PoStnJna platana r gotovini
krat,
prilog.
gMM Pt» Vrr
lihaja *»nk dan (jutraj ntrn
* ponedeljkih in dnevih po prafr nikih. — Posamezna itevilka Din 1’—, na 16 straneh Din 2—, mesečna naročnina Din 20 —, sa tujino Din 30—k Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L
Jugoslovan
Rokopitov ■« vračam u. Oglasi po tarM in dogoffet*.
Uprava
v Ljubljani, GradiSie 4, tel. 30-68. j^tiiruinica t Mariboru, Alelnan-Hrora ceeta žt 24, telefon 90-60. Podružnica v Celju,
Slomškov trg Stev. 4.
St. 110
Ljubljana, sreda, dne 8. oktobra 1930
Leto L
Sočutje vsega sveta ob največji letalski nesreči
|ožalne brzojavke angleškemu kralju in vladi iz vseh Jelov sveža - Priprave za pogreb ponesrečencev Žrive bodo pokopane v skupnem grobu - Hvaležnost Anglije napram francoskemu narodu - Pravi vzrok kaiastfrole ni še ugoiovlfen
London, 7. oktobra. AA. Danes bodo prepeljali trupla ponesrečencev zrakoplova »R 101« s častnim spremstvom vojnih sil francoskega in angleškega naroda v Anglijo. Trupla bosta prepeljali iz Bologna v Dover angleški vojni ladji »Tempest« in »Tribune«. Po prihodu v London bodo prenesena v vvestminstrsko mrtvašnico. Pogreb bo javen in s primernimi ceremonijami.
Ker večine trupel niso mogli identificirati, so bili sorodniki na prošeni, naj pristanejo na skupni pogreb žrtev v bližini Cardiugtona, kjer jim bodo postavili spomenik.
Na odredbo ministrskega predsednika Tardieuja je bil danes proglašen v vsej Franciji v počastitev mrtvih narodni žalni dan.
Na konferenci delavske stranke v Llan-dUdnu je imel ministrski predsednik Mac-donald pretresljiv govor o velikih zaslugah pokojnega lorda Thomsona za letalstvo in za državo. Nadalje je izrazil Mac Donald
svojo žalost nad usodo svojega tovariša in so zahvalil francoskemu narodu in vladi za simpatije do nesrečnih žrtev in za izkazano čast mrtvim.
Angleški kraj je prejel sožalne brzojavke od belgijskega, danskega, egiptskega, švedskega in norveškega kralja. Slične brzojavke so poslali angleškemu kralju tudi predsedniki Francije, Švice, Portugalske in Litvanske in madjarski regent. Ministrski predsednik Macdomald je prejel sožalne brzojavke od dr. Eckenerja, od posadke »Grofa Zeppelina« in od letalcev Costesa in Bel-lontesa. Letalsko ministrstvo je dobilo številne brzojavke in pisma od pomorskih in letalskih krogov vsega sveta.
Francosko-angleška komisija strokovnjakov, ki bo' preiskala vzroke katastrofe, je sedaj sestavljena in je danes pričela s preiskavo ruševin. Dokler preiskava ni končana, ne bo objavljeno nobeno poročilo. Pet milj od kraja katastrofe so snoči našli kos stopljenega aluminija, ki so ga pokazali zastopnikom časopisja.
Pari*, 7. oktobra. AA. Francoski lisrti priobčujejo članice, ki v njih izražajo sožalje z nesrečo angleškega zrakoplova »R 101«. S tem v zvezi priobčujejo nove podrobnosti o vzrokih katastrofe, ki pa so polne protislovij. Po pričevanju očividcev je zrakoplov gorel, še preden je padel na zemljo. Ogenj naj bi bil nastal iz neopreznosti kadilca. Fotografi so posneli ostanke zrakoplova z vseh strani, britski veščaki pa nadaljujejo s preiskavo pravega vziroka katastrofe.
Angleško ministrstvo za letalstvo je prejelo na stotine sožalnih brzojavk.
Predsednik francoske republike je proglasil današnji dan za dan nacijonalne žalosti. Z vojaških in civilnih zgradb vejejo črne zastave. Predsednik francoske vlade Tardieu se je davi osebno udeležil pogreba žrtev.
London, 7. oktobra. AA. Ministrstvo za letalstvo je izdalo uradno poročilo, da je bilo na »R 101« samo 54 potnikov. Angleški tisk s hvaležnostjo piše o bratski po-
moči in zadržanju francoskih oblast e v in francoskega naroda.
Žalni obred t Beauvaisu
Beauvais, 7. oktobra. AA. Razen dveih o priliki katastrofe »R 101« so prebili vsi ranjenci noč mirno. Za enega se zdravniki bojijo, da bo ranam podlegel. V Beauvais so prispele množice ljudstva iz okolice in iz Pariza. V celem mestu visijo črne zastave. Med venci je opaziti posebno venca francoske in angleške vlade.
Ob 10. dopoldne so prispeli v Beauvais zastopniki oblastev, da prisostvujejo prenosu smrtnih ostankov ponesrečencev iz mestne hiše na kolodvor. Ob 11. dopoldne so bila prenesena trupla vseh 47 ponesrečencev na posebni vlak, ki jih bo prepeljal do Bou logn e-sur-M e r. Med drugimi je bilo v sprevodu opaziti predsednika francoske vlade Tardieuja, ministra za letalstvo Ey-naea in angleškega poslanika v Parizu Ty-rella. Nad mestom so krožila za časa sprevoda francoska vojna letala.
Položaj v Avstriji postaja čedalje bolj kritičen
Rfedtem ko daje Jr. Seipel diplomatom pomirjevalna zagotovila, napoveduje Heim-wehr pohod na Dunaj - Verjetnost nasilnega nastopa še pred volitvami - Veliko
vznemirjenje v javnosti
Gradec, 7. oktobra. AA. Snoči je bila v Gradcu velika skupščina Heimwehra. Prisostvovalo ji je nad 5000 oseb. Štajerski -vodja Heimvvehra Pfriemer je izjavil, da bo treba, če ne pojde drugače, zavzeti Dunaj z enostavnim pohodom. Sedanji notranji minister grof Starhemberg pa je izjavil mod drugim, da med Heimwehirovci in so-cijalisti ni možno sodelovanje in da mora eden od teh prenehati. Heiimvehr stremi m tem, da ustvari veliko nemško državo, ki bo trajala najmanj tisoč let. V Avstriji je nemogoča vlada brez Heiftiwetora, ki mu pripada velika bodočnost. Po končani skupščini je bilo defiliranje. Pni tej priliki je došlo do spopada s socijalisti. Redarstvo je naglo interveniralo in vzpostavilo red.
Dunaj, 7. oktobra, d. Danes je zunanji minister dr. Seipel sprejel člane dunajskega diplomatskega zbora. Pri tej prilož-
Briining je včeraj končal politična posvetovanja
Berlin, 7. oktobra. AA. Kancelar Briining Je sprejel danes voditelja bavarske katoliške stranke Leichta. S tem je končal politične konsultaoije.
Vesti o uporu na angleški vojni ladji
London, 7. oktobra. AA. Admirali/teta zanika vesti nekaterih časopisov, da se je uprla posadka vojne ladje >Revenge«. Ko je bila vsidrana vojna ladja v zalivu Juan v bližini Nice, je šlo v 9 dnevih na kopno povprečno 340 mož na dan. V tem času se je vrnilo prekasno na ladjo z dopusta le 34 mož.
Vse vesti o dezertacijah moštva, o uporu In nemirih so popolnoma neosnovane.
Krvavi komunistični izgredi na Španskem
Bilbao, 7. oktobra. A A. Včeraj so komunisti napadli delavski dom in ga skušali zažgati, ker je obča delavska zveza sklenila, naj se delavstvo vrne na delo. V znak protesta proti temu sklepu so komunisti priredili veliko manifestacijo. Njihova povorka se jo pomikala proti delavskemu socialističnemu domu. Komunisti so pričeli streljati na stražo. Borba je trajala dve uri in pol. En mamifestant je bil ubit, štirje so za-dobili težke poškodbe. Redarstvo je prijelo 13 oseb.
nosti so nekateri diplomati omenili vesti, ki krožijo o nadaljnjem notranje-političnem razvoju v Avstriji. Zunanji minister dT. Seipel je odgovoril, da se govorniška pre^ tiravanja v volilnem boju ne smejo vzeti tako tragično. Dr. Seipel je zagotavljal di-plomatičnemu zboru, da za red v volilni kampanji, kakor tudi za ustavni razvoj po volitvah lahko jamči. Tudi zastopniki avstrijske industrije so se danes zglasili pri zveznem kancelarju Vaugoinu in mu omenjali naravnost alarmantne izjave notranjega ministra Starhemberga. tudi oni so prejeli pomirjevalne izjave.
Dunaj, 7. oktobra, n. Glede na dosedanje izjave heimwehrovskih voditeljev in posebno glede sinočnje izjave notranjega ministra kneza Starhemberga v Gradcu, kjer je odkrito napovedal pohod Heimwchrov na Dunaj, so danes v političnih krogih in ▼
javnosti odkrito govorili o bližnjem heim-wehrovskem puču, do katerega utegne na vsak način priti še pred 9. novembrom, ko se imajo izvršiti parlamentarne volitve.
Če se objektivno presoja današnje stanje, možnost puča ni povsem izključena, ker razpolaga vlada z vsemi sredstvi, da ga lahko izvede vsak čas, ne da bi prelila kapljo krvi. Mora se verjeti knezu Star-hembergu, ko je izjavil, da on ne namerava nikoli več ali vsaj ne tako kmalu zapustiti svojega sedanjega položaja. Prav tako se mora verjeti dr. Seiplu, da ne misli izpustiti oblasti iz rok. Kandidatura dr. Schobra ni sigurna. Dr. Schober je v de-putaciji, ki mu je ponudila kandidaturo, izjavili, da ni bil nikoli strankar in da tudi v bodočnosti re želi biti. Če se odloči, <la •uriSnjp msndojd foq oq tVMrao; ‘ifiruBAoj -oqz bu {iuoaoS oq an ‘ojnpjpipuB^ amrojds
Zaroka bolgarskega kralja in Vatikan
Rim, 7. oktobra. AA. Rimski radio razglaša:	»Osservatore romano« priobčuje
uiradnii komunike o tem, da dispenzno dovoljenj© zia cerkveni zakon med bolgarskim kraljem Borisom in princeso Giovanno še ni bilo naprošeno in ne dovoljeno. Dispenzno dovoljenje predpostavlja dolgo proceduro, ki uradno še ni bila otvorjena.
Navzlic temu pa smatra italijanski narod v zvezi z očetovskim brzojavom, ki je ž njim odgovoril papež na sporočilo kralja o zaroki, da odstranja papeževa brzojavka vsako zlohotno interpretacijo jasnega in enostavnega komunikeja vatikanskega lista >Osservatore romano«.
Zmaga socijalnih demokratov na Finskem
Helsingfors, 7. oktobra, d. Z velikim strahom pričakovane parlamentarne volitve na Finskem so potekle popolnoma mirno. Kolikor so do sedaj znani izidi, je stranka, ki zastopa lapsko gibanje, pridobila na glasovih. Pa tudi sooijallni demo-kratje lahko zabeležijo velik prirastek glasov, ker so po večini dobili tudi glasove komunistov. Socijalni demokrat j e, ki bo imeli do sedaj 59 mandatov, bodo imeli odslej kakih 10 do 12 mandatov več.
Revolucija v Braziliji
Newyork, 7. oktobra. A A. Poročevalec
agencije »Associated press« javlja iz Sao Paula, da so bile zvezne čete osredotočene v državi Parana, da odbijejo prodiranje vstašev z juga. Deli paranske države so v rokah vstašev.
Newyork, 7. oktobra, n. Po vesteh, ki so tja dospele, javljajo iz Brazilije, da postaja revolucijonami pokret vedno večji in da zavzema vedno nevarnejše dimenzije. Revolucionarji so gospodarji večjega dela države. V svojih rokah imajo že 2 najvažnejši mesti, in sicer: Sao Paolo in Rio de Ja-neiro.
Sestanek velikega fašistov-skega sveta
Rim, 7. oktobra, n. Nocoj ob 22. se bo v vili »Venezia« vršila seja velikega faši-stovskega sveta. Na tej seji bo na predlog Mussolinija potrjeno imenovanje novega tajnika fašistovske stranke Giurattija. Ža tem bo razprava o notranje- in zunanjepolitični situaciji. Verjetno je, da bo na današnji seji zunanji minister Grandi poročal o poteku italijansko - francoskih pomorskih pogajanj in o svojih posvetovnjih v Ženevi. S posebnim poudarkom se bo na tej seji razpravljalo tudi _ o vprašanju gospodarske krize v Italiji in o načinu, kako bi se ta kriza odstranila.
Razvoj vladne krize na Romunskem
Mihalake bo najbrže sestavil novo vlado — Ugibanja o vzrokih
odstopa dr. Maniu-a
Bukarešta, 7. oktobra, d. Odstopivši ministrski predsednik Maniu je imel še snoči pozno v noč konference s poljedelskim ministrom Milialakejem in z drugimi člani kabineta. Pri teh konferencah se je Mihalake, ki ga je Maniu priporočil kot svojega naslednika, izjavil pripravljenega prevzeti sestavo kabineta, če bi mu kralj poveril to misijo.
Kralj se še dalje mudii v Sinaji in ga stalno obveščajo o konferencah. Mihalake bo najbrže še danes ali pa jutri poverjen s sestavo vlade. Stremi se za rešitvijo krize v zvezi z narodno kmečko stranko in torej s sedanjim parlamentom, ker se je bati, da bi nove volitve utegnile tako kakor v Nemčiji privesti do zmage ekstremne stranke.
Bukarešta, 7. cfctobra. V zvezi z ostavko vlade dr. Maniuja se trdi, da je prišlo do te ostavke zaradi tega, ker vlada ni mogla pripraviti inozemskega kapitala do tega, da bi se investiral v Romuniji, da bi se tako izboljšal gospodarski položaj. Maniujevi vladi očitajo, da ni mogla ustanoviti poljedelskega kreditnega zavoda. Dr. Maniu ni hotel vplivati na odnošaje med poedinimi romunskimi strankami, katerih pomiirjenje bi omogočilo večje uspehe na gospodarskem in finn.nonem polju. Zaradi tega so se sedai
pokazale posledice, ki so privedle do ostavke Maniujeve vlade.
»Lupta« poroča, da so se sinoči sestali prvaki nacionalno - kmetske stranke, med njiimii dr. Maniu, Mihalake in drugi. Dr. Maniu je predlagal, naj prevzame mandat za sestavo nove vlade minister Mihalake. Med tem se meni, da bo moralo priti do sestave uradniške vlade, kateri bi načeloval poslanik Titulescu. Toda, kot je znano, je Titulescu v svoji poslednji avdijenci pri kralju prosil, naj se nanj ne računa pri reševanju kakšne notranje-politične krize.
Politični krogi danes prav posebno komentirajo okolnost, da je davi kralj sprejel prometnega ministra Manoilescu-a. Splošno so sedaj prepričani, da bodo novo vlado sestavili člani nacijonalno-kmetske stranke.
Bukarešta, 7. oktobra. AA. Po demisiji Maniuove vlade obstoja verjetnost, da bo kralj poveril Mironescu sestavo prehodne vlade.
Briand obolel
Pariz, 7. oktobra, d. Zunanji minister Briand se je v Zenevii nekoliko prehladil in mora ostati v domači negi. Zato ne bo Spremljal predsednika republike na njegovem potovaniu v Marocco.
Pomen balkanske konference v Atenah
Konferenco je organiziral mednarodni urad za mir — Vloga Albanije in Bolgarije
Apel ministra Uzu-noviča
Poročali smo že na kratko o govoru ministra Uzunoviča v Skoplju. To kratko poročilo pa ne zadostuje, ker je v govoru toliko važnih in pomembnih misli, da moramo spregovoriti o govoru tudi na tem mestu. Zlasti pa tudi zato, ker je Uzuno-vičev govor iskren poziv vsem, ki so dobre volje, da postanejo sodelavci pri izgraditvi Jugoslavije. Kajti ne samo ministri, načelniki in drugi činitelji vlade so kraljevi sodelavci, temveč vsi Jugoslovani morajo pomagati, da se izvede to, kar je inavgurirano s 6. januarjem.
Da pa bo to sodelovanje mogoče, je treba čisto pozabiti na prejšnje stranke. Te so končale svojo pot in to misel je treba osvojiti docela, ker drugače ni mogoče, da bi dosegli one uspehe, ki jih moramo doseči, če nočemo, da zaostane naš narod. Z obra-čunanjem s staro strankarsko dobo pa koristimo tudi sebi in to resnico je minister Uzunovič zlasti posrečeno podčrtal. Če je v prejšnjih strankarskih časih prišel minister med ljudstvo, potem je vsak tak prihod pomenil samo poostritev medsebojnega boja. Posledica ministrovega obiska je bila samo ta, da so se ljudje po njegovem odhodu še bolj sovražili in delali eden drugemu še večje ovire. Kako vse drugače pa Je danes. Ko prihaja minister med ljudstvo, prihaja kot zbiratelj ljudskih sil in vsak njegov prihod naj zbliža ljudi in uravna obstoječe spore in nasprotja. Jasno je, da je prejšnje poostrovanje nasprotstev oviralo vsako plodonosno delo, dočim mora sedanje zbiranje ljudskih uspehov nujno privesti do plodnega dela.
In da se doseže ta uspeh v popolnem obsegu, je dodal minister Uzunovič svoji tako resnični ugotovitvi še nad vse pomemben poziv, ko je dejal: »Ne prihajajte k nam z malenkostmi, zlasti pa ne za ma-lopomembna osebna vprašanja. Pridite k nam le z mislimi in s predlogi za večje delo. Pustite na strani vse, kar ni s tem v zvezi!« Baš takšen poziv je bil in je še vedno nujno potreben. Kajti še vedno je polno ljudi, ki prihajajo v Beograd samo zaradi gotovih osebnih interesov. Mnogi med njimi razumejo te osebne interese celo le tako, da intrdgirajo in spletkarijo proti drugim. Če že sam ne more nekaj doseči, potem je srečen, da tudi drugi ne doseže. To je vsa modrost teh večnih spletk in intrig, ki pa dejansko niso nič drugega, ko težka ovira naši splošni konsolidaciji.
Pustite spletke in intrige ter pridite na pozitivno delo! To je na kratko smisel Uzunovičevih besedi in tako ga naj razumejo vsi! Vsak naj sebe vpraša, kaj je treba storiti, da bo država še bolj napredovala, in ko to vprašanje dobro prevdari, naj svoje misli pove in tudi sam prične živeti v skladu e svojim načrtom. Kaj lahko sam storim za napredek naroda, tako so mora spraševati dan na dan vsak pravi patriot in potem ni nobenega dvoma, da nam v kratkem zasije solnoe lepše bodočnosti.
In opustiti je tudi že vendar treba tista večna ugibanja in spraševanja, kaj se bo zgodilo jutri. Državna politika je jasno In točno določena in jugoslovanska misel ostane trdno osnova vse državne politike. V tem oziru se ne bo in se ne more nič spremeniti, zato so tudi vsa ugibanja odveč. Zlasti pa so odveč vsa ona ugibanja, kdaj in kako se bo ustanovila nova stranka, ker so vsa ta ugibanja vzeta iz zraka. Jasno in odločno je povedal minister Uzunovič, da o vsem tem ni niti govora. Dela se na tem, da pričnemo vsi s skupnim delom za veliko nacionalno stvar, ker samo tako se more največ koristiti domovini. Zato konec z vsemi neplodnimi ugibanji o novih strankah in konec tudi z vsemi onimi imenovanji in postavljanji, ki se jih nekateri kar ne morejo odvaditi.
Naj že enkrat prevlada ozir na stvarne potrebe naroda vse druge ozire in v ta namen naj obvelja staro preizkušeno pravilo, da so najboljša priporočila moža njegova dobro izzvršena dela, ne pa priporočila te ali one uplivne osebe.
Pozitivno je le eno: složno delo za narod in kralja in za to složno delo si morajo bratsko podati roke vsi, ki ljubijo svoj narod, pa najsi so preje pripadali tej ali oni stranki. Preteklost je za nami, naj živi delo za bodočnost. To je smisel apela ministra Uzunoviča in ta apel velja za vse in ga bodo tudi izvrševali vsi, ki se ponašajo s svojo ljubeznijo do naroda.
Bruselj, 7. oktobra. AA. V zvezi z otvoritvijo balkanske konference v Atenah priobčuje >Le Soir« članek o dosedanjih poizkusih grupacije balkanskih držav. List je glede uspeha sedanje konference optimističen in veruje, da bo prišlo do soglasja. Konferenco je organiziral mednarodni urad za mir.
»Uradu za mir,« pravi list, »je šlo za to, da prouči pogoje o gospodarskem in političnem sodelovanju in o eventuelni balkanski uniji pod okriljem Društva narodov.«
»Le Soir« opozarja nato na dosedanje borbe na Balkanu in na vplive od zunaj. V tej zvezi imenuje Albanijo vazala Italije in opozarja na najnovejšo zaroko italijanske princese z bolgarskim kraljem. Vse te dogodke posmatra Jugoslavija, da se upre italijanski politiki zaokrožitve, kakor jo je zamislil fašizem.
Atene, 7. oktobra. AA. V politična komisija balkanske konference so danes nadaljevali debato. Včerajšnja izjava dr. Topaloviča je izzvala pri mnogih predstavnikih neugoden vtiis. Topalovdč je danes ponovno govoril ter naglasil svoje stališče glede vitalnosti vprašanja neodvisnosti balkanskih držav ter podčrtal, da on ni nobenega imenoval posebej, še manje pa da je imel namen koga žaliti. Albanski delegat Stavnu je dal v imenu svoje delegacije izjavo, naglasivši, da z radostjo vzame na znanje izjavo Topaloviča, zahteval pa je, da sme razložiti vse momente, ld dokazujejo neodvisnost njegove države. »Albanija ne bo izgubila svoje
Beograd, 7. oktobra. AA. Poslaništvo USA v Beogradu sporoča:
Ministrstvo za kmetijstvo Zedinjenih držav
!e otvorilo v Beogradu svoj odsek, kateremu •o načeloval g. L. Mitchcl, ki bo imel nalogo zbirati podatke o pridelku žita in ostalih deželnih pridelkov in o razmerah v kmetijstvu v dunavskem bazenu na jugovzhodu Evrope, v zapadni Aziji in severnem delu Afrike. Te podatke bo zbiral omenjeni odsek v svrho, da bodo ameriški kmetje imeli podlago in podatke, kako naj bolje urede pridelovanje v zvezi s svetovnimi razmerami, obenem bo dajal informacije federalni delavski zvezi in drugim ustanovam v Ameriki, da bi se s tem koristilo splošni gospodarski politiki Amerike. Za sedež tega odseka in izpolnitev omenjenih nalog je bil izbran Beograd že radi tega, ker se nahaja na jugu dunavske kotline ter ipia zveze na eni strani z Madjarsko, na drugi strani z Romunijo in obenem z Grčijo. Beograd je bil najugodnejše mesto za ustanovitev tega odseka. Delo odseka bo slično kot delo ameriškega ministrstva za kmetijstvo v Washingtonu, samo da bo imelo manjši obseg. Glavni cilj je ta, da zbira vse podatke o kulturi koruze, pšenice in rži, o svinjereji, o pridelovanju graha, tobaka, suhih sliv, jabolk, hrušk itd. USA posebno zanima, kako vpliva državna podpora in nacijonalna gospodarska politika na proizvodnjo. Urad bo zbiral podatke o vplivu vremenskih razmer na cene, posebno pa, v koliko vpliva boljša žetev na cene mesa, in koliko se v primeru visokih cen pšenice in rži porabi več koruze in krompirja-itd. Vsi ti podatki so za gospodarsko politiko USA zelo važni. Beograjski odsek bo pazil in zbiral podatke tudi o delu zadrug na Balkanu, o vplivu državnih mo-
svobode,« je dejal Stavnu, »dokler bo še kak Albanec iiv. Naša zveza z Malijo ne hi imela raieon d’ čtre, če bd bila naša država predhodno postavljena v položaj, da izgubi svojo svobodo.«
Nato je Stavnu priznal, da se je dr. Topa-lovuč v svoji današnji izjavi prilagodil popolnoma pomirljivemu tonu.
Turški delegat Ruždi Beg je nasprotno z mišljenjem nekaterih delegatov naglasil, da je Turčija balkanska država in zahteval ustanovitev posebnega odbora, ki bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo politične usode Balkana.
Vprašanje manjšin bodo razpravljali na tajni seji. To vprašanje se mora predložiti komisiji v novi formi, ako sploh ne odpade. Glede vprašanja manjšin bolgarska delegacija stalno podpira Albanijo. Rum unija, Turčija in Jugoslavija zahtevajo, da se sme vprašanje manjšin predložiti samo v formi, kakor je bilo to dogovorjeno.
Dalje je bilo predloženo komisiji, naj se vrši sestanek zunanjih ministrov vseh balkanskih držav radi sklepanja prijateljskih pogodb in reševanja vseh nerešenih vprašanj in nesoglasij, medsebojne podpore in nazadnje osnovanja odbora, ki bi ta nesoglasje reševal.
Podkomisija za poštno službo je bila v principu soglasna glede osnovanja med balkanske poštne unije ter bo predložila udeleženim vla-daan balkanskih držav sledeče:
1. da sprejmejo osnovanje unije,
2. redukcijo tarif,
3. olajšanje železniške prometne službe glede dopisovanja,
4. sodelovanje balkanskih držav na bodočem mednarodnem poštnem kongresu.
nopolov na gospodarsko politiko, o stanju in življenju kmetov v raznih državah, o vplivu tarifne politike na cene in ostale razmere. Zasledoval bo jugoslovanske razmere ter stal v zvezi z jugoslovanskimi strokovnjaki pri ministrstvu za kmetijstvo ter bo naprosil vse faktorje, naj mu pomagajo pri izvrševanju teh nalog. Jugoslavija pa more upravičeno pričakovati, da se bo okoristila z izkustvi, ki jih je tekom let pridobilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo.
Nezgoda letalke Bruce
Basorah, 7. oktobra. AA. Letalka Bruce, M je odletela v nedeljo v Jask in ki so jo pogrešali, je bila prisiljena pristati na planini Muhama, 35 milj od Jaška. Pogrešano letalko so našli živo in čilo.
Splošna stavka francoskih rudarjev
Pariz, 7. oktobra. AA. Zaradi novih sporov med delodajalci in delavstvom je bila proglašena obča stavka v vseh francoskih rudnikih.
Drzen roparski napad na chicaško županjo
Chicago, 7. oktobra. AA. 2ena chicaškega župana, ga. Thompson, je bila danes oropana. Ko se je vrnila z avtomobilskega izleta, so trije razbojniki stopili k njenemu avtomobilu ter z revolverji v rokah odvzeli ge. Thompsonovi vse njene dragulje. Njen diamantni prstan je veljal
10.000	dolarjev.
Potovanje minrsfrov po Vardanki banovini
Beograd, 7. oktobra. 1. MinisM gg. Uzunovič, Kumanudi, Maksimovič, Sernee, Frangeš in Radivojevič so na svojem inšpekcijskem potovanju po Vardarski banovini iz Skoplja odšli v nekatere druge kraje. V nedeljo po konferenci v Skoplju so prišli v Tetovo, kjer je bil v do-mHx“d.eiSeSa križa prirejen sestanek z najuglednejšima meščani in prebivalci iz okolice. Na sestanku sta imela velike govore ministra Frangeš in Uzunovič. Minister Uzunovič je sporočil navzočim besede predsednika vlade gosp. Zivkoviča, ki jih je ta namenil svojim rojakom: »Bodite drug proti drugemu lojalni. Pomugajtt si med seboj vsi kakor bratje tako s kreditom kot z delom in delovno močjo, materijalno in i nasveti!« (Navdušeno vzklikanje: »Živijo predsednik vlade!«) Nato je g. Uzunovič dejal: »Gospoda, vlada skrbi in se trudi, da reši narod gospodarske krize, ki pa ni samo naša nadloga, temveč svetovno zlo. V tem znamenju treba, da se borimo proti krizi tako posamezniki kakor skupaj. Kjerkoli je mogoče, naj se štedi in naj se vsakemu svetuje, da štedi. Stranke niso bile zanič, zato jih tudi ni treba. One so luksus za naš narod in za njegovo kulturno in gospodarsko stopnjo. Dokler se naš narod ne dvigne na višjo stopnjo blagostanja, ni treba, da bi tratil čas s čim drugim, temveč naj dela in samo dela, ne pa da izgublja čas, kakor se je to delalo v času strankarskih prepirov.« (Navdušeno pritrjevanje). Po govoru ministra Uzunoviča je predsednik konference g. Krstič zaključil sestanek. Ministri so nato še celo uro ostali v razgovoru z navzočimi. Zvečer je občina na čast ministrom priredila banket.
V ponedeljek zjutraj ob 6. so ministra odpotovali v Gostivar, kjer jih je prebivalstvo prisrčno sprejelo Tam so se zamudili nekaj časa, potem pa so odpotovali v Debar, kamor so prišli ob 11. dopoldne. Tu so imeli konferenco s prebivalstvom, nato pa so odšli naprej v Ohrid. Tja so dospeli ob 5.30 popoldne, prisrčno sprejeti od mnogoštevilnega meščanstva. Ob 8. zvečer je bil banket, na katerem je bilo izrečeno več prisrčnih zdravic. Danes dopoldne se je v Ohridu v dvorani hotela »Srbski kralj« vršila konferenca, ki so se je razen ministrov udeležili tudi najuglednejši prebivalci Ohrida in okolice. Konferenco je dvoril predsednik občine Avramovič, ki je izrekel ministrom dobrodošlico in jim razložil potrebe svojega okraja. Nato je povzel besedo minister Uzunovič, ki e med drugim dejal:	»Njegovo	Veličanstvo
kralj nas je pozval, da zavržemo stare slabe navade. Ono staro ni veljalo. Moram vam naglasiti tudi to, da je bil G. januar nadvse potreben in da bi bil m-ral priti že mnogo preje. Sedaj ni nobene razdvojenosti, ne strankarske ne osebne. Veselim se, da vas vidim složne in pripravljene delati za kralja in domovino. Rekli boste morebiti: Davki so veliki! Toda saj veste, da so davki potrebni, posebno če se hoče zadovoljiti vsem potrebam, ki so velike. Država potrebuje denar, da zgradi ceste, Železnice in da izvrši ono, kar narod od nje kot take zahteva. Vlada je storila vse, kar je mogla, in njeni uspehi se že vidijo. S tem delom bo morala tudi nadaljevati. Imamo tudi v precejšnji meri gospodarsko krizo. Toda vlada se trudi, da to bolest čimprej odstrani.«
Za g. Uzunovičem so govorili nekateri gospodarski zastopniki teh krajev in opisali potrebo in želje prebivalstva. Odgovarjal jim je minister Frangeš. Konferenca je bila zaključena ob
11.	dopoldne. Ministri so nato odpotovali v Bi-tolj, kamor so prispeli danes okrog poldne.
Naša pogajanja z Vatikanom
Beograd, 7. oktobra, k. Vprašanje nadaljnjih pogajanj med našo državo in Vatikanom za sklenitev konkordata je dospelo v zaključno fazo. Pogajanja se bodo ta mesec nadaljevala v Rim-u. Z naše strani je določen za delegata dr. Lujo Bakotič, prvi pomočnik zunanjega ministra, in dr. Lanovič, vseučiliski profesor v Zagrebu.
Imenovanja
Beograd, 7. oktobra. AA. Z odlokom ministrstva prosvete sta v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljena:
za suplenta srednje tehniške šole v Ljubljani v 9/1 Ljubomir Jurkovič, suplent učiteljišča v Ljubljani;
za suplenta gimnazije v Kranju v 9/1 Niko Kuret, diplomirani študent filozofije.
Beograd, 7. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za šume in rudnike imenovan za viš. insp. v 4 a/I v oddelku za gozdarstvo Jovan Krnjevič, dosedaj šef odseka v 4/1.
Beograd, 7. oktobra. AA. S sklepom ministra za finance in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so postavljeni:
za carinskega pripravnika v 5/II pri carinarnici v Mariboru Uzeif Alaj-begovič, dosedanji dnevničar v oddelku za carine;
za carinika v 3/II pri carinarnici v Ljubljani Miodrag Vukovič, začasni pripravnik carinarne v Splitu;
pri carinarnici v Ljubljani za pripravnika v 5/II Anton Stiglič, dnevničar carinarne na Su-šaku;
za pripravnika v 5/II pri carinami v Mariboru Anton Hauer, dnevničar carinarne v Splitu.
Beograd, 7. oktobra. 1. Z dekretom ministra za gradbe _ je vpokojen z vsemi pravicami poštno-brzojavni uradnik II/3 pošte Maribor I. Kosi Adolf.
Z dekretom finančnega ministra je imenovan za glavnega katastrskega tehničnega manipulanta III/3 Vlaha Franjo pri katastrski upravi v Mariboru.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 7. oktobra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: hitra sprememba vremena in od časa do časa viharni zapadni vetrovi bodo še trajali naprej. Skraia pa bo še kratko zboljšanje vremena.
Iredentistična manifestacija v Budimpešti
Bivši nadvojvoda Jožef si prerokuje obnovitev Madjarske v starih
mejah
Budimpešta, 7. oktobra, d. Danes so nekdanji pripadniki cesarskega in kraljevega huzarskega polka št. 7 v cerkvi ser-vntov in pred njo priredili slovesnost v počastitev v vojni padlih tovarišev. Pri tej slovesnosti je iimel nadvojvoda Jožef govor, v katerem je med drugim dejal: »Tudi sedanji vihar usode bo prešel. Naša preljub-ljena domovina bo še nekoč vstala v starih
mejah in v novi sreči. Glavno in prestolno mesto bo še nekoč glavno in prestolno mesto neokrnjene tisočletne države. Zato je junaštvo madjarskih vojakov najboljše jamstvo.« 'Nato je nemški generaUajitnant von Schwettov po nalogu bivšega cesarja Vilheilma, katerega ime je polk nazadnje nosil, položil venec na reliefni spomenik, ki je bil pri tej priliki odkrit.
Preiskava radi umora učitelja v Vrhpolju
»Piccolo« in razdejanje »Novega predpostavki, da gre
Trst, 7. oktobra, n. V svojem poročilu trdi današnji »Picolo«, da je ubojstvo fašistovskega učitelja v Vrhpolju izzvalo v Gorici in v vsej pokrajini veliko razburjenje. Krute in hladnokrvne priprave tega atentata utemeljujejo upravičeno suinnjo, da so to izvršili člani teroristične organizacije, od katerih je en del obsodilo sodišče za zaščito države v Trstu pred mesecem dni. O razdejanju v uredništvu »Novega lista« pravi »Piccolo«, da je treba smatrati to kot upravičeno reakticijo razljučenega ljudstva, ki so ga pozneje pomirile oblasti, da bi prepričale eventuelne večje ekscese, čeprav bi tudi bili upravičeni z ozirom na splošno ogorčenje. Vendar je prišlo v pretekli noči do burnih scen in pretepov. Policija je vse demonstracije s svojim nastopom zatrla. Pomagali so ji tudi člani fašistovske milice. Napadov, ki so bili v Gorici izvršeni na tamošnje slovensko prebivalstvo, »Piccolo« sploh ne registrira.
Na mesto atentata se je takoj podal šef gori-ške policije Modesti, ki je dal vse instrukcije in odredil energične mere, da se pojasni, kdo je izvršil umor. Dosedaj ni bilo mogoče ničesar izvedeti, čeprav so policijski agentje pre-
lista« — Preiskava se vodi na za političen umor
iskali že vso vipavsko dolino. Posebno važnost polagajo na sledove stopinj, ki jih je na nekaterih mestih blizu vrhpoljske šole dobro spoznati. Ti sledovi kažejo tudi začetno smer, v kateri so se odstranili atentatorji.
»Piccolo« izključuje možnost, da bi umor izvršil kdo iz osebne mržnje, in že v tretjič zatrjuje, da Sottosanti ni imel osebnih nasprotnikov. Zaradi tega je treba pripisati atentat izključno političnim namenom. »Piccolo« opisuje Sottosantijevo delo, ki je bilo, kot zatrjuje Ust, vedno korektno in ni nikoli izzvalo nika-kega nezadovoljstva. Edini nasprotnik Sotto-suntija je bil neki Kavčič, ki so ga radi mržnje proti fašistovskemu režimu odpustili iz službe in ki je nato zbežal iz Italije.
Po njegovem odhodu je Sottosanti, da bi preživljal svojo deco in svojo ženo, prevzel službo pri občini in pomagal občinskemu tajniku. List pravi, da je bil atentat izvršen iz političnih razlogov in da je to nov teroristični akt one tajne organizacije, ki ima očitno še vedno mnogo svojih članov in zaupnikov na področju, v katerem živijo slovanski elementi. Baš radi tega je preiskava tem bolj težka.
Važen amerikanski urad v Jugoslaviji
Beograd izbran za središče velike statistične opazovalnice Zedinjenih držav
Stran 8
■■■m
Kdaj bo naš kmet napredoval?
Kadar bo v zadnji gorski vasi kmetska nadaljevalna in gospodinjska šola — V naši banovini jih je šele 53 za kmetske sinove
in 48 za kmetska dekleta
S hitrimi koraki, v svojem razvojnem tempu, hoče naša država doseči naprednejše države. Ni lahek napredek v taki državi, kot je naša, koje poedini deli so bili interesna stera različnih nam neprijaznih problemov. Sele z združitvijo in ustanovitvijo lastne države je ona sama pričela reševati vse probleme iz svojega državnega in nacionalnega vidika. Soliden gospodarski temelj za boljšo bodočnost našega naroda vidimo predvsem v dalekosežnih ukrepih našega vladarja z dne 6. januarja in 3. oktobra 1929. Na tej osnovi nam je omogočen gospodarski procvit posebno kmetskega prebivalstva, ki tvori večino v naši državi.
Dosedanji način obdelovanja malih, srednjih in velikih kmetij ni več rentabilen. Posestnik ne vnovči toliko dohodkov, da bi kril svoje na -nujnejše tekoče stroške. Posledica tega je, velik odtok kmetskega prebivalstva v mesta k industriji, da celo v prekooceanske dežele.
Na' veliko strojno obdelovanje zemeljskega površja, kot je to v Kanadi in še v nekaterih drugih državah, pri nas ni misliti. Razen na ravninah, ob večjih naših rekah, je ta sistem tudi neizvedljiv. Vrhu tega tvorijo večino v naši državi mali kmetje, ki posedujejo ponekod prav slabo rodno zemljo. Preureditev teh malih posestev tako, da bodo lahko preživila družine, to je briga dandanes skoro vseh držav in tvori takorekoč kmetski svetovni problem. Ta problem hoče še več. On hoče doprinesti kmetu sredstvo za njegovo izobrazbo, za njegov napredek in blagostanje, tako, da se bo iz tega porodila ona velika ljubezen do rodne grude, ki bo zajezila današnje pogubonosno izseljevanje v tuje države, preobilen odtok k industriji in v mesta. Naša zemlja ima vse te predpogoje, morda celo v mnogo večji meri, kot se tega mi sami zavedamo.
Z vso ljubeznijo in idealizmom so se lotile problema kmetske poklicne vzgoje in zdravega naprednega kmetstva naše kmetsko-nadaljeval-ne in gospodinjske šole. Ni jih še mnogo v naši banovini, samo 53 za kmetske sinove in 48 za kmetska dekleta. Skromen začetek je to, katerega se je lotilo osnovnošolsko učiteljstvo. Ko bo imela tudi zadnja gorska vas svojo kmetsko pad. šolo, potem šele smemo pričakovati boljših iasov za našega kmeta. Ta vrsta šol je šele v svojem razvoju in letno se zbira učiteljstvo teh šol k delovnemu občestvu, da jim zgradi trden temelj in obstoj.
To delovno občestvo za kmetsko-nadaljevalne šole se je sestalo dne 3. in 4. oktobra 1930. v »rijazni dvorani Okrožnega urada v Ljubljani.
Z zelo velikim zanimanjem za te šole je sodelovala banovina z g. banom na čelu. Za nemoten gospodarski obstoj se imajo te šole predvsem zahvaliti pomočniku in sedanjemu vršilcu dolžnosti bana g. dr. 0. Pirkmajerju.
Delovno občestvo je otvoril načelnik kmetij, oddelka g. inž. Podgornik, ki je orisal zgodovinski razvoj teh šol, s posebnim ozirom na sedanji položaj, po dalekosežnih in modrih ukrepih dalekovidnega našega kralja. Navzoči so burno odobravali in izrazili trikratni krepki: Živijo Nj. Vel. kralj Aleksander I.
Dr. Kotnik je raztolmačil dosedanje sodelovanje prosvetnega oddelka.
Andrej Škulj, poverjenik UJU, je govoril o dosedanjem in bodočem delu Udruženja Jugo-
slovanskega Učiteljstva za povzdig kmetske vzgoje.
Franc Kafol, tajnik Kmetijske družbe, je tolmačil radost te ustanove nad pionirskim delom učiteljstva pri poklicni kmetski vzgoji in zagotovil, da bo Kmetijska družba po vseh svojih zmožnostih sodelovala z največjo ljubeznijo.
Inšpektor inž. Zidanšek je podal v glavnih obrisih državni program iz kmetijstva, od katerega pričakuje posebno naša dravska banovina večjih donosov.
Pod predsedstvom Jož. Gosaka, šol. upravitelja iz Teharij, je učiteljstvo razmotrivalo o dosedanjem delu na teh šolah, njihovem ustanavljanju, gmotnem vzdrževanju, njihovem ustroju, metodičnem postopanju in je doprineslo zelo veliko stvarnih predlogov.
Najboljšega sodelavca pa je našlo učiteljstvo teh šol v osebi Jož. Krošelja, referenta za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole pri banski upravi. — V. R.
Zagorske novice
Zanimanje za šport - Potreba živilskega sejma - Beraška nadloga
Zagorje, v početku oktobra.
Zanimanje mladine za ustanovitev športnega kluba je izredno veliko; dnevno se prijavljajo novi člani. Z delom se bo počelo takoj, ko bo potrdila oblast klubova pravila, ki so ji bila te dni poslana. Zadeva s prostorom za igrišče še vedno ni rešena in kakor čujemo, deputacija, ki se je prošle dneve zglasila pri v poštev prihajajočih posestnikih pripravnega zemljišča, ni dosegla zaželjenega uspeha. Ker pa ravno ni nobenega nasprotstva in je tudi dovolj umevanja za šport, upamo, da bo v doglednem času rešeno tudi to vprašanje za obe strani na zadovoljiv način.
Naše gospodinje se često pritožujejo, da si nimajo kje nabaviti potrebnih živil kakor jajc, zelenjave itd., kar pač rabijo dnevno v gospodinjstvu. V spomladi nas namreč kar preplavijo različni prodajalci jajc in sličnih dobrot, ki pa že sredi poletja izostanejo ter se tudi v jesenskih in zimskih mesecih malo kedaj prikažejo. Mogoče bi se odpomoglo gospodinjam na ta način, da bi se uvedli »tedenski živilski sejmi«, recimo ob sobotah. Saj se je že pred leti o tem govorilo in že tudi pričelo. Kakor do-znavamo, se tedaj iz različnih vzrokov ni obneslo in tudi niso prinašali kmetje dovolj živil na trg. Vendar nas to ne sme oplaSfti; kraj, kakor je Zagorje s Toplicami, s čez 4000 prebivalci — in povrhu še industrijski kraj — ima vendar dovolj konsumentov, ki si v svojih hlevih in vrtovih ne morejo pridelati toliko, da bi zadostovalo za celo leto. Treba bi bilo samo okoliškim kmetom raztolmačiti, — enako tudi konsumentom —, da bo ta pridobitev obojestranska korist. Gospodinje bi ne bile navezane na to, kar ji eden ponuja, marveč bi imele izbiro in nasprotno bi kmetje uvideli, da spravijo na ta način najlažje in najhitreje svoje pridelke v denar. Sčasoma bi gojili okoličani izbrane vrste sadja, zelenjavo, perutnino in drugo, kar bi jim pač največ odvrglo in kar bi najlažje prodali. Na vsak način bi bil promet boljši kot sedaj in gospodinjam bi ne bilo treba hoditi v sosedne kraje, ali celo po nekatere stvari v
Ljubljano na trg. Treba je samo začeti in pobudo bi dala mogoče Kmetijska podružnica sporazumno z županstvom. Tržni .prostor naj bi bil nekje v sredini med Zagorjami in Toplicami, da bi ne bilo radi odročnosti nobenih pritožb. Mogoče bi dal lekarnar gosp. Pokorny svojo parcelo ob trgovini g. Ahčana začasno na razpolago, dokler si ne uredi občina pripraven prostor.
Naj še omenimo, da je doseglo beračenje v našem revirju svoj vrhunec; so dnevi, ko nas obišče po osem in tudi več beračev, ki pričakujejo v industrijskem kraju obilo milodarov. Oni seveda o kakšni krizi nimajo pojma ter ne vedo, da se mora delavstvo boriti za svoj obstanek. Nekateri so tako predrzni, da odklanjajo ponujana živila in zahtevajo le denar, Prošlo nedeljo je prišla celo ena ženska z dvema otrokoma iz Ljubljane — kakor je Vašemu dopisniku sama pravila — in se je obnašala skrajno predrzno; povsod je zahtevala kar »par dinarjev — saj en dinar ali pol se ne izplača«, je poudarjala. Ali bi se ne dalo pomagati tem revežem na kak način, ker delavstvo pri nas gotovo ne živi v preobilici pa je primorano ta skromen zaslužek deliti z drugimi, ker odkloniti milodare in zaklepati pred berači vrata zopet ni človeško. — Hp.
Oče ustrelil sina v rfrebuh
Včeraj je jelja! 241etni Omahen Franc iz Velike Loke s svojim očetom pohištvo za njegovega bratranca, ki je župnik. Na poti se je voz prevrnil, pri čemur je uteklo 12 kokoši. Oče j« sina ozmerjal, češ, da je neroden in ko mu je ta odgovoril, da za to nič ne more, ga je še oklofutal. Ko so prašila domov, je šel sin spat, oče pa, ki je bil precej pijan, je pograbil puško. Sin, ki je že bil v svoji sobi, je zaslišal glas svoje sestre: »Oče, kaj pa mislite?« VrnM se je dol in videl, kako oče sedi na postelji in drži puško v rokah. Ko je ta zagledal sina, je vzkliknil: »Aha, zdaj te pa bom!« Pristavil je .puško in ustrelil sina v trebuh. Nesrečnega težko ranjenega Franca so pripeljali v ljubljansko bolnico.
Stfrašna nesreča v kamnolomu
Mina se je vžgala pod dvema delavcema in enega težko poškodovala
Lužarje, 7. oktobra.
V bližnji Dvorski vasi Be je pripetila v soboto težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Delavca Bavdek in Anton sta vrtala v kamnolomu luknjo za mino, da bi razstrelila veliko skalo. V izvrtano luknjo sta natresla smodnika in vstavila vžigalno vrvico ter jo prižgala. Vrvica je pogorela, smodnik se pa ni hotel vžgati, ker je bil najbrže vlažen.
Delavca, ki sta čakala na eksplozijo mine v zasedi, sta se zato vrnila in nemoteno kopala naprej na istem mestu, kjer sta postavila mino. Nekoliko sta izkopala, potem se pa zopet spravila nad mino in začela znova vrtati v luknjo, v kateri je bil smodnik. Nenadoma se je pa smodnik vžgal s silnim pokom in vrgel Bavdeka in Antona daleč proč. Bavdek je obležal v kamenju nezavesten, Anton je bil pa pri zavesti.
Zidarji, ki so bili zaposleni pri šoli, so slišali pok in prihiteli takoj na pomoč. Posrečilo »e jim je spraviti Bavdeka k zavesti. Ležal je v mlaki krvi. Obraz je imel ves krvav in ni mogel gledati, na glavi je imel težke rane. Anton je dobil manjše rane po roki in po obrazu.
nega karakternega igralca. Sicer pa so bili posrečeno tipizirani tudi pobočnik g. Danila Gorinška, maršal g. Frana Tovornika, minister g. Franja Blaža, tajnik g. Rada Nakrsta, steno-tipistka ge. Slave Gorinškove in častnik g. Ivana Čamerja. Zbor je celotno dobro poživel, čeprav je v častniških nastopih pokazal premalo častniške elegance. Orkester je pod taktirko g. Lojzeta Herzoga pokazal izvrstno disciplino in. vigranost, bil pa je vsaj mestoma preglasen. Obisk dober, kontakt med odrom in občinstvom tudi. Z otvoritveno operetno predstavo moremo tedaj biti v splošnem zadovoljni. — R. R.
Priglašajte se ta gledališki abonman v Mariboru. Gledališki abonantije se še sprejemajo do četrtka 9. t. m. pri gledališki blagajni. Ugodnosti abonmaja eo splošno znane in se laihko za malenkosten mesečen prispevek dobi obom-mam. Državni uradnik na primer dobi gal. sedež za 15 dramskih in 10 glasbenih predstav že za 8 mesečnih obrokov po Din 10-—. Najdražji sedež v parterju ga Mane mesečno le Din 50 — (za kar dobi povprečno trd predstave na mesec). Na ta način ga stane na najdražjem sedežu predstava povprečno le Din 17.—. Za ne-abonente pa velja isti sedež Din 25-— v opereti Din 35"— Za osebe- neuradnlke je abon-nian za malenkost dražji. Zatorej naj se abonira, kdor hoče štediti!
Danes 8. t. m. se ponovi prvič Johan Straussova opereta »Vesela vojna«. Lepa, melodijozna glasba ter živa vsebina sta dosegli z izvajalci prav dostojen uspeh. Nastopijo: ga. Poličeva, ga. Ribičfeva, gg. Gostič, Peček, Povhe, Simončič, Jelnikar, Ferlan in drugi. Dirigent: dr. Švara. Predstava se vrši za abonma D. — V četrtek 9. t. m. bo prva repriza Borodinove opere »Knez Igor«. — Koncem tega tedna nastopi v ljubljanski operi priljubljena gospa Zlata Gjungjenac-Gavella.
Opozarjamo cenjene obiskovalce na pravočasen prihod. Opera pričenja točno ob osmi uri zvečer ter Je vstop med izvajanjem za-branjen.
Tretja dramska premijera letošnje sezone bo danes v sredo 8. t. m. Vprizori se Leonid Andrejeva drama »Mladoletje« (Dni našej žizni).
Ponesrečencema je nudil prvo pomoč zdrav nik iz Velikih Lašč dr. Mihelič. Odredil je, d.-, so Bavdeka odpeljali takoj v ljubljansko bolni co, Anton je pa ostal v domači oskrbi. V bol nici so Bavdeku izprali oči, v katerih je ime’ pesek, vendar ima eno oko tako poškodovano, da obstoja nevarnost, da oslepi. Težko nesreč« je povzročila vsekakor velika neprevidnost obeh delavcev.
*
V Lutarjih je umrla v najlepši dekliški dob' N. Adamičeva. Mlado nit življenja ji je pre trgala kruta jetika. Pogreb je bil v ponedeljek na pokopališče k Sv. Ožbaltu na Lužarjih.
Jubilej ribniškega irharjcr
Poklicnega tovariša ima samo enega v Radovljici
Ribnica, 7. oktobra.
V nedeljo je praznoval svoj devetdeseti goc France Burgar, po domače bajsbargarjev stric iz Mlake pri Ribnici. Jubilant je četrti poto mec Burgarjev, ki so živeli v Ribnici, rod p: izhaja z Gorenjskega. Po poklicu je irhar, en« najbolj starih slovenskih obrti;
Je eden izmed redkih slovenskih irharjev, k ima poklicnega tovariša le še na Gorenjsken v Radovljici. Svoje obrti se je naučil že v zgod nji mladosti od očeta. Brat se je pa učil mesar ske obrti v Postojni. Njegov oče je še nosi svoje usnjarske izdelke čez Veliko goro m Reko, ki je bila za trgovino v onih časih zi Ribnico isto, kar je Ljubljana. Saj tudi še seda. radi vozijo Ribničani, lončarji, lonce in skledi na Sušak in Kastav. Iz drugega zakona z leti 1873. še živi petero otrok, izmed katerih Jf eden notar, drugi direktor kočevske gimnazije Vse življenje se je boril za dobrobit, študiral jc tri sinove, čeprav je bil zaslužek slab, ker j* izpodrinila irhovino francoska moda, katere s< je ljudstvo hitro oprijelo.
V nedeljo je imel v krogu svoje rodbine mal* slavnost, priča v novi dobi Ribnice, o stari Rib nici, o njeni šoli, ki Je bila pod učiteljem Klincem, pozneje pod Bahtelom in drugimi. N samo priča ribniške obrti, marveč tudi sloven ske. Zato naj ga Bog obrani še dolgo med nami irharja, spomin na staro dobo!
Tržič
Signalno sireno za alarmiranje požarov s« te dni namestili na stolpu cerkve Sv. Andreja Naprava je bila zelo potrebna, saj je doslej mo ral trobentač, če je gorelo, preletati vse ulice da je zbudil gasilce, kar je bilo pač zamudni in naporno.
Karambol. Včeraj proti večeru sta se na o vinku pri Peskarju v Bistrici zaletela avto taksi g. Zupana in motor g. Bocaka. K sreč se je padec motociklista radi varnostne dre vesne meje še dobro končal in razen strgani! hlač in pokvarjenega motorja ni bilo hujšii žrtev.
Poljčane
Vreme. Po jasni in mrzli petkovi noči na ]e v sobotno jutro pozdravila prva slana. Po tem se je v nedeljo celi dan kislo držalo. V po nedeljek pa je iz spočetka rahlega jesenskeg; deževja nastal pravcati naliv. Kot da se je utr gal oblak, je vlivalo do solnčnega zahoda ii grmelo ter bliskalo in treskalo kot ob poletnil nevihtah, kar je ob tem poznem času že ka čudno slišati. Ako bo deževje trajalo dalje, gro zijo kraju in okolici poplave, ker se mlake ž« zbirajo po travnikih.
Številne čete vojaštva, ki bodo imele velik« manevre po Haloških gozdovih, so marširal« danes skozi Sp. Poljčane. Včeraj v nedeljo Ji prispelo sem okrog 15 samih avtomobilov, da nes pa 11 vlakov vojaštva vse vrste orožja.
V posameznih vlogah tega znamenitega ruske ga dela so zaposleni sledeči naši igralci: gg Medvedova, Vida Juvanova, Slavčeva, Boltar jeva, Kukčeva, Rakarjeva ter gg. Jan, Cesar Gradiš, Plut, Sancin, Jerman, Kralj, Levai Smerkolj, Lipah, Bratina, Kaukler, Murgelj, Po tokar, Juvane in Zorko. Dramo je zrežiral rav natelj Pavel Golia. Scenograf pa je g. Ulja niščev. V posameznih dejanjih se pojo origi nalne ruske popevke. Premijera se vrši tu red B.
Leskovec: »Kraljična Haris«. To je drugo Le skovčevo delo, ki pride na deske ljubljansk« drame. Premijera dela pokojnega pisatelja Le skovca, ki je bil brez dvoma eden največjih na ših talentov, bo v soboto, dne 11. t. m. v režij g. Franca Lipaha. Podrobnosti o tem delu pri hodnjič.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer Sreda, 8. okt.: »Mladoletje«, premijera. Red lr Četrtek, 9. okt.: »Sen kresne noči«. Red E. Petek, 10. okt.: zaprto.
Sobota, 11. okt.: »Kraljična Haris«, premije«. Red D.
Nedelja, 12. okit.: »Mladoletje«. Izven. Ponedeljek, 13. okt.: »Sen kresne noči«. Red C Torek, 14. okt.: zaprto.
OPERA
Začetek ob 20. url zvečer Sreda, 8. okt.: »Vesela vojna«, opereta. Red L Četrtek, 9. okt.: »Knez Igor«. Red C.
Petek, 10. okt.: zaprto.
Sobota, 11. okt.: »Dolarska princesa«, operet« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izvea Nedelja 12. okt.: »Evgenij Onjegin«. Gostuj gospa Zlata Gjungjenac. Ljudska predstav, pri znižanih cenah. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORI
Sreda, 8. okt.: zaprto.
četrtek, 9. oktobra ob 20. uri: »Sveti plamen« Ab. C. Premije
Kulfui?«
Koncert »Ljubljane«
V ponedeljek smo poslušali v stolnici koncert (>evskega društva »Ljubljane«. Pester spored so tvorile zborovske točke, en samospev z orglami in nekoliko prvovrstnih orgelskih skladb. Slišali smo znamenite skladbe iz cerkvene literature; tako dva P a lest ni nova polifona zbora, krasne odlomke Orlando Lassovega 5. spokornega psalma, mojstrsko Bachovo »Alla breve« in Regerjevo »Ave Mario« za orgle, originalno Adamičevo »Jutranjo pesem« za zbor in več skladb podobnega sloga, katerih umetniška v r edinost pa za naštetimi znatno zaostaja. Zbor je vodil .pevovodja dr. Dolinar vešče, vendar pa »Ljubljana« ne razpolaga s prvovrstnimi pevci. Zlasti tenorja eo bili mestoma hudo rezki. Henschlovo »Jutranjo himno« za tenor z orglami je zapel Gostič intonacijsko nekam čudno, Mgleda, da ni bil disponiran. Isto pesem sem slišal v njegovi interpretaciji že znatno bolje. Premrl je kolosalen umetnik na orgle, ima ogromen tozadevni repertoar in bi ga želel slišati na samostojnem orgelskem koncertu. Tudi izbirati zna najboljše od dobrega. Njegove točke so k pestrosti sporeda doprinesle največ. Izčrpno in tehtno uvodno besedo je izpregovo-ril dir. Kimovec v svetem navdušenju za stvar. Poset koncerta je bil zadovoljiv. 91avko Osterc.
Mariborska opereta: Aleksandra
Szirmaieva »Aleksandra« je opereta onega modernega tipa, ki se je uveljavil po vojni in poživel repertoar. Glasba skuša tu in tam doseči operno, posebno v ouverturi; velika važnost se posveča zunanjemu videzu dogajanja, kdaj pa kdaj zazveni tudi resnejša nota, blizka operi ali drami, vse skupaj pa se kljub temu in vsemu razplete zabavno in »srečno«. In to Je
Jioslanstvo operete — tako vsaj pravijo. Gleda-iškim blagajnam je potrebna.
Kakor navadno po vojni, je tudi v »Aleksandri« nekaj aristokracije, revolucije, gledališča itd. in pa — Rusija. Ferdinand XXII.. krali iz-
mišljene Montanije, je zaročen z rusko veliko kneginjo Aleksandro. Izbruhne boljševiška revolucija, kapitan bojne ladje reši Aleksandro iz boljševiskih rok v montanjsko poslaništvo in tu se, da bi postala tuja državljanka, navidezno poroči s kapitanom Cezarjem Kristovim. Toda iz navideznosti postane resnica. Zakonca se vzljubita in zaroka ter poroka s kraljem se razbije. Vmes so razne, mestoma napete, operetne dogodivščine.
Naš novi režiser g. Gjuka Trbuhovič je izkoristil vse možnosti, da poda delo čimbolj dovršeno v inscenaciji in igri. Prizadevanje mu je tudi uspelo. Inscenacijsko in režijsko je to ena izmed najboljših mariborskih operet, če ni morda celo sploh najboljša. On sam je igral in pel vlogo kapitana Cezarja Kristova z veliko rutino in za opereto nenavadno globokim občutjem. Dasiravno ni pevec največjega formata, je za naše gledališče velika pridobitev. Njegove sposobnosti nam obetajo opereto znatne višine. Naravnost presenetil nas je v vlogi kralja g. Stje-pan Ivelja, ki je igralsko podal močno zaokrožen in konsekventno detajli ran lik in je poleg tega bil tudi kot pevec v formi. Lani je bil igralsko znatno šibkejši.
Veliko kneginjo Aleksandro Je upodobila gospodična Pavla Udovičev« z vso silo svojega polnega glasu in igre. Potrdila Je znova vso vero vase. Senzacija večera je pa bila grofica Krakovijanskaja gdč. Elze Barbičeve, ki je tokrat prvič stopila na oder, pa je že kot debu-tantka pokazala, da je izreden subretski talent." Njen glasovni materijal še ni izrabljen in dodelan, a njena igra, ljubkost glasu in simpatičnost, vsi pojavi ji zagotavljajo bodočnost, če si je sama ne pokvari, seveda. G. Pavle Kovič kot grof Suvarov in g. Vlado Skrbinšek kot princ sta poleg dobre igre pokazala tudi lep pevski napredek.
Izvrsten poslanik z docela novimi notami igre Je bil g. Pavel Rasberger. Posrečen in originalen v maski in igri je bil boljševiškl vodja Ivanov g. Maksa Furljana, ki raste ▼ prvovrst-
f>iieviae vesii
— Častni član Matice Srbske. Književni odbor Matice Srbske je izbral za častnega Slana Matice Srbske g. Nika Zupaniča, bivšega ministra in ravnatelja etnografskega muzeja v Ljubljani.
— Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 80. z dne 8. oktobra 1930. ima sledečo vsebino: Zakon o državni brnmbi; Uredba o sestavi zdravniške komisije na podstavi § 178. kazenskega zakonika; Pravilnik o zdravilih in zdravilnih specialitetah; Pravila za polaganje državnega strokovnega Izpita uradnikov resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje; Pravilnik zdravstvenega doma v Rogatcu; Razne objave iz »Službenih no vin«.
— Večer jugoslovanskih pesmi v Stuttgartu. V nedeljo so v Stuttgartu v radiu priredili večer jugoslovanske narodne pesmi. Pesmi je pela v Berlinu živeča pevika Pavla Sitzer-Sandow iz Zagreba.
— Direkcija državnega rudnika v Ljubiji razpisuje direktno 'pogodbo za nabavo enega pribora dveh specijalnih nanašalnih trikotnikov in enega komada merskega traka iz jekla v dolžini 2 m. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
— Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 5. septembra 1930. prepovedalo Bohi Feliksu ml., rojenemu 24. januarja 1914. pri Sv. Petru pri Mariboru, stanujočemu istotam, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od B. septembra 1930. do
5.	septembra 1932. Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55 k. z. pa vendarle postreže taki osebi z opoji lom.
— Nov rekord Dragotina Majetiča. Dragotin Majetič, ki srno ga videli tudi v Ljubljani, je igral na tamburico neprestano 100 ur v hotelu »Jadran« v Zagrebu in s tem dosegel nov rekord. Proti koncu je bil že nevarno utrujen in bi skoro padel v nezavest. Razen tega so mu močno otekle roke in ogulil si je tudi prste ter shujšal v 100 urah za 645 kg.
— Prirodoslovna sekcija muzejskega druživa za Dravsko banovino v Ljubljani ima »voj prvi redni setaneik v četrtek, 9. t. m. ob 18. uri v novi predavalnica Mineraloškega instituta na Univerzi. Predavala bo®ta g. dr. Hafner: »V Spomin Antona Bulovoat in g. prol. dr. Hdnter-lechner: »Geološka podlaga ljubljanskega nebotičnika.« Člani vabljeni, gostje dobrodošli.
— Rodovniško društvo v Dolgivasi. V četrtek dne 11. septembra se je pri nas ustanovilo rodovniško društvo z odseki občin Banuta, Mostje to Dolnja Lendava. Društvo šteje 62 članov. Ogiled živine se je vršil po občinah. Prignano je bilo nad 150. krav, od katerih je bilo sprejetih v rodovnik 81. To so krave, ki so prvovrstne. Mlečna kontrola se je izvajala že od začetka tega leta, M sta jo vodila dzvežbana kontrolo ra. Po pregledu krov je g. kmetijsiki referent inž. Wenko sklical občni zbor v hotel »Kroni«, ki se ga je udeležilo nad 100 ljudi. G. referent je imel na tem zborovanju izvrstno lepo Strokovno predavanje o napredovanju živinoreje. Po daljšem strokovnem predavanju je sledila volitev odibora. V odbor so izvoljeni: predsednik Kulčar Stefan, podpredsednik Zerdin Ivan, tajmik-Magajnik (Maj Josip, odborniki: Tot Josip in Rajteir Ivan. Mlečna kontrodora: Ma-tjjašec Stefan in MeseJič Štefan. Društvo je tudi dobilo importiranega bika iz Švice. Vsemu tem-u pa se ima »ahvalditi gospodu kmet. ref. inž. Wenki, ki je « svojim agilnim deltam razžaril precej takih društev v Pretanunju in s tem pospešil gospodarsko panogo in preevet našega kmeta.
— Zasluge pokojnega J. Zurca la Jensko bolnico v Novem mestu. V članku »Jugoslovana« z dne 7. t. m., posvečenem »Spominu Josipa Zur-ca-Stemburja«, bridko pogrešam med navedenimi zaslugami ono glede ustanovitve ženske bolnice v Novem mestu. Poleg prošta dr. S. El-berta, nepozabnega Karla Rozmana in Josipa Ogoreutza, se je rajnki toplo zavzemal za prepotreben zavod, svetoval, bodril fn med ljudstvom agitiral, da Je okrožje prevzelo garancijo za 100.000 zlatih kron, za svoto, ki jasno priča o veliki požrtvovalnosti Novega mesta in celega okrožja. — Z veliko vnemo se je udeležil številnih sej, stavil dobro premišljene predloge in končno dosegel, da ima Novo mesto krasno urejeno bolnico za ženske, s kakršno se ne morejo ponašati niti večja mesta. Ime Josip Zurc-Stembur spada v zlato knjigo ženske bolnice v Novem mestu. — Dr. P. Defranceschi.
— 227 let stara violina. V samostanu Rakovice v Sremu so našli prastaro violino, ki je bila narejena leta 1703. v Rimu. Takoj Je dobila kupca za 75 tisoč Din. Lastnik pa zahteva za violino 120 tisoč Din.
— Človek, ki mu teknejo muholovke. Neki Stevo Bosanac iz Pakraca je stavil z nekim delavcem, da bo pojedel več kilogramov raznih živil. In res se je spravil nad jedačo in pijačo ter uničil precejšnjo množino kruha, sira, slivovke, piva, cigaret itd. Delavec mu je jrtačal stavo in šel z r.jim v novo stavo Dal bi mu uro, če bi pojedel muholovko, ki je visela v gostilni vsa črna od muh. Bosanac ni dolgo pomišljal. Razrezal je muholovko in jo pohrustal s stotinami muh na njem. Dobil je stavo.
— Pred poroko se je ustrelila. 181etna Marija Sokol je bila zaročena v Sisku s trgovskim pomočnikom Nikolom Miškulinom, ki bi moral te dni prevzeti trgovino Marijinega očeta, ki je pred dnevi umrl. Te dni bi se morala vršiti tudi poroka obeh. Zadnje dni Je pa Marija po-
stala nenavadno otožna in ▼ ponedeljek se Je zaklenila v sobo in se ustrelila z lovsko puško. Bila Je na mestu mrtva.
— 22 let Je ležala v postelji. V Kostajnici Je umrla mesarica Jelka vdova Bodič. Polnih 22 let je ležala v postelji, ker so Ji ohromele noge, ko je pred 22 let reševala svoje imetje pri poplavi.
— Kakor v filmu. Iz Osijeka poročajo o nenavadno drznem napadu. Dva avtomehanika sta Iskala službe v Osijeku. Ker Je nista mogla najti, sta sklenila pobegniti na Madjarsko. Najela sta avtotaksija Saviča in se odpeljala z njdm proti Dardi. Med potjo sta pa bandita šoferja udarila po glavi, da se je onesvestlL Vrgla sta ga zvezanega pod sedeže ter se peljala naprej. V Dardi se je šoferju posrečilo, da se je oprostil in zlezel Iz avta. Med tem pa sta bandita pobegnila na Madjarsko.
— Milijonska poneverba pred sodiščem. V Zagrebu Je v ponedeljek začela razprava proti bivšemu carinskemu uradniku Vladimirju Vraniču, ki je obtožen, da je poneveril nad 5 milijonov državnega denarja in proti trgovcu Stevu Maričiču, ki je bil pri poneverbi soudeležen.
— Kako je ciganka zdravila šoferja. Šofer Konfino Natale je obolel na očeh. Pred dnevi se je v Zagrebu seznanil z neko ciganko, ki mu je zagotovila, da ga bo ozdravila. Šofer je v to privolil. Ciganka je zahtevala, naj kupi dve novi obleki, šal, zimski plašč in naj priloži še 1400 Din. Vse to je šofer položil na odprto okno. Ciganka mu je rekla, da bo zdrav ob zori. Zjutraj je bil šofer seveda ravno tako bolan, z okna mu je pa zmanjkalo vse z denarjem vred.
— Otroci s« se igrali krvnike. V Novem Sadu so se šli otroci na nekem dvorišču krvnike. Malega triletnega Filipa Webra so tovariši obesili na drog za otepanje preprog. Postal je kmalu ves plav in otroci so ga izpraševali, če hoče umreti. Ko pa ni dal glasu od sebe, so se zbali in zbežali. Eden je pa vendar hitel povedat Filipovemu očetu, kaj se Je z dečkom zgodilo. Oče je snel sinčka nezavestnega z vislic ter ga s pomočjo zdravnika obudil k življenju.
— Beg pred kaznijo. Zaradi razžaljenja sodnika in oblasti je bil v Subotici pred meseci obsojen na 6 mesecev ječe tamošnji advokat dr. Tibor Csany. Po prizivu bi moral kazen takoj odsedeti, raje je pa pred dnevi pobegnil na Mad-jaTsko.
— Senzacionalna aretacija v Beogradu. Pred dnevi so v Beogradu aretirali blagajnika mestnega davčnega urada Heinriha Brttlla, ki je poneveril več stotisoč Din. Po preiskavi so ga izročili sodiišču. Aretacija je tem bolj senzacionalna, ker je aretirani opravljal svojo službo že 81 let vestno in redno in je bil na glasu poštenega uradnika. Poneverbo je takoj priznal. Izjavil je, da je rabil denar aa Ikrtje svojih velikih dolgov.
— Ubijalca so hoteli linčati. V nedeljo ponoči so se pred gostilno v Sv. Klari pri Zagrebu stepli. Pretep je končal z zločinom. Lovski paznik Pavel Halama Je ustrelil svojega starega protivnika kočijaža Petra Kosa. Zločin je Seljake tako razburil, da so hoteli morilca linčati. Komaj se je ubranil s pomočjo puške in Je pobegnil.
— Vreme. Včeraj dopoldne je bil tako lep jesenski dan, kakršnega že dolgo ni bilo. Barometer je pa proti poldnevu hitro padal in popoldne je vse kazalo, da bo nevihta. Relativna vlaga je v vseh krajih precejšnja, največja pa v Ljubljani, in sicer 92%, najmanjša pa v Splitu, in sicer 75%. Oblačnost je bila največja (10) v Ljubljani in v Beogradu. Drugod pa od 8 do 8. Deževalo je v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, in na Rabu. Padavin je bilo največ v Beogradu (10 mm), najmanj pa na Rabu (10 mm). Najvišja temperatura Je bila v Ljubljani 148, najnižja pa 6 stopinj C. V Mariboru je bila najnižja temperatura 1, v Zagrebu7, v Beogradu pa 6 stopinj C.
£jubijemo.
Sreda, dne 8. oktobra 1980. Brigita. Pravoslavni: 28. septembra Dragosta.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. •k
■ Na balkansko konferenco v Atenah je včeraj odpotoval ravnatelj etnografskega muzeja v Ljubljani g. dr. Niko Zupanič.
■ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo, 8. t. m. vaja mešanega zbora. Vse in vsi točno! Po vaji ob 20'30 uri važna seja odbora. Udeležba strogo obvezna! Tajnik.
■ Čel« koncert v Ljubljani. V petek, 20. t. m. bo v Filharmonični dvorani komorni koncert. Spored izvajata čelist Pavel Griimmer iz K51na in pianist Aleksander Cerepnin dz Pariza. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
■ Glas iz občinstva. Prišla sem v Ljubljano. Pot me je peljala po Frančiškanskem mostu ob Ljubljani baš v trenutku, ko je neka ženska padla v vodo. Zavpila je na pomoč in ljudje so hiteli gledat... Vse druge komentarje opustim, a nekaj, kar ne morem spregledati, je strašni vtis, ki mi ga je napravilo »javno« mnenje na trgu z vzkliki: »Prav, jaz bi jo še not’ potun-kala!« Ne znam ponoviti v ljubljanskem narečju, a vse se je glasilo v tem smislu in to baš od žensk. Kaj ima to ljudstvo tako srčno kulturo? To je silno slabo spričevalo za te ljudi. Trdo je tu srce in srčna kultura na nizki
stopnji. Naj bo nesrečnica kdorkoli hoče, naj bo vzrok njenega obupa katerikoli, bolest ostane bolest in za njo imej sočustvovanje in razumevanje. V drugih krajih sem opazila drugačno vedenje ljudstva v sličnih okoliščinah I — Tujka.
■ Proti beračenju v Ljubljani. Akcija proti beračenju lepo uspeva. Do sedaj se Je priglasilo že veliko število hišnih posestnikov, trgovcev in posameznih strank, ki so podpisali izjavo za mesečne prispevke. Prihodnji teden bodo prejeli tablice vsi, ki so podpisali izjavo. Kdor izjave še ni podpisal, naj to stori čimprej, da se dostavljanje olajša. Hišni posestniki, ki imajo več strank, bodo prejeli še posebne priglasne pole, katere naj dostavijo vsem strankam v podpis. Prijave sprejema socijalno-politični urad mestnega magistrata. Tablice pa se dobijo pri mestnem knjigovodstvu proti nabavni ceni 5 dinarjev. Najmanjši mesečni prispevek Je 10 dinarjev, toda med podpisniki Jih je mnogo, ki znajo ceniti važnost akcije proti beračenju in prispevajo tudi po 20, 50 in celo nad 100 Din mesečno. Nadlegovanje po beračih bo s to akcijo kmalu prenehalo, res potrebni berači pa bodo preskrbljeni z vsem.
■ Bukova drva, trboveljski premog in koks pr’ tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 8434 (na Balkanu).	leg
■ Izginila. Prevžitkarica Cimperšek Marija, 661etna starka je bila zaposlena kot obiralka hmelja pri Kuder Josipu v Gotovljah. Dne 8. avgusta t. 1. je neznanokam odšla in se ni več vrnila na svoj dom v Osredku. Ker je starka nekoliko slaboumna, se sumi, da se ji je pripetila kaka nesreča.
5\a/irpežnejša
in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino	103
STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35.
■ Aretacije in prijave. Neka ženska je bila aretirana radi vlačuganja in pijanosti. Radi razgrajanja in pijanosti pa neki moški. Na policiji je bila naznanjena družba treh moških in dveh žensk zaradi nedostojnega vedenja, 2 osebi zaradi kaljenja nočnega miru, 3 osebe zaradi kršenja uredbe o odpiranju trgovskih lokalov, 8 osebe zaradi kršenja avtopredpisov in 2 osebi zaradi kršenja cestnega policijskega reda.
■ Micka Kovačeva. Delavec Z. A., ki je bil zaposlen v cementni tovarni v Mojstrani, je napravil pri kuharici Jamnik Mariji 300 Din dolga na hrani in neznanokam izginil.
■ Dezerter. Zupančič Matevž iz Vel. Brusnice pri Novem mestu je neznanokam pobegnil od svoje edinice 2. baterije 2. poljske divizije šu-madijske artilerijske brigade.
SMoribor
m Predavanje. V ponedeljek 18. t. m. ob 20. uri bo v Ljudski univerza predaval g. ing. arh. Jelenc o francoskih katedralah.
m Poroke. V Mariboru so se v preteklem tednu poročili: Josip Stupan dn gdč. Valburga Do-berškova; Ivan Potočnik in gdč. Angela Modri-jeva; Matevž Zadravec in gdč. Marija Peskova; Fran Golubič dn gdč. Ivanka Zitkova ter Franjo Rakuša in gdč. Mara Fleaeingenjeva. Balo srečno!
m Smrti. V Maribora »o v preteklem tednu umrli: Marija Koroščeva, zasebnica, 43 let stara; Helena Skličeva, zasebnica, 82 let; Katarina Kranjčeva, žena tovarnarja, 62 let; Mihael Šober, viničar, 64 let; Anton Gorjup, usnjar, 53 let; Nežika Halberetrohova, zasebnica, 78 let; Hinko Štrucl, sin kleparja, 3 mesece; Manija Ogriakova, rojena Pšeniičnikova, vdova po železničarju, 65 let; Karolina Novakova, žena trgov-oa, 87 let; Janko Korper, Jn posestndka, 29 let dn Marija Spudičeva, rojena Ertlova, žena trgovca, 54 let stara. N. v m. p.!
m Tečaj za avtogensko varenje. V ponedeljek se je pričel tu začetniški tečaj za avtogensko varenje pod vodstvom inž. Leona Kneza in s pomočjo varilniškega mojstra Stefana Diuso-koviča. Tečaj bo priredil obrtno pospeševalni zavod zbornice za trgovino, otvoril pa ga bo obrtni zadružni nadzornik Zeložnik v navzočnosti svetnika Andreja Oseka. K tečaju se je prijavilo 20 "deležencev. Dopoldne bodo teoretična, popoldne pa praktična predavanja.
m Usoden skok t vlaka. Na postaji Slivnica-Orehova vas je v ponedeljek iz še vozečega vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 21.50 proti Ljubljani, skočila 191etna, v Hutterjevi tovarni v Melju zaposlena predica Olga Rojkova. Pri padcu je pa Rojkovo zagrabil vlak, ji odrezal prste na levi nogi in ji prizadejal tudi še veliko rano na levem stegnu. O nesreči je bila takoj obveščena rešilna postaja, ki je pone-srečenko ob 23.30 prepeljala vibolnico, kjer so ji odrezali nogo pod.kolenom.
m Šahovski večer. Mariborski šahovski klub priredi v soboto 11. t. m. ob 20. uri v mali dvorani hotela »Orel« šahovski večer na Čast na-mojstra Vasje Pirca, ki bo ta večer igral simultanko z 20 igralci. Po simultanki bo družabni večer.
m Nalezljive bolezni. Od 1. do 7. t. m. so v Mariboru zbolele 4 osebe na nalezljivih boleznih. Ena na Škrlatici,, ena na davici, ena na šenu in ■ na tifuzu. Umrl ni nihče.
m Lutkovno gledališče. Mladinski odsek Sokola Matice otvori v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri
redno sezono lutkovnega gledališča v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma. Igrala se bo »Snegulčdoa«. Odsek pripravlja še okrog 20 iger, ki bodo vse namenjene najmlajši deci do 7. in 8. leta.
m Preprečen samomor. Včeraj popoldne se je v Košakih obesil že več let bolehajoči železničar Mihael Kranjc. Obešenca pa je še pravočasno našel gospod Foller in ga rešil.
m Aretacije. V ponedljek je policija aretirala radi tajne prostitucije šele 141etno dekle, ki je poleg tega tudi bolna in je morala v torek v bolnico. Dekle je bilo radi sličnih zadev že trikrat na policiji. — Radi pijanosti in nedostojnega obnašanja je bil aretiran tudi neki moški.
m Donos divjačine. Mestno načelstvo odreja, da mora biti vsa v Maribor prinešena ali pripeljana divjačina, bodisi da se proda ali daruje, kakor tudi vsaka koža divjačine, opremljena s potrdilom, ki vsebuje ime lastnika ali zakupnika lovišča, število in vrsto, lovišče, datum izstavitve in lastnoročni podpis lastnika ali zakupnika lova. Nadalje mora biti to potrdilo tudi vidirano od pristojnega občinskega urada. Za divjačino obeh mariborskih srezov zadostuje pa kontrolni list, izdan po Slovenskem lovske mdruštvu. Vsa divjačina in kože se mora takoj prijaviti mestnemu tržnemu nadzorstvu. Divjačina, ki ne bo tako opremljena, se bo brezpogojno zaplenila, krivci se pa bodo še kaznovali.
m Zgodba o dežniku. Zasebna praktikantka Nevinka Petejanova je v ponedeljek položila svoj 150 Din vredni dežnik na neko klop v veži glavne pošte, ko ga je pa hotela zopet uzeti, ga ni več bilo. Hitela je na policijo prijavit tatvino, med tem pa je dežnik, katerega je pomotoma vzela neka gospa, bil že zopet na pošti.
Gelfe
* Maša zadušnica za padle koroške junake se bo brala v petek 10. t. m. ob 7'30 v celjski župni cerkvi. Vabljena so vsa celjska narodna, kulturna in humanitarna društva, korporacije in ostala celjska javnost, da se udeleži maše polnoštevilno.
* Proračunska seja okoliške občine se bo vršila v nedeljo 19. oktobra v občinski posvetovalnici na Bregu.
* Plačanje davkov s položnicami. Davčna uprava v Celju opozarja vse davkoplačevalce, da naj plačajo davke z povsod običajnimi položnicami in ne z zamudnim osebnim plačevanjem.
* Esperantski tečaj po znameniti »Če« metodi se prične jutri v četrtek, 9. oktobra ob 20. uri v okoliški deški narodni šoli. Tam se bodo sprejemali še novi udeleženci.
* Ljudsko vseučilišče. Dne 6. t. m. se je vršilo prvo predavanje v novi seziji delovanja Ljudskega vseučilišča. Predaval je g. dr. Ervin Mejak o slovenski manjšini na Koroškem. Iz zgodovinskih dejstev je izvajal izid plebiscita in je nato obširno obravnaval položaj Slovencev na Koroškem. Navedel je mnogo statističnih podatkov, kar vse je poglobilo in motiviralo izvajanja. Zal, celjsko občinstvo ni posvetilo predavanju dovolj pozornosti. H koncu se je predsednik vi. svetnik g. Lilek zahvalil g. predavatelju za lepo uspelo predavanje in mu ob njegovem odhodu iz Celja za vse njegovo koristno delo v odboru Ljudskega vseučilišča izrazil toplo priznanje.
* Izgube in najdbe. Posestnica Jožefa Zvižaj iz Trnovelj je v soboto zjutraj grede od pošte do Slomškovega trga izgubila svojo listnico z večjo vsoto denarja. — Našla sta se otroški jopič temnosive barve ter ženski dežnik. Oboje se dobi na policiji.
* Tatvina na Glavnem trgu. Včeraj smo poročali, kako je bila v soboto neka ženska na Glavnem trgu okradena, ko je poslušala zagrebške »trgovce«, ki v večurnem govoru hvalisajo svoje čudovite aparate in svoje ceneno blago. V nedeljo je bila ob isti priliki okradena za svojo listnico z večjo vsoto denarja Terezija Trobiš iz Bukovega žlaka. Izgleda, da Je tu poklicni žepar na delu, ki izkorišča gnečo okoli teh »trgovcev«.
* Delovni trg. Pri celjski borzi dela je v Času od 28. septembra do 4. oktobra iskalo dela 501, ponujeno delo je bilo za 45, dobilo je dela 32’ poslan na delo v drug kraj je bil 1, brisanih je bilo 7, koncem tedna pa je ostalo v evidenci 461 oseb.
Novo mesto
Francoski krožek v Novem mestu otvori v mesecu oktobru dva ali po potrebi tudi tri tečaje francoskega jezika za odrasle. Vsak tečaj po 2 uri na teden. Mesečni prispevek za tečaj in osebo 20 Din. Dan otvoritve se naznani, čim bo rešeno vprašanje društvenega lokala in učnih moči. Prijave za tečaje v trgovini Ogrin na Glavnem trgu.
Ljutomer
»Grofica Marica«. Kuhurno-prosvetni odsek, oz. njegova dramalska skupina je v nedeljo 5. t. m. ponovila to veselo in melodijozno opereto s popolnim uspehom.
Gasilska vaja. V nedeljo 5. t. m. popoldne so na glavnem trgu nastopili gasilci ljutomferske gasilske župe ter pod vodstvom župnega načelnika g. Kuhariča ahsolvirali vsakoletno skupno gasilsko vajo. Branili so hišo g. Šinigoja in sosedne hiše pred domnevanimi ognjenimi zublji. Vaje se je udeležilo pet društev s šestimi motornimi brizgalnami.
Podtaknjen ogenj. V noči od sobote na nedeljo je gorelo na hribu Šprinec v Medžimurju. Zgorele so tri hiše in razna gospodarska poslopja. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen. NaSi gasilci so se z avtom odpeljali na pomoč, todn samo do Razkrižja, ker je ogenj že bil opravil svoje delo.
Višnja gora
Sokolski oder. V nedeljo so se izkazali naši Igralci prosvetnega odseka tuk. Sokom v Igri '»Razvaline življenja«. Vsestransko p>ienanost zasluži kot režiser in igralec brat Edo Thqrn-her v vlogi Ferjana, ki jo je odigral mojstrsko. Sestra Tinca SJkufca v vlogi Lenčke nam
je igral brat Nace Fabijan Sestra, gospa Anica Thurnherjeva je v neznatni vlogi Tone podala redko igralsko zmožnost, kakor jo more podati le ona. Brat Praznik, ki je na našem odru priljubljen igralee, je zopet odigral Martina izborno. O ostalih vlogah Sirka in Mice brat Milan Zavodnik in sestra Albina Dremelj zaslutita skupno z gornjimi izredno pohvalo. Dramatični odsek Sokola je s tem nudil lep užitek iii želimo skorajšnjega takega večera.
Vlomi na Dolenjskem se množijo, tudi dokaz, da zima prihaja. Tako so hoteli neznani tatovi vlomiti v hišo zdravnika g. dr. Fedrana na Hudem pri Stični. Vlomilci so bjli od lastnika pregnani. — Isto noč so hoteli vdreti v trgovino Podlogar pod Ivančno gorico pri Stični, katere lastnik je v Novemmestu tako tragično preminul. Tudi tu so bili vlomilci pregnani.
Avtonomne doklado so presenečile danes posestnike v Višnjigori. So nairireč povečane skoraj na trikratni znesek lanskega leta. Za to pa inmmo tudi vodovod, ki je bil letos dokončan.
SUtna. Po deževnem vremenu smo dobili zopet lepe jesenske solnčnc dneve, toda zjutraj se pojavlja že slana. Upamo, da zima vendar ne bo tako zgodnja, kakor vse kaže.
Kolesarska nesreča. Pred dnevi sta podla s kolesa Anton Zajc iz Velike Loke, ki >i je izpahnil levo nogo in je moral k zdravniku, ter Zupančič Mile, ki je dobil precejšnjo rano na glavi.
Cerkev pri sv. Duhu je prenovljena. Vse tri oltarje je lepo preslikal in popravil Franc Vodnik iz Novega mesta.
Razsvetljava dohoda v mesto od železniške postaje še ni liapeljana, akoravno uvidevajo vsi občani potrebo po razsvetljavi tega, za vse važnega pola. Potniki jutranjega in obeh večernih vlakov posebno pogrešajo luči. Upamo, da bo občinski odbor ta nedostatek skoro odpravil.
Brežice
Novo sokolsko društvo. Zopet se je na pobudo učiteljstva ustanovilo novo sokolsko društvo. Novoustanovljeno društvo je v Cerkljah ob Krki in je tretje, ki se je v zadnjih mesecih ustanovilo v našem okolišu. Večina zaslug
gre učiteljstvu, ki posveča vso pažnjo razvoju telovadbe. V vrste Sokola je, kakor čujemo, vstopilo že lepo število telovadcev in telovad-kinj, kar je obenem najboljši dokaz potrebe sokolskega društva. Odbor je naslednji: starosta g. Alojz Marinček, načelnik g. Miroslav Jereb, prosvetar g. Ljudevit K o b a j in načelnica gdč. Franica Hlebec. Želimo društvu, da se bo krepko razmahnilo in vcepilo mladini veselje do telovadbe in sokolskih idej.
Koncert Glasbene Matice v Rajhenburgu. V Boboto 4. t. m. je priredila ljubljanska Glasbena Matica v Sojcolskem domu v Rajhenburgu evski koncert. Po dfilgem času so torej raj-„enburžani zopet slišali šolane pevce. Koncert |e prav dobro uspel in občinstvo ni štedilo z »plavžem. Dvorana je bila dokaj dobro zasedena, a vendar ni bilo gneče.
E:
Šoštanj
Vodovod. Delo pri vodovodu gre < oii koncu. Te dni napeljujejo glavno cev skozi mesto. Nekateri posestniki so vodo v hiše že napeljali. Vsa dela izvršuje podjetje »Union«, ki zaposluje preko 100 delavcev. Upamo, da bomo še pred zimo imeli dobro in pitno vodo.
Stavbna sezona. Dr. Korunova kakor tudi Virbnikova hiša sta dogotovljeni in sta se lastnika že vselila. Obe stavbi sta zelo lični in v okras našemu mestu.
Osebna vest. Celjska sokolska župa je imenovala za načelnika šoštanjskega Sokola br. Ivo Sveta, bančnega uradnika.
Avtobusni promet. Po naredbi celjskega ma gistrata je proga Celje-šoštanj s 6. t. m. ukinjena. Nekateri prebivalci kakor iz Št. Janža in Pirišice bodo to zvezo zelo pogrešali.
Slovenjgradec
K imenovanju mestnih ulic in cest. Radi sklepa zadnje občinske seje glede imenovanja cest je že pripravljen predlog, kakšna imena bodo dobile ulice. Upamo pa, da bo zadnjo besedo imela javna anketa, ki jo bo sklicalo mestno županstvo v najkrajšem času.
Sadni ogled. Tukajšnja podružnica vrtnarske-
§a in sadjarskega društva priredi v dueh 12. o 15. oktobra v dvorani okr. hranilnice sadni ogled v zvezi z razstavo cvetic in vrtnih pridelkov.
Oddaja ribolovnih pravic. Tukajšnji krajevni šolski odbor je oddal zadnjo nedeljo na javni licitaciji ribolov v potoku Sečnica g. Zano-škarju Gabrijelu, posestniku in lesnemu trgovcu iz Gmajne kot najvišjemu ponudniku za dobo 6 let za letnih 1000 Din. Razen Sečnice bo oddal isti odbor v najem še sledeče vode: Pako s 5 pritoki in Mislinjo do Mislinj na javni licitaciji dne 19. oktobra ob 15. uri na dvorišču osnovne šole. Interesent dobe vse podrobne informacije in pogoje pri tukajšnjem šol. upravitelju g. Kopaču Leopoldu.
Griža razsaja. V prijazni vasici Libeliče se je razširila opasna in zahrbtna bolezen griža, na kateri je obolelo 8 oseb in zahtevala 2 človeški žrtvi. Zdravstvena oblast je energično na delu, da nadaljno razširjevanje te bolezni onemogoči in popolnoma zatre. Med drugimi ukrepi je zaprla za nekaj časa tamkajšnjo šolo.
Ker nimamo v mestu promenadnih koncertov, poslušamo v opoldanskih in večernih urah programe raznih mest, ki nam jih nudi z zelo močnim ojačevalcem podružnica svetovnoznane tvrdke Sieinens-Halske. Na Glavnem trgu je vedno dovolj zelo hvaležnih poslušalcev, ki goje iskreno željo po mestni godbi na pihala, ki jo naše mesto tako pogreša.
Jesenski manevri so se* pričeli
Danes ao ee (pričali v okolici Ptuja veliki jesenski manevri naše vojske. Manevre vodi dd-ijslkd general Tripkovič, kd je že prispel • svojim štabom, polkovnikom Miličevičem in or-domančmim oficirjem kapetanom Vdizjaikom v Pitiuij. Ker so vsled deževnega vremena tla namočena, so nastanjeni vojaki po kozolcih in ne v šotorih. Prebivalstvo je vojake poveodi prav ifostoljubuo sprejelo. Ddv. general Trlpkovič je, isot vesten Starešina, kd vedno skrbi za vojake, takoj pregledal naManitev vojakov.
Manevrov se udeležujejo skoraj vsd oddelki Diravske divizije. Formirani eta dve armadi, severna in južna. Severno tvorijo večinama leteči oddelkd in to ijaibljaneki kolesarski bataljon pod poveljstvo majora Jakliča, dve žeti mariborskega pešpolka, dva bataljona konjeniške artlljerije is Slovenske Bistrice in oddelek mariborskega artiljerijskega polka. Severni ar-«nrJ' “ - ’---------------’ - ■ ------—	»
Ijocrijskga polka polkovnik Jovan Radovanovič. Severna armada predstavlja sovražnika, ki skuša prodreti obrambno črto na severni strani Drave in nato prodreta čez Dravo.
Južna armada je znatno močnejša in jo tvorita 89. in 45. pešpolk in 1 bataljon ljubljanskega polka in mariborski artdljerijekd polk. Severni armadi poveljuje brigadni general Živko Stanisavljevid, komandant pehote Dravske divizije.
Vsi oddeilki so že prispeli na svoja mesta in danes se prižno boji, ki se bodo najprej razvili na severni strani Drave, blizu Kohovičav.
Nastaojenje naše vojske je kljub deževnemu vremenu odlično in najboljše. Komandanti skrbno paziijo, da je aa vojnike vse dobro preskrbljeno, divizijski general Tripkovič s svojim štabom pa budno pazd, da bodo imeli manevri tudi v vojaškem pogledu čim večji uspeh.
Vojaki 40. pešpolka >Triglavskega« stopajo na kolodvoru v Ljubljani v vlak
Mariborski 45. pešpolk na kolodvoru pred odhodom na bojišče ob Korižniku
Kuhinje in provijantne vozove 40. pešpolka vkrcavajo v tovorni vlak
Škofja Loka
Šolske veBti. Že izza početka šolskega leta učiteljski zbor ni kompleten, ker manjka ena učna moč. Stanje pa se bo še poslabšalo, ker je učitelj g. Gabrijel Janežič sprejet v enoletni tečaj v Beogradu za gluhonemo, manj nadarjeno in slepo deco, ter predmetni učitelj Škofjo Loko že v kratkem zapusti. Tečaj prične z 8 oktobrom. — Pouk ponavljalne šole je preurejen za Škofjo Loko tako, da bodo ponavljalci po dvakrat na teden posečali redni pouk v petem in šestem razredu osnovne šole. Samostojna ponavljalna šola torej odpade.
Gradbena dela za novo šolsko poslopje v Škofji Loki so bila spričo skrajno neugodnega vremena v poslednjih dnevih malo zavirana, vendar se že sedaj nudi nazorna slika impo-zantnosti stavbe ob pogledu na naglo dvigajoče se temeljno zidovje. Nikoli ne manjka gledalcev, ki z zanimanjem sledijo delu 90 parov rok. Z dograditvijo poslopja bo naravno zreguliran in preurejen celotni kompleks. Pokopališka cesta se bo razširila in tudi travnik pred poslopjem se bo moral umakniti. »Ku-lrova vila in gospodarsko poslopje se popolnoma odstranita; stanujoči so se že itak izselili. Vse drevje pride proč, da bo prostor lahko formiran v ličnejši obliki. Ta del dobi tudi stanovanjsko stavbo za ravnatelja meščanske šole, za šolskega upravitelja in za tri samce učitelje. Z izvedbo celotnega dela bo Škofja Loka znatno pridobila v vsakem pogledu. Krajevni šolski odbor je nekako v per-manenci; skoro vsak teden sta po dve, tri seje, na katerih se rešujejo aktualne zadeve glede kanalizacije, elektrifikacije, vodovoda, kritja stroškov in posameznih vrst del pri stavbi. Kurjava bo v največ sobah centralna, le v
manj frekventiranih objektih pa izvedena potom peči.
O književnih družbah. V Škofji Loki so poverjeniki malone vseh domačih književnih družb, ki prav s pridom širijo zdravo čtivo med naročnike. Slovensko Matico zastopa šolski upravitelj g. Jakob Rojic, ki mu je uspelo zbrati 30 naročnikov. Soboslikar v Šolski ulici g. Janez Humer zbira okoli sebe čitatelje za Vodnikovo družbo z 98 člani in pa za Umetniško Matico, ki pa je v okolišu še manj znana. Najjačja je Mohorjeva družba z 256 naročniki. Za uveljavitev mladinske literature vneto propagira vse tukajšnje učiteljstvo. Abstinenčno glasilo »Mladi junak« šteje okoli 100 bralcev; Mladinska Matica pa ima samo na deški šoli 114 naročnikov. Manj naročnikov ima »Zvonček«, krepko pa je zastopan mesečnik »Naš rod« s preko 200 mladimi čitatelji. Bere se pa tudi dokaj mladinski »Vrtec«. Celotna slika za Škofjo Loko tedaj ni tako zelo napačna; saj se sorazmerno vendarle precej knjig razširi med ljudstvo. Naj ob tej priliki starše opozorimo, da je z novim šolskim letom z zneskom mesečnih 2.50 Din poravnana naročnina za »Naš rod« in za »Mladinsko Matico«.
Hrastnik
Hud naliv. V pondeljek popoldne ob 4. uri je nastala močna nevihta s hudim nalivom; parkrat je tudi neznano kam vrezalo, vmes se je vsula tudi drobna toča, ki je pa napravila morda le na zreli ajdi nekaj škode. Ker je naliv kmalu pojenjal, nista potoka posebno narasla ter je končalo vse skupaj, hvala Bogu, brez večje škode. — Naš cirkus je dobil tudi toliko moče, da je bil zopet ob eno predstavo. Sicer sta mu pa nedeljski zalegli za več dni.
Kočevje
Gradbeno gibanje. Hiša, ki jo gradi Tekstilna industrija d. z o. z. za svoje nastavljence, bo kmalu gotova. Zunanja dela so že skoro končana. Vsekakor bo sprejeli stanovalce pod streho še pred zimo. Okoli cerkve Corpui Christi bo nastala kmalu nova naselbina. Do sedaj so si že štiri družine zgradile tukaj svoje male domove. Ker še izsekavajo gozd, se bo naselbina v kratkem gotovo še povečala.
Sprememba posesti. G. Eko Zdravje je kupil Marocuttijevo hišo. Tam, kjer je bil dosedaj.
bo otvoril mesnico g. Emil Schauer. — Na-bavljalna zadruga državnih nameščencev in upokojencev je preselila svoj lokal iz Cerkvene ulice v hišo g. Brauneta.
Cerknica
Slaščičarna. Sedaj smo pa tudi v Cerknici dobili slaščičarno. V nedeljo sta jo otvorila v Lavričevem taboru gg. Struna in Primožič.
Pretirane cene. V nedeljo je bilo na tukajšnjem trgu tudi nekaj grozdja. Ker je bilo grozdje precej drago, in sicer po 16 Din kilogram, so se ljudje upravičeno pritoževali nad tako visoko ceno.
Poroka. Poročila sta se g. Ludvik Pirc iz Rakeka in gdč. Frančiška Ronko, hčerka uglednega tukajšnjega stavbenika. Bilo srečno!
Begunje pri Cerknici
Zajci, zajci! V nedeljo se je otvorila lovska sezona z lovom na zajce v veselje vseh lovcev. In res je na vseh koncih in krajih pokalo, da je bilo joj. Kako je pa s plenom? Dolgouhci so jo popihali, puške so pa krivo nesle. No pa vendar ni bilo tako hudo. Par zajčkov so le spravili v svoje lovske torbe.
Bled
Premestitev. Ker je na Bledu čimdalje manj tujcev, je razumljivo, da je s tem tudi vzporedno prenehalo ono obsežno delo, ki ga je v času meseca julija in avgusta. Tudi na pošti ni opažati več toliko tujcev. V zvezi s tem dejstvom je poštna direkcija v Ljubljani premestila sezijsko uradnico gdč. Perčeri Anico, čin II/2 na glavno pošto v Ljubljano. Imenovana uradnica je bila zaposlena pri poštni blagajni, katero je vodila z največjo vnemo in natančnostjo.
Požar. V noči od sobote na nedeljo je nastal okrog 4. ure zjutraj velik požar. Gorelo je pri Zrimcu, gostilničarju in mesarju na Bledu. Gorel je hlev in skedenj, v katerem je bilo mnogo mrve in drugih stvari. Kako je nastal požar, zaenkrat ni pojasnjeno. Značilno je to, da kadar gori na Bledu, gori vedno v noči od sobote na nedeljo. Ker so na Bledu pogosti požari, je go. tovo, da so povzročeni namenoma.
Ribno pri Bledu
Nove hiše v Ribnem. Kakor vsepovsod rastejo nove hiše, ki omiljujejo stanovanjsko mizerijo, tako tudi naši domačini pridno napredujejo v tem pogledu. Pred nekaj meseci so postavili kar tri lepe nove hiše, ki bodo Ribnanom v kras in ponos. — G. Dežman Nikolaj, trafikant in sodar je zgradil veliko prostorno hišo. V Smrečjem si je postavil novo hišo g. Jožef Mencinger, ki stoji tik za šolo. Nedaleč odtod pa je Anton Ku-horski, rezbar po poklicu, sezidal novo hišo.
Prvi radio aparat. G. Valant Ivan si je pred kratkim nabavil prvi radio aparat s zvočnikom Domačini ga kaj radi poslušajo.
Ustanova. G. ing. Mulej je že pred več leti dal 2500 Din ustanove za podporo revnim učencem in učenkam iz Ribnega in Bodešč. Upravitelj-stvo tukajšnje osnovne šole je letos, kakor vsa druga leta kupilo in nabavilo omenjenim učen cem šol. knjig, zvezkov in ostalih šolskih potrebščin, katere je sprejela mladina z največjo hvaležnostjo in veseljem. Za plemeniti čin g. ing. Muleja se mladina najlepše zahvaljuje.
Vrtiljak in kino prvikrat i> naši vasi. Kdo bi si mislil, da nas skoro eno uro od Bleda oddaljene Ribnane poseti kino in vrtiljak. Res, prišel je k nam potujoči kino Ideal, ki nam je razkazoval tajne globine morja, lepe naravne po* snetke in še mnogo zabavnega in zanimivega.
Dolenji Logatec
Gori, gori, so klicali v nedeljo ob 19. uri zvečer. Zvon je žaloBtno bil plat zvona. Vnelo se je podstrešje pri posestniku Menartu na Martin hribu. K sreči pa so domači zapazili takoj ogenj in so ga pogasili, tako da ni bilo potrebno pomoči gasilcev, ki so se morali vrniti.
Davica se vedno bolj Uri. Zopet se je pojavila v Dol. Logatcu pri družini Debevc na Mandrgah. Priporočali bi, da bi se hiše, v katerih se nahaja bolnik, strogo izolirale. Smrtnega slučaja za enkrat še hvala Bogu ni.
Strelska družina se zopet oživlja. Kakor čujemo, bo te dni tukajšnji kapetan komandir pogranične trupe g. Alvirovič začel zopet z rednimi vežbami. Prav je tako, saj imamo na razpolago strelišče.
Zagorje
Novo sokolsko društvo. V nedeljo 12. t. m. bo na Izlakah ustanovljeno novo sokolsko društvo. Sestanek vsega članstva se bo vršil v kopališki dvorani ob 15. uri. Zagorski Sokoli, pohitite ob tej priliki med svoje nove brate!
Predvajanje filma. V soboto 11. t. m. s bo nudil Zagorjanom poseben filmski užitek. V veliki dvorani Sokolskega doma se bo namreč predvajal film, posnet ob priliki letošnjega sokolskega župnega izleta v Celju ter društvenih nastopov v Gornjem gradu in v Zagorju. Predstava se bo vršila ob 17. uri za deeo in naraščaj, ob 19. uri pa za članstvo in drugo občinstvo. Vstopnine ni.
Koliko je vredna dobra reklama, se je izka/n lo prošlo nedeljo. Starejši Zagorjani ne pomnijo tako dobro obiskane tombole, kakor poslednje. Glavni dobitek je zadel g. Hribovšek, zobotehnlk iz Zagorja, ki je daroval Sokolskemu domu lepo vsoto 1000 Din. Posnemanja vredno. Drugi dobitek, prašič, je romal v Trbovlje.
Nevihta s točo. V pondeljek je pri nas vse dopoldne precej deževalo; popoldne okoli 16. ure so se nagromadili nad nami črni oblaki in kma-lo je počelo treskati kukor sredi poletja. Vsula se je ploha, med katero je padala po nekaterih krajih kot lešniki debela toča. Nevihta je	a
le nekaj minut. Toča ni napravila pomembne Škode, ker je padala med dežjem.
Sezona fafov in vlomilcev
Z denarjem, obleko in živežem bi se radi založili za zimo
Slovenska Bistrica
Slovesna blagoslovitev novega vodovoda v Tinju na Pohorju bo v nedeljo 12. t. m.
Velika gasilska tombola bo 26. t. m. v Slov. Bistrici. Sodeč po vsakoletnem uspehu, upajo, da bo tombola tudi letos uspela.
Stanovanjska hila povečana. Kakor znano, so kupile nune pred kratkim hiio št. 92 na glavnem trgu od posestnika in trgovca A. Stigerja za
340.000	Din. Vsem strankam so nove gospodarice odpovedale s 1. januarjem 1931. Vseh strank je v hiši šest; kam bodo za novo leto odšle, je danes še veliko vprašanje.
Vojaške raje. V petek 3. t. m. se le vrnila naša garnizija iz manevrov okoli Čakovca in Središčo. Zopet je malo oživelo naše mesto. V nedeljo in deloma v ponedeljek pa so vojaki zopet odšli na nadaljne vaje.
Prvič so letos kurili našo lokalno železnico v soboto, 4. t. m., ko je padla tudi občutna slana. Zgleda, da je prišel mraz malo prezgodaj in se bo treba pripraviti na hudo zimo.
Sprememba posesti. Višji sodni olicijal I. Fe-renšek je svojo hišo vis-a-vis postaje prodal nekemu posestniku iz Pragerskega. Z nakupom je prešla tudi pravica točilnice na novega posestnika. Hišo mesarja Stampfl-a na Glavnem trgu v Slov. Bistrici pa je kupila tvrdka Stieger in sin.
Trzin
Žrtev nesreče. Franc Rebolj se je prejšnji teden z motociklom ponesrečil v okolici Kranja. Potolkel se je po glavi, posebno je poškodovana kost nad očesom. Bolečine čuti tudi v hrbtenici. Nekaj časa je ležal doma; ker se pa ponesrečen-čevo stanje ni hotelo zboljšati, so poklicali rešilni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v ljubljansko bolnico.
Kmalu bomo imeli elektriko. Kakor se čuje, so 2. t. m. zabetonirali prvi betonski temelj za daljnovod Velenje—Črnuče. Sedaj pač z gotovostjo lahko upamo, da bomo mogoče že prihodnje leto dobili električno razsvetljavo.
Zopet enkrat. Pa so se fantje zopet enkrat spo-
rijeli v noči od sobote na nedeljo. Pobudo za
oj jim je seveda dal alkohol. Uporabljali pa niso noža, ampak to pot so bile pretepaško orožje gnojne vile, s katerimi so enega prav pošteno pretolkli.
Pragersko
Nesreča kolesarja. V nedeljo zjutraj je neki kolesar podrl pri poštarski drvarnici neko gospodično, ki pa je ostala nepoškodovana. Le kolesar se je pobil po glavi. Ker je ta drvarnica stalno v napoto, bi bilo vsekakor umestno, da bi se od tu premestila drugam.
Tombola. V nedeljo popoldne je bila v Spodnji Poljskavi tombola, ki je privabila mnogo domačinov in sosedov. Glavni dobitek, kolo, je dobil dijak Ivan Rus.
Prva »trgatev«. V nedeljo zvečer smo imeli na Pragerskem prvo letošnjo »trgatev«. Priredil jo je Pipčarski klub v gostilni g. Karla Brgleza. Čisti dobiček je bil namenjen domači šolski mladini.
Mozirje
Razstava živino v Mozirju je bila v soboto 4. t. m. pod okriljem živinskih zadrug za Mozirje in okolico, Poharje, Rečico ob Savinji in Šmartno ob Paki na tamošnjem sejmišču. Razstavili so samo zadružniki okrog 80 glav. Otvoritvi razstave je prisostvoval v imenu kmetijskega oddelka banske uprave inž. Muri, dalje so bili navzoči sreski kmetijski referent iz Celja inž. Oblak, sreski veterinarski referent iz Gornjega grada Samec in živinorejski nadzornik Zupan. Prirejenih je bilo tudi več poučnih predavanj. Ugotovili so, da je bila razstavljena lepa živina, da pa napredek živinoreje ni baš pomemben. V okrožju jako dobro uspeva ma-riadvorska pasma in ni povoda, da bi se uvedla kakšna pasma. Gospodarski in prosvetni poučni tečaj mariborske zveze ZKD v Mozirju se je vršil v nedeljo 5. t. m. v Majerboldovi dvorani. Posebno popoldne se je tečaja udeležilo veliko število ljudi, ki so z zanimanjem sledili predavanjem g. dr. Vrtovca iz Maribora o najvažnejših zdravstvenih in higijenskih problemih našega naroda in inž. g. Tržana iz Ruš o umetnih gnojilih in pomenu njihove uporabe za napredek kmetijstva. Predavanje g. dr. Vrtovca je bilo ponazorjeno s filmom: Kako čuvamo svoje zdravje«. Ostala predavanja so morala odpasti. Tečaj je vodil tajnik ZKD.
Bonsakove povesti
Norveški spisal Andreas Haukland. Prevel R. 6.
(Konec.)
Bill so dnevi, ko je radostno objemal zrak v celici, ko je dvigal roke proti stropu ter se smehljal, ko je sedal ter si sam božal Hca. Bill so dnevi, ko so veseli otroški spomini odganjali tugo in potem še dolgo, dolgo ostajali v njem.
In ko so zvečer prvič prižgali plin, kako se Je klanjal ter se stezalt Kako se je kopal v svetlobi! In senca na steniI Senca na steni I Dokler ni sedel ter poslušal.
Ali ni slišal udarjanja dežja na šipe? Ali ni slišal bučanja vetra okoli hišnih oglov? In toplota v celici — ali ni prasketala ?
Kako se je glasilo petje 8 cest! In zdelo se mu Je, kakor da sliši kolovrat brneti in mačka presti.
Končno je legel, glasno zmolil otroško pesml-eo, se nasmehnil ter zaspaL
In sveti večer, ko eo mu prinesli bele riževe juhe. Tedaj se je edinkrat zahvalil Bogu za božič. Samo to malo juhe, drugega nič. In vendar se je ta božični večer razlikoval od vseh drugih dni v letu. Nikdar ni prej molil. Tedaj pa je dvignil roke proti nebu:
»Hvala Ti, nebeški oče, za božič!«
Zdaj so se ponavljali vsi v njegovem spominu. In s sklonjeno glavo je šel ven v jasni pomladanski dan.
VI.
Leto dni pozneje je po krivem prisegel, prisegel, da ni oče svojega lastnega otroka.
Ljubil je mladega dekleta. In so mu zašepetali v uho, da mu jo je nekdo drugi zapeljal. Vzbudilo se je v njem jokavo, maščevalno sovraštvo: Drugi se je dotaknil njenega telesa, njenega mehkega, drgetajočega telesa!
Pretakal je solze v svoji onemogli jezi, škripal z zobmi ter klel
Vlom »pri Amerikancu«
V noči od 6. na 7. t m. je neznan storilec vlomil skozi kuhinjska vrata gostilne pri Arne-rikancu. Vlomilec je s sekiro, ki jo je našel v drvarnici, s silo odprl vrata, ki se zaklepajo z wertheimovim ključem. V kuhinji in v gostilniški sobi je nato nasilno odprl vse predale, premetal vse in očividno iskal denar, ki ga pa ni našel. Odnesel je le cigarete, približno za 30 Din. Kako je vlomilec prišel v hišo, ni jasno; najbrž se je še pred policijsko uro skril v drvarnici ali pa v kleti. Po izvršenem delu je odprl vogalno okno in skozi isto izginil v noč. Delal je jako previdno in ni pustil za seboj nobene sledi, niti prstnih odtisov
Tatvina obleke
Delavec Kralj Avgust je naznanil na policiji, da mu je ukradel dne 2. t. m. neznan tat iz njegovega stanovanja v Linhartovi ulici v času njegove odsotnosti papirnat ovoj, v katerem je bila kompletna moška obleka, srajca in delavska knjižica v skupni vrednosti 610 Din. Storilca zasledujejo.
Litija
Pogreb. V petek, dne 3. oktobra, so Litijčani v izredno velikem številu poslednjič spremljali preminulo g. Alojzijo Slančevo na litijsko pokopališče k večnemu počitku. Pogreba se je udeležila šolska mladina s šolsko zastavo na čelu, učiteljstvo, gasilci, ki so nosili v sprevodu nad 40 krasnih vencev, deputacije raznih gasilskih društev s tremi prapori in domačini. V sprevodu je bilo tudi večje število okoličanov in Ljubljančanov. Cerkvene pogrebne o-brede je v spremstvu treh duhovnikov opravil dekan g. A. Gornik. Zalostinke pa je odpelo pevsko društvo Lipa iz Litije.
Obrtna Sola. Pouk na litijski obrtni nadaljevalni šoli se je pričel v nedeljo, dne 5. oktobra. Ker se je letos vpisalo malo novincev, je vodstvo pripravljalni razred ukinilo in otvorilo drugi razred, katerega lani ob otvoritvi obrtno nadaljevalne šole še nismo imeli. Težave povzroča vodstvu dejstvo, da je banovina nakazala za obrtno nadaljevalno šolo za polovico manjšo dotacijo, kot pa smo jo prejemali' od bivše oblastne samouprave. Prispevek za učila znaša 50 Din. Redno pošiljati svoje vajence v to šolo pa je dolžnost vseh obrtnikov.
Trbovlje
Se vedno krošnjarji. Nedavno so poročali listi, da je ministrstvo izdalo odlok, da se krošnjare-nje zabrani ali omeji. V naši dolini pa opažamo zlasti ob plačilnih dnevih vse polno tujih krošnjarjev, ki škodujejo našim od krize itak težko prizadetim trgovcem s prodajanjem malovrednega krošnjarskega blaga. Pomisliti je treba, da so naši trgovci v sedanji krizi silno veliko žrtvovali s kreditiranjem blaga delavstvu, tako, da so spravili celo svojo eksistenco v nevarnost. Zato ponovno prosimo merodajne oblasti, da se krošnjarenje vsaj za čas, dokler ta kriza traja, v rudarskih revirjih popolnoma zabrani ter s tem zaščitijo naši trgovci.
Poroka. Poročila sta se rudarski inženjer gosp. Fran Malovrh in gdč. Drukarjeva, hčerka notarja v Celju. Bilo srečno!
10. obletnica koroškega plebiscita, ki bd se imela vršiti v Sokolskem domu, odpade, ker je ministrstvo notranjih zadev vse manifestacije prepovedalo.
Nevihta s točo. V ponedeljek je divjala nad Trbovljami silna nevihta. Okrog 16. ure so se pričeli zbirati nad Sv. Planino nevarni temno-»ivi oblaki in kmalu nato se je vlila silna ploha, ki je bila pomešana s točo. Naliv je bil tako silen, da je v kratkem času močno poškodoval vsa pota v okolici Planinske vasi, Knezdola in Podmeje, katere vasi so bile od naliva najbolj prizadete. Hudo poškodovane so tudd občinske ceste. Posestniki, ki še niso spravili ajde, so hudo prizadeti, ker jim je toča vso zbila. Kako silen je bil naliv, je bilo videti na potoku Trboveljšči-
Zapustil jo je, hodil samcat ter mislil na njeno postavo, na njene roke, na njene ustnice. In v sanjah je videl njen obraz, videl blesk njenih zob.
Njegova jeza je naraščala. Vedel Je, da se dekle čuti mater, da je on oče. Sleherni dan je mislil na to in se smejal:
»Zdaj naj gre k onemu drugemu, k onemu, ki jo je prvi objel!«
Pričel je stikati za drugimi ženskami, pil ž- njimi, jih objemal — ter se smejal kakor obnorel.
Prišel je dan, ko je moral priseči, da ni oče. Zarana je vstal. Hodil je po svoji izbi gori in doli:
»Zdaj naj gre k onemu drugemu! Zdaj naj gre k onemu drugemu1«
Sedel je:
»Naj torej ima!«
Vstal je ter udaril z nogo ob tla:
»Vrag! Vrag!«
Toda takoj je povesil glavo. Nekaj nežnega se je vzbudilo v njegovi duši. Pogladil se je po laseh, položil obe roki na svoja lica ter jih nalahno potrpljal. Čutil je, da so se mu zaro-sile oči.
»Moje dete! Moje dete!«
Pričel je hoditi semintja, semintja.
Ko je stopil v sodno dvorano, jo je videl ob eni izmed sten — neskončno bledo, skoro rumeno.
Ko je šel k mizi, kjer Je stal križ, pred katerim bo moral dvigniti tri prste, je stopila k njemu, prav tik njega:
»Ne smeš tega storiti!«
Potisnil jo je vstran ter siknil zamolklo:
»Pojdi k vragu!«
Ko je stal pri mizi, je videl njen obras. Bil je eno samo veliko, žalostno vprašanje.
Ko je ponavljal besede s povzdignjeno roko,
te ona odrevenela tiho, tiho. In oči so se Ji lolestno udrle.
Za zimo so se preskrbeli Medved Rezi, stanujoča na Celovški cesti št. 96, je nasadila na njivi v bližini aerodroma krompir. Izkopavanje so ji prihranili tatovi, ki so pobrali v noči od 5. na 6. t. m. okrog 150 kg krompirja in ga odnesli.
Denarnica ji je izginila
Posestnica Magister Angela iz Vižmarij je v soboto dopoldne kupovala zelenjavo na Vodnikovem trgu. V gneči ji je izmaknil neznan sto-rileo usnjato večpredalno denarnico z vsebino 390 Din. Tatvine je osumila neko služkinjo, vendar se je ta sum izkazal kot neutemeljen.
Nesramen tat Posestniku Vidicu Franju na Dunajski cesti so neznani tatovi odnesli z vrta za hišo okrog 60 kg grozdja in 10 kg jabolk. Ko je v soboto popoldne opazil tatvino, Je pritrdil na vrtu listek z napisom: »Tat grozdja spoznan — pričakuj plačilo na pristojnem mestu«. V ponedeljek je našel na listku odgovor: »Na svidenje drugo leto!« in ugotovil, da Je z vrta zopet zmanjkalo grozdja.
ci, katerega struga je bila nenadoma prenapolnjena, kar se le redko zgodi. Ploha je opravila edino to koristno delo, da je s strugo Trbo-veljščice zopet enkrat temeljito očistila.
Vsi oni, ki so prosili za domovinstvo v tukajšnji občini, naj se zglase na policijskem oddelku tukajšnje občine, kjer bodo prejeli tozadevne dokumente, ki so jih svotječasno prošnjam priložili.
Podpirajmo Ciril - Metodovo družbo!
Anketa o državnih grafičnih podjeijih
Centralno tajništvo Delavskih zbornic je sklicalo v nedeljo dne 5. t. m. anketo, ki naj razpravlja o položaju delavstva v državnih grafičnih zavodih in o vprašanju državnih grafičnih zavodov sploh.
Anketo je v nedeljo ob 9. uri dopoldne otvo-ril zastopnik Centralnega tajništva Delavskih zbornic g. Luka Pavičevič. Na anketi so sodelovali zastopniki grafičnega delavstva iz vseh krajev države, dalje zastopnik Trgovske in Obrtne zbornice v Sarajevu g. Kajon, ki je istočasno zastopal grafične delodajalce, organizirane v Udruženju Saveza Grafičkih Poduzeča Jugoslavije, zastopnik Društva tiskarnarjev za Slovenijo g. Maks Hrovatin, zastopnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik, zastopniki zagrebške in beograjske Delavske zbornice v Ljubljani in predstavniki ministrstva za socijal-no politiko in narodno zdravje ter ministrstva za vojno in mornarico.
Na anketi je referiral zastopnik Centrale delavske grafične organizacije g. Jošt, nakar so govorili g. Kajon za grafične delodajalce, gospod Kosem za grafično delavstvo Dravske banovine, g. M. Hrovatin za Društvo tiskarnarjev v Ljubljani in zastopniki beograjske Delavske zbornice. Nato je anketa poverila gg. Joštu, Kosemu, Kajonu in Hrovatinu sestavo resolucije, ki naj obseže zahteve in želje ankete. S tem je bila anketa v nedeljo zaključena in napovedano nadaljevanje za ponedeljek popoldne.
V ponedeljek je anketa nadaljevala in soglasno sprejela resolucijo, ki zahteva, da naj se število državnih grafičnih podjetij omeji na najnujnejše in da naj ta podjetja ne vrše konkurenčnega boja s privatnimi grafičnimi podjetji. Spomenica bo predložena po posebnih deputa-cijah v poštev prihajajočim ministrstvom.
še le pozneje je na vse to mislil. Čutil je le, kako je nekaj v njem divjalo in vihralo. Čutil je neko pobožno veselje, iztrgati si srce iz prs, položiti ga na mizo ter ga pretepsti.
Ko je hotel oditi, je stal slučajno sodni sluga tik njega. Sodni sluga se mu je hotel umakniti. Ni bilo nič izzivajočega v njegovem pogledu ali v njegovem obnašanju. Vendar je pa Bon-sak dvignil svojo pest ter ga pobil na tla.
Tedaj so se pa razjarjeni ljudje, ki so bili v sodni dvorani, pognali vanj, ga vrgli na tla ter stopali po njem. Zenske so kričale. Moški so dvigali svoje palice ter ga tolkli.
Ležal je mirno z zaprtimi očmi. Ni videl, pač pa je čutil, kam ga zadene udarec. Čutil je, kako se mu krči koža še pred udarcem. V mesu je pa drgetalo bolj in bolj, čim bolj se je bližal udarec.
Končno je ležal ter jokal od jeze, ker ni mogel premagati drgetanja v svojem telesu. Nobenih bolečin ni čutil od udarcev. Pač pa je čutil drgetanje svojega telesa kot peklensko moro.
Naenkrat so vsi prenehali. Nekdo je rekel:
»Ta je vendar mrtev!«
Molče, bledi in prestrašeni so se moški in ženske zmuzali ven.
Oblast se je zavzela zanj. Njegovo drgetanje je polagoma ponehalo. Telo je utrpnilo v spanju.
Toda naslednjega dne se je pokazalo, da je desna stran hroma.
Med ljudmi, ki so jih zelo kaznovali za njihov napad, se je razširila govorica, da so mu bili trije prsti kakor od žarečega železa sežgani. Od tedaj so morali Bkrbeti zanj kakor za občinskega siromaka po posameznih dvorcih.
Njegov obraz je bil poševen, ena roka pa hroma ter mu visela ob strani. Pripovedovati pa je znal o starih dvorcih in o od usode zaznamovanih rodbinah, pa o ljudeh v veselju in v solzah.
Scltolsfvo
10-Ietnica koroškega plebiscita.
Z ozirom na govorice, da so prepovedan« prireditve sokolskih društev, ki jih je Savez predpisal obvezno za vsa sokolska društva ob priliki 10-letnice koroškega plebiscita, obveščamo vsa sokolska društva, da so te govorice ne-osnovane in da se morajo prireditve, kakor jih je predpisal Savez, brezpogojno izvršiti.
Francosko odlikovanje jngoslovanskega Sokola
Francoski poslanik v Beogradu, upolnomo-čeni minister g. Dard je obvestil br. Gangla, da je francoska vlada odlikovala Sokola kraljevine Jugoslavije z zlato medaljo za telesno vzgojo. To visoko francosko odlikovanje je bilo podeljeno našemu Sokolu na podlagi krasno uspelega zleta v Beogradu, kateremu je prisostvoval tudi zastopnik francoske vlade g. Mo-rineau.
»Kaj mi v Beograda ni ugajalo«
»Všstnik Sokolsky« je razpisal, kakor smo 9 tem že poročali, natečaj za najboljši odgovor na vprašanje: Kaj mi je na zletu v Beogradu najbolj ugajalo. Tega natečaja se je udeležil tudi neki Sokol in pripomnil, da bi se udeležil tudi natečaja, ki bi se ga razpisalo na vprašanje: Kaj mi v Beogradu ni ugajalo. Napisal bi: Ugajalo mi ni, da je bilo teh slavnih sokolskih dni v Beogradu tako hitro konec.
<Spcz>f
Po nedeljskem incidentu.
Nedeljski nedisciplinirani odstop moštva flor-mesa b oimcl sigurno slabe posledice. Prva nujna posledica je, da bo moral tudi LNP končno spre. videti, da ne gre v tem pravcu dalje. Pogoj discipline j avtoriteta sodnikov, ki so tukaj, da pomagajo športnim ustanovam, da se prireditve vrše po pravilih. Sodnik je polagal izpit pred drugo komisijo in je s podpisom častno vezan, da izpolnjuje svojo funkcijo po svojih najboljših močeh in prevdarnosti. Radi velike odgovornosti in da mu je omogočeno zaključiti tekmo regularno, ima sodnik na razpolago dalekosežna sredstva. Ob vsakem pojavu nediscipliniranosti ali nešportnega ponašanja, je popolnoma prepuščeno sodniku, da ukrene potrebne korake, da ša v kali zaduši vsak tak pojav. Ako vidi, da ima opravka z discipliniranimi igralci in publiko, bo pač uporabljal milejša sredstva. So pa slučaji, ko mora poseči po skrajnem sredstvu — po izključitvi. Njegov delokrog gre pa še dalje. Če sodnik smatra, da je izključitev prenizka kazen, predlaga v sodnijskem poročilu, da izključenega kaznuje še podsavez. Treba je torej najožjega sodelovanja med sodniki in pristojnim podsavezom. Ako podsavez ne kaznuje igralcev, mora nastati anarhija, kajti igralec kaj kmalu začuti, da ne bo kaznovan, četudi to zahteva sodnik in si bo dovolil vedno več.
V nedeljo se je bomba razpočila. Bilo je ža več slučajev, ki so zahtevali najostrejše kazni, toda podsavez se ni oziral na zahteve sodnikov. In v nedeljo je moštvo enostavno odstopilo, kar je pač edinstven primer tekom zadnjih let, hoteč najbrže prisiliti sodnika, da prekliče izključitev. Sodnik seveda ni mogel preklicati že storjenega zaključka in je, kakor to predvidevajo pravila, šel še korak dalje in je tekmo odžvi-žgal.
Upamo, da bo ob dvanajsti uri končno vendar le ukrenil LNP potrebne mere, da uvede v zrahlano stanje disciplino in zaščiti avtoriteto sodnikov. Sodnikom sicer ne preostaja drugega, kot da sežejo po samopomoči. Vsak najmanjši prestopek bodo kaznovali najstrožje po pravilih in ako jih pri tem ne bo podpiral LNP, bodo storili to, kar se je že enkrat zgodilo v Zagrebu, ko so sodniki izjavili, da ne bodo sodili nebene tekme več.
Nogomet v Trbovljah.
Vncdeljo je bila odigrana na športnem igrišču SK Amaterja prvenstvena nogometna tekma med Amaterjem in Trbovljami. Tekmo je pose-tilo okrog 800 gledalcev, od katerih pa je bilo tri četrtinke zastonjkarjev. — Tekma se je kon-čala z zmago SK Amaterja 2 : 0 (1 : 0), tako da je tudi za letošnjo nogometno sezono ostal prvak Trbovelj SK Amater. Igra je bila ves čas odprta ter je bila ena najboljših, kar so jih odigrali doslej tukajšnji domači klubi. Izid ni iznenadil, saj je do sedaj SK Amater vedno zmagal, pač pa je publiko presenetil velik napredek SK Trbovelj. Neprekosljiva obramba vr* tarja Amaterja je klubu pripomogla do zmage. Pri SK Trbovljah je bila opaziti nesigumost pred golom. — Omeniti je tudi predtekmo med SK Dobrno in mladim, komaj ustanovljenim SK Hrastnik, za katerega je bila to poskusna tekma, ki je pa kot mlad klub dosegel nadvse časten rezultat 5:1. — Športno življenje se v naši dolini jako lepo razvija in je le želeti, da bi se med posameznimi klubi dosegla ona. sloga in vzajemnost, ki bo jamčila za uspešen napredek športnega gibanja med našo mladino.
Nogometna tekma, ki se je vršila v nedelj« popoldne na športnem igrišču na Pilami med SKT in športnim klubom Borec z Jesenic, je končala z 4 : 2 za domačine. Želeti bi bilo drugič več discipline od strani publike.
SK Disk (Domžale) — jesenski provincijalnl prvak. V nedeljo se je vršila v Domžalah zadnja tekma za prvenstvo province med SK Diskom in SK Javornikom iz Rakeka. Za tekmo je vladalo med vsemi Bportniki kamniškega okraja veliko zanimanje, kar dokazuje tudi veliko število gledalcev. Po vseskozi živahni igri je zmagal Disk v razmerju 4 : 2 (3 : 1) ter postal s tem provincijalni prvak v jesenski sezoni. Sledi mu SK Javornik z 2 točkama in lanski prvak SK Elan iz Novega mesta, ki je letos a 1 točko ostal ha zadnjem mestu.
Mlekarstvo v Angliji
Ze zadnjič smo na tem mestu omenili mlekarska tekmovanja, ki se vrše ne zgolj iz gospodarskih, pač pa tudi znanstvenih vidikov. Predvsem prihaja tu v poštev kemična tehnologija in bakterijologija, ki skušata dognati odnose in učinke raznih eksperimentalnih a-naliz.
Te tekme so postale ie tako pogoste, da je poljedelsko ministrstvo določilo */« vseh nagrad za laboratorijsko proučevanje mleka in 'tnlečnih izdelkov, ostali del pa za ureditev hlevov. Na čelu teh tekmovanj stoji poseben komite, ki je sestavni del pokrajinske prosvetne uprave. Člani tega odbora morajo sodelovati v dveh smereh in sicer: tehnično in izven tehnično. Zadnja izven tehnična funkcija odbora obstoji v tem, da eksperti obiskujejo kmetije ln živinorejcem v poljudni obliki tolmačijo pomen in koristi mlekarstva za narodno gospodarstvo in najboljše upravljanje mleka in mlečnih izdelkov. Na čelu te akcije se nahaja »Agri-culturalcollegest, poljedelske univerze, ki vzdr-lujejo kontakt med živinorejcem in odborom.
Tekmovalne razstave se vrše skoro v vsaki angleški vasi; kot sodniki fungirajo člani učnega osebja poljedelskih visokih šol. Tekem se
udeležujejo izven konkurence tudi poljedelske univerze in veleposestniki. Tekme trajajo šest mesecev. Število preizkušenih vzorcev znaša 9, šest izmed teh pošlje živinorejec sam, trije vzorci pa se vzamejo popolnoma nepričakovano. Vsak tekmovalec je dolžan ob vsakem trenutku in v vsakem oziru podrediti se članom tekmovalne komisije. Goljufije se ne dogajajo, ker bi se tudi ne izplačale, kajti razlika med posameznimi vzorci bi bila sicer preočitna. Potrebno pa je popolno jamstvo zaupanja, ker drugače postane vsa akcija iluzorna.
Končno naj še omenimo, da predstavlja v Angliji surova smetana najvažnejši mlekarski izdelek, ki se uporablja skoro ob vsaki priliki v eni ali drugi obliki. Kislo mleko ne najde povpraševanja in služi samo kot krmilo v praši-čjereji. Na Škotskem ga uporabljajo za pripravljanje kvasca za domač kruh. Dobro pripravljeno kislo mleko služi v Angliji kot učinkovito sredstvo proti griži.
Kakor razvidno, posveča Anglija mlekarstvu obilo pažnje in to ne samo v gospodarskem oziru, pač pa tvorijo mleka Vi izdelki tudi znanosti veliko polje.
Gospodarske vesti
X Seznani ▼ mesecu septembru 1930 v Mariboru izdanih obrtnih pravic: Weitzl Karel, mesar, Glavni trg (stojnica); Šket Franc, vozovni sedlar in vozovni ličar, Frančiškanska ni. 13; Robinšak Anton in Kovačič Ivan, čevljarska obrt pod imenom »Robinšak in Kovačič«, Slomškov trg 8; Urban Leopold, prekaje-valec, Kacijanarjeva ul. 22; Kirbiš Josip, mesar, Gosposka ul. 23; Štibilj Franc, mesar in prekajevalec, Lekarniška ul. 7; Škof Josip, pleskar, ličar, črkoslikar in soboslikar, Vetrinjska ul. 22; Safran Martin, pleskar, ličar, črkoslikar ln soboslikar, Frančiškanska ul. 12; Kadrmas Josip, strojni ključavničar, Kraljeviča Marka ul. 13; Polegeg Oton, mesar in preka jevalec, Glavni trg; Gomboc Štefan, krojač, Tattenbachova ul. 14; Žnidaršič Jakob, čevljar, Vodnikov trg 1; Kohnstein Arnošt, prodaja izgotovljenega usnja, specijalnih usnjatih in kožuhovinastih predmetov, kakor tudi čevljarskih potrebščin ter nakupa sirovih kož, Aleksandrova cesta 39; Dekleva Cecilija, branjarija ter prodaja vina, piva in sadjevca v zaprtih steklenicah, Koroška c. 90; Beranič Anton, trgovina z deželnimi pridelki, Tržaška c. 8; Bauer Danila, trgovina z lesom, premogom, lesnimi izdelki, žagarskimi platnicami in žagarskimi potrebščinami, Frankopanova c. 10; Zemljič Franc, pošiljanje hotelskega sluge v svrho sprejemanja gostov na kolodvor, Grajski trg 3; Oset Andrej, avtoizvošček, Masarykova ul. 4; Mariborska tovarna metel in ščetk, družba z o. z., izdelovanje metel in ščetk na tovarniški način, Pobrežka c. 20; Kardinar Marija, trgovina z mešanim blagom, Slovenska ul. 36; Kirbiš A-lojzija, trgovina z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, sadjem in sadnimi izdelki, Gosposka ul. 37; Kumperščak Anica, trgovina z mešanim blagom (podružnica), Koroščeva ul. 54; Meglič Maks, strojno pletenje, Jože Vošnjakova ul. 21; Eisenmann Erih, izdelovanje sirišnih fermentov iz telečjih želodcev, Aleksandrova c. 63; Toth Zofija, trgovina z elektrotehničnimi predmeti, Stolna ul. 5; Marko Franc, trgovina z delikatesami, Meljska c. 76, in Traun Pavla, trgovina z galanterijo, konfekcijo, čevlji in modnim blagom, Aleksandrova c. 19.
X Seznam v mescu septembru 1930 v Mariboru izbrisanih obrtnih pravic: Cerič Filip, kolar, Frankopanova ul. 25; Šalkovič Marija, čevljarska obrt, Stolna ul. 2; ŠuStar Tončka, šivilja, Krekova ul. 8; Vicel Elvira, trgovina s kuhinjsko opremo in galanterijo, Glavni trg 5;
Košir Franjo, trgovina z avtomob \ motocikli, njih pripadajočimi deli in potrebščinami, Trg Svobode 6; Mesarič Matija, krojač, Maistrova ul. 16; Millner Pavlina, izdelovanje ženskih oblek, Slovenska ul. 37; Kuster Roza, branjarija, Prečna ul. 2; Cernko Karel, inštalacija vodovodov, Frankopanova c. 25; Fornezzi Antonija, trgovina z mešanim blagom, Betnavska c. 31; Korent Rudolf, godec, Delavska ul. 6; Auer Pavla, dimnikarska obrt, Glavni trg 4; Pelikan Ivan, konzerviranje rib, sočivja in sadja pod imenom »Mariborska konzerva« tovarna za konzerviranje rib, sočivja itd., Miklošičeva 6, in Mlekar Jožef, napeljava vodovodov, Pristaniška ul. 4.
X Potrebe naše hotelske industrije. V Sarajevo je prispel na svojem potovanju po Dalmaciji in Hercegovini g. Henri Corrard, ravnatelj hipotekarne banke za hotelski kredit v Parizu. G. Corrard je prepotoval naše kraje, da prouči možnost in rentabilnost novih hotelov po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Cor rard je sprejel novinarje in jim dejal med drugim: »Ko sem si ogledal hotele po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, in ko sem spoznal razmere, moram reči, da bo hipotekarna banka za hotelski kredit v Parizu, ki jo vodim, pripravljena dovoliti večje kredite za gradnjo novih hotelov v Jugoslaviji. G. Corrard je omenil, da v Jugoslaviji ni treba graditi velikih in razkošnih hotelov, ker prihajajo v našo državo predvsem inozemci srednjih stanov in le malo bogatašev. Graditi bi se morali manjši hoteli, toda udobni, tako da bi docela odgovarjali potrebam tujcev, ki prihajajo v deželo.
X Letošnja svetovna žitna produkcija. Znani
angleški strokovni list »Brooinballs Corn Trade Nevs« ocenju.e letošnjo svetovno žetev sledeče: Razpoložljive zaloge v začetku žetve 28 milj Quarters (291 na hi), razpoložljivi odviški žetve vključno Rusija in južna zemeljska obla: 141 milj. Quarters napram 105 milj. v letu 1929. Skupno povpraševanje uvoznih dežel: 92 milj. napram 74 milj. 1. 1., tako da bo preostalo ne-porabnega žita 49 milj. Quarters (1. januarja 28 milj). Skupna evropska žetev se ceni na 163 milj. Quarters (1. januarja 182 milj.). Če so ti podatki vsaj približno točni, kar je z ozirom na ugled lista verjetno, je tudi v nadalje računati s svetovno agrarno krizo.
X Nove izvozne tarife. Na osnovi utemeljenih predlogov tarifnega odbora se dovršujejo dela na izdelavi novih izvoznih taTif. Nove postavke, ki jih predvidevajo nove tarife bodo v vsakem
oziru zadovoljevale intereearane kroge, ker upoštevajo nove tarife materijelni efekt, kakor tudi interese gospodarstva. Nove tarife se postavljajo sporazumno z zastopniki gospodarstva, katerih zelje se vsestransko upoštevajo, seveda v kolikor iste ne škodujejo državnim interesom. Tarife bodo končno redigirane do konca t. m-
X Motnosti izvoza našega vina v Francijo. Kakor simo svoiečasn" že poročali je letošnja trgatev v Franciji znatno zaostala za pridelki drugih let Predvideva se primanjkljaj 100,000.000 hi napram letu 1929. Sicer nameravajo ta primanjkljaj nadoknaditi z dobro trgatvijo, ki jo izkazuje letos Alžir, vendar tudi ta nadomestek ne more kriti potreb Francije. V splošnem se sodi. da bo Francija v tekočem letu primorana uvoziti velike količine vana iz inozemstva. Priporočljivo bi bilo, da se naši vinski trgovci pravočasno pozanimajo za francoska tržišča, ki bi eventualno omilila našo vinsko krizo. Za izvoz prihajajo v poštev samo vina, ki imajo več kakor 8 stopinj alkohola. Interesenti se opozarjajo, da razpolaga zagrebška zbornica za TOI nekaj naslovov prvovrstnih francoskih uvoznikov, ki jih nudi na razpolago.
X Prodaja raznih odpadkov od oblek, usnja, odej, pločevine itd. se bo vršila potom licitacije dne 18. oktobra t. 1. pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu, Iliča br. 207. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani).
X Oddaja kožuhov v popravilo se bo vršila potom javne ofertalne licitacije dne 17. oktobra 1930 pri prometno-komercijelnem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
DOBAVE
Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave železnih vozičkov in samokolnic; do 13. oktobra t. 1. glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).	f
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2200 kg žebljev.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bencina, 1 oficirskega sedla, 2500 kg olja za osovine in 30.000 kg ovsa.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 10 plošč iz kotlovne pločevine, 500 kg bombaža za čiščenje, 2500 kg tračnih žebljev, 10 sodov masti za jamske vozičke, 200 omotov krovne lepenke, 2100 kg vijakov z maticami in 4200 kg železne pločevine.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave železa, pločevine, jekla, vijakov, žičnih trakov, podložnih rinčic, zakovic itd. Dne 20. oktobra t. 1. pa glede dobave gramoza. — Dne 18. oktobra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave papirja za zavijanje; dne 20. oktobra t. 1. pa glede dobave raznih maziv, bencina, petroleja, nafte itd.; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave krovne lepenke, asfalta in katrana; pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu pa glede dobave koksa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poroč'1^
dne 7. oktobra 1930.
Devizna tržišča
Ljubljana, 7. oktobra. Amsterdam 22-765, Berlin 13435, Bruselj 7-8752, Budimpešta 98850, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9495—7-9795, London 27430, Newyork 56-24—56-44, Pariz 221-62, Praga 167-17—167-97, Trst 294-45 do 296-45.
Zagreb, 7. oktobra. Amsterdam 22765 bi,. Dunaj 795-94—798-94, Berlin 1342—1345, Bruselj 787-50 bi., Budimpešta 987-50 bi., Milan 294-415-296-415, London 273-90-274-70, New-york kabel 56-24—56-44, Pariz 220-55—222-55, Praga 167-17—167-97, Zttrich 1094-40—1097-40.
Beograd, 7. oktobra. Berlin 13 42—13-45, Budimpešta 987—990, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 794-95—797-95, London 273-90—274-70, Milan 294-33—296-33, Newyork 56-24—56-44, Pariz 220-62—222-62, Praga 167-17-167-97.
Dunaj, 7. oktobra. Amsterdam 285-90, Beograd 12-5665, Berlin 16862, Bruselj 98-82, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4-2090, Kopenhagen 189'50, London 34-4375, Madrid 73'10, Milan 37'10, New-york 708-70, Pariz 27-81, Praga 21-0337, Sofija 5-1360, Stockholm 190-45, Varšava 79'385, Zttrich 137-65.
Ziirich, 7. oktobra. Beograd 9-12875, Pariz 20-2075, London 25-0225, Newyork 5154-95, Bruselj 71-85, Milan 26-96, Madrid 53-10, Amsterdam 207-65, Berlin 122*51, Dunaj 72-63, Sofija 3-7325, Praga 15-28, Varšava 57"75, BudimDešta 90-175, Atene 6 675.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 7. oktobra. Celjska pos. 160, Ljubi j. kred. 122, Prva hrv. šted. 925, Kred. zav. 170 do 180, Vevče 124, Stavbna 40, šešir 105, Ruše 280-300.
Zagreb, 7. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88-25 bi., voj. škoda ar. 432-50—433 (433-50), kasa 432-50—433-50 (432), okt. 433 bl„ nov. 433—433-50, dec. 432-50—434 (433), 4% agr. obv. 53—55, 7% BI er. pos. 83-50—83-75 (84), 8% Bler. pos. 93-75—94, 7% pos. hipot. 82—83. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 922 dc 924, Udružena 191-193, Ljublj. kred. 122 d. Medjunarodna 66 d.. Narodna banka 8220 bi. — I n d u s t i j e: Šečerana Osijek 303—305, Trboveljska 366—368, Slavonija 200 d., Vevče 124 d.
Beograd, 7. oktobra. 7% inv. pos. 89-25—89-50 (110.000 nom.), 4% agr. obv. 55—56, 7% pos. drž. hip. banke 82-75-83 (4000 dol.), 7% Bler. 86-75 (6000 dol.), 8% Bler. 98-50 (blago), 6% begluške obv. 76-50 d., vojna škoda 448-50 do 449-50 (600 kom.), uit. okt. po Zvonu 450-25 (500 kom.), uit. nov. 455-50 (200 kom.), uit. dec. 458—459-25 (900 kom.), Narodna banka 8180, Založna banka 500—530.
Dunaj, 7. oktobra. Bankverein 17'55, Kreditni zavod 47'20, Dunav-Sava-Adria 11-35, Prioritete 90, Trbovlje 45-50, Leykam 4.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 7. oktobra. 7% Bler. 83—83'75.
Newyork, 7. oktobra. 8% Bler. 92 75—9350, 7% Bler. 82-50—83-50, 7% pos. drž. Hip. banke 81-81-50.
2itna tržišča
Tendenca neizpremenjeno čvrsta, promet: 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 7. okt. Vse neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: Pšenica 9 vag., koruza 71 vag., oves 3 vag., ječmen 1 vag., moka 3 vag. otrobi 1 vag.
Sombor, 7. oktobra. Pšenica 80 kg: bačka 155—160, bačka okolica Sombor 145—150, j. bačka 79-80 kg 155—160, sremska 78-79 kg 135 do 140, slav. 78 kg 132-50—137-50, ban. Begej 145—150, ban. Begej Kanal 79-80 kg 145—150, Šlep 79-80 kg 142-50—147-50. Oves: bački 135
do 140, sremski 125—130. Rž: bačka 110 llfW
Ječmen za živino: bački sremski 64kg 100 do 105, baranjski 155—160. Koruza: bačka prompt. Dunav 117-50—120. Tendenca: stalna. Promet: skupno 352 vagonov.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez pro meta.
Budimpešta, 7. okt. Tendenca stalna, za koruzo slaba, promet: miren. Pšenica: okt. 15-65 do 15-67 (15-65—15-66), marc 1617-16-65 (16 65 do 16-66), maj 17‘05 (17-05-17-06). Rž: okt 8-80 (8-80—8-81), marc 9-80—985 (980—981). Koruza: 12 64—12-65 (12-64—12-65). Trs. maj 11-25-11-45.
Conan Doyle:	3
Pczna ©sveta
(It angleiline prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.)
Bila je velika štirioglata soba, ki je bila zaradi pomanjkanja vsakega pohištva videti še večja. Navadne, fvitle papirnate tapete bo krasile stene; na nekaterih krajih so bile pokrite s preperelimi lisami, na drugih pa so se odluščili veliki kosi od zida, viseli navzdol ter razkrivali spodnji rumeni omet. Vratam nasproti je bil kamin, nad njim pa okrajek iz umetelnega belega mra-morja. Na enem koncu okrajka je stal konec sveče iz n^ečega voska. Edino okno je bilo tako umazano, da je bila svetloba bolj temna in negotova ter je razsvitljevala vso notranjost z neko sivo barvo, ki jo je še ojačevala debela plast prahu, ki je pokrivala vso sobo.
Vse te podrobnosti sem šele pozneje opazil. Sedaj je bila vsa moja pozornost osredotočena na strašno, nepremično postavo, ki je ležala na tleh in zrla s steklenimi, neobčutnimi očmi v zamazani strop. Bila je postava- tri- ali štirideset let starega človeka, srednje velikosti, širokih pleč, s kodrastimi črnimi lasmi in kratko, fičetinasto brado. Na sebi je imel težko suknjo in telovnik iz črnega sukna, svitle hlače in čist ovratnik in manšete. Dobro okrtačen in osnažen visok klobuk je ležal poleg njega na tleh. Pesti so bile krčevito stisnjene in roke iztegnjene, prsti pa so bili prekrižani, kakor da je bil njegov smrtni boj strašen. Na otrplem obrazu je bil izraz take groze, in kakor se mi je zdelo, takega sovraštva, kakor ga na človeškem obrazu še nikoli nisem videl. To zločesto in strašno potvorjenje obraza je hkratu e nizkim čelom, topim nosom in naprej stoječo čeljustjo delal mrtveca opičjega, in ta vtis je njegova nenaravna, skrčena lega še povečevala. Videl sem že smrt v mnogih oblikah, nikdar pa se mi ni zdela strašnejša kot v oni temni sobi, iz katere si zrl na eno glavnih prometnih žil predmestnega Londona.
Suhi, bistrooki Lestrade je stal pri vratih ter po-
zdravil mojega tovariša in mene.
>Mnogo hrupa bo vzbudil ta dogodek, gospod,« je dejal. »Prekaša vse, kar sem doslej videl, dasiravno nisem mladič.«
»Nobenega sledu ni,« je rekel Gregson.
»Prav nobenega,« je pritrdil Lestrade.
Sherlock Holmes je stopil k truplu, pokleknil ter ga pozorno preiskoval. »Ali ste prepričani, da ni nobene rane?« je vprašal ter pokazal na mnogobrojne kaplje in štrkotine krvi, ki so ležale vseokoli.
»To je, da!« sta zavpila obadva detektiva.
»Potem je seveda to-le kri drugega človeka — bržkone morilca, ako je sploh bil umor izvršen tukaj. Vse to me spominja na okoliščine, ki so bil v zvezi z smrtjo Van Jansena v Utrechtu leta 18B4. Ali se spominjate tega slučaja, Gregson?«
»Ne, gospod.«
»Morate brati o tem, — v resnici morate. Ničesar novega ni pod solncem. Vse se je bilo že poprej zgodilo.«
Ko je govoril te besede, so njegovi prsti brzeli sem, tja, vsepovsod, tipali, pritiskali, odpenjali, preiskovali; v njegovih očeh pa si videl oni odsotni izraz, ki sem ga bil že omenil. Preiskava je bila tako hitro dovršena, da bi si človek skoraj ne mogel predstavljati natančnosti, s katero se je vršila. Navsezadnje si je ogledal ustnice mrtveca, pa podplate njegovih škornjev iz patentiranega usnja.
»Doslej ga nikdo ni premaknil, kaj?« je vprašal.
»Samo toliko, kolikor je bilo potrebno v namene naše preiskave.«
»Sedaj ga lahko odpeljete v mrtvašnico,« je rekel. »Tukaj ni mogoče dognati ničesar več.«
Gregson je imel nosila in štiri možake pri roki. Na njegov klic so stopili v sobo, vzdignili neznanca in ga odnesli ven. Ko so ga vzdignili, je izpod njega žvenke-taje padel prstan, ki se je zakotalil po sobi. Lestrade ga je hitro pograbil ter ga presenečeno gledal.
»Zenska je bila tukaj,« je zavpil. »Zenski poročni prstan je to.«
S temi besedami ga je položil na dlan svoje roke ter ga kazal nam. Vsi smo stopili okoli njega in si ga ogledovali. Nobenega dvoma ni moglo biti, da je ta obroček iz navadnega zlata nekdaj krasil prst neveste.
»Veste, tole pa dela vso zadevo še bolj zamotano,« je rekel Gregson. »Sam Bog pa ve, da je bila že poprej dovolj zamotana.«
»Vsekakor se zavedate, da je ne napravi jasnejše, kaj?« je pripomnil Holmes. »Z zijanjem vanj ni mogoče ničesar dognati. Kaj ste pa našli v njegovih žepih?«
»Vse to imamo tukaj,« je rekel Gregson in pokazal na majhen kup raznih stvari na eni spodnjih stopnic. »Zlata ura štev. 97163 od Barrauda iz Londona. Zlata verižica, zelo težka in masivna. Zlat prstan s prostozidarskim znakom. Zlata igla — z buldogovo glavo in rubini na mestu oči. Listnica za vizitke iz ruskega usnja, v njej pa vizitke z imenom Enoch J. Drebber iz Clevelanda, kar soglaša s črkami E. J. D. na perilu. Denarnice ni bilo, pač pa smo našli v žepu denarja v znesku sedem funtov trinajst šilingov. Žepna izdaja Boccaccio-vega Decamerona z imenom Jožef Stangerson na sprednjem listu. Dve pismi — eno naslovljeno na E. J. Dreb-berja in eno na Jožefa Stangersona.»
»S kakšnim naslovom?«
»American Exchange, Strand — poštno ležeče. Obedve pismi ste od Guionske paroplovne družbe in se nanašata na odhod njihovih ladij iz Liverpoola. Jasno je, da se je ta nesrečnež nameraval vrniti v New York.«
»Ali ste kaj poizvedovali po tem Stangersonu?«
»Takoj sem šel poizvedovat, gospod,« je rekel Gregson. »Poslal sem oglase v vse časnike in eden mojih mož se je podal do American Exchange, vendar se še ni povrnil.«
»Ali ste brzojavili v Cleveland?«
»Davi smo brzojavili.«
»Kako ste sestavili to brzojavko?«
»Navedli smo enostavno vse okolščine ter dej.:ii, da bomo veseli vsakega poročila, ki bi nam moglo biti v pomoč.«
Naša starost in haetma
Ameriški strokovni list »Journal ot the American Medica! Associationc poroča, da je živelo v državi Ohio (Zedinjene države) 1. 1928. devet oseb, ki so dosegle 100 let, in sicer 4 možje in B žensk. Naj starejša oseba je bila stara 114 let, kar se je dalo dokazati z listinami.
V časopisih beremo dostikrat, o ljudeh, ki so baje stari dosti nad 100 let. Če pa začne kdo take redke slučaje preiskovati nekoliko bolj natanko, se navadno izkaže, da je stvar zedo pretirana, kar je tudi razumljivo. Starim ljudem spomin rad opeša, mladi ljudje pa imajo gtare ljudi običajno za precej starejše kakor 90 res.
Leta 1904. je poročal nedci ruski list čisto resno, da je umrla neka Helena Abolva v visoki starosti 180 let. Neki drugi ruski list je zopet poročal leta 1926. o nekem kmetu Ivanu Tretja iz Rostova, da je star najmanj 138 let. Tudi Ogri imajo »velikega« stoletnika, kajti kmet Peter Zortay je umrl leta 1734. star 185 let! Francoski pisatelj Henry Barbusse pa piše v svojem potopisu o Rusiji, da je naletel v Georgiji na nekega Nikolaja Andrejevdča Šopkov-»kega, ki je bil že nad 142 let star.
Kar slaven mož pa je bil Anglež Tomaž Parr, kii je umiri leta 1635. v starosti 152 let. Ko je bil Parr baje star 120 let, se je še oženil in dobil celo sinčka. Ko je pa umrl, je njegovo truplo pregledal znameniiti učenjak Harvey (ki je odkril obtok krvi v telesu) in ta je ugotovil, da je biil Parr še čislo dobro ohranjen, samo možgani so mu nekoliko opešali. O starosti Par ra mi ni tiče dvomil, dokler se ni začel zanj zanimati učeni angleški knjižničar Thoms, ki je leta 1873. dognal, da je bil Parr star komaj dobrih 100 let. John Baiiey pa je napisal leta 1888. knjigo o starcih »Modern Methusalahsc
V teij knjigi je naštel okoli 12 oseb, o katerih se je dalo z listinami dokazati, da so biile res nad 100 let stare. Pa tudi o vzrokih starosti piše Baiiey in pravi, da mora človek, kii hoče doseči 100 let, prvič biti že rojen za to, potem mora dobro prebavljati in telesno in duševno delati.
Leta 1899. je sestavil statistiko starcev predsednik društva zavarovalnih statistikov You,ng.
V svoji razpravi o starcih je omenil 30 slučajev nad 100 let starih ljudi; najstarejši je bil star 111 let.
Pred 29 leti je trdili znani profesor Močnikov, da bi se dalo človeško življenje podaljšati na 120 let, če bi ljudje pravilno živeli. Po njegovem dosežejo najvišjo starost ljudje, ki se hranijo v glavnem z mlekom in navaja dva slučaja, o katerih je ugotovil, da živita le ob
kruhu in mleku oziroma ob siru in kozjem mleku. Posebno pa je priporočili Močnikov jogurt, kakor ga uživajo Bolgari, kjer je baje silno dosti stoletnikov. Pnipomniiti pa je treba, da na Balkanu rojstne listine navadno niso posebno natančne ali pa jih sploh ni.
Stoletniki, o katerih je dokazano, da so res dočakali 100 let, eo živela zelo različno. Eni so kadili, drugi ne; eni so pili alkoholne pijače, drugi ne; eni so mnogo delali, drugi so lenarili itd. Zato pa zaenkrat še nimamo prav nobenega sigurnega sredstva, da sd podaljšamo življenje. Mi vemo le to, da je povprečna človeška starost danes višja kot je bila nekdaj, ker živimo danes vendar v dosti bolj zdravih razmerah kot so živeli našii predniki, pa tudi za zdravije otrok je mnogo bolje poskrbljeno kot nekdaj in mogoče je ravno negovanje mladih teles naijboljše sredstvo za podaljšanje življenja.
Nemški poslanik v Londonu dr. Stha-mer zopet doma
Nemški poslanik v Londonu dr. Sthamer, ki je zastopal svojo domovino v Angliji nad 10 let, se je zopet vrnil v svojo domovino, v Hamburg. Njegov naslednik bo dosedanji nemški poslanik v Rimu dr. Neurath, ki pride v London meseca novembra. Slika nam kaže dr. Stha-merja in njegovo soprogo ob prihodu v Hamburg.
je bilo, da je bil močan humorist. Francoski igralec Menjou ni bil zato, tudi Fairbanks ‘ne in tudi Ronald Colman ne, ampak samo Jack Oakies in čim so zvedeli zanj v Hollywoodu, so ga takoj angažirali za zvočne filme kot prvega junaka, seveda tudi s primerno plačo.
Uradni »šimelj«
Nekje na Češkem je znani uradni »šimel« tako-le zagalopiral: »Nekateri vpokojenci morajo pred prejemom svoje pokojnine vedno poslat) na blagajno pismeno potrdilo domače občine, da so res še živi. Neki vpokojenee pa je bil dalje časa bolan in ni dobil pokojnine 2 meseca. Ko je pa ozdravel, je šel seveda brž po potrdilo k županu, da je še živ, in je to potrdilo seveda tudi dobil, ampak samo za zadnji mesec, ne pa tudi za prejšnji mesec, ko je bil bolan in zaradi tega tudi pokojnine ni prejel. Blagajna pa je revežu nakazala pokojnino samo za 1 mesec s poročilom: »Potrdilo občine, da ste bili zadnji mesec res živ, je v redu in zato Vam pošiljamo pokojnino za ta mesec; za prejšnji mesec Vam pa pokojnine ne moremo nakazati prej, dokler ne dokažete uradno, da ste bili prejšnji mesec res živi.«
Dober želodec
Dober želodec je morala imeti kmetica Elizabeta Aleksandrova, žena nekega železničarja » vasi Živkovo v Bolgariji. To ženo so nekoč pripeljali v bolnišnico na operacijo. Operirali so Ji čreva in želodec. Kirurgom se je operacijo posrečila in čez nekaj dni je mogla kmetica že zapustiti bolnišnico in se vrniti domov. Doma je ženska zopet delala kakor po navadi, kakor da ni bila nikdar bolna ali celo operirana.
Od tedaj je minilo 5 let. Ko pa je nedavno predla, je začutila zopet bolečine v želodcu. Če se je le količkaj zganila, jo je že zabolelo. NiJ ni pomagalo — morala je zopet v bolnico.
V bolnici so jo dejali »na rentgen« in ugotovili, da ima nekaj v želodcu. Zopet so ji odprli želodec, v želodcu so pa našli od želodčne kisline že skoraj popolnoma razjedene škarje, ki so jih pozabili v želodcu pri operaciji pred 5 leti.
Kmetica se je kmalu zopet popravila in odšla je domov. Doma je bila zopet zadovoljna, samo eno jo je jezilo, da je namreč celih 5 let nosila zdravniške škarje v svojem želodcu, sedaj pa je morala še plačati 4000 levov, da so ji jih ven vzeli I
Volitve na Finskem
Predsednik finske republike Relander in njegova soproga oddajata glasovnice.
Kje živi največ siarih žensk?
Začetek britanske imperijalno konference.
1. oktobra je začela zborovati v Londonu v poslopju angleškega ministrstva za vnanje zadeve britanska imperijalna konferenca. Konferenco je otvorii predsednik angleške vlade Mac Donald. Slika nnm kaže sledeče člane konference (od leve na desno): Sir Mohamed Shali (Indija), maharadža Iz Bikanina (Indija), na sredini pa: kanadski ministrski predsednik Bennett in Mac Donald, na desni pa: general Hertzog, ministrski predsednik Južne Afrike.
Od tekača do filmskega junaka
Konec slave »lepih« igralcev« - Ljudje hočejo zdrav humor
Najnovejši junak, ali če že hočete »zvezdnik« zvočnega filma je Jack Oakies. To je danes prva moč za skoro vsak zvočni film in ž njim se peča, o njem govori in o njem piše danes vse ameriško časopisje.
Najnovejši filmski junak ni prav nič lep. Njegov obraz je ves pegast in zato so ga v New-yorku, kakor piše »Newyork-Herald«, njegovi tovariši vedno dražili. Toda mladi Jack Oakie9 jijn ni ostal nič dolžan, ker je znal njihove zbadljivke temeljito zavračati s še mnogo hujšimi zbadljivkami. Pred njegovim jezikom ni bil nihče varen. Znal pa je napadati in prijemati ljudi silno fino in elegantno, tako da je imel vedno na svoji strani ljudi, ki razumejo fin humor in nimajo smisla za surovost, ki ni humor.
Jack Oakies je bil nekaj časa tekač pri nekem newyorškem borzijancu. Kadar so nameščenci tvrdke priredili kakšno svečanost ali veselico, je bil on vedno glavna točka programa, kajti znal je peti zbadljive popevke, pesmi in kuplete kakor nihče drugi, pa tildi izborno je znal plesati. Na neko tako zabavo je prišel enkrat tudi njegov šef, ki je spoznal njegov gledališki talent. Naslednjega dne ga je poklical k sebi, navzoč pa je bil tudi neki šefov prijatelj,
znan gledališki agent, pred katerim se je moral mladi Jack pokazati v eni svojih najboljših humorističnih vlog. Jack je bil takoj angažiran na neko newyorško gledališče, kjer je žel sijajno priznanje.
Takrat je pa tudi v filmskem glavnem mestu Hollywoodu nastal preokret. Ljudje so se naveličali »sladkih« in »lepih« ljubimcev in so zahtevali zopet zdrav in jedernat humor. Ali je bil igralec lep ali grd, to je bilo vseeno, glavno
Največ starih žensk živi po statističnih podatkih v Braziliji in v nobeni deželi na svetu nimajo ženske več upanja, da dosežejo visoko starost, kakor v tej. Otrok pomrje v Braziliji res mnogo; če pa enkrat dožive le eno leto, postanejo zelo odporni proti boleznim in trdni.
Po ljudskem štetju iz leta 1924., čegar rezultate pa šele sedaj objavljajo, živi v Braziliji
30.635.000 ljudi, a med temi jih je 6741 po 100 let starih. Na vsakih 100.000 prebivalcev pride torej v Braziliji po 22 stoletnikov. Glede števila stoletnikov stoji Brazilija na petem mestu, kajti največ stoletnikov živi v južno-ameri-ški republiki Guatemali, kjer pride na vsakih
100.000 prebivalcev kar po 34 stoletnikov, čeprav pa živi v Braziliji .več moških kakor
žensk, je med stoletniki vendarle več žensk kakor moških. Stoletnic je namreč v Braziliji 4127, stoletnikov pa je bilo leta 1924. le 2579. Beseda »slabotna« ženska torej za Brazilijo ne velja.
Kakšen mora biti zdravnik?
V neki stairi zdravniški knjigi, ki je izšla leta 1775., beremo:
<iKo bodoči zdravnik svoje študije na nižjih in višjih šolah redno konča in ko položi zdravniško prisego, naij se loti svojega dela in naj gre v svet, ampak ne parfumiran in ne v bleste® in pisani obleki, ampak naj bo priprosto napravljen, na glavi pa naj nosi lasuljo. Zdravnik naj bo lepe rasti in postave in že zaradi
Nova stavba pedagoške akademije v Dortmundu
Zgradbo so izročili svojemu namenu 4. oktobra. Ta najmodernejša šola v Nemčiji ima nad
200 učilnic.
žensk vedno snažen; tudi zgovoren naj bo, ampak ne klepetav; spomin naj ima dober in naj bo razsoden; tudi ljubezniv naj bo, lakomen pa ne; zaljubljen naj ne bo, pač pa oženjen. Stanuje naj sredi mesta in naj ne noslja prevel tobaka. Pri svojih Obiskih pa naj ima pri sebi vedno snažen rob<;c.«
Jubilejni turnir berlinskega »nockey« kluba
Slika nam kaže dva odlična »hockey«-igralca: Na levi je Boche (član berlinskega športnega k;luba), na desni pa Heymann (član berlinskega »hockey«-kluba). Ob svoji 25-letnici je priredil berlinski »hockey«-k!ub v soboto in v nedeljo velik jubilejni turnir.
Naše oči se boljšajo
Na mednarodnem kongresu optikov v Cam-bridge-u je neki zdravnik za oči ugotovil, da so naše oči že precej boljše kakor so bile oči naših prednikov, bodoči rod pa bo imel še boljše. »Mnogo ljudi«, je rekel zdravnik, »bi bilo danes slepih, če bi bili živeli pred nekaj stoletji. Leta 1899. je prišlo v Srednji Evropi na vsakih 10.000 prebivalcev še povprečno po 8 slepcev, 15 let pozneje pa le še 5. Ni dvoma, da se morajo ljudje za svoj izboljšani vid zahvaliti očalom, ki jih bodo ljudje vedno bolj nosili, ker oko mnogo manj trpi z očali kakor brez očal.
Nemški časopisi v Rusiji
Trenotno izhaja v Rusiji 5 časopisov v nemškem jeziku, med temi-1 dnevnik. Vse nemške časopise skupaj tiskajo v 60.000 izvodih. Moskovski list »Arbeit« (delo) ima 10.000 naročnikov.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihdlek,- Urednik Janei Debevec. - Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. - Vsi v Liubljan!
Službene objava
Razglasi kraljevske banske uprave
L No. 2293/3.
Razpis.
Na osnovi čl. 31. zakona o banski upravi razpisuje kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani mesto računo-vodje-blagajniika II. kategorije pri banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki.
Za mesto računovodje-ekonoma se zahteva dovršena srednja šola in praksa v računsko blagajniški stroki. Prednost imate oni, ki so opravili strokovni izpit iz računsko blagajniške službe. Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z dokazili v zmislu čl. 12. zakona o cvilnih uradnikih, se morajo vložiti pri kraljevski banski upravi najkesneje do 20. oktobra 1930.
Kr. banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 2. oktobra 1930.
VIII. No. 5251/4.
Razpis
učnega mesta suplenta, odn. profesorja
na tehniški srednji šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930./31. Razpisuje se učno mesto suplenta (profesorja) za srbohrvatski jezik v zvezi z nemščino.
Za mesto pridejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete iz dotičnih predmetov.
Prošnje, opremljene po 61. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo padodne 3 0. oktobra 193 0. pri ravnateljstvu tehniške srednje šole v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 1. oktobra 1930.
$
II No 26.244/30.
Razpust društva.
Društvo »Napredno prosvetno društvo v Mavčičah« je razpuščeno, ker ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravna obstoj.
' Ljubljana, dne 30. septembra 1930.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč, s. r.
Konkurzni razglasi
Sa 2/30—74.	2297
610.	Razglas.
Poravnalno postopanje o imovimi Ne-fikudla Jaroslava, neprotokoliranega trgovca in obrtnika s cerkvenimi izdelki v Ljubljani, Sv. Petra cesta 25, uvedeno po zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza, se je ustavilo, ker se poravnava ni dosegla. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. septembra 1930.
*
611.
Popravek.
V »Službenih objavah« Jugoslovana št. 108 z dne 5. oktobra 1930. je bil pri kon-kuranem ediktu S 19/30/2 (Neškudla Jaroslav) pomotoma izpuščen odstavek: »Ugotovitveni rok pri imenovanem sodišču dne 12. decembra 1930. ob 10. uri.«
Deželno sodišče v Ljubljani.
E 1923/30-10.	2342
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Dražbenl oklic In poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Blažič Franca, posestnika na Kozjaku št. 26, bo dne 4. novembra 1930. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Homec, vi. št. 103; označba nepremičnin: hiša e svinjakom, cenilna vrednost: Din 3100-— 'zeljiške parcele, cenilna vrednost 1.903-65 dinarjev; zemljiška knjiga Homec vi. št. 8 goz, cenilna vrednost: Din 390-60, pritikline Din 160*—. Skupaj Din 5.554-25; najmanjši ponudek: Din 2.703*—. Vadij znaša Din 556 —. K nepremičnini zemljiška knjiga Homec vi. št. 103 spadajo sledeče pritikline: 1 sadna preša, 1 kad in nekaj gospodarskega orodja v cenilni vrednosti Din 160-—. Pod najmanjšim ponudkom se De prodaja.
Oklic.
Horvat Katarina, posestnica v Petešov-cih, sedaj stanujoča v Montevideo, ki jo zastopa dr. Strasser Armin, odv. v Dolnji Lendavi, je vložila zoper ležečo zapuščino po pokojni Szabo Ani, posestnici v Pete-šovcih, tožbo radi izročitve za vknjižbo sposobne listine s prip.
Ustna sporna razprava se določa na 5. novembra 1930. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21.
Ležeči zapuščini se -postavlja za skrbnika dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dol. Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnj Lendavi, odd. II.,
dne 1. oktobra 1930.
Vpisi v zadružni register. Vpis zadruge.
Sedež: Savlje.
Dan vpisa: 16. septembra 1930.
Besedilo: Kmetijska strojna ladruga v Savljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, nabavljati kmetijske stroje in jih posojati udom.
Zadružna pogodba (štafcut) z dne 9. septembra 1930.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem objavljanju v glasilu Zadružne zveze »Narodni Gospodar«.
Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in treh odbornikov.
Člani načelstva so: Šušteršič Franc, pos., Savlje 43; Sitar Ivan, pos., Savlje 14; Snoj Ciril, pos., Savlje 6; Škerl Andrej, pos. sin, Savlje 23; in Šubelj Ignacij, pos. sin, Savlje 30.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se napišeta dva uda pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 13. septembra 1930, (Firm. 1654/30 Zadr. IX 193/1.)
Vpisale so se lzpremembe ln dodatki pri nastopnih zadrugah:
Sedež: Kozje.
Dan vpisa: 1. oktobra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Kojem, registrovana ladruga i neomejeno laveio.
Izstopili so iz načelstva: Tomažič Marko, Golob Otmar in dr. Zupan Franc.
Vstopili so v načelstvo: dr. Kloar Franc, odvetnik, Bogovič Alojz, posestnik, in Maček Vinko, posestnik, vsi v Kozjem.
Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I.,
dne 1. oktobra 1930.
Firm. 170/30 Zadr. I 292/29 *
Sedež: Brodi.
Dan izbrisa: 1. oktobra 1930.
Besedilo: Elektrarna v Brodeh pri Vranskem, družba i omejeno zavezo v likvidaciji. Izbriše se zaradi opusta kupčije in razdružitve.
Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 1. oktobra 1930.
Firm. 236/30 Rg C I 89/28 *
Sedež: Šmartno na Paki.
Dan vpisa: 1. oktobra 1930.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Paki, registrovana ladruga i neomejeno zaveio.
Izstopila sta iz načelstva Brdnovšek Franc in Stopar Marko.
Stopila sta v načelstvo Stopar Marko ml., posestnik v Rečiški vasi, in Kolenc Ivan, posestnik v Paški vasi.
Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 1. oktobra 1930.
Firm 203/30 Zadr. II 84/31
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 8741/11.	2336 2—1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 2 2. oktobra 193 0. ob 11. uri nabavo:
5.000 kg pšenične moke št. Og,
10.000 kg pšenične moke št. 6,
1.000 kg ječmenove kave »Kathreiner«,
1.000 kg Franokovega pridatka za kavo,
2.000 kg riža Splendor Sublime,
2.000 kg svinjske masti.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija dri. rudnika Velenje, dne 2. oktobra 1930.
*
Št. 8695/11.	2335 2—1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 2 7. oktobra 1930. nabavo 30.000 kg Portland-cementa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 3. oktobra 1930.
*
št. 64.	2342
Razpis.
Mestna občina Ptuj razpisuje mesto mestnega veterinarja.
Prosilci naj predložijo svoje prošnje, opremljene v smislu pravilnika o postavljanju veterinarjev v samoupravni službi (Službene novine št. 67 — XX od 23. marca 1928), najkesneje do 20. oktobra 1930.
V prošnjah je obenem navesti višino službenih zahtevkov.
Službeno razmerje je začasno pogodbeno. Podrobna pojasnila se dobe pri mestnem načelstvu Ptuj.
Mestni načelnik: Brenčič, s. r.
C 351/30-1.	t	2830
Razne objave
2332
Razglas.
Dvaintrideseto žrebanje 4Vi % zastavnih listov in 4 V*% komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke« se bo vršilo dne 15. oktobra 1930. Izžrebalo se bo no-minale K 10.600-— 4>a % komunalnih zadolžnic.
Ljubljana, dne 1. oktobra 1930. Hipotekarna banka Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, prej »Kranjska deželna banka«.
2331
Objava.
Izgubil sem krstni list župnijskega urada v Trbovljah, domovnico občinskega urada v Litiji, izpričevalo IV. c razreda drž. realke v Ljubljani iz 1. 1926/27 in izpričevalo II. letnika tehnične srednje šole, elektro-odde-lek v Ljubljani, vse na ime: Razpotnik Slavko (Alojz), rodom iz Trbovelj.
Proglašam jih za neveljavna.
Razpotnik Slavko, 8. r.
*	2339
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. b razreda I. drž. gimnazije v Ljubljani za leto 1922/23 na ime: Božič Evgen, rodom iz Klavž pri Podmelcu.
Proglašam ga za neveljavno.
Božič Evgen, s. r.
*
Objava.	2340
Izgubil sem opcijski dekret na ime Lazar Anton. Proglašam ga za neveljavnega.
Sv. Martin pri Vurbergu, 12. sept. 1930.
Laiar Anton, šol. upravitelj.
*
2338
Objava.
Izgubila sem izpričevalo VI. razreda drž. gimnazije v Kranju na ime: Birtič Elka, rodom iz Gorice (Italija), za 9. L 1924/25.
Proglašam ga za neveljavnega.
Birtič Elka, s. r.
2341
Objava.
Ukraden mi je bi orožni list na ime Klav-žer Anton iz Senovega, izdan od sreskega načelstva v Brežicah.
Proglaaš mga za neveljavnega.
Klavžer Anton, s. r.
Tovarna klobukov »šešir« d. d., Škofja Loka.
Aktiva	Račun bilance z dne BI. decembra 1929.	Pasiv*
1. Gotovina
2. Dolžniki
3. Zaloga
a) surovine . 5,538.177'—
b) polizdelki ,	678.992'39
c) izdelki . .
d) razni materija! . . ._____________________
4. Tovarniška in ostala po-
slopja ......................
5. Stroji, orodje in drugi in-
ventar .......................
6. Tranzitorija
7. Zguba  ........................
827.742'06
134.355‘20
Din
4.316-12
2,712.776-72
6,679.266-65
795.262’48
619.315-43
11.737--
6.23frl4
1. Delniška glavnica ,
2. Rezervni sklad
3. Upniki , , a
Din
2,500 000--100.268-86 8,228.640-18
Debet
10,828.903-54
Račun zgube in dobička z dne 31. decembra 1929.
	Din
1. Plače in zavarovalnina . .	254.771-16
2. Upravni stroški . , , , .	1,244.034-78
3. Davki			56.190.60
4. Obresti In provizije . . .	1,314.675-76
5. Odpisi premičnin in nepre-	192.637-25
mičnin 		
Ji^ Prenos zgube ex 1928 . .	15.641-63
10,828.903-54
Kredit
1. Brutto obratni prebitek
2. Zguba ......
3,070.620-83
6.320-14
8,076.860-97
8,076.860-97 V Ljubljani, dne 31. decembra 1929.
Primerjali s knjigami in prilogami ter našli v popolnem soglasju:
Dr. Basaj, m. p.	Kr.	Dietz,	m.	p.	B. Kajzelj, m. p
Za ravnateljstvo:	Za	knjigovodstvo:
P. Plestenjak, m. p.	2312	A.	Kmetič, m. p.
Aktiva
Mariborska tiskarna d. d., Maribor.
	Din		Din
Račun nepremičnin , , , . Račun premičnin . , , . . Račun zalog	 Račun dolžnikov ..... Račun naložb ...... Račun blagajne		608.700-88 1,646.918-65 1,131 944*52 929.911-84 76.624-57 41.787-47	Račun delniške glavnice . . Račun rezerv ...... Račun upnikov ...... Račun dobička la zgube . .	1,250.000-— 88.968-89 8,022.762-89 23.166-65
	4,334.886-93	| 4,334.886-98	
Zguba
Račun zgube in dobička k 31. decembru 1929.
Dobiček
Račun odpisov .... Račun davkov .... Račun upravnih izdatkov Račun bilance ....
Din
B77.648-67 17.985--490.466*80 23.165 65
Račun kosmatega dobička
809.261-18
809.261-12
809.261-12
Računski zaključek je bil odobren na občnem zboru dne 20. julija 1930. Maribor, dne 81. decembra 1929.	8817	Upravni odbor.
HadLic>
Ljubljana, »reda 8. oktobra. 12.00 Dnevne vesti, plašče. 13.00 Čas, plošče, borssa. 18.00 Koncert radio orkestra. 19.00 Dr. Nikolaj Preobra-žensky: Ruščina. 19.30 Prof. Dolenc: Krekovi spisi. 20.00 Prenos iz Prage: Filharmonični koncert. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednja dan.
Ljubljana, četrtek, 9. oktobra: 12.00 Dnevne vesti,, plošče. 13.00 čas, plošče, borza. 17.80 Otroška ura, radio teitka. 18.00 Koncert radio onkestra. 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrva-Ičina. 19.30 Prenos, ljubljanske opere: Knez Igor. 22.30 časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednja dan.
Beograd, sreda, 8. oktobra: 10.80 Plošče. 12.45 Harmonika. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Mladinska ura ('komedija) 17.30 Popoldanska koncert radio kvarteta. 19.00 Stabilizacija dinarja. 20.00 Koncert češke filharmonije (prenos iz Prage). 22.00 čas in dnevne vesti. 22.15 Koncert zabavne glasbe.
Beograd, četrtek, 9. oktobra: 10.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 18.80 Dnevne vesti. 17.05 Recitacije. 17.80 Koncert narodnega tria. 19.80 Francoščina. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.80 Prenos iz Ljubljane. 22.30 Čas in dnevne vesti. 22.45 Plošče.
Zagreb, četrtek,9. oktobra: 12.30 Plošče. 18.30 Dnevne vesti. 17.00 Pevski koncert in koncert ruskih balalajk. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 19.30 Prenos opere k Ljubljane.
J. Hlebš
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 pleskarstvo in us soboslikars^o
se priporoča za vaa v to stroko spadajoča dela, katera Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/
Šunko,
sir,
Ga vrilo vic - salamo
ter razne druge delikatese, odprta in razna buteljčna vina priporoča F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 84.
WWWWWWWWWWW1
NAJNOVEJŠA EOLESA ZA OTROKE!
TOVARNA PELIKAN
KOLESNI DEU — FNEUMATIKJE — EN DETAJL LAKIRANJE — rONJKLANJK E Sl tiltOS	OtroSki	vozički
MARIJIN TRG ST. 8
TOVARNA Ljubljana VII.
SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV!
EN DETAJL,
It
©gl
as
Dne 10. oktobra 1930 ob 10. uri dopoldne se vrši pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15
sodna dražba vile z vrtom
Cesta na Rožnik št. 1 v Ljubljani spadajoče v konkurzni sklad tvrdke Gričar & Mejač. — Najmanjši ponudek za vilo z vrtom (1695 m2) Din 680.000.—. Kavcije treba položiti Din 82.629.—. Podrobnejša pojasnila daje konkurzni upravnik dr. Treo Luce, odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29-1. Telefon št. 21-11.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Gostilničarska zadruga v Novem mestu
javlja pretužno vest, da je njen prvi zaslužni načelnik, gospod
Josip Zurc
posestnik, gostilničar, častni član reda usmiljenih bratov, bivši dolgoletni župan, načelnik cestnega odbora, častni član zdravilišča Dolenjske Toplice in tam. gasilnega društva, itd., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje
v pondeljek, 6. oktobra 1930 po dolgi in mučni bolezni v 70. letu starosti vdano preminul.
Pogreb predragega nepozabnega pokojnika bo danes ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Šmihelsko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 15. oktobra v šmihelskl župni cerkvi.
Kandija-Novo mesto, dne 8. oktobra 1930.
Mali oglasi
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
$3 Trboveljski premog 23
Špccijalni »K 0 K S« za kurjavo naročite prd »ILIRIJI«.
Dunajska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95.
Iščemo izurjenega prodajalca Časopisov
Reflektanti naj se uglasijo v naši upravi.
Kupim
amerikansko omaro v dobrem stanju. Ponudbe pod »ameri-kanska« na upravo.
Iščem
trgovski lokal v strogem centrumu Ljubljane.^ Ponudbe z navedbo najemnine pod »velik in zračene na upravo.
m®
ST'DEU
11UB LIANA
Cuu MATI NOVAH
Razp
is
učnega mesta suplenta odnosno profesorja na tehniški srednji šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930/31.
Razpisuje se učno mesto suplenta (profesorja) za srbohrvatski jezik v zvezi z nemščino.
Za mesto pridejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete iz do-tičnih predmetov.
Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do dne 80. 10. 1930. pri ravnateljstvu tehniške srednje šole v Ljubljani.	564
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1930.
Kr. banska uprava dravske banovine.
f
Paulin Alojzij, veterinarski inšpektor banske uprave, naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Ojdane ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena žena in mamica, hčerka, sestra, 'teta in svakinja, gospa
Marinka Paulin
roj. Deisinger
Preminula je po kratki, zelo mučni bolezni, previ-dena s tolažili svete vere v torek, dne 7. oktobra 1930.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 9. oktobra ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot St. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1930.
ZVEZA GOSTILNIČARSKIH ZADRUG V LJUB LJANI naznanja vsem tovarišem in zadružnim načelstvom pretužno vest, da je danes, dne 6. oktobra 1930 umrl naš odlični sodrug, marljivi delavec za interese gostilničarske obrti, gospod
Josip Zurc
načelnik gostilničarske zadruge v Novem mestu.
Pogreb bo v sredo, dne 8. oktobra ob 4 popoldne iz Kandije na šmihelsko pokopališče.
Bodi ohranjen blagemu tovarišu trajen spomini
Cestni okrajni odbor v Novem mestu naznanja, da je njegov bivši 271etni načelnik, gospod
Josip Zurc
gostilničar in posestnik v Kandiji
v pondeljek zjutraj preminul.
Pokopljemo ga danes ob 4. popoldne v Šmihelu.
Novo mesto,- dne 8. oktobra 1930.
Županstvo občine Šmihel-Stopiče naznanja, da je gospod
Josip Zurc
bivši dolgoletni župan
v ponedeljek ob dveh zjutraj umrl.
Pogreb se bo vršil danes ob 4. popoldne na pokopališče v Šmihel.
Novo mesto, dne 8. oktobra 1930.