Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped in abbon. post. » 11 Gruppa
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto 1. - Štev. 38
Gorica - 19. oktobra 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
m;
■sifonska nedelji
V dvajsetem stoletju so si države izmislile vsaks svoje »ministrstvo za propagando«. Naloga takega ministrstva bi bila, skrbeti, da svet spozna dotično državo, da se začne bolj živo zanimati zanjo in tako večati njen ugled. Ker ima moderna država tudi svojo posebno »vero«, vidi rada, če se ta vera širi po svetu. Ta propagandna ministrstva pa so kaj kmalu prišla ob dober glas, ker so jela na vse pretege lagati. Kdor hoče o kakih besedah izreči sodbo, da so lažnive, reče zdaj: »To je salo a propaganda«.
Poznamo pa na svetu propagando, ki je že stara dve tisočletji, pa je »e vedno na dobrem glasu. Ohranila je svoj dober sloves, ker odklanja laž in širi le resnico. To jz propa; ganda krščanske vere.
Kristus ni rekel samo: »Blagor mu, kdor božjo besedo posluša in jo v srcu ohrani«. Rekel je tudi: »Pojdite in učite vse narode in kri
ščujte jih«. »Jaz sem za to rojen in sem za to prišel na svet, da spri* čam resnico« (Jan 18, 37). Apostos lom je veliki judovski zbor grozil, naj nehajo s to propagando, a Peter in Janez sta odgovorila za vse: »Ne moremo, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali« (Apd 4,20) In ko so bili ob drugi priliki zasramovani in tepeni, »niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjati Kristusa Jezusa«. (Apd 5 42). »In božji nauk se je širil« (Apd 6, 7).
Katoliški cerkvi je torej bistveno, da svoj, to je Kristusov nauk širi po svetu in da ga vedno spet ozna* n ju je novim rodovom, ki nastopajo. V prvem stoletju že imamo sijajen zgled živahne in neutrudne propa-gande v velikem apostolu Pavlu. Poleg ustnega oznanjevanja so se apostoli že takrat posluževali tudi pisave, knjige. Tako so nadaljevali njihovi nasledniki, škofje in cerkve: ni očetje.
V srednjem veku je Cerkev raz; vijala živahno misijonsko delo med novimi narodi, ki so poplavili Ev* ropo. Anglosstom je poslala meniha Avguština, Ircem sv. Patrika, Nem* cem sv. Bonifacija, Slovanom Cirila in Metoda, a to so samo najvidnejs ši med tisoči in tisoči misijonarjev. Ko so bili :	novem	veku odkriti
dotlej nepoznani deli sveta: A meriš ka, Indija, Kitajsko, Japonsko, Av* st rali ja in mnogi otoki, tedaj so spet novi misijonarji šli na težavno delo med tuje, divje narode. Velikan med temi propagandisti svete vere je Frančišek Ksaver, ki je za Pavlom gotovo najslavnejši misijonar. V Ris mu pa se je ustanovila posebna ors ganizacija za misijonsko delo, kate= ra nosi že stoletja ime »Propagan-. da«. Dela je še silno veliko, ker so po svetu milijoni ljudi, katerim se Jezusov nauk še ni oznanjeval.
To delo moramo vsi podpirati z molitvijo, sptrudništvom in gmotni? mi prispevki po zgledu prvih kristja--nov. Skažimo Bogu hvaležnost za dar svete vere s tem, da jo bomo po močeh posredovali tudi drugim.
Iz življenja Cerkve
Razgled po svetu
Volitve na Koroškem
Zadnjič smo poročali o volitvah v AvstrJji, in sicer samo o volitvah v državni zbor na Dunaju. O volitvah v deželne zbore raznih dežel, nekdanjih avstrijskih kronovin, iz katerih je avstrijska republika sestavljena (Koroško, Štajersko itd.) nismo pisali, ker še nismo imeli Podatkov.
Na Koroškem, ki nas najbolj zanima, je bil Jzid deželnozbor-skih voliltev sledeč: Krščanska ljudska stranka, kii je, kot smo svoječasno javili^ pri volitvah v deželni, zbor nastopila samo stojno, je dobila 4617, Demokratska fronta delovnega ljudstva (komunistična OF) 2077, komunisti 9920, socialistična stranka 101.148, avstrijska ljudska stranka 79.121 in Zvez.! neodvisnih 51.012 glasov. Koroški deželnil zbor šteje 36 poslancev. Od teh jiih bodo imeli Socialisti 15 (prej 18), avstrijska ljudska stranka 12 (prei 14), komunisti. 1 (prej ,3) in Zveza Neodvisnih 8 poslancev.
»Naš tednik« v svoj' številki °d 12. t. m. piše med drugim:
»V deželni zbor smo volili Krčansko ljudsko stranko, v dr-^vrii zbor Avstrijsko ljudsko stranko. Ni naša krivda, če snjo °stalii brez deželnozborskega Mandata. Nazorno so te volitve {^kazale, kako je naše. ljudstvo ":!lo ustrahovano v preteklih le-‘*h od Velenemcev in gospodarno pritiskano, da se niti še se-?il.i ni, opomoglo od strahu, ^iti mnogo volivcev je podle-propagandnim grožnjam, j.rivo|nim lažem o plebiscitu in .ušljanju o odvzemu rent. Zato
Je
prazna hvala in jalovo ba-
j^nje, ko Štejejo Slovence samo K številu oddanih glasov za Jedro slovenskega naroda
Kis
na Koroškem je Krščanska ljudska stranka. Brez nje narod nostne ured itve v deželi ni. Te svoje pravice se stranka polno zaveda in njeno vodstvo se ne bo nikdar izneverilo zaupanju, ki mu ga je večina slovenskega ljudstva z volitvami izraz'la. Slej ko prej ostane temeljna zahteva stranke, da je vsako kulturno in gospodarsko zanemarjanje slovenskega ljudstva zločin nad naravo in državo.«
Krščanski ljudski stranki čestitamo k uspehu, kž ga je dosegla s svojim prvim nastopom. Iz dveh vzrokov nas je nastop nove stranke posebej razveselil. Prvič ie postavila na laž komunistično OF. ki se je širokoustiila kot edina zastopnica koroških Slovencev; sedaj je pred vsem svetom ugotovljeno, da je neoporečna zastopnica koroških Slovencev Krščanska ljudska stranka. Druge: delni neuspeh, ki ga ie naj-brže zakrivila tudi nekoliko zapoznela ustanovitev, nove stranke ni oplašil, temveč jo je še podžgal, da hoče »s podvojeno požrtvovalnostjo delati v kulturnem, socialnem in gospodarskem oziru« za podvig slovenskega Korotana.
Quo vadiš — Austria?
Ob zaključku razmišljanja, ki Ka priobčuje »Naš tednik«, glasilo Krščanske ljudske stranke na Koroškem, o nalogah, katere čakajo Avstrijo sedaj po izvršenih volitvah, list ugotavlja:
»Trojno pot ima Avstrija: po ponovnem moderno pobarvanem liberalizmu in nacionalizmu v strahote tretje vojne, po manj alii bolj radikalnem marksizmu v komunistično re-
volucijo ali po resničnem krščanstvu v svojo notranjo utrditev ali očvrstitev.«
Poraz komunistov
na Norveškem
Prii volitvah v norveški parlament dne 10. t. m. je dobila veliko večino socialistična stranka, komunistična pa ie doživela strašen poraz. Izidi so nasledil ji: socialistična stranka 540.000 glasov, liberalna 157 tisoč, kon-
Sužnja na Češkoslovaškem
vklenjena
Čehoslovaški parlament je odobril vladni načrt za usužnje-nje Cerkve. Po novi postavi so duhovniki uslužbenci države, ta pa neomejena gospodarica vsega verskega življenja. Istočasno se je začelo velMko čiščenje v vrstah katoliške duhovščine. Policija je zaprla že na desetine duhovnikov ter skuša zanesti razkol med duhovščino in epi-skopat. »Rude pravo«, vodiilni komunistični list v Pragi, prinaša uvodnik, v katerem so nagrmadene vsakovrstne laži zoper katoliško duhovščino. Najdebelejša je pač .ta, kj ie najbrž tudi »Soča« ne bo požrla, da so se čehoslovaški škofje zvezali s Titom v boju zoper ljudsko demokracijo na Češkem. Kolovodja vseh teh izdajalskih grdobij je seveda nadškof Beran z nekaterimi slovaškim] škofi. Opazovalci sodijo, da se pripravlja v čehoslovaški republiki proces po Minds2entyjevem zgledu, čigar prva žrtev bo msgr. Beran. Ta je iz svojega doma, kjer je pod policijskim nadzorstvom, tajno sporočil duhovnikom: »O-dobritev postave, ki stavi pod državno kontrolo Cerkev, je izdajstvo nad Kristusom in njegovo cerkvijo ter me zelo žalosti. Vi ste mi obljubili, da se ne boste dali podkupJti za Ju-deževe groše. Zaupam, da boste ostali trdni«. Cerkev ima spo-znavalce, ki ji delajo čast; njeni preganjalci pa sami sebe sramotijo.
servativna 136 tisoč, krščanska ljudska 113 tisoč, skupna lista j Kaj je ustrahovanje in kaj
svoboda?
meščanskih strank 99 tisoč, kmečka 76 tisoč in komunistična 59 tisoč glasov. Komunisti so imeli do sedaj v norveškem parlamentu 11 madatov, sedaj pa bodo dobih samo enega.
„Parlament je zadnja obrambna črta pred tako zvano vzhodno demokracijo"
Min. predsednik- De Gasperi je v nedeljo 16. t. m. prisostvoval v Mestu Rho pri Milanu počastitvi spomina znanega katoliškega politika Filipa Meda, ki je igral važno vlogo v času prve svetovne vojne in v poznejši fašistični dobi, ko je imel težke boje z nasilnim režimom. Po pokojniku so imenovali veliko ulico ter so položili temeljni kamen za deško sirotišče in organizacijski dom. Pri tej priliki je imel De Gasperi široko zasnovan političen govor, v katerem je zlasti poudarjal nevarnost komunistične diktature ter je izjavil: »Parlament je zadnja obrambna črta pred tako zvano vzhodno demokracijo.«
katoliški glas“ v vsako slovensko družino 1
Na Ogrskem so izdali postavo, da je pouk verouka na ljudskih šolah neobvezen in da se morajo starši priglasiti, če žele, da se njihovi otroci) učijo verouka v šoli, Škofje so, sklicujoč se na to postavo, izdali proglas na vernike, naj priglasijo svoje otroke za pouk v verouku. Uspeh je bil, da so staršil skoro stoodstotno priglasili svoje otroke za verouk. To seveda ni šlo v račune vladi, ki ie zagrozila, da ie pozivanje staršev in sklicevanje na njihovo dolžnost in odgovornost pred Bogom ustrahovanje, ki se mora nehati. Kaj je potem še svoboda?
Duhovniki na prisilnem delu
Zvedeli smo, da skupina kakih 30 slovenskih duhovnikov, obsojenih na prisilno delo, dela na avtomobilski cesti Zagreb — Beograd. Gre po večini za mlajše duhovnike, ki so še dovolj krepki za težka dela. Zaprti duhovniki so vedno ločeni od ostalih ujetnikov in tvorijo skupine zase. Ob nedeljah sme ta ali oni maševati!, ostali se pa obhajajo. Tudi drugim ujetnikom preskrbijo sv. obhajilo, kadar je to mogoče.
»Papež podpira izseljene
Nemce"
To novico prinaša »Soča« po čeških listih. Pri tem se hinavsko pohujšuje, kakor da bi bil zločin, pomagati bližnjefnu v potrebi, čeprav si je svoje nesreče sam kriv. »Soča« pozablja, da sv. oče istočasno podpira tudi arabske begunce jz Palestine, kii so mohamedancii, italijanske poplavljence v Beneven-tu,^ ki so katoličani, da skrbi za grške otroke, ki so pravoslavni. Prav tako bi podpiral tudi pomoči potrebne v Jugoslaviji in drugod, če bi mu komunistično sovraštvo tega ne branilo. Toda komunisti so že taki: kadar gre za narod, nai se narod le žrtvuje, kadar gre za kolovodje, pa se ti ne smejo žrtvovati. Ti sprejmejo pomoč tudi od sv. očeta. Tako je med vojno bival Nenni preoblečen kot duhovnik v papeškem semenišču v Late-ranu, komunistični poslanec Ro-veda pa prav tako v Rimu v Lombardskem semenišču v sobi za kardinale. Takrat, ko je šlo za kolovodje, ie dobro dišal tudi papeški kruh, raja naj pa pogine.
„Apostolatus maris"
»Apostolatus mariis«, tako se imenuje posebna oblika apostolskega dela za mornarje v pristaniščih. Ta apostolat se ie pred prilično tridesetim:; leti začel v Glasgovvu na Angleškem in se je prav kmalu razširil po vsem svetu. Prihodnje leto bodo od 22. do 28. marca imeli mednarodni' kongres v Rimu. »Apostolat morja« se je ustanovil zaradi posebnih potreb in nevarnosti, v katerih živijo mornarji in sploh osebe, ki) veliko potujejo z ladjami po svetu. V velikih pristaniščih so v ta namen ustanovili' posebna središča, v katerih najdejo katoliški mornarji najprej dobro telesno postrežbo. Tam dobijo pa tudi dobre knjige in časopise v raznih jezikih. Ob nedeljah je zanje sv. maša in prilika za sprejem sv. zakramentov. Posebnost tega apostolskega dela je v tem, da najde katoliški mornar v tujem velemestu po dolgih tednih vožnje in samote na morju prostor, kjer ga duhovnik, dobri fantje in poštena dekleta prijateljski sprejmejo, sc z njim porazgovoriljo in mu postrežejo ne za denar, temveč iz krščanske ljubezni, ter mu skušajo za kratek čas nadomestiti domače versko in družinsko življenje. Kako potrebna je bila ta zamisel, kaže vel.ko. število 288 središč apostolata po raznih pristaniščih sveta. Na ta način se mornarji odtegujejo od obiskovanja beznic in javnih lokalov, kjer .vladata nemoralnost in greh. —
DVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Janezu
Bil je neki kraljev uradnik, katerega sin je bil bolan v Katar naumu. Ko je slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga prosil, naj pride in ozdravi njegovega sina; začel je namreč umirali. Jezus mu ie tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« Kralje\> uradnik mu pravi: »Gospod, stopi tja, preden moj sin ne umrje.« Jezus mu reče:	»Pojdi, tvoj
sin živi«. Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel. A že na poti so mu naproti prišli služabniki in naznanili, da njegov sin živi. Povprašal jih ie torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica«. Oče je tedaj spoznal, da ob tisti uri, ob kateri mu je bil Jezus rekel: »Tvoj sin živi«. In veroval je on in vsa njegova hiša.
Jezus je napravil mnogo vsakovrstnih čudežev, da bt izpričal svoje božje poslanstvo in da se ljudje ne bodo mogli opravičevati, ako ga zavržejo kot obljubljenega Mesijo in ne sprejmejo njegovega odrešilnega nauka. Sam je dejal, da njegovi poslušalci ne bil imeli greha, ako ne bi bili videli znamenj in čudežev, kakršnih še nihče ni delal. — Jezusovi čudeži so delali njegovem nasprotnikom velike preglavice. Ko je obudil Lazarja od mrtvih, so kar pobesneli in so menili], da bo najbolje Kristusa umoritil ker sioer bo s svojimi znamenji »zapeljal« vse ljudstvo in ga potegnil za seboj. Križali so ga, a Gospod je po smrti napravil zadnji, največji čudež. Vstal ie s svojo lastno močjo iz groba in vprav s svojo smrtjo na križu in svojim častitljivim vstajenjem potegnili vse k svojemu Srcu.
Kristusovi čudeži delajo nevernikom še danes velike težave. Ker ne morejo utajiti njegovih čudežnih dejanj, ki spadajo
Koledar za prihodnji teden
23. oktobra. NEDELJA. Dvajseta pohinkoštna. Kot predzadnja ne» delja v oktobru je po vsem katoliš* kem svetu posvečena misijonski propagandi.
24. PONEDELJEK. Nadangel Ra. fael. Njegovo ime po naše pomeni »božje zdravilo«. V poučni Tobijevi knjigi stare zaveze igra ita božji poslanec veliko vlogo. On spremlja mladega Tobijo na daljni poti in ga pripelje srečno domov ter vrne staremu očetu vid.
25. TOREK. Krizant in Darija, mučenca. — Krispin, mučenec. On je posebni stanovski zavetnik če v. ljarjev.
26. SREDA Evarist, papež.
27. ČETRTEK. Frumencij, škof. Antonija, devica.
28. PETEK. Apostola Simon in Judu. Ta Juda ni Iškarjot, ampak Tadej. Ponekod ga zelo časte kot velikega priprošnjlka v hudi sili. Kmečki .pregovor pravi na ta dan: Simon in Juda počivata od truda. Zadnja poljska dela »o pri koncu in zimski počitek nastopa.
29. SOBOTA. Narcis, škof. Ida, devica. Donat, sp.
med najbolj izpričana zgodovinska dejstva, jih skušajo naravno razlagati. Nekateri bi radi vse čudeže pripisati Jezusovi izredni sugestivni moči. Drugi) bi ga radi razglasili za nekakega čarovnika, ki je poznal skrite naravne šile, katerih se je znal zelo premeteno posluževati. Tem silam pripisujejo zlasti tiste čudeže, pri katerih se je posluževal dotikljaja z rokami ali kake tvari, kakor svoje sline ali s slino namočene prsti.
Današnji evangelij jasno kaže, da s takimi razlagami ne pridejo moderni vedeži nikamor. V današnjem evangeliju imate na smrt bolnega človeka, ki je začel dan hoda daleč od njega »umirati« in čigar oče ne more potrpeti, da bil Jezus končal svojo besedo, ampak sili vanj, naj pride takoj k njegovemu sinu »preden umrje«. Jezus je tedaj rekel »Pojdi, tvoj sin živi«, kakor da bi mu hotel reči: Nikar tako ne sili, meni m' treba hoditi k tvojemu sinu, če ga hočem ozdraviti, Ti pa le pojdi ,'in prepričaj se o tej moji moči. Tvoj sin živi. In res se je oče naslednji dan prepričal, da je njegov sin ozdravel prav tisto uro, ko ga je Kristus odslovil. Torej nič sugestivnega vpliva na sina, nobenega tvarnega sredstva, nobenega zdravila, nobenega pogleda, nobenega dotikljaja — čez hribe in doline
je delovala stvariteljska sila in volja 9jna božjega.
Danes je misijonska nedelja in se spominjamo dušno bolnih, umirajočih in mrtvih v poganskih deželah — daleč, daleč proč od nas. Marsikdo si misli, da tem revežem, ki hodijo tako težko, skoroda nemogočo pot proti srečni večnosti, ne more pomagati, ker so pač daleč, daleč od nas.
To je zmota. Spreobrnjenje poganskih narodov je predvsem delo milosti. Sedaj je velika ura milosti za poganski svet. O tem nam pričajo tako vztrajni pozivi Cerkve k misijonskemu .sodelovanju. To sodelovanje pa ni le v gmotni pomoči, ampak predvsem v molitvi] in trpljenju za ' spreobrnjenje poganskega sveta.
Bog hoče našega sodelovanja. Zato hoče predvsem naše molitve in žrtve. »Prosite gospoda žetve, naj pošlje žanjcev na svoio žetev!« Bogu smo prav blizu, saj »v njem živimo, se gibljemo in srno« — in prav tako blizu so mu poganski narodi in njihovi misijonarji, Molimo zanje in nekoč bomo izvedeli, da je prav tiisto uro, ko smo Boga goreče prosili, odleglo kaki duši in kakemu misijonskemu delavcu kje v kaki daljni misb-ionski deželi,
Za misijone smemo imeti posebno lepe upe, ako v sedanji dobil vsi globoko verni ljudje, ki ne morejo ničesar več darovati za misijone, toliko več zanje molijo in svoje grozno trpljenje zanje darujejo. S tem bodo morda oprali tudi , misijonski greh katoliških narodov, ki so toliko žrtvovali za vojske in medsebojne prepire, a tako malo za pokristjanjenje sveta.
AFRIKA
Katoliška cerkev ne umrje. 'To mogočno, od Kristusa vsajeno drevo je pognalo svoje korenine po vseh delih sveta. Zgodi se lahko — in v zgodovini se je že večkrat zgodi* lo —, da so bile nekatere njene ve* je nasilno odsekane, p Cerkev je pognala svoje korenine drugod ter se čez nekaj časa še lepše razrast la. Ko so mohamedanci v sedmem in na* slednjih stoletjih uničili cvetoče kr* ščanske dežele v Sprednji Aziji in Severni Afriki, je nadomestila Cer kev to izgubo s tem, da je pripeljp* la mlade evropske narode pod svoje okrilje. Ko so nesrečni Focij in nje* govi nasledniki odpadli od Rima ter s tem potegnili v razkol narode, ki so bili od Carigrada odvisni, je prodirala Cerkev med severne naro* de Evrope. In ko sta Luter in an* gleški kralj Henrik Vlil. zavedla večji del germanskih narodov v kri* vovero, je Cerkev po odkritju Amerike in po odkritju nove poti na Daljni Vzhod pognala nove ko* renine v. novih krajih Južne in Cen* tralne Amerike, kakor v Indiji in na Japonskem. In tudi dandanes, ko se odločno katoliške dežele, kot Poljska, Ogrska, Slovenija, Hrvatska in Češkoslovaška nasilno trgajo od Kristusa in njegove cerkve, se na* rodi drugih kontinentov tem bolj goreče oklepajo Kristusovega nauka. Kako razveseljive so v tem pogledu razmere na Japonskem, kjer je šte* vilo katoličanov naraslo v enem le* tu od 109 tisoč na 120 tisoč in kjer čaka več kot 15 tisoč katehumenov, da prejmejo sv. krsti Največje ve* sel je pa prinašajo sv. Cerkvi ne* dvomno afrikanski misijoni.
Misijonsko delo v Afriki
nikov, ki so večinoma raztre* seni po župnijah, ki so dostikrat večje kot naše škofije. Kako naj skrbijo ti duhovtiiki misijonarji za nove spreobrnjence, ne da bi zane* marjali pri tem ostale vernike? Če se torej misijoni v Afriki ne bodo razvijali kot bi se lahko, bo krivo tega v prvi vrsti pomanjkanje mi* šijonarjev.
Novi časi — nova sredstva
In kako ugodne so ravno danda* nes razmere za razširitev Kristuso* vega kraljestva! Moderna prometna sredstva omogočajo hitro premika* nje iz kraja v kraj. .SV. Frančišek Ksaverij je rabil za potovanje iz Lizbone v Goo v Indiji eno leto in tri mesece; od svojih deset let apo* stolskega delovanja je prebil štiri leta in pol na potovanjih. Dandanes vam prileti letalo iz Bombaya v Rim v 24 urah, iz Šanghaja na Kdaj* skem pa v dveh dneh. Novice s Kitajskega dobimo v treh urah, medtem ko rabi sonce šest ur. Tako fo dobili v Rim novico o smrti ne* kega škofa na Kitajskem cb treh popoldne, medtem ko je umrl škof po kitajskem času ob šesti uri po* poldne istega dne. — Novice vsega sveta so potom radia znane še isti dan po najbolj oddaljenih krajih. — Tudi napredek v zdravilstvu je za misijone neprecenljivega pomena. Nekdaj so umirali misijonarji zaradi pomanjkanja zdravil kot muhe; kot edino sredstvo zoper mrzlico so po*
znali le puščanje krvi. In koliko je še drugih sredstev, ki pomagajo mi* sijonarjem pri njihovem delu in jih prej niso poznali. Kako važen je na pr tisk, ki se ga poslužujejo misijo* narji za razširjanje Kristusovih naukov in krščanskih načel. Žal, da se istih sredstev poslužujejo tudi nasprotniki, posebno komunisti, ti so si začeli celo med preprostimi pogani pridobivati pristašev. Tudi delo protestantov je za katoliške misijone velika ovira. Z bogatimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, in z matenkostnimi moralnimi zahte* vami napram svojim spreobrnjen* cem pridobivajo poganske narode za svojo krivo vero, za neko prazno in medlo krščanstvo, ter pripravljajo s tem nehote pot modernemu brez* verstvu.
Če vse to premislimo, ne moremo iti mimo misijonskega vprašanja, ne da bi se zavedli, da je naša sveta dolžnost, da se za misijone zanima* mo in da jih po svojih močeh tudi podpiramo. Na milijone in miijone poganov steza svoje roke k nam ter nas prosi, da bi jim pomagali najti pot do Kristusa. Ali jim bomo tO pomoč odrekli? Ali naj se pustimo osramotiti od brezverskih komuni* stov, ki se na vse načine trudijo, da bi pridobili pogane za svoje pr e* vratne namene? Ne, to se ne sme zgoditi! Zato pa na delo, da luč Kristusovega nauka zasije vsem na* rodom in da se milost njegovega odrešenja razlije na vse ljudi!
Netaktična taktika
in še kaj
»Soča« je v svoji 114. štev. z.
Afriko bi v misijonskem pogledu razdelili lahko v tri dele: v moha* medansko Afriko na severu s pri* bližno 50 milijoni prebivalcev; v protestansko Afriko na jugu z de* setimi milijoni prebivalcev in v centralno Afriko v sredini, ki bo, kakor upamo, katoliška. V tem de* lu Afrike, ki šteje okoli 90 milijonov ljudi, živi okoli devet milijonov ka* toliranov, in sicer:	v belgijskem
Kongu okoli tri milijone in ena tretjina, v francoski Afriki dva mili* jona in pol in v britanski Afriki oko* li tri milijone. V ostalih delih Afri* ke je raztresenih še dva milijonu katoličanov, tako da znaša celotno število katoličanov v Afriki okoli enajst milijonov, to je približno to* liko, kot jih ima ogromna Azija, če ne štejemo Filipinov, kjer je čez 14 milijonov katoličanov. In na kar ne smemo zabiti, je dejstvo, da je bilo v Afriki še v začetku tega sto* let ja komaj pol milijona katoličanov in še od teh je bila petina katoli* čanov na malem otoku Reunionu pri Madagaskarju. V Kongu, k* ima danes toliko katoličanov kot 450 milijonska Kitajska, je bilo takrat le 20 tisoč katoličanov. Kako krasen nupredek! Če bi se afrikanski miši* joni razvijali v tempu zadnjih 50 let, bi postala Afrika v teku pri* hodnjih 50 let skoro popolnoma katoliška. Tega seveda ne moremo pričakovati, ker manjka misijonar* jev, ker število misijonarjev ne ra* se v razmerju s pogani, ki želijo vstopiti v Kristusovo cerkev. V pr a* šanje misijonarjev je nedvomno zelo pereče. V vsej Afriki deluje okoli 6.600 duhovnikov, tako da pade na vsakega duhovnika skoro 2.000 ver*
uvodnim člankom odgovorila na naš uvodnik »Nova taktiku O F na Goriškem« v zadnji štev. »Kat. glasa«. V svojem odgovoru »Soča« ne skuša pobijati naših izvajanj, temveč jih molče obide ter zasmehljivo kvasi o svojih narodrilh zaslugah. Vendar je vredno, da iz tega odgovora pribijemo nekaj ugotovitev.
1. »Soča« se uvodoma hinavsko čudi, da uredniki Kat. glasu berejo komunistično časopisje kljub prepovedi sv. oficija. Kako je to začudenje hinavsko in zlonamerno dokazuje zaključek, do katerega list prihaja: »Če se oni ne plašijo izobčenja, se ga ni bati tudi ostalim čitateljem našega lista (Soče)«. »Soča« namreč prav dobro ve, da ie v dekretu sv. oficija rečeno, da smejo škofje dovoliti branje komunističnih časopisov vernikom, ako imajo važen razlog za to. To dovoljenje so dobili uredniki »Kat. glasu«, ker je to njihova poklicna dolžnost.
2j Če je »Kat. glas« izšel 12. t. m., ko je bila splošna stavka tiskarskih delavcev, ni s tem zagrešil stuvkokaštva, ker se delavd v njegovi tiskarni po določilih sindikatov ne morejo uvrstiti med stavkujoče.
3. Mi si ne lastimo nobene »monopolne pradce nad tolmačenjem kakršnega koli vprašanja«, kakor to delajo marksisti in vsi diktatorji, temveč skušamo slediti naukom sv. katoliške cerkve. V tem duhu želimo vzgajati tudi slovensko ljudstvo. Če so ljudje neposlušni in se pustijo zavajati od komunizma, bodo čutili žalostne posledice, kakor jih čutijo v Sloveniji in povsod drugod, kjer so se1 kljub svarilom Cerkve spajdašUi s komunizmom.
4. Ali je I)FS v škodo ali v korist slovenskega naroda? V
dušno škodo mu je prav gotova, ker zapeljuje ljudi v komunizem, to je v brezboštvo in strupeno sovraštvo • do Kristusove cerkve. Koliko nam je na komunizem politično škodoval, to je najžalostnejše poglavje naše zgodovine.
5. DFS ni rdeče samo prepleskana, temveč je rdeča po svojem samem bistvu, saj trdi o sebi, da ie vredna naslednica OF.
6. Če »Kat, glas« za »obstoj ii> napredek slov. narodne manjšine ni prispeval kaj več od slovenskih katekizmov«, kakor trdi »Soča«, smo na tolike zasluge; ponosni, ker na katekizmu sloni vsa vera in morala naroda.
7. V OF so bili od začetka v’ resnici vključeni pripadniki raznih (ne vseh, kot trdi »Soča«) političnih skupin. Toda vsi so d1 postali pristni komunisti b' brezbožniki ali pa so bili poslati1 v 13. bataljon. Prepričani sntO, da se bo tako zgodilo tudi 1 »liberalci in klerikalci« v DFS' če jih ne bo pravočasno srečah pamet.
S.	»Osvobodilni fronti je malone vsaka slovenska hiša fd glede na politično opredeljenost ponudila sina ali hčer,« pišc Soča. To ie res za primorsk’ Slovence. Toda šli so zato, ket so menili, da je OF narodna, nc zato, ker je bila komunistični Če bi bili njega dni znali, kakšti »svobodo« jim OF pripravili bi bili pravočasno pometli d svoje srede vse Beltrame “ Beblerje in druge zvodnike.
9. Iz vsega »Sočinega« članM je razvidno, da smo praviti, sodili. Demokratska fronta t slekla rdečo srajco in začd skrivati zvezdo, ter oblekla sij. ko z narodno kokardo. Naši. ljudem pa pravimo: »Enkrat f vas komunisti že speljali na ^ ali želite, da vas še v df* go?...« —
tri
Vr
ga
tc
«ti
hi
s«)
hi
t>r
st*
Leto I. - Štev. 38
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
Odmev po praznikih
Ni še mesec dni, kur smo primorski Slovenci na Opčinah doživeli brez dvoma največji povojni katoliški praznik. — že smo primorski katoličani pripravili Materi božji in sebi drugi veliki dan. Skupni shod naših organizacij v Dolini je z božjo pomočjo tako lepo uspel in zbudil v številnih udeležencih tako zadovoljstvo, da smo iz srca hvaležni Bogu in vsem ljudem dobre volje, ki so ta praznik organizirali.
Če bi se vršil tak shod v Dolini pred dvajsetimi leti, bi seveda drugače uspel. L. 1949 pa se je zgodilo kakor že za časa Marijinega romanja, da so istega dne množice ljudi hitele, na komunistično pustovanje in na marijansko slavje. Bilo je nrav babilonsko mešanje, prehitevanje in srečevanje, ki so ga seveda zakrivili odpadli kristjani, ki so izdali svojo vero in sedal izdajajo svoj narod. V Ricma-njih so imeli komunisti svojo >superfesto« za rdeče časopisje, v Dolini pa katoličani skupni
shod svojih organizacij.
Po vsem je jasno, da veliki in tako lepo uspeti katoliški prazniki rdečim ne ugajajo. To so pokazali s svojim azijatskim radijskim napadom na fatimsko Marijo, to so pokazali zlasti v času Marijinega romanja z raznimi člančiči v svojem časopisju.
A vse rdeče vpitje in preračunani demokratski molk nič ne pomaga. Katoliška misel v letu 1949 hiti dalje in to tudi na Primorskem hitreje kot. si naši dosinočnji »voditelji« mislijo. Ne bo odveč, če ponovimo znane besede velikega angleškega misleca: »Svetovni katolicizem je kakor speči lev. Gorje svetu, ko se ta lev prebudi!« — Veliki marijanski prazniki na Primorskem so dokaz rdečim in črnim in vsem, da hoče primorsko ljudstvo ostati zvesto veri svojih pradedov.. Kdor misli med križem in srpom iskati za Primorce neko tretjo pot, je v usodni zmoti.
Gospodarski listek
MLEZIVO
MLEZ1VO — PRVO KRAVJE MLEKO. Če se krava oteli, proizvaja ■v prvem času v svojem vimenu neko posebno tekočino, k> je nekoliko drugačna koit navadno mleko že po svojem videzu, še bolj pa po svoji sestavi. To tekočino imenujemo mlczivo.
Na zunaj izgleda mlezivo bolj .rumenkasto, je nekoliko kislatega okusa in šibko lepljivo. Dočim tehta 4«ter kravjega mleka navadno 1033 gramov, telita liter mleziva 1065 gra* tnov. Mlczivo se vsled toplote hitro *je.^
Pa tudi kemična vsebina mleziva se razlikuje od navadnega mleka. Navadno vsebuje mlezivo
80.21	delov	vode,
13.64	»	beljakovin,
2.23	»	maščobe,
3.00	»	mlečnega	sladkorja,
0.92	»	rudninskih	soli.
Če primerjamo te številke z onimi 'od mleka,, ugotovimo, da je mlczivo bolj gosto, ker vsebuje manj vode; bogatejše je na beljakovinah, a vse* buje manj sirnine in zato ni pri* nierno za izdelovanje sira; odstotek maščobe je pri mlezivu manjši, kot pri navadnem mleku, enako tudi odstotek mlečnega sladkorja, več pa ie rudninskih soli.
ČEMU SLUŽI MLEZIVO? Pri naravi je vse smoterno, le človek s svojo brihtnostjo dela večkrat ne* red. In tako je narava ustvarila v kravjem telesu, v ti čudoviti delav* nici, posebno tekočino, ki naj teletu koristi. Tele potrebuje v prvih urah življenja posebno čistilo, da očisti svoja prebavila različnih snovi, ki so se tam nakopičile v dobi bivanja v materinem telesu. Če te snovi ostanejo v telečjih prebavilih, začne* jo tam gniti in telečja prebavila ne morejo začeti rednega del ivanja. Poleg tega pa je mlezivo zelo lahko prebavljiva hrana.
Zato pa ravna zelo nespametno, kdor ne privošči telatu takoj po ote* litvi mleziva.
KORUZA IN POLENTA
Kjer je koruza tam je polenta, če* tudi pod drugim imenom; kjer pa je polenta, ni treba, da bi bila tudi koruza.
Zgodovina pravi, da smo dobili koruzo iz Amerike, in sicer jo je prinesel že Krištof Kolumb pri svo* jem prvem povratku po odkritju Amerike. Videl je v Ameriki, kako Indijanci jedo polento, sam jo je poskusil in zrnje prepeljal na Špan* sko, kjer so jo najprej gojili.
V italijanščini se koruza imenuje »granoturco« ali slovenski »turško
žito«. To ime pa nima prav nobene zveze s Turki, ampak z italijansko navado začetkom našega veka, da so imenovali »turco« vse, kar je bilo tuje, neitalijansko. Enako je tudi ra* zumeti italijanski izraz »saraceno«.
Polento pa so poznali v Evropi mnogo prej. Že stari Rimljani, to je vsaj 1500 let pred odkritjem Ame* rike, so poznali polento, katero so prvotno imenovali »puls«. Seveda ta »puls« ni bil iz koruzne moke, pač pa iz moke drugih žit. Navadno so primešali tudi sočivje, kot fižol, lečo, pešek (ceci) in podobno ter vse skupaj skuhali. Podobno polento so kuhali ves srednji vek. Kot moko so rabili takrat proseno, bo* bovo, rženo, ječmenovo, ajdovo, sir* kvo ali rušcevo kakor tudi različne druge.
Ko se je v začetku novega veka pojavila koruza in ko so ugotovili, da se da s koruzno moko napraviti »izvrstna polenta«, je začela ta iz* podrivati vse druge vrste, ki so ve* činoma vse šle v pozabo, razen aj* dove polente, oziroma ajdovih žgancev.
Vendar pa je bila polenta iz ko* ruzne moke dolgo časa le za revne kmečke sloje. Komaj v 18. stoletju so tudi tako imenovani boljši sloji spoznali dobroto koruzne polente in tedaj je prišla tudi na jedilni list bogatašev.
Polenta je danes udomačena hra* na od Kavkaza preko vse Južne Ru* sije, na Balkanu in v Severni Italiji V teh krajih spada med najbolj obi* čajno hrano, posebno med delovnim ljudstvom. V splošnem pa se uživa vedno manj polente, ker je postal naš okus bolj zahteven, bolj rafini* ran in si želi druge hrane. Bogatejši sloji polente skoraj ne poznajo več, meščanski vedno manj in enako tudi delavski stan. Edino kmečki živelj je ostal poleniti še zvest, a tudi tu se uporablja vedno več koruze za živalsko krmo in vedno manj za ljudsko prehrano.
JE LI VINO POVRELO?
če je še sladko, premešaj v sodu z lesenim drogom do dna, da naženešže olenele kipelne glivice k zopetnemu delu. Če je preveč sladko in ne vre več, potem nekaj ni v redu in vpra* šaj za nasvet strokovnjaka. Najbrže ga bo treba prevreti. če pa je vino sladko*kislo, potem glej, da se ga čimprej iznebiš, da ga prodaš, četudi po nižji ceni.
Misijonska prireditev
V nedeljo 23. it. m. ob 4.30 pop. priredi goriška Marijina družba pri čč. ss. notrdamkah lepo misijonsko predstavo z loterijo za misijone.
Kulturni obzornik
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU - UKINJENA
Vlada republike Slovenije v Ljub* ljani je izdala odlok, da pride Družba sv. Mohorja v Celju v likvi* dacijo, t. j. da je ukinjena. Pred prilično dvema letoma se je odbor celjske Družbe sv. Mohorja na vse pretege trudil, da bi spravil matično premoženje Družbe sv. Mohorja v Celovcu v svojo nenasitno malho. Z grožnjami, potvorjenimi podatki in narodnimi gesli je pritiskal na od* bor v Celovcu, da bi pristal na nje* gove zahteve. Predsednik celovškega odbora msgr. Podgorc se pa ni vdal in je razbojniški naval odločno od* bil. Kakor kažejo sedanji dogodki,
je bila s tem Družba sv. Mohorja rešena pred popolnim uničenjem. Tako gospodarijo komunisti s slo* venskimi prosvetnimi in kulturnimi ustanovami in se ne ustavijo niti pred najbolj zaslužnimi in častitlji* vimi. Družba sv. Mohorja je bila ustanovljena 27. julija 1851, v dobrih dveh letih bo obhajala svojo sto* letnico.
Kakor smo pred kratkim navajali, bo celovška Družba skupno z goriš* ko v prihodnjih dveh mesecih, — pred novim letom, — obdarila svoje člane s koledarjem in dvema lepo* slovnima knjigama.
Soča“ in HLunedi<( — dva pobratima v boju
Verne frontaše je napadel ob tem člankus hud verski dvom. Nekdo je vprašal: »Joj, kako hude laži piše »Lunedi«. Radoveden sem, ali bo Cerkev obsodila ta list, ki piše tako lažnivo in hujskaško proti slovenskim duhovnikom ... Ali bodo tudi njegovi pisci izobčeni iz svete Cerkve?«
Odgovor: Cerkev ne izobči nikdar nobenega norca, pa naj bo ta norec zagovornik komunističnih ali fašističnih naukov in metod. In članek v Lunedi-ju razodeva veliko nenormalnosti.
»Soča« izdaja s svojo kričavo narodnjaško krinko naš narod brezbožnemu in protinarodnemu komunizmu, »Lunedi« pa izdaja najbolj črnemu in protikrščan-skemu fašizmu vse tiste vrtine italijanskega naroda, ki mu dajejo pravico do naziva katoliškega, kulturnega, civiliziranega in plemenitega naroda, — To je storil zlasti 17. X. s smešno lažnivim, nekrščanskim člankom. »Si ritira nei confessionali le slavismo sconfitto nella piaz-za«. Ta članek ni vreden nobenega odgovora.
Dopisi
Sv. Ivan — Trst
V četrtek 13. oktobra se je pre* selila v boljšo domovino verna in zgledna krščanska mati, 56*letna Justina Požar z Vrdele. Bila je od otroških let cerkvena pevka in čla* nica tukajšnje slovenske Marijine družbe ter je tudi svoje otroke vzgo* jila v ljubezni do Cerkve in cerkve* ne pesmi ter Marijine družbe. Težko bolezen je prenašala z angelsko po* trpežljivostjo. Dober mesec pred smrtjo se je z največjo muko napo* tila v spremstvu hčerke na božjo pot v Lurd. Nebeška gospa ji ni sicer naklonila telesnega zdravja, ker jo je hotela poklicati k sebi, navdala pa jo je s čudovito tolažbo, da je bolnica po svoji vrnitvi iz Lurda s popglno vdanostjo v voljo božjo pričakovala ločitve s tega sve* ta. Svojce je bodrila, naj r.c žalujejo po njeni smrti, temveč iščejo tolažbe v molitvi, v sveti daritvi in svetem
obhajilu ter pobožni pesmi. S svoji* mi otroci je bila okolici zgled vere in narodne zavesti, ki ni nikoli klo* nila rie na desno ne na levo niti v najtežjih časih, ki smo jih preživeli. Na poslednji poti z Vrdele v župno cerkev, ki jo je pokojnica tolikokrat napravila v svojem življenju, jo je spremila velika množica, celotna Marijina družba, cerkveni pevci pa so ji peli v slovo na domu zvečer in v cerkvi. Bog jo sprejmi po tež* kem trpljenju v svoj večni mir, pre* ostalemu soprogu .otrokom in sorod* nikom pa izrekamo iskreno sožalje.
Pevma
Prijatelj nam piše: Zadnjo nede* ljo, 16. t. m. popoldne, sem napravil sprehod preko polja, ki leži pod vasjo. Tam, kjer zavije poljska cesta v dolino k Pevmici, na desni strani ovinka, je košček travnika, na kate* rem sta že starejši moški in najbr* že njegova boljša polovica z veliko
PlERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Vse to se je zgodilo v nekaj trenutkih ... Dominik je stopil k 'Tatom, prevlečenim s suknom, ki so Ba ločila od stopnic, in prisluhnil... bolita je nalahko prišla v prvo nad* *tropje in se ustavila. Gotovo tudi tjej srce bije ob obisku, h kateremu jo drugi pripravili, ker nikdar mogoče, da bi se bila taka deklica '4rna od sebe odpravila na tako r.c*
brimerno pot.
Zdaj prihaja proti drugemu nad* 'tr"pju. Stopnice škrtajo.
2daj je že na hodniku ...
Dominik se z obema rokama stiska za prša... v grlu ga duši. ..
Zvonček zacinglja, da odmeva po '®em hodniku . . .
Zacinglja prvič — drugič —
^ — tretjič —---------
Nič,
bolgo je vse tiho . •. LoLta se
obrne in počasi, prav počasi, kakor da še zmerom upa, odide po stop* nicah.
Vsak hip je bila dlje od Domini* ka, njeni	koraki	pa	so ga suvali	v
srce, kot	bi ga	živega zagrinjali	s
težko prstjo, kar si je tudi sam že* lel, samo da bi bilo čimprej za ved* no vsega konec, da bi to malopridno srce, ki tako koprni po življenju, za vselej odmrlo pozcmcljski ljubezni... Oh, ko ga ne bi	več	mučila in napa*
dala ta	nesrečna	ljubezen, ko	bi
mogel zadržali svoje oči, da se ne bi več ozirale za njo, ki mu ne da pokoja in ga hoče odvrniti od nje* govega vzora! Da bi bil že vendar sam in bi mogel mirno misliti edino na svojo dolžnosti
Niti zavese pri oknu se n* upal dvigniti, ker se jo bal, da Lolita morda gleda nazaj in bi sc srečala z očmi. Strašen srčni nemir, ki ga je na mah docela zmedel, ga jc tako strl, da je omahnil na stol in nemo bulil V stropi...
Ko sc je zavedel, je odrinil omaro od vrat in odšel k vratarici, da
pozve, kdo ga je iskal in zakaj — čeravno sam pri sebi ni maral pri* znati, da gre zaradi tega!
»Kako pa to, kaj ste bili doma?« se je čudila vratarica. »Potem se je gospiea najbrž zmotila in ni našla vaše sobe! Kaj je niste videli?« »Ne!«
»Oh, kako jc bila revica prepade* na! Skoda, gospod Dominik, res ško* tla, da niste govorili z njo!«
»Toda, ali ni vam ničesar naročila ali pustila vsaj kako posetnico?«
»Saj res! Kmalu bi vam jo bila pozabila izročiti, čakajte, tukaj je!«
Ime na posetnici je bilo Dominiku malo znano. Spoznal je, da ga ni iskala Lolita, ampak njena starejša, že poročena sestra, ki je bila Lobti zelo podobna. S svinčnikom je na« pisala na posetnico:
»Iskala sem Vas, da bi Vam spo* roiita nekaj novic od Vaše gospe matere. Zelo mi je žal, da Fes nisem dobila...«
Dominik je bil silno zadovoljen, da se je bil zmotil. Kljub temu je
bil nesrečen, oh tako neizmerno ne* srečen!...
Kako jc vendar mogoče, da ima ona mlada deklica še vedno toliko moč do njega, da jo vidi vedno in povsod in se je boji tak korenjak, ki se je povrh tega zatekel v železno trdnjavo popolne odpovedi in žr* tve!..,
Kakor divja zver, ki ogleduje mrežo svoje kletke, se je občutljivi in nežni mladenič oziral po stenah, ki so ga varovale pred svetom. Gle* dal je samega sebe, svoje nezvesto telo in svoje nestanovitno srce, ki bi ga bil najrajši poteptal in strl, in v morečo gluhoto svoje sobice je kriknil:
»O Bog, kdo me bo rešil te lju* bežni, ki me venomer preganja, kdo me bo rešil tega ničvrednega telesa, ki me zmerom izdaja?!...«
DVA IN DVAJSETO POGLAVJE
Nenaden Dominikov odhod je sd* no vznemiril Yhold,yjcve in Presve* sove. Vsi so strmeli in sc čudili.
Lolita sicer ni natanko vedela ka*
ko in kaj, vendar je slutila; kaj je moralo mladeniča tako vžgati. Zato ni nikogar marala nadlegovati z vpra* šanji in se je skrbno izogibala, da je ne bi kdo česa vprašal. Ni vero* vala ne v Boga ne v ljudi in z ne* kim čudnim fatalizmom je pričako* vala, naj pride, kar hoče.
Dominikova mati je bila v prvem hipu tako potrta in zmedena, da ni vedela kaj početi. Nato pa se je začela togotiti na župnika Firmina, češ, da ji je ugrabil sina in da je 011 vsega kriv. Ujec ji je takoj pre* strigel besedo z načelno mislijo:
»Ni mogoče, da bi bil volk sit in ovca cela! Sedaj se jc vnel boj med Dominikom, Lolito in župnikom Fir* minom. Pri vsakem boju pa jc tako, da sc zmaga nagiblje zdaj na to, zdaj na ono stran, zato bomo mo* rali biti pripravljeni na vse mogoče, četudi Dominiku in Loliti ne bi šlo vedno po sreči. Ampak župniku bo« mo pa že posvetili, le brez skrbi, ne bo nam ušel, ne!«
Ujec je hodil podolgem in počez po salonu, srdito mahal z rokami ia
naglico grabila otavo. Zabolelo me je: »Kako lene mrhe so gotovi ljud« je. Ze štirinajst dni in več imamo krasno sončno jesen. Pa ti ljudje ne najdejo časa, da bi pograbili pest otave. Prav nedeljski popoldan mo« rajo porabiti za ito' hlapčevsko delo. Ali ni to prav grdo izzivanje božje dobrote in potrpežljivosti?
Mačkovlje
Naša lepa vas, k> se prijazno ra« zgleduje na vse tri svetove: Trst, cono B, in Jugoslavijo, je doživela po nepozabnem Marijinem romanju celo kopico novic, ki vam jih mo« ramo povedati:
PEVSKI ZBOR: Če vprašaš naše« ga človeka, kaj je v Mačkovljah novega, ti bo koj postregel: imamo velik pevski zbor, ki lepo prepeva v cerkvi in tudi narodnega petja ne zanemarja. Doslej smo nastopali le doma, zadnjo nedeljo pa smo se prvič pokazali v javnosti — na shodu naših organizacij v Dolini. Kako in kaj smo zapeli, to premnogi bralci »Kat. glasa« dobro veste, saj vas je bilo zelo veliko v Dolini. Naš pevski zbor sicer ni nov. Že dobri dve leti ga je neutrudno vo« dila in ga še sedaj vodi organistka gdč. Dalka Šturmanova. Poučevala je le dekleta, sedaj pa so pristopili tudi fantje in tako imamo sedaj lep mešan zbor, ki šiteje blizu 25 članov.
NAS G. ŽUPNIK: Našim bralcem je dobro znano, da spada vas Mač«
kovlje pod župnijo Osp, ki je v coni B. Letos za svečnico smo zgubili g. župnika Franceta 'Zlobca, ki je moral I na prisilno delo in v ječo. Sedaj po sedmih mesecih se je zo« pet srečno vrnil in je zopet med na« n-.i. Prav za svoj god (Frančišek Asiški) je prišel domov. Bogu smo zelo hvaležni za to veliko milost, za katero smo toliko premolili k Mate« ri božji. Gorečemu gospodu župniku iskreno želimo, da bi nas še dolgo vodil s svojim velikim duhovniškim idealizmom.
MLADINSKO ROMANJE:	V
prejšnji številki ste brali poročilo o skupnem mladinskem romanju na Repentabor. Med to veselo mladino seveda ni manjkalo Mačkovljanov. Skoro vsi naši šolarji sp se udeležili romanja. Še celo nekaj starejših se je odtrgalo vsakdanjemu delu in se pridružilo mladini. Koliko lepega smo doživeli ta dan in kako veseli smo se vrnili domov! Naš predlog je bil, da bi drugo jesen tako mla« dinsko romanje organizirali že v septembru pred trgatvijo in pred — burjo.
TRGATEV. Še tega dogodka ne smemo pozabiti. Ravno te dni smo dolcončali trgatev. Letos ni bila prav dobra letina, a z veseljem sprejme« mo, kar nam je Bog dal. Preden pa smo začeli trgati, smo imeli »mašo za trgatev«, da bi Bog blagoslovil naše delo. In sedaj vino, naš naj« boljši pridelek, vre v naših kleteh.
N
o v i c e
t Franc Smodej
Dne 21. septembra so pokopali v Beogradu odličnega slovenskega no« vinarja in politika g. Franca Smode« ja. Po rodu Štajerc je pred prvo svetovno vojno šel na Kor°ško, kjer je najprej kaplanoval po raznih župnijah. Potem je bil urednik »Koroškega Slovenca« in si je kot politični delavec med koroškimi Slovenci priboril priznano ime. Po nesrečnem plebiscitu v oktobru l. 1921. se je umaknil v Jugoslavijo, kjer je stopil v uredništvo »Slovenca«:. Izvoljen je bil za poslanca v jugoslovanski državni zbor na pro« gramu Slov. ljudske stranke. Bival je veliko v Beogradu in bil eden vidnejših slovenskih parlamentarcev. Pozneje je postal senator. Ko je pri« šel na oblast Tito, se je umaknil iz javnega življenja. Delavnemu, po--žrtvovalnemu možu, ki je vse svoje moči in sposobnosti žrtvoval v bla; gor svojega naroda in domovine, naj bo Vsemogočni bogat plačnik, slovenski narod ga bo ohranil v častnem spominu!
Delegacija iz Slovenije v Gorici
Znani videmski sporazum od 3. febr. t. 1. se zaradi raznih zaprek še vedno ni izvajal. Da bi te ovire od« stranili in sporazumu dali življenje, so se minulo soboto in nedeljo 16. t. m. sestali v Gorici zastopniki go« riške Trgovske zbornice in dva za« stopnika ministrstva za zunanjo tr« govino v Ljubljani, dr. Puc, pod« tajnik ministrstva, in dr. Gaspari, ravnatelj izvozne družbe »Slovenija Export«Import«. Razgovori so s<-vršili oba dni in so po poročilih li« stov bile vse sporne točke spora« zumno rešene. Upati smemo, da bo« do v prihodnjih dneh že začeli uvažati iz Slovenije krmo, krompir in drva. Slovenska delegacija je odpotovala v nedeljo zvečer preko bloka pri »Rdeči hiši«: v Ljubljano.
Maršal Tolbuhin umrl
V Moskvi je umrl znani sovjetski maršal Tolbuhin, star 65 let. Odliko« val se je v bojih okrog Stalingrada. Ob koncu je zasedel z rdečo armado Dunaj in Beograd.
Začetek šol. leta na srednjih šolah v Gorici
V soboto 15. oktobra so slov. srednje šole v Gorici začele šolsko leto s sv. mašo, ki jo je daroval sam prevzv. gospod nadškof Karel Margoitti v stolni cerkvi. Pričujoči so bili dijaki vseh slovenskih sred« njih šol skupaj z ravnateljema prof. Nemcem in Pavšičem ter profesorji. Na koru je pel goriški moški zbor, dijaki pa so med mašo skupno mo« lili. Nadškof je pred začetkom maše imel na dijake lep nagovor v slo« venskem jeziku. Sv. maši so priso« stvovali tudi številni starši, ki so tako pokazali, da so jim šole močno pri srcu. V ponedeljek se je začel šolski pouk. Dijakov se je vpisalo precej, na učiteljišču še več kakor, lani.
Družinski davek v Gorici
Goriški župan ponovno opozarja, da poteče rok za prijavo družinske« ga davka 31. oktobra. Vsi prizadeti dobijo v občinskem davčnem uradu, ulica Crispi 3, prejšnji prehranjeval« ni urad, predpisane obrazce, da na njih lahko izpolnijo svojo prijavo. Ne zamudite!
Razpisana mesta
Razpisan je natečaj za 15 mest prideljenih podkomisarjev pri javni varnosti. Natečaja se ne morejo udeležiti ženske. Prosilci morajo predložiti diplomo o končanih prav« nih študijah ali političnih vedah na kaiteri izmed italijanskih univerz. Prošnjo spisano na kolekovanem pa« pirju za 32 lir z vsemi predpisanimi prilogami je treba predložiti pre« fekturi do najkasneje 9. nov. 1949. Na pozneje vložene prošnje se ne bodo ozirali. Vsi prosilci se opozarja« jo, da je za sprejem v službo obvez« no znanje nemščine. Pri natečaju bo moral vsakdo dokazati s prevaja« njem in z razgovorom, da obvlada nemški jezik. Vsa druga pojasnila se dobijo v kabinetni pisarni na pre« fekituri v Gorici.
Kruh cenejši
Po sklepu pokrajinskega odbora za cene je prefekt določil, da od 15. oktobra veljajo za kruh sledeče cene: kruh iz moke št. 1 v komadih po 150 do 200 g je po 94 lir kg, kruh iz iste moke v komadih po 300 do 500 g je po 92 lir kg in kruh iz moke št. 0 v komadih po 80 do 130 g je po 110 lir kg.
Zborovanje katoliških delavk
Zadnjo nedeljo 16. t. m. se je vr« šil v dvorani bivšega goriškega Trgovskega doma 1. pokrajinski kongres katoliških delavk. Zbrane delavke so zborovale predpoldne in popoldne. Na popoldanskem zbor y-vanju je govoril tudi poslanec dr. Baresi.
ZANKE UGANKE
24
UREDNIK: DOMEN
SVETNIKI
(Domen.)
* *
spoznovavec, marca; škof, marca; škof, junija; devica, junija; spoznovavec, avgusta; mučenec, septembra; mučenec, decembra; papež, julija; škof, februarja; vdova, avgusta; škof, marca; mučenec, junija; spoznovavec, junija; spoznovavec, maja; mučenec, novembra.
Črke v zvezdicah dajo pregovor.
25 ZANKA IZ RAČUNSTVA
(P. J.)
N ute s Krasa je po vaseh okoli Gorice prodajal, kokoši in zajce. A'og je bilo 48, krempljev pa 242; koliko je bilo glav ?
26 TURISTOVI ZAPISKI
(M. J.)
Doberdob (123.5 km), Rupa (4 km), Vipolže (34 km), Stanci rež (2.4 km), Rubije (4 km), Miirnik (45.6 km), Dolenje (100 km), Gabrije (2.4 km), Peč (10 km), Gradišče (28 km), Dol (12.3 km), Podgora (47 km).
Pazi na številke pri kilometrih ! Dobiš pregovor o potovanju.
27
DARILO
(Domen.)
1. število; naslov visoko izobr. maža
2. število; moj sorodnik
3. število; bolezen
4. glina; površinska mera
5. dva soglasnika Črke v zvezdah ti dajo primeren pregovor.
6. reka v Italiji; zaimek
7. kovin, orožje; leseno orožje
8. drobtinica lesa; pogl. greh
9. domača žival; zvezda.
Zahvala
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je moja slovesna nova sv. maša v Gorici tako lepo izpadla, sc iskre« no zahvaljujem. Spominjal se jih bom vedno pri sv. maši.
P. Pavel Leskovec D. J. Rim, 15. okt. 1949.
SLOVENSKI PROFESOR IŠČE O« PREMLJENO SOBO pri dobri slovenski družini. Ponudbe na pi« sarno dr. Frana Vesela, ul. Torrc bianca 18, tel. 7184 « TRSI.
Tržačani!
7im j« zahteva gorko perilo lllllluin tople nogavice; velika izbira v modni trgovini
»PRI SONCU"
Via Rlsmondo I Se priporoča Jvan £upše
Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
neprenehoma ponavljal:	»Mu bomo
že posvetili!...« Ko se je potolažil, se je obrnil k svakinji in ji začel razlagati:
Gotovo je, da Dominik zopet prihaja na površje. Rožica, če vpra« Sate mornarje, vam bo vsak odgo* voril, da tudi utopljenci trikrat splavajo na vrh vode, preden za vedno ostanejo na dnu. Prav tako je z Dominikom... Za začetek sva izvrstno napravila, ko sva mu izbra« la Lolito. Kmalu bi se nama bilo docela posrečilo, da bi bila s prvim mahom vse dosegla, a to bi bilo vendar malo preeeno... Za konec, se mi zdi, bo zapet treba pripraviti Lolito, vmes pa pride nekaj drugega, in sicer — njegova mati! Da, da, Ročica, zdaj je prišel trenutek, ko morate stopiti na oder in igrati glavno vlogo, od katere je odvisna končna zmaga. Vi morate iztrgati Dominika iz rok župnika Firmina, ki ga drži kakor zver ujeto žival; toda mu ga bomo že izvili iz nje« govih črnih krempljev! Potem pa
nikdar več, nikdar več! .. . Zdaj, ko vemo, kako je treba ravnati s taki« mi ljudmi, se ne bomo nikjer več dolgo mudili, temveč bomo rajši malo pogledali po širnem svetu in potovali, kar se bo le dalo. V Alžir, Tunis, ali pa tudi v Kairo, če bo treba! Čim dalje, tem bolje, samo da rešimo Dominika iz rok tega pro« kletega črnosuknježa in mu preže« nemo iz srca vsak spomin na ono mrho nemarno... Ej, mu bomo že posvetili, naj s> ne misli, da mu bo to zaspalo! Mu bomo že posvetili!...«
Ujec je kar pihal od same togo« te... Slednjič je sedel v naslan jač k Dominikovi materi, s katero sta pozno v noč kovala načrte. Ko sta dokončala, je v »Turkizu« že vse spalo.
Za sedaj — sta sklenila — bosta nekaj časa pustila Dominika same« ga v Parizu, »naj se prevre v lastni omaki«, kakor je imenitno povedal ujec. Res, da je nevarnost, da ga ne bi župnik še bolj omrežil in prikle* nil nase, morebiti se bo pa tudi Do«
minik njega naveličal. Razen tega je bil prej navajen na najudobnejše življenje in ni mogel prebiti brez vsakovrstnih zabav in razvedril. Ko bo sam v Parizu, bo moral iztikati za hrano po raznih restavracijah, kar mu prav tako nikdar ni bilo po volji; če pa bi mu kuhala ona žen« ska, ki je pazila na delavnico, tudi ne bo dosti bolje.
Zato je upanje, da mu bo kmalu zadosti in da od1 dolgega časa ne bo strpel v prestolnici, ko bo sprevidel, da ga župnik samo izrablja m mu neprenehoma naklada razne nizkotne zadeve in vsakdanje opravke.
Polagoma se mu bodo že odprle oči...
Tedaj pa — tako je bilo v načr« tu — stopi na oder njegova mati, da mu odigra glavni in poslednji pri« zor, pri katerem ho uporabila vse pripomočke in nastopila z največjim zanosom in silovitostjo pa s takšno naglico, da bo že s prvim mahom 'uničen vsak odpor ...
Če bo sila, lahko prikličeta tudi
zdravnika na pomoč ...
Konec mora biti, da pojde Domi« nik precej naslednjo zimo z materjo na daljše potovanje, kjer se bo po« polnoma otresel župnika in svojih napačnih nazorov.
Lolite rtista hotela niti omenjati, ker bi ga to najbrž spravilo v veliko nejevoljo; tako sta se spretino iz« ognila vsakemu ugovarjanju. Domi« nika bosta postavila samo pred nje« gc.vo nalogo in se sklicevala le na dolžnost, ki jo ima do svoje matere.
Tako sta navračala vodo na svoj mlin in vse je kazalo na najlepši uspeh.
Presvesovi so bili s »Ker«Mimie« čisto zadovoljni in so se namenili, da tudi čez zimo ostanejo v njej. Chaiseski gozdič je celo v najhujših mesecih- zelen in izvrstno varuje vile pred morskimi vetrovi, da je oni de! otoka popolnoma v zatišju pred mrazom in viharji. Zaradi tega pri« hajajo v ta mični kotiček vsako zi» mo mnogoštevilni izletniki, ki ljubijo mir in lepo naravo. Kljub temu je
treba povedati, da Presvesove gosp1 in njene hčerke ni zadržala toli^ vabljiva in mila narava, ampak n6* kaj čisto drugega.,
Dominikova mati se je brez strah11 pripravljala na odločilen trenutek Četudi se je včasi malo razburila, ^ je precej zopet pomirila in dawf snovala svoje načrte.
Dominiku ni ves čas pisala o'1'
d«
besedice, da ga je že zares skrb®1 in se mu je vzbujala bojazen, če 1,1 poleg jeze še kaj drugega krivo nlc nega molka ...
Medtem je prišel november. ^ ^ dyjeva gospa se je vrnila v l>l,r.. in sc za nekaj časa nastanila v sv°J razkošni vili na Elizejskih polja” Nekaj dni po svojem prihodu je 11 pisala sinu uvodno pismo, ki g* * trikrat začela pisati in trikrat r>f trgala. Slednjič se je posvetoval'1 ujcem in napisala takole:	,
(10
D
St
n<
Je
n.i
vt
nc
ta
kr
Di-
nj
sk
ni-
ir,
ne
Dr,
nfs
So
ni
Kr
sta
b\
rac
Ke
»o:
via
•n«
Hej
Doi
Dre
rac