Največi »/ovenski / ~evnik H ▼ Zedenjenih drŽavah.lil Vefia za vte leto ... $3.00 Im Za pol leta......$1.50 [j{ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ff1 " yj The largest Slovenian Daily 10 in the United States /II M Issued every day except Sundays iK l|f sod Lef J Hoi idsys. I f Q] S0,000 Readers > gj TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 190S, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT NO 10. — ŠTEV. 10. NEW YO*K, FRIDAY, JANUARY 12, 1917. — PETEK, 12. JANUARJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV —— i i i t _____________... , _ . _____ Odgovor zaveznikov na Wilsonovo noto. -o- ZAVEZNIKI NE ŽELIJO UNIČITI NEMČIJE. — NEMČIJA MORA VRNITI VSE ZAVZETO OZEM LJE. — RAZDELITEV AVSTRIJE IN TURČUE. — ODŠKODNINA ZA POVZROČENO ŠKODO. -o- Washington, D. O., 11. januarja. — Odgovor zaveznikov na Wilsonovo noto so glasi: — Zavezniške vlade so prijele noto, ki jim je bila izročena v imenu vlade Združenih držav 19. decembra 191G. Preučili so jo z vso skrbnostjo, ki se* od njih zahteva, kakor tudi z vs*m prijateljstvom, ki jih veže do ameriškega j naroda. Vobce želimo priznati vzvišene misli, s katerimi jej prežeta ameriška nota in se pridružujemo z vsem našimi upanjem načrtu za vstanovitev zveze, ki ima namen zasi-uurati mir med narodi jm> celem svetu. Priznamo vsi velik pomen mednarodnih pogodb, ki bi rešile vsakojake za-j pletljaje. ** Havnotako kot Združene države so tudi zavezniki na-1 vdnhnjeni z željo, prej komogoče končati to vojno, katero j so zakrivile centralne države. Toda zavezniki so mnenja, da se v sedanjem »"asu lie more skleniti mir, ki bi jim zagotovil odškodnino in garancijo, do katere so opravičeni vsled napada, za katerega so odgovorne centralne države. Zdaj s«' še ne more skleniti miru. ki bi mogel postavit; evropske narode na trdno podlago. Zavezniki se ne bojujejo iz egoističnih namenov, am-j pak za varnost neodvisnosti narodov, njihovih pravic in j njihovega človeštva. Zavezniki se popolnoma zavedajo izgub in trpljenja, j katera občutijo vsled vojne nevtralne države, kakor tudi bojujoče se države in jih obžalujejo. Toda ne smatrajo s«* za to odgovorne, kajti vojne niso hoteli in je tudi niso izzvali in pripravljeni so škodo toliko zmanjšati kolikor« so pač more vpričo obrambe proti sovražnim nasilnostim. Z zadoščenjem vzamejo zavezniki na znanje izjavo, da ameriška nota od 18. decembra, kar se tiče njenega postanka, ni v nikaki zvezi z mirovno ponudbo centralnih držav. Tudi ne dvomijo, da je ameriška vlada poskušala I »odpira t i one. ki so odgovorni za to vojno. Zavezniki so mnenja, da morajo prijazno, a najodločneje protestirati proti temu, da poslanica stavi zavez-! nike in centralne države na eno stališče. Izjava centralnih| držav je namreč v direktnem nasprotju z dokazi, ki so nal razpolago, bodisi, kar se tiče odgovornosti za preteklost, kakor tudi za bodoče garancije. Ako sploh obstoji kako historično dejstvo, v seda-J njem času. tedaj je to nemški in avstroogrski napad v. na-| menom, da si pribori nadvlado nad Evropo in ekonomi«"-1 no gospodarstvo nad celim svetom. Nemčija je s svojo vojno napovedjo, s takojšnjim kr-; še njem Belgije in Luksenburga in z načinom vojevanjaj )>okazala. da zametu je principe človečanstva in no priznaj malih držav. V nadaljevanju te vojne sta centralni drža-i vi bili vedno v nasprotju s človečanstvom in civilizacijo, i Potrebno je, da se spominjamo strašnega vpada vi Belgijo in Srbijo, nasilne vlade v zavzetih državah, more-1 nja tisočev Armencev, nasilnosti, katere so bile povzro-i čene nad ljudstvom v Siriji, napadov nemških Zeppeli-i nov na odprta mesta in vničenje potniških pamikov celo ]>od nevtralno zastavo, krutega postopanja z vojnimi vjet-niki, justičnega umora na gdč. Cavel in kap. Fryaru, de-j portacije Belgijcev in injihovega zasužnjevanja itd. Povzročitev takih grozodejstev brez straha pred občno in javno obsodbo opravičuje predsedniku Wilsonu protest od strani zaveznikov. Naši cilji so določeni in so bili večkrat pojasnjeni v raznih državnih zbornicah. Ti naši cilji bodo objavljeni v početku pogajanj, objavila se bo tudi odškodnina in zadoščenje. Toda civilizirani svet ve, da ti naši cilji zahtevajo neobhodno vrnitev Belgije, Srbije in Črne Gore in povrnitev škode; sprazniti se mora okupirani del Francije, Rusije in Rumunske in plačati se mora velika odškodnina; reorganizirati se mora Evropa tako, da se bodo spoštovale narodnosti in da bo zasigurana svoboda in gospodarski razvoj velikih kakor tudi malih narodov; mora se skleniti pogodba, ki prepreči vsako kršenje mej na suhem, kakor tudi na morju; vrniti se morajo tudi dežele, ki so bile že prej odvzete s silo in proti volji naroda; osvoboditi se morajo Italjani, Slovani, Rumuni, Čehi in Slovaki izpod tujega gospodstva; osvoboditi se morajo narodi, ki so pod krvavim tiranstvom turške vlade; turška država mora iz Evrope, ker se je vedno kazala tako sovražno proti zapadni civilizaciji. Nameni njega veličanstva ruskega carja glede Poljske so pojasnjeni v njegovi proklamaciji na njegove armade. Ni treba posebej omenjati, da ni namen zaveznikov popolnoma uničiti nemško državo in iztrebiti nemški narod, kakor se je trdilo, ampak oni hočejo le uničiti nemški militarizem. Zavezniki le želijo, da se napravi mir, ki bo obstajal na podlagi svobode in pravice, in da se vedno drže mednarodnih pogodb, kar Združene države tudi žele. Zavezniki so odločni vsak posebej in skupno delovati in doprinesti največje žrtve, da se ta boj konca z zavezniško n&ago, od katere je po njihovem mnenju odvisna varnost in napredek, pa tudi bodočnost civilizacije. Francoska fronta. i _ i Angleški uspehi. — Nemci oni-i čili dva angleška balona. — Angleške tezkoče v Belgiji. Pariz, Francija. 11. januarja-Francosko vojno poročilo naznanja : — V Argonnih smo pri La Filip Morte razstrelili mino in smo napravili veliko škodo sovražnim zakopom. Na desnem bregu reke Maas smo odbili hud nemški napad, pri katerem je imel sovražnik velike izgube. Na ostali fronti je bila noč mirna- London, Anglija. 11. januarja. — Uradno se naznanja sledeče: Včeraj smo imeli z našimi napadi zelo lepe uspehe; južno od reke Ancre smo vdrli v nemške zakope in smo vjeli več vojakov. Nase čete so zavzele tri četrt milje zakopov in so vse vtrdile. Nato sledeči sovražni napad smo odbili in prizadeli sovražniku občutne izgube. Berlin, Nemčija, 11. januarja. — Severno od Ypern smo s protinapadom odbili angleški napad, pri katerem so imeli Angleži velike izgube. Tudi južno od Ypern so bili vsi angleški napadi brez vspeha. Na nekem mestu je sovražnik zavzel nekaj naših strelnih jarkov, toda takoj nato smo ga zopet z velikimi izgubami pregnali. Pri Beaumontu pa se je sovražniku posrečilo zavzeti nekaj naših zakopov, katere je obdržal- Naši zrakoplovei so izstrelili 2 angleška ne vodljiva balona, ki sta v plamenu padla na zemljo. Dodatno popoldansko poročilo pa pravi: Posamezne angleške napade pri Serre in Beaumont smo odbili. London, Anglija. 11. januarja. Kakor naznanja general F. B. Maurice, imajo sedaj Angleži 90 milj fronte na zapadnem bojišču. O tem poroča omenjeni general sledeče: « "Nekateri kritiki, med temi tudi mnogi Amerikanci, so trdili, da ne držimo dosti velike fronte na zapadnem bojišču: ali z drugimi besedami, da nismo storili svoje dolžnosti v bojih proti Nemcem. Toda ta stvar se lahko pojasni, kajti na naši 90 milj dolgi fronti nam stoji ravno toliko Nemcev nasproti, kakor Francozom na njihovi 230 milj dolgi fronti. To jasno pove. ali smo storili svojo dolžnost ali ne. Poleg tega je tudi zemlja vsa drugačna kot na ostali fronti. Tu je mnogo več vode kot drugodl In voda je skoro na površju zemlje. To so tedaj vzroki, zakaj ne držimo ravno tako dolge fronte k»-kor Francozi." Laška fronta. — Na Tirolskem zapadel sneg. Rim, Italija. 11. januarja. — Vrhovni laeki poveljnik general C'a-doma poroča: V Trentinu je zapadel visok sneer. kar zelo ovira naše oneraei-je. Na soaki fronti so se vršili boji z zakopnimi možnarji in nekatere majhne praske med prednjimi stražami. Pri Volčji Dragi, južno od Gorice smo razpršili sovražne čete. IFilararid mirovni svet za mirovno gibanje. Lugano, Italija» 11. januarja. — V milanskem mestnem svetu so ropotali, ko se je liberalna manjšina upirala predlogu sociatisticne večine miru v korist. Večina je pritrdila mirovnim stremljenjem. ▼ italijanski zbornici niso samo socialisti predlagali, naj Italija uvede mirovne pogovore, marveč je to zahteval tudi del me-, ščanskih strank. Boji ob Rigi. Rusi vedno napredujejo. — Celi kupi mrličev leže na ledu. — Nemci lahko drže fronto eno leto. _ Petrograd, Rusija. 11. jan. — Ruske čete so včeraj zavzele neko vas blizu Rijre. Nemci so vas zelo hrabro in trdovratno branili, z velikim številom strojnih pušk, toda našim napadom se niso mogli u braniti. Sovražni protinapad smol odbili. Sest vrst vzhodno od Kalnzem je sovražnik trikrat napadel naše pozieije, toda vselej smo ga z velikimi izgubami pognali nazaj. Pod zaščito dima so Nemci poskušali napasti naše čete, ki so branile postojanke severozahodno ml lksku-i lija. toda z našim ojrnjem smo jih popolnoma razpršili. Berlin, Nemčija, 11 .januarja.! Nemško vojno poročilo naznanja:! Pri Rijri se sedaj že tri dni vrše' hudi bji. Rusi so venomer napa-; dali. toda vedno brez uspeha. — Trupla vojakov leže v debelih pla-l steh po ledu in pogled nanje je* grozen. To jasno kaže. da so vse ruske žrtve zastonj. Rusi napadajo na 100 milj dolgi fronti: skoro gotovo niso pričeli ofenzive z namenom, da bi porinili nazaj našo bojno črto, kajti mi smo zelo dobro utrjeni, tako da moremo zdržati vse napade več kot eno leto. - Boji v Rumuniji. Rusi priznavajo, da se umikajo. Nemci prekoračili Seret, toda Rusi so jih zopet pognali čez reno. — Hudi boji za železniški most. ■ Petrograd, Rusija. 11. januarja. Rusko poročilo pravi, da se morajo umikati pred nemškimi Četami. — Poročilo se glasi: Pod zaščito artilerije se je nemškim četam posrečilo zavzeti dveh višin severno od reke Oituz. Po trdovratnih napadih je sovražnik potisnil Rumune nekoliko nazaj južnovzhodno od Monastir-Kasiuu in severovzhodno od Kempirile ob Suzici. Sovražnik se je poslužil megle in je prekoračil reko Putno pri Svendži, deset vrst od Foksani in je pričel z ofenzivo proti enemu našemu polku. Z hudim protinapadom in kratkim bojem z bajoneti smo sovražnika vrgle nazaj in J ga prisilili, da se je moral z velikimi izgubami umakniti preko reke; pri tem smo vjeli veliko šte-i vilo vojakov. Rusi so hoteli preprečiti prehod j preko reke. BeL-lin, Nemčija, 11. januarja. —; Vojaški izvedenec piše o rumunski fronti sledeče: Rusi, ki so se brezupno oklenili južnega hrega Sereta, z namenom j da bi zabranili Nemcem prehod j preko reke, so bili zopet prisiljeni! umakniti se z velikimi izgubami. Rusi so vse poskusili .da bi držali veliki železniški most čez Seret, od koder pelje pot v Panciu. v dolino gorenjema Sereta in v Jassy. Pri Marseti in Raceara smo zavzeli več sovražnih postojank in smo jih držali navzlic hudim sovražnim protinapadom. Vjeli smo šest* častnikov in 800 mož ter šest strojnih pušk. Feldmaršal Mackensen nima ni-kakih poročil. a Italijani pričeli s prodiranjem v Albaniji. Rim, Italija, 11. januarja. — Italjanski generalštab naznanja, da so laške čete v Albaniji ob reki Konici pričele zopet prodirati in da so zavzele neko vas. Poročilo se glasi: V torek smo zavzeli Grmeni v Albaniji ob reki Konica. Angleži ob Tigrisu zavzeli turške zakope. I Angleži zavzeli vse zakOpe ob des-[nem bregu Tig.isa. — Angleški i uspehi v Egiptu. -— London, Anglija, 11. januarja. Izšlo je sledeče vojno poročilo o bojih v Mezopotamiji: Zjutraj 10. januarja so naše čete v mesli pričele z operacijami na desnem bregu reke Tigris. Na predovali smo skozi ves dan in proti večeru so bili v naših rokah vsi zakopi na desnem bregu Tiff risa. Zajeli smo 178 turških vojakov. : med temi 7 častnikov. Na nekem ■ mestu smo našli v 300 jardov dof-kem zakopu 200 mrtvih Turkov. { Tudi drugod so bile turške izgube : velike. Angleži so zavzeli 6 vrst zakopov. i Pomožne čete so uničene. — Velike izgube. London, Anglija. 11. januarja. &est črt zakopov, ki so branili me sto Kafo na Sinajskem polotoku, so zavzele naše čete pretečeni to rek .Napadalna armada je zapustila v pondeljek El Ariš in v torek zjutraj so pričele z napadom. F»o ji so se \ rsili cel dan do petih po poidne. kc so bili vsi jarki v na šili rokah. j Po boju smo zapazili, da se nam j bližajo turške čete. ki so prihajale Turkom na pomoč. Obrnili snu« se proti njim in 4 milje od Rafe smo jih napadli ter popolnoma premagali in prepodili. O teh bojih še nimamo popolnih poročil. Do sedaj smo vjeli 1600 Ttirkov in štiri gorske tope. Število mrtvih, ki so padli nam v roke znaša 600. , Grška. Rezervisti se pokorijo kralju. — Šest baterij izročili zavetnikom. — Grška zahteva, da se zavtzniki ne vmešavajo v notranje zadeve. Atene, Grška, 11. januarja. — Grška vlada je formalno sprejela zavezniški ultimatum. Vsled dogovora z zavezniki dn«' 1. decembra je danes pričel grški kraij predajati zaveznikom šest gorskih baterij. — Svojim četam je dal povelje, da morajo zatreti t vsake sovražne demonstracije, kar j je imelo za posledico, da so takoj j razpršili r.eko zborovanje, ki se je vršilo kot protest proti zavezniškemu ultimatumu. Vodje rezer-j vistov so izjavili, da so pripravlle-t ni slediti kraljevim poveljem. Grška je sprejela ultimatum z nekaterimi izpremembami. Zlasti zahteva Grška, da naj zavezniki kontrolirajo samo grško Vojaštvo : naj pa ne kontrolirajo uprave de-j žele in naj se ne mešajo v grške j notranje zadeve. Med grško vlado in zavezniki se je tudi dogovorilo, da grška vlada izpusti vse Venize-losove pristaše .Prizadeta škoda se bo poravnala po grških postavah. Moraiično zadoščenje za dogodka prvega decembra in oddaja grških čet je Grška sprejela brez ugovora. Velikanska razstrelba tovarne za municijo. Lyndhurst, N. J.. 12. januarja. Včeraj popoldne o pol štirih je nastala v Lyndhurst, N. J., velikanska razstrelba v municijski tovarni. V štiridesetih tovarniških poslopjih so zaporedoma eksplodirale zaloge municije vseh velikosti. V trenotku je bilo 40 poslopij v ognju. Visoki plameni so švigali proti nebu. Cele milje daleč je bila pokrajina razsvetljena in nikdo ni mogel v obližje. Raspočilo Je ne-broj granat in topovskih krogel. Do noči se še ni moglo dognati, alt je kdo izgubil življenje. Delavci so skakali iz najvišjega nadstropja takoj po prvi eksplotiji, da ute-čejo smrti. Jekleni ostariki raz-streljenih granat so deževali na bežeče in jih ovirali na begu* Natančneje o tem bomo poročali I jutri - ... ..jI' "fi" • •- - Pošiljateljem denarja. Še vedno lahko denar pošlje v staro domovino ps bmilfnem hr/* javil in potom po*te, toda sprejemamo ga le pod pobojem, «Ja se v-ic«i vojne mogoče izplača z zamudo. Denar ue bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak ns»tatl znmwjo le zamude. Pe bnililfwc brxajavu se zamore poslati le okrogle zneske po st.>. na primer 160, 200, 300. 400. 500, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške Je najboljše, da se nam pofilje $4 za vsak naslov: ako tn«le kaj preveč ali preaulob bomo poslali našj, oziroma pisali ca primanjkljaj. Z ozirom na setlanje razmere, ker scJfeljara denarja skoraj vsak dan iz-premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobfevati natauftie cene denarja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po «vni. kakor [bode naznanjena v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam do.*pe r rnfce dn-nar, mogoče tudi po nižji ceni. za slučaj, da bi razmere nanet-le takt*. Kdor želi. da se izplačilo iz v r Si po brezžičnem brzojavn, nuj pri|»omnt na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno". CENE: K: 10.00.......... 1.50 K: 120.00.......... 15.IS0 K: 15.00.......... 2.15 | K: 130.00.......... 1«UMt K: -JO.OO.......... 2.75 j K: 140.00.......... 1*.:.»0 K: 1S.00.......... 3.40 K: 150.00.......... 19.5H K: 30.U0.......... 4.05 K: 100.00.......... 20.*» K: 35.00 .......... 4.70 K: 170.00....................»n K: 40.00.......... 5.35 H K: ISO.OO..............IT.A t K: 45.00.......... 6.00 | K: 190.00......."... 24.7rt K: 50.00.......... 6.65 K: liOn.nii.......... Aft> K: 55.00.......... 7.25 K: 250.00.......... :s2_.\o K: 60.00.......... 7.90 K: 300J«0.......... SH.OO K: «5.00.......... &55 K: 350jOO..........* 45JS0 K: 70.00.......... 0.20 K: 400.00 .......... 52.00 K: 75.00.......... 9.85 K: 500.00..:....... »15.00 K: 80.00.......... 10.50 K: «00.00.......... 7R.OO K: 85.00.......... 11.15 K: 700.00.......... 01.01» K: 90.00.......... 11.80 ! K: 800.00.......... 104.00 K: 100-00.......... 13.00 ♦ K: 900.00.......... 117.00 K:. 110.00...........ldLSU K: ODOO&L-......... 13»«' * TYBDKA FRANK HlffKT*, f? -m 111IIIII I ■ fltoa* ; ^ tfep Trt H. % ----------,. -------- ---------J . ........... ■ ' ---------—„,, ,•„„..,. , Lloyd George prerekuje zavezniško zmago. • -o- NEMČIJA NI PONUDILA MIRU, TEMVEČ JE NA STAVILA PAST. — NALOGA ZAVEZNIKOV JE, O-SVOBODITI NARODE IN REŠITI EVROPO PRU-I SKEGA MILITARIZMA. — ZMAGA V 6. MESECIH. -o- London, Anglija, 11. januarja. — Xa današnjem zborovanju v Guidliall je David Lloyd Ueorge v 45 minul nem govoru rekel, da Nemeija ni ponudila zaveznikom miru, ampak jim je nastavila past. ki je bila obleeena v lepe besede. in je nadaljeval sledeče: — Nemški cesar se je v svoji proklamaciji obrnil na svoje ljudstvo in trdil, da so zavezniki zavrgli mirovno ponudbo. To je storil zaradi tega. da bi prevaril one. katerih ni mogel poslati v vojno. Toda kje so nemške ponudbe? Zavezniki so vprašali za pogoje, toda Nemčija jih ni povedala. Podali so nam samo past, oblečeno v lepe besede. Tak«- lepe besede so nas j enkrat peljale v skušnjavo, toda lev ima sedaj odprto oči. ; Xismo zavrnili nikakili pogojev, temveč smo videli, da je boljša vojna kot mir za ceno pruske nadvlade v Ev-' ropi. Zavezniki so v odgovoru na nemško mirovno ponud-i bo, še bolj pa na ameriško noto jasno povedali, da se mo-! ra položiti trden temelj za mir. predno zopet sezidajo ' tempelj miru. Ravno se vračam od vojnega sveta štirih držav. Ne smem vam povedati raznih sklepov, toda nikdo ni podcenjeval veliko važnost naše naloge. Tudi dvomov ni bilo o končnem uspehu. Zavedali smo se velikih težkoč. premo-trili smo jih in sklenili naredbe. s katerimi jih bomo premagali. Ločili smo se v prepričanju, da je poraz izključen, ; četudi je tako težko doseči zmago. Tukaj ni bilo omahovanja. ne ozkosrčnosti, ne slabosti. Vsi smo bili prešinjeni ! radi tega sklepa, da moralno doseči vzvišeni cilj, ki smo si ! ga postavili, ko smo sprejeli izziv nemške vojne stranke; svet moramo rešiti nemške vojne furi je. Posebno ena točka me navdaja z velikim veseljem, — namreč, da vsi zavezniki zaupajo v angleško moč in voj-j na sredstva. Angleške armade so danes strašnejše kot so bile Ue-. daj poprej. Narod se zanaša, da bo ta arrvada v letn 1017 'stopila na pot zmage, ako bo imela vsestransko pomoč, i Moramo jo podpirati. Zmago nam zagotovi veliko posojilo in bo skrajšalo vojno, rešilo bo marsikatero življenje, rešilo bo angleško državo, pomagalo bo rešiti Evropo, pomaga rešiti civilizacijo. Apelujem na može in ženske. Moški in ženske so izpolnili svojo dolžnost v tej vojni. Občudujemo požrtvovalnost naših žensk, ki so pomagale dobiti zmago. Apeliram na moške kakor na ženske, da ne mečete proč denarja, .temveč dajte ga za vojne namene, da pomagamo našim junakom. Vse to bo za orožje. Zakaj so Nemci pregnali Rumune i iz njihove dežele t Morda zato, ker so boljši borilci ? Ru-fmunski kmet je pokazal, da je najboljši vojak, ako ima priliko pokazati svoje junaštvo. Rusi so se dve leti borili nepokritih prs s slabejšo artilerijo, brez zadostnih pušk brez munieije, kar pomeni višek heroizma v svetovni zgo-1 dovini. Oborožiti moramo sebe in zaveznike in zmaga je — naša. t GLiAS NARODA. 12. -TAX. 1917. "GLAS NARODA" k (Slovenian DaOj.) Owned and published by the 8LOVEHIO PUBLISHING COMPANY (A corportUoB.} rKANK SAK.SEB, PreatdmmU LOUIS BEXEDIK, Tn*«nr*r. plarw at BunineM of the corporation and addreasea of above officer«: K Cortiiadt 8tiwt, Boroacfc of Minhtttan, Xew York City. N. T. t-elo Irto velja lUf ca Ameriko In ;Za pol leta ** mesto Ne« York.. Canada .................... f*>u Evropo za r«e leto.......... Ca Ih4 Irta.................... 15« Za Evropo za pol let«....................'iM Ca ct-to leto sa mesto New Tort.. Zs Ettoik) zm getrt ieta....................1-70 "OT XAROPA" tihaja rssk da a ttrama nedelj In prsgnlkor._ -GLAS NARODA" (-Voice of the People") Umo«3 every day except Sunday* and HoOdaya gffbar-riptloa yearly $3.00._ Popust br** podpisa In osebnosti ae ne priobfujejo. vamr * J se b!aečasi. Bolniki se tudi vedno selijo; eni gredo doruov, drugi pa 7.0pel pridejo, tako da na« je vedno polno šte vilo. Tudi vedno kdo umrje. klt je že ->tara navada v samatorijii. Pred par dnevi sem dobil iz Cone-inaugli, Pa., žalostno novico, da je umrl 23. decembra moj prijatelj Martin Zupančič. Pokopali so tja na slovenskem katoliškem pokopališču v Johnstownu, Pa. Raj-ni je bolehal na jetiki 7 let in sedaj ji j*1 »podlegel. Doma je bil iz Hotlča pri Litiji na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred litimi leti k meni v Conemaugh. Delala sva skupaj več let. Bil je čvrst iu močan ter najboljši delavce, s katerim sem kdaj delal. Zdaj je bil pa tako slab, tla si ni mogel nič pomagati. Tudi tukaj je kapitalizem vzrok njegove prerane smrti. Delala .iva v vodenem prostoru, kjer je bil slab zrak. Ker sva bila izvanredno močna, sva mislila, dret»bilo ravžite pijače so se priče' i prepirati, kar pa ni bilo po volji Pavli-Ču: zffto je nekatero nerodneže postavil na cesto. Anton Žagar pa je prišel skozi zadnja vrata v gostilna in je napadel Pavlica z lovskim nožem ter mu zadal dve *mrt»no nevarni rani v hrbet. Pre pMjali «w> ga v bolnišnico, kjer so mu zdra\miki rešili življenje. Napadale« je pobegnil, zato vs-» opozarjam, da se ga varujete, da še koga drugega ne nabode. Anton Žft^ar je doma iz Idke vasi pri , Ljtfbljaui in je «tar okoli let. < Dels imamo vedno dovoij, le plače «o za to draginjo premajhne J. Jrismal* . ........j THOMAS W LAWS0N. Wauke^an, HI. — Minilo je in [n i^bt je. Kaj To j • večna ugar»j-Ua, katera so pojavlja že tisivi"-ictj.'i in sc bt»de še in še. .Ta, mi-? nilo je ieto 1*.»1G. ne povrne sc nikdar več. Ako smo kaj pozabili, naj si že bode karkoli, zamudili -mo iu ne kaže nam drugega, kakor izvršiti, kar smo zamudili, če ni prepozno. Ako bi cenjenim či-; tateijeni hote! vse popisati, kar se j * splošno vse zamudilo v minulem letu. bi bila neizrečeno velika knjiga, tako velika, tla bi jo ne mogli preeitati eno celo leto. Morda se bode komu nevrjetno zde-? Pa vendar je resnica. W.č <• tem. kar sem omenil zgoraj, bom; poročjil v mesceu aprihi t. 1.. aki>! ne bode [irepozno. l*rva moja j dolžin■m je. o sledeči: tlni-' štva: sv J.,žeta K. S. K. J., Marije Pomagaj K. S. K. J., sv. Ane K. s. K. J., Srca Jezusovega in sv. Neže (\ O. of F., tir. Sloga in Mošk;-. Jednokopravnost S N. P. J . tir. s\. Roka J. S. K. J., slov.! pevsko in tiram. dr. Ljubljanica, nar. pmlp. dr. Slovenski Sokol in Slo v. Socialistični Klub št. 4"> 1. S. Z..- posamezni rojaki: I^oui^ Lah. Joe Breuce, Jak. Jereb, Anton Kobal. Jak. Urahek. Jan.' Že hznik, Muth. Papež, Math. Žitko. Fr. MalavašiČ, Jan. (Jerjol Fr. Belec. M. D grin. Ant. Dolenc. J. j Dobnikar. Peter Mohorčič, Josip-''ankar, Martin Svete. John Mo-žina. BI. Mahnič. Tony Stebla j. j M. I lavna h rib, Antonija Rot, j John Se dej. John Artač, J. Draš ( ler. Peter Popit. Joe Belec. E. Gotimann. S. Bisenbei g. Joe fhunta. Joe Bezek. Louis Zore. j Karol Kczlevčar. Anton Stritar in .Math. Ki«*en. Nadalje je daroval br. John Maček dva krasr.fi dobitka: zlato uro iu brožo za nagrado tekmovalkam pri nabiranju prostovoljnih darov za Slov. Nar. Dom. Tem potom se zahvaljujem vsem darovalcem in tiaro valkain v imenu društva SI. Nar. Doni. Naj vam bode stolen »o povrnjeno in želim, da bi vaša rado-darnost privabila ki^likor mogoče i rojakov iu r»»jakinj. kateri bi se rawialLpo vašem vzgledu: tako bode potem v kratkem dosežen za-i želj en i cilj. P redno pre idem k drugi točki, se moram zahvaliti vsem, kateri so proda^iali številke za darovane dobitke. Ne račem vam dragega, kakor: doprinesli sle dvojno, žrtvovali ste čas in j denar, liode pa toliko večje v«i*e-lje, kadar bode delo dovršeno. Preident k nabiralkam prostovoljnih darov. V resnici se mora pri-poanati, da sc je slavno občinstvo vedno nadlegovalo ob času semnja. Vendar se človeku nebote tečko stori, ako pude pikra beseda iz ust sorojaka, kad«r sc deluje za stvar, katera je v občo ko rist. Ne mislim in ne želim niko-l mur slabo, temveč omenim le to-j liko. da je razlika 'iied osebno ;di občno koristjo. Slučajuo naj pri-; pomnim le toliko, da naj si. občinstvo opusti to opazko, n »primer: kjer se tekmuje, tam je gotovo eden prvi, eden drogi. V tem slučaja, ko se je šlo za dobrobit vack, ne moremo »zahtevati več. kakor se more. ne smemo biti več j taki; v tem letu se moramo po-i boljšati. Vsak najmanjši dar se sprejme z dobrim srcem; nismo pričakovali toli;;o od vaše rado-dai •nr.-sti. Saj se gre za splošno iu občo koi i1.00. Samostojno društvo North Chicago & Waukegan JjiUSo. Na-biralki: Leop. Varšek -+12:5.^1 in Marija Ilrrtvalin $9;j.0T». Licitacija i:i či-ti prebitek vesclh'e ."t M mKfiij. Vse skupaj znese 30. novembra Drugič; Veselica ; dne 1. januarja 1917. Daroval: John Plut *:i.<>0. John Dobrovt.lj "2.00. Igu. Jereb najdeno $1.00. Za I/.ve-tja so darovali: po $1.00: Viktorija 0r; po 2f>r: Brus J.. Scdej J.. tSregorin V., 1 ukam-ič M.. Pekla j P.. Kozina Fr.. Kaučič A.. Svete Fr.. S-tni-!:ar J., Ž. le/nik J., Jereb J., Eržen Ant.. Spacapan J.. Brnor F.,i MalavašiČ Fr.. Bezek J., (M) I Laiigciivvdit-r Fr.. Ravnahrib J., Bartelj A.. ( hnnta J.. KoiV-aa J.. Jereb M.. Kucler M., Jereb Jak.. U"ankar J., Jelovšek* J., Varšek J.. Rep J. st.. Mesec .1., Zalar John, Troha F'.. Bezpalec M., Celešnikj M.. Mesec .1., Zupanerč Joe. t'erk; A.. Mesec J.. Borštnik F.. Rot J.. Dolenc St.. Krže t'.. Levak M., Ilotlnik J.. Varoška J.. Gantar F.. Zdešar A., Leben J.. Svete Ant.J ; Mo/ek L.. Krpin M.. 1st eni č J., ; Bezek J.. Železnik T.. TonLn J.. . (irabelšftk A., BeltM* J.. Orogorin M., (Jregurka J.. Mohorči,- Peter. K« rn M.. Nagode J.. Le%kt»ve F. Pustovrh A., Bizjak F., Mestnik j J.. Sctina F.. Tnitar P., MivŠek K.. Lapajnc Eg.. Trček P.. Ravnikar A., Kur-ler J.. Kaučnik J., Clr-1 žel Ig., Kaltentjger A., Možina -r..| Špilek J., Popit P.. Mahnič J. C Vrl: A.. Miheve F., Stritar A., jOgrin M.. Kavčič V.. Kogovšek A.. LaL L., Šuštai"šič A., (irohar' A.. Bravničar A.. Arhar F.. Maček J., Pristave M.. Treon J., rjrimšič. (iantar J.. Lenaišič A.. Petrovčič J.. Oven J.. Smrtnik F.. (Jrahek J.. ^Mauser M., Remžgar A.. Jarc J.. Sctnikar J., Dolenc A. in še 2 brez imena. Skupaj : $29.25. In še posebej: Skop<-c .].< ">0c. Svetiič Mary 2i»r. Scštevši skupaj darovano investja in veselica $104.09. Prej priobčeno I j^ {442.1)7. veselica, dar in nabiral-ke :>0. nov. $671.26, darovi do 1. 'januarja $140.09. Znaša do »lanes j $4254.02. Torej številke naj vam govore zalivalo, katero vam izre-; kam v imenu društva Slov. Nar. Dom ! Povsp^li smo se torej zopet nekoliko višje. Kakor omenjam leto 1916 na prvi strani, moram i 36 "zelo pohvalno izraziti, kajti va-'Sa blagonaklonjenost je jirrtisnila kazalec nabrane svotc za B128 dolarjev 46 centov višje in upam, tla tinli letti 1917 ne zaostane. Tudi v knjigi delničarjev smo dosegli lep uspeh, la^o da ne morem drugega kot reči: Le tako naprej! Z združenimi močmi m vite po delnicah. zanimajte se za vaš darovani ali vloženi denar. vdHežujte se društvenih sej rdno in v kratkem času se bode začela graditi stavba Slovenski Narodni Dom, ki naj bode v čast iai ponos Slo-' j vencem v Waukeganu in North ''hicagu, vsem v občo korist in napreslala «,1 -leči no-liv : Med čitatelji \'»šega lista sj^ najdejo gotovo mladi ljudje, ki si žele izboljšati svoj sedanji položaj. Tu podajamo informacije, kako se po\speti do boljše ri-ložnost bili deležen vseh dobroi vojaške izobrazbe. Izvožba ->e v petju in ima ves šolski pouk: po enem letu pa s.- zo{>et lai ko vrne v civilno življenje, ki bo zanj in za deželo veliko večje vrednosti kot pa prej. Poleg dobro hrane, obleke, presii-e;« stanovanja in luči ima še $l."»oi» mesečne plače ter ztlravniškti postrežbo brez vsake plače. Komu v civilnem življenju ostane koncem meseca $l~>.0o. po-ten? ko je poplačal vse "stroške 1 $1 .">.00 pa je najmanjša plača Kdor se skaže porabnegr in napreduje. more zaslužiti do $90.00 na mesec, zlasti boij talentirani Mladeniči imajo tudi priložnost postati častnik v armadi z letno plačo $1700.00 in imajo prosto stanovanje, kurjavo iu luč. Sedaj je praznih več ko: tisoč častniških mest. Mno^i mladeniči si pri vojakih prihranijo precej denarja in s temi prihranki lahko pričr.o kako trgovino, potem ko so se vrnili v civilno življenje. Vojaško izpričevalo jim tudi pomaga, da lahko dobijo mesto pri policiji in požar ni hrambi, ravno tako tudi pri železnicah in tovarnah, kj posebno r-a+le vz«im«-jo -v službo doslužene vojake. Mladeniči twl 16 tlo Is let morajo imeti dovoljenje svojih sta-rišev, o.l 18. tlo :$."). leta ]>a ne potrebujejo nikakega dovoljenja. Kdor še ni ameriški državljan, na j si hrtro preskrbi prvi papir, tla izjavi, da želi postali ameriški držav ljan. Ktlor želi št- natančnejših pojasnil. naj se takoj (»glasi v enem izmed sledečih uradov: 39 Whitehall Street, 110 West Street, 729 — 6. Ave., vogel 42. St., New York, N. Y. L. R. DICK, captain I\ S. Army. Cesar Karel v gl. stanu. Prehrana prebivalstva. —Gališki namestnik. — dr. Koerber. Dunaj, 6. dee- — Tz vojnega tiskovnega stana: — Cesar je bil danes v stanu vrhovnega armadnega poveljstva. Min. predsednik dr. Koerber, ki je prišel z drugim podpredsednikom prehranilnega urada, baronom pl. Friesom v glavni stan preti vsem zaradi prehranilnih zadev, je bil dopoldne dve, popoldne pa eno uro pri cesarju. V obeh avdijencali so razpravljali preti vsem o prehrani prebivalstva. Cesar je zaslišal tudi ga-liškega namestnika generalnega majora barona pl. Dillerja, gali-škega deželnega maršala tir- viteza pl- Niezabitowskega in ministrskega svetnika barona pl. Kieh-hofa. Visoki vojaški dostojanstveniki so mu tudi poročali. Dunaj, 7. dec. — Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: — Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel danes zjutraj generalnega topniškega nadzornika Njegovo c. in kr. Visokost generalnega polkovnika nadvojvodo Leopolda Sal-vatorja. dalje mm. svetnika barona pl. Eichhofa v avdijenci; poročal mu je nato načelnik generalnega štaba maršal pl- Conrad. Njegovo Veličanstvo cesar se je odpeljal na to v stan nemškega vrhovnega vojnega vodstva, kjer se je v nazočnosti maršala barona pl. Con-I rada vršil razgovor z Njegovim Veličanstvom nemškim cesarjem ; navzoč je bil tudi maršal pl. Ilin-denburg. Med vožnjo v glavni stan so Njegovo Veličanstvo v vseh krajih radostno pozdravljali. Po povratku v stan armadnega višjega poveljstva je bil sprejet v daljši avdijenci avstrijski min. predsednik dr. pl. Koerber. \ Dnevne novice. Za vajnega kura ta je imenovan duhovnik tržaško-koprske škofije Josip liabat. pri dom. dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Ljubljani. Izmenjani invalidi. Dne 20. novembra sta prišla v Litomeric»* i/. ru>k*-ga ujetništva invalida: polkovnik Henrik Pis«-li-ler 47. pp. in pešec Ivan Dakič. *»7. pp. — Dne 3. decembra si a se vrnila iz ruskega ujetništva invalida strelec Anton Prem. 1. tir. dež- strelcev in desetnik Josip Štcfell. Črnogorski princ Mirko na grobnici Franca Jožefa I. Dunaj. 6. dec. — Črnogorski princ Mirko je prišel danes v grobnico pri kapuciuih in je molil pri krsti rajnega cesarja Franca Jožefa L Katoliški hrvatsko-slovenski dijaki pri sIdv- škofih. Dne 1. decembra so se hrvatski iu slovenski akademiki, bivajoči sedaj na Dunaju, oglasili pri slov. škofih, ki so se mudili pri škofovskih konferencah, da jim izrazijo svojo sinovsko udauost in zvestobo. Sprejeli so jih nadškof dr. c'edej in škofje dr. Jeglič. a se mi ne pri-kažete nikoli več v mojo bližino!" Zanimivo je. da je odgovoril dr. Koerber na znane nemške zahteve po oktroiranju uvedbe nemškega . državnega jezika, spremembe poslovnika v nemškem smislu itd., tla bo o tein govoril parlament. Ta pa polaga važnost preti vsem na rešitev vprašanja glede prehrane. Tako "Prager Tagblatt". t NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem žalostno vest. da je dne 5. januarja t. i. po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal moj soprog JOSEPH S0RČIČ. lianjki je bil rojen v Kapelah na Spodnjem »Štajerskem. V Zdr. drŽavah je bil kakih 21 lot. Tukaj zapušča žalujočo soprogo s šesti mi otroci, tri brate: Anton, Joint in Math., ler pet. sester: Mary, Louise. There«-, Ague* in Sophia; v starem kraju pa očeta in še tri sest re. Obenem sc pa zahvaljujemo njegovim bratom in sestram, ki so nas obiskali in ga z nami spremili na zadnji pot; na katoliško poko-; pališče v Menominee. Pokopan je bil dne S. januarja. Naj počiva v miru in naj mu l»o lahka tuja zemlja! Žalnjoči ostali: Agnes Sorčič, st »proga z otroci. R. F. D. 78, Wallace, Mich. C.I.AS NAftflTVC 13. -T.\NT. 1017. Slovensko katoliško [H) ==tp] BH| HI Hj I podp. društvo ^^ svete Barbare 13===® ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMIRUI. Sedež: FOREST CITY, PA- Ink orpori rano dne 21. JinoarJ« 1902 v dri«1 Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽFF PETERXEU Bor 05 Wlllock, Pa. L podpredwdnlk: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. IT. podpredaednik: LOUIS TArCHAR, Bor 835, Rock Spring. Wya. Tajnik: JOHN TELBAN. Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City. Pa. Blagi.;jlk: MARTIN MrHIČ, Bor 5.T7, Forest City, Pa. Pyrf>la5čenee: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St- Jollet, DL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St., Joliet. IIL NADZORNI ODBOR: Predalnik : IGNAC PODVASN1K. «::25 Station St. K. E., Plttahnrgh. Pa. I. nadaornlk: JOHN TOUNlfl. Box «22, Forest City. Pa. n. »adaornlk: FRANK PAVLOVClC. Box 705, Conemaugh. P*. IIL xad»»rnlk: ANDREJ SI.AK, 7713 lasler Ave., Cleveland. Ohln. POROTNI ODBOR: Pr*da*>4n1k: MARTIN OBRF.fcAN, Box 72, East Mineral. Kana. I. porotnik: MARTIN ftTEFANClC, Box 78. Franklin, Kana. II. porotnik: MIHAEL KLOPClČ, 528 Davson Are.. K. F. D. 1. Greeo Held. Detroit. Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%. Bridgeport. O I upravnik : A NT« »N DFMftAR, Box 138, H rough t on, Pa. TI upravnik: PAVEL OBRRGAB, Box 4"2. Witt. HI 'lupiMi naj se poftlljajo I. tajniku Ivaa Tel ban. I*. O. Bor 707. Forest dry, Pennau Društveno glasilo: "G L A S NARODA". SUSPENDIRANI ČLANI IN ČLANICE: j»ri |io*Liji šte%\ 1 .Moj/. IVueina "410, .Insefina Beneina 1040, Mati- jas Bi i »lire ru i k ?.*»]."»: j»ri |>o*taji st«*v. 2 Matija Mo«nar 74; pri (tov ta j i atev. 4 1'rban -Aliahe lOti. Frank Mikalie 903.T: pri postaji štr* »i Frank M<-rhar .losof Spelie 7f>41 ; pri postaji itev. i»> .losef Kasteln :tMK); pri postaji »tev. 14 -I«h» l.ampi«- ; pri poMaji itfv. ll> Lovreiie l,ue**mo *><)~»f); pri postaji it-v 17 Ivana Frank 104:t. Frank Frank 892:4. Anton Vnviati št if II.»ki 94"»0. Mihael Županeie 1041. Frank Je- reb JSSS; pri po-staji itev. Is Ludvik Intihar 0420. Anton Intihar; pri postaji iter. 10 Marija Salar 2S0; pri | k»* ta j i štev 20 Joiin Heiikele 04H4; pri po>taji šte\. Anton Kiižnik 4347; , pri postaji štev- 20 Lovrene 1'oljansek JvlOtf; pri postaji štev. :t0 Andrew Lanti/ar 7001. l'eter Rahuze f>."»44. Louis S«'vi*-k .">*i27. Aoli n Laoti/.ar 7t»>l ; • pri postaji štev. :il Frank Pauetiik 7l!.V». .Jolm Rajkovie 0fi77: pri pos t a j i štev. :'rJ .Man Vidovie 0s:4. Korbi Vidovie 7441 ; pri postaji štev. M Marija Novak 122»»: pri postaji štev. .'Ui John Nterle .V170; pri postaji štev\ .'17 Frank Žagar KiOO, Luka Van petič 72HS. Anton Obi«l :U)H); pri postaji >tev. 41 Mihael ZaLaieek ."»100. John Heler 2^02. John Ja- }fr S42II. !*anl l'o«ll»evt4ek ."»7:4*; pri postaji štev. 42 Jakob Podbevšek 8."tH6; pri postaji štev. 44 Louis Skerbtnek Anton Orel 4."i07. Izidor liarbar :t:t.I2, Josef t'ikada pri postaji štev. -">1 Andrej IVrko :M>31 ; pri poHtaji štev. .">:£ John Fridel 0f»l."i. (iašp. r Blai 9795; pri postaji >,te\ ."»s I-'rank Mihelieit ti.TtO. Štefan <»ervais 4."»H*. John lllaear 4710; pri postaji >te\ Ml John Filieian <»2^7. Anton Horiear 42.">0: pri postaji lev 71 Sofia (Vrjak Terezija Milostineie 7">4, Frank I temina Andv Mlakar t»Ml. Marija Mlakar 7"2">. Miroslav .VI i lost i»eie 704t>. Karl Orjak 5JV41 ; pri postaji štev. Sl John Ivanar N040: pri postaji slev Marija Ljnbie 1220, John Novak 0410. Luka Podobnik 7Jt>2. John Heiuie 7Jb."». FVsmk I&emie 73t»b; f»ri postaji štev. .John t'ufar ."»Ofis. Mjhael Tnrnaek 7337; pri postaji štev. 4>1 Anton Kakovie 7fK)4; pri postaji štev 02 Martin Smreka r 1477; pri postaji štev 07 Joe IViveraek 0:W4 / \ \ H ODSTOPILI ČLANI: od postaje štev 10 Josef škof 77."»2; J \ o*| postaj«* štev 24 Martin Povlienik 8;»."»0; \ poHiaje štev- 27 Frane Planko 7HC14; imI jMi^taje štev. 71 Marta Krašovee 571. Martin Krašovee ."»."»ft.s; od postaje štev 7s Frank Brezov ni k :4675; imI postaje štev. 00 Frank (Johl. Fred fiobl .">119, EKzabet« fJobl 338. ČRTANI ČLANI IN ČLANICE: pri [»ostaji »tev. 1 Jakob Prine 7till. Josef Gliha 866^ Frank Vav-tar s.1-12. Jakob Šemrov sl7I. .lohn Plesničar 770t». Anton Po tneuik 7223, Alojz Vidovie. ; pri |>ONtaji štev. 2 Frank Kozjak 7228. Peter Jenko 3465: . pri postaji štev. 3 Frančiška Možina 1128. Peter Moiina -J660: pri postaji štev Iti Serafin Boneni (»160. (ieor^ Smrekar 39|>0, Geor- pre Senikar 4671; ^ pri postaji stev. 17 John Kaušek H64X4 : ^ pri jmstaji štev. 19 Štefan Bišean 2461 ; pri postaji šte\. 28 Ivan Mislej 7741; pri postaji štev. 30 A'a tent in Koainae 5595. Frank Sevšek 7479; pri postaji štev. :11 Anton Ltinder 04fe8, Frank Iskra 7681. Josef Ran- eevič 02H.4 ; pri poataji štev. 41 J«>»ef Klopeie 700S : ■ pri postaji štev, 49 1'rban Mrak 7252; pri postaji ate\. 55 Martin Zeinlak 8728, Alojz Jakobe 8550: pri postaji štev. 58 Bluz Sheme 6437; ^ pri |H>Mtaji stev. ♦»."» Alojz Fortuna 9259, Ignae škrabe«' 6230; pri |»oi«itaji štev. h7 Frank Solar 5154; ^ pri [M>Mtaji štev. 78 John Cilijroj 8548; j ^ pri poataji iitev M> Rafaela Jeršinovie 1221. « A * \ UMRLI ČLANI: Alojz Zavrl, elan postaje štev. 34, v Vandlinp. Pa. zavarovan za 500.00; ^tefan Butar, elan postaje atev. 35 v Ralphton. Pa., zavarovan r.a Ana Oblak. elankUC poNtaje štev 44 v Franklin, Kansas, zavaro-% «sa aa $.100.00. , . k t * " Ase Iz seje trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. i b. deivmbra 101 fi. ' i Predsednik zbornice Kno/. «>-tvori ob p>»l 4. popoldne >ejo ir-povske in oI)T-tniške zborniee.' imenuje za o\erovaielji« znpisnika zborniei.e^si piaipretisednika ir. i'ainmecja in /bornit-ne?;; svetnika Pertian.t ter naznani
  • « isi it l!<--T 0| ravieili y::>r>r-iiieni svetniki Meja;*. Iiakovec.. Samassa in Oj»iin. Nato por napram di nurim številnim -sovražnikom, tako tudi proti rumnnskemu izdajalcu z občudovanja vrednimi uspehi. Pre«l tret jo ziu sko vojno stojimo z vso pripravljenostjo za polrehne no-, ve /rtv«*. Ti dno prepričanje " /mapi naše pravične stvari nas ni rja v odlični volji vztrajati neomajno c hranitvi ljubljene domovine. katere obstanek o p roža j o številni sovražniki. Kar nas je v zaledju, hočemo j ki najboljših močeh stoi iti '.se. da <»stane trdna naša pospodar-sk:» fronta na katero se opira odporna sila naš,- vojaške fronte." Dolpotrajna vojna zahteva velikanskih denarnih sredstev. Sedaj. ki- je raatprnjeno peto vojno p< -ojilo. ki jr odločilne važnosti za srečno in uspešno dovršitov velikepa hoja. som tišino pi'epn-ean. da se industrija, trgovina in obrt kakor pri predidočih posojili]) K'.kaz.o vnovič t<-r se po svojih najboljših močeh udeleži podpisovanja p* lepa vojn epa posojila. Bodi nam v teh resnih dneh vedno «red očmi. da pre za obstanek naše domovine. Ta zavest hodi nam bodrilo, da napnetno vse svoje si!e ter zagotovimo tudi petemu vojnemu posojilu imnozanten m|M-h. Dokažimo izrazito sovraž-j nemu svetu. .00 V. sohratskim pozdravom vsem članom in članicam j Uda ni i Ivan Telban, glavni tajnik. je adaptacije, so privedlo do sega.' da -c je preselitev b/vršila takoj, ko so bili na razpolago lastni prostor;, ne tla !»i se hile izvršile kake . ečje izpremembe v poslopju. O-' pustila se i c vsaka večja pivured-' ha. le loliko se je v poslopju iz-' premenilo. kar je bilo neogibno1 potrebno, l/vi-šilc so .v le naj nuj nejše adaptacije ter >e je popol-nilo »pravu in inventar le v toliko. v kolikor je bilo res nepogreš-no potrebno. Proi;.cuna;» kr-dii /.a adaptacijo zbomičnepa poslop-" ja tel naliiiv.) liišii.'£»a ii\ le v Ljubljani. Vse to sej je i/vršilo s pritrditvijo c. kr. tr-; po vinske pa ministi>{ va. Pomanjkanje usnja. t'astiti zhorniei je Miano. ila jc \ slc«l vojnega položaja nastalo( občutno pomanjkanje za usnje. N j ta namen, da se omogoči kolikor^ moč enakomerno nabavljanje usnja čevljarskim mojstrom za j>o-| t rebe civilnepa prebivalstva, se je jM-omet s spodnjim usnjem uredil na poseiien način. Na Dunaju ob-' stoji centrala pod imenom l^ler-j beschaiTunpsgesellschaft m. b. II..' pri kateri se zbira usnje, ki ni pri-• :!adno za vojaške potrebe. tJoto-J vi del tega usnja j? odmenjen za( n>a!i obrt. Razpoložni kontingent se j>orazdeljuje na posamezne kronovine po številu upi-avičenih čevljarskih mojstrov v v«aki de-j želi. Navedena centrala porazde-j ljuje usnje na posamezne kronovine )>o tem ključu. V posameznih deželah so se ustanovile noselme razdeljenaInice za usnje. katere prevajajo odkazano usnje potom trgovcev z usnjem, odnosu o tudi 'usnjarjev v roke čevljarskim | mnjstmen. 1'snje te vrst-* se sme proitajati izključno čevljarskim mojstrom proti posebnim potrdilom o prejemu. V pi ometu s tem so določeni posebni prodajni po-pojl. deželo Kranjsko >e je ustanovila mzdeljevaljiiea za usnje. ki je nastanjena v zborničnih prostorih. Za posvetovanje c vprašanjih, ki m- tičejo t«ga pro-i »eta. s«* je ustanovil poseben posvetovalen odbor, o!»stoj<-č L', treh t r pove e v z usnjem 1er \x <1 vHi zastopnikov čevljarske zadružne or-' panizaeije. \ s» koii-spondeneo s centralo, dobavitelji in t, prodajalci usnja opravlja zbornica sama. Razdeljevalnic.i za usnje obstoja oil začetka meseea julija 101b. Razde!jevalnica za usnje je do ."j. decembra 1916 prejela za razdelitev v (N-loti 72521-. kilogr. spodnjega usnja v fakturni vrežaj tounron, za material je valed velikih vojaških ' .. - * bu^J/-^. i- potreb občutita j»ičlost. treba je uvidevne potrpežljivosti. Na raz-, polapo s-* dobiva skoro izključno !i konjino. ki nudi le deloma rab-' I j i v sil ropat za podplate. Skrbno se prizadevamo dohiti v roke boljši material ali zal brezuspešno. teža\ nil: razmet ali ne preostaja Orupo. kakor zadovoljiti se z razpoložnim mate.ialom. Priporočati pa treba tudi lesene čevlje in eevije z lesenimi podplati. Posebno pozornost je treba obračali zlasti na deželi na to, da se izko-[j-jsti za stroj svinjske kože. ki s<. še prost material. Proanot z usnjem daj" liu.opo posla in to ža! posla, ki ni vedno hvaležen. ! Ittagovoli častita zbornica vzeti odobrilno na znanje, da smo "Av--trijski družbi /a bff.j proti tuber-' knlezi" poslali prisjievek 2^10 K. \ smislu soglasnega sklepa v seji združenih odsekov z Ine 2\ enibra I^IH prosim za pritrdi-I lev čn^tite zbornice, da se izplača svota 500 K c. kr. deželnemu .predsedstvu za bož^-no obdarova I nje c. in kr. pešpolka .št. 17. c. kr. j domebi anskepa polka št. 27 in c. ; kr. črnovojniškepa st. 27. nadalje (svota :{O0 K deželnemu pomožne-| mu drušlvu Rdečega križa zu | Kranjsko v Ljubljani, j Zbornični račun za leto 101."» je i c. ki. tipov insko mini-strstvo /. j razpisom z dne 10. novembra 1015 odobrilo. -- Srbi in avstrijska uprava. i _ t v 1'raduo se poroča: V dnevnem !ča-opisju sovražnepa inoz.emstv.; i se vedno znova pojavljajo ten-dencijozne trdrtve gotovih član-Varjev. da postopa avstro-ogrska vojna uprava v* zasedenih ozemljih s srbskim prebivalstvom na 1 najtrši inein ter razredi na tleska šol i. v kateri po-• učujejo deloma srbski vojni vjet-;riiki. deloma a\>t■•o-oprske učne j moči. Sola ki deluje ze nekaj časa. doseza najboljše uspehe, dečki slede pouka z najveejun zanimanjem Ln veselo ukadceljnoKt jo ter so zanj izredno hvaležni. 10 analtabetov v starosti 10—14 let se je naučilo v tej šoli poou1h lirlbar. Bridgeville, Pa: Kudolf Pleteritok. Braddoek. Pa: i\au Genu Iturdinr. Pa. in okolira: Jnlm I Ih-iiišir. Canonabnnc. Pa: John Kokllfn. Cecil, Pa In okolica: Mike Kulevac Conrmauch. Pa.: Ivan I'ajk In Vtd KovanAek. Clarldge, Pa.: Anton JeiinA Darracti. Pn.: L>ragutn> Sla via Dunlo, In okolica: Joaeph Hnhor, Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. Zalar In rronk Leben In Math. Kamln. FareU, Pa.: Antoo Valentlnčld Greenahorg, Pa. ta ekollca: Frank Novak. Irrin. Pa In oaollca: tr. DetnSar. Johnstown. Pa.: Frank 'Jabrenja ta I John Poliino Luzerne, Pa in okolica: Anton Osolnik. Meadow Lnnda, Pa.: Geur« Scnalta. Moon Kun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa in okolica: Z. Jakab* I. Podvnsnlk, L Magister in U. R. , Jakobieh. South Bethlehem, Penna.: Jernej Kopriv.šelt. Steelton, Pa: Anton Hren. , Unity Sta., Pa.: Joseph Skerij. Verona, Pa. in okolira: J. Broslch. West Newton, Pa: J on In Jovan Willork, Pa.: Frank S«-me In J. Peteruel. , Tooele. Ctab: Anton PalClc. Winterquartera, Ctah: L Blatim. Black Diamond. Wash.: G. J. Porenta. Thomas. W. Va. In okolira: A. Koreijcha r. Kenosha, Wis.: Alekaander Peadlr. Milwaukee, Wla.: Joalp Tratnik la t Ang. Collander. Sheboygan, Wla.: Heronlm Svetila la Martin Kos In John Stampfel. West Allis, Wis.: Frank Skok ln Anton Demšar. Kock Sprtega, Wye.: A Juatla. Vai. fMnllob la Valentin Ifardu GLAS NARODA. 12. JAN. 1917. l m-om-mli i •jm—mmmmmm lokorporinna dne 24. januarja 1901 v državi Ifinnaertfo t Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI UKADNIKJ: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. t «' e ii<| Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, 112 Sterling Ave-, Lorain, Ohio. _: Glavni tajnik: JOSEPH PTSHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICII, Ely, Minn. Blagajnik X. S.: LOUIS COSTELLO. Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9G41 Avenue "M' \ So. Chicago, 111. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, P-, POROTNIKI: GEO. J. PORENTA. Box 176, Blaek Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, EIv, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Dclmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St.. Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MATVPOGORKIjC, 7 W Madison St.. Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABlCC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne posiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Drnžtveno glasilo: "GLAS NARODA". Greh in pokora. (Po resničnem dogodku.) I. Bilo je v nedeljo popoldne po krščanskem nauku. Ljudje so se že večinoma razšli. Mnogo jih .ie odhitelo na drugi konec vasi, da se tam v poAteni Voričevi krčmi vesele in oddahnejo od težavnega tedenskega truda. Vorie j«* bil edini krčmar v vasi pravi vzor poštenjaka. Vina. koja je točil, bila so vedno naravna in dobro; v njegovi hiši ni.bilo nikdar krega ali celo pretepa, pač pa si ondi lahko slišal vsako nedeljo in praznik veselo popevanje vaške mladine. A tudi odrasli možje so sc tu radi zbirali ter pre-tresavali pri polnem kozarčku važneje zadeve. Pred cerkvijo je ostalo le še nekaj sta reji h mož. ki so v živem pomen ku počasi odhajali na običajne obiske k svojim dobrim znancem. Izpod velike lipe sredi vasi je odmeval krik in glasen smeli, znamenje, da je tamkaj dane-, zbirališče razpon jenih otrok. Na pokopališču, ki se razprostira krog lepe cerkve sv. Nikolaja. ostala je le kaka starikava ženica, da pomoli na grobeh kratko molitvico za drage rajnke. Med zadnjimi, ki so zapuščali ta posvečeni prostor, bili ste vsakemu dobro znani vaški ženici — Brinjeva Jera in Bobikova Polona. I lasi že dvainiestdeset let staranje hodila Jera šc vedno vsak dan v uro odaljeno mesto, kamor je nosila pisma na pošto in vsakovrstno zelenjavo na trg. S tem malim zaslužkom je zadovoljna gostovala v hišici revne vdove, da — Še marsikateri novčič je položila na stran za "stara leta", kakor je često dejala, ko ji opešajo moči. .j Bobikova Polona pak je bila vaška babica ter znosila vsaj pol vasi že k svetemu krstu, kakor je večkrat rada ponosno zatrjevala. Ni čuda torej, ako smo ji vsi mlaj- j ši rekli le "l»otra Polona". — Torej jc vendar res. da bode jutri zapal boben pri Zehtikovili ? Kaj je že tako daleč? — vprašuje zvedava botra Polona svojo staro prijateljico. I^e-ta se pri vratih še enkrat' prekriža, pokropi z blagoslovljeno vodo zadnjič vse pokopališče ter se a pobožnim vzdihom: — Bog jim daj večni mir in pokoj! obrne proti tovarišici. —■ Res, re«, — ji začne pritrjeva-1 ti. — že pred tedni sem slišala v mestu, in dane* je javno oklieal i sodmjski sluga. Česa človek pač j ne doživi — le mati se mi smili, reati! Pa kaj. morda ae ne veš. kako je ravnal Andrej ž njo? i In n« da bi Čakala odgovora hitela je zgovorna ženica dalje: - Cfctf« samo tebi povem! Dobila sem v mestu naročilo za Zel- nikovo mater. Razni opravki so me pa zadržali, da sem mogla še le pod noč stopiti k Zelnikovim. Ko pridem v vežo, slišim jok in glasno govorjenje v hiši. Radovedna malo postojim in poslušam. — Andrej, Andrej, — zdiho-vala jc mati — kolikokrat sem ti pravila, te svarila in prosila. — ne. nič ni pomagalo! Sedaj vidiš, kam smo prišli. Vse si zapravil in pognal, a kaj še to, celo dolg si naredil, o Bog. kdo pa to poplača? — — Kaj vam mar? — zarohni mladi nad njo. — Mar ali ne. — odvrne žalostna mati z vzvišenim glasom. — ali pomisli, greh in krivica je to! («rožna kletev se zasliši n — iz hiše prileti stara mati ter pade zunaj na tla. « Urno priskočim, da zopet vzravnam ubogo žensko kvišku in urno svoje naročilo opravim. — Zdivjani sin zopet zaloputne vrata ter dalje razsaja po sobi. Bala sem se. da morda prileti iz hiše. Onemogla stopi Zelnikova na noge; z roko držeč se za rano. ki jo je dobila pri padcu, mi jokaje reče: — Oh Jera, dati nimam ničesar. Iz hiše me je vrgel — Bog ga ne kaznuj za to! K sestrični grem v vas. tu mi ni več obstati. Pa nikar drugim ne pripoveduj, lepo te prosim! — Ni mogoče. — čudi se dobra Polona, in solza pomilovanja se ji lesketa v očesih. — Kdo bi mislil, da more sin tako daleč za-bresti. O Bog, kaj bo, če bodo o-troei tako ravnali s svojimi stari ši ! £ — Ja, ja, svet je dandanes vedno slabši, — odvrne ji pomenljivo Jera ter se s temi besedami na kratko poslovi od svoje znanke, ki zamišljena dalje premišljuje vso pot to grozno novico. II. Prijazna vas Brdo leži v soteski med hribovjem, ki meji sosedni deželi. Dasi ne šteje več kot sedeminštirideset številk, mislil bi tujec, da potuje skozi mnogo večje selišče- Radi naravne lege je vas nekako raztegnena; hiše stoje večinoma le na eni strani in to oni strani pogorja, ki je popolnoma pokrita z rodovitnimi njivami in lepimi travniki. Na drugi strani, ki je pa preeej strma, zapirajo razgled temni gozdi. Skozi mirno vas teče velika voda. Završnica imenovana. Mnoge lesoreznice z nagromadenimi hlo-dovi in mlini, ki so ob njej napravljeni, pričajo, da je glavni živel j ondotnih marljivih prebivalec v kupčija z lesom. Nekako zadnje na drugem kon-■m Vasi proti meji dviguje se poslopje, ki se glede velikosti in lepega zidanja odlikuje od dragih. Že po zunanjosti se lahko sodit da stanuje v njem premožen in n- T i men gospodar. In to je tudi v resnici oče Zelnik — ta velika hiša z lepo zasajenim vrtom in tri žage v bližini, vse je to njegova last- j nina. j Res, mnogo je podedoval Zelnik po pokojnem očetu, a še več 'si je znal modri mož pridobiti z | varčnostjo in umnim gospodarstvom. Kmetije ni bilo sicer ravno veliko pri hiši, vendar toliko, 'da se je lahko preredilo Četvero konj in nekaj goveje živine. , Toliko več pa je bilo gozda in to lepega gozda. Ljudje so trdili, da ni nikjer toliko lesa, kolikor v Zelnikovih gozdih. Tu je stala smreka pri smreki, debela, da je ne obsežeš z obema rokama; • v dolenjih delih pa so sc dvigali . mogočni hrasti in košate bukve svoje veje proti nebu. J Ne da bi moral drugod kupova-(ti. imel je Zelnikov oče vedno dost i svojega lesa za kupčijo in ža-' go. Da je to dosegel in obenem gozd varoval, posekaval je redoma le stara, že dorasla drevesa, a mlada je pustil, da so zrastla. Ni čuda torej, da so se nad njim zgledovali drugi gospodarji in radi pritrjevali njegovemu izreku: — V gozdu je velik zaklad, le znati je treba, kako se rabi. — A tudi kot skrbnega očeta lahko stavimo starega Zelnika drugim v posnemo. Mirno in zadovoljno je delil vse veselje in težave življenja s svojo dobro ženo Marjeto. Nič jima in nikdar ni kalilo svetega zakonskega mini, — drug drugemu sta si bila v pomoč obračujoč vso skrb v odgojo edinega sina Andreja. Pod dobrim vodstvom svojih umnih roditeljev se je mali Andrej ček lepo razvil v postavnega mladeniča- Res, kot edinčka so ga malo razvadili, a saj mu je dobra mati stala vedno kot zvesta vodnica na strani. Da si vzgoji vrednega naslednika, sklene oče poslati sina za nekaj časa na tuje. Imel je v bližnji deželi dobrega znanca: k temu , naj gre Andrej, da se privadi tujemu jeziku in lesni kupčiji. Ako < kaj skusi in več zna. ne bode mu ] nikdar škodilo. * Nerada in z nekakim strahom * privolila je končno tudi mati v o- i četov sklep; navdajala je pač ma- i terino srce tolažilna misel, da mo- i ra že tako biti in da je to le si- < nu v prid. t In takoj je odhajal Andrej v s tujino. Pri bridkem slovesu zatr- I jevala je mati, da bode srečen in zadovoljen, ako ne zabi nikdar i njenih naukov in spolnuje zvesto t kot doselej vse svoje krščanske s dolžnosti. i Še bolj je pa modri oče svaril 1 sina z resnimi besedami pred sla- r bo tovarišijo, ki jc prvi korak in glavni vzrok duševne in telesne propasti. — Dobro premisli. — je dejal, ] kar sem ti že tolikrat pravil in ti še sedaj pravim. Vsakdo je svoje sreče kovač. Nič ni slabejega, ] kakor spriden mladenič, spriden gospodar. Poguba iu nesreča je drugim; toda vedi. le onim, ki zapeljivcu slepo verujejo n služijo. Kakor si postelješ, tako bo- ( deš ležal. Ne zabi tega in molitve. Bog te obvaruj ! ^ Nepokvarjen je prišel osemnajst ( letni Andrej k očetovemu znancu. ( Bil je ta vse časti vreden mož, le- 4 sotržeč, katerega trgovina je da- | leč na okrog slovela. Kakor za ^ svoje, je skrbel za sna starega j prijatelja; v bolje roke ne bi mo- x gel Zelnik izročiti svojega ljubljenca. j Toda. kdo na svetu naj nadomesti otroku prave, krščanske sta- } riše, zvesto čuječe oko previdnega f Očeta in skrbne matere, ki je ne ■ pozna svetejše dolžnosti, nego skr- { hhdaiiillluudrhssssso k-aalj , beti in noč in dan delati za du- ^ ševno in telesno blagostanje svo- i jih otrok! ( Prostost, katere Andrej za bi- j vanja v očetovi hiši ni piznal, bi-la je tudi njemu pogubna. Kmalu , je namreč uvidel, da mu gospod . le prerad marsikaj spregleda, ali ( pa tudi vsega ne zapazi radi pre- ( obilnih opravkv. V začetku je že poslušal glas vesti in ni se dal premotiti takoj mamljivi zapeljivosti Vestno je i nadalje opravljal svoje dolžnosti, ne meneč se za slabe zglede drugih sovrstnikov. Med tem časom se je ožje se-stanil z nekaterimi tovariši. Živeč le svetu in njega strastim so ti že davno pozabili na dobre nauke, ki so se jim pokladali na srce v mladostnih letih doma in v šoli. Le malo sladko doneče hvale in napačnega prigovarjanja je bilo treba — in Andrej jim je bil vdan z dušo in telestfm. Žalibog, da igrajo taki zapeljiv« zlasti pri mladih ljudeh u- I I logo prijateljev in voditeljev, do- čim so v resnici le njihovi najhu-ji sovražniki, ker jih vedoma o-j ropajo poštenosti in blagih srč-Jnih čutil! j Nova druščina je kaj ugajala 'Andreju. Vsega res ni takoj odobraval, a sčasoma se je privadil in bil popolnoma drugim enak. Z vsemi mogočnimi izgovori se je odtegoval svojim opravilom, za nemarjal vedno bolj krščanske dolžnosti. Ko je tako duševno od dne do dne propadal, vdal se je pijači in drugim strastim: konč- j no pa je postal — in to je bilo' zanj pogubno — strasten igralec. Često se je dogajalo, da se je v tej tovarišiji le predolgo mudil in zaigral ves svoj denar. Slabe volje in jezen sam nase se je vračal domov. Spočetka ga je še navdajala bojazen in skrb: — Kaj potem, ako zve gospod in od tega celo srogi oče za njegova pota? Toda, ko se mu je pa vedno po-1 srečilo z lažjo prevarti hudujoče-ga se gospodarja in zvrniti vso krivdo na druge, minul ga je prvi strah, in ostal je še dalje nepo-boljšiv igralec. Tako je preživel Andrej že nekaj let na tujem pri dobrih očetovih znancih. Kar mu pride nenadoma žalostna vest, da je nevarna bolezen položila dobrega a-četa na smrtno posteljo. Stari Zelnik je bil v sosednem trgu po opravkih; ko se je vračal, ujela ga je na samem^ huda nevihta. Razgreti mož se je pri tem tako prehladil. da se je moral uleči. Bolezen je le prehitro napredovala, in na občo žalost je marol zvedeni zdravnik izjaviti, da tu lii več pomoč.i Kako rad bi bil skrbni oče še enkrat govoril s svojim sinom, da mu izroči pred ločitvijo iz tega sveta svoj blagoslov in zadnje opomine! Toda ta sreča mu ni bila odso-jena! — Ko se je vrnil Andrej, ležal je oče že sredi voščenih sveč na lepo opravljenem odru. Previden s sveto popotnico se je mirno preselil iz te solzne doline v boljše__I našo pravo domovino, zapustivši vse svoje veliko imeje edinemu sinu Andreju. Bridke solze je točil ta ob očetovi krsti, delal dobre sklepe ter skušal vsaj nekoliko utolažiti žalostno mater. Uboga žena skoro ne bi bila prenesla tega hudega udarca da je ni tešila vsaj nekoliko liadepolna misel. da ji ostane po izgubi ljubljenega moža še dober sin, ki bode tolažba in trdna podpora njene starosti. (Dalje prihodnjič). NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI NA DELU. Nemški podmorski čolni napadli portugalsko mesto Funchal na otoku Madeira. Lizbona, 6. decembra. — Agen-ee Ha vas poroča : — Nemški podmorski čolni so vdrli včeraj v pristanišče Funchal. Napadli so en francoski par-nik z vojnim blagom in eno angleško trgovsko ladjo. Eno francosko topničarko so potopili. Baterije na obrežju so pričele streljati, nakar so podmorski čolni uši L Prankobrod ob Meni, 5. dec. — Poročajo iz Bazlja: — O napadu nemških pod mor skih čolnov pri Funehahi poroča neko poznejše portugalsko poročilo sledeče: — Mornariško ministrstvo obvešča, da so bile v pristanišču Funchal sledeče ladje potopljene: francoska "Kangu-ro*\ ki je spremljala podmorske čolne, angleški parnik "Daeia" in- francoska topničarka "Sur-pris". Po torpediranju so pod mor ski čolni dve uri obstreljevali mesto. Od mesta so bili dve milji oddaljeni. Obrežne baterije so odgovarjale na ogenj in so podmorske čolne prisilile, da so se morali umakniti- Škode na blagu ni veliko. Ubit I ni bil nihče. Sodi se, da je izgubilo 34 mož posadke francoske topničarke življenje, med njimi tudi poveljnik. Mrtvih je tudi nekaj Portugalcev na potopljenih ladjah. Vlada je ukrenila, kar je zahtevala varnost. — Funchal je glavno mesto portugalskega otoka Madeira, ki leži v Atlantskem oceanu zahodno severne Afrike._ ROJAKI NAROČAJTE BM WA "Qua MABODA", vmpmtai KUiVEMHP DNEVNIK V DK.j POSLEDICE ŽELEZNIŠKE NESREČE PRI HERCZEGHA-LOMU. RadT velike nesreče bo pri ravnateljstvu velikih izprememb. Budimpešta, 6. dec. — Radi znane strašne nesreče bo najbrže trgovinski minister Harkanyi odstopil. Ogrska opozicija namerava v zbornici zahtevati, naj se njegovo mesto toliko časa ne namesti, dokler ne bo sodna preiskava pokazala, da je popolnoma nedolžen. Če se to izkaže, bi ne nasprotovali, če zopet vstopi v vlado. Trdi se, da Tisza ni voljan u-EToditi tej želji opozicije. Budimpešta, 6. dec. — Pri ravnateljstvu drž. železnie bo radi nesreče pri Herczeghalomu več presenetljivih izprememb. Prvi bo iiajbrže odstopil dvorni svetnik foga Kotanyi, ki je kot ravnatelj :lržavne železniee načelnik prometnega oddelka. Svoje mesto bo moral zapustiti tudi žel. ravnatelj levih žel. prog Ofner. ki je takoj po nesreči v nekem razgovoru izjavil, da je edin ikrivec nesreče strojevodja Vida, ki so ga po natančni sodni preiskavi izpustili iz zapora. Ofnerju bo sledil ravnatelj drž. železnic Kun. Grška armada mobilizirana? Haag, 6. decembra- — Londonski listi poročajo iz Aten, da je grška vlada mobilizirala vso armado. Diete državnih poslancev se ne zvišajo. Dunaj, 6. dcc. — V zadnjem '"asu se pojavljajo glasovi, da se zvišajo dnevnine državnim poslancem. Z dol»ro poučene strani se pa sedaj poroča, da.se sploh ne misli na zvišanje diet poslancem- Izume se išče. Izumiteljem in onim, ki posedujejo izume je neobhodno potrebna moja knjiga: KAJ IZUMETI, vi obsega tisoč novih idej in pojasnil o patentiranju izu-nov ter obsega 100 STRANI jošljem jo vsakemu zastonj, iko jo zaliteva. Dajem pojas-lila in nasvete zastonj. Pre-sčem izum, če ga je mogoče latentirati PRAV ZASTONJ n hitro, ker moja pisarna je j Washington, kjer je urad la patentiranje. Pišite še danes v svojem naternem jeziku. A. M. WILSON, 309 Victor Building, Washington, D. C. Dr. kolerT" USPcaaAvc., PkUbargh' Pa. J Dr. Kotar U k asjstsreJOi do- A TcniU mdrmvnlk, ■ lp*cl]»Uit M ▼ Pittsburgh!!, ■ ki t mm lXletno W prakso ▼ idrav-r fienjn tajnih bo Aklh botoL^ strupU« ni« krvi Vz/y adraVls slasorl- Js ------ dr. pro£ Brtlch Os Imsts mosoljs all iMhvrtk« po ts-Issu. ▼ stta-Izpadanj* las, »al« tis« v fcostsh, pridite In tzeistJI vam ho krt. Ns dafcajt*. har ta bols—n so astsas. Iifubo Mm>n» nwiiwmiiTi potom, por In tadi vas druss posledic«, ki nastanejo radi tarab&vanja Ma ssbs. Tiilwji cmrU hI vodi ta aoebnrja oa-dravtia v kratkem Caan. Hydrooslo all Mk>^ss*i«»fcs v M arah la dear Ira voSstvo. •SaMPdttaam. Irasnla latatba. ets-ktH^ sMs. d£g*t« k£t oadrmifcn TtasSua Caaa In nl potnb-' - 1 ■ i Važno a priseljence! Driavad deUvaH department Zdmienih driav ja odprl iroj and na 240 E. 79. St, med 2. is 3. Ave. t New Yorku. Urad jt odprt vsak dan od omili dopoldne do osmih zvečer, oh nedeljah in praznikih pa od deoete uro dopoldne pa do opoldne. Namen tog* urada jo. nuditi naoeljeneem naoret, pouk In fondi, in aieer m brezplačno. ' Ta urad jo obenem tudi pome doralniea aa delo in deluje epo razumno In t zrem s delavskim depmrtnuntom Kdraimrih drta MU iH »o pridite 1 PROTIPROTINSKO ŽLIČKO ZDRAVILO za | i t protin, bolečine v hrbtu, straneh, ohromele kosti je 3 ► t edino vspešno zdravilo za vse znane bolezni, ki nasta- f nejo radi prehlada, ker protin ni kožna bolezen in l mazila ne narede nič dobrejra zanj- To je bolezen no- | trajnega sistema. j Ena steklenica stane en dolar ($1.00), tri stekh*- | niee #2.50 (po pošti $2.S() . š,>st steklenic, dovolj celo ► za zanemarjene slučaje, po pošti, $5.00. j Kupi se le pri tem naslovu: W | CROWN PHARMACY I | OF CLEVELAND 1 { 2812 East 79th Street, CLEVELAND. OHIO. [ ! NAROČILO ll * I Tem potoni naročam......steklenic REMO W | PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in j p l priložim ... in .... centov. -laz se hočem r»*šiti W c protina. rj Sline ..............................................................................! 54 1 Naslov ........................................................................1 ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" AJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ŽG ANJA-H poSi!jam na vse kraje naravno iz tovarne po slutečih cenah: Rdeča žganja i*> $3.u0 galoii, 10 galonov za |19.00. RdeC-a žpanja po $4.00 galon, 10 galonov za $27.50. Tropinjevec in Slivoviea p« ravno Istih cenah. Kdor želi vino ali piva naj pi^e po cenik. Express all freight pla- R čam jaz na vseh pijačah, razen pive. Opozorjam posebno prebivalce v Coloradi. da jI naročijo pijače za R naprej. Deželni odbor se pripravlja, da prirvdi postave proti poSilJat- K vam pijač v Colorado. Časa je malo. JOHNLANICH ^BOJy^MIATEWAY STATION. KANSAS CIT¥. MO. g *1 m1 m 1 ^1 ^ ^i» i Starokrajski najboljši zdravnik ^ Tjgf SPECIALIST i v*»k Sloven«-, ki potrebuj«* dobrrsra zdravnika znane- zoravni-k^ f.rakM- in dela. naj »e obrne na na» Mi ima- W :''>-.etn«- »ku^nie v zdravljenju v»eh tajnih mo.ikih bole. ni T teriamcimo popolno ozdravljenje. Zaatrupljenje kr\-i nemoč T ot. evanja. moiio rublj^nie semena, iztrnbo mwatoati. vmako- A ikake ^^ z - uhk° t EUROPEAN MEDICAL OFFICE J 311 Smithfield S t Pittiburgh, Pa. | Nasproti po^te. ^^^^ EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL i v RANKINTJ, Cor. HawkioB Ave. in 4. ulica. Jos. Starčevič, lastnik | SLOVENCEM dobro znan še 'z Butler St., Pittsburgh, Pa. Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in S^ mrzel prigrizek vedno na razpolago. Rojakom se priporočam. [ Kaj je vojna? j Rojakom v Ameriki je znana vojna le is časni- Z skih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v ? resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne | so njene grozote. f • Največja zlocinstva $ j kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- i1 I ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj l1 čakajo rešitve. "Boj proti boju" l to bi morala biti deviza vsakega človeka dva jse- z tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be- J sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo I in ukrepejo, kar je slabo za narod. I Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti T enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice I Berte Suttner jeve "Doli z orožjem r j Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo I vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane j v 50 centov. I Slovenic Publishing Company i 82 Cortlandt Street, New York, H. T. | GLAS NARODA. 12. JAN. 1917. V smrtni senei. Baltiška, pora*. Spiaal Bogdan Venad. (Nadaljevanj«). h Ko je liojnik k«»TK-al potopiane črtue, jfa je knezova- .pohvalil, da! m je tako izbomo znal povsod rz-lnzati, potem pa precej, sedaj bolj t »»o. lil Libt-£!ii\o. topet vprašal! Slavk-o, kaj jo je vrndar prineslo 1 v Saksonce. Pluzonova hčerka jej pa, zop*t fikrivnoatno se srm*blja-j je, samo to odgovorila, da se je i/preobrnila in »e popolnoma po-', avetila. krščansko-na rodni stvari. Potem M* je pa zopet zavila vj »krivnoaifti pa>'olan molčečnost i i ■ v tem, i{>NX'**luna zavita je OMtala tudi v litadivojevem stanu v liar- 1 deviku eel večer. "Itodem že jutri, j I>0veslala več; le bodi em noč ra-L »loved«!" mu je smehljaje deja-l la, odfaijajc v spalnico---, 1 Al a k v pšenici ob obaipajočih j ira ftOlmmib jutranjik žarkrh ni-1 koli ne dvigne in ne not»i rdeče J svojo čepice it>ko ponosno-veselo.j^ kakor je drufjo jutro nosil glav«, rokonen knez o v k" Uudivoj. II in. ( kako bi je ne nosil visoko! Šlavi- « ca, dra/estna Plnzonova hčerka,j* u: t jc prišla obiskat. Z nameni j rijateljskitni, kakor jc dejala. In 5 vesela j** videJi. ZaJrdno ie Kruta popustila pa se k njemu obrnila.) Ifia, kako ne bi bil'človek takega! j dejstva vesel! Ko ne bi bwal dru-! trih ljiidi, bi zavriskal na jrlas, drLški knezov ič si režeč ji t>ri' zajutrku. "I-ahko r»čem, da tako • kc ne (zlepa kdaj. V žalostnih dneh;J p.aipušččiiosii je človeku tako pri-j' jetuo, če se ga sponuii zuaiio bit-j^ je. Jn tako, od mene ljubljene i I bitje si ti. Slaviva. Slavica, kaj ne,, da smem iz tvojega obiska opra-jt vičeno sklepati, dri me imaš zojwt. \ rada?" I •'Da, zopet.*' "Eie>? Slav'wa, ali te mwiii ne- 2 kaj vprašati?" ,1 ' * Svobodno.r * 1 "Kako je pa s K rutam!" I "Kaj niKliš?'' pr "No. ali »ta š«* v onem, recimo * liaraivnosr: v ljubavnem ra/-, 1 aaer j u ? " 1 "Ali ua ljubim? Sovražim s ne, kakor sploh nikogar nc sme s-ovražiti Kristjan." < •'Slavica, povej mi po pravici:.* Ali š«* občuj«*š z njim?" J '4 (M slej ne hod eni več. Kako hi • s liila drugače prišla k tebi?" ,1 "Hvala liogu vscvišnjcinu! To- ! roj -i zo|H*t moja. \ sa moja. ka- I kor si bila nekdaj?" J "Tvoja. Toda v tistem pomenu lic. kakor ti misliš." > "V kakšnem pa. prosim?" "Danes ti hodom povedala vse > odkrirto. .laz bodem tvoja pomoč- 1 niea. a nikdar ne tvoja — v oš. kaj j mislim reči!" ji "Nikdar ne moja — ženica?",1 "Pogodil si. Nikdar! Pa čemu t hi govorila po ovinkih? Cuj, kne-!l zovič. Hudivoj: Tvoja v tvojem ♦mvrslu 4ie morem več biti, kakon} tudi nc Krutova in nobenega dru-j1 gega človeka ne. Srca ne morem ' deliti, (kidala sem ga drugemu že-]1 ninu. Krrslu Spasitelju. Poženi- * sko ljuba v sem položila 11a žrtve-1* inik iiospodov, naj na njem zgori'' kot žgalna in spravna daritev v;' čast vsevišnjemu Bogo. da se zo-1* ]mM milostim ozre na bodrwki na- 1 rod, mu odpusti njegov zločin. od-jJ pad. ter sra ot.me pt»gube in izpe-:' Ije iz smrtne sence. Pomočniea 1 tvoja pa bodem. Pomagala ti bo- I dem, da pride* zopet na prestol -svojega očeta. volikega nadkneza (jotisalka. da izpodrineš m preže-11 111*4 Kruta ter JMtpet vzpostaviš v|-<|ez« li Kristovo hlagovest. In kako ti mislim pomagati? Sicer sem jI ženska, od lastne mater« razdedi-11 jena sirota, v cml ar upam ru;l imam trdno vero. da ti b«>d«*n jio-^ magnla na iKxtriiki prestol. Hoj | naklep je — iu zato sem prišla, da p ti ga raz oil en (Mn — ta 4?: V Bo-p dričrh jc veliko kristjanov, vsaj j skritih, Ni!kod«mov: te je treba preroditi, predramiti, da vstane- i; jo in pridejo na dan. pridejo k ttf»hi. In to nalogo — njih oživi je-! rje, prerojenje — bodem prevzela jay. Razglas in poziv damo v )»<«driško zemljo, naj vsi možje ir mbuUM, kar jih je «e pristašev I < Kristovih in nadkneza ev-•i, veste: tisti sloveči nemški potujoči pcvei-gcrstosevoL Prispeli •»o bili, menda je hotel to slučaj, ravno tisi i dan iz Bremena, pa so hitro prišli s svojimi popevkami [»očaščevat vojvod o ve goste in se-' 'x\ kajpada, — pogoščevat. In bil je res lep večer, bila je epa noč. Pri grajskih oknih so sloneli v nešauih skupinah vojvodovi g<>st-' je. ]»o večerji pa gle^lali improvizirano veselkro podoknit*o. pa |»o-dušali poskočno godbo in zvoaikoj i opevan je. Knezi-vir ItmLivoj jo bil PJtL/O iiovo h« erko znal zvijačno odjira-' titi o«| Ordulfa in -M a gnusa, pri! katerih je prej stala, na tiho ji! 'asepotavši. da bi ra+l sam govoril j t njo. In Slavica se je opravičila /ii \<>jvod;i in vojvodiču, pa šla i Budivojem k drugemu oknu. ;'a ko sta tam oh oknu sama slo-' iela ter gledala in poslušala pod-; »knico, jima kar ni mogla pa ni nojfla beseiia iz ust; ni mogel pa ii mogel steči pogovor. Glc.laia; »ta, poslušala in — molčala. Ali obemr je prišel v spomin mi, današnjemu {»'idobni večer ki' sta ga pred leti doživela tam daleč, dal«'č, tam gori v ljubkem me-! stu Ljubeku ob rojstnem dnevu' [jokojnega nadkneza (jotšalka, oni j lepi, nepozabni večer, kG sta s< prvič vzljubila, z. ljubeznijo nc itgolj sorofinLško. z ljubeznimi mlade, zaljubljene in po stalni\ združitvi hrepi neie dvojice. Tudi tačas je gori lo nebo z neštetimi zlatimi Unca mi. prav kot! nocoj. Podobno kot trkaj nocoj; je takrat, v Ljubeku nepregledna množica stala pred knežjim grad-L'eni s plamenicami v rokah. Tudi tačas so svilali godci, ah, tisti, krasni bodriš k i vojniški godci. Tudi tačas so donele pod nebo le-; pe. navdušujoče, uspavajoče, vo-; tijave popevke. Seveda so bile te lepše, siij so bile bodi iške nartd-ue! Tudi tačas sta siima slonela >b oknu. I11 kaj se je takrat zgo-Llilo? Prva ljubezen se je bila takrat spočela v njiju srcih. Prva ljubezen, v človeškem življenju tista rožnata, rožmarinov o zelena! in hkrati nageljsko rumena "za-r-! ja za rja niea 'božja poslanica", ki človeku rodi kar najbolj zelene cvetlice nadiee, kasneje p«, preraja, obnavlja ter zapušča naj-' slajše spon.ine iu — skomine... Obema je menda prišel v spomin oni večer, Slavki in Budivo-; ju. Budivoju zatrdilo, saj to je I kmalu izdal in očitno povedal naj glas. Prijel je — kakor takrat v Lju-i bekti — Pluzonovo hčerko vznemirja no-strastno 7ax desnico, ji! prav globoko, s popedom pomJa-| da n sko-toplim, jiogkdal v oči ter' tiho, z dihom večernega zefira Sc-I petajoč ^jinil; "Slavira. ali sc sponi in j.uš onega večera v Ljubeku?" "Da." "Ali ni -brio takrat prijetno?"i "Bilo. Saj je nocoj tudi, nc?" "Je. Vendar .. Slavica, ves, kaj se ni ti takrat rekel; Katero cvetko bi najrajši utrgal za bodri-ški pi-e««tol?" "Vem." "In veš tudi še to, kakšen odgovor si mi potem dala!" "Tudi to dobro vem. Xa tvoje j vprašanje, ali bi hotela postati bodriška kneginja in tvoja žena, i *ein ti zašepetala, da hočem, dal bodem." J * * fn seši. Od Lab in brega sem je prišla, i Podnevu je jezdila polagoma, lagodno, kakor bi se ji nikamor 11c mudilo. Ali kakor bi si ogledovala neanano deželo, knezovi 110 kro-novino svojega rojaka Kruta, Ponoči pa — no. poneči jih ni videlo dosti oči. Če so se podnevu ustavili v kak-1 šili gostilni, da pokrepč: .0 konje in sebe, je najmlajši vojnik navadno molčal. Ta4v0 tudi vojnik; starec. Drugače pa nju rusastij drug sosliižilec. Ta si je menda; posinlil jezik oil stare blebetu!je; srake. Bil je izredno zgovoren bi; gostobeseden, imeniten zabavač.j Popraševal je radovedno in z vid-! n:m zanimanjem o krajevnih i-az-| merah, kakšno je tukaj življenje. 1 ka'ko so iziidovoljtii z novim svo-! knezom, njegovim rojakom. Cio-j st i Inik i in gostje so hvalili Kruta j na vse protege. On ga. jo pa tudi! kovat v zvezde. In ker je bil oblečen on, kakor tudi spremljevalca | soslužilca, v vrlo lepo ratjansko! obleko m se je videlo iz vsega nji-j hovegti tiastopa, zlasti pri plače-! van^u v gostilnah, da niso nika-l kor revni, ampalk imajo dosti, do-! sti ipotl palcem, se nobenemu go-1 stilniku in nobenemu gostu ni vi-J delo čudno njih vedenje in zve-J davo jkopraševanje. In tudi to se' se l ja kom ni zdelo čudno, če so; proti večeru krenili v kak gradič.; h kakšnemu vlastelinu. "Morajo biti pač imetniki po-; sebni zaupniki Krutovi, da tako svobodno gredo v grad našega gospodarja!" so šepetali kmetje, ko so jih videli iti v kak gradič. " Gospoda je gospoda: nikjeT ji niso pota zastrta hi ovrta, vrata1 nikjer zaprta."-- V dotičmh gradovih, ki jih je obt«karvala "rnjanska" vojniška trojiea, se je pa slišalo vse dru- . ga en o šepetanje. ! Ta " i-ujansika" ti'ojica — kdo i j so b!"li ? Pluzonova hčerka Slavics, stari zapovednik Jaroslav in j Gojnik. Dogovorili so se bili za to "šet-jnjo" v Baideviku, po Slavičini osnovi. "Gojnik gre z menoj v bodri-1 ;ško zemljo", je dejala Pluzonova hčerka. "Kot Deborin spremljevalce. liodriško krščansko ljudstvo treba najprej vzdramiti. dvigniti. Vojvoda Ordulf in voj-vodič Magnus sta pa ravnokar izvedela. da so hamburško-bremen-skemu iiad>kot'u Adalbert u z«»pet odpirajo vrata v kraljeve dvorane nemškega kralja Henrika. Seveda morata biti sedaj 11a preži in >tra-ži. Budivojevei morajo toiej počakati nekoliko. Med tem časom pa bodem jaz spravila na noge v Bodričih vse. kar je krščanskega. In potem udarimo po Krutu; mi j-Hga. danski kralj S ven pa s severa. Vojnik Godiinir pa ponese kneginji Širiti in lj varno; če ne lavno vamo. vsaj bolj brez ski^ii. Gospoda Tu-' gumira in Sla vino hod cm o že m! obvestili o najnovejših dogovorili ■n dogodkih. In tudi obljubljeni spomine.'-k l»ode Slav ina lahko poklala knezoviču Henriku «liugf» pot... " In po Slavičini volji je vse ob vrljaio. Gixlimir je odsi-l, sier.r s srcem bolj žalostciim kakoa* veselim, proti Ilolzaciji; Slavica. Goj-; nik m Jaroslav pa čez Labo, čez Labiiibreg. (Dalje prihodnjih). Za smeh in kratek čas. V dvomu. Dva trampa sta silila dntg dru-; Lrega. da naj vstopi na farmerji'-vo dvorišče. "Psa se vendar nc boš h.:!", j«' rekel pni. "Ali ue vidiš, kaki prijazno prijazno miga z i"pom?" 44Gotovo. r so! in najizvrstnejsi zdravnik v Ameriki, časopisi govorili o čuda^olnih slučajih, ko je on ozdravil ijudi. Na deset tisoč ljudi je prihaialo v enem samem dnevu k njemu obisk. Oče Mol-linger je imel po :eh:ia zdravila za plučne .bolezni, .rovmatizme, .krvne slabosti, bolezni ia »bistih. ženske težkoče, za osliV-Iost in obnemo-g!ost, za suhe ljudi in za ljudi, ki so preveč debeli. On je imel zdravila za katar, ture, proliv, ž'>lčni kamen, bolezni na jetrih in v žel»dtu. in sen-f«k« naduho mrzlico. Ako ste bolni, ali pa ako znanec Vač je br-.lsn, piSite po knjigo, ki popisuje življenjepis !«-ga cudotvornega stareea duhovnika. NE POSI.JfTR NIKAKSGA POS.FJITE LE SVOJE IV1E. Pišite na THE MOLLINGER MEDICINE CO„ 1»fe W. Ohio St Pittsburgh, Pa. ————— ----v--- Mogoče zato? Na iibisUii v Ameriki se nahaja jo<-i j" ^t:^l |»rctl \V;isliingt4>- n<»\ i]ii spomenikom in o«^le»lo-val url vs. h strani. NVk Amerikanee j«' prLšcl 1; njemu iu reke!: '"To je Georsre Wash Lnjrt 011. največji in najboljši Amerikanee. kar jib j«» živelo. T > je mož, katerega ii-t ni jni-l-i nikfl.vr iif»b<'-na !až!*' "Tako. tako! Potem je pa." *ro voril skozi nos. kakor vsi Ame-rikanei. Stara navada pri Slovencih j«\ da si za praznike Božič in Novo leto privoščijo ! nekaj boljšega, kakor na pr. dobrega ruma, fine slivovice, iz- ] vrstnega tropinjevca, kranjskega brinjevca ali razne možje, ki trpijo aa bolrr.ni kot je zastrupljena lll^lB ^ mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele ln nalezljive moške bolezni, ^"J k PB naduha, neprebavnest, zapeka nli konstipacija, katar, zlata žila. revmatizem, HBMMAlfl okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vsp*-šno zdravijo privatno doma iu z majhnimi stroški. __ Trjjite II na bolečinah v l:rlžn in v rgibih, na glavobolu, izgubi teka. kislini )■ f I VJ m T povracanju hrane, bljuvanju, žolecem rigauju. nečistem jezike. smrJ- ^■UIVFfliy^H 1J1V1 sapi, Slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanja. IHImUI^I uervoznosti, razdrazenosti in slabosti ob jutrih. tVnih kolobarjih |mx1 očmi. izgubi volje, sramežljivosti in ]>la>nosti v družbi, bojazni in na prepacni zdravju in .la potrebujete zdravniške po m o."i m nasveta. Naša knjižita, katera se lahko imenuje kažipot k zdravja, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomara k zdravju, moči ia kreposti. 6 Poslflte* kupon za brezplačno imiiž^ DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S.902Madisoa St CllnCoo Sta.. Chica^o. IU. Gospodje:—Pošljite ini takoj svojo brezplačno knjižico. Ime.............................................. • ■ ............................................ Naslov . . . ...............................•..•••••..»»„„ RENE MAUPERIN. ROMAN. ! Spisal J. OONCOURT. Za G. N. pridedil J. T. S 1»» (Nadaljevanje). — Počakaj, ljubica — je rekel Mauperin in jo poljubi]. — -Ta/ ti bom nekaj povedat. — Kaj? — Govori! Ti bo* ozdravela, prav kmalo boš ozdravela, ve«. — In ko b< š ozdravela >e boš* jrotovo seznanila s kakim mladeničem. — Xe. ne, oče. Jhz ni esar ne pravim. — Vse se »«• lahko pripeti. Ali ni re- rudno oee. «ta se jaz ni^eiu mogla in da se tudi ni koli ne bom mogla zaljubiti? — Saj mi je žal. toda ni mogoče. ni rao goče. — — Bomo videli, bomo videli — se je smehljal oče. In posebno misel, da bi se morala ločiti od tebe. je zame m Kaj *t rasnega. — Saj bi »o ne loZ-jla zavedno. — V-»a k me>»ee ali vsak teden b me lahko obiskala. N«*. m* vem. — Ali se še spominjaš, ko se je poročila moj* sestra Ilenrijeta. Ko ji je dvoril Davarande?.... Zatem je potrkal služabnik in javil: — (tOApnd M a £11 ! — Ah. oče! — je vzkliknila Rene proseče. — Prosim Te. ne pu *ti danes nobenega zdravnika k meni. (iospod Magu je nadaljeval snlžabnik — je vprašal, če bi ga gospodična lahko sprejela. Oče. r.če — ne zdravnika, ne zdravniku. — Danes nisem «'• nič razim>|nrfna. — In tudi nič me tu* boli. — Poglej me. kakf> »■e smejim. Ali je neho povsod tako modro — ga ,?e vprašala nekega dm ko je gledala r. zofe skozi okna. Da. dragi otrok. Nebo je povsod tako. — Krasno nebo je. - O joj! Kaj ti j.-? Ali te boli? — Kaj te boli? - Nr. nr. toda zdi se mi. da se napravlja k slabemu vremenu. — Poglej tam oni oblak. — Da. vidim. Čudno, re je človek bolan, se mu zdi nebo veliko nižje kot je v resniri. -- To je hajboljši barometer. Zatem je začela brati. — Nikar ne beri — se je oglasil oče. — Kajše se kaj pogovoriva. - — — Saj res. — Na, oče. , Podala mu jr knjigo, katero je on položil na mizo. Rene je začela dremati. — Oblak, ki je bil najprej v daljni da-Ijavi. se j« začel bližati. — Zunaj je zavladal mir. — Cisto nič se n. zganilo. — Da. res je — je rekel gospod Mauperin. — Težak oblak zakriva n. I>4». Zdaj a ne bom tako bleda. — .Tako.... Zdaj ga pa le pripelji. Denoisel je stopil v sobo, kjer je dišalo po bolezni in rožah. Prav, da ste prišli — je rekla. — Vidite, kako lepo ruto' imam. — Včasih sem se vam v tej ruti dopadla. Denoisel >o je >klonil in ji poljubil roko. No, kaj mislite? _ j»a j0 vprašala in ga zaupljivo pogle-i dala. Oče vedno pravi, da sem zelo slaba, pa kot se meni zdi, nisem. Videla je, kako se je Denoisel zagledal v njeno roko. Hitro jo je spravila pod odejo in nadaljevala: - % , —Seveda, suha sem, zelo suha. - Kaj bo to? — To ni nič. — Se boste že obredili. Naenkrat se je pa Rene čisto izpremenila. — Njen obraz je po-, stal drugače n, kot da bi padla maska z njega. Denoiselb je prijela za roko in pričela govoriti: — Ali v rja mete Denoisel, da bi bila srečna, vesela in zadovoljna, če bj se že jutri zgodilo? — Vidite, to vlogo ne morem več igra-ti---- I 'mrla bom, umrla, to prav dobro vem____ Nikar ne jokajte. Denoisel. — Če boste vi jokali, bom morala tudi jaz____ Oba sta utihnila. — l>olgo je tega, kar je umrl moj brat — jc nadaljevala. — Od tistega čas* sva se samo enkrat videla. — To je bilo takrat, ko sem prestala tinto strašno krizo. — Ali se še spominjate? — D*, seveda se še spominjam. — Večkrat sem premišljeval o tem. — Nekaj ste hoteli povedati, premikali ste ustnice, pa niste spravili preko njih nobene besede. — Da. nobene besede nisem mogla izpregovoriti — je rekla Rene. Zatem je raeela moliti. — In ko je odmolila, je rekla : Vi ne veste, kako sem srečna, da ate pri meni, dragi prijatelj. zatrn j« p« naenkrat mcblcdek •_ ymi- . i.--h-. ___ i;;, .fiihjrr y ' ■■ ■ ■ uj»*» mvi hjp> Tmmm Posebno poročilo Profesorja Doktor SLOAN, j S seboj je prinesel v Pittsburgh vse svoje čudovite stroje In aparate, ki se jib rabi pri zdravljenju možkili iu ženskih bolnikov in tu bo nadaljeval avoje uspešne metode, ki jih rabil z velikim uspehom na glavnih klinikah i v Evropi, poleg vsega tega i«a ne bo računal nič za preiskavo in nasvete. PKOSTO PRE ISKAN JE Z ELEKTKlC.NI.MI ŽARKI Jc na razitolago jsukemu bolniku, ki se ogiasi v njegovem uradu. Doktor Sloan pravi: Preduo se zamore koga zdraviti, je neobhodno i>otrebno, da ! se ga natančno preišče, ker ravnotako je potrebno zdravniku vedeti sa ; pravo bolezen bolnkia, kakor iia znati, kako zdravitL To je torej, da pridete in preiskani l»oste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete; preiskalo se vam bo vodo. kri in želodec. Se celo rabilo se bo električne žarke. Potem Šele se prične zdravljenje (če se bolezen pronajde ozdravljivim) in ! »dravnik nove i.rillfrio. kako dt.lgo je potrebno zdraviti In koliko bo stalo. RUgivi. uradi Z™ Mnftffa Bri7M s« eni iznid JBfo T110?3 P"™1- ntjboljših, gitg] in Rja m uspehe Tu boste videli Kv'^' '/^fe ima radi znan- {] Čudovite stroje, jgjjti '' fM stvenega načina, ji potom katerih ae ar, ^^^m^^gM^v ki ga pri vsakem H večkrat doseie jjli^' Uml^m^r^i bolniku uporabL j snatne uspehe, ki l'*W Nic De °PU9tl* j ae jih ni doseglo '^A ^^TtBw^M tar zamore po- j po drugem načl- H liPdi^J' magati bolniku v no. Čudili ae bo- HQ Mol 1 ■ najkrajšem času •te, kako vae na Kfiyl.B^W f^K^^^i Osebno zdravlje- vaa učinkujejo j nje in popolno ti stroji in apa- ^ V**" ugodnost se jam- I « bolnikom. Ako ste Komi. I —____________ufine vapeba. ni- K /T*" " , ! * I »1WMI kmr ne obupajte. UTOT4S« ll PrUlt« tekni. dt tu U I v « < m r « pridite in pustite profe- H apf I«ii»t pokale, kaj 1 A £AAKS »or-u in doktorja. d* » ^TteSf^ I _« «bi pri ^Ti^d&ft 8 mm*, iu -M-L Ako \ pwM»n in sdrmvtMu. iloi pri : •te im rmUli vae druse »——--njen boste videli pri- H Ptmv« » zdravljenje vaeb telesni, ki jih m močoče zdraviti. Njegova uporab« vukovratnih friprav Je »oaladica večletna** Vae to je brez vaakih bolečin ali škode, ker ozdrav- ljenje Je prijetno in bi potrebno irubiti svojega delsvnesm čeaa. Doktorjev namen je. d* nihče ne trail evoj" težko pnaiužem denar bras uspehov, torej po kratki uporabi njegavm Ali imate Vaia prilika. k£2h SalSbS^' iSSSS^.TStol prilik m. da obi5€et. velika jetra, aaprtje. r>*TObol. nečisto kri. ture špeeialiata, da raa preišče z X iarki popol-•fc- Otrpneloet. balefii* ftadanje nama brezphčno. Nikdar preje ae ni še nu- kria'SkSSba^*^4 oftitSSr'iwii Prilika bolnikom, ki m zdaj nodi Bel no aree? Kaielj? Spolne koleni. ženskam ali moškim v tem meetu. Svetuje a^toiliimlr«? mo vam, da ga takoj otežčete. O««* SlaaiT 1 ▼■tesif*"*- astisasasat. j" *MMWMMaaaaaMi HARMONIKE fKxlisi kakršnekoli vrste Iztlelujem in popravljam r»o najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že aad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj. k JOHN WEN ZEL. f 17 East 62nd St.. Cleveland. Ohio. VADILO na PRVO PREDPUSTNO VESELICO, ki jo priredi SLOV. MOXIIAA1 (iODRA dne 20. januarja 1917 v dvorani drtintva "Tii^lav" na Moxham. Pa. Vstojvfiinn za n:<»ške -ti.<10, dame vstopnine prostje. Tem polom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi brtite Ilrvate iz Johnstovvna. Pa. in okolice, da se naše veselice kolikor ni..ffoee v obilnem številu udeleže, iiodha nam bode igrala vsakovrstne komade in tudi nov. Moxham orkester bode sodeloval nod vodstvom f>. Isrnaeijf. Krat.j--a. Torej, fantje in dekleta, ne ^zabite sroi i omenjeni večer k« r m veselici bode prijetno. Zri sve-oldue. f M Nedeljo od 10. dop. do 2. i>opol. | X Specialist mo&kifa bolezni. 1 f DR. LORENZ. \ f WPtMAyfcll. nadst. na ulic«. 4 njen »ibljaj je izražal bolečine, samo njene ustnice so se smeli-1 Ijale. — liližala <»e ji je smrt kot da bi se ji bližalo morje svetlobe. Še nikdar prej v življenju ni bila Rene tako krasna kot je bila v smrti. Popotniki S4> mogoče srečali postarricsra moža in staro žensko, ki sta potovala brez cilja in smotra Bila sta povsod: v Aziji. A-triki in Ameriki. Popotnika sta zakonska Mauperin. — Mati in oče pokojne Rene. — Zdaj >ta sama na božjem svetu. V>e sta prodala in se odpravila v tuje dežele. — Brez domovine se klatita po zemlji, izogibata sc grobov in ne vesta, »la nosita trupla v sebi. KONEC. 'fiLAS XAT?OT\V. 12. .TAV. 1017 POZOR KOJAKI! m NafaaaaiaUe aaalle aa ienaka laae. kakor tod m ■«»'brta la brado. Od te«a mazila zraateao v ttlb tadalb kraaal iroatl la doivi huje" kakor tudi «"«kl™ kraaal brki la brada la aebode odpadali ir oeiveli. Revmatizem. koatlbol ali trsaaje v rokah aacab In v kriin. v ouoita dnab popolnoma ozdravim. rane. opekline, bale. tare. kraete in ztinte. no«e kurje očesa. ecabUne v par dneb pa-polaoma odatranim. Kdor bi »oje zdravila brat u ape ha rabil mu jamčim za U'00. Pitite takoj pe ee*»»V. ki n takoi peaUem zaatonr j Kra.ni žepni KOLEDAR a l«to 1917 dobit« ako pošljete 4 cente za raitnino. JAKOB WAHCIC. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAJBOLJA TRGOVINA OPOJ NIH PIJAČ V AMERIKI. Naročite vse pijače pri naa po pošti. Ekspres vam jih prinese v hiio. Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 * Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel........... $2. $2.50 $3.00 j Anisette........ $2. $2.50 $3.00 Rozolijo......... $2. $2.50 $3.00 Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00, Vin« sladka ali kisla.......... $1, $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whiskeys, vina, okrepčujočih pijač' itd. I£i plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine,, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismu. C. F. ZARUBA & CO. j 313 THIRD AVENUE. Dep. G. N. PITT S B U R G H, PA. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za navadno leto 1917 obsega razen koledarskega tlela tudi sledeče: Pesmi: Padlim. — Vojakov grob. Članki in povesti: Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku < razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Voj na tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo — Kdo je predsednik republike Švice i — Iz dna. Osvojitev Gorice po istiri najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Za kaj i — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med eowboyi. — Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Čaša kave — Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji — Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovim umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne. Slike. Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska ba terija na pohodu. — Prizor iz r^streljene Gorice. — Avstrijski alpinci v pre doru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervi sti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvo jene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenski bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Pri zor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pr PodgorL — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska arti lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkv« v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo munieijo na laški fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. Š. K. J. — Desetletni srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija ns soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. — Avstrijski municijski transport. — Avstrijski vojaki plezajo v gorsko postojanko. — Roveret. ' Sala. — Zanimivosti. — Oglasi. 'Jj Koledar stane 35 centov. Naročajte ga pri: Slovenic RublisHIngjiCo., 82 COKTLAHDT STREET, NEW YORK CITY, N. T. S ^^^ VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredijo SLOVENSKI FANTJE v CJreensburgu, Pa., I v soboto dne 13. januarja 1917. I Pričetek točno ob 6. uri zvečer.-Vstopnina za maske je r>0f? ženske so vstopnine proste. Tem potom vljudno vnbimo vse Slovence in Slovonke iz Greens-burgra in bližnje okolice, da sc te naše vcfioHce polnoštcvilno udeleže. Za dobro pijačo 111 fini prigrizek bod« skrbeli fantje. Torej nn svidenje na Ilavden-ville \ prostorih sr. Marv Mineve! __(11-12—1) '_ Kje se nahaja ANTON PENKOJ Doma je z Notranjskega. Maja liiesfM-si 1016 je bil na Harvey, \V. Va. IVosim cenjene rojake, da mi sporoče njegov naslov, ali naj -»e sam javi. — Andy Obed.! Box 127. Mil burn. \V. Va. 11-13—1»_ OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. j Najboljše staro belo vino Ities-ling 10 pal $6.r>0, 27 do 28 gal. *ir».r>0, f>0 gnl. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon j $14-, 50 jralon $"25. Lansko belo i vino 27 do 28 galon $14, 50 galon j $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4\-j gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je ro- j jak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKŠE, Box 161 St. Helena, Cal. Prodaja po I^A^In noči. JK^mlmm i * * Vw^V vOffll Prav velik del trgovine v ^^mHT V BBL^/v VV i redi ponoči. Odjemalci, ki ti ^ TmWi™Ž?f A 1 ffi malih prodajalnah se na- »m—J^^H po dnevu delajo, morajo urediti svoje nakupovanje za večer. Mi vara prav radi pomagamo urediti novo razsvetljavo ako to zahtevate- Ako niste gotovi, pišite nam dopisnico in naš izvedenec bo prišel k vara in pojasnil če je potrebno kaj premeniti. Mi zato nič ne računamo. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Ottice Show Room* lor the Convenience of the Public 424 Broadway IM F. ft4.li Street i.. Defence)- Street 124 We»t Street *27 K l2Stb St ret-1 It Irv.nc Pfece *342E 144th Street 'Open until midnight Kadar Je kako drnitro namenjeno kupiti bander«, nataT«, regalje, Cod bene lnitromeote. kape ltd^ «11 pa kadar potrebujete aro, verlUeo. priveska, prstane Itd., ne kupit« prej nikjer, da tudi nas ss cene rpnista. UpraJaaj* Va« vtane le 2c. pa si bodeče prihranili dolarja Cenike, reč vrat poUJamo brezplačno. PUBte pons. IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA.