
kruhove skodelice
Minulo soboto smo se z našimi bralci potepali po Kranjski Gori, Vršiču in Planici
Zadnji kozarček pri Avseniku
čeprav nam vreme ni bilo
povsem naklonjeno, saj so se
nad Dolino skoraj ves dan po-
dili temni oblaki, je v soboto
Izletnikov šofer Tone pozno
zvečer pripeljal iz Kranjske
Gore nazaj v Celje poln avto-
bus zadovoljnih potnikov. Na
Vršiču smo sicer morali na-
vleči nase vse, kar smo imeli s
sabo, v Planici pa so bili celo
kratki rokavi preveč, vendar
se nam kaj hujšega, nevihta
na primer, ni zgodilo. Gorske
vile, ki bivajo v gozdovih oko-
li enega najlepših slovenskih
turističnih krajev, so varovale
tudi štajerske Kekce, Mojce in
Rožlete.
Bojazen, da se bo pot na-
ravnost do Kranjske Gore, ki
smo jo pričeli v soboto zgodaj
zjutraj na celjski avtobusni
postaji, preveč vlekla, je bila
povsem odveč. Dobri dve uri
in pol vožnje nam je s poučni-
mi in tudi duhovitimi infor-
macijami o zgodovini krajev,
skozi katere smo se vozili,
krajšal vodnik Mohor Hudej.
Ob postanku nekje v okohci
brniških gozdov pa je k dobri
volji prispevala tudi okusna
popotnica, ki so nam jo pri-
pravili v pekarni Brglez.
Ko smo se mimo Jesenic
pripeljali v dolino Save Dolin-
ke, ki jo v teh krajih imenujejo
kar Dohna, jih je veliko prislo-
nilo lička na okensko šipo in
se ni premaknilo vse do Kranj-
ske Gore. »Veste, če ne bi bilo
teh vaših izletov, gotovo še
dolgo ne bi vedela, kako zares
krasen je tale konec Sloveni-
je,« je zadovoljno priznala ena
od naših popotnic. Zadovoljni
smo bih tudi mi, saj smo se za
akcijo »Poglejmo-pojejmo«
odločili prav zato, da bi čim
večjemu številu naših bralcev
omogočili ogled krajev, v kate-
rih doslej še niso bih.
Najprej smo se za kratek
čas ustavili ob jezercu Jasna
in se naužih lepega pogleda
na Razor in Prisank, nato pa
smo se po cesti, ki so jo med
prvo svetovno vojno gradili
ruski ujetniki, začeli vzpenjati
proti Vršiču, najvišjemu gor-
skemu prelazu v Sloveniji, ki
je hkrati tudi ločnica med do-
linama Save in Soče. Ko smo
kmalu za mostom čez Pišnico
in hotelom Erika pričeli zavi-
jati v vse bolj ostre serpenti-
ne, je običajno čebljanje v av-
tobusu hitro zamrlo. Nekaj
potnikov bi se na 12 kilome-
trov dolgo pot do Vršiča naj-
raje odpravilo kar peš. Pa so
do vrha prav vsi stisnili zobe
in vzdržali. Pravzaprav so od
Mihovega doma naprej kar
pozabili na prepade ob cesti
in raje tekmovali, kdo bo na
Prisankovi severni steni prvi
uzrl Ajdovsko deklico, podo-
bo dekliškega obraza, ki jo je
v skalah izklesala narava.
Na Vršiču nas je pričakal os-
ter veter in nas prepihal do
kosti, zato je marsikdo enoumi
postanek raje prebil ob vročem
planinskem čaju v Tičarjevem
domu, pogumneži pa so jo
mahnili v dvajset minut odda-
ljen Poštarski dom. Ker se je
bližal čas kosila, smo vrnitev v
dolino nekoliko lažje prenesli.
Na sredi poti, na približno 1200
metrov nadmorske višine, smo
se ustavili ob znameniti Ruski
kapelici. Leta 1917 so jo v spo-
min na sotrpine, ki jih je zasul
snežni plaz, iz lesa postavili
ruski vojni ujetniki, ki so gradili
cesto čez Vršič. Pozvonili smo
si za srečo, nekdo od nas pa
najverjetneje tudi za lepše vre-
me. Ko smo namreč prispeli v
gostišče Jasna, je izza oblakov
sramežljivo pokukalo sonce.
Zato je hrana, ki so nam jo
pripraviU - naše popotnice je
najbolj navdušila čebulna juha
v kruhovi posodici - še toliko
bolj teknila.
Čeprav naj bi bila turistična
sezona na vrhuncu, v Kranjski
Gori ni bilo pretirane gneče.
Morda smo si prav zato morali
cerkev Device Marije Vnebov-
zete, ki ima enega najzanimi-
vejših ladijskih obokov v Slove-
niji, ogledati le od zunaj. Je pa
bila, k sreči, tudi v popoldan-
skih urah odprta Liznjekova
hiša v središču kraja, ki je bila
nekdaj bogata gruntarska do-
mačija, pred nekaj leti pa so jo
Kranjskogorci obnovili in v njej
uredili etnografski muzej. Ko
smo po temeljitem ogledu
vseh prostorov v njej in še zla-
sti črne kuhinje, kasneje po
Kranjski Gori spraševali, kje je
najbližja pot do Vandotove hi-
še, nas je prijazna domačinka
opozorila, da sta se »Vandoto-
va dva« pred kratkim odselila v
blok, vendar se nismo pustili
kar tako odgnati. Na vsak na-
čin smo si pač želeli ogledati
hišo, v kateri se je rodil Josip
Vandot, avtor priljubljenih
zgodb o Kekcu. In potem smo
si vse do Zelencev, naravnega
rezervata, kjer izvira Sava Do-
linka, prepevali tisto znano
»Dobra volja je najbolja...«.
Ker smo imeli še zadosti časa,
smo se odpravili še do Planice,
slikovite ledeniško preobliko-
vane alpske doline po Mojstrov-
ko, Poncami in Jalovcem. Upali
smo, da nam bo uspelo priti do
Doma v Tamarju, pa nas je
kmalu po prihodu v dolino us-
tavila cestna zapornica, šofer pa
nas je medtem, ko smo s sra-
hospoštovanjem zrli v smučar-
ske skakalnice, ki sicer v polet-
nem času ne dajejo prav lepe
podobe, zaradi nesramiiih
2.500 tolarjev parkirnine čakal
kar ob glavni cesti. V bližnjem
domu v Planici so imeli veselico
in marsikoga so zasrbele pete.
Kljub temu Gorenjcem nismo
uspeli pokazati, kako je, kadar
se veselijo Štajerci. Raje smo se
odpravili na pot proti domu. A
nam je bilo potem, ko smo se
zopet vozili mimo Jesenic, žal.
Zato smo kmalu zavih z glavne
ceste proti Begunjam. K Avseni-
ku na kozarček, seveda. Pa če-
prav smo zaradi tega prišli v
Celje kasneje kot smo načrto-
vali, in so tisti iz Laškega zamu-
dili zadnji vlak.
JANJA INTIHAR
Pri Ruski kapelici...
in za konec izleta še pred Avsenikovo gostilno.
Zlata nagrada Novega tednika
Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v
kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena
naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom »ZLATA
NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli v svojem
izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika, kjer vas
čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike
Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo
vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi
strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prehstajte.
16
REPORTAŽA
Ambasadorji olcusa
Med barmani iz Šaleške doline so državni prvak v mešanju dolgih pijač, drugouvršceni barman na svetu in
mojstrica z zlato plaketo z mednarodnega tekmovanja žensk
Prvi koktajl na svetu lemon juice z dodatki
naj bi kot aperitiv poznal že rimski vladar
Comodus v drugem stoletju našega štetja.
Dober barman zna danes pripraviti najmanj
petdeset klasičnih koktajlov, znanih po vsem
svetu, gostu pa naj bi znal ponuditi tudi vrsto
mešanih napitkov po lastni recepturi. Količi-
ne meri v centilitrih, brizgih in kapljicah.
Pivo meša s surovim jajčnim rumenjakom,
tudi z ginom, žganim pijačam dodaja para-
dižnikovo mezgo, na bleščeče kozarce natika
jagode, koščke papaje, karambole in drugega
sadja. V nekaj minutah se na zloščenem
pladnju znajde »petelinji rep«.
Če smo utrujeni ali nenaspani, nam bo bar-
man ponudil koktajl iz skupine »pick-me-up«.
Za to vrsto pijač je značilno, da so močneje
začinjene in pripisujejo jim »zdravilni učinek«.
Med najbolj uveljavljenimi mešanicami te vrste
so Praire Oyster, Bloody Mary in Buli Shot. Za
vsako priložnost lahko najdemo pravi okus,
trdijo barmani. »Iz zgodovine vemo, da so že
stari Grki in Rimljani vinu in
žganim pijačam spreminjali
okus z dodajanjem začinjene
prekuhane morske vode, raz-
ličnih smol, cvedičnih arom ter
začimb, denimo cimeta, peUna,
žafrana, dodajali so tudi jačni
rumenjak in različno sadje, kar
vse spominja na današnje me-
šanje pijač. Prva knjiga koktaj-
lov, njeno izdajo je omogočil
angleški kralj Karel I, je izšla v
Londonu v IZ stoletju. V njej so
opisani napitki, ki so jih uživali
v zdravilne namene. Mešane
pijače so postale prijubljene v
začetku tega stoletja najprej v
ZDA, pili so jih še zlasti na
športnih prireditvah in pikni-
kih. Prvi koktajl bar v Evropi pa
so odprli v Londonu v začetku
tega stoletja,« je povedal Al-
fred Polak, eden najboljših
poznavalcev mešanih pijač v
Sloveniji, svoj čas direktor Ho-
tela Kompas, dolgoletni učitelj
in predavatelj, nekdanji sveto-
valec za področje gostinstva pri
Gospodarski zbornici Sloveni-
je, avtor knjige strežbe za go-
stinske šole in soavtor knjige o
mešanju pijač. V krajšem ob-
dobju se je tudi sam preizkusil
za barskim pultom in spoznal
praktične veščine priprave na-
pitkov. V bližnji prihodnosti, je
napovedal, naj bi tudi pri nas
barmanstvo postalo pokhc, ki
bi ga certificirali.
Kozarec molka
»Barman je ambasador hi-
še,« je poudaril Polak. »Odlično
mora obvladati področje me-
šanja pijač, še več, z gostom se
mora znati pogovarjati in ob
pravem času tudi molčati.«
V bar prihajajo gostje največ-
krat na kozarec pogovora ali
molka. »Naš cilj ni gosta opija-
niti. Če bo pijan obležal pod
barskim pultom, ga bomo iz-
gubili,« je še dejal Polak. »Pov-
praševanje po mešanih pijačah
je odvisno predvsem od po-
nudbe in ustrežljivosti osebja.
Gosta, ki ni dobro razpoložen,
je treba osvežiti s primemo
mešano pijačo, ki je lahko tudi
brezalkoholna. Mešane pijače
so v Evropi najbolj razširjene v
Italiji, Nemčiji, Angliji, Franciji,
tudi v Španiji in na Portugal-
skem. Domala v vsakem veli-
kem hotelu so odlični bari. Top
barmani iz vsega sveta se ude-
ležujejo tudi tekmovanj v okvi-
ru mednarodnega združenja
barmanov IBA, ki vključuje več
kot 40 držav, med njimi tudi
Slovenijo. Na teh tekmovanjih
so slovenski barmani vselej pri
vrhu in dosegajo dobre, celo
izjemne rezultate. Na eni strani
poznavalci ocenjujejo videz,
okus in aromo mešane pijače,
na drugi barmanovo spretnost.
Mešanje pijač je predstava.«
Kuhar in shaker
če tekmovalec ne nastopi
brezhibno in naredi kakšno
drobno napako, mu odštejejo
kazenske točke. Ob točko je, če
mu med pripravo koktajla uide
kapljica na prt, če pred upora-
bo pozabi ohladiti kozarce...
Ocenjujejo celosten nastop.
Med najbolj nadarjenimi mla-
dimi slovenskimi barmani, ki
so pridobili zelo malo kazen-
skih točk tako na tekmovanjih
doma kot v tujini, je Mitja Ac-
man, tehnik kuharstva po po-
klicu. Prvo mešano pijačo je
pripravil v prvem letniku sred-
nje šole, za sedemnajsti rojstni
dan pa se mu je izpolnila skrita
želja, saj so mu starši podarili
»shaker«. Že leto kasneje je
osvojil drugo mesto na držav-
nem tekmovanju amaterjev,
nato opravil tečaj barmanstva
in v sedmih letih je bil državni
prvak kar petkrat. Pred dvema
letoma je zasedel četrto mesto
na svetovnem tekmovanju bar-
manov na Češkem. Pijača po
njegovi lastni recepturi, ki je
vsebovala pomarančni, bana-
nin in mandljev liker, jagodni
sirup in sladko smetano, koza-
rec pa je bil okrašen s sladkor-
nim robom in polovico jagode,
je bila tako dobra, da so mu na
svetovnem prvenstvu v Tokiu
pred tremi leti prisodili drugo
mesto. Rožnati napitek je ime-
noval Perfect Lady. Dela v do-
mačem družinskem gostišču v
Skornu pri Šoštanju in pravi, da
ne mine dan, ne da bi poskusil
pripraviti kakšen nov koktajl.
»Prepustiti se je treba domišlji-
ji,« je dejal Mitja Acman, tudi
mentor in prijatelj letošnjega
državnega prvaka v kategoriji
dolgih pijač Janka Potočnika
iz Topolšice. Zmagala je njego-
va Vroča linija - vodka, jagodni
sirup, liker kot dodatek, mali-
bu in pomarančni sirup - okra-
šena z melono, koktajl češnjo
in pomarančno spiralo. Mlade-
nič meni, da lahko barmani
ponudijo gostom veliko več
kot zgolj steklenico na mizo.
Brizg drugega
okusa
Barmani so se sprva pred-
stavnic nežnejšega spola v svo-
jih vrstah otepali, a prav slo-
vensko društvo barmanov je
vztrajno talilo led v moških
principih. »Zahtevali smo spre-
membo statuta svetovne orga-
nizacije barmanov, da bi žen-
ske postale enakopravne člani-
ce. Takrat je z nami soglašalo le
sedem dr^v, a smo kljub temu
pred skoraj dvajsetimi leti po-
slaU na mednarodno tekmova-
nje v ItaUjo Tončko Juričev, ki je
osvojila prvo mesto,« je pove-
dal Alfred Polak. Danes imajo
ženske tudi svoja tekmovanja
v mešanju pijač in ena izmed
slovenskih mojstric, ki se je
malone od vsepovsod vračala s
priznanji, pokdi in plaketami,
je Anica Oblak, že sedemind-
vajset let čanica društva bar-
manov. »Mešanje pijač je
umetnost,« pravi znana velenj-
ska gostinka. Najprej se je urila
v domačem družinskem go-
stišču, kjer je hotela gostu po-
nuditi več kot kozarec belega
ali črnega, še zlasti pa razbliniti
stopnjo alkohola. »Če vodki
dodamo sirup, brizg dobrega
likerja, dolijemo sok, dobimo
napitek, ki ne opijani in si ga
lahko privošči vsaka dama,« je
dejala. Ljubši so ji suhi napitld,
dober suhi martini aH koktajl
White Lady, čeravno je največ
priznanj prejela za slajše in dol-
ge mešane pijače. Pred sedmi-
mi leti je z napitkom Vroči
zadetek zmagala v kategoriji
toplih napitkov na svetovnem
prvenstvu v Torontu. Najslajšo
zmago ji je prineslo Sedem po-
krajin - kokosov sirup, jagodni
liker, malibu, vodka, oranžni
sok - ta mešanica po lastni
recepturi, okrašena z rezino
pomaranče, jagodo in vršič-
kom mente, ji je zagotovila zla-
to plaketo za dolgi napitek na
mednarodnem tekmovanju
barmank v Stutgartu. »Podob-
no kot slikarjevo tudi delo bar-
mana ni nikoli dokončano.
Lahko dodamo le kapljico ne-
česa in okus postane žlahtnej-
ši,« meni Anica Oblak, mentori-
ca in učiteljica mnogih mladih
barmanov. Eden njenih učen-
cev Milan Kmetec, je barman
in vinski svetovalec v velenjski
Vili Herberstein. Pripraviti zna
več kot 100 koktajlov po lastni
recepturi, med temi najraje po-
nudi dolge napitke, ki so, kot
jih opisuje, kreacija pestrosti
barv in okusov.
Pri pripravi koktajlov in dru-
gih mešanih pijač barmani
združujejo najrazličnejše oku-
se, jih popestrijo z začimbami
in dišavami. Dodajajo muškat-
ni orešek, cimet, papriko,
klinčke, sol in poper, poprovo
meto... Pomembna je tudi
okrasitev, saj izkušnje kažejo,
da je pribhžno osemdeset od-
stotkov mešanih napitkov
prodanih prav zaradi lepega
videza.
KSENUA LEKIČ
^ Foto: GREGOR KATIČ
Priročnik za
iabkoživce
O nastanku in poimenova-
nju mešanih pijač obstaja
več zgodb, ki izvirajo iz 18. in
19. stoletja. Ene so vezane na
ameriške lepe točajke in za-
peljivke, na njihove ljube-
zenske zgodbe in mešane
napoje. Druge povezujejo s
petehnjimi boji. Nekoč naj bi
bilo v navadi, da je lastnik
peteUna, ki je v boju zmagal,
lahko zahteval peresa iz re-
pa premaganca. Zmago naj
bi slaviU z besedami: »Spijmo
to zdravljico v čast petehnje-
ga repa.« Tako naj bi nastalo
ime koktajl (cock-tail). Prvo
knjigo, ki je ponujala recep-
ture koktajlov - njen naslov
je bil Priročnik za Iabkoživce
aU kako mešati pijače - je leta
1862 napisal Američan Jerry
,Thomas, ki je kot barman
delal tudi v Evropi, ime pa si
je ustvaril predvsem v hotelu
Metropolitan v New Yorku.
Anica Oblak. Dobitnica mednarodne zlate plakete za Sedem pokrajin.
Janko Potočnik. Zmago na letošnjem državnem prvenstvu v
mešanju dolgih pijač mu je prinesla Vroča linija.
Milan Kmetec. »Ritmika in eleganca gibov morata biti
usklajeni,« pravijo komisije, ki ocenjujejo barmanov nastop
na tekmovanju.
Ob barmanu Alešu Ogrinu, ki drži poskusni koktajl, kakršnega bo pripravil na letošnjem
svetovnem prvenstvu na Švedskem, sta drugouvrščeni barman na svetu Mitja Acman in
Alfred Polak, ki si že vrsto let prizadeva za vzgojo dobrih slovenskih barmcuiov.
NASI KRAJI IN UUDJE
17
Urejene zelenice zahtevajo veliko skrbi.
Posebna skupina bo očistila in prebarvala avtobusna postajališča.
Počitniško urejanje
Konjic
v okviru počitniškega
dela so v občini Slovenske
Konjice zaposlili 72 dija-
kov in študentov, ki celo
poletje, tudi s pomočjo de-
lavcev iz javnih del, urejajo
okolje.
Ker je dela, ki ga opravljajo,
zelo veliko, so razdeljeni v
več skupin. Ena skupina ureja
zelenice in nasade cvetlic v
mestu, eden barva ograje na
mostovih. Spet druga skupi-
na pomaga planinskemu
društvu pri urejanju ceste
med Tremi križi in starim gra-
dom v Slovenskih Konjicah,
pomagali pa so tudi v planin-
ski postojanki na Rogh in pri
urejanju in označevanju pla-
ninskih poti. Tretja skupina
čisti Dravinjo, iz katere vsak
dan poberejo veliko smeti,
največ plastike. Imajo še sku-
pino za čiščenje avtobusnih
postajališč, ki so bila popol-
noma polepljena s plakati in
zasmetena. Ko jih bodo oči-
stili plakatov, jih bodo na no-
vo prebarvali, od takrat na-
prej pa bo vsako plakatiranje
na postajališčih prepovedano
in, kot je povedal tajnik obči-
ne Jože Kuzman, tudi sank-
cionirano. Najštevilčnejša
skupina dela na starem gra-
du, na katerem urejajo poti, s
katerimi bodo olajšaU dostop
do ruševin, prav tako pa po-
magajo pri obnovi gradu, saj
zidarjem dostavljajo kamne
in podoben material.
^ PRIMOŽ POKLIČ
Dijakom in študentom na starem gradu ne zmanjka dela.
Prva ribiška restavracija
Ob Škalskem jezeru v Velenju so stekla zemeljska dela
pri izgradnji prve ribiške restavracije.
V njej bo imelo svoje društvene prostore tudi Ribiška
družina Velenje, ki letos praznuje 53 let aktivnega dela in
šteje približno 170 članov. Pri gradnji bodo ribiči prostovoljno
opravili več udarniških ur, predsednik gradbenega odbora pa
je Jože Krk.	L. OJSTERŠEK
Izlet V neznano
Sto upokojencev iz Zreč se je 20. julija odpravilo na »izlet
presenečenja«, ki jim ga je pripravil njihov predsednik Maks
Padežnik. Udeleženci so bili najprej v Rogaški Slatini pri
maši, ki jo je kaplan Kubot daroval svojim rojakom iz Zreč. V
sosednjem Rogatcu so si ogledali naselje iz starih časov, pot
pa jih je nato vodila prek Majšperka v Slovensko Bistrico,
kjer so si ogledali grad. Na bistriškem Pohorju so obiskali še
Tinje.	Z. K.
18
NASI KRAJI m UUDJE
Vaščani so se odlično odzvali na prireditev.
Sveti Jalcob in Pohorci
v čast godu svojega patro-
na svetega Jakoba, so se mi-
nulo nedeljo na Resniku
zbrali domala vsi vaščani. Za-
čeli so z mašo in končali s
prijetnim druženjem ob glas-
bi in plesu.
Prireditev, katere glavna po-
budnika in organizatorja sta
bila brata Domen in Gojko
Jevšenak, sicer Straničana, je
nosila naslov Naj godci pove-
do. In so povedali, tako kot
pač godci znajo, s pesmijo in z
glasbo. Dan se je začel s sveto
mašo, ki jo je daroval sloven-
ski škof Vekoslav Grmič, ob
njem pa še gorenjski župnik
Slavko Kranjc in letošnji zreš-
ki novomašnik Damjan Kej-
žar. Procesija je zaradi dežja
odpadla, zato je sledila kar
prireditev, na kateri so se
predstavili številni harmoni-
karji, ki vedo kako se raztegne
meh, popestrili so jo z vmesni-
mi besednimi vložki in s poz-
dravi ter pohvalami, ki so jih
izrekli gostje tega srečanja:
škof Grmič, ki je zaželel vsem
dobrega zdravja in strpnosti v
teh težkih časih, zreški župan
Jože Košir, ki ni pozabil poh-
valiti organizatorje in domači-
ne ter seveda vse nastopajoče
za prijetno srečanje in druže-
nje. Svoje sokrajane je pozdra-
vil tudi predsednik krajevne
skupnosti Ivan Kovše, ki ni
skrival zadovoljstva nad toliko
nastopajočimi in nad še večjim
številom obiskovalcev, kar v
njihovi vasi res ni pogosto.
Prireditev je z zdravim humor-
jem in izbranimi besedami po-
vezoval Jože Grobler. Po do-
mače so zapeli ljudski pevci s
Stranic in z Resnika. Zaigrala
je Darja Brežnik, ki je dobitni-
ca zlate plakete na tekmova-
nju za Zlato harmoniko pred-
lani na Ljubečni in nosilka
drugega mesta na letošnjem
državnem tekmovanju har-
monikark. Nastopil je dobit-
nik plakete Avgusta Stanka
Hinko Seme in njegova vnu-
kinja, ljudski pevci in mnogi
harmonikarji, ki jim v svet
igranja na ta domači instru-
ment neutrudno pomaga Do-
men Jevšenak. Najmlajši je
komaj dosegel tla, ko je sedel
in igral. Po končanem progra-
mu so oder uporabili še zreški
upokojenci in zapeli, pa tudi
Pavla Razboršek se še ne da,
čeprav jih ima že devetdeset.
Od srca je zapela in zaslužila
prisrčen aplavz. Družabno
srečanje se je nadaljevalo z
ansamblom Zreških 6. (Z.K.)
Klopolceva nedelja v Virštanju
Društvo vinogradnikov Virštanj-Kozjansko bo pripravilo
v nedeljo ob 14. uri že četrto tradicionalno Klopotčevo
nedeljo. Prireditev, ki so jo poimenovali Vino je veselje, bo
pri gostišču Banovina.
Letošnja prireditev bo vsebinsko še posebej bogata, saj jo bo
obiskal slovenski vinski dvor z vinsko kraljico Ireno Kupljen in
spremljevalkama Anito Pregel ter Suzano Pečnik. Nastopili
bodo Folklorna skupina Košuta iz Poljčan, ki bo odplesala
kmečko ohcet, in Franci Rajgelj s svojimi mladimi muzikanti.
Virštanj bodo obletavala tudi letala Aerokluba Imeno. Potem
ko bo znova zapel virštanjski klopotec, bodo zadoneh zvoki
ansambla Igorja Podpečana.	A. M.
Laščani na
Polanskih dnevih
V evropski vasi štorkelj, v
Veliki Polani, bodo že četrto
leto zapored Polanski dnevi.
Zabavne, kulturne, športne in
turistične prireditve bodo od
8. avgusta. Posebej zani-
miv je kulturni del, v okviru
katerega bodo organizatorji,
1\iristično društvo Polana,
pripravili Mednarodni kul-
turno-turistični tabor. Udele-
žili se ga bodo tudi Laščani.
Turistično društvo Laško so-
deluje z Veliko Polano že dve
leti. Razlog, da so navezali stike
je ta, da je Polana rojstni kraj
laškega župnika in dekana Jo-
žeta Horvata. Turistično druš-
tvo Polana je že pred dvema
letoma sodelovalo na 2. marti-
novem v Laškem, člani Kultur-
nega društva Anton Tanc pa
lani na folklornem taboru. Le-
tošnje sodelovanje v sklopu
Mednarodnega kulturno-turi-
stičnega tabora je za Laško iz-
ziv in izraz dobrega sodelova-
nja. Predstavljali bodo narodo-
pisne značilnosti Štajerske.
Člani KD Anton Tanc bodo 2.
avgusta sodelovali v povorki z
vsemi sodelujočimi skupinami
in predstavitvenim nastopom
na otvoritvi Polanskih dni.
Predstavitveni dan Laškega bo
2. avgusta, ko bo Folklorna
skupina Anton Tanc predstavi-
la ljudske plese, pesmi in glas-
bo. Na stojnicah bodo kmečke
žene iz Laškega predstavile ne-
kaj najbolj tipičnih jedi. Pripra-
vili bodo tudi degustacijo piva
Pivovarne Laško in promocij-
ski material Občine, Turistične-
ga društva in Zdravilišča Laš-
ko. Sodelovanje se bo zaključi-
lo s celovečernim nastopom
Kulturnega društva Anton
Tanc, ki bo predstavilo »ofira-
nje«.
^ ; : VLADO MAROT
Dobro označene velenjske ulice
Pred dvema letoma so v Velenju začeli z označevanjem
nekaterih ulic in poti do pomembnejših ustanov. V teh dneh so
začeh pomembnejše ulice označevati s tablami, ki bodo dobro
vidne in osvetljene tudi ponoči. Odslej bodo v mestu označene
vse ulice, pred Rdečo dvorano pa že visi velika mestna karta.
L. OJSTERŠEK
OBČINSKA OBELEŽJA
Občina Kozje
čeprav spada Kozje med starejša naselja
na Kozjanskem, prvič se omenja leta 1016,
kot trg leta 1384, svojih trških simbolov ni
imel oz. se ti niso ohranili. Sedanji grb
občine Kozje, ki ga je sprejel občinski svet
na svoji redni seji 21. 12. 1995, je delo
akademskega slikarja Petra Krivca.
Grb - Grb občine Kozje ima obliko pozno-
gotskega ščita. V sredino rdečega polja je
postavljen zidan dvonadstropen grajski stolp,
ki stoji na zelenem trohribu in zaključuje dno
ščita. Stolp je kamnit s polkrožnima linicama
in obokanim vhodom. Nad vhodom je izsto-
pajoč venčni zidec. Stolp se zaključuje z zida-
nim vencem, ki nosi tri cine. Na vrhu stolpa
stoji dvonogi zeleni »Kozozmaj« z dvignjenimi
netopirjevimi krili, kozjimi rogovi in kozjo
brado ter rdečim plamenastim jezikom. Zmaj
je s pogledom obrnjen od desne proti levi, ima
spuščen dolg rep, ki se ovija okoli stolpa in se
nad vhodom puščičasto zaključi. Ščit obrob-
ljajo črna, rdeča in bela barva.
Zastava - Zastava občine Kozje je pravokotne
obhke. Prepoznavni barvi sta zelena in bela kot
simbola čiste in neokrnjene narave. Barve za-
stave se vrste po naslednjem vrstnem redu:
zelena, bela, zelena.Vsaka barva zavzema po
širini tretjino prostora zastave. Na zastavi je
občinski grb, ki zavzema pravokotno pozicijo
glede na daljšo stranico zastave in je postavljen
tako, da se središčna točka grba pokriva s
točko, ki je pomaknjena za četrtino širine grba
od sredine zastave (sredina je enaka pol dolži-
ne) proti drogu in točko pol širine zastave.
Tako sta dve tretjini grba na belem polju,
zgornja šestina grba sega v zgornje zeleno
polje, spodnja šestina v spodnje zeleno polje.
Višina grba je enaka polovici širine zastave.
Sedež občine: Kozje 37, 3260 Kozje; površi-
na 90 km^; povprečna nadmorska višina 418,
število naselij 23; število prebivalcev 3665;
gostota prebivalstva na km^ 41; delež Sloven-
cev 97,7%; delež moških
49,2%; delež žensk 50,8%;
število gospodinjstev 1090;
povprečno število članov
gospodinjstva 3,4; delež ak-
tivnega prebivalstva 53,9%;
delež prebivalstva do 20 let
starosti 26,9%; delež prebi-
valstva od 21 do 60 let starosti
51,9%; delež prebivalstva nad
60 let starosti 21,2%; stopnja
rodnosti 9,0 promila; stopnja
umrljivosti 14,2 promila; na-
ravni prirastek -5,2 promila.
(podatki za leto 1996)
BRANKO GOROPEVŠEK
NASI KRAJI IN UUDJE - ŠPORT
19
Na dvorišču je prijetneje, kot v igralnici. Otroci so se na Tomaža hitro navadili in se nanj
navezali.
TomaŽ v deželi
Pikapolonic
Delo z otroki kot poklic, izziv in posebnost - Tomaž
Popovic se v vlogi varuha v otroškem vrtcu odlično počuti
Pred slabim letom dni je
postal varuh v otroškem vrt-
cu, da bi tudi v praksi spoz-
naval in uresničeval vse ti-
sto, kar so ga učili na peda-
goški fakulteti. Zdaj mu
manjka le še diploma, sicer
pa je Tomaž Popovič eden
redkih mladih ljudi, ki so se
kot pedagoški strokovnjaki z
vsem srcem predali delu s
predšolskimi otroki.
Eden redkih predvsem zato,
ker je moškega spola. Peda-
goški poklici so pri nas nas-
ploh v domeni in oblasti
žensk, področje predšolske
vzgoje pa še posebej. Ravnate-
ljice vzgojnovarstvenih ust^a-
nov, vodje enot, pa vzgojitelji-
ce in varuhinje, vsa ta dela so
v otroških vrtcih od nekdaj
opravljale ženske, zdaj pa se
naenkrat pojavi oseba, ki je
moškega spola in ki se je odlo-
čila svoja poklicna hotenja
uresničevati enako, kot to že
več kot pol stoletja počno
(skoraj) izključno ženske.
Ker še nima diplome, so ga v
vzgojnovarstveni organizaciji
Anice Černejeve zaposlili kot
varuha, po opravljeni diplomi
pa bo imel možnost napredo-
vati v vzgojitelja. Sicer pa hie-
rarhičnih odnosov v praksi ne
odobrava. »Razlikovanja v
smislu delitve dela med vzgo-
jitelji in varuhi porajajo hie-
rarhične vzorce, to pa pri otro-
cih ni dobro. Zdaj sem varuh
in opravljam tudi dela vzgoji-
telja, ko bom vzgojitelj, bom
istočasno tudi varuh,« je na
začetku pogovora povedal To-
maž Popovič iz Galicije, ki se
je za študij predšolske vzgoje
odločil s srcem in z določenim
namenom, ki ga je zdaj tudi
dosegel. Od nekdaj ima rad
otroke, zanima ga človekov
notranji svet, predvsem otro-
kova psiha.
Ko je lani septembra nasto-
pil delo in postal varuh v sku-
pini Pikapolonic, je bil za
otroke, stare od 4 do 5 let,
prava atrakcija, prva reakcija
nanj pa je bila neposlušnost in
neubogljivost, saj so otroci
mislili, da moškega varuha ni
treba ubogati, ker to pač ni
čisto pravi varuh. Stvari pa so
kar hitro stekle tako, kot mo-
rajo in otroci so se na Tomaža
lepo navadili, se nanj navezali
in mu začeli ljubezen vračati.
Ko smo ga nekaj časa opazo-
vali pri delu, smo ugotovili, da
je Tomaž rojen za delo z majh-
nimi otroki, da se zna vsako-
mur približati z veliko mero
tankočutnosti in razsodnosti,
pri tem pa ves čas daje vtis, da
neznansko uživa. In res uživa.
Je kreativen, ker ga nihče ne
omejuje pri načrtovanju in iz-
vajanju vsakodnevnih aktivno-
sti, zato pa se domov v Galicijo
vrača psihično in fizično precej
izžet... »To delo, od nege in
skrbi za varnost do številnih
didaktičnih nalog, te zares
utrudi, seveda pa so dnevi raz-
lično utrujajoči; na otroke
močno vpliva vreme, pa polna
luna in še marsikaj drugega.
Res si ne znam predstavljati,
da bi bil vzgojitelj v vrtcu vse
do upokojitve. Realno si sebe v
tem poklicu predstavljam de-
set, največ dvajset let,« je pove-
dal varuh Tomaž, ki ga njegove
Pikapolonice prav obožujejo,
lepo pa so ga sprejeli tudi starši
otrok. Nanj so se navadili celo
tisti očetje, ki v domačih oko-
ljih skrbno pazijo, da se ne bi
spozabili in kdaj prijeli tudi za
kakšno tipično žensko delo. S
premagovanjem stereotipnega
razmišljanja ima Tomaž sploh
kar precej dela. Značilen pri-
mer je fantek, ki se je v vrtcu
najraje igral z barbikami, nje-
gove starše pa je to zelo skrbe-
lo. Opaža, da mnogi starši otro-
kom še vedno kupujejo tipično
dekliške in tipično fantovske
igrače, ne glede na nagnjenosti
posameznega otroka. Takšne
in drugačne napake družinske
vzgoje poskuša popraviti z do-
miselnimi igricami in igrali, ki
so otrokom v vrtcu na razpola-
go v izobilju. »Sicer pa je na
našem tržišču danes dovolj ka-
kovostnih igrač, še vedno pa je
preveč igračk, ki so kičaste in
ki ne spodbujajo otrokove us-
tvarjalnosti,« je ocenil Tomaž
Popovič, na vprašanje o pre-
hrani in tovrstni kulturi pa je
povedal, da v vrtcu otroci uži-
vajo kakovostne, zdrave in raz-
nolike obroke hrane, v družin-
skih okoljih pa je prehranjeva-
nje marsikje problematično,
skladno s kulturnimi tradicija-
mi in običaji ter osveščenostjo.
»Opažam pa, da otroci mnogo
premalo spoštujejo hrano,« je
dodal in s tem opozoril na
družinske vzgojne in že kar
družbene napake.
Predvsem mu je žal, da se
starši premalo ukvarjajo s svo-
jimi otroki, opaža tudi, da je
komunikacija med njimi slaba
in nezadostna. »Danes imajo
otroci veliko svobode, v doma-
čem okolju izsiljujejo starše in
mislijo, da bodo z izsiljeva-
njem uspeli tudi v vrtcu. Bojim
se, da bodo sčasoma otroci za-
vladali staršem, saj doma lah-
ko počno vse, kar se jim zljubi.
Sam sem sicer zagovornik čim
večje otrokove svobode, am-
pak v ustvarjalnem smislu. Po-
membna je kakovost ukvarja-
nja z otrokom in ne le fizična
prisotnost. Vsak starš bi se mo-
ral vsaj dve uri na dan intenziv-
no ukvarjati z otrokom,« je
pred koncem pogovora dejal
Tomaž, ki o lastni družini še ne
razmišlja prav resno. »Menim,
da si mladi ljudje prehitro us-
tvarjajo družine in da so na te
naloge premalo pripravljeni.
Zase mislim, da na družino in
na otroke še nisem priprav-
ljen,« je še pristavil varuh Pika-
polonic, ki se v prostem času
ukvarja s športno rekreacijo,
najraje s košarko, ki rad hodi v
hribe, ki ljubi potovanja po
svetu, rad bere in ki nasploh
uživa v vsem lepem in vzne-
mirljivem.
MARJELAAGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
Tomaž Popovič: »Otrokovo
nadarjenost je treba nenehno
spodbujati, zato si prizade-
vam, da bi starši nadarjenih
otrok naredili v tej smeri kaj
več. kot so večinoma priprav-
ljeni narediti.«
Največja skrb:
uigranost
Rudar izpadel iz pokola - Konec tedna začetek DP - Celjani in Velenjčani v zgornji
polovici
Minuli konec tedna je veči-
na udeležencev tekmovanja
v slovenskem nogometnem
pokalu odigrala tekme šest-
najstine finala. Edini pravi
derbi je bil v Murski Soboti,
kjer sta se srečala prvoligaša
Rudar in Mura, uspešnejši
pa so bili domačini, zato Ru-
darju preostane le še prvens-
tveni boj.
Velenjčani so se (ne)priča-
kovano poslovili od pokalnega
tekmovanja, kar pa ne sme
biti preveliko razočaranje.
Proti koncu sezone jim bo
kakšna prosta sreda morebiti
prišla še prav. Celjski Publi-
kum ni imel težkega nasprot-
nika, delo pa je bilo vse prej
kot lahko. Katastrofalnega
igrišča je bil domači tretjeligaš
Brda precej bolj vajen, si zato
ustvaril tudi dve priložnosti, v
drugem polčasu pa so si rume-
no-modri zagotovili zmago z
zadetkoma Sirca in Radosav-
Ijeviča.
Vijoličasti pred
vsemi
Maribor Teatanic je včeraj
štartal v drugem predkrogu
za evropsko ligo prvakov
proti belgiskemu Genku. Ma-
riborčani se vse bolj obračajo
proti Evropi, čeprav tudi do-
mačim dogajanjem posveča-
jo dovolj pozornosti. Izjem-
no obširen in dokaj kakovo-
sten spisek nogometašev jim
zagotavlja najboljše izhodiš-
če pred novim prvenstvom.
Mariborčani so ponovno prvi
favoriti za osvojitev naslova
državnih prvakov. Resneje
jih lahko ogrozi le HIT Gori-
ca, iz ozadja bo na priložnost
najbrž čakala Mura, vpraša-
nje je, kako močna bo letoš-
nja SCT Olimpija... Izmed
dveh prvoligašev s Celjskega
je bolj ambiciozen velenjski
Rudar. Tudi letos se obeta ob
koncu krčevit boj za obsta-
nek. Kandidatov za izpad je
kar nekaj, v ospredju sta za-
radi izkušenj iz minulih let
oba novinca - Dravograd in
Feroterm Pohorje. Najbž lah-
ko v spodnjo polovico uvrsti-
mo tudi Beltinčane, vpraša-
nje je, česa so zmožni pri BS
Tehniku in Korotanu. Ajdov-
sko Primorje je najbrž bližje
zlati sredini, ki je prepogosto
osnovni cilj večine naših pr-
voligašev.
Celo Evropa?
Ob jezeru so med obema
sezonama dodobra prevetrili
moštvo. Klub je zapustilo kar
osem nogometašev, med ka-
terimi so tudi nosilci igre Da-
banovič, S. Gajser, Čaušlari.
Pavlovič, Javornik. Nekaj no-
vincev je res kakovostnih, to-
da vprašanje je, kdaj lahko
trener Brane Oblak uigra
moštvo tako, da bo spominja-
lo na lanske predstave, ko je
igrala ekipa, ki je bila pred
tem skupaj skoraj leto in pol.
Velenjčani so opravili tudi
najslabše priprave izmed
vseh prvoligašev, kajti nasto-
pali so tudi v pokalu Interto-
to. Doslej je večina sloven-
skih ekip, ki je nastopila v
najmanj cenjenem evrop-
skem tekmovanju, v doma-
čem prvenstvu imela kopico
težav zaradi slabših priprav
in pomanjkanja počitka med
sezonama. V Rudarju upajo,
da se letos kaj podobnega ne
bo ponovilo. Najpomembnej-
ša okrepitev je nedvomno Al-
fred Jermaniš, ki je bil pred
tem prvo ime Korotana, iz
tabora državnih prvakov je
prišel Damjan Gajser, Dino
Lalič bo čuval mesto prvega
vratarja pred Jankom Šribar-
jem, tudi bivši Beltinčan
Boštjan Zemljič je okrepitev,
trenerjev sin Robi bo podo-
ben naziv moral še upravičiti.
Ostali »knapi« so stari znanci,
najbrž bomo kmalu izvedeli
še za kakšnega novinca, kajti
Brane Oblak meni, da se bo
potrebno dodatno okrepiti in
pripeljati še koga. Najbrž
vnovič cilja na katerega iz-
med napadalcev, kajti ko gre
za učinkovitost, je pri Rudar-
ju vse preveč odvisno od Ži-
vojina Vidojeviča, ki po pravi-
lu igra zelo spremenljivo. Cilj
Velenjčanov je vsaj 3. mesto v
ligi Si.mobil, kot se uradno
imenuje domača elitna kon-
kurenca. To mesto prinaša
nastop v enem izmed evrop-
skih tekmovanj...
Najmanj 6. mesto
v Celju so cilji naravnani
precej nižje. Denar, ki ga v
Velenju ne zmanjka, bodo na
Skalni kleti razporedili še bolj
racionalno kot doslej. Usmeri-
li so se na 1. mesto v kadetski
konkurenci, v članski pa si
želijo uvrstitve na 6. mesto.
Vzpon v zgornjo polovico pr-
venstvene lestvice je povsem
realen. Obrambna vrsta in
igralci sredine igrišča so sku-
paj že poldrugo leto, tako da
se izjemno dobro poznajo, ui-
granost ne bi smela biti vpraš-
ljiva, napak pa bi moralo biti
najmanj v zadnjih treh letih.
Publikum je edino pravo okre-
pitev našel v Radosavljeviču,
Šumelikoski si bo moral me-
sto v začetni enajsterici še iz-
boriti, Angelovski naj bi po-
stal eden ključnih mož, Gor-
šek in verjetno Sirec bosta za-
dolžena za gole. Izmed vseh
prvoligašev so Celjani v ob-
dobju med obema sezonama
najmanj spreminjali ekipo, za-
to bi bila vsaka uvrstitev slab-
ša od 6. mesta razočaranje.
Moštvo je dejansko sposobno
za uvrstitev na 5. ali celo 4.
mesto, na kar v vodstvu kluba
po tihem tudi računajo, toda
za kaj podobnega bo potrebno
v prvi vrsti uskladiti mnenje o
višini premij za zmage. Trener
Nikola llievski je ekipo dobro
pripravil, tako vsaj menijo
igralci. Če bo vse steklo po
načrtih, utegne biti sezona
1999/2000 zadnja izmed »mr-
tvih«. Čez dva meseca naj bi se
začela izgradnja novega nogo-
metnega objekta v mestu ob
Savinji, kot so poudarili v
vodstvu kluba, pa bi v nasled-
njem tekmovalnem ciklusu
imeli moralno obveznost za
večje apetite. Priprava »evrop-
skega« moštva pa se bi začela
že spomladi.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: SHERPA
Bo letošnji prvoligaški nogometni ples tudi za oba predstav-
nika s Celjskega odmevneiši od lanskega?
20
ŠPORT
Kadeti na repu
Slovenija zadnja, »Jugosi« prvaki - Solze Rodica in zbeganost Milosavljeviča
Domače merjenje moči Ita-
detskih podmladkov stare
celine se je za našo izbrano
vrsto končalo po najslabšem
možnem scenariju. Primat
so več kot zasluženo zadrža-
li Jugoslovani, prvo presene-
čenje prvenstva pa so zago-
tovo Turki, ki so se do brona
dokopali z vsega tremi zma-
gami in kar štirimi porazi,
čeprav so pred prvenstvom
pripovedovali celo o finalu.
Našim ob bok lahko postavi-
mo še Hrvate in Ruse.
Slednji so ob koncu postavi-
li piko na »i« slovenski kalvari-
ji, ki se je pričela že v razigra-
vanju po skupinah in nadalje-
vala s porazom v tolažilni sku-
pini s Poljaki. Ta tekma je
Milosavljevičevim kadetom še
dajala možnosti za razmero-
ma častno slovo. Toda naše je
ponovno pokopal met (36%),
neagresivna obramba, skok
(30:18 za Poljsko) in nekorist-
ni prekrški, pri čemer je igra
neprepričljivih Poljakov izgle-
dala silno enostavno in dopa-
dljivo. Tokrat je izstopal strel-
sko razpoloženi Auer, med-
tem ko je Slokar prehitro mo-
ral iz igre, najboljši strelec Ča-
tovič pa se je razigral dobrih 5
minut pred koncem, ko je tudi
prvič zadel iz igre. Rusom na-
slednji dan ni bilo težko viso-
ko odpraviti povsem demora-
lizirane slovenske vrste, ki je
zaostanek uspela le enkrat
zgledno zmanjšati. Fantov ni-
kakor ne gre kriviti za slabe
predstave. Že pred prvens-
tvom smo med drugim zapisa-
li obe možni opciji in sicer
»nenadejan uspeh pred nabiti-
ma dvoranama v Celju in Laš-
kem oziroma psihološki pa-
dec pod pritiski, kar je pri
mladostnikih vselej moč pri-
čakovati. Zato pustimo naraš-
čajnikom odrasti, izobrazimo
in prekalimo jih, potlej pa
zahtevajmo rezultate.«
Za najboljšega igralca pr-
venstva so izbrali Jugoslova-
na Aleksandra Gajiča, naj-
boljši strelec prvenstva pa je
s 191 točkami postal Grk Ni-
kolaos Zisis (10. Jasmin Ča-
tovič 111). Največ (107) odbi-
tih žog je pobral Hrvat Kreši-
mir Lončar (6. Saša Mučič,
53). Za 3 točke: 1. George
Markoishvili (Gru, 62%), 4.
Jasmin Čatovič (46%). Za 2
točki: 1. Enes Hadzibulik
(Makedonija, 82%). Prosti
meti: 1. Kini Pavlovski (Ma-
kedonija, 87%), 9. Danilo
Šmigič in Uroš Slokar (oba
78%).
Stroka pa je na prvenstvu
padla na izpitu - tudi zato, ker
ni znala poiskati poglavitnih
elementov za neuspeh, tem-
več je selektor krivdo valil na
igralce, ki naj bi se predali, to
kasneje preklical in se sklice-
val na objektivne okoliščine
ter še nekajkrat spremenil
svoje mišljenje in razlago, v
bistvu pa niti sam ni poznal
razlogov (čeprav so številne
taktično strokovne napake v
vodenju na pol politično se-
stavljene ekipe kar buhtele na
površje). Prav na tekmi s Polj-
sko je svojim varovancem celo
prepovedal dajati izjave in se
tako morda izognil prehitrim
informacijam in mnenjem iz
prve roke. Žal se je selektor, ki
bo svojo pot nadaljeval pri
Slovanu, večkrat vedel, kot bi
poveljeval ducatu NBA zvezd-
nikov. Pozabil pa se je vpraša-
ti, koliko ljudi bi prvenstvo in
njegovi (ne)uspehi sploh za-
nimali. če bi ne bilo pri nas in
če bi fantje z njim vred sploh
kdaj bih deležni tolikšne me-
dijske pozornosti. Strokovni
svet KZS bo zdaj razčlenjeval
dogodke in morda tudi dognal
poglavitne napake, vprašanje
pa je ali bomo kdaj izvedeli za
to. Vodilni možje KZS so tek-
movalni polom skušali ublaži-
ti z dobro organizacijo, o za-
menjavi selektorja pa nihče ni
želel dajati preuranjenih na-
povedi.
Pravo nasprotje so novi-sta-
ri evropski prvaki. Čustven
pristop k tekmovanju se je
občutil drugje - v igri. Grki v
primerjavi z zadnjo tekmo v
skupini B niso prišli do sape,
prvakom pa je uspela (napo-
vedana) blokada najstrelca
prvenstva Nikolaosa Zisisa.
Niso bile zaman solze selek-
torja Petra Rodiča, ki je po
finalni zmagi hlipajoč razla-
gal, kako se poslavlja od bri-
Ijantne selekcije, ki bo v pri-
hodnjih letih zagotovo odlo-
čala o razvoju svetovne in
evropske košarke. »V tekmi
za zlato odličje težko zmagaš
z 20 ali 30 točkami razlike.
Uspeh je že dvakrat premaga-
ti izvrstno Grčijo na čelu s
selektorjem Nikosom Kara-
measem, ki se je večino ko-
šarkarskih zvijač naučil od ju-
goslovanskih strokovnjakov,
zato je veliko težje premag-
ljiv,« dodaja strateg iz Vršca,
ki je v osmih tekmah prvens-
tva samo enkrat (proti Ru-
som) v drugem polčasu izko-
ristil minuto odmora, o
vzpodbudi s polnih tribun pa
mu v njegovi domovini tako
ne bo nihče preveč verjel.
Idealna peterka prvenstva:
Aleksandar Gajič, Nemanja
Matovič (oba ZRJ), Julien
Doreau (Fra), Nikolaos Zisis
(Grč), Kristaps Janicenoks
(Lat)._
Razočaranih je vedno več,
kot zadovoljnih. Francozi,
Makedonci in Španci so zataji-
li v izločilnih bojih. Le prvi so
se prebili v polfinale, a obtiča-
li na repu, vsi dobitniki odličij
pa prihajajo iz (naše) skupine
B. Latvijski kadeti potrjujejo
vzpon košarke v tej državi, od
Poljske nihče ni preveč priča-
koval, Rusom je ostalo le zve-
neče ime, medtem ko so »po-
raščeni« Gruzijci dajali vtis, da
bi lahko iztržili več. Na Hrvaš-
kem v zadnjem obdobju upa-
da šport na nacionalni ravni.
Neuspehi raznih selekcij na
velikih tekmovanjih so le
odraz razmer v sicer športno
bogati državi, nič pa ne opra-
vičuje nešportne poteze, ko so
jo Hrvati ucvrli domov dan
pred podelitvijo, četudi jim je
prišlo na uho, da v Celju in
Laškem navijajo za Jugoslavi-
jo. (rezultati in razvrstitev v
Panorami)
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Zmagovalni objem.
Lojze Milosavljevič ekipe ni dobro vodil.
Brez krivca,
brez pojasnil
Lojze Milosavljevič, trener
slovenske kadetske repre-
zentance, ki je na 15. KEP na
Polzeli v Celju in v Laškem
pristala prav na dnu, je bil
pogosto tarča ostrih kritik
opazovalcev in dela strokov-
nih delavcev. Sam je krivdo
najprej zvalil na igralce, iz-
javo pa je čez čas spremenil.
»Enostavno nam ni šlo. Ne
vem, kaj je temu vzrok, kajti v
pripravljalnem obdobju in na
treningih med prvenstvom so
fantje delali dobro. Pred zad-
njo tekmo z Rusijo se je Auer-
ju in Fantinattu »strgalo«. Na
treningu sploh nista mogla
zgrešiti, na tekmi pa nič,« je
Milosavljevič pojasnil zbra-
nim novinarjem. Pred prvens-
tvom je napovedoval vsaj če-
trtfinale, potem pa vse boljše
partije. Posebej kakovostnih
ni bilo niti v predtekmovanju,
čeprav prva srečanja niso bila
porazna. Vsem pa je bilo ja-
sno, da je nesmiselno spuščati
se v odprt boj z ZR Jugoslavi-
jo, kar je potrdil tudi jugoslo-
vanski »coach« Petar Rodič.
»Po tekmi s >plavimi< smo re-
snično padli, morda bi že ta-
krat lahko taktizirali. A kdo bi
si mislil, da se bo razpletlo v
našo škodo? Želeli smo le naj-
boljše, žal pa se je vse obrnilo
proti nam...« ...tudi zadnji dan
predtekmovanja, ko je Rusija
s premajhno razliko premaga-
la Turčijo. Ali pa so naši s
Turki preveč izgubili? Je v
predzadnjem krogu kdo na
naši klopi sploh kaj razmiš-
ljal? »Kdo bi si mislil, da bodo
Rusi ugnali Turke. Sam sem
skušal odigrati končnico proti
ka-snejšim bronastim z EP kar
najbolje, želel sem zmago. O
odločilni razliki nismo raz-
mišljali,« je priznal Milosav-
ljevič. Napaka! V skupini A na
Polzeli smo spremljali prera-
čunljivost Latvijcev v dvoboju
s Hrvati, v domači reprezen-
tanci pa ni bilo človeka, ki bi
utegnil karkoli predvideti. Po-
tem si kaj več kot zadnjega
mesta resnično nismo zasluži-
li. »Morda so bile možnosti za
kaj več, toda nismo jih izkori-
stili. Ne vem, če je 12. mesto
povsem realno,« se je od novi-
narjev, ki smo spremljali 15.
KEP, poslovil trener naše iz-
brane vrste. Vodja slovenskih
košarkarskih reprezentac pa
je opomnil: »Ne smemo videti
samo temne štreni. Poglejmo
tudi svetlejše. Organizacija je
bila odlična, dvorane so bile
polne, kar je bil eden izmed
poglavitnih ciljev, vse je pote-
kalo po zamislih. Tudi ko gre
za reprezentanco, ne smemo
iskati le slabih strani. Naši
fantje so vendarle dobro pre-
magali Ruse v predtekmova-
nju, z Jugoslovani pa so odi-
grali odlično! Dvorana je bila
polna in spremljali smo pravi
košarkarski spektakel.«
In Janez Drvarič nas je pre-
pričal v lep dosežek naših
organizatorjev in mladih ko-
šarkarjev. Slovenska pravlji-
ca je lahko skoraj tako lepa
kot jugoslovanska, le da so
»bratje« z Balkana surovi in
jim gre izključno za rezultat.
Kar naj ga imajo, mi se zna-
mo zadovoljiti tudi kako dru-
gače.
T.L., Foto: SHERPA
Cankar in Rozman druga
Gregor Cankar je z 2. me-
stom na mitingu zlate serije
v Parizu dosegel najboljšo
slovensko moško uvrstitev
vseh časov.
Dosežek 807 cm je mu je
ponovno uspel v zadnji seriji.
Cankar se je pred prihajajočim
SP v Sevilli (20. do 29. avgust)
že otresel jamajškega konku-
renta Jamesa Beckforda. Eden
od favoritov SP namreč ni na-
stopil -na domačem državnem
prvenstvu, zato so ga na sez-
namu sodelujočih prečrtali.
Španec Lamela je v nedeljo
brez težav zmagal na prvens-
tvu svoje države, vendar z
zanj skromnih 804 cm.
Urban Acman, Sergej Roz-
man (oba Kladivar) in Jolanda
Čeplak (Velenje) so nastopih
na mendarodnem mitingu v
italijanskem Lignanu. Ob pov-
prečnih dosežkih se je najvišje
uvrstil Rozman, ki je v daljavi
končal na 2. mestu (769 cm).
Šprinter Acman je v slabi kon-
kurenci pristal na 6. mestu
(10,83), Čeplakova pa na 800
m (2:13,08) še tri mesta nižje.
Danes (do 1. avgusta) se v
Goteborgu pričenja EP za
člane do 23 let,-kjer bodo v
11 članski odpravi tudi Ce-
Ijanki Valantova (daljina,
troskok), ki brani srebro iz
Tiirkuja 97 in Randjelovičeva
(kopje) ter velenjski favorit
Leskovar (daljina). Valanto-
va in Leskovar merita na
stopničke, ostali pa bodo na-
skakovali finala.
Večina domačih atletov se
pospešeno pripravlja na dr-
žavno prvenstvo v Celju (Z in
8. avgust). Pri domačih bo
manjkal Aleš Stopinšek, ki bo
prav takrat nastopal na MEP v
Latviji (Riga).
PRIMOŽ ŠKERL
ŠPORT
21
Jugo šola izgublja vrednost!
Celjski rokometni strokovnjak Tone Tiselj o razlogih za odhod k tržaškemu Generaliju, ki je lani snubil Zdravka Zovka
Zadnji dve sezoni in pol je
pustil v Velenju. Pravi, da ga
pri njegovem delu vselej vodi
športni motiv, zato o zame-
rah, ki so prav tako igrale
pomembno vlogo pri tej odlo-
čitvi, ne želi govoriti. »Izzive
se vselej splača sprejeti«, pou-
darja profesor telesne vzgoje
na I. Gimnaziji v Celju, ki za
sedaj še opravlja naloge mla-
dinsicega selektorja.
Odločitev za enoletni pre-
stop k Generaliju je po končani
sezoni v Gorenju rad sprejel.
Razmišljal je celo o nekajme-
sečnem odmoru oziroma bi pri
nas prevzel delo trenerja v kva-
litetnejših klubih, kot npr. Ce-
lje Pivovarna Laško, Prevent ali
Prule 67, vendar so trenerska
mesta tam že davno pokrita.
Gorenje je po odhodu Bedeko-
viča, Khimtchenka, Cvetka,
Krejana in Matoviča ter novi
poškodbi Senice preveč osla-
belo.
Kako ste se povezali z Itali-
jani?
Moj prijatelj in trener iz Ko-
pra Miha Jelovčan mi je pove-
dal, da Generali išče novega
trenerja in se zanimal, če sem
prost in pripravljen oditi v tuji-
no. Ko sem mu potrdil, je glav-
nega menadžerja Tržačanov
obvestil o tem. Guisseppe Lo
Duca se me je spomnil še iz
časov, ko sem bil selektor član-
ske reprezentance, on pa itali-
janske. Srečala sva se že na
prvi promocijski tekmi med dr-
žavama in kasneje na Sredo-
zemskih igrah. Pri slovenskih
strokovnjakih in igralcih se je
še dodatno pozanimal o mojih
kvalitetah, zato sem jim dolžan
zahvalo, zlasti pa Mihi Jezerš-
ku iz Kozine in Romunu Sori-
mu Saftescuju, ki sem ga pol
leta treniral. Zahvalo pri ureja-
nju statusa dolgujem tudi celj-
ski agenciji Prestop. Na sreča-
nju v Kopru smo se z Italijani
hitro dogovorili za sodelova-
nje.
Vas je potrlo, ko se z Gore-
njem po petih letih niste uvr-
stili v evropska tekmovanja
ali pa se z upravo kluba niste
mogli uskladiti glede okrepi-
tev? Zdaj je slišati, da bodo v
Rdečo dvorani prišli še Belo-
rusi.
Evropska tekmovanja tu ne
igrajo vloge. Svojih športih am-
bicij v Velenju nisem mogel
uresničiti. Pri nas imajo vodilni
klubi močne in vplivne pred-
sednike in gospodarstvenike,
kot na primer Celjani s Turnš-
kom, ki je dobil priznanje GZS,
Kozmus iz Preventa in Bric iz
Prul pa sta bila podjetnika leta.
Tudi pri dekletih je nekaj tak-
šnih: Jankovič, Žitnik in tudi
Dolar iz Žalca. Glavno je, da
imajo ti vodilni možje možnost
svoje cilje tudi finančno pokri-
vati, pri Gorenju pa tega ni.
Zgodilo se mi je celo, da nisem
imel več motiva priti na tre-
ning, najbrž pa je to tudi posle-
dica prometne nezgode, ki je v
zaključku prvenstva morda
vplivala na naše slabše pred-
stave. Fantom lahko resnično
čestitam, saj so veliki športniki
in ljudje. Veselilo me je delati z
njimi. Upam, da se bo s priho-
dom novih igralcev kaj spre-
menilo na bolje.
Vendarle pa bo letošnje dr-
žavno prvenstvo najmočnej-
še doslej. Je znotraj tega tež-
ko poiskati motivacijo?
Ne bi se strinjal s tem, da bo
liga močnejša. Prej bi dejal, da
bo prepad med zgornjim in
spodnjim domom še večji, kar
je bilo sicer opaziti že prej.
Celjani so še vedno daleč pred
vsemi, Prule bi po okrepitvah
sodeč morale končati na 2. me-
stu, Prevent ima daleč najbolj
konstantno, zrelo in izkušeno
ekipo. Trebnje je zadržalo ve-
čino igralcev, s prihodom Žvi-
žeja, Burdijana in Begoviča pa
so postali še boljši. Spodaj bo-
do verjetno Radeče s svojimi
organizacijskimi problemi, tu-
di Dobovi se ne piše dobro, v
zlati sredini bosta Slovan in
Termo.
Koliko poznate do nedav-
nega precej eksotični italijan-
ski rokomet?
Tam je podoben položaj. Šti-
ri moštva so daleč pred ostali-
mi: Prato, Generali, Rubiera,
Merrano, okrepili sta se Bres-
sanone in Bologna, kjer sta se
združila dva kluba, tam pa igra
nekdanji Gorenjevec, Bolgar
Semerdžijev. Zgornji dom itali-
janske lige je konkurenčen na-
šemu zgornjemu domu z izje-
mo CPL. V Italiji je več ekip, ki
igrajo zanimivo končnico na
izpadanje. Perspektiva je do-
bra, kar dokazujejo tudi nasto-
pi reprezentance na EP in SR
Kakšne cilje ste dorekli ob
podpisu pogodbe?
Znova osvojiti prvenstvo in
priboriti nastop v Ligi prvakov.
Prenovili smo ekipo, ki bo zdaj
igrala hitreje in modernejše. Z
mojim prihodom smo odrezali
trdne jugoslovanske korenine,
poskušali bomo igrati bolj čvr-
sto in bolj atraktivno. Po odho-
du Jugoslovanov smo iz Var-
darja pripeljali Gruzijca Kalan-
dadzeja, iz Bajamara pa ru-
munskega pivota in reprezen-
tančnega soigralca slovitega
Deduja iz Barcelone. Preostali
igralci so sedanji in nekdanji
italijanski reprezentanti, ostala
sta tudi najboljša Taraffino in
Fusina, ki je še poškodovan.
Kakšno mnenje ste si o vaši
novi ekipi ustvarili tedaj, ko
je bila nasprotnik Celjanov v
Ligi prvakov?
So organizirana rokometna
sredina z jasno izdelanimi cilji
in dobro hnančno konstrukci-
jo. Lo Duca od vsega začetka
dobro vodi klub, ki letos praz-
nuje 30 letnico. Močno se je
navezal na nekdanji jugoslo-
vanski prostor, kjer se je tudi
izobraževal in pridobil pred-
nost pred konkurenti iz Italije,
ki pa se je v zadnjem obdobju
stopila. Jugoslovanska roko-
metna šola je malce izgubila na
veljavi, saj v smislu razvoja
rokometa nima več prave vred-
nosti, temveč goji tradicionali-
zem. Generali je v Celju poka-
zal, da se z njim ne gre igrati,
kar je v Domu športov nena-
zadnje občutil tudi Badel Za-
greb. Če bodo .fantje sprejeli
moj način dela in garali 80
odstotno v primerjavi z moštvi,
ki sem jih vodil v Sloveniji,
potem nas bo v Trstu težko
sploh kdo premagal.
Še vedno ste mladinski se-
lektor. Kako boste usklajevali
obveznosti?
Pripravljam pismo za Pred-
sedstvo Rokometne zveze Slo-
venije, v katerem jim bom po-
jasnil, da zaradi sprememb v
moji športni karieri to leto ne
bom mogel sodelovati z mla-
dinsko selekcijo, zato naj po-
skušajo najti drugega. Povedal
sem že, da me vodijo le športni
motivi, zato me pri nas poleg
prej omenjenih klubov zanima
le še A-reprezentanca, kjer sem
se nenazadnje že dokazal.
Glede na geografsko bliži-
no boste zagotovo podrobne-
je spremljali tudi dogajanja v
obalnem rokometu na naši
strani meje. Ste si kdaj želeli
povzdigniti nerazvito sredino
oziroma vas privlačijo tudi
tovrstni izzivi?
Na obali ni moštva, ki bi se v
prihodnosti lahko prebilo v
slovenski vrh. Ko sem bil dr-
žavni selektor, sem se pogovar-
jal z Izolani in lahko bi celo
prišlo do sodelovanja, če se
Slovenija ne bi uvrstila na EP.
Izola je bila na pravi poti in
imela dobrega sponzorja Del-
marja, njegov direktor pa je
lahko konkuriral že naštetim
predsednikom in poslovne-
žem. Žal so se odločili za drugo
politiko, pot ni bila pravilna in
veliko denarja je odšlo v napač-
ne naložbe. Z velikim proraču-
nom in dokaj kvalitetnim moš-
tvom so se nato borili za obsta-
nek, zdaj pa životarijo. Pri žen-
skah nekaj veljajo le Pirančan-
ke, zame pa sta zanimiva Krim
Electa in Robit Olimpija. Prob-
lem športnikov na obah je tudi
ta, da jih je v letnem času in
lepem vremenu težje pripaviti
do treninga, kot kolege na celi-
ni. Mogoče se bo s pridobitvijo
nove dvorane na Bonifiki, kjer
redno nastopa naša reprezen-
tanca, kaj premaknilo v Kopru.
Vem, da vas zelo privlači
nemški rokomet. Bi se - če bi
imeli možnost - preizkusili tu-
di tam ali na primer v Španiji?
Ne poznam trenerja, ki ne bi
sprejel takšnega izziva. Že ko
sem vodil Celje Pivovarno Laš-
ko, sem si želel postati prvi
slovenski trener v najmočnej-
ših evropskih ligah: španski in
še raje nemški. Takrat teh po-
nudb ni bilo, moraš pa tudi
imeti nekoga v tujini, ki te »po-
rine« naprej. Slovenci ga še
vedno nimamo. Zato pa so pri-
hajale ponudbe iz arabskih de-
žel. Vsak bi želel voditi moš-
tvo, ki naskakuje evropski
tron. V mali Sloveniji sta kar
dve: CPL in Krim Electa. Vsee-
no pa sem prvi trener od osa-
mosvojitve, ki se bo preizkusil
v Italiji. Že prej sta kot Jugoslo-
vana to okusila Levstik in Mar-
kovič, ki pa sta začenjala veliko
nižje, medtem ko sem jaz dobil
dejansko najmočnejši italijan-
ski klub. Tujina bo tako testira-
la mene, jaz pa njo. Če nam
uspe, so možnosti odprte.
Kako bi iz Trsta in z vidika
kvalitete napovedali možnost
Celjanov v Ligi prvakov, še pre-
den se ta razdeli po skupinah?
Ekipa bo v določenih pogle-
dih bolj motivirana. Trenerju
bo po mojem uspelo povečati
konkurenčnost, delavnost in
motiv pri igralcih, ki so v Celju
že 6 ali 7 let. V Evropi je konku-
renca narasla na vsaj 6 enako-
vrednih klubov. Zagrebčani
bodo slabši, toda vemo, kje je
njihova moč. Težave bodo, če v
četrtfinalu naletijo na Barcelo-
no ali Kiel, vsi ostali so pre-
magljivi. Z nekaj športne sreče
bodo v finalu in morda celo
prvaki, kar si vsi želimo. Vedo
kaj delajo in imajo zelo kvali-
tetnega trenerja.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Tone Tiselj.
PIL z novincema
Košarkarji Pivovarne Laško so že med kadetskim EP z
novima okrepitvama pričeli priprave na prihajajočo sezo-
no.
Najprej v Celju, nato pa bodo z delom nadaljevali v Mežici
in Zrečah, po vrnitvi pa najprej sodelovali na tradicionalnem
turnirju v Slovenskih Konjicah in zatem še v Franciji in
Španiji. Ekipi sta se za Adnanom Bajramovičem pridružila še
Jugoslovana Vid Žarkovič (play, 24 let, 185 cm), ki je poprej
igral za madžarski Honved in zrenjaninski Proleter ter
reprezentant Aleksandar Gilič (center, 25, 210) iz beograj-
skega Partizana.	PŠ
Ambrožu turnir v Žalcu
v žalskem Športnem parku so v soboto izpelSili tretji
teniški turnir serije Minerva super 5.
V zanimivih dvobojih s= je pomerilo 27 igralcev f '. . ativcev.
Finale je prip-i ilo Urhu A ibrožu, ki si je s tem prib , il največ
točk za zaklju^'ni master^ v drugi polovici sepreni i. Tja se
uvrsti najbolj;^ h 16 tenisarev. Zadnji turnir bo kon^-. vgusta.
Rezultati, polfinale: Ambrož-Stefanovič 9:5, Kapi ler-Eržen
5:9. Finale: Ambrož-Eržen 9:7
ŠPORTNI
KOLEDAR
NEDEUA, 1.8.
Nogomet
Liga Si.Mobil, 1. krog - Ve-
lenje: Rudar (V)-Dravograd,
Prevalje: Ko
PANORAMA
NOGOMET
Pokal Slovenije
1/16 finala: Brda-Publikum
0:2 (0:0) Širec 72, Radosavlje-
vič 82. Mura-Rudar (V) 2:0
(0:0).
Prijateliska tekmi
Esotech Šmartno-Šentjur
2:3 (0:2). Dravograd-Esotech
Šmartno 0:1 (0:0).
i^ARKA
Kadetsko EP
Od 9. do 12. mesta: Hrvaš-
ka-Rusija 81:74 (36:29). Slove-
nija-Poljska 76:79 (33:41)
Auer 20, Slokar 15, Fantinatto
14, Čatovič 12, Štrukelj 7, Mu-
čič 4, Gliha in Sagadin 2. Če-
trtfinale: Grčija-Španija 78:73
(64:64, 35:34), Turčija-Make-
donija 65:64 (34:40), Francija-
Čruzija 94:91 (36:43), Jugo-
slavija-Latvija 77:62 (32:27).
Za 11. mesto: Slovenija-Rusija
66:82 (31:35) Šmigič 17, Slo-
kar in Mučič 9, Čatovič 7, Sa-
gadin, Štrukelj in Gliha 6, Fan-
tinatto, Auer in Ambrož 2. Za
9. mesto: Hrvaška-Poljska
82:64 (43:26). Od 5. do 8.
mesta: Makedonija-Španija
91:77 (41:32), Latvija-Gruzija
72:62 (38:25). Polfinale: Grči-
ja-Turčija 71:64 (30:30), Fran-
cija-Jugoslavija 49:67 (18:33).
Za 7. mesto: Gruzija-Španija
109:75 (50:41). Za 5. mesto:
Latvija-Makedonija 90:83
(74:74 , 34:38). Za 3. mesto:
Turčija-Francija 81:63 (44:32).
Finale: Jugoslavija-Grčija
59:48 (25:26). Končni vrstni
red: Jugoslavija, Grčija, Turči-
ja, Francija, Latvija, Makedo-
nija, Gruzija, Španija, Hrvaš-
ka, Poljska, Rusija, Slovenija.
Grobelnilc osvojil memorial
šahovska sekcija Društva invalidov Žalec je v spomin na
predsednika DIO Žalec Franca Lužnika in prof. Franca
Goloba priredila memorialni hitropotezni šahovski turnir.
Po 9. krogih švicarskega sistema FIDE je brez poraza slavil
Jože Grobelnik (Žalec. 8 točk) pred Ivanom Pevnikom (6,5) in
Zdravkom Zaleznikom (oba Polzela, 6). Najstarejši udeleženec
turnirja je bil s 76 leti Polzelan Rudi Florjane, ki je končal na 4.
mestu.	JG
22
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
23
24
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Pločnik na
Gasilski
v zadnji številki Novega
tednika Suzana z Ostrožnega
navaja v rubriki Modri tele-
fon, da bi prebivalci Ostrož-
nega želeli imeti namesto
onesnaženega obcestnega
jarka ob Gasilski ulici pločnik.
Gospod Brane Gabrijan,
koordinator komunalnega
urejanja stavnih zemljišč pri
celjskem Zavodu za planira-
nje in izgradnjo, pa ji odgo-
varja, da doslej niso v ta na-
men prejeli nobenih zahtev in
da naj stanovalci dajo pobudo
na Zavod za planiranje in to
najbolje prek krajevne skup-
nosti.
S tem v zvezi bi rad stano-
valce Ostrožnega seznanil s
sledečim: kot mestni svetnik
svetniške skupine SDS sem
na željo prebivalcev Ostrož-
nega in Lopate na seji Mest-
nega sveta občine Celje dal
podobno pobudo, in sicer za
izgradnjo pločnika in kolesar-
ske steze na celotni relaciji
ceste od gasilskega doma na
Ostrožnem do naselja Lopa-
ta. To je namreč tudi pot v
šolo, na njej pa se pojavljajo
številni pešci in rekreativci.
Zato ni potrebno posebej na-
vajati, da je za vse udeležence
v prometu na tej cesti, zlasti
še, ker se zaradi preslabega
nadzora številni avtomobilisti
in motoristi ne držijo predpi-
sane hitrosti, zelo nevarno.
Na svojo pobudo sem dobil
odgovor, da je sicer izgradnja
pločnika že več let v osnovnih
programih strokovnih služb
za izvajanje prometne varno-
sti, žal pa za ta cestni odsek
nikoli ni bilo dovolj denarja,
še manj pa ga je v letošnjem
proračunu. Zato tudi letos tu
ne bodo gradili pločnika, ki je
sicer ustrezen ukrep za iz-
boljšanje prometne varnosti.
Podpisan je gospod Iztok
Uranjek, pomočnik načelnika
oddelka za okolje in prostor
ter promet.
Seveda me odgovor gospo-
da Uranjeka ni prepričal. Mi-
slim, da bi denar za ta namen
moral biti, kakor tudi za ploč-
nik ob Gasilski ulici, o kate-
rem je razmišljala gospa Su-
zana.
Zato pozivam prebivalce
Ostrožnega in Lopate, da
vztrajajo v svoji zahtevi in se
odločijo za skupno pobudo
tudi prek krajevne skupnosti.
Svetniki svetniške skupnosti
SDS jih bomo v celoti podprli.
FRANC FILIPČIČ,
svetnik MOC, svetniška
skupina SDS
Uporniki Z
razlogom?
v Novem tedniku je 15. juli-
ja 1999 izšel članek z gornjim
naslovom, v katerem je na
kratko opisana problematika
KŠCR (Kluba študentov celj-
ske regije). Članek je napisan
zelo enostransko, navedbe
Teje Tamše so neresnične in
nepravilne. Ker sem bil član
upravnega odbora in vodja
pravne pisarne KŠCR v ob-
dobju od 16.1. do 5.7.1999,
sem dobro seznanjen z infor-
macijami, okoliščinami in na-
činom vodenja kluba.
Prvič, prostorska proble-
matika KŠCR ni bila rešena,
kot navaja Teja Tamše, am-
pak še vedno obstaja, saj Štu-
dentski servis Celje nikakor
ne more opravljati svoje de-
javnosti v prostorih Mladin-
skega centra Celje. Trditev
Teje Tamše, da je bila rešena,
izhaja samo iz bojazni, da bo-
do člani KŠCR na občnem
zboru, ki je pristojen za na-
kup in prodajo nepremičnin
(12. točka 15.člena Temeljne-
ga akta KŠCR), razpravljali tu-
di o vodenju in finančnem
poslovanju kluba. Torej de-
janskega razloga za preklic
občnega zbora ni bilo. Uprav-
ni odbor ni o preklicu obvestil
vseh članov kluba, kot jih je
obvestil o sklicu, saj se je za
to odločil 5. julija v večernih
urah, obvestilo pa izobesil na
oglasno desko kluba v popol-
danskih urah 6. julija, torej v
manj kot 24 urah pred napo-
vedanim občnim zborom.
Prav tako so posamezniki,
člani UO, začeli na predvečer
izvajati podtalne akcije za fi-
zično preprečitev zasedanja
občnega zbora. Skrivnostno
je bila zamenjana ključavnica
v družabnih prostorih kluba,
kjer je bil napovedan občni
zbor. Prav tako je skrivnostno
izginil računalnik z bazo čla-
nov kluba in mapa s pristop-
nimi izjavami iz pisarne klu-
ba, za katero imajo ključe čla-
ni organov KŠCR.
Drugič, občni zbor 7. julija
je bil legitimen, saj se ga je
kljub deževnemu vremenu in
dopoldanski uri sredi tedna
udeležilo dovolj študentov,
da je postal sklepčen. Po no-
beni logiki ne more UO pre-
prečiti začetka zasedanja
občnega zbora s tem, da se ga
predsednica kluba ne udeleži.
Tretjič, izjava Teje Tamše,
da je bil občni zbor izveden
brez vednosti vodstva in da je
razrešitev vodstva nelegalna,
ter da volitev ne bi mogli izve-
sti na občnem zboru, so po-
polnoma neresnične, kaj šele
logične! UO je sam sklical
občni zbor, torej ne more biti
izveden brez vednosti vods-
tva. V zvezi z volitvami orga-
nov kluba pa je potrebno na-
vesti prvo in drugo točko 15.
člena statuta KŠCR, ki pravi,
da občni zbor sklepa o dnev-
nem redu in voli organe obč-
nega zbora ter z neposred-
nim in tajnim glasovanjem
voli in razrešuje organe
KŠCR. Torej gre tu za veliko
sprenevedanje vodstva kluba
o zadevah, poleg tega jih je
Dejan Krošelj 5. julija in še
kasneje 6. julija obvestil, da
občni zbor bo in da so vljud-
no vabljeni.
Četrtič, če samodržno
vodstvo kluba meni, da občni
zbor nima pravne podlage,
lahko uveljavlja izpodboj-
nost, do takrat pa imajo vsi
sklepi občnega zbora pravno
podlago in so legitimni.
Vodstvo pozivam, da pre-
neha z lažnimi izjavami in da
končno pove resnico, mogo-
če tudi s tem, da objavi za-
služke in izplačila honorarjev
vodilnih v zadnjih dveh letih,
saj je to za člane kluba pravi-
ca, varovana z zakonodajo
Republike Slovenije in Te-
meljnim aktom KŠCR.
ANDREJ SERŠEN,
Arja vas
Uporniki Z
razlogom? I.
Razlog preklica občnega
zbora KŠCR naj bi bil, da je
prostorska problematika
KŠCR rešena in s tem tudi ni
razloga za sklic, kar pa je čista
izmišljotina.
Najemna pogodba za pro-
store Študentskega servisa
Celje poteče septembra. Tako
bo servis oktobra ostal na
cesti in s tem bo KŠCR ostal
brez vseh dohodkov (servis
je v 100% lasti kluba in je v
bistvu edina pridobitna dejav-
nost društva; KŠCR). Tu pa se
pojavijo težave, kajti o naku-
pu nepremičnin lahko odloča
samo občni zbor, zato je bil
UO primoran sklicati občni
zbor.
Bivšo predsednico je prese-
netila novica, da je bil občni
zbor kljub vsemu izveden.
Zakaj so po njihovem mnenju
preklicani, neveljavni in po iz-
javah predsednice sodeč, ne-
pričakovani občni zbor po-
skušali preprečiti z vsemi
sredstvi (zamenjava ključav-
nice, izginuli računalnik z ba-
zo vseh članov kluba in mapa
z vsemi originalnimi in podpi-
sanimi pristopnimi izjavami;
pol ure po koncu občnega
zbora smo zalotili bivšo pred-
sednico in člana bivšega UO
pri kraji vseh podatkov o obč-
nem zboru in nedovoljenem
kopiranju podatkov iz moje-
ga računalnika, ki smo ga
uporabljali za pisanje zapisni-
ka)?
Na občnem zboru smo ta-
ko razpravljali o prostorski
problematiki in delovanju
vodstva kluba, kot je razvid-
no iz zapisnika. Glede pro-
storske problematike smo
ugotovili, da bo potreben še
en sklic občnega zbora v bliž-
nji prihodnosti - pred okto-
brom, glede delovanja vods-
tva kluba pa je bilo izrečeno
precej kritik. Predvsem se je
očitala finančna netranspa-
rentnost, po mnenju zbora
napačno razporejanje štu-
dentskega denarja, izredno
slab ugled kluba in nenazad-
nje tudi nezakonito delovanje
(preklic občnega zbora), ki je
v nasprotju s temeljnim ak-
tom, moralo in interesi članov
kluba. Zato se je občni zbor
(na katerega bi lahko prišli vsi
člani kluba, če bi hoteli) so-
glasno(!) odločil, da se razre-
ši sedanje vodstvo, kljub te-
mu, da so bili prisotni tudi
dobri prijatelji članov bivšega
UO in tudi ti so očitno glaso-
vali za njihovo razrešitev!
Kam so šli vsi ti milijoni, ki
jih klub dobi, da jih porabi za
študente in člane kluba, če pa
so bile vstopnine za brucova-
nje in za tradicionalno brez-
plačno praznovanje dneva
mladosti 500 tolarjev, pivo pa
je stalo 300 tolarjev? Zakaj je
odločitev občnega zbora, da
se opravi finančna revizija po-
slovanja, doživela izredno
buren odmev in nestrinjanje s
strani bivšega UO?
Zakaj toliko truda okoli
kluba študentov? Zato, ker
prav vsi, ki delamo prek Štu-
dentskega servisa Celje, pris-
pevamo 10% svojega denarja
za KŠCR, kar znese letno oko-
U 25 milijonov tolarjev! Seve-
da nam ni vseeno, kdo in
kako se ta denar porabi!
Zato še enkrat pozivam sta-
ro vodstvo, naj mirno preda
prostore in dokumentacijo,
saj je očitno, da vas člani klu-
ba ne želijo več za vodje, saj
bi v nasprotnem primeru vsaj
eden prišel in glasoval v vašo
korist ter vas zagovarjal!
DEJAN KROŠEU,
v imenu celotnega novega
upravnega odbora
Sporni zakon o
stavbnih
zemljiščih
Gospod Ive A. Stanič v pi-
smu, ki je bilo v Novem tedni-
ku objavljeno 15. julija, ugo-
tavlja, da naj bi bil novi zakon
o stavbnih zemljiščih, v Dr-
žavnem zboru RS sprejet 11.
julija 1997, v delu, ki ureja
obveznost plačevanja nado-
mestila za uporabo stavbne-
ga zemljišča, v nasprotju z
Ustavo Repubhke Slovenije in
zakonom, ki je uredil lastni-
njenje stavbnih zemljišč.
Ker je bilo Ministrstvo za
okolje in prostor pripravlja-
vec zakona o stavbnih zem-
ljiščih, moramo pojasniti, da
gre za popolnoma nov zakon.
Obveznost plačevanja nado-
mestila je urejena le s prehod-
nimi določbami zakona, kar
pomeni, da obstaja samo še
toliko časa, dokler ne bo
sprejet ustrezen (nov) zakon
o davku na nepremičnine, ki
bo ukinil navedene določbe
»starega« zakona o stavbnih
zemljiščih, in ker v prehod-
nem obdobju ni mogoče eno-
stavno ukiniti enega od naj-
pomembnejših virov prihod-
kov občinskega proračuna.
Pravna podlaga za obvez-
nost plačevanja nadomestila
za uporabo stavbnega zem-
ljišča ni pravica uporabe
stavbnega zemljišča v druž-
beni lastnini, temveč nepo-
sredna uporaba (kateregako-
li) stavbnega zemljišča. Zave-
zanec za plačilo pa tudi ni (v
vsakem primeru) lastnik
stavbnega zemljišča, ampak
le v primeru, da je lastnik
hkrati tudi neposredni upo-
rabnik. Po določbah 62. člena
zakona o stavbnih zemljiščih
iz leta 1984 so to nadomestilo
dolžni plačati taksativno na-
vedeni neposredni uporabni-
ki zemljišča oziroma stavbe
ali dela stavbe in sicer lastnik
oziroma najemnik stanova-
nja oziroma poslovnega pro-
stora. V obravnavanem pri-
meru ni vzročne zveze med
lastništvonn stavbnega zem-
ljišča in obveznostjo plačeva-
nja nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča. Zato tu-
di menimo, da ni kršitve 14.
člena ustave (enakost pred
zakonom), prav tako pa tudi
ne njenega 33. člena (pravica
do zasebne lastnine in dedo-
vanja).
Država je dolžna z zako-
nom zagotoviti sistemski vir
pridobivanja sredstev vsako-
mur, če mu drug ali isti zakon
nalaga določene obveznosti.
To velja tudi za občino, saj je
z 8. členom Zakona o stavb-
nih zemljiščih določeno, da je
gospodarjenje s stavbnimi
zemljišči njena obvezna gos-
podarska javna služba, gos-
podarjenje s stavbnimi zem-
ljišči pa, glede na določbe 7.
člena navedenega zakona,
obsega tudi graditev javne in-
frastrukture, s katero se za-
gotavlja uporabnost zemljišč
glede na njihov namen
(opremljanje stavbnih zem-
ljišč).
Pri plačevanju nadomestila
gre pravzaprav za to, da lo-
kalna skupnost zajame del
povečane vrednosti nepre-
mičnine, ki je posledica tujih
in ne lastnikovih ali uporabni-
kovih preteklih vlaganj v raz-
voj območja, kjer se nahaja
nepremičnina.
Pojasnjujemo samo še, da
gospod Stanič tudi (nepravil-
no) enači komunalni prispe-
vek, ki se ga izračuna in ga je
potrebno plačati pred izdajo
gradbenega dovoljenja za
(novo) gradnjo, z nadomesti-
lom za uporabo stavbnega
zemljišča.
TOMAŽ M. JEGLIČ
svetovalec vlade
v Ministrstvu za okolje
in prostor
Potop med
Kozjanci
Podpisani Slavko Toplišek
iz Gostince 18 pojasnjujem
vsem, ki vas je razburila moja
izjava novinarki Aleksandri
Maček o neurju na Virštanju,
da se moja izjava ne nanaša
na celotno krajevno skupnost
Virštanj, ampak samo na gor-
nji del Gostince, da bom še
preciznejši - dajem izjavo sa-
mo za svojo kmetijo.
In tukaj lahko z vso odgo-
vornostjo trdim, da bi bil velik
lažnivec, če bi govoril, da nas
je zadela katastrofa v obliki
toče oziroma vode ujme. Je
že tako v naravi, da včasih
katastrofa zadene področja,
ki so le dobrih 500 metrov
oddaljena, in tako je bilo pri
nas (na naši kmetiji) tudi lani,
ko je sosednjo Rudnico in
druge kraje prizadela kata-
strofalna toča. To sem imel v
mislih, ko sem izjavil, da nek-
do varuje naš hrib. Seveda
sem to izjavil bolj za šalo, saj
se dobro zavedam, da se lah-
ko sile narave že jutri razbe-
sne prav nad našo kmetijo in
takrat bom ravno tako po re-
snici povedal o nastali škodi,
kot smem danes z vso odgo-
vornostjo trditi, da pri nas (na
naši kmetiji) v minulih neur-
jih ni bilo katastrofalnih škod.
Veliko huje me je prizadelo,
ko me je zaradi moje izjave
na javnem mestu pred
ogromnim številom ljudi ver-
balno in skrajno ponižujoče
napadel krajan Virštanja in
hotel z mano celo fizično
obračunati. Njemu in vsem
ostalim, ki vsako mojo bese-
do obračate proti meni, po-
vem, da je za napredek naše-
ga kraja potrebno mnogo več
strpnosti in resničnega priza-
devanja, da se otresemo
predznaka nerazvitosti. In tu-
di tukaj z vso odgovornostjo
trdim, da sem že veliko nare-
dil za afirmacijo našega vino-
gradniškega Virštanja in še
sem pripravljen delati v tej
smeri, navkljub ljudem, ki še
vedno žive v zmoti, da vihar
prej sleče plašč kot sonce.
Aleksandro Maček oziro-
ma koga drugega od Novega
tednika pa naprošam, naj še
enkrat obiščejo KS Virštanj,
da ne bi bil zaradi moje izjave
kdo oškodovan, čeprav moč-
no dvomim, da lahko takšne
časopisne notice vpUvajo na
delo občinskih in drugih ko-
misij, katerih naloga je ugo-
tavljati resnično stanje, in mo-
ja želja je, da bi tam, kjer je
resnično potrebno, zares iz-
datno pomagali.
SLAVKO TOPLIŠEK,
Gostinca
f PREJELI j
i................SMO...._|
Poplave so pred
vrali
Samo slaba dva meseca nas
še ločita od jesenskega de-
ževja, ki zelo pogosto pov-
zroča poplave v porečju Savi-
nje. Ni še leto dni, ko je plava-
lo Celje, naselja v spodnjem
delu doline, kot so Vrbje, Do-
briša vas, Petrovče in Žalec,
pa so za las ušla katastrofi.
Posledice lanske visoke vo-
de so namreč tako hude, da bi
že kak centimeter višja Savi-
nja raztrgala močno načeto
brežino in nasipe. Če sem bolj
natančen, gre za krater širine
5 in dolžine 50 metrov, ki ga je
povzročil vrtinec. Brežina je
tako zelo poškodovana kakih
800 metrov nizvodno od Griš-
kega mostu. Brežina je na
tem mestu nekoliko znižana
in debela le še dobrega pol
metra. Na tem mestu je na-
mreč Savinja drla že ob lanski
poplavi in se zlivala v Strugo
(Podvinski kanal), kar pa je
povzročilo razdiranje nasipa,
ki je bil pred nekaj leti zgrajen
ob Strugi od Ribogojnice do
izliva Struge v Savinjo z na-
menom preprečiti pogoste
poplave v Petrovčah.
Od Letuša navzdol je veliko
poškodb, ki bi jih bilo treba
takoj sanirati. Potrebno je še
vedeti, da ta voda vedno po-
plavlja še zahodni del Celja.
Če torej odgovorni ne bodo
takoj ukrepali, bomo pač spet
plavali! Čudim se, da imajo
odgovorni na ministrstvu za
okolje in prostor tak odnos
do davkoplačevalcev. Zato
pričakujem, da bo javnost
sproti obveščena o ukrepih.
RADO ROTAR,
predsednik 00 DeSUS Žalec
pAHVALE,!
Hvaležni
pacient
Dandanašnji, ko ima človek
občutek, da je dostojanstvo
človeka malo vredno, prese-
nečajo lepi dogodki, ki jih do-
živiš sam. Nedavno tega sem
bil na intenzivnem zdravlje-
nju v Bolnišnici Topolšica. Ne
samo da so mi ljudje v belem
pomagali rešiti življenje, am-
pak so me s svojim odnosom
prijetno presenetili in mi vlili
novega upanja. Zato se celot-
nemu osebju Bolnišnice To-
polšica na čelu s prim. mag.
Igorjem Korenom iskreno
zahvaljujem za njihov trud in
prijaznost in izražam hvalež-
nost v imenu vseh pacientov,
ki so deležni njihove pomoči,
tenkočutnosti, pozornosti,
bodrilnih besed in prijaznosti.
RUDI KARLATEC,
Laze nad Rimskimi
Toplicami
INFORMACIJE ■ ROMAN
25
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
16.	7.: Tjaša ČOVIČ iz Šmar-
ja - deklico, Tanja JERNEJ iz
Velenja - dečka, Albina RE-
ZAR-PLANKO iz Gorice pri
Slivnici - dečka, Mojca ČER-
NEC iz Celja - dečka, Julijana
LESNIK iz Celja - dečka, Da-
rinka BENDA iz Podčetrtka -
dečka, Stanka DOLINAR iz
Šempetra - deklico, Marija
SIRK iz Žalca - dečka, Nataža
DOBNIK iz Ponikve - deklico,
Darja LESKOVAR iz Grobelne-
ga - dečka in Dragica ŽIBRET
iz Planine pri Sevnici - dečka;
17.	7j Tadeja PRISTOVNIK
iz Laškega - dečka, Majda KO-
ROŠEC iz Rogaške Slatine -
deklico, Irena PEČNIK iz Na-
zarij - dečka in Ljubica DAKO-
VIČ iz Celja - dečka;
18.	7.: Simona PLAHUTA iz
Celja - dečka, Tatjana ŠUPER-
GER iz Zreč - dečka, Sonja
FIDLER iz Štor - dečka in Urš-
ka DRAME s Polzele - dečka;
19.	7.: Urška GORŠEK iz Pe-
trovč - deklico. Vida KAPE-
LAR iz Zidanega Mosta - de-
klico, Boža HLUPIČ iz Žalca -
deklico, Silva LETOJNE iz
Mozirja - dečka in Suzana ZA-
LOŽNIK iz Nove Cerkve - de-
klici, dvojčici;
20.	7; Mateja KRIČEJ iz
Braslovč - deklico in Polonca
LAZIČKI iz Celja - dečka;
21.	7.: Darja STEINER iz Ce-
lja - deklico. Milica MEGLIČ-
OČKO iz Slovenskih Konjic -
deklico, Sabina RESNIK iz
Kozja - deklico in Irena BLAT-
NIK iz Laškega - deklico;
' 22. 7.: Monika KOROŠEC iz
5marja - dečka, Nada KLE-
NOVŠEK iz Loke pri Zidanem
mostu - dečka, Romana BR-
VAR iz Trojan - dečka in An-
dreja MOVH iz Velenja - deč-
ka.
POROKE
Celje
Poročila sta se: Damjan
MAKAR in Nevenka ŠKET
Laško
Poročilo se je 23 parov, od
tega: Darko MIKLAVŽIN iz
Dobrteše vasi in Mojca SELIČ
iz Pariželj, Branko RENKO in
Damjana KAVŠEK, oba iz Ra-
deč, Matjaž CAJHEN in Bar-
bara OGRINEC, oba iz Laške-
ga, Florjan KLOPČIČ in Manja
OBREZ, oba iz Klenovega pri
Laškem, Janez BABNIK iz
Ljubljane in Sabina BELEJ iz
Šentjurja, Matjaž STRMŠEK in
Suzana BARANJA, oba iz Ce-
lja, Anton ŠUNTA iz Zagorja
ob Savi in Janja OCEPEK iz
Kisovca nad Zagorjem, To-
maž BLAŽINČIČ in Mihaela
KRUMPAČNIK, oba iz Košni-
ce pri Celju, Marko JAZBEC in
Saška RAZBORČAN, oba iz
Loga pri Rušah, Andrej ŠTRK
in Slavica DJAKOVIČ, oba iz
Zadobrove pri Celju, Mladen
PIRŠ in Barbara ALBREHT,
oba iz Strmce pri Laškem,
Branko ZALOKAR iz Podpeči
nad Marofom in Metoda OBU
iz Lož nad Rimskimi Toplica-
mi, Srečo RIKIČ iz BiH in Azra
AVDIČ iz Avstrije, Matjaž NA-
PRET in Vesna - Miša DOL-
ŽAN, oba iz Spodnje Rečice
pri Laškem, Lovrencij ŠKOR-
JA in Irena ŽIKOVŠEK, oba iz
Laškega, Emil POSPEH iz Se-
draža in Darja ZUPANC iz
Hrastnika, Jože ŠVIGEU iz
Cerknice in Klavdija MUSAR
iz Radeč, Andrej DEGEN iz
Drešinje vasi in Nataša PO-
GAČAR iz Šempetra v Savinj-
ski dolini ter Martin BLATNIK
in Anica BREZNIKAR, oba iz
Rimskih Toplic.
Velenje
Poročili so se: Smiljan
MEH iz Gaberk in Klavdija
IRŠIČ iz Plešivca, Boris KRE-
MER in Ivica KOVAČ, oba iz
Velenja, Mitja SKARLOVNIK
iz Mislinje in Mihaela OBU iz
Podkraja pri Velenju ter Sreč-
ko RESMAN iz Tržiča in Nata-
lija VODONČNIK iz Velenja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Marija KOŽUH iz
Celja, 76 let. Jure SIMONČIČ
iz Račice, 30 let, Marija FOR-
TUNAT iz Celja, 65 let, Bran-
ko CENTRIH iz Jezerca pri
Dobjem, 53 let, Ivan ŽNIDAR
iz Lemberga pri Šmarju, 84
let, Jožica MASTINŠEK iz
Zreč, 65 let, Martin RITOVŠEK
iz Jazbin vrha, 86 let, Ana
UTRANKAR iz Celja, 75 let,
Maksimiljan VIDMAR iz Rim-
skih Toplic, 55 let, Franc ŠAR-
LAH iz Platinovca, 87 let, Voji-
mir NOVAK iz Rogaške Slati-
ne, 71 let, Karolina BOHORČ
iz Bukovja pri Slivnici, 68 let,
Ivanka POTOČNIK iz Zabu-
kovice, 42 let, Milena LEVAR
iz Bočne, 66 let. Julij ŽELEZ-
NIK iz Celja, 54 let, Franc
PETRE iz Brdc nad Dobrno,
76 let.
Laško
Umrli so: Marko KUMER iz
Olešč nad Laškim, 41 let, Kri-
stina JURKOŠEK iz Male Bre-
ze nad Laškim, 81 let, Marija
JURGEU iz Paneč pri Jurklo-
štru, 84 let, Terezija SENICA
iz Marijine vasi pri Jurkloštru,
78 let, Ivan PERDIH iz Radeč,
57 let, Jožef KOVAČ iz Lahom-
nega pri Laškem, 42 let ter
Manja SUŠA iz Laškega, 19
let.
Šentjur pri Celju
Umrl je Jakob OSET iz
Šentjurja, 72 let.
Velenje
Umrli so: Alojz LIPOVŠEK
iz Celja, 90 let, Frančišek
ŠTURBEJ iz Gostince, 78 let,
Selana STEVANOVIČ iz Gra-
bovca, 75 let, Marija BIDER iz
Dol Suhe, 87 let in Frančiška
BOROVŠEK iz Kozjaka, 83 let.
TRŽNICA
»Težko boš razumel, saj še jaz zdaj ne' razumem njegovih
hladnih in tujih besed iz zadnjega pisma. Petru so ukradli srce
in mu v prsi vsadili neobčutljivo svinčeno kepo, s katero zdaj
hodi pa svetu in prinaša gorje nedolžnim ljudem!«
»Čudno, kako naša pota hitro zavijejo vsaka sebi in vse se
spremeni,« je zamišljeno odgovoril Štefek in stopil bliže k
Anki, da je začutila prijetno toplino, ki je vela od njegovega
telesa.
»Anka, nocoj nisem zgrešil poti,« je tiho zašepetal. »Le tvoj
glas sem želel slišati in začutiti tvojo bližino!«
»Nikar ne govori tako, Štefek!« se je Anka prestrašila
njegovih besed. »Jaz še vedno verjamem, da bo moj Peter
našel svoje izgubljeno srce, zato te prosim, nikoli več, niti za
hip ne misH name!«
Mali Peterček je v tem trenutku presunljivo zajokal in Anka
je začutila, da ji je poslana pomoč v trenutku skušnjave, zato je
hitro odšla potolažit svoje dete.
Dolgi in nelagodni so se zdeli Štefeku trenutki, ko je zdaj
sam čakal Dolinarjevega očeta, da se vrne v mračno izbo.
»Anka me bo sedaj gotovo imela za pokvarjenca, ker sem bil
tako odkrit in neroden!« si je govoril in se jezil sam nase.
Sredi misli ga je zmotil stari Marko, ki je priropotal v sobo z
vinom in suhim mesom, katerega je zdaj prav na debelo rezal
in ponujal nočnemu gostu. Štefeku pa se jezik ni in ni hotel
razvezati v sproščen pogovor, zato se je kljub gostoljubju, ki
ga je"bil deležen, začel na hitro poslavljati.
»V tej smeri hodi,« je kazal Marko z roko na oddaljen hrib, ki so
ga v nočni temi še osvetljevali zapozneli bliski nevihte za gorami.
»In ne nosi v teh časih svojega srca takole na dlani!« je še zaklical
za odhajajočim fantom in skrbno zapahnil težka vhodna vrata.
»Le kaj mi je hotel stari mož s tem dopovedati?« se je vso pot
do vaške gostilne spraševal Štefek. Prišel je že čisto blizu
mogočni zgradbi, v kateri je bila gostilna, preden je opazil
brleč soj svetlobe za zastrtimi okni. Narahlo je pritisnil na
starinsko, kovano kljuko in na njegovo veliko presenečenje so
se vrata odprla. Nenadoma se je Štefek znašel v pivski sobi,
kjer so se štirje hudogledi možje sklanjali nad karte ob brleči
svetlobi privite petrolejke. Težko bi rekli, kdo je bil v prvem
trenutku bolj presenečen ob nenadnem Štefekovem prihodu.
Možje so popustili karte, se naslonili na stolih nazaj in se
Vprašujoče zazrh v neznančevo lice. Gostilničar je privil stenj v
petrolejki, da so ob močnejši svetlobi mogU bolj natančno
ogledovati neznanca, ki se je tako nenadoma pojavil v tej
pozni uri.
»Kakšna pot te je pripeljala do nas in kje si stopil nanjo?« ga
je preteče vprašal eden izmed mož izza mize.
»Vsakdo ima svoje poti,« je mirno odgovoril Štefek z glasom,
ki je vsem v hipu povedal, od kod neznanec prihaja.
»Igrajte vi svoje karte lepo naprej, jaz vas ne bom motil.
Tukaj samo počakam nekoga, s katerim sem zmenjen.«
Sedel je sam zase v najtemnejši kot gostilne, si naročil pijačo in
se ni več zmenil za kvartopirce pri veliki mizi.
»Le koga čaka ob tej uri?« so se spraševali možje in izpod
čela krivo pogledovali proti neznancu. •
»Veš kaj čaka slehernega, ki ne prijavi sumljivih ljudi žandar-
jem?« je eden izmed mož pomenljivo pogledal zavaljeni
gostilničarjev obraz.
»Kam pa naj grem prijavit, zdaj v tej temi?« se je prestrašeno
šepetaj e branil gostilničar.
»Ti ga samo zamoti, drugo ti bomo že mi pomagali, da ne
boš imel pozneje sitnosti!« je odgovoril eden izmed mož, vstal
izza mize in se začel glasno poslavljati. Kmalu so se možje
drug za drugim izgubili v noč, ne da bi Štefek zaslutil karkoU
sumljivega.
»Dolgo ni vašega človeka,« se je zdaj gostilničar prisedel za
Štefekovo mizo.
»Kaj vem, mogoče sem se jaz preveč zamudil in je oni že
odšel?« je zamišljeno odgovoril. »Nekaj časa ga še počakam,
potem bi vas pa zaprosil za prenočišče in jutri po dnevu sam
poiščem tega človeka.
»S kom ste pa prav za prav zmenjeni?« je previdno poizve-
doval gostilničar.
»Tega vam ne morem povedati, saj še sam poznam človeka
samo po njegovem vzdevku,« je znova odkrito povedal Štefek.
»Pravi si!« je spoznal gostilničar. »Dobro da bodo možje
obvestili žandarje in ne bom imel jaz potem kakšnih sitnosti!«
Hitro je stopil k točilni mizi in se vrnil s pollitrsko steklenico
vina v rokah. Še zase je postavil kozarec na mizo, obema
natočil in hinavsko govoril: »Ne da se mi še spet, zato si še
vsak enega popijva. Sobo boste seveda dobili za to noč, samo
zjutraj se ne kažite preveč ljudem na oči, da ne bo kdo kaj
nepotrebnega spraševal.«
»Se razume!« je zaupljivo odgovoril Štefek, ne vedoč da se
že zapira okoli njega neviden obroč smrti.
Ravno se je zaspano oziral na uro, ki je kazala že proti
polnoči, ko so se vrata s truščem odprla in pred presenečene-
ga Štefeka so planili nemški policisti s strojnicami v rokah.
Gostilničar je hitro skočil na varno, za točilno mizo, žandar pa
je rezko zahteval od Štefeka dokumente.
Štefek je spoznal, da je izdan in da mu ni več pomoči. Počasi
je segel z roko v notranji žep suknjiča, kot bi zares iskal
papirje; naenkrat pa bliskovito izvlekel pištolo. Policisti pa
niso bili neizkušeni in naivni. Še preden je Štefek dvignil roko,
v kateri je držal pištolo, ga je pokosil strojnični rafal, da je
njegova kri brizgala po vsej gostilni, on sam pa se je zvil na tla
in po kratkih mukah izdihnil.
Gostilničar je zaprepadeno gledal strašen prizor in tudi
možje, ki so se med akcijo žandarjev pritajili zunaj v temi, so
zdaj z grozo v očeh opazovali, kaj so naredili nedolžnemu
fantu. Nemški žandarji pa so posmehljivo in s prezirom v očeh
gledali stisko mož, ki so spoznali, da so tujcem izdali človeka,
ki so ga ti potem tako neusmiljeno in zverinsko ubili.
Nihče ni prepoznal ubitega fanta in nihče ni stopal za krsto,
ko so ga drugega dne, brez pesmi zvonov pokopali za zid
vaškega pokopališča. Še manj pa je kdo slutil, da v Dolinarjevi
hiši iiekdo tiho joče in žaluje za mrtvim prijateljem.
S Štefekovo smrtjo je stopila vojna s vso svojo krutostjo
med ljudi. Zdaj ni bila to več vojna, v kateri so umirali ljudje
tam nekje daleč stran, zdaj je lahko vsakdo videl smrt čisto od
blizu v njeni najgrozotnejši obliki.
Začele so se širiti govorice o preseljevanju ljudi in kar čez
noč so bili odpeljani v novodobno sužnost vsi prebivalci katere
od sosednjih vasi.
»Le kdaj pridemo mi na vrsto, da nam izruvajo korenine iz
te naše zemlje in nas peljejo umret v nepoznani, tuji svet?« se
je zamišljen spraševal oče Marko in brezvoljno postopal okoli
oglov. Na poti, ki je peljala do njegove domačije, je opazil
prihajajočega človeka in že se je hotel zamakniti nekam pod
kozolec, ko je v prihajajočem možaku prepoznal poštarja.
»Vedno od dalj prihaja pošta na vaš naslov! Lahko si
ponosen na sina, ki osvaja tako širen svet!« je namesto
pozdrava govoril poštar in s prstom kazal na žig pisma, ki je
prihajalo od nekod iz ruskih širjav.
»Bodi no pameten in stopi raje z mano v hišo na kozarček
žganja!« je povabil Dolinar poštarja v hišo.
Anka se je vrtela okoli štedilnika, mati pa je krpala stare
obleke, za katere je menila, da bi utegnile v teh težkih časih
priti še kako prav.
»Peter je pisal,« je pogledal oče proti Anki in odložil neodpr-
to pismo na mizo.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Danes na trening
varne vožnje
Policijska uprava Celje z
današnjim dnem pričenja
novost, ki bi morala prispe-
vati k varnosti v cestnem
prometu, če bo med mladimi
vozniki koles z motorjem in
njihovimi starši dovolj inte-
resa.
Gre za brezplačne preven-
tivne vaje varne vožnje s kole-
si z motorjem (do 50 kubičnih
centimetrov), prvi takšen tre-
ning pa bo danes na avtomo-
bilskem poligonu ZŠAM na
Ljubečni. Treninga, ki se bo
pričel ob 16. uri se lahko ude-
ležijo vsi lastniki koles z mo-
torjev, ki so opravili ustrezen
vozniški izpit in ki imajo us-
trezno opremo, predvsem var-
nostno čelado. Namen trenin-
ga ni učenje, ampak pridobi-
vanje spretnosti za vožnjo v
težjih razmerah in pogojih, ko
v praksi najpogosteje prihaja
do nesreč. Poudarek bo na
zaviranju pri različnih hitro-
stih na suhi, mokri in travnati
podlagi, udeleženci se bodo
urili v spretnosti pri vožnji
med ovirami, v ovinku, v sla-
lomski vožnji po poligonu s
tremi ovirami ipd. Prikaz var-
ne vožnje bo vodil policist
Vojko Safran, ki je državni
prvak v spretnostni vožnji z
motornim kolesom. Udele-
žencem bo med drugim prak-
tično prikazal, kako se vozilo
obnaša v različnih razmerah
in kako se ga da obvladati. Na
programu treninga je tudi pre-
gled izpravnosti vozil, sicer pa
je to lahko prav prijetno in
predvsem koristno preživetje
počitniškega popoldneva.
Vabljeni so tudi starši, sicer pa
bo trening trajal približno tri
ure. Če bo zanj interes, seve-
da. Računajo na skupino od
10 do 12 udeležencev, v pri-
meru slabega vremena pa bo
trening preložen na drug da-
tum, o čemer bodo interesenti
pravočasno obveščeni v sreds-
tvih javnega obveščanja. Tak-
šni treningi bodo še v nasled-
njih mesecih, vse pa je odvi-
sno od interesa, tako mladih
voznikov kot njihovih staršev,
ki se pogosto ne zavedajo,
kakšno odgovornost so si na-
ložili s tem, ko so svojemu
otroku kupih moped, skuter,
avtomatik itd.
M.A.
MINI KRIMICI
Vlomil V kontejner
v noči na 20. julij je nekdo
vlomil v kovinski kontejner, last
podjetja Pleskar s Ptuja, postav-
ljen na ograjenem območju Cin-
karne v Celju. Storilec je iz notra-
njosti odnesel mikro test Erics-
son za merjenje debeline barv,
dve planinski vrvni navezi, žep-
ni računalnik Sharp, pištolo za
nanos barv ter 15 čopičev. Ome-
njeno podjetje je oškodovano za
okoli 450 tisoč tolarjev.
Ogovorili prodajalca
v sredo, 21. julija popoldne,
so trije neznani moški vstopili v
prodajalno Big Bang v Velenju.
Najprej so z različnimi vprašanji
zaposlili prodajalca, medtem pa
je eden izmed trojice na nepojas-
njen način odprl ključavnico na
stekleni vitrini in iz nje ukradel
mobilni telefonski GSM aparat
Nokia, vreden 242 tisoč tolarjev.
Po uspešno izvedeni akciji so
storilci lokal zapustili.
Po denarnico v
slacilnico
v sredo, 21. julija med 19. in
21. uro, je nekdo vstopil v garde-
robni prostor nogometnega klu-
ba Dravinja v Dobravi pri Slo-
venskih Konjicah. Tam je ukra-
del denarnico z denarjem in do-
kumenti. Lastnik Bogdan F. iz
Petelinjeka je oškodovan za oko-
h 35 tisoč tolarjev.
Tatvžupnišču
v noči na 22. julij je neznani
storilec vlomil v župnišče in cer-
kev v Skornem pri Šoštanju. Iz
notranjosti, kjer je iskal pred-
vsem denar, ni odnesel ničesar,
je pa z vlamljanjem župnijske-
mu uradu iz Šoštanja povzročil
za okoli 20 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Skinny ob izkupiček
Nekdo je 23. julija okoli 12.30
ure vstopil v prodajalno Skinny
na Glavnem trgu v Celju in pri
tem ni imel dobrih namenov.
Naprej se je delal, kot da nekaj
izbira, potem pa je izkoristil ne-
pozornost prodajalke in iz pre-
dala pod pultom ukradel ves
dotedanji dnevni izkupiček.
Podjetje Barbel je oškodovano
za okoli 45 tisoč tolarjev.
Zmikavt v mriiški
vena
v času od 21. do 22. julija je
neznani storilec vlomil v mrhško
vežico v Andražu nad Polzelo. V
vežici je ukradel gasilni aparat
znamke Gloria, s tem pa Občino
Polzela oškodoval za 7 tisoča-
kov.
Neuspeliposkus
v četrtek, 22. julija med 23. in
24. uro, si je 20-letni Robi B. v
Lenartu pri Gornjem Gradu na-
meraval prisvojiti osebni avto-
mobil Renault clio, last Karla B.
Da bi ga neslišno odpeljal, je
najprej sprostil delovno zavoro
in razbremenil menjalnik, nato
pa ga je spustil po klancu navz-
dol. Ker v vozilu ni bilo kontakt-
nega ključa, se je volanski obroč
samodejno zaklenil, vozilo pa je
zapeljalo vzvratno, približno
250 metrov po travniku, kjer je
trčilo v drevo in tam obstalo,
popolnoma uničeno. Lastnik je
oškodovan za okoli 900 tisoč
tolarjev.
Policista boksnil V
glavo
Dva policista PP Slovenske
Konjice sta bila 23. julija napote-
na v Stenico pri Vitanju, kjer je
47-letni Štefan K. kršil javni red
in mir. Pohcista sta kršitelja naš-
la v hlevu in ga pozvala, naj
pride ven. Po daljšem prepriče-
vanju je Štefan le prišel iz hleva,
a je začel groziti s fizičnim obra-
čunom. Eden od policistov je
stopil k njemu, da bi ga umiril,
takrat pa se je Štefan sunkovito
obrnil in ga s pestjo udaril v
glavo ter mu prizadejal lahko
telesno poškodbo. Ko sta ga po-
licista s strokovnim prijemom
obvladala, sta ga odpeljala na
konjiško policijsko postajo, kjer
je bil pridržan do streznitve. Zo-
per osumljenega Štefana K. bo-
do podali kazensko ovadbo.
Veliko truda za
malohaska
v času od 18. in 24. julijem je
bilo na območju Lutrja vlomlje-
no v več objektoV: v počitniško
hišo Janka V. iz Ljubljane, v
počitniško hišo Branimira F. iz
Brezja ob Slomu, v nedograjeno
stanovanjsko hišo Stanislava D.
iz Lutrja in v počitniško hišo
Stanka Z. iz Šentjurja pri Celju.
Neznani storilec je v prvih treh
primerih objekte temeljito prei-
skal, a ukradel ničesar, je pa z
vlamljanjem povzročil manjšo
gmotno škodo. Iz počitniške hi-
še Stanka Z. je ukradel dve odeji,
vredni 20 tisoč tolarjev. Policisti
in kriminalisti za vlomilcem še
poizvedujejo.
Roparska
v soboto, 24. julija nekaj mi-
nut po 22. uri, sta Jože Š. (25) in
Marko K. (19) vstopila v proda-
jalno z imenom Najejmo se in
se takoj lotila prodajalke. S fi-
zično silo sta jo prisilila, da jima
je odprla registrsko blagajno, iz
katere sta storilca pobrala 182
tisoč tolarjev gotovine. Roparja
so policisti PP Velenje prijeli v
zgodnjih jutranjih urah nasled-
njega dne in ju v ponedeljek s
kazensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku. Sod-
nik je zoper Marka K. odredil
pripor, Jožeta pa je spustil na
prostost.
Okradeni Buldog
Minulo nedeljo zgodaj zjutraj
je neznani storilec vlomil v bi-
stro Buldog Caffe na Ulici fran-
kolovskih žrtev v Celju. Iz notra-
njosti je odnesel registrsko bla-
gajno znamke Olivetti, v kateri je
bil dnevni izkupiček, ter črno
usnjeno denarnico z izkupič-
kom od igre na igralnih avtoma-
tih. Lastnica Eva S. je oškodova-
na za okoli 70 tisoč tolarjev.
Vlom V kiosk
v noči na 25. julij je bilo vlom-
ljeno v prodajni kiosk Dela (Pro-
daja) na Mariborski cesti v Celju.
Storilec je ukradel večjo količino
cigaret Marlboro, Boss in West v
skupni vrednosti 150 tisoč tolar-
jev.
Tatvine izvozil
v noči na 20. julij je nekdo
vlomil v osebni avtomobil Zasta-
va yugo, parkiran na Stanetovi
ulici v Celju. Storilec je v notra-
njosti vozila ukradel avtoradio
kasetofon Blaupunkt, fotograf-
ski aparat in črne ženske hlače.
Lastnik Janko C. je oškodovan
za okoli 35 tisoč tolarjev.
V	sredo, 21. julija okrog pold-
neva, je neznani storilec opazil,
da je osebni avtomobil Renault
19, parkiran na Cesti žalskega
tabora v Žalcu, nezaklenjen. To
okohščino je izkoristil tako, da je
iz vozila ukradel dva mobilna
GSM aparata znamk Nokia in
Ericsson. Lastnika Aleš C. in Jo-
že Ž. sta oškodovana za okoli 55
tisoč tolarjev.
V	času od 21. do 22. julija je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil Renault 5, parki-
ran pred stanovanjskim blo-
kom na Ulici frankolovskih žr-
tev v Celju. Iz avtomobila je
ukradel polico z vgrajenima
zvočnikoma znamke MTX,
mobilni telefon Nokia in sonč-
na očala Ray Ban. Okradeni
lastnik Simon M. je oškodo-
van za približno 100 tisoč to-
larjev.
V	noči na 22. julij je bilo
vlomljeno v osebni avtomobil
Zastava yugo, parkiran pred
stanovanjskim blokom na
Šlandrovi cesti v Velenju. Nez-
nani storilec je ukradel avtora-
dio kasetofon Pioneer, lastni-
ka Milana M. pa s tem oškodo-
val za okoli 20 tisoč tolarjev.
V	soboto zjutraj je nekdo
vlomil v osebni avtomobil VW
passat, parkiran na Lopati v
Celju. Storilec je odnesel troje
sončnih očal in denarnico z
denarjem. Lastnik Ivan Roman
P. je oškodovan za okoli 60
tisoč tolarjev. V prvih sobotnih
urah je neznani storilec vlomil
v osebni avtomobil VW passat,
parkiran na Ulici bratov Vede-
nik v Celju. Lastnik Peter Š., ki
je oškodovan za okoli 200 tisoč
tolarjev, pogreša mobilni tele-
fon Nokia in denarnico z de-
narjem in dokumenti.
Minulo nedeljo dopoldne je
neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil R5, parki-
ran na Oblakovi ulici v Celju.
Ukradel je avtoradio kaseto-
fon Philips in 6 kaset. Leja P.
je oškodovana za okoli 25 ri-
soč tolarjev.	M.A.
NOČNE CVETKE
•	Ljudmila je 19. julija po-
poldne prijavila, da jo je
obiskala Lucija, ki pa je pre-
cej neugoden gost, saj ji
povzroča samo slabo voljo.
Lučka je namreč v Ljudmili-
nem stanovanju razgrajala,
policista, ki sta prihitela na
kraj nemira, pa sta glasno
žensko uspela umiriti. Za-
dovoljna je bila tudi Ljudmi-
la.
•	Istega dne je bila potreb-
na intervencija v stanovanju
na Čopovi. Ferdinand S. je v
stanovanju pretepel svojo
deklico Suzano. Ko mu je
revica hotela zbežati, jo je
zaklenil, ko ga je prosila, naj
jo vendarle spusti na pro-
stost, pa je ni uslišal. Si je pa
s svojim hudobnim počet-
jem prislužil sodnika za pre-
krške in najbrž tudi sodnika
na sodišču.
•	Barbara v torek ni mogla
zaspati. Mučila se je vse do
polnoči, potem pa ji je bilo
dovolj poslušanja mladeni-
čev, ki so sedeli na dvorišču
pod njenim oknom in se dr-
li. Policisti so tam našli Du-
šana V., Franca Š. in Darka
M., vse tri pa bo k sebi po-
klical sodnik za prekrške.
•	Policisti so bili 20. julija
popoldne obveščeni, da na
Okrogarjevi razgraja Alek-
sander K. Ker ni nehal tudi
ob prihodu patrulje, se je do
naslednjega dne treznil v
policijski stavbi, vmes pa ga
je obiskala zdravnica. Sandi
je namreč tako slabo izgle-
dal, da se je nadzorni poli-
cist ustrašil, da ga bo vsak
čas pobralo. No, zdravnica
je ugotovila, da ne gre za
nobeno nevarnost zaradi za-
strupitve z alkoholom, in
ocenila, da je Sandi sposo-
ben za nadaljnjo prisilno
treznitev.
•	V torek ponoči je Anton
S. prijavil in pojasnil, da se
je pravkar stepel s sosedom
in da si zdaj ogleduje rane.
Policisti, ki so Toneta obi-
skali in si ga ogledali, so
ugotovili, da sta se z motiko
in sekiro spopadla že ome-
njeni Tone in njegov sosed
Janko N. V spopadu sta bila
oba ranjena, oba pa čaka pot
k sodniku za prekrške in na
sodišče.
•	Na policijski postaji se je
21. julija dopoldne oglasil
Anton in tam povedal, da
ima težave in jezo s sose-
dom Dragom, ki mu nepre-
stano grozi. Da bi se doko-
pali do resnice, so policisti
obiskali Draga. Ta je pove-
dal in priznal, da Toneta ne
mara in da mu zares grozi,
to pa počne zato, ker njego-
va žena pri Dragecu doma
prepogosto pije kavo.
•	Pred Rot barom sta se v
sredo zvečer besno spoprije-
la Toni M. in Anton K., oba
soimenjaka pa čaka pot k
sodniku za prekrške.
•	V četrtek dopoldne se je
slabo godilo Jožici, ki je mo-
rala poslušati vpitje nezna-
nega dedca. Patrulja je ugo-
tovila, da se je na dvorišču
pred hišo drl in razgrajal
Ludvik S.
•	Tomaž je tisti neprijazni
bratec, ki tepe svojo sestrico
Simono. V petek popoldne
jo je kar dvakrat klofnil.
•	V soboto sta Dalibor in
Jožo zgodaj začela. Tako
zgodaj, da sta bila že ob
osmih zadeta. V takšnem
stanju sta v lokalu OMV na
Mariborski cesti metala pe-
pelnike in drugo steklovino
po tleh. Ker je patrulja oce-
nila, da gre za težja primera
alkoholnega napada, sta se
Dalibor in Jožo hladila v po-
licijski treznilnici.
•	V soseski Pod lipami so
se v soboto ponoči odvijale
lepe in žalostne zgodbe.
Med žalostnimi je bila tista,
ki jo je doživela Damjana.
Namesto nežnosti je bila de-
ležna udarcev svojega so-
proga.
•	Na dvorišču pred hišo na
Mariborski cesti sta se v ne-
deljo popoldne sprla in ste-
pla Robert A. in Boris K.
M.A.
Zakonca Plesnik
spet na svobodi
Pekinški preiskovalci so ovrgli sum, da sta Barbara in
Franc Plesnik (29) iz Celja svojemu nekdanjemu deloda-
jalcu ukradla osebni avtomobil BMW. Po mesecu dni, ki
sta jih prebila v pekinškem preiskovalnem priporu, so ju
21. julija izpustili.
Plesnikova, znana slovenska poslovneža, ki sta deset let
delala v Pekingu v Beemwejevem servisu (prevzela sta
zastopstvo servisa BMW za Azijo) so kitajske oblasti osumile
kraje avtomobila, njuni odvetniki pa so si ves čas prizadevali
dokazati, da ni šlo za krajo, ampak le za poslovni nespora-
zum, ki ga je zakrivil njun nekdanji delodajalec. Ta je bil
zakoncema Plesnik dolžan okoli 30 tisoč ameriških dolarjev.
Po mesec dni trajajoči preiskavi je bil ovržen vsak sum o
nezakonitem delovanju Franca in Barbare Plesnik. Ustavili
so vse kazenske postopke proti njima, to pa pomeni, da sta
oprana vsakršne krivde in da se lahko kadar koli spet vrneta
na Kitajsko in tam sprožita sodni postopek zoper nekdanjega
delodajalca ter na tak način izterjata dolg.
Ob zaključku redakcije smo neuradno izvedeh, da sta
Plesnikova že prispela v Slovenijo in v Celje, kjer živita od
lanske jeseni, ko sta se vrnila iz Kitajske in vzela v najem
bencinski servis OMV na Lopati.
M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
- direktor: Jože Cerovšek.; ; ^ ^
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklič - predsednica, Matjaž
Jamnikar in Tone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Rober ;
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko- ^
tržno dejavnost. Naslov: Prešerno- s
va 19, 3000 Celje, g
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje, 8% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica: Tatjana Cvira
IfredniStro: Marjela Agrež, Jai^
Intihar, Brane Jeianko, Ksenija L^č,
Gre^ Katič, Urška Seli^
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mqca Marot.
Tduiični urednik Franjo Bogadi,
Računalniku prdom: Robert
Kc^erer, Igor Šariah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Geiteš-Lednik
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pifek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880,4900^81
E-mail: Radio@NT-RC.si
AGENCIJA
Opravlja ttženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
l^paganda: Valter Ld)en, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
K{q)rivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Unuiik
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
E-maiL Agencija@NT-RC.si
KRONIKA
31
Bo prva lastovka
prinesla pomlad?
Letos se je na cestah celjske regije zgodilo manj prometnih nesreč kot v istem
obdobju lani
Prometne nesreče so v
zadnjih letih postale zaščitni
znak naših cest. »Krvavi vi-
kend«, »Umrl predšolski
otrok« ali »Pijan povozil peš-
ca« so naslovi, ki se vedno
znova pojavljajo v medijih.
Čeprav je bilo v zadnjem ča-
su več tragičnih prometnih
nesreč, ki so pretresle jav-
nost, pa se stanje prometne
varnosti v Sloveniji in celjski
regiji vendarle izboljšuje.
Delež umrlih v prometnih
nesrečah je po podatkih Boja-
na Žlenderja iz Sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu v Sloveniji še pred
štirimi leti znašal več kot 200
mrtvih na milijon prebivalcev,
danes pa znaša okoh 150.
»Glede prometne varnosti še
vedno sodimo med najnevar-
nejše države v Evropi, za na-
mi sta od držav Evropske uni-
je le Grčija in Portugalska,«
opozarja Žlender in navaja,
da imamo vsako leto zaradi
prometnih nesreč 50 milijard
lolarjev družbene škode.
V celjski regiji so tragične
prometne nesreče v zadnjih
mesecih zasenčile napredek
na področju prometne varno-
sti. Inšpektor za promet na
Policijski upravi Celje Janko
Kolar je navedel podatke Re-
ferata za varnost cestnega
prometa, po katerih so letos
zabeležili 12 nesreč s smrt-
nim izidom, 7 manj kot v ena-
kem obdobju lani. Za 8 od-
stotkov je padel tudi delež
nesreč s telesnimi poškodba-
mi ah gmotno škodo. Vseeno
pa so v prvi polovici letošnje-
ga leta na cestah celjske regije
ugasnila življenja 15 ljudi,
skoraj 700 pa je bilo huje ali
lažje telesno poškodovanih.
Največ, šest smrtnih žrtev je
bilo v upravni enoti Žalec. Sta-
nje prometne varnosti se je
po Kolarjevem mnenju izbolj-
šalo, saj je lani na cestah celj-
ske regije umrlo 36 ljudi, naj-
manj v zadnjih tridesetih le-
tih.
Majski prometni
zalcon (še) deluje
Pri zmanjševanju števila
prometnih nesreč je potrebno
poznati njihove vzroke. Po
uradnih podatkih se je največ
nesreč v celjski regiji letos
zgodilo zaradi neprilagojene
oziroma prekoračene hitro-
sti, drugi vzroki pa so izsilje-
vanje prednosti, nepravilni
premiki z vozilom, nepravil-
ne strani ter smeri vožnje,
neustrezna varnostna razda-
lja in nepravilno prehitevanje.
Po Kolarjevem mnenju vzro-
kov ne moremo iskati v kvali-
teti cestnega omrežja, ki se
izboljšuje. Tako je odsek Slo-
venike Tepanje-Vransko, ne-
koč črna točka prometa v celj-
ski regiji, danes najvarnejša
cesta v regiji, saj je v dveh
letih terjala le eno smrtno žr-
tev.
Počasno padanje števila
prometnih nesreč na cestah
celjske regije je posledica
prometnega zakona, ki je
stopil v veljavo maja lani. Bo-
jan Žlender poudarja tudi
prispevek pred leti odmevne,
a po mnenju mnogih neuspe-
šne akcije »-10%«. Akcija je
bistveno spremenila odnos
do varnosti v prometu, saj
danes vsi govorimo in se za-
vedamo, da je 310 žrtev, koli-
kor jih je bilo lani na sloven-
skih cestah, velika katastro-
fa, medtem ko je pred začet-
kom akcije 558 mrtvih na
leto skrbelo le odgovorne v
strokovnih krogih, širšo jav-
nost pa veliko manj.
Zloglasni prometni zakon
je uspel omejiti vpliv največje-
ga sovražnika naše prometne
varnosti - alkohola. Svet za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu navaja, da je bil
»alkohol še predlani prisoten
pri tretjini povzročiteljev pro-
metnih nesreč v Sloveniji.«
Stroge kazni in omejitev do-
voljene količine alkohola na
0,5 grama na kilogram krvi so
se očitno obrestovale, saj so
na Policijski upravi Celje pri-
sotnost alkohola ugotovili si-
cer le pri desetini vseh nesreč,
kar pa je še vedno zaskrblju-
joče. Že dolgo časa policija v
medijih na ta problem opo-
zarja z akcijo »Natakar, taksi
prosim!«. Izboljšanje promet-
ne varnosti zahteva sodelova-
nje celotne družbe, ki pa ga
»rada pije« in pri tem še vozi.
Živimo preliitro
Po akciji »-10 %«, ki svojega
cilja, zmanjšanja števila pro-
metnih nesreč za desetino, po
Žlenderjevem mnenju ni do-
segla zaradi pomanjkljivega
sodelovanja z lokalnimi skup-
nostmi, so sledile še mnoge
druge, kot denimo. Častna iz-
java voznika in Mednarodni
teden prometne varnosti.
Žlender upa, da smo se na
napakah veliko naučili in da
bo v skladu s tem ustreznejši
novi Nacionalni program var-
nosti celjskega prometa.
Za mnenje sem povprašal
še enega izmed lastnikov celj-
skih avtošol. Toneta Ster-
meckega, ki meni, da se sta-
nje prometne varnosti pri nas
izboljšuje. Akcija »-10 %« je
bila »preslabo psihološko za-
stavljena«, majski prometni
zakon pa je »sicer dober, a
prestrog py odvzemanju voz-
niškega dovoljenja«. Vzroki
za prometne nesreče po nje-
govem ne ležijo v slabem
vozniškem znanju Slovencev
ali strokovnih napakah in-
štruktorjev vožnje: »Pred leti
je bil naš življenjski ritem bolj
umirjen, sedaj pa se tekmo-
valnost večrazrednega siste-
ma kaže v brezobzirnosti in
brezkompromisnosti določe-
nih voznikov na cestah, ki
ogrožajo ostale.« Strinja se,
da je kvaliteta cest v regiji
zadovoljiva, a po njegovem
mnenju je problematična po-
manjkljiva organizacija cest-
ne infrastrukture.
Prometne nesreče so se v
celjski regiji dogajale in se bo-
do tudi v prihodnje. Vsaka
izmed njih bo zahtevala nov
krvni davek, a očitno se glede
prometne varnosti v celjski
regiji nekaj vendarle premika
na bolje.
PRIMOŽ CIRMAN
Foto: SHERPA
Lani je na cestah celjske regije umrlo 36 ljudi, najmanj v zadnjih tridesetih letih.
GLOSA
Oprostite, draga gospa!
Tele vrstice so namenjene ti-
sti gospe, ki je prejšnji teden
poklicala na policijsko postajo
in dežurnega obvestila, da ne
more zaspati, ker je pralni
stroj njene sosede preglasen.
Obenem mu je naročila, naj
policisti nemudoma ukrepa-
jo, da se bo končno lahko po-
greznila v zasluženi spanec.
Policisti so seveda ubogali
nespečo gospo. Po njenem na-
vodilu se je patrulja ustavila
pred vrati na hodniku, kjer je
vladala tišina. Pozvonila sta
na vrata stanovanja, ki je eno
nadstropje nad stanovanjem
gospe prijaviteljice, ki pa je
bila zdaj že bolj zadovoljna in
nianj zaspana. Z vso nestrp-
nostjo je čakala, kaj se bo zdaj
zgodilo njeni sosedi, ki si drz-
ne prati ponoči. Pa se ni zgodi-
lo nič. Policista sta na kopal-
ničnih vratih poslušala, poslu-
šala' in nazadnje ugotovila,
da nov pralni stroj candy od-
lično deluje, predvsem sta bila
presenečena, ker je bil skoraj-
da neslišen. Tik zraven kopal-
nice je sobica, tam pa je ta-
krat blaženo spal dveletni sin-
ko gospe, ki je imela nočno
žehto. V čem je bil torej prob-
lem gospe, ki stanuje spodaj
in ki ne more spati?
Problem ima lahko več
imen, od preobčutljivosti, ne-
voščljivosti (ker ima soseda
nov candy), nestrpnosti (ker
si soseda dovoli prati ponoči
in uživati bonitete nočne tari-
fe) do gole hudobije.
Oprostite, draga gospa,
ampak policija res nima časa
za vaše probleme, sploh pa
ima dovolj skrbi in dela s pra-
vimi lopovi in kriminalci, da
lahko tudi vi mirneje spite.
Drugič, ko spet ne boste mogli
spati, raje povabite svojo sose-
do na čajček in potem bo obe-
ma življenje pod isto streho
lepše in prijaznejše. Pa saj mi
ne verjamete!
MARJELA AGREŽ
Kozolec V plamenih
v torek, 20. julija nekaj minut pred 23. uro, je v Podvrhu
Pričel goreti kozolec.
Požar na kozolcu, ki je last Ivana H., so pogasiU gasilci iz
Braslovč, Žalca, Pariželj in s Polzele, s kozolcem vred pa je
Zgorelo tudi 7 ton koruze in 40 bal posušenega sena. Gmotna
škoda znaša približno milijon 200 tisoč tolarjev. Kriminalisti, ki
so si ogledali pogorišče, so ugotovili, da je bil požar podtak-
i^jen, za izsleditev požigalca pa intenzivno zbirajo obvestila in
Podatke.	M.A.
Nesreča pri
delu
V kamnoseški delavnici
podjetja Stonex v Šentjurju
pri Celju se je 26. julija ob
7.30 uri pripetila delovna ne-
sreča.
Branko V. (24) iz Čače vasi
je takrat pregledoval marmor-
nate plošče (velikosti 202^150
cm), težke okoli 200 kilogra-
mov. Pri premiku sta se dve
plošči prevrniH in Branka sti-
snili ob drugo skladovnico.
Utrpel je hude poškodbe na
prsnem košu.
PROMETNE NEZGODE
Obvestilo z
zamudo
z nekajdnevno zamudo so
bili velenjski policisti obveš-
čeni, da se je 16. julija dopold-
ne, na dovozni cesti v Vele-
nju, pripetila- nezgoda s hudi-
mi telesnimi poškodbami.
Kristina S. (67) je 16. julija
dopoldne na parkirišču pri
stanovanjskem bloku opazo-
vala psa, ki se je igral na zele-
nici. Takrat je s parkirišča
vzvratno zapeljal voznik rde-
čega kombija, ki Kristine ver-
jetno ni opazil, zato jo je med
vzvratno vožnjo zadel. Žen-
ska je padla po tleh in se hudo
telesno poškodovala. Po ne-
sreči je voznik kombija odpe-
ljal, ne da bi poškodovanki
nudil pomoč.
Zaradi razjasnitve okoliščin
tega dogodka policisti PP Ve-
lenje pozivajo morebitne oči-
vidce in udeleženega voznika
kombija, da pokličejo na tel.
št. 859-000 ali 113.
Nesreča pri
prehitevanju
Na lokalni cesti v naselju
Planina pri Sevnici se je v
sredo, 21. julija zvečer, pri-
petila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša približno 230 tisoč
tolarjev.	,,
Alenka Z. (19) iz Duropolja
je vozila osebni avtomobil po
lokalni cesti v naselju Planina
pri Sevnici iz smeri regionalne
ceste Planina-Črnolica. Ko se
je med vožnjo v smeri naselja
Visoče približevala križišču, ki
vodi h gostišču Montparis, je
dohitela voznika kolesa z mo-
torjem, 17-letnega Roberta U.
iz Planinske vasi. Ko je mope-
dist zavijal v levo, ga je vozni-
ca začela prehitevati, tedaj pa
je prišlo do trčenja, v katerem
je voznik kolesa z motorjem
utrpel hude telesne poškodbe.
■i v •	■
Trčenje v icriziscu
v križišču lokalne in regio-
nalne ceste v naselju Kozje se
je v petek, 23. julija zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, gmotna škoda
na vozilih pa znaša okoli 520
tisoč tolarjev.
Vladimir K. (42) iz Kozjega
je vozil osebni avtomobil po
lokalni cesti od osnovnošol-
ske zgradbe proti regionalni
cesti. V križišču je zapeljal levo
na regionalno cesto v smeri
Podsrede, takrat pa se je po
lokalni cesti iz smeri Zdol (ta
cesta je na regionalno priklju-
čena z iste strani) pripeljal
voznik tovornega avtomobila,
36-letni Ivan J. iz Kozjega, ki je
na regionalko zapeljal desno v
smeri Lesičnega. Med vozilo-
ma je prišlo do trčenja, v kate-
rem je voznik Vladimir K. utr-
pel hude telesne poškodbe.
Štirje ranjeni
V križišču regionalnih
cest zunaj naselja Zeče se je
v nedeljo, 25. julija popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, trije
udeleženci pa so bili lažje
ranjeni. Gmotna škoda na
vozilih in cestnih objektih
znaša približno 2 milijona
330 tisoč tolarjev.
Primož Z. (20) iz Žič je vozil
osebni avtomobil po regional-
ni cesti iz smeri Slovenskih
Konjic proti Stranicam. Pred
iztekom ravnine je v Zečah
prehitel kolono vozil, po pre-
hitevanju pa se na dolgem le-
vem nepreglednem ovinku ni
uspel vrniti na svoje smerno
vozišče. Takrat je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 37-letni Milan
S. iz Zreč, sledilo pa je silovito
trčenje, v katerem se je hudo
telesno poškodoval sopotnik
v vozilu Primoža Z., 20-letni
Miran J. iz Tepanjskega vrha.
Lažje telesne poškodbe so utr-
peli voznik Milan S. in njegova
sopotnica, 32-letna Irena S. ter
Sebastijan V. (21), sopotnik v
vozilu Primoža Z.
Voznika belega osebnega
avtomobila VW Golf (serija 1),
ki je vozil prvi v omenjeni
koloni vozil, policisti prosijo,
da zaradi razjasnitve okoliščin
nesreče, pokliče na tel. št. 113.
M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 30. julija dopoldne na območju Slovenskih Konjic,
popoldne pa na območju Velenja in Šentjurja pri Celju;
•	v soboto, 31. julija popoldne na območju Celja in Laškega;
•	v nedeljo, 1. avgusta popoldne na območju Velenja in
Šmarja pri Jelšah;
•	v ponedeljek, 2. avgusta dopoldne na območju Celja, v
popoldanskem času pa na območju Mozirja in Rogaške Slati-
ne;
•	v torek, 3. avgusta dopoldne na območju Šentjurja pri Celju,
popoldne pa na območju Žalca in Slovenskih Konjic;
•	v sredo, 4. avgusta dopoldne na območju Velenja, popoldne
pa na območju Celja in Rogaške Slatine ter
•	v četrtek, 5. avgusta dopoldne na območju Žalca, v popol-
danskem času pa na območju Mozirja in Šentjurja pri Celju.
•	Laserski merilnik hitrosti bo v času od 2. do 12. avgusta
pogosteje nameščen na območju Mozirja in Šentjurja pri Celju.
32
ZANIMIVOSTI
»Od zma do trebuha« so naslovili svoj voz člani društva podeželske mladine, ki so za
odličen prikaz poželi prvo nagrado.
Golf z metlami
Minulo nedeljo je bil v Ločah tradicional-
ni kmečki praznik. Največjo od poletnih
prireditev, ki že sedemindvajseto leto zapo-
red potekajo v Ločah, je malce motil dež,
vendar se niti organizatorji niti obiskovalci
niso pustili pregnati.
Zjutraj se je na travnatem igrišču zbralo šest
ekip in se pomerilo v malem nogometu. V
kinu so predvajali brezplačni film za otroke, v
dvorani gasilskega doma so turistične kmetije
in turistična društva predstavila svojo ponud-
bo in kraj. Kljub slabemu vremenu so »spravih
pod streho« tudi povorko, ženske iz društev
kmetic pa so se pomerile v družabnih igrah.
Za zabavo na popoldanskem družabnem sre-
čanju je skrbel ansambel Rosa iz Slovenj
Gradca. Kljub dežju so bili obiskovalci zado-
voljni: organizatorjem je uspelo izvesti odlič-
no prireditev.
Kdor je v nedeljo pokukal v dvorano loškega
gasilskega doma, je lahko »napasel oči« na
dobrotah, s katerimi so se (pod vodstvom An-
dreje Marguč Kave) predstavile turistične kme-
tije in turistična društva. Turistično društvo Mla-
če je predstavilo svoj kraj, dom krajanov, razsta-
vo fotografij in izdelkov. Podobno je Turistično
društvo Žička gorca iz Žič prikazalo svoj kraj,
Kokotčevo hišo ter razne izdelke in spominke.
Sodelovale so tudi štiri turistične kmetije, in sicer
Krošlovi iz Kraberka, Frančiška Iršič s Tolstega
Vrha, Stanko Kukovič iz Klokočovnika ter Du-
šan Arbajter iz Draže vasi. Turistične kmetije so
svoje mize bogato obložile s hrano in pijačo, kar
je bilo na voljo tudi za pokušino.
Kljub grozečim oblakom je še pred ploho
uspelo speljati do konca povorko, na kateri so
prikazali razne kmečke običaje. Sodelovalo je
enajst ekip iz konjiške občine, ena pa je
prispela iz Vitanja. Zmagala je ekipa Društva
podeželske mladine iz Slovenskih Konjic, ki je
predstavila peko kruha. Drugo mesto je osvo-
jilo Turistično društvo Mlače, ki je na štirih
vozovih prikazovalo letne čas, tretja pa je bila
ekipa Draže vasi, ki je predstavila molžo in
porabo tržnih viškov. Vsi so dobili priznanja in
denarne nagrade.
Po povorki so bile na vrsti družabne igre
društev kmetic, v katerih so se pomerile ekipe iz
Šentjurja, Ajda iz Šmarja, Slovenske Konjice ter
združena ekipa Celja, Štor in Vojnika. Takšen je
bil tudi končni vrstni red. Po pet tekmovalk se je
pomerilo v nenavadnih disciplinah: vdevanju
niti v šivanko, golfu z metlo, slalomu med
kopicami sena, iskanju jajc v plastih, igri z baloni
in vožnjo s samokolnico. Ekipe so prejele diplo-
me in posebne nagrade. Eno takih je prejela tudi
najstarejša ekipa iz Celja, Štor in Vojnika. Šest
tekmovalk je skupaj nabralo dvesto devetino-
semdeset let.	J.G., Foto: L NAREKS
NASMEH, PROSIM!
Nekaj šal je tokrat prispeval Zoran Mirčič
iz Celja.
Telefonski imenik
»Natakar, prinesite mi prosim telefonski
imenik.«
»Na žalost ga nimamo. Vam bom prinesel
pritožno knjigo. V njej so naslovi vseh prebival-
cev nagega mesta.«
Ponovitve
»Halo, ste vi odgovorni za televizijski pro-
gram?«
»Ja, smo, ja, smo.«
»Vidite, še celo odgovore ponavljate.«
Prazen kozarec
»že nekaj časa te opazujem, da sediš pri
praznem kozarcu. Boš še enega?«
»Kaj bom pa počel z dvema praznima kozar-
cema?«
Pri telefonu
»Prodajalna čevljev, prosim!«
»Oprostite, dobil sem napačno številko.«
»Nič hudega, kar pridite, bomo zamenjali.«
Predsednik Milan Kučan pri soustvarjanju največje brisače na svetu.
Medvedek Svili za bolne oiroke
Pred približno mesecem dni so otroci na Pediatrični kliniki v Ljubljani ročno pobarvali(
največjo brisačo na svetu, ki bo svoje mesto našla tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. i
Brisačo velikanko so iz 800 mahh brisač stkah v Svilanitu, z njo pa je želel sklad za izgradnjo^
nove Pediatrične klinike v Ljubljani opozoriti na akcijo zbiranja denarja, ki so jo imenovalii
»Veseli medvedek Svili za otroke Pediatrične klinike«. Shkarski motiv na velikanski brisači, ki j(
bila na ogled v četrtek, 22. julija, na Trgu republike v Ljubljani, je prispeval tudi predsednil
Slovenije Milan Kučan. Petsto paketov z medvedkom Svilijem so poslali na naslove uglednil
Slovencev in deset odstotkov se jih je odzvalo v akciji zbiranja denarja za novo pediatrične
kliniko. Prispevali so milijon in pol tolarjev. Naši politiki zvečine žal niso pokazali zanimanja a
dobrodelno akcijo.	SABINA KRANJEC
VffEŽI BELEGA ME^
REPORTAŽA
33
Svela še ne bo konec
11. avgusta bomo tudi v Sloveniji lahko videli popoln Sončev mrk - Že imate zaščitna očala?
v sredo, 11. avgusta, ob
12.45, bo tudi v Sloveniji vi-
den popoln Sončev mrk. Pri-
l^akovanje tega naravnega, a
redkega in po pripovedih ti-
Istih, ki so ga že imeli prilož-
inost opazovati, nepopisno
lepega pojava, so dvignila na
noge ne le astronome, am-
pak tudi množice običajnih
Zemljanov, ki se v nebo ozre-
\o le takrat, ko se odločajo,
jali bi s seboj vzeli dežnik ali
^e. Sončev mrk namreč ne
|bo povsod enako dobro vi-
iden - v Sloveniji bo Luna
povsem zakrila Sonce le na
skrajnem severovzhodu, tik
ob meji z Madžarsko.
Sicer pa odlično vidljivost
mrka strokovnjaki napovedu-
jejo ravno za madžarsko Blat-
jio jezero, kamor se bo po
pričakovanjih zgrnila množi-
ta ljudi iz cele Evrope. Pravza-
prav nič presenetljivega, saj
bo tokraten Sončev mrk za
wčino sedaj živečih ljudi edi-
ni v njihovem življenju. V Slo-
veniji smo ga lahko nazadnje
videli 15. februarja 1961 (ta-
krat je bil popoln Sončev mrk
ividen v srednji Dalmaciji), na-
slednjič pa bo viden šele leta
2081.
Noč sredi dneva
! Tako redek pojav, ko Luna
prekrije Sonce in se sredi bele-
ga dne znoči, je seveda vreden
ogleda. Mrk žal ne bo popoln
-ipo vsej Sloveniji. Iz večjega
dela Slovenije se bo videl vsaj
majhen delček Sonca, kajti
pokritost Sonca bo od okoli
94-odstotna na Obali do 100-
liodstotna na Goričkem. To po-
meni, da se bo popolni mrk
(videl le v najbolj severovzhod-
ijnem delu Slovenije. Vendar
bo vseeno v naših krajih, ko
bo Sonce najbolj pokrito, za-
vladala tema, videle pa se bo-
do tudi najsvetlejše zvezde in
planeti (Venera in Merkur).
Popoln mrk nastane, ko se
Luna postavi točno med Sonce
in Zemljo. Samo ob popolnem
sončnem mrku je tudi mogoče
videti sončevo korono in kro-
mosfero. Takoj po začetku po-
polnega mrka bo vidna rdeč-
kasta kromosfera, že nekaj se-
kund kasneje pa jo bo presvet-
lila modrikasta korona, ki ima
kar precejšno svetilnost, sko-
raj toliko kot polna Luna.
Ker je Sonce vse bolj aktiv-
no, bodo mogoče vidne tudi
posamezne protuberance v
koroni. Ko se Sonce spet poka-
že izza Lunine ploskve, se za
nekaj seljund pojavi bleščeč
»diamantni prstan«. Opazno
je tudi nazobčano Lunino po-
vršje, saj se Sonce ne pojavlja
zvezno po obodu Luninega di-
ska, ampak bolj po delih, ki
rastejo v celoto. Če je ozračje
jasno in čisto, so opazni tudi
nekateri drugi pojavi, recimo
prihod Lunine sence tik pred
popolno fazo.
Pot sence
Lunina senca se bo najprej
dotaknila zemeljskega površja
na severu Atlantskega oceana,
700 kilometrov od New Yorka.
Pot bo nadaljevala proti Evro-
pi, ki jo bo dosegla ob 11. uri
in 11 minut po srednjeevrop-
skem času. Popoln Sončev
mrk bo v Evropi najprej viden
na jugozahodni obali Anglije.
Senca bo nato preko Rokav-
skega preliva nadaljevala pot
proti Parizu, od katerega bo
oddaljena 33,4 kilometra.
Tam bo mrk 99,4-odstoten.
Senca bo nato preko Šampa-
nje in južne Belgije nadaljeva-
la pot proti Luksemburgu,
kjer bo zatemnitev trajala kar
2 minuti in 15 sekund. Nato
bo šla senca preko Nemčije,
preko Stuttgarta in Miinchna,
kjer bo popolna zatemnitev
trajala dve minuti. V Avstriji
bo mrk dobro viden v Salzbur-
gu, kjer bo senca ob 12. uri in
41 minut.
V Sloveniji bo mrk najprej
viden na zahodu. Sredina mr-
ka bo ob 12. uri in 45 minut, v
Celju pa kakšno minuto ka-
sneje. Osrednja črta mrka pa
bo od Slovenije oddaljena
okoli 50 kilometrov in bo
prečkala Blatno jezero. V Ce-
lju torej popoln mrk ne bo
viden. Iz Slovenije bo mrk
nadaljeval pot preko Madžar-
ske, Romunije, Jugoslavije.
Najdlje bo viden v romun-
skem mestu Riminicu Vilcea,
kar 2 minuti in 27 sekund.
Nato bo senca nadaljevala pot
preko Črnega morja. Bližnje-
ga vzhoda, Pakistana in Indi-
je, izginila pa bo v Bengal-
skem zalivu.
Zaščitite si oci!
Popoln Sončev mrk je nekaj
najlepšega, kar lahko vidimo
na nebu. Od nas, od naše pre-
vidnosti ali bolje rečeno zaš-
čitnih očal, pa je odvisno, da
to ne bo ena zadnjih stvari, ki
smo jih v življenju videli.
Zdenko Zelič, dr. med.,
predstojnik okulističnega od-
delka celjske bolnišnice, opo-
zarja, da lahko neposredno
opazovanje Sončevega mrka
povzroči poškodbe v oče-
snem ozadju, točneje poš-
kodbo rumene pege. Če mrk
opazujemo brez ustrezne
zaščite, se rumena pega ope-
če, kar pa ne povzroči takoj-
šne slepote, ampak se sčaso-
ma poškoduje centralni vid,
kar pa ni ozdravljivo. Zato
mrka nikakor ne smemo opa-
zovati s prostimi očmi. Za
neposredno opazovanje je
primerno varilsko steklo ter
posebna »Mylar« folija. S
prostim očesom lahko opazu-
jemo mrk le, če stojimo na
osrednji črti mrka, pa še tam
bo to mogoče le dobri dve
minuti, v času popolnega mr-
ka. V Sloveniji bo to le v
Prekmurju. Zaščitna očala
moramo nositi tudi takrat, ko
izza Lune kuka še čisto tanek
krajec Sonca, saj moramo
upoštevati, da bo Sonce v ča-
su mrka v najvišji dnevni legi
in bo zato svetilo še močneje
kot v ostalih obdobjih dneva.
Neprimerna, torej škodljiva,
so vsa navadna sončna očala
ter razna druga zatemnjena
stekla, kajti nobeden od teh
pripomočkov ne more povsem
zaustaviti infrardečih in ultra-
vijoličnih žarkov, ki poškodu-
jejo oko. Strokovnjaki še pose-
bej opozarjajo, da mrka nika-
kor ne smemo opazovati z
daljnogledom ah teleskopom.
Sicer pa tveganje izgube vida
ni potrebno, saj je tudi v Celju
in drugod v regiji mogoče do-
biti pri večini optikov posebna
očala za opazovanje sončnega
mrka, ki imajo propustnost ul-
travijoličnih žarkov 0,001 od-
stotka. Z njimi lahko dobro in
varno opazujemo enega iz-
med čudežev narave.
Bo res konec
sveta?
Leto 1999 se pojavlja v veli-
ko črnogledih napovedih pri-
hodnosti za nas in naš planet.
Razlage prerokb enega naj-
bolj znanih vidcev, Nostrada-
musa, povezujejo sončev
mrk, 11. avgusta, s koncem
sveta. Po Nostradamusovi
prerokbi naj bi v času po 11.
avgustu, ko naj bi bil viden
do zdaj še neznani komet, ki
se izza Sonca bliža Zemlji, na
Zemlji prišlo do spora med
tremi velesilami (to bi lahko
bile ZDA, Kitajska in Rusija).
Kasneje naj bi komet povzro-
čil še veliko razdejanje, ko
naj bi se zaradi velike bližine
kometa ali celo njegovega
udara na Zemljo pojavile veli-
ke poplave in hudi potresi na
Zemlji. To pa naj bi se po
nekaterih razlagah zgodilo
poleti leta 2000. Podobne na-
povedi se pojavljajo tudi pri
mnogih drugih vidcih, se pa
razlage teh napovedi zelo raz-
Hkujejo, saj so zelo nedoloče-
no napisane in nekatere tudi
za današnje raziskovalce ne-
jasne. Je pa skoraj vsem črno-
gledim napovedim skupno
to, da avcta 5c ne DO kOneC
letošnjega 11. avgusta.
PRIMOŽ POKLIČ
Popoln Sončev mrk. Samo upamo in želimo lahko, da bo 11. avgusta lepo. Jasno vreme. Le v
tem primeru, in seveda, če bomo v območju vidljivosti popolnega Sončevega mrka, se nam
obeta nepozabna lepota nočnega neba sredi dneva.
f^osebna zaščitna očala, s katerimi lahko opazujete dogaja-
la na nebu brez nevarnosti, da si trajno poškodujete vid ali
celo oslepite.
34
NASVETI
UREJAMO OKOLICO
v vrtu se je pojavila
listna bledica
Pri natančnejšem pregle-
du vrta ali nasada ste verjet-
no že ugotovili, da se je na
številnih rastlinah pojavilo
bledenje listov. Pojav, ki ga
imenujemo tudi kloroza, se
ponavadi pojavi v deževnih
obdobjih, ima pa številne
vzroke. Da rastline ne bodo
prizadete, je potrebno čim-
prej pravilno ukrepati.
Listna bledica se najprej po-
javi na mladih listih, ki porja-
vijo in odmirajo. Starejši listi
porumenijo ali porjavijo naj-
prej na robovih, nato pa še
med listnimi žilami. Celoten
list je svetlejše barve. Pone-
kod kloroza na prvi pogled ni
vidna, z natančnim opazova-
njem pa lahko hitro določimo,
katere rastline so prizadete.
Najhitreje se bledica pokaže
na rastlinah, ki imajo rade ki-
sla tla. Zato boste hitro lahko
ocenili, ali se je kloroza poja-
vila tudi v vašem vrtu, če bo-
ste pregledali hortenzije, aza-
leje, rododendrone ali brogo-
vite. Škoda je opazna tudi na
vrtnicah, okrasnih grmovni-
cah, sadnem drevju, vrtni-
nah... Najobčutljivejše so
hruške in breskve, pa tudi tr-
ta, maline in jagode. Letos so
med drugim precej prizadeti
iglavci. Na nekaterih mace-
snih in smrekah SO konci vej
popolnoma porumeneli, tako
da jih lahko zamenjamo z zla-
timi okrasnimi različicami.
Listna bledica nastaja zaradi
pomanjkanja železa in manga-
na v tleh, primanjkuje pa lahko
tudi drugih hranil. Železa je v
deh sicer dovolj, vendar je po-
nekod rastlinam nedostopen,
zlasti na apnenih tleh, saj ga
inaktivira kalcij. Rastišče ni ne-
kaj stalnega, ampak se lahko
spreminja zaradi različnih
vzrokov. Tla postajajo vedno
bolj apnena zaradi rednega za-
livanja s trdo vodo, ostankov
apna ali apnenega peska kot
posledic gradnje... Najpogoste-
je postane rastišče neustrezno
zaradi zbitih tal in pomanjka-
nja hranil. Kloroza pa se pojav-
lja tudi v negovanih vrtovih,
vendar kot posledica slabega
vremena in preskromnega ali
neustreznega gnojenja.
Procesi v tleh so komplek-
sni, zato je vzroke slabe pre-
hrane rastlin in s tem kloroze
težje določiti. Na srečo pa je
pomoč dokaj enostavna. Pazi-
ti moramo na to, da že pri
sajenju rastlini dodajmo do-
volj organske snovi (kompost,
organska gnojila...) in če je
možno, rastlino gnojimo z or-
ganskimi gnojili in zemljo
okrog nje zastiramo z organ-
skimi zastirkami.
Takoj pa moramo rastlino
pognojiti. Uporabimo enega
izmed sledečih načinov:
•	zeleno galico (železov sul-
fat heptahidrat, izdeluje ga
Cinkarna Celje) potrosimo
okrog dreves in na grede. Tro-
simo 30 do 40 g zelene galice
na m^ Površino nato dobro
zalijemo. Galico lahko tudi
raztopimo v mlačni vodi in
površino zalijemo. Za zaliva-
nje mora biti voda seveda
hladna, medtem ko zeleno ga-
lico laže raztopimo v mlačni
vodi. Z zeleno galico lahko
rasdine tudi škropimo; tako
najhitreje deluje. Pričnemo
škropiti takoj, ko klorozo opa-
zimo. Raztopini dodamo tudi
0,5 odstotka uree. V 10 litrov
vode damo 20 do 40 g zelene
galice in 50 g uree. Če je po-
trebno, škropljenje ponovimo
v desetdnevnih presledkih. Pri
ravnanju z zeleno galico bodi-
mo previdni, ker pušča made-
že. Ne uporabljajmo kovinske
posode za mešanje ah kovin-
ske škropilnice.
•	Škropimo lahko tudi z že-
lezovim amonnitratom (0,3
%) in manganovim sulfatom
(0,5%).
•	Gnojimo z gnojili, ki vse-
bujejo tudi mikroelemente, še
posebej železo. V specializira-
nih prodajalnah vam bodo
lahko ponudili več vrst gnojil
in vam tudi svetovali. Še pose-
bej hiter n^^inek bostp dosegh
z uporabo foliarnih gnojil, to
je tistih, ki delujejo skozi liste
rastlin; Gnojenje s specialnimi
gnojili je smiselno tudi takrat,
ko rastlin do sedaj nismo gno-
jiU. Pri tem pa je potrebno
upoštevati to, da ne gnojimo s
preveliko količino dušika, saj
je za gnojenje lesnatih rastlin
z dušikom že pozno.
•	Za gnojenje okrasnih trat
uporabimo profesionalna gno-
jila za trato, ki vsebujejo tudi
železo. Gnojilo potrosimo po
trati, ki ni mokra in površino
zalijmo. Gnojilo se mora raz-
topiti in sprati z listov, sicer
lahko povzroči ožige na travni
ruši.
•	Pomagalo bo tudi zaliva-
nje ali škropljenje trate z zele-
no galico in dodatek komplek-
snega mineralnega gnojila.
Zelena galica bo uničila tudi
nekatere pleveli. Če galice ne
bomo raztopili in trate zalili
aH poškropili, jo lahko potro-
simo po suhi trati in površino
dobro zalijemo oziroma trosi-
mo pred dežjem.
Ponudili smo vam nekaj
splošnih nasvetov za prepre-
čevanje listne bledice. Če ni-
mate časa, ali so problemi z
gnojenjem in rastlinami v va-
šem vrtu prezahtevni, lahko
na pomoč pokličete strokov-
njaka, ki vam bo ustrezno sve-
toval ali poskrbel za gnojenje
in vzdrževanje rastlin.
I	■ m vv;.-..^-. ■■■
LEPOTA IN ZDRAVJE
Poletne alergije
Pomlad in poletje sta glav-
ni sezoni preobčutljivosti.
Sicer pa veljajo alergije za
eno izmed vodilnih zdravs-
tvenih motenj prihodnjega
tisočletja. Mehanizem
preobčutljivosti kljub razi-
skavam, ki trajajo že vrsto
desetletij, še vedno predstav-
lja skrivnost, ki jo znanstve-
nikom še ni uspelo dodobra
razvozlati.
Številni strokovnjaki jo oz-
načujejo kot posledico napač-
nega alarma v možganih. Sno-
vi, ki naj bi bile organizmu
predvsem prijetne (cvetje in
rastline nasploh, beljakovin-
ska živila, sadje, zlasti eksoti,
hišni ljubljenčki ipd.), v telesu
izzovejo nepotrebno obram-
bno (hiperergično) reakcijo,
ki naj bi bila rezervirana pred-
vsem za organizmu škodljive
snovi (kemikalije, strupe
ipd.).
Alergije predstavljajo tudi
velik zalogaj za zdravstveni
proračun posameznih držav.
Najnovejše zdravstvene stati-
stike pričajo, da je danes prak-
tično sleherni Zemljan preob-
čutljiv vsaj na eno substanco,
precej pa je tudi takih z multi-
plo hipersenzibilnostjo. So-
dobna medicinska znanost
alergije sicer blaži in skuša
zdraviti, žal pa zaenkrat še
nima v rokah aduta, s katerim
bi tej nadlogi lahko dokončno
stopila na prste.
V Nemčiji je registriranih
več kot 20 milijonov alergikov.
Med najpogostejše oblike
preobčutljivosti v Evropi sodi-
jo:
-	alergije dihal. Povzročitelj:
snovi, ki jih vdihavamo, pred-
vsem cvetni prah (seneni na-
hod), plesni, izpušni phni,
prah s pršicami, škodljive ke-
mijske snovi ipd.;
-	kontaktne alergije: priza-
deti neustrezno reagira na
snovi v svoji okoUci, s kateri-
mi pridejo v stik preko kože (
nikelj in druge kovine - nakit,
jeans, gumbi ipd.), sintetična
oblačila, guma, plastika in sin-
tetika, čistila, premazi, lepila,
organske snovi, kozmetika
ipd.;
-	alimentarne alergije: prak-
tično mogoče pri vseh vrstah
živil, tudi pri zelenjavi in sad-
ju (ne le jagode, marveč vse.
od artičok do hmon). Najpo-
gostejša je takšna alergija na
mlečne beljakovine (mleko,
sir ipd.), pa tudi na alkohol,
nikotin in ostale droge;
-	mediakmentozne in piki
žuželk: okrog milijon ogrože-
nih. Najbolj nevarne in za-
hrbtne alergije (pik ose, us-
trezna doza antibiotika), ki
človeka zlahka privedejo do
šoka - kolaps cirkulacije, od-
poved srca in potencialnega
eksitusa;
-	psihogene, ki so posledica
prekomerne psihofizične
obremenitve, stresa, pretre-
sov, krize vrednot in medo-
Sebnih odnosov, sedenja pred
računalnikom, televizorjem in
ostalimi nepogrešljivimi mo-
dernimi aparaturami.
BIO
KOLEDAR
Se jte, presaiajte, sodite, zolivojte,
negujte rosHine; rahljajte in
prezro^ujte tla, pobirajte in predelujte
^ pridelke v fesu, ki je najugodnejši za
posamezne tipe ro^lin in ki |e
rozvidenizkoledorja.
SHRANITE RAČUNE
Povrnitev trošarine
za gorivo
Zakon o trošarinah in po-
sebna odredba, ki sta zače-
la veljati 1. julija, omogoča-
ta 50-odstotno vračanje tro-
šarine za mineralna olja,
porabljena za pogon kme-
tijske in gozdarske mehani-
zacije. Ne glede na vrsto
porabljenega goriva se
priznava vračilo v višini
trošarine za plinsko olje, ki
trenutno znaša 70 tolarjev
na liter.
Vračilo se bo priznavalo za
dejansko porabo, vendar naj-
več do normativne porabe,
določene glede na število
normativnih strojnih ur za
posamezne skupine katastr-
skih kultur ter porabi 6 1 go-
riva na strojno uro. Predpo-
goj za vračilo je, da upraviče-
nec oz. člani gospodinjstva
uporabljajo najmanj toliko
zemljišč, da skupna norma-
tivna poraba znaša vsaj 90
strojnih ur letno (npr. 3,6 ha
njiv ali travnikov, 9 ha gozda
itn.). Upoštevajo se zemljiš-
ča v lasti in zakupu, ne upo-
števajo pa se neobdelana
zemljišča.
Zahtevek vložijo fizične
osebe enkrat letno pri krajev-
no pristojnemu carinskemu
organu (glede na stalno biva-
lišče upravičenca), na predpi-
sanem obrazcu, najpozneje
do 31. marca po preteku leta,
za katerega se vračilo uveljav-
lja. Pravne osebe lahko vlaga-
jo zahtevek mesečno. Vlogi
bo potrebno priložiti potrdilo
o površini zemljišč po kata-
strskih kulturah v uporabi
članov gospodinjstva, ki ga je
mogoče pridobiti pri davč-
nem organ in kopijo najem-
nih pogodb, če te niso vpisa-
ne v kataster. Računov za po-
rabljent) gorivo se ne prilaga,
pač fa jih mora upravičenec
hraniti 10 let. Pristojni carin-
ski organ o vlogi odloči v 30
dneh po predložitvi popolne
vloge in denar nakaže na ra-
čun upravičenca. Za leto 1999
se za določitev višine vračila
upoštevajo polovične kolii
ne normiranih strojnih ur o
plinskega olja.
Shranjevati račun
in prvič vložiti
vlogo v letu 200(
Potrebno je torej shranj
vati vse račune za minerali
olja, ki jih uporabljamo :
pogon kmetijskih in gozdf
skih strojev (plinsko olj
motorni bencin, motorni p
trolej). Če nekdo najen
storitve z mehanizaci
(npr. preko strojnega kro
ka), lahko izvajalec odsto
naročniku račun za goriv
ki ga je sicer sam plačal
porabil za pogon svojej
stroja, a na naročnikove
zemljišču. Do vračila troš
rine so upravičeni vsi, ki i
polnjujejo naštete pogoj
ne glede na status v sisten
davka na dodano vredno
in pravočasno vložijo pope
no vlogo.
»Cvičku« je
odklenkalo
Skoraj zagotovo je odkle
kalo nedovoljeni uporabi k
rilnega olja oz. kot pravi z
kon »rdeče označenega pli
skega olja« oz, »cvičku« k
mu pravijo krivouporabnil
za pogon kmetijskih in go
darskih strojev (pa tudi mi
sikaterih drugih, npr. gra
benih). Enostavno se i
splača več. Kazni so visok
do 450 tisoč tolarjev za pos
meznike, za s.p. do 12 mi
jonov tolarjev, za pravi
osebe pa do 18 milijonov t
larjev. Poleg tega pa za uv
Ijavitev povračila trošarii
potrebujemo račune za n
neralna olja, ki se uporablj
jo za pogonski namen, to ]
kurilno olje ni.
NEVA ŽlBRl
ministrstvo za finan
MARJAN DOLENŠE
kmetijska svetovalna služI
NASVETI
35
OTROKOVA IDEALNA HRANA
Prednosti izicijucnega dojenja
ob vstopu v tretje tisočletje
je prav, da se ne glede na po-
plavo nekritičnih člankov o
i^kodljivih dioksinih v mleku
^ bolj odločno zavemo pred-
nosti izključnega dojenja za
£,troka. Vsi resni strokovnjaki
(girom po svetu so trdno pre-
pričani, da je za otroka do
dopolnjenega šestega meseca
jptarosti edino materino mleko
dealna in popolna prehrana.
I Izključno dojen je tisti otrok,
J d pije samo materino mleko in
1 lič drugega (uživa lahko le vi-
I [amine in zdravila, ki jih pred-
jjiše zdravnik). Izključno dojen
^e lahko do dopolnjenega še-
,5tega meseca starosti, kasneje
)Otrebuje poleg dojenja obro-
) ce dodatne hrane.
I	Sem otroška zdravnica in vo-
lim odsek za novorojenčke v
:eljski porodnišnici. Ravno
jred letom dni je celjska po-
, odnišnica kot druga v Sloveni-
-i postala »Novorojencem pri-
azna porodnišnica«, potem ko
II	e izpolnila deset zelo zahtev-
ijiih mednarodnih ocenjevalnih
■ criterijev. V novorojencem pri-
. azni porodnišnici se vsi zapo-
%eni (še posebno medicinske
pestre) trudimo, da bi mamice
Pgvoje novorojene otroke od
^rojstva dalje izključno dojile.
'Zakaj? Zaradi prednosti doje-
'•nja za otroka, ki jih lahko razvr-
Istimo v štiri velike skupine:
^ 1. Materino mleko je ideal-
na prehrana, saj zadovolji vse
^o/rokove potrebe po hrani in
tekočini v prvih šestih mese-
cih življenja, otrokovih ledvic
'|)a ne obremenjuje z nepo-
trebno dodatno tekočino. Pr-
Mo mleko (kolostrum) in ka-
bejše mleko sta po sestavi
beljakovin, maščob in ogljiko-
Vih hidratov prilagojena otro-
jcovi zrelosti, zato se materino
Vleko za nedonošenčka razli-
Vje od mleka za donošenčka.
^estava materinega mleka se
Spreminja iz meseca v mesec,
^'iz dneva v dan, od obroka do
Obroka, da lahko zadovolji
''otrokove trenutne potrebe. V
Materinem mleku je vsebnost
^beljakovin idealna za otroko-
vo rast in razvoj, glavni vir
^nergije pa so lahko prebavlji-
'Ve dolgoverižne nenasičene
''hiaščobne kisline, ki tudi
Ugodno vplivajo na razvoj
Otrokovih možganov. Mlečni
"•sladkor preprečuje rahitis,
^tolajša vsrkavanje kalcija in
3|igodno vpliva na razvoj otro-
^l^ovih možganov. Izključno
ttojeni otroci skorajda niso sla-
Hbokrvni, ker feritin v materi-
ctiem mleku pomaga pri vsrka-
Kvanju železa iz otrokovega
^prebavnega trakta.
2. Materino mleko pomeni
otroka zaščito pred okuž-
t^o in alergijo. Izključno do-
lini otroci manj obolevajo za
drevesnimi obolenji, okužba-
fni dihal in boleznimi, s kate-
rimi je bila doječa mati že v
stiku. Zakaj? Zato, ker je ma-
terino mleko »živo cepivo«,
^ifidus faktor v mleku spod-
buja v otrokovem prebavnem
traktu rast koristnih bakterij,
preprečujejo rast škodlji-
vim bakterijam. Protivnetni
"dejavniki zmanjšujejo ško-
dljive učinke vnetja. Vsako
Materino mleko vsebuje pro-
tisnovi proti boleznim, ki jih
je mari že prebolela. Rastni
hormon pospeši otrokov raz-
voj in dozorevanje njegovega
obrambnega sistema. Po-
memben je tudi higienski vi-
dik dojenja, saj pije otrok ne-
posredno iz dojke, tako da
odpadejo stekleničke, cuclji
in voda za pripravo obroka,
ki so lahko vir okužbe. Iz-
ključno dojeni otroci so manj
dovzetni za alergije, ker ne
uživajo »tujih beljakovin« in
njihov prebavni trakt hitreje
dozoreva. Nekateri menijo,
da v prvih dnevih življenja
lahko že minimalen vnos tu-
jih beljakovin (v adaptiranem
mleku, tudi sojinem) poveča
možnost alergije. Med iz-
ključno dojenimi otroci je tudi
manj nenadne nepričakovane
smrti v zibki, kasneje pa ima-
jo manj zobne gnilobe in or-
todontskih problemov.
3.	Med doječo materjo in
otrokom se ustvari čustvena
zveza, dragocena popotnica
za otrokovo življenje, saj mu
omogoča boljši psihomotor-
ni, čustveni in socialni razvoj.
4.	Nazadnje naj omenim
še ekonomsko plat dojenja.
Materino mleko je najcenejša
idealna hrana za otroka, kar
postaja v sedanjih neusmilje-
nih časih vedno pomembnej-
ši dejavnik.
Dr. ZLATKA FELC, dr. med.,
specialistka pediatrije
POLETNA ZELENJAVA
Bučke na jedilniku
Vrtičkarji, ki so v aprilu
ali maju sadili jedilne buč-
ke, jih že lahko z veseljem
trgajo in pripravljajo na ne-
šteto načinov.
Bučke vsebujejo poleg be-
ljakovin, ogljikovih hidratov,
kalcija in železa tudi vitamine
A, BI, B2 in C. Priporočljivo
jih je uživari pri bolezni led-
vic, sladkorni bolezni, proti-
nu, revmi, leni prebavi. Jedi,
pripravljene iz bučk, so zelo
okusne. Pripravljamo jih lah-
ko na veliko načinov in prav
vsi nas bodo navdušili.
Buckina musaka
Potrebujemo: 1,5 kg bučk,
eno čebulo, 500 g mlete mlade
govedine, 3 jajca, 2 del kisle
smetane, sol, poper, olje.
Priprava: bučke olupimo,
narežemo na tanke rezine in
jih pustimo stati. Medtem na
olju prepražimo na drobno na-
rezano čebulo, ki ji dodamo
mleto meso in še nekaj časa
dušimo. Po okusu solimo in
popramo. V pomaščen pekač
položimo sloj bučk in polovico
mesa. Zmešamo jajce in kislo
smetano, po okusu solimo in
popramo ter polovico mase
polijemo preko mesa in bučk v
pekaču. Nato položimo še dru-
gi sloj bučk in mesa ter prekri-
jemo z bučkami. Na koncu
prelijemo z ostankom mešani-
ce jajc in kisle smetane. V pečici
pečemo tako dolgo, dokler
zgornji sloj bučk ne porumeni.
Bolgarska musaka
Potrebujemo: 1 kg bučk,
sol, moko, olje, 2 drobno sese-
kljani čebuli, 50 dkg mletega
govejega mesa, 25 dkg mletega
svinjskega mesa, 4 jajca, žUco
drobno sesekljanega peteršilja,
poper, 2 del kisle smetane.
Priprava: bučke olupimo,
narežemo na rezine in posoli-
mo. Nato jih povaljamo v mo-
ki, popražimo na olju in pusti-
mo stati na toplem. Čebulo po-
pražimo na olju in dodamo
mleto meso. Pražimo tako dol-
go, da izpari sok. Umaknemo z
ognja in dodamo 2 jajci, peter-
šilj in poper. V pomaščen pekač
damo polovico bučk, praženo
meso in na vrhu drugo polovi-
co bučk. Tako pripravljeno mu-
sako prelijemo z mešanico 2
jajc in kisle smetane, pečemo v
srednje segreti pečici približno
40 minut, dokler zgornji sloj
bučk ne porumeni.
Teletina z bučkami
Potrebujemo: 6 telečjih
zrezkov, 2 bučki, olje, 1 del
belega vina, zajemalko juhe,
malo margarine, žličko mo-
ke, peteršilj, sol, poper.
Priprava: zrezke potolče-
mo, posolimo, popopramo ter
jih pustimo stati. Bučke olupi-
mo, narežemo na kolobarje in
jih na olju popražimo. Na is-
tem olju spražimo tudi zrezke
z obeh strani nato jih vzame-
mo iz olja. Na olje vlijemo vino
in kuhamo nekaj časa. Nato
vlijemo juho in kuhamo, do-
kler ne zavre. Dodamo moko,
pomešano z margarino in ku-
hamo kot omako, dokler se
ne zgosti. Na ogret krožnik
razporedimo zrezke, bučke in
prelijemo z omako. Posujemo
s sesekljanim peteršiljem.
Juha iz buck
Potrebujemo: 1 bučko, sol,
poper, 1/4 1 mleka, malo olja
ali margarine.
Priprava: bučko olupimo
in narežemo na kocke. 6 do 8
minut jo kuhamo v slani vodi.
Ko je kuhana, jo z vihco
zmečkamo, popramo, doda-
mo mleko in še enkrat preku-
hamo, da se zgosd. Po želji jo
lahko nekoliko zamastimo z
malo olja ali margarine.
Piščanec z
bučkami in jajčevci
Potrebujemo: 1 večjega
piščanca, olje, 4 čebule, 1
strok česna, 20 dkg suhe svi-
njine, 2 žlice drobno seseklja-
nega peteršilja, 1/2 žhčke
drobno sesekljane materine
dušice, 1/4 lovorovega lista, 4
paradižnike, 2 do 3 sveže pa-
prike, sol, poper, 1 del črnega
vina, 6 bučk, 6 jajčevcev.
Priprava: očiščenega piščan-
ca narežemo kot za paprikaš in
prepražimo na olju, dokler ne
porumeni. Dodamo seseklja-
no čebulo in česen, suho meso,
narezano na kocke, začimbe,
olupljen in narezan paradižnik
in papriko, narezano na rezan-
ce. Posolimo, popopramo in
dušimo 10 minut. Nato vlijemo
vino in dušimo še pol ure. Med-
tem olupimo bučke in jajčevce,
jih narežemo na kolobarje, po-
pražimo in dodamo k piščan-
cu. Kuhamo še toliko časa, da
je meso mehko. Jed posujemo
s peteršiljem.
SUZANA SUHOLEŽNIK
36
GLASBA
Skupina Mi2 posnela nov videospot
Skupina Mi2 je uspešno
prestala prvo polletje v novi
zasedbi, v kateri so Robi No-
vak s psevdonimom Herr
Flick, Jernej Dirnbek s parti-
zanskim imenom Dimek,
Tona, Tonč, Tonček oziroma
Anton Kregar, Egon Herman
in Matjaž Sabolek - Tiža.
Fantje so se zdaj odpravili
na zaslužene počitnice. Konec
avgusta jih bomo spet lahko
videli na različnih nastopih.
Pred kratkim so imeli piknik,
na katerega so povabili tudi
nekaj glasbenih prijateljev,
upajo pa, da bo postal tradi-
cionalen.
V zadnjih šestih mesecih so
imeli fantje približno 20 tele-
vizijskih nastopov, več kot 20
živih koncertov, največ seve-
da na Štajerskem, kjer je bil
najbolj odmeven koncert Ne
čakaj na maj v Ljudskem vrtu
v Mariboru. Bili so na Ročk
Otočcu, konec junija je bila
posneta enourna oddaja v ok-
viru poletnega Pompa, dogo-
varjajo se s skupino Psiho mo-
do pop o skupni turneji. Vsi so
seveda v službah, nekateri še
študirajo, pa je nastope kar
težko usklajevati.
Do zdaj so posneli dva vi-
deospota. Prvi je bil za sklad-
bo Moja teta Estera, pred
kratkim pa so posneli spot za
Warum ist die banane
krumm? Snemali so na morju,
v Piranu in Portorožu, k sode-
lovanju pa so povabili tudi
prijetna dekleta. S spotom, ki
ga je režiral Aleš Šega, bodo
poskušali prodreti tudi na tuje
trge, ker je besedilo pesmi v
nemškem jeziku. Predvsem
jih zanimata Avstrija in Nem-
čija. Njihov cilj je prestopiti
tudi štajerske meje.
Počitniško pavzo bodo
fantje izkoristili za nastanek
tretje plošče (dva člana sta
pisca besedil, dva pa pisca
glasbe). Upajo, da bodo prav
tako uspešni tudi z novim
albumom, ki pa bo »trši«,
bolj rockerski in plošča bo
bolj podobna njihovim na-
stopom v živo. Še vedno pa
obljubljajo, da bodo zadržali
dialekt v svojih pesmih, vsaj
delno, in zdrav humor ter
energičnost.
Fantje bodo nastopili tudi
na koncertu ob 45-letnici Ra-
dia Celje, ki bo 18. septembra.
SIMONA BRGLEZ
Slatinski ročk
umira |
V petek, 23. julija, se je
v okviru občinskega praz-
nika pod šotorom na ploš-
čadi kulturnega doma v
Rogaški Slatini »zgodil«
ročk koncert, ki ga je or-
ganiziralo društvo Mladi
forum Kristalčki.
Kljub prostemu vstopu
je koncert obiskalo zelo
malo ljudi. Tamkajšnja
mladina venomer tarna, da
se nič ne dogaja, vendar se
ne odziva na podobne
prireditve. Nastopilo je pet
skupin. Domačini, Drotar-
ji in Dogies, so se na lokal-
ni sceni pojavili šele pred
kratkim in so na dobri po-
ti, da jim z malo več vaje
uspe. Svoje so odigrali tudi
Shyam iz Krškega in Muš-
kat Hamburg iz Maribora.
Najbolje pa so se odrezali
Fushies iz Šmarja pri Jel-
šah, saj so s svojim hitom
»Jogurt« na plesišče priva-
bili največ ljudi.
SABINA KRANJEC
Enajsta Holcerija in
domača glasba
Enajsta turistična priredi-
tev Holcerija, ki jo priprav-
lja TD Vitanje v nedeljo, 8.
avgusta, bo tudi letos v zna-
menju tradicionalnih hol-
cersklh veščin ter srečanja
narodno zabavnih ansamb-
lov.
Predsedniku TD Vitanje in
znanemu glasbeniku Mirku
Polutniku je tudi tokrat uspe-
lo povabiti k sodelovanju za-
nimive glasbene skupine, ki
obetajo lepo glasbeno popold-
ne. Tako se bodo predstavili
ansambel Tasič, trio Založnik
in Bratje Slatinek iz Vitanja,
družinski trio Pogladič iz Voj-
nika, ansambel EKS iz Dobja,
Vigred iz Laškega, Fantje iz-
pod Rogle, Šentjurski muzi-
kantje, ansambel Klaužar, Pe-
ter Šmid, Celjski instrumen-
talni kvintet ter Vitezi polk in
valčkov in Mladi vitezi. Vitezi
polk in valčkov bodo ob tej
priložnosti tudi predstavili ka-
seto in CD z naslovom V Sla-
vinčevi kleti, srečanja pa se bo
udeležil tudi direktor in odg.
urednik ZKP RTV Ivo Umek,
ki ima levji delež pri izdaji
njihovega glasbenega izdelka.
Za veselo razpoloženje bo
po reviji skrbel ansambel Mira
Khnca iz Liboj.	T V
Za Zlato
harmoniko
Končana so predtekmovanja za
nastop v dveh polfinalih za Zlato
harmoniko Ljubečna 99.
Letos je bilo enajst predtekmo-
vanj, na katerih je nastopilo 336
harmonikarjev, v dve polfinali se
jih je uvrstilo 64 in 16 na prvenstvo
veteranov.
Največ harmonikarjev je nastopi-
lo v Besnici na Gorenjskem 73,
najmanj pa v Ločah - 8. Prvenstvo
veteranov bo 7. avgusta v Zamoste-
cu pri Sodražici, prvo polfinale 8.
avgusta v Postojni in drugo 29.
avgusta v Gorišnici. Finale 19. Zlate
harmonike bo 5. septembra na Lju-
bečni.	TV
Godba Svetina v novih oblačiliii
Godba Svetina je bila ustanovljena zadnja leta v prejšnjem
stoletju, vedno pa je bila dobrodošla na raznih prireditvah,
kot so cerkveni prazniki, poroke, odhodi k vojakom, osebni
in drugi prazniki ali kar preprosto igranje povsod, kjer so jih
hoteli poslušati.
Njihova specialiteta je igranje starih koračnic, katere je
večinoma uglasbil ali ohranil nekdanji kapelnik in veliki učitelj
mnogih članov v gobi, Ivan Ulaga, Vrhovski Anzek. Njegovo
delo zdaj uspešno nadaljuje sin Ivan Ulaga. Godbeniki so
končno dobili nova oblačila, kar so komentirali takole: »Doslej
nas je bilo lepo poslušati, zdaj pa nas bo še lepo pogledati!«
Za lepa oblačila je »kriv« Stanko Zakelšek, direktor gradbene-
ga podjetja Hudournik, ki je pripravljen pomagati tudi pri izdaji
prve kasete in CD godbe Svetina. Vključiti bi se morala tudi
občina Štore, ki bi s tem dobila imenitno promocijsko gradivo.
T.VRABL
Piatfuzz
Skupaj jih je pripeljalo na-
ključje. Po treh letih in pol
vadbe veljajo danes za eno
najboljših lokalnih skupin
na območju Šmarja pri Jel-
šah in Rogaške Slatine ter
širše okolice.
Piatfuzz so Goran Koraži-
ja iz Rogaške, kitarist in pe-
vec, Igor Orač-Peter iz
Šmarja, bobnar, in Uroš Po-
točnik iz Velenja, bas kita-
rist. Po letu trdega dela je
izšla njihova prva demo ka-
seta, ki pa je zelo hitro poš-
la. Imeli so že okrog 40 kon-
certov po vsej Sloveniji in
vsepovsod so jih sprejeli z
velikim navdušenjem. Vsi
trije igrajo tudi pri drugih
skupinah, vendar so v tem
bendu našli skupni izraz,
veselje in užitek. Pravijo, da
jim ni do slave, zato se niti
ne trudijo biti slavni. Vse,
kar delajo, delajo z ljubezni-
jo do glasbe in ves čas osta-
jajo to, kar so. Na vprašanje,
kako je to mogoče, da se pri
igranju novega komada ta-
koj ujamejo, so mi odgovori-
li, da to pride z vajo skozi
leta in potem vsak natanko
ve, kako bo skladba zvenela.,
Vsa besedila in glasbo je
napisal Goran sam. Trenut-
no pripravljajo nove posnet-
ke in na osnovi tega, kako
dobri bodo, se bodo odločili
za snemanje kasete ali zgoš-
čenke. Zvrst glasbe, ki jo
igrajo, sta postpunk in po-i
strock in izvirata iz ameriš-
kega hardcorea. Ime Piat-
fuzz so prevzeli po časopisu;
o hardcoreu, ki je izhajal v;
Rogaški in se odločili, da|
bodo nadaljevali glasbeno|
tradicijo.
SABINA KRANJEC
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
GARY BARLOVV, nekdanji
vodilni pevec in avtor večine
uspešnic najstniške atrakcije
Take That, se je po»relativno
slabo prodajanem solo prven-
cu »Open Road« (1997) pred
kratkim spet vrnil na lestvice.
Tudi tokrat se mu ni uspelo
zavihteti v zgornjo polovico
britanske Top 20, kar priča,
da je glasbena kariera nekoč
najbolj zaželenega in talenti-
ranega mulca angleške najst-
niške scene v zatonu, iz kate-
rega ga ni mogel izvleči niti
njegov novi single s pomenlji-
vim naslovom »Stronger«.
Fred Durst, frontman tre-
nutno najbolj vroče ameriške
ročk zasedbe LIMP BIZKIT,
ki že tretji teden zaseda najviš-
jo pozicijo Billboardove les-
tvice najbolje prodajanih al-
bumov v ZDA, je med koncer-
tom v mestu St. Paul, Minne-
sota, v glavo brcnil enega iz-
med varnostnikov, ki je hotel
z odra vreči nekaj preveč za-
gretih fanov. Varnostnik je se-
veda izkoristil, »ponujeno«
priložnost in novo pečenega
bogataša zatožil tam prisot-
nim policistom, ki so Freda
aretirali in takoj po koncertu
odpeljali k sodniku. Ta ga je
nato seveda izpustil proti varš-
čini 50 000 dolarjev, ki pa bo
le majhen strošek v primerjavi
s tistim, kar namerava s tožbo
iztržiti obrcani »vunbacač«.
Udarna britanska ročk za-
sedba TERRORVISION se po
razhodu z diskografskim veli-
kanom EMI - pod njenim okri-
ljem je delovala sedem let in v
tem času posnela štiri albume
- pogaja kar z ducatom največ-
jih angleških založb. Slednje
so po uspehu, ki ga je bend
pred nedavnim zabeležil z
No.l uspešnico »Tequila«, fan-
tom po še ne čisto preverjenih
informacijah za nekaj nasled-
njih LP-jev pripravljene odšte-
ti kar 30 milijonov funtov.
Trideset let po smrti
BRIANA JONESA, legendar-
nega kitarista velikih THE
ROLLING STONES, je njego-
va takratna ljubica Anna Who-
lin objavila knjižico »The
Murder Of Brian Jones«, v ka-
teri je »pojasnila« nekatere
okoliščine, ki so takrat komaj
27-letnega Jonesa popeljale v
smrt. Po njenih navedbah se
Brian ni utopil zadet od preve-
like doze alkohola in drog,
temveč ga je v smrt pahnil
Frank Thorogood, vrtnar in
dečko za vse na Jonesovem
posestvu. Z njim naj bi se
Brian sporekel okoli denarja.
Na »srečo« je nesojeni morilec
že pet let mrtev in ne more
potrditi te nekoliko za lase
privlečene štorije, ki bi jo re-
šila le morebitna najdba zvoč-
nega zapisa z njegovim priz-
nanjem, ki ga je menda posnel
tik pred smrtjo.
Minuli konec tedna se je v
bližini vojaške zračne baze
Griffiss pri New Yorku zgodi-
la druga ponovitev legendar-
nega festivala WOODSTOCK.
V treh dneh se je na dveh
ogromnih odrih in nekaj
manjših koncertnih prizoriš-
čih zvrstilo več kot štirideset
znanih zasedb, ki se na takšen
ali drugačen način ukvarjajo z
sodobno glasbo (Collective
Soul, Counting Crows, Dave
Matthews Band, Sheryl Crow,
Alanis Morisette, Rage
Against the Machine, Metalli-
ca, Willie Nelson, Elvis Co-
stello. Al Green, Bruce
Hornsby, Funkadelic, Mega-
deth, The Roots..O.
Sloviti haitski hip-hop pro-
ducent, avtor in verbalni akro-
bat WYCLEF JEAN iz skupine
Fugees je skupaj s pevcem ir-
skih mega zvezdnikov U2 Bo-
nom v svojem lastnem studiu
v New Jerseyu posnel pesem
»War Child«, katere čisti izku-
piček bo namenjen v dobro-
delne namene.
Založba Circa je zanikala
govorice, ki so pricurljale iz
»dobro obveščenih« krogov
znotraj glasbene industrije, da
je Mushroom zapustil vplivno
in med poznavalci zelo cenje-
no britansko trip-hop navezo
MASSIVE ATTACK. Mus-
hroom torej ostaja član ben-
da, kljub temu, da ga ni bilo
videti na nekaj njihovih zad-
njih nastopih, kar pa je založ-
ba pojasnila s tem, da so kon-
certi čisto na koncu spiska
stvari, ki jih rad počne poleti v
prostem času.
Shane Lynch, član irske fan-
tovske zasedbe BOVZONE, se
je pridružil številnim pop
zvezdnikom, ki se ljubiteljsko
ukvarjajo z avtomobilskimi
dirkami. Vendar le za kratko.
Že na prvi resnejši preizkušnji
na rallyu v južnem Walesu je
neizkušeni Lynch pri hitrosti
160 km/h zdrsnil s cestišča in
le za las ušel smrti.
STING bo skorajšnji izid
(september) svojega novega
albuma »Brand New Day«
pospremil s svetovno turnejo,
ki bo obsegala kar 71 koncer-
tov. Sting je svoj tokratni glas-
beni izdelek posnel v Franciji,
Italiji in ZDA, pri nastajanju
pa so mu poleg vrhunskih stu-
dijskih glasbenikov pomagali
tudi zvezdniki Stevie Wonder,
Branford Marsalis, James Tay-
lor in Tal vin Singh.
Jeseni bo luč sveta ugledal
nov LP lani v originalno za-
sedbo ponovno reformira-
nih pop zvezdnikov iz osem-
desetih CULTURE CLUB.
Boy George, Mikey Craig,
Roy Hay in Jon Moss so ves
material za album že spom-
ladi posneli v Londonu, prvi
single pa je izšel ta ponede-
ljek. Gre za simpatično pe-
smico »Your Kisses Are Cha-
rity«, ki jo bo na single for-
matu spremljala še verzija
posneta s country zvezdnico
Dolly Parton. Boy George in
ekipa napovedujejo ponovi-
tev uspeha, ki so ga lani
zabeležili s come-back
skladbo »1 Just Wanna Be
Loved«, ki je na trg pospre-
mila v več milijonski nakla-
di prodano zbirko uspešnic
»Greatest Moments«.
BRUCE SPRINGSTEN-The
Boss - je, še preden je odigral en
sam koncert, prodal vse vstop-
nice za 34 nastopov, ki jih bo v
prihodnjih nekaj tednih odigral
v okviru ameriškega dela sve-
tovne turneje. 49-letnega hero-
ja delavskega ročka po desetih
letih tokrat spet spremljajo le-
gendarni E Street Band (Max
Weinberg, Steve Van Zandt,
Clarence Clemons...).
Po štiriletnem studijskem
premoru se na sceno spet vra-
ča priletna (septembra jih bo
štela že 51) avstralska pevka in
igralka OLIVIA NEVVTON-
JOHN. Pri nas jo poznamo
predvsem kot prikupno bion-
do iz filmske uspešnice »Grea-
se« (Briljantina), v Ameriki pa
je bila svoj čas ena izmed
najbolj uspešnih country
pevk. To namerava spet posta-
ti, saj je v zibelki ameriške
kmečke godbe, v Nashvilleu,
ob asistenci nekaterih najus-
pešnejših avtorjev tovrstne
glasbe posnela album »Back
With A Heart«, na katerem bo
mogoče najti tudi njeno na
novo obdelano uspešnico »-
Honestly, 1 Love You« iz srede
sedemdesetih.
Melanie Chisholm alias
MEL C alias Sporty Spice iz
skupine SPICE GIRLS bo sre-
di avgusta na nekaj open-air
festivalih prvič v živo predsta-
vila kreacije s svojega prvega
solo LP-ja. Ta prav te dni na-
staja v Los Angelesu pod tak-
tirko producenta Williama
Orbita, ki se je proslavil z
oblikovanjem zvočne podobe
Madonnine pop mojstrovine
»Ray Of Lights«.
Med 4. in 8. avgustom se bo
na Bledu zgodil že 9.
OKARINA POLK FESTIVAL.
Na njem bo poleg domače
šestčlanske »ciganske« zased-
be Romano Rai godlo še pet
tujih skupin: irsko-medite-
ranska naveza Folk Studio A
Orchestra (4. avgust), arhiv-
ska renesančna britanska za-
sedba Amazing Blondel (5.
8.), škotsko-irska Dibidl (6.
avgust), prvaki londonske al-
ternativne akustične scene
The Circus Of Electric Possibi-
lites in kvartet mongolskih
glasbenikov Uyanga (8. 8.).
STANE ŠPEGEL
Ko smo že pri povratnikih, omenimo še norveško skupino A-
HA. Trije originalni člani - Morten Harket, Pal in Mags - so se
ponovno zbrali in posneli nekaj novih skladb, ki bodo kmalu
izšle tudi na albumu, ki ga njihova nova založba Warner/WEA
Germany že sedaj najavlja kot njihov najboljši izdelek do sedaj.
Glede na nekaj izvrstnih pop kreacij, med katerimi je bilo tudi
nekaj planetarnih uspešnic (»Take On Me«, »Cry Wolf«, »111 be
Gone«...), ki jih je omenjena zasedba nanizala v drugi polovici
osemdesetih, tem optimisdčnim izjavam verjamejo le njihovi
najbolj zagreti pristaši.
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
20 VROČIH RC
TUJE LESTVICE-SINGLE
38
RADIO - TELEVIZIJA
Radio Celje na meslnili ulicah
Minulo sredo je bilo radij-
sko dopoldne zelo razgibano.
Mateja Podjed se je ob pomoči
tonskega tehnika Bojana Piš-
ka odpravila na celjske ulice
in pokukala povsod tja, kjer
se dopoldne zadržuje veliko
obiskovalcev mestnega jedra.
Živahno je bilo na tržnici, pa
na vrtu slaščičarne Zvezda, na
Glavnem trgu... Radijsko do-
poldne je bilo tako v hipu
razgibano in celjski radijci
smo še enkrat dokazali, l^j
pomeni »živ« radio, radio, ki
utripa z mestom. Zato bomo
vse sredine radijske dopold-
neve tudi v prihodnje, do sep-
tembra, obarvali na ta način.
Zabava s
Sebastjanom
Kot smo obljubljali ob uved-
bi nočnega programa na Radiu
Celje, bomo poskrbeU za to, da
bo vsaj nekajkrat tedensko le-
ta tudi moderatorsko voden. V
torek, 3. avgusta, začenjamo s
tovrstnim nočnim program tu-
di ob torkih. Doslej smo ga
imeli le ob sobotah. Vodil ga
bo Sebastjan Levstik iz Rogat-
ca, ki je na našem radiu ob
sobotah zvečer pripravil nekaj
zelo odmevnih oddaj Zabava s
Sebastjanom. Oddaje nismo
ukinili, le Sebastjan si je vzel
nekaj dni zasluženega dopu-
sta, sedaj ko si je nabral moči,
pa bo ob torkih prihajal ob 22.
uri v naš studio in večer pričel
z Zabavo s Sebastjanom. V nje-
govem štoserskem in sprošče-
nem slogu se bo nočni pro-
gram nadaljeval vse do 4. ure
zjutraj.
Nova imena v
poletnem
programu
Tudi letos imamo v naši re-
dakciji kar nekaj dijakov in štu-
dentov na počitniški praksi.
Letos smo imeli srečno roko,
saj so zelo pridni. Najprej sta
prišli Špela in Veronika, pa
slavistka Slavica, ki z rdečim
svinčnikom »čara« po naših
tekstih. Nato sta se pridružila
še Tadeja in Jernej. Slednji je
bil na praksi že lani, zato ga
letos že lahko prav dobro upo-
rabimo za delo na terenu. Da
so mladi naprednejši in da si že
po tridesetem letu včasih
»star«, sem ugotovila letos pr-
vič. Ko sva se s Špelo, dijakinjo
drugega letnika, pogovarjali o
tem, kako naj obdela radijsko
sončev mrk, sem jo napotila v
študijsko knjižnico, kjer da bo
dobila literaturo. »Kaj pa, če bi
pogledala kar na internet?« je
vprašala plašno. Seveda sva se
v hipu sporazumeli zanj.
Kadetsko
košarkarsko
prvenstvo
Kadetsko košarkarsko evrop-
sko prvenstvo, ki je bilo v Ce-
lju, je dodobra zaznamovalo
tudi naš radijski program. Vsak
dan, ob 9.15, smo pripravljali
posebne športne oddaje, v
vseh dnevno informativnih od-
dajah (ob 8., 13. in IZ uri) smo
vsak dan uvrščali tonske pris-
pevke naših reporterjev Deana
Šustra in Tomaža Lukača iz
prvenstva na prvo mesto šport-
nih poročil. Posebno pozor-
nost pa smo prvenstvu name-
nili tudi v ponedeljkovih do-
poldanskih športnih oddajah.
Čeprav nas ni bilo med pokro-
vitelji prvenstva, pa smo novi-
narsko profesionalno opravili
poročanje s te velike košarkar-
ske prireditve in ji gotovo na-
menili več pozornosti kot ne-
kateri nacionalni mediji. Zato
javne kritike nekaterih iz orga-
nizacijskega odbora d poroča-
nju naših novinarjev s prvens-
tva gotovo niso bile na mestu.
Na Radiu Celje zaenkrat še ni-
smo pod vplivom nikogar, zato
je edino merilo profesionalno-
sti in količine poročanja z ne-
kega dogodka pomembnost le-
tega. Ker mislimo s svojo glavo
in imamo oči zato, da vidimo,
poročamo kdaj tudi o čem, kar
morda ni po volji organizator-
jem. A tudi to je del objektivne-
ga novinarstva, ki ga nekateri,
žal, ne zmorejo.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: SHERPA
Mateja Podjed in Bojan Pišek v akciji na celjskih ulicah.
CEUSKI RADIJCI OD
BDOV
Natalija Sinkovič
Danes vam predstavljamo
Natalijo Sinkovič, Bistričan-
ko, ki se k nam vozi kot
napovedovalka vsako soboto
popoldne, pogosto pa vas
prebuja v sredinih jutrih.
Natalija je prišla k nam šele
pred nekaj leti. Skupaj s prija-
teljico sta poklicali, če smeta
priti na govorni preizkus. Pri-
jateljica ga ni opravila, Natali-
ja pa nas je s svojim altom
prepričala. Štajersko narečje
se ji, seveda, pozna. Tudi kak-
šen kraj v okolici Celja zato
včasih naglasi malo po svoje,
vendarle pa jo je prijetno po-
slušati. Še posebej v soboto
zvečer, ko skupaj s Simonom
pripravljata kontaktno oddajo
s poslušalci.
Natalija je sicer »tršica«. V
bistriški osnovni šoli je zadol-
žena za otroke, ki obiskujejo
podaljšano bivanje. Poleg tega
pridno študira slavistiko na
mariborski Pedagoški fakulte-
ti. In to še ni vse. V lokalni
gledališki skupini se ukvarja z
režijo, redkeje tudi z igro in
lani ji je uspelo pripraviti zelo
odmevno predstavo.
Natalija pa je tudi mama
osnovnošolki Tari. Medtem ko
se Tara uči, Natalija študira in
tako se spodbujata.
Natalija je s svojo sprošče-
nostjo in skromnostjo med ra-
dijci zelo priljubljena, najbolj
pa si bo verjetno na radiu za-
pomnila ponedeljkovo po-
poldne v letošnjem juliju, ko
je na radijskem hodniku ugle-
dala kačo. Seveda se je ustraši-
la in nato večino časa do za-
ključka programa preživela na
mizi, šele ko jo je varnostnik
ukrotil, kačo namreč, je zopet
sproščeno napovedovala da-
lje.	NGL
SKRITA KAMERA
9 Kot vse kaže, Stojan Auer
vendarle ne bo tisti mož, ki bo
prevzel program spet prebuja-
joče se TV 3. Novo vodstvo
televizije, ki jo finančno pod-
pira predvsem slovenska Cer-
kev, menda nad Auerjem ni
najbolj navdušeno. Sicer pa je
35-letni Mariborčan, ki zase
pravi, da je na vrhuncu svoje
ustvarjalnosti, izjavil, da se
počuti sposobnega še za veli-
ko več, kot je pokazal do zdaj.
Radi rn^ verjamemo, škoda je
le, da na Slovenskem ni nobe-
ne televizije več, kjer bi lahko
to tudi dokazal.
9 Poletje je na televizijskih
postajah čas priprav na jesen-
ski boj za gledalce. Tako bodo
na Kanalu A septembra starta-
li s povsem novo razvedrilno
oddajo iz lastne produkcije.
Vodil jo bo Sandi Salkič, ki je
še pred kratkim skupaj s Katjo
Tratnik kratkočasil gledalce
nedeljskih popoldnevov na
POP TV. Oddaja bo imela na-
slov Mladoporočenci, da so jo
zaupali prav Salkiču, pa gre
najbrž pripisati dejstvu, da je
mladenič edini izmed vodite-
ljev, ki je čisto na sveže poro-
čen.
9 O poroki menda čisto na
tiho razmišlja tudi Nataša
Pire. »Kravco in štalco« ima,
izvoljenec je menda tudi ta
pravi. Tako se je v teh počit-
niških dneh lotila urejanja sta-
novanja. Potem pa bo za nekaj
časa odpotovala čez lužo na
ekskurzijo na ameriški CNN.
Njen sovoditelj v paru Matjaž
Tanko je v skrbeh, da Nataša
tam ne bi tudi ostala. Enkrat
mu je že pobegnila s TVS na
POP T V, da je potem moral za
njo. V Ameriko pa Matjaž ne
bi šel. Je predaleč in preveč je
navezan na domače ugodno-
sti.
9 Iz Amerike pa se je vrnil
Uroš Slak in zapolnil poletno
voditeljsko vrzel v Odmevih.
Škoda, da so pred vrati parla-
mentarne počitnice in politi-
kov, ki bi jim Slak zastavljal
zoprna vprašanja, nekaj časa
ne bo v studio. Bo pa zagotovo
ameriške izkušnje s pridom
uporabil pri iskanju zanimivih
tem, ki jim v poletnem času
pravijo kisle kumarice. Na po-
moč pa bo lahko priskočil tudi
prijateljici, nekoliko manj iz-
kušeni voditeljici T V Dnevni-
ka Petri Kerčmar. Sicer pa
bosta Petra in Uroš, če bo Te-
levizija Slovenija morda kdaj
spet uvedla dva voditelja TV
Dnevnika, zagotovo tudi tam
voditelj ski par.
9 V avgustu se za mesec dni z
malih ekranov poslavlja ena
najbolj gledanih informativ-
nih oddaj na TV Slovenija TV
Tednik. Z njo pa se od gledal-
cev čisto zares in dokončno
poslavlja tudi njen urednik in
voditelj Darko Marin. Pridru-
žil se bo namreč armadi juna-
kov minulega dela. Na njego-
vo mesto je že stopil ambi-
ciozni Drago Balažič, ki bi
nekoliko ostarelo oddajo želel
pomladiti. Zaenkrat ima veli-
ko zamisli in nič denarja. Ta je
še vedno v rokah odgovornega
urednika Lada Ambrožiča, kij
pa bo najverjetneje le odvezali
mošnjiček, saj se mu izteka
štiriletni mandat. Ker bo naj-l
bolj znani generalski sin na*
Slovenskem spet kandidiral zak
mesto odgovornega in da ne bi
na volitvah pogorel, tako kot
je pri kandidaturi za televizij-i
skega direktorja, je treba lobi-i
rati in nabirati glasove na vse
mogoče načine. Tudi z večjOj
radodarnostjo in prijaznostjo'
do podrejenih, kar sicer ni bila
Ambrožičeva navada.
Darko Marin
Alegorija o blondinkah
Glede na to, da je danes svet
že tako spredalčkan na razno-
razne -logije, znanosti o dolo-
čenih pojavih, stvareh, pojmih
in tako naprej, ki zanimajo
ljudi v praktičnih smislih
(marketinška znanost) ali pa
povsem nenamensko, radi re-
čemo kot hobi (kinologija
npr, čeprav se marsikdo tukaj
ne bi strinjal in ima nenazad-
nje tudi prav), si lahko tudi
midva, ki vo4im -oddajo Ste-
reotip, izmisliifa §1^0 »zna-
nost«. imenovano jev§da ste-
reotipologija. Sledi ^ratek
znanstveni diaittrrr
Stereotipu M prevladujejo
med lji]i4rni, soyxizl^^
preobkh^J^ s^t^"
rcLzmfl&.^iietčin^'Stere6ti (ta
je ne^t rasa, nacija večvredka
kot dt^ga. je imel v zgodoi^jii
nedvorf^ usodne poslefi^
za cel	s
to ugotovitvijo strinjali, če se
boste samo malce zamislih
nad usodo milijonov ljudi med
2. svetovno vojno in zadnjo
balkansko morijo.
Obstajajo pa stereotipi po-
vsem drugačnega tipa. ki ljudi
bolj povezujejo, zabavajo,
sproščajo in skrbe za vsakod-
nevno mero prepotrebnega hu-
morja. Stereotip, da so bhn-
dinke neumne, je eden tak-
šnih, kthkotnih. kot naj bi bil
kakšen družinski pogovor med
nedeljskim kosilom. Ljiljana
Praprotnik-Zupančič, Miša po
domače, je bila najina pisatelj-
sko-karikaturistično-blontna
gostja, ki je s svojim tipičnim
humorjem poskrbela, da je ste-
reotip o blondinkah dobil vsaj
tisti dopolonilni pregovor, ki ga
običajno stereotipno ponovi-
mo. ko smo v družbi s kakšno
blondinko, da izjenm potrjuje
pravilo. Večji del oddaje je na-
mreč na vsa vprašanja od-
govarjala s sugestivnim:
»Mmmm?!?!?« Ah pa: »A. je
moram kaj reč?« Že to je bih
dovolj, da naju je razbremenili
morebitne resne vloge voditi
Ijev oddaje in sva padla v nena
pisani živahni scenarij.
Kako so besede relativne ir
kako pomembna je melodija
govora, kako lahko določei
stavek zveni povsem drugače
če ga pove prava oseba na pra
vem mestu! Če bi tale stavek
npr izdavila Irena Polanecj
prav tako »umetnica«, slikaj
ka. ki je pred letom ali dvema
kaj pa vem. postala Slovenki
Jeta. bi človek le stežka doda
\pihii DDV k pregovoru, da si
a^Tjiiinke neumne,	ob
f izjeme. Ohei^n^i se
rešili tudi tistega druge-
"eot^a, da so umetnik
a priori poletni. Škoda
bik) tudi Polančeve! Ce
^"^av bi njena zafnanost in m
gastarbajtrski Pariz cepljem
oberkranjsko svetovljanstvc
morda slabo vplivala na poslu
šalce, ki so pretekli petek oc
šeste do sedme, ko je na sporedi
»Stereotip«, neutrudno klicali
Tako ženske kot moški. Boj zi
pico pri Zamorcu je bil neusmi
Ijen. Ugotoviti so namreč mora
li. kdo je najin gost. »Desc
Muck.« je ugibala neka posivi
šalka. ko se je poslušalec Bori
prebudil iz delirija in poklical i i
oddajo ter ugotovil, da je to,
»una pisatka, ko tud riše«. KU-[
cal ni zato. da bi dobil pico, boljf
sem dobil vtis, da ga je motilo,!
da so v njegovem etru, čigar^
določen element je bil takroa
tudi naš radio, še neke nerazre*
šene stvari, in da bi bilo ieju
konec tega enigmatičnega sra-
nja. je pokUcal in zrušil Sfingo.
Hvala Bogu, da je Sfinga v pri-
meru pregovora o blondinkah^
še zmeraj varno na piedestalu.^
Humorja ni nikoli preveč! I
MOHOR HUDEJf
BORUT KRAMERi
TV VODIC
39
40
TV VODIC
TY VODIC
41
42
TV VODIC
FILM - TELEVIZIJA
43
Moja boš
Gre za film angleškega re-
f^iserja Michaela Winterbot-
[jionia, ki ima na vesti že na
^festivalih nagrajena filma
rfemno srce in Dobrodošli v
Sarajevu.
I Martin (Alessandro Nivo-
a] se po devetih letih vrne iz
Napora v angleško obmorsko
S^iestece Haven. Tja ga je ver-
jetno popeljala želja po mla-
qdostni ljubezni Helen (Rachel
^eisz). Helen je skrivnostno
;xlekle in vzbuja radovednost,
^e posebno pri mladem hrvaš-
Fj](em beguncu Hondi (Luka
^etrušič). Odkar je begunec v
|uji deželi, z nikomer ne spre-
jgovori besede, na kasetofon
i pa snema vse naokoli. Nekoč
®Honda prisluškuje Helen.
Trizna, da je tudi sama sirota
in da je močno ljubila Marti-
ta, ko je bila Hondinih let.
lartin in Helen se ponovno
^zbližata, Honda pa njuno
strastno ljubljenje snema na
trak.
Honda izbrska stare časopi-
sne izrezke, ki opisujejo Mar-
tinov zločin. Ko ga Helen obiš-
če, mu razloži, kako jo je oče
pri 14 letih zalotil, ko se je
ljubila z Martinom. Oče in
Martin sta se stepla in Martin
je očeta ubil. Skupaj sta truplo
odvrgla v morje, Martin pa je
vso krivdo prevzel nase.
Na obisk pride Martin, ki
pove Helen, da odhaja, ker ga
je prijavila zaradi nadlegova-
nja. Nasilno jo poljubi in zah-
teva priznanje ljubezni, ona
pa ostane pasivna. Pritisne jo
ob zid in jo prične stiskati za
vrat. Honda ga udari po glavi.
Presenečen nad tem dejanjem
ga Martin vpraša, ali ve, da je
Helen ubila očeta. Zatem He-
len udari Martina. S Hondo ga
odvržeta v morje...
Je Helen ubila Martina v
samoobrambi ali je njegov
umor načrtovala?
Film Moja boš je izpolnitev
velike želje režiserja Michaela
Winterbottoma, da bi posnel
film noire, ki ne bi imel oprav-
ka s klišejskim akcijskim za-
pletom, ampak bi predvsem
razkrival občutja junakov in
prepletenost njihovih razme-
rij. Posnel je že film Temno
srce, ki je prejel mnogo festi-
valskih nagrad in v katerem so
po mnenju kritikov najbolj šo-
kantni prizori v zgodovini fil-
ma.
Igralko Rachel Weisz smo
na velikem platnu lahko opa-
zovali poleg Keanuja Reevesa
v Verižni reakciji in ob Liv
Tyler v filmu Plešem sama.
Alessandro Nivola je eden
najbolj iskanih hollywoodskih
igralcev mlajše generacije. Po-
leg Nicholasa Cagea smo ga
lahko videli v uspešnici Face
Off. 15-letni Luka Petrušič pa
prihaja iz Zagreba in namera-
va postati poklicni igralec.
NATAŠA PEUNIK
Šest brezposelnih angleških jeklarjev se prelevi v zvezde moškega striptiza. Zabaven film Full
Monty (Do nagega ali Do nazga, kot so ga ponekod prevajali) bo ponovno na ogled v Celju.
V DRUŽBI S KANALOM A
^ Ugrabitev
IV soboto, 31. julija, bo ob
16. uri na sporedu ameriška
kriminalka Ugrabitev. Reži-
);ja: John Frankenheimer,
J igrajo: Roy Scheider, Ann-
Margret, John Glover.
C Trije nemoralni psihopati,
Jačni denarja, izsiljujejo
Harryja Mitchella. Harry je
lidealna žrtev: bogat poslov-
Inež, po zaslugi svoje žene do-
bro poznan v javnosti Ne le to
Or pred kratkim je skočil čez
;jplot z mlado manekenko. Se-
^daj izsiljevalci z njegovo pišto-
rjo in z grožnjo, da je to orožje,
5|S katerim bodo ubili njegovo
■ ljubico, zahtevajo ogromno
'itienarja.
r.
Camorra
IV nedeljski matineji v ne-
deljo, 1. avgusta, bo ob 14.
uri na sporedu italijanska
'^kriminalka Camorra. Režija:
OLina Wertmiiller, igrajo: An-
J^gela Molina, Harvey Keitel,
,,Paolo Bonacelli.
[. Kriminalka je odličen vpo-
).gled v grozljivo delovanje
^italijanske mafije. Annunzia-
"ta in njen prijatelj Antonio
pSta lastnika majhnega hotela.
^Nekega dne Annunziato po-
5 sili glavni šef mafijske orga-
^nizacije Camorre, vendar ga
5 med posilstvom nekdo ubije.
Temu sledi še cela vrsta
umorov, vsi pa imajo svojo
značilno noto: žrtve so ved-
no preprodajalci kokaina,
morilec pa zaznamuje svoje
dejanje...
Ubita
resnica
Angleška kriminalka z Do-
naldom Sutherlandom in Fa-
ye Dunaway v glavnih vlogah
bo na sporedu v nedeljo, 1.
avgusta, ob 22.15. Režija: De-
smond Daviš.
Film je narejen po odlični
knjigi kraljice detektivk, Agat-
he Christie. Tokrat je žrtev
bogata in lepa Rachel Argyle,
ki naj bi jo umoril njen sin
Jack, ki je zaradi tega obsojen
na smrt. Na dan sinove usmr-
titve v Anglijo prispe edini
■mož, ki lahko dokaže njegovo
nedolžnost, dr. Calgary, a do
policije prispe le trenutek pre-
pozno...
Ninja
želve
Ameriški fantazijski film
Ninja želve bo na sporedu v
sredo, 4. avgusta, ob 20.
uri. Režija: Steve Barron,
igrajo: Judith Hoag, John
Rogers, Elias Koteas, Josh
Pais.
Štirje nič hudega sluteči
želvji mladiči postanejo žr-
tve radiacijskih žarkov. Ne-
nadna preobrazba kot posle-
dica škodljivega žarčenja
naredi iz Michelangela, Rap-
haela, Leonarda in Donatel-
la strašne bojevnike ninje,
ki se pod vodstvom ninja
mojstra in televizijskega po-
ročevalca Aprila bojujejo
proti zločinu.
KINO
Celjski kinematografi si pridr-
žujejo pravico do spremembe
programa.
Union: 29. in 30. 7. ob 18.
risani film Življenje žuželk, ob
20. psihološki triler Skrivnost
ulice Arlington, 31. Z in 1. 8.
ob 1730 romantična komedija
Nori na Mary in ob 20. psiho-
loški triler Skrivnost ulice Ar-
lington ter od 2. do 4. 8. ob 18.
komedija Vse za stavo in ob 20.
Skrivnost ulice Arlington.
Mali Union: od 29. 7 do 4. 8.
ob 20.30 drama Moja boš.
Poletni kino (v Prothasije-
vem dvorcu - vhod nasproti
Likovnega salona - v primeru
slabega vremena bo predstava
v kinu Union): od 29. 7 do 1.8.
ob 22. romantična komedija
Nori na Mary ter od 2. do 4. 8.
ob 22. komedija Do nagega.
POLETNI FILMI NA VTVi
Bilo je nekoč na Kitajskem, filmski spektakel; režija: Tsui
Hark, igrajo: Jet Lee, Yuen Biao, Ken Cheng.
Filmski spektakel predstavlja eno največjih legend borilnih
veščin Vang Fei Vonga iz Južne Kitajske. Zgodba se dogaja v
dobi dinastije Chang, zadnji četrtini prejšnjega stoletja, ko je
tudi Kitajska začela čutiti vpliv zahoda. Tuja moda, kultura
in vera delujejo na tradicionalno družbo vznemirljivo. Og-
njeno orožje pa predstavlja pretečo nevarnost klasičnim
borilnim veščinam. Dekle, ki je Vongu zelo blizu, ugrabijo in
vkrcajo na tujo ladjo da bi jo prodali kot prostitutko. V boju
proti tujcem so pozabljene vse razprtije, samo da bi rešili
dekle.
Po ocenah slovenskih filmskih novinarjev je bil film Bilo je
nekoč na Kitajskem proglašen za enega izmed petih najbolj-
ših filmov v letu 1992. Na sporedu bo v petek, 30. julija, ob
20.uri.
Flamsko platno, ameriški film; režija: Jim McBride, igrajo:
Sinead Cusak, Kate Beckinsale, John Wood.
Slika neznanega flamskega mojstra iz 15. stoletja prikazuje
vojvodo in viteza, zatopljena v partijo šaha, medtem ko ju
opazuje zamišljena vojvodinja. Ta slika obsede mlado restavra-
torko Julijo, ki sliko pripravlja za dražbo. V spletu čudnih
okohščin postane slika smrtonosno prekletstvo za vse, ki so
kakorkoli povezani z njo. Juliji ostaja vse manj časa za razreši-
tev nevarne uganke iz preteklosti, ker je tudi sama ujeta v
krvavi vrtinec davne skrivnosd. Občutek skrivnosti in smrti
gledalca prikuje na sedež in mu jemlje dih.
Film bo na sporedu v torek, 3. avgusta, ob 20.30 uri.
Gremo v kino!
Igralka Susan Sarandon je življenjska sopotnica Tima Robbin-
sa, se glasi pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega
tedna. Nagrajenci z vstopnico za ogled filma celjskih kinemato-
grafov so: Klavdija Šanca, Galicija 14, 3310 Žalec, Jožica
Poličnik, Gorica 38, 3320 Velenje in Tadej Novak, Prečna pot 12,
3312 Prebold.
Kdo je glavna "oseba" v filmu Življenje žuželk, ki te dni
ponovno igra v Celjskih kinematografih? Odgovore pošljite
na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 2.
avgusta. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled
filma.
Humoristična serija Sam svoj mojster je na sporedu od
ponedeljka do petka ob 19. uri.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Mercedesov SLR
Mercedes Benz oziroma
DaimlerChrysler in McLa-
ren bosta leta 2003 na trg
poslala mercedesa SLR. Gre
za izjemen športni kupe, ki
je konstrukcijsko in obli-
kovno sicer delo Mercedes
Benza, vendar pa je nemška
avtomobilska tovarna nje-
govo izdelavo zaupala Mc-
Larenu.
Ta kupe bo imel pod ploče-
vino, če malo zanemarimo
obliko, veliko tistega, kar
imajo avtomobili v FL Sama
oblika povzema nekaj stili-
stičnih elementov sedaj zna-
nih mercedesov, denimo
prednje luči, na preteklost pa
spominjajo navzgor odpirajo-
ča se vrata (kot pri sloviti
srebrni puščici). Avto naj bi
nastajal v britanskem Wokin-
gu, pri njegovi gradnji pa bo-
do uporabili veliko lahkih
materialov-da teža ne bi pre-
segla 1400 kilogramov. Motor
bo prispeval AMG, tuning de-
lavnica, ki že dolgo sodeluje z
Mercedesom in v kateri tako
ali tako nastajajo vse športne
izvedenke te velike nemške
avtomobilske hiše. To bo 5,0-
litrski V8 bencinski motor s
kar 544 KM, kar bo zagotav-
ljalo vrhunske zmogljivosti -
tako pri hitrosti kot pospeš-
ku. Po sedanjih napovedih, ki
pa so seveda zgolj približne,
naj bi mercedes SLR stal ne-
kako 500 tisoč mark, v letu
dni pa naj bi jih izdelali 2500.
Oba partnerja sta v projekt
mercedes SLR vložila približ-
no 600 milijonov mark, kar
kljub vsemu ni izjemna šte-
vilka.
Na sliki: mercedes SLR.
Opel bo ponujal astro OPC
Nemški Opel bo kmalu ponudil omejeno količino aster z
oznako OPC. To med drugim pomeni, da bo avtomobil
opremljen z 2,0-litrskim bencinskim štiri valj nikom, ki bo
zmogel 160 KM. Pri Oplu so nekoliko preuredili omenjeni
agregat, ki sicer zmore 136 KM (nova motorna glava, preure-
jen zgorevalni prostor v valjih, drugačen motorni menedž-
ment ipd.). OPC astra bo v Nemčiji naprodaj za pribhžno 45
tisoč mark.
S kom se bo povezal Subaru?
Poroke avtomobilskih tovarn so v zadnjem
času v modi, kajti jasno je, da bo proces
združevanja omogočil preživetje, medtem ko
se utegne zgoditi, da bodo majhni enostavno
odpadli ali propadli. To je tudi eden od razlo-
gov, da se denimo japonska tovarna Subaru, ki
je sestavni del Heavy Fuji Industries, pogovar-
ja z ameriškim Fordom in General Motorsom.
Kot pravijo, naj bi šlo le za pogovore o
morebitnem sodelovanju pri izmenjavi sestav-
nih delov, vendar je slišati, da naj bi šlo tudi za
želje po kapitalski povezavi z eno ali drugo
ameriško avtomobilsko tovarno. Vendar se na-
črt GM nekoliko razlikuje od tistega, kar so imeli
v mislih pri Fordu. Tako pri GM menda razmiš-
ljajo od nakupu 20-odstotnega deleža v Subaru-
ju, poleg tega pa naj bi japonska tovarna prevze-
la izdelavo avtomobilov s štirikolesnim pogo-
nom (Subaru je namreč pionir uporabe tega
pogona pri osebnih avtomobilih) in 2,0-litrskim
motorjem. Ford pa menda računa, da bo Subaru
zanj izdeloval majhne avtomobile.
Zanimivo pri vsem tem je to, da se Suba
pogovarja o morebitnem sodelovanju in ka|
talski povezavi v trenutku, ko dobro posluje
mu denarja pravzaprav ne manjka. To je v t^
primeru novost.
Cllo V6 bo nastajal nt
Švedskem
Na kratko in pred časom smo že pisali i
renaultu clio V6, sedaj pa prihaja novica, d
bodo avto začeli izdelovati na Švedsken
(verjetno pri TWR). Gre seveda za dirkalm
izvedenko vozila, ki ga poganja V6 bencinsi
motor z gibno prostornino 3,0 litra, pri čeme
avto do 100 km/h pospeši v 5,5 sekunde ii
doseže največjo hitrost 270 km/h. Kdaj, č
sploh, naj bi začeli izdelovati cestno izveder
ko tega vozila, ta hip še ni znano.
Fiat: čakanje na boljše čase
čeprav Fiatu letos ne gre najbolje, ima precej ambiciozne načrte. Tako računa, da naj bi že U
2005 izdelal nič manj kot štiri milijone avtomobilov, kar je precej več kot lani (2,8 milijona).
Jasno pa je, da takšnih načrtov verjetno ne bo mogel izpeljati sam, zato se menda še vedno ozira
primernem partnerju. Letošnja nameravana združitev oziroma nakup Volva, ki ga je potem kupil Fo
je padel v vodo, sodelovanje z Mitshubishijem menda tudi ostaja zgolj pri tehnologiji ipd. Pri Fiatu
tem pravijo, da se bodo bolj intenzivno s tem ukvarjali po tistem, ko naj bi bili njihovi finančni rezult
ugodnejši. V letošnjem prvem četrtletju je imel namreč avtomobilski del izgube za 111 milijon
dolarjev. Sicer pa veliko pričakujejo od Južne Amerike, kjer imajo na očeh predvsem Brazilijo. Če bo
posli tam kmalu boljši, utegnejo biti ugodnejši tudi poslovni rezultati.
Na sliki: fiat punto HLX
Fiat coupe plus za ljubitelje hitrosti
Fiat s svojim kupejem sicer ne žanje izjem-
nega tržnega uspeha, pa vendar je to avto-
mobil, ki dokazuje, da pri italijanski tovarni
vedo, kako se stvari streže.
Čez nekaj mesecev pa bo Fiat začel ponujati
najmočnejšo različico tega kupeja plus, ki ga
bo poganjal znani petvaljnik s turbinskim pol-
nilnikom in v tem primeru s kar 220 KM. To bo
zagotavljalo največjo hitrost 250 km/h. Nav-
zven se ta najmočnejša izvedenka od drugih ne
bo bistveno razlikovala (16-palčna kolesa, Re-
caro sedeži, prednji spojler ipd). Znana je cena
za italijanski trg - nekako 54 milijonov lir - ni pa
še znano, kdaj bo avto naprodaj pri nas.
Mazda premacy na slovenskem trgu
že ko je Mazda prvič pred-
stavila svojega premacyja,
enoprostorski avtomobil v
t.i. kompaktnem razredu, je
bilo rečeno, da bo avto kma-
lu na voljo tudi slovenskim
kupcem. Tako se je tudi zgo-
dilo.
MMS, uradni predstavnik
japonske tovarne pri nas, je
namreč že začel ponujati
omenjeni avtomobil. Premacy
se bo torej pridružil scenicu,
zafiri in multipli, pri čemer
MMS računa, da se mu bo v
letošnjem letu posrečilo za
premacy v Sloveniji najti vsaj
100 kupcev.
Premacy je torej enopro-
storski avtomobil dokaj
majhnih zunanjih dimenzij,
pa prostorne notranjosti, kar
je seveda zelo dobra kombi-
nacija. Avto je nastal na osno-
vi mazde 626 v karavanski
izvedenki, njegove zunanje
dimenzije pa so primerljive z
vehko manjšo mazdo 323.
Premacy se dokazuje z različ-
no ureditvijo notranjosti ozi-
roma razporeditve sedežev
(po Mazdinih trditvah obsta-
ja kar 100 kombinacij); teh je
pet, vsi so opremljeni s po
tritočkovnimi varnostnimi
pasovi. Sedeže v zadnji vrsti
je mogoče tudi odstraniti iz
avtomobila, posamezen se-
dež pa tehta vsega 12 kilogra-
mov.
Motor je samo eden, in sicer
1,8-litrski štirivaljnik, ki pa
ima lahko različno moč. Slo-
venskim kupcem ponujajo ta-
ko varianto s 100 KM, če pa
ima premacy prestavno avto-
matiko, ima enak motor 114
KM. Tudi raven serijske opre-
me je dokaj visoka (ponujajo
pa dva paketa, in sicer osnov-
ni in TE), medtem ko je mogo-
če izbirati med štiri različi(
mi. Najcenejši premacy je
ko naprodaj za 3,19 milijo
tolarjev, medtem ko je tre
za izvedenko l,8i TE z av
matskim menjalnikom odšt
nekaj več kot štiri milijo
tolarjev.
Na sliki: mazda premacy
ZA AVTOMOBILISTE
45
Porsche predstavlja boxsterja S
Nemški Porsche žanje veli-
uspehe (kar je že splošno
l^nano), vendar je treba števil-
)ie »kovati« tedaj, ko so ugod-
je. "Hidi to je eden od razlo-
gov, da tovarna predstavlja
[]joxsterja S, novo in s tem tudi
jnočnejšo izvedenko sicer ze-
lo slovitega avtomobila.
Boxster S je dobil nekoliko
jprenovljen pogonski agregat,
}l(i so mu s prejšnjih 2480 ku-
]|bičnih centimetrov povečali
jgibno prostornino na 3179 ku-
Ibičnih centimetrov. S tem je
£vto dobil tudi več moči, in
£icer 252 KM pri 6250 vrtljajih
^ minuti, medtem ko je navo-
ia za 305 Nm pri 4500 vrtljajih
L minuti. Tako zmore skoraj
1300 kilogramov težko vozilo
jnajveč 260 km/h in do 100
km/h pospeši v 5,9 sekunde.
Avtomobilu dodajajo ali šest-
stopenjski ročni menjalnik ali
pa prestavno avtomatiko tip-
tronic; zasnova je seveda os-
tala nespremenjena, saj je
motor nameščen sredinsko
(takoj za voznikom in sopot-
nikom), moč pa prenaša na
zadnji kolesni par. Podvozje
boxsterja S in še nekateri dru-
gi sklopi vozila so seveda ne-
koliko spremenjeni, prilago-
jeni večji moči, to pa velja vsaj
malenkostno tudi za zuna-
njost (dvojni izpušni sistem).
Serijsko je avto opremljen s
protiblokirnim zavornim si-
stemom ABS, s posebnim zaš-
čitnim sistemom pred bočni-
mi udarci v avtomobil (POSIP)
ipd. Za doplačilo ob tem ponu-
jajo tudi trdo streho (kar pride
prav predvsem pozimi). Pri
Porscheju upajo, da bodo lah-
ko tudi z boxsterjem S poveča-
li obseg izdelave s sedanjih 18
na nekako 20 tisoč boxsterjev
v letu dni. Pri nas naj bi bil avto
na voljo bolj proti koncu leta,
vsaj za izhodišče pa lahko
upoštevamo nemško ceno, ki
je nekako 93 tisoč mark.
Na sliki: boxster S.
Avgusta hidiCLK 55 AMG
I Kdor gleda dirke formula 1, je morda opazil, da tam kot tako imenovano varnostno vozilo
(safety car) uporabljajo Mercedesov kupe CLK. Sedaj se je tovarna odločila, da bo avgusta
predstavila posebno izvedenko tega kupeja z oznako CLK 55 AMG.
To vozilo bo poganjal osemvaljnik z gibno prostornino 5,5-litra in 347 KM, kar mu bo
omogočalo pospešek do 100 km/h v 5,4 sekunde. Serijsko bo ta avtomobil opremljen s 17-
palčnimi platišči in pnevmatikami 225/45 oziroma 245/40, nekaj manjših sprememb (v
primerjavi z manj zmogljivimi različicami) pa bo mogoče opaziti tudi na prednjem delu. Za
sedaj še ni znano, kohko bo kupe CLK 55 AMG stal.
Na sliki: mercedes benz CLK 55 AMG.
Dobro delo Porsche ja
^ Dobre prodaje ne dosegajo avtomobilske tovarne le pri nas, pač pa tudi drugje. To je
^ '^azlog, da je nemški Porsche glede poslovnega leta 1998/99 zelo optimističen.
Čeprav točnih podatkov o poslovanju v tem času še ni (poslovno leto se je zanje končalo pred
g, ^asom), v tovarni pravijo, da naj bi presegli lanski promet, ki je dosegel vrednost 5,5 milijarde
")ark, naredili več kot 40 tisoč avtomobilov in čisti dobiček povečali na 300 milijonov mark.
Sicer pa so vse te dobre rezultate dosegli samo z dvema avtomobiloma, in sicer slovitim 911 in
^oxsterjem. Na sliki: porsche 911.
Jeseni tudi louring serije 3
Bavarska avtomobilska tovarna BMW ima pač svoj sistem
predstavljanja avtomobilov. Tako je tudi pri še vedno dokaj
novi seriji 3. Najprej je na trg pripeljala štirivratna limuzina,
pred nedavnim kupe, na jesen pa napovedujejo touringa, kar
je pri njih karavan oziroma kombi. Za začetek bodo ponudili
touringa s štirimi razhčnimi motorji, ki se že vsi vrtijo v seriji
3, in sicer bodo trije bencinski z močmi od 118 do 150 in 193
KM (328i) ter en turbodizel z močjo 136 KM. Kako bo s
cenami, ta hip še ni jasno, povsem verjetno pa je, da bo ta
tretja izvedenka serije 3 pri nas na voljo prav tako jeseni.
Združitev Harley Davidsona
in Ducati ja?
o združitvah in porokah v industriji motociklov je slišati bolj
malo, kajti gre za nekaj manjše tovarne (v primerjavi z
avtomobilskimi), čeprav je znano, da se posel z motocikli v
zadnjih letih skoraj skokovito povečuje. V zadnjem času pa se
kar precej govori o združitvi slovite ameriške tovarne motoci-
klov Harley Davidson in italijanskega Ducatija. Za sedaj niti v
eni niti v drugi tovarni o tem niso povedali nič določenega,
značilno pa je, da je ob pojavu teh govoric vrednost delnic
obeh podjetij poskočila.
Cadillac evoq
bo iz plastike
Na letošnjem detroitskem
avtomobilskem salonu ja-
nuarja) je ameriški Cadillac, ki
je znotraj velike avtomobilske
skupine General Motors, pred-
stavil študijski roadster evoq.
Avtomobil je zaradi svoje
drzne oblike in prepričljive
»motorizacije« (V8 motor in 400
KM) in tui mehanike zbujal
veliko pozornosti. Sedaj je že
jasno, da bo avto pripeljal v
serijsko izdelavo (videti je, da
bo na trgu leta 2001 ali morda
leto kasneje), vendar so se v
tovarni odločili, da bodo pri nje-
govi gradnji uporabili predvsem
plastiko. S tem naj bi precej
pridobili pri teži in tudi voznih
lastnostih, skrbi pa jih, kaj bodo
rekli kupci, saj spada evoq med
luksuzna vozila - zanje pa neka-
ko ne gre, da bi bila iz plastike...
Renault uspesen v Brazil ji
Bolj ali manj se ve, da ima francoski Renault z Južno Ameriko kar velike načrte, saj je
prav zaradi tega tam lani začel graditi novo tovarno.
Toda na tej celini gredo avtomobili zaradi splošne krize dokaj slabo v promet, še toliko bolj to
velja za največjo južnoameriško državo Brazilijo. Vendar je Renault tam v aprilu dosegel
rekord, saj je prodal skupaj 3410 vozil. To je najboljši mesečni rezultat vse od leta 1996. V
letošnjih štirih mesecih je omenjena tovarna v Braziliji za svoje avtomobile našla skupaj 9874
kupcev, kar je za 84 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Povsem v vrhu najbolje
prodajanih renaultov je bil scenic (37,7 odstotka vse prodaje), ki je tako prekosil clia. Zanimivo
pri tem je, da naj bi v tovarni, ki torej nastaja v Braziliji (imenuje se Ayrton Sena), že v
prihodnjem letu naredili kar 120 tisoč renaultov. Na sliki: reanult scenic.
46
PO SVETU - FEUTON
Prekletstvo nad
družino Kennedy
Še ena tragedija v najbolj znanem ameriškem družinskem klanu
Zgodila se je še ena tragedija. To-
krat je usoda končala življenje pri-
ljubljenega 38-letnega Johna F.
Kennedyja mlajšega, njegove žene
Carolyn Bessette Kennedy in njene
sestre Lauren Bessette. Zasebno le-
talo, ki ga je pilotiral Kennedy sam,
je 16. julija strmoglavilo v morje.
JFK ml., njegova žena in svakinja
so se v petek zvečer, 16. julija, z
letalom odpravili na otok Martha's
Vineyard, kjer naj bi zakonca Ken-
nedy odložila Lauren Bessette, sa-
ma pa nadaljevala pot v Hyannis-
port na otoku Cape Cod. Namenje-
na sta bila na poroko Johnove se-
strične Rory Kennedy, najmlajše
hčerke pokojnega senatorja Rober-
ta Kennedyja. Kakšnih dvajset kilo-
metrov jugozahodno od otoka
Martha's Vineyard je letalo izginilo z
lokalnih radarjev. Kennedy je bil pri-
javljen kot pogrešan v zgodnjih ju-
tranjih urah v soboto, ko njegovo
letalo ni prispelo v Hyannisport, kot
je bilo načrtovano. Začela se je ob-
sežna reševalna akcija, ki je po dveh
dneh prešla v iskalno akcijo, saj ni
bilo več upanja, da bi potniki preži-
veli. Prejšnji torek zvečer so v Atlan-
tiku našli ostanke letala in v njem
truplo JFK mlajšega.
Družinsici ljubljenec
JFK mL
Za eno generacijo je bil John pogu-
men mali vojak: majhen fantič v mo-
drem plašču, ki na svoj tretji rojstni
dan salutira krsti svojega očeta, Joh-
na Fitzgeralda Kennedyja. Današnja
generacija ga je poznala kot čednega
in uspešnega moškega. Revija »Peo-
ple« ga je leta 1988 razglasila za
najbolj seksi moškega na svetu.
Rodil se je 25. novembra 1960 kot
edini otrok, ki je bil kdaj rojen v času
mandata kakšnega ameriškega pred-
sednika. Vedno je bil na očeh javnosti,
čeprav ga je njegova mati, pred petimi
leti umrla Jacqueline Kennedy Onassis,
skrbno varovala pred mediji. Že zgodaj
je bil izpostavljen tragedijam. Avgusta
1963 je umrl njegov brat Patrick, star
komaj nekaj dni. 22. novembra istega
leta so v Dallasu ubili njegovega očeta,
predsednika ZDA Johna F. Kennedyja.
Po smrti predsednika se je Jacqueline
Kennedy preselila v New York, kjer je
vzgojila Johna in njegovo starejšo se-
stro Caroline. Kasneje se je poročila z •
grškim ladijskim mogotcem Aristote-
lom Onassisom.
John se ni nikoli ukvarjal s politiko,
čeprav ni zanikal, da bi v prihodnosti
morda začel s politično kariero. Sprva
je želel postati igralec, nastopil je celo
v nekaj gledaliških igrah in se izkazal.
Toda mati je bila proti igralski karieri,
zato je na njeno željo prenehal z
igralstvom. Diplomiral je na Brown
University v Bostonu, končal speciali-
zacijo prava in se pridružil odvetniški
pisarni na Manhattnu. Strokovni izpit
je naredil šele v tretje, vendar se s
pravom ni želel ukvarjati. Leta 1995 je
začel izdajati politično revijo »Geor-
ge«. Leto kasneje se je poročil s Ca-
rolyn Bessette. 30-letna Carolyn je
osvojila moškega, ki so si ga želele
mnoge ženske, med njimi tudi Daryl
Hannah, Brooke Shields, Madonna,
Sarah Jessica Parker in mnoge druge.
Tragedije družine
Kennedy
Kennedyjevi, potomci irskih imi-
grantov, so osvojili pozornost Ameri-
ke s političnimi uspehi, glamurjem,
alkoholom, škandali in številnimi tra-
gedijami. Od devetih otrok Josepha
Kennedyja in Rose Fitzgerald, usta-
novitelje dinastije Kehnedy, je danes
živ le še njun najmlajši sin, senator
Edward Kennedy. Najstarejši sin Joe
je izgubil življenje med vojno leta
1944, ko je eksplodiralo njegovo vo-
jaško letalo. Štiri leta kasneje je v
letalski nesreči v Franciji umrla tudi
njegova sestra Kathleen. Prva hčerka
Rosemary je po neuspeli operaciji
glave ostala duševno prizadeta in je
od takrat živela v ustanovi za dušev-
no bolne. Leta 1963 je v atentatu umrl
predsednik ZDA John F. Kennedy,
čez pet let pa je v atentatu umri tudi
njegov mlajši brat Robert, ki je bil
prav tako uspešen v politiki.
Tragedije so se vrstile naprej in se
prenesle na drugo generacijo Ken-
nedyjev. Leta 1963 je umrl Patrick, sin
Jacqueline in Johna R Kennedyja. V
začetku osemdesetih so zaradi raka
morali amputirati nogo Edvvardu mL,
sinu senatorja Edvvarda Kennedyja.
Tudi Robertovim otrokom ni bilo pri-
zaneseno. Joseph je izgubil življenje v
prometni nesreči, David je leta 1984
umrl zaradi prevelikega odmerka ma-
mil. Michael, ki se je pred leti zapletel
v romanco z najstniško varuško svo-
jih otrok, pa je pred dvema letoma
izgubil življenje med smučanjem.
John F. Kennedy ml. je dobil di
voljenje za pilotiranje pred štirina
stimi meseci, aprila tega leta pa si
kupil letalo znamke Piper Sarato^
II., v katerem je 16. julija poletel
majhnega letališča v New Jersey
proti otoku Martha's Vineyard. K
se je zgodilo na tem letu, je še vedr
stvar ugibanj. Po mnenju stroko^
njakov je relativno neizkušen pil(
najbrž izgubil orientacijo, se spusi
prenizko in z vso hitrostjo treščil
vodo. Seveda tudi ni izključer
možnost o izgubi kontrole zarai
tehničnih težav ali težav z gorivon
. Letalo Piper Saratoga je sicer zel
varno in velja za plovilo, ki ga je zel
lahko upravljati.
s svojo prezgodnjo smrtjo se
jfk ml. zapisal med legende, ki s
živele polno, a kratko življenje.
wmmmmmmmm urška krista
JFK mL in njegova žena Carolyn sta izgubila življenje na začetku njum
skupne poti.
Kjer še ovce izginejo
Iz turističnih predelov Nove Zelandije sva
najino potovanje nadaljevala na zahodno obalo
do področja ledenikov. V daljavi so se v soncu
bleščali mogočni vrhovi zasneženih tritisočakov,
izmed katerih je prednjačila najvišja gora, 3755
m visoki Mt. Cook. Pokrajina je postajala vse
bolj divja, že itak redko posejane hiše so izginile.
Na najino presenečenje ni bilo več niti ovc, ki so
prej kraljevale na vsakem koščku travnate povr-
šine. Pred nama se je odprl čudovit pogled na
razburkano morje, divjo skalnato obalo in ne-
prehodno poraščene hribe. Edina sled civilizaci-
je je bila vijugasta cesta.
Obmorski ledeniki
Ledeniki se nama niso nikoli zdeli nič poseb-
nega. Nič drugega kot večni led in sneg, 10 ga ni
težko najti v Alpah na visoki nadmorski višini.
Ko pa sva stala ob vznožju Foxovega ledenika,
ki se nahaja komaj 10 minut vožnje od morske
obale na nadmorski višini 250 metrov, kar
nekako nisva dojela, kako je to mogoče.
Ogromna gmota ledu je gospodar celotne doli-
ne, široke tudi do enega kilometra. Iz nje je vel
hlad in nisva si mogla kaj, da se nisva zgrozila
ob misli na neznansko moč tega ledu. Ledenik
se namreč ob vznožju tali, istočasno pa se
preostali led pomika navzdol. Zanimiv je način,
kako so določili hitrost premikanja ledu. Na
bližnji ledenik, ki se imenuje po avstrijskem
cesarju Franzu Josefu, je v preteklosti strmo-
glavilo letalo na oddaljenosti 3,5 km od vznož-
ja. Po šestih letih in pol so zaradi lezenja ledu v
dolino razbitine letala dosegle vznožje. Pove-
dano drugače, povprečna hitrost ledenika je
bila 1,5 metra na dan.
V lepem vremenu, kakršnega sva bila delež-
na tudi midva, je pogled na ledenik, ki je
obdan z gozdom pomirjajoče zelene barve in
s snegom pokritimi tritisočaki v ozadju, vre-
den vsake zapisane besede. Posebno doživet-
je predstavlja vzpon na ledenik pod vodstvom
izkušenih vodnikov, ki iz dneva v dan na novo
izklešejo stopnice v led. Čeprav na prvi pogled
izgleda hoja po ledu enostavna, je lahko to
početje tvegano zaradi nevarnosti zdrsa v
številne razpoke. Ob vsakem pogledu sva bila
vedno znova prevzeta od te neverjetne stvari-
tve narave in niti za trenutek nama ni bilo žal
pešačenja do vznožij obeh ledenikov.
Ko sva na trajektu čez Cookovo ožino med
severnim in južnim otokom razmišljala o vti-
sih, sva si bila enotna: edinstven živalski svet
in nepozabna narava, ki je nekako drugačna,
kot sva je bila do takrat navajena.
Vetrovno mesto
Ob pristanku v Wellingtonu, ki je prestolni-
ca Nove Zelandije, nama je dobrodošlico pri-
pravil veter. Takoj nama je bilo jasno, zakaj je
mesto dobilo vzdevek Windy city (Vetrovno
mesto). Veter je tu nesporen vladar. Če se
ozreš proti nebu, lahko opazuješ, kako se z
vrtoglavo hitrostjo po njem podijo oblaki.
Čeprav Wellington ni največje mesto r
Novi Zelandiji, je s svojimi 330.000 prebival
središče kulturnega, umetniškega in politični
ga dogajanja. Pristanišče je pomaknjeno pra
do središča mesta, kjer prevladujejo moderr
poslovne zgradbe, ki so obkrožene s strmin
griči, po katerih so na gosto posejane stani
vanjske hiše. Kompleks parlamentarnih p(
slopij je sestavljen iz treh samosvojih zgradi
Najbolj nevsakdanja je prav gotovo zgradba
imenom Beehive (Panj). Ne zastonj, kajti k(
se imenuje, tudi izgleda. Čeprav ni velik arh
tekturni dosežek, je zaradi svoje kontraver
ne oblike postal nekakšen simbol države.
Zelo opevana znamenitost glavnega mest
ki se je ohranila iz začetka stoletja, sta d\
rdeča vagona podobna tramvaju, imenovar
»cable car«. Vozita iz centra do bližnjega grič
od koder je lep razgled na pristanišče i
mesto. Pri iskanju vstopne postaje se nama
močno zataknilo. Kljub dobri označbi na zen
Ijevidu, vendar nezaslišano slabi v realnost
sva porabila kar precej časa, da sva bolj p
naključju uzrla mestnega posebneža.
Zemeljska aktivnost
v nasprotju z južnim otokom, kjer prevladi
jejo gozdovi, je severni otok bolj gričevnat i
bolj poraščen s travo. Vzrok za to so števili
vulkani, ki so tu delovali v preteklosti. Pc
severnim otokom se namreč stikata pacifišl
in avstraloazijska tektonska plošča. Na globii
sto in več kilometrov nastajajo zaradi njuni
medsebojnih premikov takšne sile, da se kan
nine utekočinijo. Rezultat tega je pestra geote
malna in vulkanska aktivnost, ki se kaže
številnih vodnih, parnih in blatnih vrelcih t(
nenazadnje tudi vulkanih, od katerih so nek
teri še aktivni. Leta 1995 in 1996 je 2797 metre
visoki Mt. Ruapehu nekajkrat izbruhnil, kar
pokvarilo takratno smučarsko sezono. Čepra
se sliši neverjetno, se najboljša smučišča nah
jajo prav na pobočjih vulkanov.
Po drugi strani pa je Nova Zelandija er
redkih držav na svetu, ki s pridom izkorišc
geotermalne aktivnosti. S pretvarjanjem ene
gije naravne pare pridobijo 5% potrebne ele
trične energije iz parnih elektrarn s skupr
močjo 150.000 kW.
Vznožje ledenika Fox.
v MODNEM VRTINCU
47
Za šile in sok - srebro
Oblecite sebe in svoje stanovanje v srebrno lesketanje
Eden izmed temeljev, na katerih gradi
letošnja poletna modna domišljija je - srebr-
na barva. Najbolj hladno barvno svetlikanje
seveda ni naključni predlog za dni, ko daje
temperatura včasih vtis, da bo poskočila do
vrelišča. In, na pragu avgusta nikakor ni za
pričakovati, da bodo hladne jesenske megli-
ce tukaj kot bi s prsti tlesknil. Zato - za
premagovanje vročih poletnih dni se je moda
domislila zdravilnega recepta - kot luna
srebrno svetlikanje zjutraj, opoldne in zve-
ičer.
^ Vas je ideja, odeti se v srebro ter se za
nameček obdati tudi s srebrnimi detajli stano-
B(vanju, kaj ohladila? Pravzaprav ogrela od nav-
dušenja?
Srebrno razvaianje - le za
povabljene oči...
;3 Da ne bo pomote - vsekakor vas moda ne
2 vidi ukleščene v kakšne srebrne srednjeveške
1 oklepe ali odete v srebrne tančice od brade do
ajgležnjev. V misUh ima predvsem srebrno svet-
likajoče se tehno materiale, zgolj kot svež
barvni akcent, imeniten modni detajl, čudovito
kombinacijo k mrežastim poletnim pleteni-
ijnam, kot cekar za na plažo, sandali, prosojna
vinajčka, ki jo čez dan navlečemo čez srebrne
[^kopalke, zvečer pa nosimo kot samostojno
jj oblačilo.
;ij Celo spodnje perilo v srebrnem lesketanju,
() katerega lepoto pa žal lahko opazujejo le po-
oj vabljene oči, letošnji trendi to-
plo priporočajo... Drzno? Se-
veda, le kdaj pa si človek sme
privoščiti več drznih, celo
malce šokantnih modnih izpe-
ljank, kot prav v norem počit-
niškem času?
Čeprav... le zaradi osebnega
dobrega počutja, pa vendarle
še za ščepec pomislekov. Na-
mreč , čeprav srebrna barva
pristoji vsem odtenkom kože
in čeprav mat odtenki načelo-
ma postavo vizualno zožijo,
pa imajo tisti močno svetlika-
joči se eno manj zavidljivih
lastnost. Zaradi lovljenja in
lomljenja svetlobnih žarkov
naredijo »hribčke« še večje,
»dolinice« pa nič manjše...
Torej, strategija, drage mo-
je, je tukaj na moč zaželena.
Kaj pravite o kombinaciji -
mat srebro ali kakšna temnej-
ša barva na problematična po-
dročja, srebrno sijoči detajl pa
na tisti del telesa, ki ga želite
lepo definirati, posebej izpo-
staviti. Denimo - sijoča srebr-
na črta čez preskromno prsno
okrasje ali srebrne capri hlače
čez presuhe noge?
Lasje, ujeti v
srebrno mrežo
lasnic
čeprav komaj verjetno, pa
obstaja tudi možnost, da vam
srebrna oblačila niti pod »ž«
ne pridejo v poštev? Tudi
prav. Potem pa si privoščite.
če želite zajeti vsaj kapljico
letošnje poletne trendovske
podobe, vsaj srebrn modni
dodatek, nakit...
Najcenejša, vendar nadvse
efektna je ideja z lasnicami.
Ja, tistimi čisto navadnimi,
srebrnimi. Primerna je tako za
kratke kot dolge lase, z njiho-
vim prekrižanim zatikanjem
pa boste zanimive tako na pla-
ži, divji disco zabavi ali ro-
mantičnem sprehodu ob plaži
in nabiranju školjk...
Srebro v
stanovanju - za
premagovanje
popocitniške
depresije
No, ko smo že pri srebru -
»posrebrite« si (srebrn lak-
spray) tovrstoe morske spomin-
ke in osvežite z njimi vaše stano-
vanje! Vas po vrnitvi s počitnic
kar strese, ko pomislite na svojo
delovno sobo in goro dela, ki se
je nabrala med vašo odsomost-
jo? Tole je nasvet iz prve roke -
podaljšajte si vzdušja bleščečih
dni z uokvirjeno, povečano po-
čitniško fotografijo. Okvir seve-
da pobarvajte s srebrno barvo, v
srebrno tkanino pa preoblecite
še vaš vrtljivi stol. Boljše počutje
zagotovljeno!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Posrebreni spomini na počitniške dni.
Atraktivna srebrna transparenca - le na
vitka telesa.
Srebro na stopalih in pod obleko
S srebrnimi lasnicami do
trendovske pričeske.
»Ne, nagec pa že ne bom!«
Lani, ko je bil naš najmlaj-
ši še mali šolar, se je na
počitnicah odločno uprl:
»Ne, lulčka pa že ne bom
kazal. Hočem kopalke in to
takšne modre z rumeno ali
zeleno črto!«
Usoda vseh staršev, ki niso
zapriseženi nudisti? So naše
male gospodične in gospodiči
sramežljivi ali želijo z modno
kopalno obleko svojim prvim
simpatijam le ugajati?
Kakorkoli, kopalna otroška
moda tudi letos ni na počitni-
cah, saj si je dala pošteno
opraviti z novimi kroji, lahki-
mi in hitro sušečimi materiali
in - modnimi barvami seve-
da.
Tehno materiali z obveznim
kovinskim efektom, zeleno-
modri in roza-rumeni barvni
efekti so prav na vrhu barvne
lestvice. Za fantke so še vedno
hit kopalne hlačke-boksarice,
deklice pa bodo zelo ponosne
na »čisto prave bikinke« ali
enodelne v ohmpijskem kro-
ju.
In ne pozabite - izbiro vsaj
delno prepustite otroku, kajti
samo on se bo v njih počutil
slabo ali dobro!
Nagradno vprašanje julija
KAJ JE SARONG?
a)	dolga ženska obleka brez rokavov in z naramnicami;
b)	krilu podobno oblačilo, ki se ovije okoli bokov.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Ko zapleše elita
Na najelitnejšem plesu na Slovenskem se po sto letih ni veliko spremenilo - Kdo je bil na Aninem plesu z našega
konca - Prve rezervacije za leto 2000
»Znano zdravilišče Rogaš-
ka Slatina je znova zaživelo.
Na zadnjo nedeljo ob luni-
nem mlaji leta 1892 poteka
znameniti plesni praznik, ki
se kot vsako leto prireja v
čast slavni Nanette - Ani in
katerega se udeleži množica
častitljivih dam in gospo-
dov.«
Tako je pred dobrim stolet-
jem zapisal avstrijski pisatelj
Johann Gabriel Seidl, podob-
no je bilo v soboto, 24. julija,
anno Domini 1999. Na najelit-
nejšem plesu Slovenije, ki se
ga je udeležilo 130 dam in
gospodov iz Slovenije, Avstri-
je, Italije, Hrvaške, Češke in
Luksemburga. Tistih, ki so bili
pripravljeni odšteti za vstop-
nico 19 tisoč tolarjev po osebi.
Večina je prišla v petek, ko
je bil vrhunec predpriprav
koncert harfistk v kapeli sv.
Ane (zaščitnice Rogaške Slati-
ne) nad Zdraviliškim parkom.
Nekateri so se temeljito pri-
pravljali v obnovljenem Be-
auty centru, ki ga vodi Edita
Ferjanič ali se odpeljali s turi-
stičnim vlakcem Rogačanom
na- panoramsko vožnjo do
Golf centra ter na sladko pre-
senečenje na razgledni točki
gostišča Bellevue. Tako kot se
za elito spodobi.
Pred sobotno vehko gala
prireditvijo se je elita čez dan
odpravila na sprehode, neka-
tere dame pa so imele seveda
precej dela. Dan je minil pre-
hitro, saj so se prvi gosti začeli
zbirati na terasi pred Kristalno
dvorano okoli 20. ure, kjer je
nostalgično vzdušje ustvarjal
lajnar Rastko Tepina iz Ljub-
ljane, gospoda pa je začela s
pozdravnim aperitivom Pene-
če pričakovanje poletnega ve-
čera. Plesni pari so začeli kma-
lu slovesno vstopati v pravljič-
no okrašeno dvorano. Vsak
par, ki so ga posebej predsta-
vili, so pospremili mladi mož-
je iz Aninega protokola, ob
zvokih orkestra seveda.
V dvorani so občudovali iz-
jemne cvetlične kreacije cvet-
ličarskih mojstrov iz Arbore-
tuma Volčji Potok (pod vods-
tvom Valerije Grčar). Nasled-
nje presenečenje je bila odlič-
na povezovalka programa Ta-
nja Jurjec iz Rogaške Slatine,
ki je bila oblečena v kreacije
navzoče modne oblikovalke
Vesne Gabrovec-Škodnik iz
Šaleške doline in v barvah, ki
so bile v harmoniji z barvami
dvorane. Ko smo pri modi, je
treba opozoriti, da so gospod-
je v dvorani letos zgledno
upoštevali navodilo o obvez-
nih metuljčkih.
Osrednji del prireditve, Ani-
na večerja ob svečah, se je
začel točno ob 21. uri, s fanfa-
rami ljubljanskega ansambla
Šok. V tistem trenutku so v
dvorano vkorakali natakarji
pod vodstvom Darinke Mik-
ša, ki ima v Zdraviliškem do-
mu na skrbi hrano in pijačo.
Najprej s predjedmi: Iz bistre-
ga potoka v dim (hladnim pre-
kajenim filejem postrvi s sme-
tanovim hrenom). Pogreje,
kadar veter za veje (toplo do-
mačo juho z zelenjavnimi žli-
krofi) in Pamet je boljša kot
žamet (ocvrtim možganjim
zvitkom). Pod točko Malo za
predah so postregli z limoni-
nim sorbetom.
Ves čas večerje, ki so jo
spremljala izbrana vina druž-
be Ars vini iz šestih sloven-
skih kleti, je za glasbo skrbel
zdraviliški orkester Musica
Camerata (s koncertno moj-
strico Petro Arlati iz Maribo-
ra). Za glavno jed. Pesem ku-
harskih veščin, so postregli sr-
nin hrbet z zeljem, testenina-
mi in brusnicami, Napoleono-
vo pečenko s polento in rižem,
artičokami in prilogami.
Med odmori so goste razva-
jali vrhunski glasbeniki in ple-
salci (baletna solista maribor-
ske opere Marina Krasnova-
Surina iz Rusije ter Slavčo
Stoleski iz Makedonije, sopra-
nistka Andreja Zakonjšelc iz
Žalca in tenorist Marjan Tr-
ček iz Ljubljane ter harfistki
Mojca Zlobko iz Ljubljane in
Ute Jungwirth iz Nemčije).
Uro pred polnočjo so se
lahko plesalci elitnega plesa
prvič zavrteli in to po ukazih
plesnega ansambla Šok, ki
jih je spremljal (skupaj z
pevko Damjano Golavšek)
do petih zjutraj. Ples sta ot-
vorila Biljana in Vinko Ku-
rent iz gospodarskih krogov
Maribora, eden od treh pa-
rov, ki so udeleženci vseh
osmih obujenih Aninih ple-
sov. Pred polnočjo so gosti
opazovali ognjemet pri hote-
lu Soča, nato pa jih je pove-
zovalka programa podrobno
seznanila s človekoljubnim
poslanstvom prireditve. Čisti
izkupiček so namenili obno-
vi dvorazrednice v vasi Soča,
ki jo je prizadel potres v Po-
sočju.
Zbrana elita je opolnoči sto-
je nazdravila prazniku sv.
Ane. To se je zgodilo ob napit-
nici iz opere Traviata, s spo-
minskimi kozarci Aninega
plesa (izdelek Steklarne Ro-
gaška), v katerih se je zlatila
zlata radgonska penina. Pol
ure po polnoči so natakarji
postregli z večnadstropno
Anino torto, mojstrovino slaš-
čičarskega mojstra Eda Pelka
iz hotela Sava. Torto sta razre-
zala Albert Jeloschek in Olga
Wetschauer iz Avstrije, ki sta
zvesta Aninem plesu vseh
osem let ter že iz let pred II.
svetovno vojno.
Od pol ene zjutraj je krasil
teraso v soju sveč in bakel
Anin rajski vrt slaščic in sadja.
Najpomembnejši dogodek je
bila obdaritev petih An, ki so
godovale: možje iz protokola
so Ani Mariji Zupančič iz Ce-
lja, Ani Pajič iz Posavja, Ani
Ferk iz Žič, Ani Sodnik s
Škofljice ter Ani Fon-Janinii
iz Ljubljane izročili vrhurisl^
fotoaparate znamke Minolta
Med plešočo elito je bij
mogoče opaziti ljubljanske]
podžupana Antona Colaril
in soprogo Elizabeto, še]
protokola republike Slovenij
v pokoju Dimitrija Ivanom
in soprogo Tanjo Dular-Iv|
nov, rektorja mariborske
verze Ludvika Toplaka in s(
progo Edito Benko-Topl^
(hčer predvojnega prekmu
skega bogataša Benka), ča^
nega konzula Slovenije v LuJ
semburgu Zlatka Dreua |
soprogo Metko ter druge pj
membneže. Med številniij
zdravniki so bili videni prej
stojnik očesne klinike Klinii
nega centra prim. dr. Pet(
Dovšak in soproga Nina, gi
stroenterolog prim. dr. Ma
jan Skalicky in soproga Mi
rija, doc. dr. Rado Kveder j
soproga dr. Dunja Obersne
Kveder, prestojnik interj
klinike v Pragi doc. dr. Vlad
mir Teplan in soproga Bohi
mila. Med pari, ki so člai
ljubljanskega Rotary klut
Emona, sta prišla Andrej i
Ksenija Božič iz gospoda
skih krogov. Med plesalci i
naših krajev so bili tudi ra
natelj celjske prve gimnazi
ter nekdanji poslanec Joi
Zupančič s soprogo Ano Mi
rijo, plesni učitelj Jože Jei
in ravnateljica I. osnovne šo
Rogaška Slatina ter organizi
torka plesnega festivala Pit
poka pod goro Marta Pelk
in obsoteljski podjetnik Iva
Cajzek s soprogo Nežiko.
Obiskovalci in organizat«
(organizacijo je usklajevi
TIC Rogaška Slatina) so bi
očitno zadovoljni. Med njin
direktor Centra za promocij
turizma Slovenije Franci Kr
žan iz Rogaške Slatine, ki j
plesal s soprogo Biserko, E
na Marinc-Gobec in Lea O:
trožnik, obe iz TlC-a. Praviji
da imata Križan in Gobče\
največje zasluge za obudite
najelitnejšega slovenske^
plesa. Pri vsem skupaj je z;
nimivo, da so imeli v ponedi
Ijek v Rogaški Slatini že šti
rezervacije za elitni Anin ple
leta 2000...
BRANE JERANK
Eni so skrbeli za kulinarične užitke, drugi za kulturne. Med
občudovala rusko makedonskega baletnega para so bili gosti iz
Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaška, Češke in Luksemburga.
Ob pol enih zjutraj je rezal Anino torto avstrijski par Albert Jeloschek in Olga Wetschauer,
udeleženca vseh osmih Aninih plesov ter celo predvojnih. Tanja Jurjec (skrajno desno) je bila
v kreacijah, ki so bile v harmoniji z okrasjem Kristalne dvorane.
NINA VAS OPAZUJE
Celjske elite je bilo samo
za ščepec
Celjani se tokrat niso izka-
zali in elite je bilo le za ščepec,
čeprav vemo, da je kar nekaj
uglednih potomcev nekdanjih
grofov Celjskih takih, ki si
vsestransko zaslužijo naziv
elita. Slovenska in ne samo
celjska. Za nekatere celo ve-
mo, da se udeležujejo elitnih
plesov in večerij v Parizu, pa v
Londonu. So jim domači elitni
plesi premalo ugledni?
Franci Križan je vso zadevo
spravil v minute in tako se je
skoraj zgodilo, da bi natakari-
ca pri mizi ljubljanskih profe-
sorjev in zdravnikov odnesla
še skoraj poln krožnik, kajti
pravila igre so takšna, je deja-
la, da mora postreči in odnesti
krožnik do minute natančno.
Pa je na srečo le popustila,
sicer bi bili ugledni gostje lač-
ni. Morda je bila ta natančnost
kriva, da so gostje iz kroga
mariborskih direktorjev dokaj
hitro praznili kozarce in mor-
da je vročina v dvorani prine-
sla svoje, skratka, pred Kristal-
no dvorano se je vnela razpra-
va o tem, kdo je v Sloveniji
elita, kdo pa je čisto navadna
in še napihnjena elita.
»V Sloveniji je kakšnih pet
tisoč ljudi, ki si zaslužijo naziv
elita,« je dejal eden od ljub-
ljanskih politikov, ki pa ni bil
podžupan Zvone Colarič, saj
se je ta kilogramom navkljub
dobro vrtel po plesišču in mu
ni bilo mar utrujenosti, saj se
je takoj po plesu odpravil na
dopust. »Zdaj je še napihnjena
elita,« je dejal vinar iz Brd.
»Ko bodo zaprli vse, ki so po-
kradli družbeni denar in ko
bodo razkrinkali vse, ki se
imajo za elito, jih bo ostalo
kakšnih dva tisoč. To bo elita
razumnikov, podjetnikov, me-
nedžerjev in drugih,« je dejal.
NINA KAVRAN ADLEŠIČ