SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. OESAR DÍAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -
Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 15 DE MARZO (MARCA) DE 1940
Núm. (štev.) 159
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ ar g. 6.—; i, a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva.
S šolskim poukom se je pričelo
Ta teden se je pričelo s šolskim poukom v naši slovenski šoli na Pa-temalu v Buenos Airesu in v Rosa-riu. Kako je s šolskimi tečaji v De-votu in v Brazilu, nam še ni znano.
Potrebno bi bilo vsaj toliko šolskih tečajev, kolikor je društev, iz-vzemši morda Devoto, kjer sta dve društvi in bi zadostovala ena pouče-valnica. Kakor je potrebna društvom zveza, je potrebna tudi našim slovenskim šolskim tečajem. Ne-preecnljiva škoda je, da se radi morebitnih političnih gledanj na svet, Zgublja naša kri v tujini, če mi tega danes ne spregledamo, bodo to spoznali drugi, ki bodo prišli za nami, a takrat bo vsako ugotavljanje že prepozno.
Kolikokrat čitamo v slovenskih izseljenskih listih, ki nam prihajajo iz Združenih držav, kako ta ali oni prikazuje glavne vzroke odtujitve mladine. Nismo se pobrigali za slovenske šole, pišejo; starši nismo imeli Časa, da bi se za lastne otroke brigali. Kako veliko napako smo zagrešili, smo spoznali še le tedaj, ko je bilo že prepozno. Radi bi jo sedaj Popravili, a se ne da več.
Podobno bomo ugotovili čez nekaj let tudi v Južni Ameriki. Zato je potrebno, če nam je res na tem, da ostanemo kot Slovenci, da napravi-1110 v tem smislu vse kar je v naši moči.
Glavna opora šolam so društva. Zato je potrebno najprej vsa cfrm-stva pridobiti za skupno akcijo, ki «i po svojih najboljših močeh podpirala šolo.
Krivda da nismo še do tega prišli Je pri nas vseh. Obdaja nas nepotreben strah in zelo nizek nivo resničnega razumevanja izseljenskih potreb. Tega pa ni opaziti pri izseljencih v splošnem, marveč pri onih, ki se silijo jih voditi. Značaj človeka Pač ni zapopaden v tem, če nekateri slabo pojmujejo socialne, narodne ^ verske doktrine, marveč v tem, da skuša sleherni razumeti notranjo hotenje in obče potrebo vsakega člo-u8, ter nar°da in vse človeške Skupnosti. Psihologija velikih mož, °°disi katerega koli stanu ali na-°dnosti, vsa sloni na teh načelih. S slovenskimi šolskimi tečaji se je °rej pričelo. Starši napravite tudi vašo dolžnost in pošljite vaše o-oke v slovensko šolo. Ne zamudite
Uir se ne boste pozneje kesa-• Kaj se bodo pomagali moji otroci v slovenskim jezikom, je jalov izgo-v f^ter pri količkaj razumnem člo-ne more držati. In če pravilno ha v bodočnost narodov, pri-preko vseh temnih izgledov Slovani do veljave, kulturne, s°spodarske in politične besede in ^visnosti.
sev ?fe po ve®Jih naselbinah pa šir0 ne morejo doseči vseh otrok 2a Argentine in Južne Amerike. 2ad •Pa imamo Slovenski list, ki na HjjJ^1 strani vedno prinaša kaj z;* da ..Ve&a za naše najmanjše. Seve-žiter mor^te v teb primerih biti u-sko star®l' Otroke naučite sloven-lahwVoriti 111 citati. Govoriti jih z slove°to naučite, da se z njimi lepo v j^Qükem jeziku menite v vseh do-ia gg1 V2adevah. Zanimanje za jezik v2hU{j.^ltanje pa jim na ta način iz 8v . » da jim poveste kaj lepega Hied vJe§a žiyljenja, saj je vsak iz-pregit as toliko izkusil; in da jim lista tf PriPovedke in pesmice iz liti ¿ w samo bo otroka pričelo si-'ltanie, vi pa mu pomagajte
Sicer LSl°Vensko sl0™00-
Pri ]j . bi bilo potrebno, da bi imeli dajm «t* ?osebne«a učitelja, ki bi «kega taršem in otrokom izven šol-dila> a° m°čja potrebna učna navo-ae°krat na to ne moremo mi-
MIR PODPISAN MED RUSIJO III FINSKO
VELIKO PRESENEČENJE PO VSEM SVETU — RUSI SO DOSEGLI SVOJ NAMEN — FRANCIJA IN ANGLIJA DOŽIVELI PONOVEN FRAKAS — KAM BODO PA SED AJ PRENESLI VOJNE GROZOTE
Ves svet je presenetila vest, da sta Rusija in Finska brez velikih prednapovedi in tujih posredovalcev, podpisali v torek mir. Takoj drugi dan opoldan so prenehali na obeh straneh s sovražnimi napadi ter bodo vse zadeve na miren način uredili, za kar bodo imenovali posebno mešano komisijo Rusov in Fin-cev.
Protokol, ki so ga najvišji zastopniki Rusije in Finske podpisali v Moskvi, vsebuje devet točk. V prvi točki stoji, da se med Združenimi socialističnimi sovjetskimi republikami in Finsko republiko takoj preneha z oboroženimi sovražnostmi; drugič: med U.S.S.R. in Finsko bo potegnjena nova meja, ki bo v-ključila v sovjetske meje ožino (istmo) v Kareliji z mestom Viipuri in njenimi otoki, dalje ladogsko jezero s tremi obrežnimi mesti; tretjič: obe stranki se zavezujeta odpovedi vsakemu napadu eno na drugo in vj pristopiti v nobeno nasprotno zvezo; četrtič: Finska odstoji Rusiji za dobo 30. let proti letnemu odplačilu osmih milijonov finskih mark polu-otok Hangoe in vode, ki ga obdajajo z vsemi otoki, kjer bodo sovjeti zgradili strategične utrdbe in bodo smeli imeti svoje oborožene sile na kopnem, morju in v zraku; vse pod Upra*« soVjetoV-, potic": Finci obdržijo v Petsaini vse, kakor je bilo sklenjeno že leta 1920 med obema republikama, imeti smejo svojo vojno mornarico v skladu s pogodbo, ki jim ne dovoljuje več nego posameznih petnajst edinie in ne več vsaka neko 400 ton, imeti ne sme nobenega podmornika in ne sme graditi večjih vojnih pristanišč nego jih za svojo potrebo potrebuje; šestič: sovjetski državljani bodo i-meli prost prehod čez Petsarao in | naza j do Norveške. Sovjeti bodo nastavili v Petsami lastni konzulat, dalje bodo sovjeti smeli vzdržavati proste trgovske zveze po zraku in kopnem preko Petsama; sedmič: Finski bi koristilo zgraditi najkrajšo železniško progo med Švedsko in Rusijo s kapitalom vseh prizadetih držav; osmič: obe republiki takoj' obnovita novo trgovsko pogodbo; devetič: pogodba stopi v veljavp/ta-koj. Originali bodo napisani v ruskem, finskem in švedskem jeziku.
Poleg te pogodbe so podpisali še drugo pogodbo, ki se nanaša na notranje zadeve obeh držav, kakor u-reditev električne energije, umakni-tev čet, izpustitev ujetnikov itd.
Trimesečna vojna med Rusijo in Finsko je torej zaključena. Sovjeti so dosegli vse, kar so želeli: to je strategične točke v baltiškem morju. Več niso zahtevali in tudi niso vzeli, čeravno bi bili brezdvoina lahko zasedli vso Finsko, kakor je Nemčija Češkoslovaško, pod pretvezo, da hoče saino Súdete in Poljsko pod enako pretvezo, da hoče samo Gdansko s koridorjem. Kot rečeno je rusko-finski mirovni sporazum silno presenetil ves svet, posebno pa zaveznici Francijo in Anglijo, ki na to očividno nista bili pripravljeni ter na te možnosti nista verjeli. Francija je imela pripravljenih 50 tisoč mož, kakor tudi potrebnega vojnega materijal, z namenom poslati v pomoč Finski. Tako vsaj je izjavil francoski ministrski predsednik Daladier, ko je izvedel o pogajanjih med Rusijo in Finsko. Enako je izjavil tudi angleški premier Chamberlain da je Anglija pripravljena nuditi vso pomoč Finski. Te izjave dovolj jasno pričajo, da Francija in Angl-ja nista želeli miru med Rusijo in msko, -marveč sta bili pripravljali Tíffce podpirati, četudi največ le s propagando, kakor so podpirali že preje Čehe in Poljake, kajti Finski bi bilo še posebej težko nuditi aktivno pomoč, brez privoljenja prehoda Norveške in Švedske čez svoje teritorije, ki pa sta bili obe zadnje imenovani odločno proti vsakemu tujemu vmešavanju v njihove zadeve. Saj se čitate-Iji še spominjajo incidenta med Anglijo in Norveško glede angleškega in nemškega spopada v norveških nevtralnih vodah, kjer so zadnji energično povedali, da jih prav nič ne mika zaplesti se v kake spore s komurkoli. Zastonj so jim skušali v Londonu dopovedavavati, da bodo za Finsko takoj prišli na vrsto pa. oni. Če bomo prišli, bomo vseeno prišli, so si gotovo mislili, kajti zaščita Anglije in Francije je do danes še povsod odpovedala.
V vseh nevtralnih državah so mnenja, da je ruskofinska mirovna pogodba ponovni frakas Francije in
varnost iz Skandinavskih držav. Rusija in Nemčija pa sta si zagotovili popolno politično in gospodarsko oblast v teh deželah in vodah. Té dni so si Finska, Švedska in Norveška podpisale vojaško zvezo, menda po navodilih iz Moskve.
Sedaj pa nastane vprašanje: kje bo nastal bodoči prvi spopad.
O spolšnem mirovnem pogajanju še ne more biti govora, kar bo ob zaključku svojih posetov evropskih prestolie velesil tudi Rooseveltov odposlanec Welles najbrže mogel ugotoviti, kajti borba med velesilami je po vseh vidikih še le v prvih začetkih.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je dosegel v Rimu pri Mussoliniju in papežu, nemški zunanji minister Rib-bentrop. Ugibljejo marsikaj, a nič določenega ne vedo povedati. Zgleda pa, da sta se Mussolini in papež odločila še nekoliko počakati, pred-no bosta izrekla zadnjo besedo.
Eno je gotovo, da je skušal Rib-bentrop pridobiti Italijo za popoln sporazum z Rusijo. Izrabil je ugoden trenutek, ko so se Angleži zamerili Italijanom, ker so ji kar tebi nič meni nič zaplenili premog. Sicer so Angleži obljubili, da bodo dali pa toliko več svojega premoga Italji, a to je vseeno poniževalno za
V	Franciji se jezijo
Spričo ponovnega poraza zveznih velesil na Finskem, zahteva francosko časopisje energičnejše vojne u-krepe, kajti Finska se je morala uda ti dan pozneje, ko je bil Daladier obljubil pomoč. Enako tudi v parlamentu zahtevajo bolj odločne politike. Neki list piše, da je Francija že v svetovno vojno stopila s slabim ciljem in sedaj ravno tako. Preveč časa smo že izgubili, zaključujejo list*.
V	resnici se zdi že sem od abesin-ske vojne nerazumljiva francoska in angleška politika. Medtem ko diktatorji vodijo politiko z neverjetno naglico ter z medsebojnimi direktnimi stiki, se francoski in angleški državniki zelo počasi obračajo ter pošiljajo, kamor bi morali iti sami, svoje zastopnike. Menda tudi še vedno verujejo, da se bo dalo narode z denarjem njihovim voditeljem pridobiti. Potem so zelo naivni in ne vedo, da so se narodi v zadnji vojni marsičesa naučili. Težko ga je več z lepa potegniti na limanice. Čehi se niso dali, zato jim je ostala vsaj dežela nerazbita, Poljsko pa so vso po-mandrali, enako tudi Finsko, ker se je zanašala na pomoč, medtem ko so baltiške države ostale cele. Če so Stalin in njegovi ministri res tako barabe, kakor jih malajo, bo že Bog dal počasi tudi boljših ljudi Rusom, če jih bodo zaslužili. A zaslužiti jih je treba ne samo z molitvijo, marveč predvsem z izobrazbo in delom. Tako si gotovo mislijo vsi, ki bi radi
zadnjo, namreč,'da jm. Angleži ko- videli Rusijo ih ves svet
mandirajo. Papež pa je seveda odločno proti temu, da bi se Italija vezala z Rusijo.
Zdi se pa, da se Nemčija pripravlja za nova podvzetja, ki bi bila ko-lonijalnega značaja. Za to podvzetje bi rad Hitler pridobil tudi papeža in Mussolinija. V zadnjih svojih govorih je Hitler zelo pogostokrat i-menoval božjo previdnost in vsemogočnost, ki vodi nemško pravično stvar. Ribbentrop pa je dejal papežu. da bi Hitler zelo rad videl, če bi se vrnil poljski primas Hlond na Poljsko in se sam prepričal, da se poljskim katoličanom ni in ne bo godila nobena krivica, seveda v kolikor se ne mešajo v politiko. Koliko je dosegel Ribbentrop pri papežu, ne vemo, a tudi Mussolini mu najbrže ni dal točnega zagotovila v katerim v prid bo v slučaju vojne med velesilami nudil svojo nevtralnost.
Če si Nemčija zagotovi pomoč, četudi samo nevtralno pomoč, Balka-
-/f ftv^«-?'i fmm , - |¡¡¡ >!>"*» ¡II 4 '-' jfi ' . - ;< ^ fc '
Taka rodovitna polja se nahajajo na Finskem. Sedaj je mir in ko skopni sneg, se bo izmučen narod zopet mogel podati na svoje nekdanje delo.
v mirnem sožitju in napredku. Takrat bodo vsi oni plotovi, ki jim pravijo državne meje, odpadli v današnjem sovražnem pojmovanju, marveč bodo ostale samo naravne narodne meje. Treba je samo malo počakati, če niso znali ali hoteli Angleži in Francozi ustvariti malo več pravice na svetu, naj to napravijo pa drugi, čeprav z batinami po hrbtu, ki so jih deležni ponajveč nedolžni ljudje. Kar doživljamo danes, so vsi razumniki ves čas po vojni napovedovali, a jih ni hotel nihče poslušati. Sedaj ko se je hudič utrgal z verige, pa tudi ne more kar tako nehati ro-goviliti, dokler ne bo spravil ljudi k spoznanju Resnice.
sliti. Morda kdaj pozneje pridemo do tega, če se bomo pri listu, društvih, slovenskih šolah in morda še kje sporazumeli.
Časa pa ni izgubljati, marveč kar pogumno naprej v razmerah, ki so nam dane.
Anglijo, posebno zadnje, ki je iz Londona vodila glavno tozadevno politiko. Vprašujejo se, čemu pride pomoč vedno prepozno. Tako je oci-! tal v angleški zbornici Ohamberlai-nu tudi Lloyd George.
S pomiritvijo med Rusijo in Fin-1 sko je izginila obenem tudi vojna ne-
na, Italije in Rusije ter potom zadnje še Turčije, ki se baje ne mara spustiti v kak oborožen konflikt, s sovjeti, bi mogla izsiliti od Anglije in Francije kolonijalne posesti. V nasprotnem slučaju pa .ji ni mogoče ničesar tega pričakovati.
Vsekakor bomo v najbližnji bo-
Povečan izvoz jugoslovanskega lesa
Za 1 milijardo in 121 milijonov dinarjev lesa smo lani izvozili iz naše države. V primeri s predlanskim izvozom se je torej povečal za dobro četrtino. Najboljši kupec je bila Italija, nato pa slede Madžarska, Nemčija, Anglija, Grčija, Francija in Argentina. Najbolj se je izvoz lesa povečal v neklirinške države. Posebno se je izvoz dvignil jeseni, ko je iz svetovnega lesnega trga izginila Finska in za njo deloma tudi švedska.
dočnosti videli, kako se bodo politične razmere zasukale.
Nekateri zatrjujejo, da si bosta Nemčija in Rusija najprvo zagotovili popolno nevtralnost Balkana, potem pa si bosta s pomočjo Japonske "nevtralnosti" poizkusili najprej srečo v Indiji. Če bi jih Turčija skušala ovirati, imajo že na Kavkazu pripravljene čete, a Nemčija in Rusija bosta skušali pridobiti Turčijo na svojo stran. Seveda, kakor zatrjujejo, imata zaveznici pod vodstvom francoskega generala Wei-ganda zbranih v Indiji in drugod po svojih dominijonih ogromno število dobro izvežbanih in z vsem potrebnim opremljenih vojakov.
mmmmmma
Argentinske vesti
GIBANJE PARNIKOV
Z nekaj dni zamude sicer, a vendar dospe v tukajšnje pristanišče se dovolj prekomorskih parnikov in motornikov.
Conté Grande, ki je dospel 6. t. m. je čez dva dni že zopet odplul.
V	sredo 13. je nenajavljeno pri-vozil francoski potniški parnik Florida. Pripeljal je precej pošte in drugega tovora, a le malo potnikov. Ta dan je priplul tudi nenapovedano angleški parnik "St. Lindsay". Oba parnika sta plula neovirano. Listi pa so poročali, da je imel Lindsay med potjo boj z nemškim pod-mornikom ter ga potopil. Mornarji pa to vest zanikujejo.
V	petek je prispel že drugi francoski parnik "Fórmese". Tudi ta parnik je pripeljal pošto ter nekaj potnikov.
V	nedeljo 17. ima prispeti angleški parnik "High. Brigade".
Za 27. ali 28. pa ste najavljena italijanska prevoznika "Neptunia" Pssa. María".
mmmmmmmmmmammm
pa so jo oddali v varstvo sodnika mladoletnih. Razvajeni deklici pa to ni bilo po godu. Ko se je nahajala v poslopju zavoda, v četrtem nadstropju, se je vrgla na dvorišče, ter pri tem zadobila tako hude poškodbe, da je na mestu izdihnila.
m
INTERVENCIJA V PROVINCI BUENOS AIRES
Izvršna federalna oblast je odredila intervencijo v buenosaireški provinci. Niso se pa vsi ministri strinjali s to odredbo ter jo tudi niso podpisali. Med protivniki za intervencijo sta dva ugledna ministra, José Padilla, minister javnih del in Manuel Alvarado, poljedelski minister. Oba ministra sta tudi podala ostavko, katera jebila sprejeta. Imenovana sta bila na njiju mesto že nova: za poljedelskega ministra Cosme Massini Ezcurra, za ministra javnih del pa Luis A. Barberis. V ponedeljek sta že podala prisego in nastopila svoje mesto.
Med tem se ni v provinci ničesar posebnega dogodilo.
Dr. Fresco je mirno oddal svojo oblast in je to prevzel provizorno geenral Luis A. Cassinelli. V torek
ALCANTARA V URUGUAČSKEM PRISTANIŠČU
Angleški prevoznik "Alcantara" ki je vzdrževal potniški promet med : pa jebil imenovan interventor v ose-Evropo in Južno Ameriko, je prej»-1 bi dr. Octavia R. Amadea, ki je nji petek nenadoma priplul v Mon- ¡ svoje mesto v sredo že nastopil. Z tevidec. Ostal je tam 24 ur, kakor določa red o bivanju vojnih ladij ter je po tem roku odplul neznano kam.
Alcantara za sedaj ne vrši več potniške in poštne službe, temveč je spremenjena v pomožno vojno ladjo in kot taka je tudi primerno oboro- j
zena.
GROZNA ŽELEZNIŠKA NESREČA
Med postajama Washington in Mackena se je v nedeljo dogodila strašna železniška nesreča.
Upravitelj posestva "Los Chañares ", Francisco Bilbao je z avto'n peljal na volišče v Mackenno naslednje volilce: Angela Lucera, sta rega 20 let, Juana Rodrigueza, 23 let, Feliksa Henguerota, 32 let, Alejandra Ferreyro, 21 let in Tomasa Cejasa tudi 21 let starega.
Gotovo se je bil Bilbao zamislil na
njim bosta sodelovala tudi sodnik dr. Carlos Herrera in dr. Vicente D. Gallo.
V zvezi z intervencijo sta odstopila že tudi dva občinska zastopnika, José A. Güiraldes iz San Antonia de Areco in dr. Solano Lima iz Per-gamina. Oba sta izjavila ob svojem odstopu, da odložita zastopstvo kot protest proti intervenciji, ki je pritisk na avtonomijo.
Tako izjavo sta podala tudi od-stopivša ministra.
GENERAL CASTAÑO UMRL
V torek je umrl v tukajšnjem mestu, geenral Fasola Castaño, star šele 57 let.
Fasola Castaño se je rodil leta 1883 v Yapeyú, provinca Corrientes. Leta 1898 je vstopil v vojaško šolo, kjer je naglo napredoval. Radi svoje zmožnosti so mu bile zaupane
demokrati 2, Entre Rios, radikali 4, demokrati 2 poslanca.
PONESREČENCI V ZALOGI ŽITA
Že v ponedeljek prejšnjega tedna se je dogodila težka nesreča v zalogi žita ki se je nahajala v ulici Lava-Jle 4200 in so šele sedaj izvlekli vse mrtvece. Prejšnji petek so izvlekli Armanda Polliso, starega 26 let in Manuela Lópeza, 40 let starega. Pod razvalinami je bil še Ricardo Oddone, katerega so izvlekli drugi dan. Vseh mrtvih je pet.
USLUŽBENCI NE DELAJTE SRAMOTE
Naši ljudje so znani kot pridni in pošteni, tako moški kakor ženske. Zgodi pa se le, da se kdo spozabi da napravi nam in sebi sramoto, ter tudi škodo, ker se ga vsak boji vzeti v delo.
Tako so poročali nedeljski časopisi, da se je nek naš človek polastil raznih vrednosti za $ 8.500, katero blago je hotel v občinski zastavljalnici zastaviti, pa ga je policija prijela.
Kaj je bilo treba njemu jemati te stvari, ko je moral vedeti, da ga bodo prijeli. Konečno tudi ni mogel biti v taki stiski, saj je bil preskrbljen s hrano in stanovanjem, povrhu vsega tega pa je imel še primerno plačo. Gotovo je ta korak napravil radi nepremišljenosti in upamo, da kaj takega ne bo več storil.
Pri Bitežniku v Cinco Saltosu
NAROČNIKI! — ALI STE PORAVNALI NAROČNINO? NAPRAVITE SVOJO DOLŽNOST!
DOMAČE VESTI
KRST
Preteklo nedeljo je bila krščena Norma Marija, hčerka naših naročnikov, Antona Jež, doma iz Grgarja pod Sv. Goro in njegove žene Roza-lije Drufovke, doma iz Mirna pri Gorici. Botra sta bila Marija Drn-fovka in Mario Marušič. Krstne obrede je opravil izselj. duhovnik Janez Illadnik v cerkvi Sv. Jožefa v Floresu.
Krstnina se je vršila v lastni hiši Ježevih v Devotu v družbi povabljenih sorodnikov, prijateljev in znancev.
Knjige družbe Sv. Mohorja za leto 1940
Družba sv. Mohorja v Celju bo letos izdala štiri zelo lepe knjige in sicer:
Koledar za leto 1941. Večernice 93 zvezek: Borba za zemljo. Knjigo je napisal Ivan Čapma in je vzeta snov s Kočevskega. Večernice 94 zvezek: Južna zvezda, napisal Jules Verne, znan francoski pisatelj. Na planini, napisal Stanko Cajnkar. Snov je vzeta na našem zelenem Pohorju.
Vse te knjige bodo stale samo štiri pese. Naročite jih lahko pri Francu Lakner, u¡. Warnes 2215, dep. 2, Paternal, Buenos Aires, ali pri istem na Banco Germánico.
Za doplačilo štirih pesov pa se i dobi še nekaj drugih knjig: Življenje svetnikov, Mladim srcem od Ksaverja Meškota 4 zvezek, in Knjižnica in knjižars^o delo od dr. A. Pirjevca.
Vesela družba pri Novaku v Bahiji Blanki
Za kratek čas
Uboge ženske
To je resnična zgodba, ki se je pripetila v newyorški trgovini ženskih klobukov.
Ženska srednjih let se je veselo motrila v zrcalu.
Klobuk, katerega je ravnokar dala šest dolarjev, ji je neizmerno uga-jal.
Iznenada jo pa prodajalka opozo- Je m žell> da se mu javijo naslednji rj.	I izseljenci:
Tober Jožef iz Stare Herminovy hiš. št, 57. Polic Josip Matin iz Zlobin - brda.
POROKA
Prejšnjo soboto se je poročila naša rojakinja, zvesta naročnica Slor. lista Malik Josipina iz'Gradišča pri Vipavi z Lorenzoni Constanzo.
Porocencema naše iskrene čestitke!
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvo poizvedu-
VESEL DOGODEK
V nedeljo je štorklja posetila hišo rojaka Riharda Vrčona iz Erze-Ija nad Vipavo ter ostavila njegovi ženi Julki krepkega dečka - prvorojenca.
Mati in sinček sta v najboljšem stanju.
Srečnim staršem čestitamo!
važne državne in vojaške zadeve ter volitve ali se je s sopotniki razgo- je Argentino zastopal tudi izven dr-varjal, da ni opazil vlaka, ki je pn- žave. Slednjič pa je padel v nemi-hajal. V hipu, ko se je nahajal avto lost. Pod Justovo vlado mu je bila s potniki na progi, je pridrvel vlak odvzeta uniforma in generalski čin. ter se je lokomotiva zagnala vanj. Sedaj pa je ta mladi general mrtev, Nekaj časa ga je vlekla s seboj na- od katerega bi lahko država v voja-kar ga je vrgla na stran. Slika je škili zadevah imela mnogo koristi.
bila grozna: avto je bil popolnoma	--
zdrobljen, vseh 6 potnikov pa je le- VOLITVE V PROVINCAH žalo grozno razmesarjenih na obeli Volitve v provincah so delno kon-straneh proge__mrtvi.	čane, v nekaterih bodo ponovne.
_.	Izid v vseh še ni znan, ker še ni
ŽALOSTNA SMRT MLADOLET- štetje končano. Zna se za izid iz NE	i teh provinc: V Tucumanu so dobili
Francisca Fernández je bila že radikali 3, demokrati 1 poslan, Stgo. zelo pokvarjena deklica, čeravno ji del Estero, radikali 1, conc. CivTca je bilo šele 16 let. Starši niso vede- 2, v Mendozi so dobili radikali 2, íi kako bi jo spravili na dobro pot, demokrati 1, San Luis, radikali 1,
D
o
:oaoi
70E30I
ioe
D
p
a
o
D
o
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi.
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi,
sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tet naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo.
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
— Oprostite, tisto, kar imate na glavi, ni klobuk, ki ste ga kupili, pač pa škatlja, v katero sem vam
ga hotela spraviti.
*
Dober odgovor
Žena: "Nikoli te nisem silila in lovila, da se poročiva!"
Mož. "Seveda me nisi, saj palt tudi ne leti za mišjo, pa se miš vendarle ujame!"
SK
Na ribolovu
Meščan ribiču: "Tu je pa prav lepo mesto za postrvi."
Ribič: "O, da, da, tako lepo se imajo postrvi tu, da nobena noče zapustiti vode. Saj vidite, da nobene nevjamem".
Raztresen profesor
Profesor ženi: "Kam si zopet založila moj klobuk?"
Žena: 'Saj ga imaš vendar na glavi!"
Profesor: "No, če ga imam na glavi, potem ga bom že našel."
Priznanje
Gospodinja: "Nisem povsem zadovoljna z vašimi spričevali!"
Služkinja: "Tudi jaz nisem, milo-stljiva. toda — najboljša so, kar sem jih mogla dobiti!"
Njegov zadnji znan naslov je "bil: Bahía Blanca F.C.S., calle Belgra-no 419.
žižic Jure, pok. Marka iz Solina-Rupetina, roj 1870 leta. Izselil se je 1906 lota. Javljal se je do leta 1918 z naslova Min. Brin 1371, Bs. Aires.
Afriški Nemci v Beljaku
409 Nemcev iz Afrike je v nedeljo dospelo preko Italije v Beljak. Tu je izseljence pozdravil deželni vodja, namestnik Kutschera, ki je med drugim dejal: "Vračate se v veliko domovino, ki stoji sredi vojne, katero bo pa dobila. Po vojni se boste afriški Nemci vrnili spet nazaj v svoje kraje, ki bodo tedaj nemška zemlja!"
SMRTNA KOSA
Naš ftaročnik Ilacé Anton je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je v Podcerkvi pri Starem Trgu na Notranjskem umrl oče Janez Ilace, star 73 let.
Pokojni zapušča štiri sinove: dva doma, enega v Franciji in enega v Argentini ter tri hčere poročene doma.
Da je bil pokojni vzgleden gospodar četudi le na srednjem posestvu, priča njegova zapuščina svojim <>-t rokom. Posestvo pa je prevzel France.
Naj mu bo lahka domača zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje'
ROJAK OPERIRAN NA SLEPIČU
Josip lvanič doma iz Filovec v Prekinurju, črkostavec v tiskarni kjer se tiskajo vsi naši časopisi, je oboleli pa vnetju slepiča. Podal se je v bolnišnico Fiorito na Avella-nedi, da se podvrže operaciji.
Operiran je bil v nedeljo ter se je operacija posrečila in se sedaj počuti žeskoro zdravega.
Razlika
razlika med nami ni
Kakšna je Američani?
Američani pravijo: odpelji", pri nas pa pravimo: či in plačaj."
Plačaj in "Mol-
S
ioc90i
aoi
IOQOEE
30I
IOE3?
"SLOVENSKI DOM"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo.
GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
STARŠI, ki želite, da bi se vaš sin ali hčerka, izučila v glasbi bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu. Pouk brezplačen.
Zahvala
Podpisani se najtopleje zahvaljujem za zopet.no nakazano mi podporo od G.P.D.S. Slovencev v Villa Devoto, kateremu želim mnogo uspeh» za njihov trud in požrtvovalnost do bolnih članov.
Leopold Kralj.
■¿f
Zahvala
Vdova Magdalena Bandelj roj-Bogach, se tem potom zahvaljuj vsem tistim, ki so ob priliki nenadne smrti pok. Antona Bandelj hiteli na pogreb in darovali vence 1° cvetje. Posebno pa se zahvaljuj.0 družinam Dobošič, Nieto, Bandelj' Trebeč, Piščanc, Kos, Škamperle, S®" ražin ter vsem tistim, ki so sporoči' li sožalje.
Ker je mnogo tistih ki povpral®' jejo, kje da je pokopan pok. Anto^ sporočam, da na Pokopališču v peleta, takoi od vhoda na levo, drU' ga vrsta, križ nosi ime pokojnega.
Vdova Magdalena Bogacb '
Bandelj v imenu ostalih sorodnih'

mMmmmmmmmmmmmiv^
D
• ® , $>
Vesti iz organizacij |
K

Velikonočna družinska zabava v "Slovenskem domu"
Star slovenski običaj je, da se za veliko noč darujejo "piruhi". Kdo nepozna tega velikonočnega družinskega veselja že od doma?
Naše vrla članice pa so se odločile, da bodo to lepo navado obnovile tudi v tujini ter bodo organizirale v Slovenskem domu "velikonočne piruhe".
Starši, člani, pripeljite s sabo vse vaše otroke, ker je v prvi vrsti njim namenjen ta velikonočni družinski praznik v Slovenskem domu. Seveda pridite tudi vsi drugi, člani in članice, da se bomo vsi prav po domače pozabavali.
Domača zabava v Slovenskem domu
V nedeljo 14. aprila, ob 4 uri popoldne, bo v Slovenskem domu, uli-®a Gral. Cesar Diaz 1657, prijetna domača zabava.
Na sporedu bo igra, petje in ples.
Natančni spored priobčimo phi-bodnič.
PEVSKE VAJE V SLOVENSKEM DOMU
Redne pevske vaje za moške se vršijo vsak torek in petek ob 8 uri in pol zvečer; za dekleta, oziroma mešan zbor pa ob nedeijsih ob 5 uri popoldne.
Pevci in pevke, bodite redni in točni !
Kakor v splošnem ljudskem ali narodnem pokretu ni mogoče pričakovati resničnega izboljšanja, če vsi ne mislijo, vsi ne ustvarjajo, se vsi ne žrtvujejo, tako tudi v društvih ni mogoče pričakovati zadostnih uspehov. Le kadar bomo vsi mislili, vsi ustvarjali, vsi se žrtvovali in med nami ne bo brezbrižnežev, ki bi se naslanjali na rame drugih, bo naša bodočnost boljša in v vsakem ozi-ru povoljna.
Slovenci širom Argentine in Južne Amerike
Katerakoli novica ki se dogodi med vami bodisi krst, poroka, smrt ali družabni sestanki, kakor tudi v vašem ali. splošnem gospodarskem položaju, sporočite nam in če se daste ob takih prilikah tudi slikati, pošljite en posnetek tudi nam s par pesi zraven za kliše, kar bomo v listu radevolje priobčili. S tem ne bo list samo zanimivejši, marveč obenem tudi verno zrcalo našega življa širom južne Amerike.
Misliti, ustvarjati, žrtvavati se mora-
mo vsi
Imamo dve vrste ljudi: delavne in brezbrižne. Prvi so vedno na delu; mislijo, ustvarjajo in gledajo pogumno v bodočnost. Čutijo si v dolžnost služiti napredku. Nobeno delo jim ni pretežko, nobeno razočaranje preveliko, da bi ga ne pogumno premagali. Neprestano iščejo novih i-dej, boljših poti, ki vodijo k uspehu. Nemogoče, ne poznajo. Ti ljudje pač noČ in dan mislijo in ustvarjajo za- j s<- in za brezbrižneže, ki slednji upajo, da jim bodo pečeni golobi sami leteli v usta.
Tako sliko vidimo po vsem svetu, med vsemi narodi.
Tudi pri društvih imamo ljudi, ki neprenehoma na delu za izboljšanje in povečanje svojih organiza-Nobena žrtev jim ni prevelika, kadarkoli so poklicani, se odzovejo x yeseljem, da lahko tudi oni nekaj napravijo skupnosti v prid.
Po drugi strani pa imamo ljudi, ** najraje zabavljajo ali pa so sploh brezbrižni za vse.
Čitatelj piše
Zelo prav in še kako prav je imel člankar, ki je v predzadnji številki lista o slovenski šoli povdarjal, da šola ne more doseči pravih uspehov, ako tudi starši ne storijo svoje dolžnosti. Poleg tega, da se za šolo in vzgojo premalo zanimajo in ne prikazujejo slovenskega jezika in kulture v pravi luči, so še druge stvari, ki močno ovirajo razvoj učenja in vzgoje.
Med našimi ljudmi je vse preveč grdega in surovega preklinjanja. Vse preveč umazanega klafedranja; zabavljanja čez gotove osebe med katere spadajo tudi šolske sestre. In vse to kar v pričo otrok.
Kako naj se otrok z veseljem uči ter sprejema vase dobre nauke, če pa sliši od strani staršev omalovaževanje in nikoli spoštljive besede o onih, ki so njihovim otrokom učitelji in onih, ki imajo ed šole samo skrb in trud.
Nekaterim pride šola prav le radi ugodnosti, da se znebijo otroka, ko so starši po svojih opravkih ali na delu, kajti dobro se zavedajo, da bi ne našli nikjer tako zanesljivega zatočišča.
Starši so dolžni pomagati šoli in za ugodnosti, ki jih nudi, biti vsaj hvaležni, ne pa kar tjavendan govo-rti in takorekoč vračati kamen za kruh.
čitatelj.
IZ UPRAVE
J. Lakovič, S. Pedro. — Vi vzemite list, ki je na vas naslovljen, drugega pa prepustite naslovniku, ki ima istotam naslov. Naročnino prejeli. Hvala in pozdrav!
K. Može, Misiones. — Naročnino od vas in I. Benčina prejeli v redu, kakor tudi za kliše. Sprejmite naše iskrene pozdrave!
V. Domicelj, Capital. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
J. Lampreeht, Capital. _ lz vašega dolgega pisma smo razbrali vso tragedijo, ki ste jo prestali v vojni in potem v izseljenstvu. Nek jugoslovanski surov orožnik še ni jugoslovanska vlada ali oblast. Kako da vam niso priznali pokojnine, seveda mi nemoremo soditi, na jug. poslaništvu pa že vedo in so vam tudi najbrže povedali. Obrnili ste se po pravico na nemško poslaništvo, češ, da je Nemčija kriva usode Avstrije in svetovne vojne, ste tudi zgrešili pot, ker pač niste nemški državljan in so bili dobri, če so vam še tisto dali. Iskali ste potem primernega dela, a ga niste dobili. Delali ste na estanciji "La Reforma" tri leta. in ste bili član "Obrane" z upanjem, da s prihranki greste v jug. šolo telegrafistov, a ko ste pustili delo in šli v La Plato, kjer je imela biti omenjena šola, je v resnici ni bilo. Potem ste se šli po navodilih inž. Jekovca učiti radiotelegrafije, ki bi s tem znanjem dobili stalno službo. Zapravili ste $ 200.—, a v službo vas radi prestane malarije za časa svetovne vojne niso vzeli. Potem ste dobili delo v neki nemški tovarni, kjer ste še sedaj.
V Argentini ste že 20 let. Napisali ste neko knjigo v kateri so zbrani vaši vtisi tekom štiridesetih let. Nimate pa denarja, da bi jo izdali. Rokopis nam lahko pošljete, a mi bi vam ne mogli drugega nuditi nego dati najboljši nasvet, česa vam je storiti.
Eno pa vam priporočamo že sedaj : Vi ste dovolj star in izkušen ter si ni vam treba delati nobenih iluzij, recimo glede Noblove nagrade. Če bi jo delili po notranjih mi-j slih in prepričanju ljudi, bi jo skoro ! sleherni človek zaslužil, a Noblovo nagrado dajo le onim, ki znajo svoje misli na papir lepo spraviti. To pa je samo nekaterim redkim dano, ki ( se imenujejo pisatelji, t Vedno ste se preveč zanašali na j druge in premalo nase, a imate še dober kos življenja pred sabo, da se vam splača spraviti vaše zlomljene živce v red in si zagotoviti boljšo i bodočnost.
Sprejmite naše iskrene pozdrave!
Vinsko trgatev
priredi '' Slovenska Krajina'' v soboto 6. aprila zvečer, pri TERPLANU na AVELLA-NEDI
IZ PATRONATA SLOV. LISTA
Delo dobi dober mehanik. Kdor išče zaposlitve ali ve za kako delo, naj nam takoj sporoči.
T S.
piruhi
V Slovenskem domu se bo vršila na velikonočno nedeljo lepa družabna zabava naših članov in članic ter njihovih otrok.
Zabavo bodo organizirale članice, ki bodo poskrbele za za-dovoljnost malih in velikih. Posebna pažnja pa bo seveda posvečena najmanjšim, ki jih ne pozabite pripeljati s seboj.
Pričetek ob 3 in pol popoldne na Velikonočno nedeljo.
ODBOR
S poseta rojakov na deželi
Naročnica našega lista, gospa Angela Marušič, žena znanega rojaka Mariota Marušič iz Optjega sela na Krasu, je bila obiskala s hčerko E-mico svoje rojake na deželi. S tega poseta, kakor nam je dejala, sta odnesli najboljše vtise, kajti povsod sta bile lepo sprejeti in so jima šli v vseh ozirih na roko, za kar se tem potom zahvaljujeta.
S seboj sta prinesli tudi nekaj fotografskih posnetkov, ki dva spodaj
Gergolet pa ima v Vignandu svojo lastno krojačnico. Takoj v začetku svojega prišel j enstva je bil začel svojo obrt na Paternalu v Buenos Airesu, a mu ni nič kaj dobro šlo. \Mahnil jo je na deželo ter pričel izvajati svo.j posel. Kmalu je zaslovel v okolici za najboljšega krojača. V par lotih je prihranil potrebno svo-to ter se odpravil v Evropo v svoj rojstni kraj v Opatje selo na Kras po nevesto. Vrnivši se z boljšo polovic,o je pričel še ? večjo vnemo '"•svojo obrt. Postavil si jelastno hi-šc\ter ¡o v krogu svoje družine prar zadovoljen.
v Berisso!
mnogo ljudi teka
i
celo življenje za srečo, a njih želje se ne spolni j o, kajti resnično blagostanje ne pride po naključju. Računajte za resnostjo in VARčUJTE, pri čemer Vam Pomagamo mi z tem, da Vam od-Premo HRANILNI RAČUN z samo $ 5.-
Vaša DENARNA NAKAZILA z ZRAČNO pošto - BREZPLAČNO
naravnost na prejemnikov dom brez odbitkov in z podpisanim potrdilom, bodo pri nas NAJBOLJE IZVRŠENA.
Jugoslovanski Oddelek
BANCO HOLANDES UNIDO
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:	i Podružnic»
Bmé. MITRE 234	! CORRIENTES 1900
V	nedeljo 31. marca bomo pohiteli v Berisso.
Nekaj stotin naših rojakov je tam.
Gotovo si marsikdo želi obiskati svoje znance.
V	nedeljo 31. marca odpotujemo ob 8 uri. Odhod iz Avellanede pri Puente Barracas, esq. Mitre in Man. Estevez.
Maša v Berissu ob 11 uri.
Molitve ob 3 uri.
Pravočasno prijavljeni bodo imeli skupno kosilo.
Vožnja stane 2 pesa.
Angela Marušič in njena hčerka Emica iz Buenos Airesa ter Gergole-tovi iz Vignauda na obisku pri Lakcvičevih v S. Pedru, pr. Cordoba
priobčujemo.
Na sliki vidimo Lakovičeve v San Pedro v cordobški provinci ji ter Gergoleteve iz Vignanda z g. Maru-šičevo in njeno hčerkico, ki sta prišli k njim na obisk iz Buenos Airesa. Lakovičevi so v Argentini že šest-nost let. Odšli so na deželo kjer so si ustvarili svojo bodočnost.
Oba preje imenovana sta tudi naročnika našega lista. Želimo jim še več sreče in uspeha, kakor tudi Ma-rušiveim, ki imajo dobro službo r Buenos Airesu.
Ta slika pa prikazuje g. Lakoviča in njegovega štirinajst letnega sina Pepeta, ki se odpravljata s svojimi konji na delo na polju.
, ' i
G.P.D.S. v Villa Devoto
VABI na DOMAČO ZABAVO, ki se
bo vršila v nedeljo 17. marca. Začetek ob 5 uri pop. S vira orkester "Istra". Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje.
ODBOR
Lakovič iz Doberdoba in njegov sin Pepe gresta s konji na polje na delo
x«8¡c ;*:«< vam.	>m:>mvm*: ■mmmm
¡	I
¡ Uprava "Slovenskega lista"	|
ff p
§ Tu vam pošiljam imena ................. novih naročnikov,
É	(zapiši število)
M	jS
$
sž katerim izvolite poslati par številk na ogled.	ti
® Š
■j	s?
| Naslov:	|
ž i) ......................................................... y
(Ime in priimek) (ulica in štev.) (Mesto, kraj in železnica) f i ¡ I 2) ......................................................... I
&	X
$ ¡g
$ i
| 3) ......................................................... i
n M
| 4) .........................................................
S?
I 5> .........................................................
É
M (Izreži in pošli na naslov: Slovenski list, Gral. Cesar Díaz 1657
I
9.	Buenos Aires.
i
Met mm mm sass mmm. :¡mz mmmm mz
Slovenci doma in po svetu
ČUDEN SVETLOBNI POJAV
V Sp. Idriji so dne 27. januarja okrog 8 zjutraj opazovali svojevrsten svetlobni pojav. Ozračje je najprej močno porudelo in vsa pokrajina, hiše in drUgi predmeti so postali rdeči. Ta barva se je potem prelivala v rumenkasto in različne druge barve. Električne žarnice so po-zelenele. Tudi luč v sobah je postala | zelenkasta. Na nebu, ki je bilo oblačno, ni bilo videti nikake zarje ali posebne spremembe. Pojav je trajal slabe pol ure.
izpadle in so tudi v umetniškem pogledu zadovoljive. Tudi letos bodo vprizorili opere na gradu. Kot prva bo prišla na vrsto Puccinijeva "Búheme". Kdaj bo vprizorjena, še ni določeno, vsekakor pa v prvi polovici meseca julija. Predstave bodo ljudske.
NOV GROB
Sredi januarja meseca je v Postojni umrl obče znani posestnik France Čeč, star šele 39 let. Pokopan je na tamošnjem pokopališču.
Naj počiva v miru v domačem kraju! Preostalim njegovim pa naše sožalje!
SMRTNA KOSA
Postojna. — Pred dnevi je umrl tukajšnji trgovec g. Milan Kutin. Smrt ga je pobrala nenadoma v najlepši moški dobi. Naj mu sveti večna luč, družini naše sožalje!
KER NI HOTEL PRODATI KURIVA SO GA ZAPRLI
Trgovec s premogom in drvmi K. Vianello v Benetkah, ki ima svojo zalogo v bližini trga Sv. Marka, ni hotel nekim svojim odjemalcem prodati svojega blaga. Razdraženi kupci so ga naznanili pristojni oblasti, posebnemu varnostnemu oddelku, ki v sedanjih hudih časih nadzoruje trgovine, in ta ga je dal pod ključ. Ko so preiskavali trgovčevo zalogo, so odkrili okrog sto kvintalov različnega kuriva.
OPROŠČEN
G. dr. Božo Kjačič, nadžupnik v Solkanu pri Gorici, je bil prejšnji teden klican pred goriškega pretor j a (okrajnega sodnika), a je bil pri razpravi oproščen. Tržaški "Piceo-lo" takole poroča o tej zanimivi zadevi: "G. Kjačič, župnik iz Solkana, je bil oproščen, ker ni zagrešil dejanja, ki mu ga je obtožba očitala, češ da je prestopil obstoječe policijske odredbe, ker je dovolil, da je pri pogrebu verska družba javno nosila zastavo s slovenskim napisom. ''
TOLMIN JE DOBIL NOVEGA ŽUPANA
Za novega župana (podesta) v Tolminu je imenovan prof. Angel Scuri, ravnatelj tolminskega učiteljišča. Ko je odšel prejšnji župan dr. Marsan, smo mu v slovo pohvalno zapisali, da je uvidevno upravljal mestno gospodarstvo. Nismo pa takrat povedali, zato moramo danes, dodati, da njegova politična misel našemu ljudstvu ni bila naklonjena, njegovo zdravo in naravno rast je o-viral. Zato želimo, da bi novi g. župan sledil gospodarskim pomuja-njem svojega prednika, da bi pa našo narodno bit bolj cenil in upošteval.
"POPOLO DI TRIESTE" SE ZDRUŽI S "PICCOLO DELLA SERA"
S petim februarjem sta se spojila nekdanji fašistovski jutranjik "Po-polo di Trieste" in popoldnevnik "Piccola" — "Piccolo della sera". Novo ustvarjeni dnevnik, ki bo izhajal opoldne, bo nosil naslov "Popolo di Trieste" s podnaslovom "Piccolo della sera". "Popolo di Trieste" je bil pred leti proglašen za uradno strankino glasilo v Julijski Krajini. Kljub naporom pa ni uspel. "Piccola" je ostal gospodar v deželi, ker ga je ščitila njegova udomačenost. Po duhu, po fašistovski vnemi in po gledanju na našo manjšino med obema itak ni bilo nobene otipljive razlike. Zato nič ne preseneča, če se je slednjič šibkejši "Popolo" znašel v varnejšem zaklonišču močnejšega "Piccola", kjer je rešil svoj naslov.
ZA PODVIG GLASBENE UMETNOSTI V GORICI
Ustanovil se je "Odbor za lirične igrokaze v goriškem mestu". Predseduje mu mestni župan, pobudo za ustanovitev je dal pa g. prefekt, ker so lansko poletje predstave liričnih oper na goriškem gradu prav dobro
TRDA ZIMA SE NOČE POSLOVITI
Po obilnem snegu, ki nam ga je nasulo v prvih dneh prejšnjega meseca in ki pokriva še danes vso pokrajino, kjer ga ni pometla, raznesla in nagromadila v zametih ne-ugnana burja, se je v četrtek 25. januarja začelo jasniti. Zadnji dnevi tedna z nedeljo in jjonedeljkom vred so bili prav lepi-. Zjutraj in zvečer je sicer še precej ščipal mraz in ponekod je tudi precej neprijetno brilo, vendar smo se oddahnili in vesele volje hiteli na sonce. Po vsej deželi se je tudi z veliko vnemo začelo s čiščenjem snega. Po vseh cestah je rezal snežni plug. kidali so delavci in vojaki in odvažali zvrhani vozovi. Delo je bilo nujno. Ves promet po cestah je bil ubit in tudi vlaki soi meli znatne zamude, saj je zapadlo snega, kakor ga najstarejši ne pomnijo. Po Soški dolini proti Bovcu iti Idriji, po Vipavski dolini proti Postojni, preko Krasa, v Brda, v Čepovan in na Lokve, v predelu Ilirske Bistrice in po Vremščici, v okolici Trsta do Reke in Pulja, vsepovsod je obtičal ves cestni promet, po obalnih železnicah med Trstom in Roko, ter med Trstom in Puljem deloma celo železniški. V četrtek 25. januarja je po malem zopet zaživelo, so se zasnežene prometne žile začele zopet gibati. Do nedelje je že skoro v celoti zavladal stari red. Samo cesta iz Ajdovščine čez Col v Orni vrh se je odprla šele v ponedeljek in iz Čepovana v Gorico jo pre-ril prvi avtobus šele v torek 30. januarja. Toda v torek se je vreme nenadoma zopet sprevrglo. Zjutraj nas je pozdravilo s sivimi oblaki natrpano proti vzhodu založeno nebo in v meglo zavita pogorja: zopet jo zadišalo po snegu, zadržaval ga je samo ostri mraz, ki je vladal v višjih legah, na Banjšicah je bilo n. pr. 8 stopinj pod ničlo. Ko se je pa popoldne ozračje nekoliko zjuž-nilo, je začel po vsej deželi tja doli do Trsta in Vidma naleta vati sneg. | Ko smo okrog desetih zvečer oddali te vrste na pošto, je zunaj neprenehoma snežilo.
UMRL JE ZNAN LOVEC
Ob izredno velikem spremstvu smo na novega leta dan v Črnem vrhu nad Idrijo položili k zadnjemu počitku kovača Franca Rupnika, po domače Bižarja iz Zadloga. Pokosila ga je zahrbtna bolezen v zreli moški dobi 48 let. Zapušča 11 otrok z ženo, ki je v blagoslovljenem stanju. Pošten mož in oče je užival radi svoje pridnosti in značajnosti povsod ugled in spoštovanje, kar je izpričal tudi njegov veličastni pogreb. Ker je bil pokojnik priznan lovec ne samo v domačem lovišču, temveč tudi daleč okrog in celo preko meje, ga je na zadnji poti spremljala. večja skupina lovcev. Pri sprevodu se je pripetila dogodbica, ki zveni prav lovsko. Nekatere po-grebce lovce so spremljali njihovi psi. Ti so po svoji navadi stikali po hosti, ki leži ob poti, in so spodili dva zajčka. Eden si ni znal drugače pomagati in je stekel naravnost proti krsti. Če bi ne stali okrog nje ljudje, bi bil trčil ob njo. Šele tedaj se je ovedel in se pognal pred psi v goščo. Dogodek je takoj spredel razlago: Vidite, rajnki France je bil res dober in plemenit človek! Vse življenje je preganjal zajce in marsikateremu upihnil življenje. Ker so pa zajčki vedeli za njegovo blago srce,'so mu sedaj ob njegovem pre-ranem grobu vse odpustili in so mu hoteli to tudi razkriti. Zato so ga spremljali na zadnji poti in so hoteli prav do njegove krste, da bi mu svojo bol povedali, pa so jih pregnali psi, ki nimajo srca in ne poznajo olike.
vo ob cestni kamen 26-letni Anton Žerjal iz Nazirja. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo. Njegovo stanje je nevarno.
DRUGA NESREČA RADI KOLESA
Nesrečno je padel zaradi kolesa 17-letni Boris Sirk iz Sv. Križa pri Trstu in obležal na tlaku v nezavestnem stanju. Tudi njegovo stanje je nevarno.
RADI UMORA BO SOJEN
Trst. — Pred sodišče bo prišel A-lojz Žerjal, ki je v oktobru lanskega leta umoril v neki gostilni pri Sv. Ivanu Rozalijoo Godničevo, s katero je imel ljubezenske vezi preko 6 let.
PREMIŠLJEN POSKUS UMORA
Jakob Markežič se bo moral zagovarjati zaradi poskusa premišljenega ubojstva, ker jeranil Ido Pavši-čevo v Miljah in ker je hotel zažgati njeno hišo.
TUDI EMILIJA ŠKRTOVA PRIDE PRED SODIŠČE
Pred sodnike bo prišla služkinja Emilija Škrtova iz Kala pri Kanalu, ki je zavratno umorila staro posest-nico Cristofidis. O dogodku smo svoj čas poročali tudi v našem listu.
NESREČA
Slap pri Vipavi. — 24 letni Ivan Trošt je peljal na kolesu proti Vipavi mladenko Vido Rondič. Kmalu pod vasjo sta nesrečno padla pod most. Ubogo dekle je dobilo hude poškodbe po glavi in so jo morali odpeljati v bolnišnico.
SMRT KOSI
Gradišče nad Vipavo. — Tu je u-
I mrla blaga žena in mati Ivana To-: mažič. Dočakala je 75 let. Sinu pro-¡ fesorju naravoslovja v Ljubljani in ostalim sorodnikom naše sožalje, njej pa večni pokoj!
NESREČA S KOLESOM
Bazovica. — Zaradi poškodbe na kolesu je padel na tla in zadel z gla-
DROBNE VESTI IZ NAŠIH KRAJEV
Podbrdo. — Za kapjo je umrl znani lesni trgovec in posestnik Valentin Valentinčič.
*
Trst. — Tržaško sodišče je obsodilo 40-letnega Ivana Šublja, stanu-jočega sedaj v Rimu, na 1500 lir denarne kazni ker se je izdajal za odvetnika.
*
Trst. — Po treh mesecih je zopet dovoljen avtomobilski promet. O-blasti opozarjajo pešce in kolesarje, ki so se odvadili avtomobilov, da vozijo previdno in prav tako avtomo-
biliste, da vozijo počasi.
*
Trst. — Umrli so: Flego ¿or. Tri-par aMrija 45, Maršič Margareta 88, Godnik Štefan 70, Gerdol Kari 7«, Lukovič Trifun 50, Pik por. Sosič Ana 66, Gombač vd. Velikonja Marija 85, Poropat Ivan 57, Pičevič vd. Kapun Uršula 76, Vojska vd. Rusjan Ana 72, Pahor Ivan 26, Rutar por. Cepelk lioza 25, Dobrila Viktor 38, Martelanc vd. Jan Jo-sijina 85, Schmidt Klara 79, Kogej Anton 70, Skok Marija 03, Čok vd. CačU ršula 87, Krmelj Ivana 45, Cedilnik Roman 47, Primožič Ivan 40, Orel Franc 51, Bogateč Anton 55, Petovšck vd. Kol man Franca 85.
SLJIV0VICA ŽGANJE
PELIM0VEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporočata
PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295
La Paternal
Bs. Aires
Krojačnica 'Gorica'
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico 'GORICO', kjer boste, vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. — Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter drage moško potrebščine.
Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
DELO ZA ZAŠČITO PRED NAPADI IZ ZRAKA V SLOVENIJI
V moderni vojni grozi velika nevarnost življenju in premoženju državljanov od letalskih napadov. ()-bramba proti njim se deli v aktivno (vojaško) in v pasivno (civilno) o-brambo. Namen pasivno obrambe je v tem, da se preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodljive posledice zračnih napadov. Ta obramba je mnogo-stranska. Treba jo gasiti po vžigal-njh bombah povzročene požare, odstranjevati po rušilnih bombah na-
stale ruševine ter reševati ljudi iz njih. Ako uporablja sovražnik strupene pline, moramo razkuževati po njih okuženi zrak ter nuditi ranjencem, poškodovanim med napadi, prvo pomoč. O oddelkih (ekipah), ki vrše naštete službe, in o njihovi o-premi, bo govora v enem prihodnjih člankov.
Civilna zaščita proti napadamo iz zraka zahteva tudi maskiranje važ-niho bjektov ter gradnjo í'ovov in posebnih zaklonišč, v katerih more najti prebivalstvo zadostno varstvo v primeru zračnih napadov.
Da je zračna zaščita potrebna, tega se zaveda danes že vsakdo, ni mu pa morda znano, kake dolžnosti nalagajo v tem pogledu zakoniti predpisi. Te smo dobili z uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 13. 1 aprila preteklega leta. Službeni list št. 195-36, ki ima zakonsko moč, in s pravilnikom o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 26. aprila pr. 1., Službeni list št. 206-37.
Po določbah omenjenih zakonitih odredb je treba v vseh večjih poslopjih, ki imajo kleti ali podpritličja, te preurediti v zračnozaščitne svrhe. Kar se pa tiče novih večjih zgradb, se izza veljavnostii menovanih zakonitih določb nesmejo niti graditi, niti se ne sme izdati gradbeno dovo-' Ijenje, ako ni v načrtih predvidena tudi gradnja zaklonišča proti zračnim napadom.
Dalje predpisuje uredba, da morajo zasebna in javna podjetja, napravo in uradi ukreniti še v miru vse, kar je potrebno za njih zaščito in določiti tudi potrebna gmotna sredstva za to. Za te obrate je torej predpisana postavitev posebnega odbora in ekip za službo v zdravstvenem pogledu, zaradi zavarovanja predbojnimi strupi in pred požarom. Eñákó je obvezna gradnja zaklonišč. Vzporedno s to zaščito je naloženo občinam, da poskrbe tudi za splošno skupno zaščito svojega prebivalstva. V tem pogledu je ustanovljenih že v dravski banovini 167 krajevnih odborov za zaščito pred zračnimi napadi. Potrebna je še naprava občinskih skupnih zaklonišč.
Državna uprava se bavi intenzivno z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s civilno zračno zaščito. Sedaj je v dravski banovini med drugimi v delu sledeče:
1.	Izdane bodo odredbe, da se brezpogojno zadosti predpisom v pogledu zračne zaščite, zlasti z gradnjo zaklonišč v zasebnih in javnih poslopjih ter da se zgrado tudi občinska skupna zaklonišča.
2.	Natisnjena bo nova brošura, ki bo obsegala navodila o tem, kako Je treba graditi in opremiti zaklonišča. Ta knjižica bo v knjigarnah na prodaj.
3.	Sestavlja se tiskano navo.dilo, kako se je treba prebivalstvu ravnati ob času letalskih napadov. To navodilo bo moralo biti v hišah vseh večjih krajev, za kar bodo odgovorni hišni lastniki oziroma oskrbniki.
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 IJ. T. 54 -
— Gs. Aires
3588
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Nepismenost in pomanjkanje učiteljev v Črni gori
O težkih prosvetnih razmerah v črni gori je tožil na zasedanju ban-skega sveta načelnik prosvetnega oddelka banske uprave. Rekel je, da je še 66 odstotkov vseh Črnogorcev nepismenih. Vseh ljudskih šol imajo v vsej banovini nekaj čez 800, katere obiskuje okrog 81.000 otrok. J^ani so odprli 34 novih šol, vendar Pa je še vedno nad 14.000 otrok, ki ne obiskujejo šol. Ker pa niso imeli zadosti učiteljev, so sredi leta zaprli 84 šol. Meščanskih šol imajo 15, gimnazij pa kar 18, od katerih jih je polovica popolnih in polovica nepopolnih. Učiteljišči imajo dve. V celem bo banovina dala v prihodnjem preračunskem letu dobrih 14 milijonov dinarjev za šolstvo.
IZKAZNICE ZA BENCIN V HRVATSKI BANOVINI
Cetinje že po propadu srbske države bilo branik srbstva, da so se tam rodili imenitni možje. Če bo Cetinje zvezano z železnicami in cestami z drugimi srbskimi deželami bodo te dežele dobile odprto pot k morju. Beograd naj pa ostane glavno mesto vse države. V Političnih krogih pa je ta teden stalo v osredju vprašanje obnovitve narodne radikalne stranke, ki ji je šef stari Aca Stano-jevié. V ospredju so bila pogajanja zaradi sodelovanja ali združitve radikalov z JRZ. V tem pogledu je nastal zastoj, toda predsednik vlade g. Cvetkovič je sam obiskal šefa radikalne stranke, s katerim se je dolgo pogovarjal. V zvezi s tem so opozicijski krogi zadnji teden mnogo govorili o nekaki krizi v JRZ. V tem pogledu je bilo zlasti ljubljansko "Jutro" sila zgovorno. Toda izjava predsednika vlade g. Cvetkovi-ča in pa izjava tajništva JRZ je odločno zanikala vsakršno krizo v JRZ. ki hoče mirno in stvarno delovati. To dokazujejo tudi zborovanja JRZ, ki so bila zadnje čase v južnih krajih in tudi drugod. O krizi JRZ ni govora. Zdaj vlada dela novi za-
po drugi postavi prepovedana.
0	. i ni guvuia. ¿juüj vjciuči ueiu novi za-
S 1. marcem je bila vpeljala iz-1 kon Q stranfeah in zborovanjih. Sam paznice za bencin banska oblast v , predsednik vlade je p0Vedal, da bo-¿agrebu. Ker se je dosedanji nacm ; do pQ noyi tayi dovoljene vse Prepovedi nedeljskega m prazničnega prometa izkazal kot silno pomanjkljiv, so na merodajnih mestih izdelovali predlog, da se poslej vpelje bencin na karte. Banska oblast v Zagrebu bo razdelila avtomobili-ste v štiri skupine, za tovorne avtomobile 8 skupin, za motocikliste Pa štiri skupine. Vsakemu bo dovoljena tolikna količina bencina, kolikor je potrebuje. Količina bo določna v sorazmerju z zalogami v na-81 državi.
ga kralja, zasluži Slovenska dijaška zveza podporo ne samo šolskih, temveč vseh javnih oblasti in države sploh. Osvetljevanje komunističnih pojavov ni nobeno denuncijan-stvo, molk v tem pogledu pa je izdajstvo. Komuniste in njihove prijatelje je lahko spoznati; včasih so bolj odkriti, včasili manj. Včeraj so bili proti vojni in fašizmu, za za-padne demokracije, za svobodo narodov, danes so za "slovenstvo" bratstvo pod vodstvom Sovjetske Rusije, proti zapadnim demokracijam, jutri bodo morda zopet odkrito za komunizem. Na šolah delajo posamično, še raje pa se vrivajo v dijaška društva, kjer si iščejo prija-. teljev in vrše podtalno boljševiško propagando. Naj se pojavljajo v tej ali oni obliki, mi jih poznamo; na šolski vzgoji in borbi naše mladine pa je, ali bo koimyiizmu in zava-jalcem mladih ljudi po šolah upadla drznost in samozavest, ali pa bodo postali še drznejši in bodo morda celo iskali potuhe."
DRŽAVNA BILANCA
Za 555.6 milijona din je bilo od devetih mesecev tekočega preračun-skega leta v državni blagajni več dohodkov kakor izdatkov. Decem-stranke razen komunistične, ki je že bra je bilo izdatkov za skoro 1037
POLITIČNI DOGODKI
Med tem pa je nekam potihnila debata, ali naj bodo pred ureditvijo vse državne celote volitve ali pa naj 8e poprej preuredi država kot celota. O tem se danes ne govori dosti, Pač pa je na srbski strani toliko glasnejši klic po ustvaritvi srbske banovine, kar zlasti srbski nepolitični krogi z vso odločnostjo zahteva-So pa ureditvi tega vprašanja Prej ko _slej na poti razne ovire, ki s«io jih že ves Čas naglašali. Hrvati hocejo imeti Vojvodino in pa vse tiste kraje Bosne in Hercegovine, s0 Hrvati z muslimani vred v Pečini Srbi pa odločno naglašajo, bi kaj takega za nobeno ceno ne opustili. Prav tako se Srbi upirajo avtonomni Bosni in Hercegovini,
Zagrebški nadškof
C
proti splavom
miljonov, dohodkov pa 1049 milijonov din. Med izdatke so vštete že vsote, ki so bile izročene banski o-blasti v Zagrebu. V devetih mesecih je bila vseh dohodkov 9385 milij. in za dobrih 235 milij. manj kakor je bilo pričakovati, izdatkov pa je bilo 8829 milij. din. Razlika znaša dobrih 555 milij. din, če se pa odštejejo hrvatski banovini podeljeni kre
din.
Zagrebški nadškof dr. Stepinac je te dni poslal vsem zdravnikom na
Hrvatskem pismo, kjer jih roti in - .	,	. . ,nn Q .-,..
prosi, naj pomagajo kot zdravniki ^ Pa ÜStane Plitka 429.8 milij.
zatirati umetne splave, ki tako silno škodujejo rasti in moči hrvatskega naroda. Zlasti divja ta bela kuga med prebivalstvom Slavonije in Sre-ma, ter v Posavini, kjer pa so najbolj bogati ljudje. Nadškof imenuje tako početje "narodni samomor". Zdravnike prosi, naj sodelujejo v tem boju zoper to narodno škodo. To pismo je v hrvatski javnosti vzbudilo veliko pozornost.

Vsaka razumna država skrbi za zdravje otrok, zato jih pošlje na zrak na deželo. Na sliki vidimo šolarje, nahajajoče se na letnih počitnicah, ko se igrajo in uživajo sveži dežel ski zrak. V ozadju se vidi šolska poslopja in stanovanja, v katerih stanujejo šolarji
kar
pa spet zahtevajo bosanski mu-
8jimani. Z ozirom na to pišejo hrvat-1 Usti, da Hrvati niso zoper avtonomno Bosno, da pa Srbov tistih o rajev, kjer so Srbi v večini, nika
Koi- ne gre sil-iti, da bi na to pristali, j Plasti. V vseh vojnah se je močno ^ato Svetinom imisHmnnnm rini no odlikoval ter se izkazal za sposob-
KNEZ PAVLE VRHOVNI NADZORNIK JUGOSLOVANSKE VOJSKE
Pred kratkim je izšla uredba, ki ureja vrhovno nadzorstvo nad našo vojsko. Po tej uredbi je vrhovni nadzornik vse naše vojske knez namestnik Pavle. Te dni pa je izšlo imenovanje, ki za pomočnika vrhovnega nadzornika jugoslovanske vojske imenuje armadnega generala g. Bogoljuba Iliča. Ta izvrstni general je služil nekaj časa tudi v Ljubljani kot poveljnik dravske divizijske o-
NEMŠKA DELEGACIJA V BEOGRADU
V Beogradu se že dalje časa mudi posebna nemška delegacija, ki se se pogaja z jugoslovansko delegacijo za ureditev vseh dolgov med Nemčijo in Jugoslavijo.
Srbi od je Vojvo-
. svetujejo muslimanom, naj se P djučijo Hrvatski, ki bo potem ogla verske interese muslimanov in udi drugo uspešno braniti strani pa trde, da j i^a srbska, kakor je srbska Bosna * Hercegovina, ki so za njo krva-arhi ^rva,°m očitajo, da bi radi ji 1 Kraje zato, ker so srbski kra-jj "Ogati, med tem, ko je sedanja ivatska revna. V tem smislu piše )', t' glasih. Srbskega kulturnega 'Ul'a "Srpski glas". Pravoslavni je d • tuzlanski dr- Nektarije pa (le.ial, da Srbi pristanejo le na ta-® '^editev, da ne bo v Hrvatski Cr'; br,10v> ko bo Hrvatov v Srbiji.
Pov i0*"-" pa 80 v sv0-'ih listih tudi .io o j ka.i hočejo. Z ustanovitvi-v 1 )ske banovine namreč računajo Z gotovim dejstvom. Zahte-Sfl, , P'"1, naj postane glavno mesto Ke dežele Cetinje. Pravijo, da je
odlikoval ter se izkazal za nega poveljnika.
jo
IZJAVA DR KOROŠCA DIJAŠKEMU LISTU
Dr. Anton Korošec je dal dijaške mu listu "Straža v viharju" nasled njo pomembno izjavo: "Z zanimanjem sem bral podatke iz ankete Slovenske dijaške zveze o pojavljanju komunizma na posameznih srednjih šolah v Sloveniji. Vsakdo, ki želi dobro našemu narodu in državi, z veseljem spremlja delo dijaške mladine, ki je iz lastne pobude napovedala komunizmu boj na vsej črti. Tudi država se bori proti komunizmu, toda njena borba ne zadošča. Proti ideji je treba postaviti idejo. To dela naša dijaška mladina. V iskreni borbi proti komunizmu, za pozitivno krščansko miselnost, za narod, državo ter za svoje-
NADŠKOF SARIČ ZA HRVAT-STVO V BOSNI
Sarajevski nadškof dr. Ivan Šari c se je pred nekaj dnevi mudil v Zagrebu in obiskal pri tej priliki vse prvake HSS in hrvatskega bana. Časnikarjem je dal tudi izjavo, v kateri jepoudarjal stražarsko vlogo hrvatstva v Sarajevu, ki se iz teh krajev nikakor ne sme umakniti, temveč svoje delo podvojiti. Dr. ša-rič je izrekel upanje, da bo hrvatsko narodno vodstvo znalo ohraniti vse tisto, kar se ohraniti da. Na to njegovo izjavo pa se je oglasil pravoslavni škof dr. Nektarij Krulj iz Tuzle in odgovoril, da naj se Hrvatje Srbov ne boje, ker da Srbi niso maščevalni. Pač pa zastopa dr. Krulj mnenje, da mora v bodoči srbski banovini ostati prav toliko Hrvatov, kolikor biva sedaj Srbov na ozemlju banovine Hrvatske, da bo s tem nastalo ravnotežje in bodo v obeh banovinah gledali tudi na pravice bratov, ki so v manjšini.

AKO HOčlTE RITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G O DEL
JJJTNE, KRONI i. NE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, íj«AVLJENJE PC FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH „ KRVNI IN KOŽNE ROLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
- 8ke bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno
Perilo
Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLO V 13 NS K O CALLE CANGALLO 1542
i $
í i
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Rast slovenskega rodu je v nevarnosti
Pod naslovom "Naroda rast — zdravje družin'' je predaval ravnatelj Higijenskega zavoda v Ljublja-1 ni dr. Ivo Pire o slovenski družini in j je s pomočjo številnih zdravstvenih statistik, grafikonov in raznih fotografij razgrnil pred poslušalci dokaj mračno podobo sodobnega slovenskega rodu, kar se tiče njegova rasti in zdravja. Predavanje je po svoji vsebini tako zanimivo in tehtno, da ga objavljamo v obširnejšem izvlečku:
Iz popisa prebivalstva izvemo, da ima danes naša družina povprečno le še 5 članov. Če bi pri tem ostalo, bi še nekako šlo, kajti en otrok o-stane za nadomestilo očeta, drugi za nadomestilo matere, tretji za rast naroda in države, vendar grozi racionaliziran družinski režim zaradi svoje večje privlačnosti omejiti število otrok le navzgor, pustiti pa odprta vrata za odcepitev navdol. Pri-slovična slovenska kmečka družina postaja že zelo redka in se morajo zanjo že razpisovati nagradni natečaji po časopisju. Čedalje več je družin, ki se branijo otrok in ki se omejijo na enega ali dva otroka, i/, Francije in iz bivše Nemčije (ne ;z Hitlerjeve!) se je napotila bela kuga tudi na Slovensko.
Vitalna statistika nam pokaže, da postaja padec rojstev v Sloveniji konstanten. Od 30 na 1000 v letu 1921 je padla íodnost skoraj na 20 na 1000 v letu 1938. Leta 1938 je bilo v Sloveniji 26.800 rojstev, to je za 4500 manj kakor pred petimi leti. Pri tem pa padec rojstev ni nič
1
rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
manjši v podeželskih okrajih kakor v mestih in se v padanju rojstev odlikujejo v isti meri industrijski lil čisto kmečki okraji.
V desetletju 1921 do 1931 je bilo v Sloveniji 119.343 oseb več rojenih kakor jih je innrlo. Prebivalstvo Slovenije pa je zraslo le za 83.000 oseb, kajti 35.000 se jih je izselilo. V tem desetletju se je v Sloveniji povečalo prebivalstvo le za 8%, v vseh drugih banovinah pa za več kakor 8%, v drinski celo za 25%. Razmnoževanje prebivalstva je v Sloveniji najmanjše. To dejstvo je za nas tudi politično važno, kajti ostala dva narodna dela v državi rasteta mnogo hitreje kakor pa mi Slovenci. V Jugoslaviji nas je bilo pred 20 leti ena dvajsetina, danes nas je ena petnajstina, če bo šlo to padanje rojstev še tako naprej, nas v dogled-nem času sploh ne bo.
Uničevanje nerojenih...
Akutno je tudi vprašanje preprečevanja spočetja in porodov. Tekom zadnjih petih let je padlo število rojstev za 4500 in ker se v tem času število porok in zakonskih parov ni zmanjšalo, lahko iz tega sklepa-! mo, da se teh 4500 rojstev umetno prepreči. Če vzamemo, da se je že pred 20 leti preprečilo na leto tudi toliko rojstev, bi torej danes znašalo število preprečenih rojstev najmanj 9000. Žal se ie da zbrati zanesljivih podatkov, koliko od tega števila odpade na splave. Ker pa ljudstvo na podeželju nima in ne pozna sigurnih sredstev in metod za preprečevanje spočetja, je verjetno, da bo večji del omenjenega števila odpadel na splave. Zagovarjanje splavov iz kakršnihkoli ozirov nima
i
Trgovina čevljev ?
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od ; 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
AfoHe MAT?tro Pftn/VTj
facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
opravičila. Največkrat narekuje zakoncem seči po splavu egoizem, želja po udobnejšem življenju. Nevarnost pa leži v tem, da je vzelo ljudstvo regulacijo rojstev v svoje roke in je izgubilo spoštovanje onih postav, ki so varovale to narodno svetinjo. !*i zdaj, ko je v neki meri prepuščeno spočetje volji poedinca, se je lavina utrgala in ne vemo povedati, kje se bo ustavila. V nevarnosti smo, če ne bomo ničesar ukrenili, da bo z nami tako kakor s Francozi, ki si nemorejo več pomagati in izumirajo.
Eno od sredstev, s katerimi se bo morala bodoča samoupravna Slovenija boriti proti temu zlu, je družinski davek in družinska podpora. Treba pa bo tudi z načrtnim gospodarstvom zaposliti nove moči, ki prihajajo na delovni trg; slovenska zemlja še marsikje čaka pluga in mo-tike, prave agrarne reforme, melioracij itd. Letni prirast 8000 ljudi je za našo bodočnost nezadosten in moramo brezpogojno najti pomoč, da našo življensko silo podvojimo.
Resen socialen in zdravstveni problem je tudi dejstvo, da se v Sloveniji rodi vsako leto nad 2500 otrok izven zakona, kar predstavlja nad 11% vseh rojstev. Vsak deveti otrok se torej pri nas rodi brez tiste zaščite, ki mu jo daje družinsko življenje. Število nezakonskih otrok v Sloveniji presega vse druge kraje v državi, sklada pa se s številom, ki ga sicer vidimo v alpskih deželah. Največji odstotek nezakonskih otrok kaže okraj Maribor levi breg, in sicer 32, nato Dravograd 24, Slo-venjgradec in Ljutomer s IG itd. Ne zdi se dopustno sklepati iz tega pojava na padec vere ali morale, marveč ravno nasprotno, mogoče je dvoje: da v teh krajih sodi ljudstvs za manjše zlo nezakonskega otroka kakor pa preprečitev spočetja ali prekinitev nosečnosti s splavom, ali da je še neuko in primitivno in si še ne zna pomagati. Izločiti moramo tudi gospodarski moment, češ, da zaradi siromaštva ne pride do poroke, kajti število porok v imenovanih krajih ni nič manjše kakor drugod.
G. predavatelj je nato govoril še o izseljenstvu, ki močno vpliva na to, da je prirast prebivalstva v Sloveniji tako majhna. Iz Slovenije se je leta 1937 izselilo 7400 ljudi, iz vse Jugoslavije pa v istem letu 19.600. Slovenija je v 10 letih na izseljevanju izgubila nekaj nad 3 odst. prebivalstva. Največje je izseljevanje iz Prekmurja, Bele Krajine, Kočevskega in iz Dolenjske, torej iz pasivnih krajev.
Na majhen prirast slovenskega
Ako hočete biti dobro in poceni postreženi obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske!
GARMENDIA 4947
La Paternal
ljudstva vpliva tudi zvišana umrljivost v podeželju. Umrljivost v Sloveniji sicer pada, vendar prepočasi in počasneje kakor pada število rojstev, tako da je preostanek odnosno prirastek vedno manjši. S skrbjo moramo gledati na našo severno mejo, kajti ravno v tistih okrajih je umrljivost največja. To so okraji Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota in Maribor levi breg. V teh okrajih gre velika umrljivost predvsem na rovaš slabih higijen-skili in socialnih razmer.
V našem maloštevilnem narodu pomeni visoko postavko, ako izkop-ljemo vsako leto 400 novih grobov samo za otroke do enega leta starosti in (o večinom v podeželju, kajti v vseh slovenskih mestih jih umre komaj 200 letno. Kraji, kjer se rodi na 1000 prebivalcev vsako leto 30 novorojencev, še lahko prenesejo tako visoko umrljivost dojenčkov, drugod pa je ttiko visoko umiranje dojenčkov drago razkošje. Vzrok visoke umrljivosti dojenčkov v podeželju je največ slaba in nepravilna prehrana ter higijenske razmere. Lep pnmer nizke umrljivosti dojenčkov je mesto Ljubljana, kjer je umrljivost že zgledno nizka, ko v naj kult urnejših krajih in je še enkrat manjša kakor v podeželju.
Proti umrljivosti dojenčkov v podeželju se je treba boriti z vpeljavo zaščite dojenčkov, s poukom mater, ustanavljanjem posvetovalnic za matere, s pregledovanjem dojenčkov, s potujočimi higijenskimi razstavami in z delitvijo pripomočkov za nego otrok revnim kmečkim in delavskim materam. Lep primer za tako delo nudi "Društvo prijateljev Slovenskih goric'1, ki je lansko leto na pobudo soproge podbana ge. Majcnove organiziralo takšno higi-jensko razstavo po Slovenskih gori-iah in je ob tej priložnosti ra-:del'-lo med tamkajšnje matere irnogo pripomočkov za nego dojenčkov.
Jetika in alkohol
2000 večinoma mladih ljudi tuja v Sloveniji vsako leto jetika. vsak osmi Slovenec umre za jetiko. Nizka higijenska kultura in slabe razvade pripomorejo svoje in ker je jetika zavratna bolezen in naš človek ne gre pravočasno k dravniku ali pa nima sredstev za zdravljenje, se stanje le malo in počasi zboljšuje. Severna Štajerska in Prekmurje kažeta največjo umrljivost za tuberko-lozo, to je 2 na tisoč, dočim kažejo nekateri kranjski okraji že tako nizko umrljivost za jetiko kakor je v najnaprednejših deželah (manj kakor 1 ua 1000). Izkušnje od drugod pa nam kažejo pot, po kateri lahko dosežemo vidnejših uspehov in jetiko tako rekoč izbrišemo iz naše statistike smrtnih primerov. Začeti pa je treba s tem pri mladini in jo navajati k zdravemu življenju z bivanjem v prosti naravi, umivanjem, igrami, športom itd. Velikega pomena je preskrba zadostne hrane revnim učencem po šolskih kuhinjah, zdravljenje obolelih po šolskih poliklinikah in zdraviliščih. Roko v roki s tem zaščitnim delom proti jetiki pa mora iti delo za zdravstveno vzgojo družin s pomočjo hi-gijenskih razstav, predavanj, tečajev itd.
Število smrtnih primerov za jetiko se manjša. Kljub temu pa se to le malo pozna v splošnem številu u-mrlih, kajti naraščati so začele smrti iz drugih vzrokov, zlasti za rakom, srčno kapjo in boleznih v ožilju.
Težek socialno-zdravstveni problem v našem podeželju je alkoholizem.
Na njegov rovaš gre, da je umrljivost v vinorodnih krajih najvišja, na njegov rovaš gredo številni uboji in umori, ki jih je v celem 100 na leto in od tega dve tretjini v vinorodnih krajih. Prav tako gre na rovaš alkoholizma povišano število smrtnih nesreč v vinogradnih kra-
illlllllll

•"•H"**"	<	< . -
s
Pogled na ravan v Sveti deželi. Tu zbira Anglija veliko vojsko, da jo v slučaju potrebe vporabi proti Rusiji. Slika sama nam predstavlja sadjerej-ce, ki pripravljajo prostor za sadno drevje.
Wm^mM^i^MMT IMMill É -	- - -
PPife" "	-s	- "
i	J*...... r-,- ■ T? - - v
fMkM
jih in pripišemo mu tudi lahko naraščanje smrtnih primerov za kapjo, obolenjih srca in ožilja, kjer spet prednjačijo vinorodni kraji. Tu bi bilo treba širopoteznih ukrepov, da se zlo alkoholizma odpravi tako, da obenem ne bo trpelo narodno gospodarstvo.
Skrb za bolnike v podeželju danes ni uiti zadostna niti uspešna. Velik del bolnikov v podeželskih vaseh nima zdravniške pomoči, pred vsem zaiadi pomanjkanja bolnišnic in pravočasne zdravniške pomoči. V neki men je preskrbljeno za siromašne, ki ne plačujejo davka, ter za delavstvo in nameščenstvo, ki je zavarovano. Za kmeta in kmetskegi obrtnika pa ni poskrbljeno. Pretežni del kmečkega prebivalstva je bre? zdravniške pomoči, kajti obubožan je toliko, da nemore plačati zdravnika in zdravil.
Bolezni je v slovenskih družinah mnogo. V letu 1938 je bilo sprejetih v naše bolnišnice 87.000 oseb, to je vsak 13. prebivalec Slovenije.
Predavatelj je nato opozoril na nekatere ukrepe, ki bi bili potrebni za zdravstveno zaščito slovenskega podeželja, tak.- na zboljšanje higi-jenskih razmer, na preskrbo podeželja z zdravo pitno vodo, zidanje zdravstvenih domov in drugih zdrav stvenih ustanov, ustanovitev javne babiške pomoči po občinah itd.
Zaključil je svoje aktualno predavanje takolež "Skušal sem postaviti pred vas čim vernejšo sliko socialnega in zdravstvenega stanja naše družine, ne iz svojih občutkov ali vtisov in tudi ne iz kakršnihkoli teoretičnih razmišljanj, marveč le na podlagi dejstev in dejanskih številk. Številke so govorile in razodele težke razmere, v katerih živi slovenska družina in slovenska vas. Vendar pa pri vsem tem opozarjam, da ne smemo postati črnogledi, marveč moramo vedno in povsod delati na to, da se naše ljudstvo dvigne gospodarsko, socialno in kulturno ter moralno, s čemer bomo slovenskemu rodu na njegovi zemlji oskrbeli najbolj va.no in lepo bodočnost."
Knez Potemkin
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4863
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplaCno. Analize krvi.
1'opolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vpoh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Kronini izpahi, mozoljéki. Izpadanje Ins. Ultravioletni žarki. ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez opera-
cije in boleSin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracijo
po prof. Oicarelliju. eiVfiNE BOLEZNI: Nevrantenija, izguba
spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, (jota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: KaSolj, Šibka pljuča. OREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, UflESA, vnetje, polipi: brez
operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO 9 5,— NA TEDEN Nad zavod s svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPEOIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko ln me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Mnoge čitatelje in čitateljice Slovenskega lista, ki čitajo roman "Ca-ričin ljubljenec", nas sprašujejo. 5e se je res dogajalo to. kar se v tem romanu čita. Posebno jih zanima izvedeli, če je res živel Potemkin, če je res vladalo med njim -n carico Katarino tako razmerje in še mnogo drugih, skoro neverjetnih stvari, ki se jih v romanu navaja.
Radovednim čitateljem in čitate-ljicam moramo v tem slučaju reči, da je v romanu mnogo resničnega, saj to potrjuje tudi zgodovina. Kar se tiče Potemkina, tega babjeka, slabiča in neznačajneža, obenem ča-stihlepneža in okrutneža, hočemo podati nekaj podrobnosti.
Lani v septembru je preteklo 200 let od rojstva tega ruskega kneza, čigar spomin žčivi v zgodovini ne zaradi njegovih velikih del, temveč zaradi njegovih "Potemkinovih vasi".
Potemkin je bil rojen 1739 leta, na zadolženem veleposestvu v bližini Smolenskega iz plemiške družine. Bil je nadarjen mož, te svoje na-darnosti pa radi svoje neznačajno-sti ni vporabljal ruskemu narodu v prid. Imel je veliko prijateljev, ki so mu s svojim vplivom pomagali, da je "bil sprejet v častniško šolo in je maio let pozneje, še kot mlad častnik prišel na dvor, v bližino carice Katarine II. Carica mu je bil i naklonjena in tako je hitro napredoval. Njegova zvezda je kmalu žabi estela, zaupane so mu bile važne vojaške in politične naloge. . Vendar pa nadarjeni mož ni imel tudi tr hlega, uravnovešenega značaja. Komaj se je čutil krepko na konju, že je pozabil svoje prijatelje, ki jih je odbijal s svojo sebičnostjo in ošabnostjo ter celo preganjal in vrgel v ječo ali pa jih poslal v pregnanstvo v Sibirijo. Navzgor okreten in uslužen si je znal pridobiti popolno zaupanje carice, s katero se je za nekaj časa zapletel v ljubavno razmerje. Razpolagal je z ogromno državno oblastjo, ki jo je izrabljal ne samo v svoje častihlepne namene, ampak si je tudi pridno kopičil bogastvo in vedno obširnejša posestva. Na dvoru je zadobil tolikšno oblast, kakršno ni imel nihče pred njim. Cele pokrajine osmanskega cesarstva, ki jih je osvojila in zasedla ruska vojska, so pripadle njemu v zasebno last. Ob posebni priliki je carica Katarina 11. obiskala te pokrajine skupno s avstrijskim cesarjem Jožefom II ., s čigar soglasjem so bili deli osmanskega cesarstva od Rusov zasedeni. Namen inšpekcije obeh vladarjev jc bil, ugotoviti, kako v kratki dobi je rusifikaeija novo osvojene dežele pod gonijalnim Potemki-novim vodstvom napredovala. Potemkin je namreč carici natvezil o naglo rastoči kulturi v osvobojenih krajih. Ker pa resničnega kultivira-nja s tako bliskovito naglico ni mogoče izpeljati, je Potemkin, h ote 3
vzbuditi zaželjeni videz, dal postaviti neke vrste kulise, ki naj bi vzbudile vtis moderno urejenih vasi. T« so zloglasne "Potemkinove vasi"r ki naj nazorno označujejo Potemki-novo duhovitost, a tudi njegovo nepremišljenost.
Potemkinu je trenutno ta prevara uspela in si je s tem še bolj utrdil svoj položaj. Carica mu je še več zaupala. Ker je znal brezobzirno poriniti oi* stran stare, zaslužne in izkušene poveljnike, je bil kmalu imenovan za vrhovnega poveljnika ruske vojske. Že prej pa je bil povišan r knežji stan. Tako je Potemkin postal prvi mož na dvoru in prvi v armadi. In to ga je tudi pogubilo. Kajti tam, kjer je bil trenutno odsoten, so ga, izpodrivali njegovi številni nasprotniki, ki si jih je nakopal s svojo breobzirno častihlepnostjo. Tudi carici je pričel presedati zaradi svoje objestnosti, in ker je imel« na dvoru še več "Potemkinov". N» bojišču pa so drugi poveljniki s svojimi zmagami zatemnjevali njegovo slavo. Še hitreje, kakor se je dvignil, je pričel drveti navzdol. Umrl je nenadoma, star 52 let leta 1791 na nekem vojnem pohodu. Izročil* pripoveduje, da je bil najbrž zastrupljen, in sicer po navodilu Katarine 11.
V zgodovini živi Potemkin kot tragično-smešna prikazen, ki pa je mogel do svoje izredne moči priti ne po svojih resničnih sposobnostih, ampak zaradi svojih goljufivih metod, s katerimi se mu je posrečil® voditi za nos nepoučene in nekatere nezmožne predstojnike. Samo s pomočjo prezaupljive in pokvarjene carice se je mogel povzpeti in držati na svojih visokih položajih, katerih bi sam od sebe nikdar ne dose; gel.
Če bi slučajno ne bil Potemkin lepe postave, bi si ga strastna in moških željna Katarina nikdar ne bila izbrala za svojega ljubimca i» bi Potemkin prav gotovo nikelar ne prestopil praga njene spalnice. Ker pa je oil lep in postaven častnik, si ga je carica zaželela.
To in njegova hinavščina ter ča-stibli>pnost sta ga napravila prvega in najmočnejšega moža v državi.
Ker pa take ženske, kakršna i« bila Katarina niso trdne in zveste, tako je tudi ona končno zavrgla svojega l'otemkina. Zavrgla pa ga je, ali zato. ker si je izbrala drugega, ali pa ker je njeno srce že ostarelo. O tem pa zgodovina molči.
Katarina je pa še dolgo let vladala in umrla kot carica, naravn® smrti.
o>	m-ns< <♦>mmme
'FOTOGRAFIJA
*
■
"LA MODERNA" $
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
$ Ne pozabite
| FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY ^ Av. SAN MARTIN 2579 £ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
UMC

RESTAVRACIJA
"PRI 2IVCU" kjer boste postreženi z dobrim nom, pristnim pivom in vedno svel® domačo hrano. ProBtori pripravni t®-" di za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Slov. Babica
FILOMENA BENEñ BILKOVA
Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES
U. T. 23 - Puen Orden 3389
Lipetova cvetna butara
Tam nad potokom je stala vas. Rekli so ji Ponikve. To pa zato, ker je tamkaj poniral potok Vrbovec. Med tihim vrbovjem je žuborel potoček; kačji pastirji so poleiavali v svetli sončni luči; drobne ribice so fcrzele po bistri vodi; ob kraju, koder je potoček zastajal pa so gómamele črne pike. ki kar nismo mogli verjeti, da bodo postale nekoč žabe... Bili so poglavci.
že tedaj, ko niti zima še ni prišla, smo imeli že prešteto, koliko bo dobiti vrgovih šib. Saj sploh ni prišlo nikomur niti na misel za kaj drugega bi rast le vrbe kot za cvetno butaro.
Vse smo imeli dobro prešteto. Samo tam, kjer je potok poniral, kjer 3® voda grmela v prepad, si nismo "Pali blizu... Kdo ve, kod ve? tako smo se bali, če ne pride iz brezna sam vrag z zeleno kamižolo, z rdečimi hlačami in črno kapi in... ^e od daleč smo boječe metali kajenje in divje bežali, če je kaj zabelo med vrbovjem. Šele od daleč «no spet boječe prišluškovali in si »ato pripovedovali zgodbe o hudob-eu. ki je prišel iz globokih brezen....
Kili smo pač otroci, ki nismo razumeli, da so nam skrbne mamice Pravile tiste strašne zgodbe zato, da bi se ogibali prepadov, kamor je že ^arsikak otrok padel iz neprevidnosti.
Tako smo se zanimali včasih za brezna, drugič za ribice, spet drugič Za bistre in šumeče vodopade, lovili sHo kačje pastirje; toda nihče se ni drznil dotakniti se ga in če je pri-"el pod klobuk, je delo tedaj postalo Posebno junaško, kako upihniti luč življenja črnemu nerodnemu metulju.. .
^rbove šibe so pa vselej prinesle spomin na cvetno butaro. Tedaj bi *e šolarji skoro stepli, ker vsak je ^dil, da bo njegova butara največja.
Komaj je bil pust skozi, že smo Mislili na butaro. Polde je kradoma staknil v šolsko torbo sadne škarje, «a bo na potu iz šole porezal svoje «oe. Prav tako je napravil tudi Bre-garjev Tine in Nartov Lovre in ^rugi.
Polde je bil mož beseda in tudi in Lovre.
Toda kaj se hoče. Tudi takih je jalo, katerim smo rekli "figamož" 0 je tak človek, ki svojo besedo
"požre". Gorje pa tistemu, katerega smo zalotili, da je postal "figa-mož". Tega priimka se ni več rešil in nemara da ga še danes nosi... In prav po pravici. Nikomur nismo zamerili, če je v šoli kaj po-nagajal, če se ni pesmice naučil, če ni znal slovnice... Zato je bil učitelj. Za nas je bilo pomembno to, da je bil vsak "mož beseda". "Figa-mož" je bilo pa toliko kot lažnivec, tat, baraba....
Danes vem, da naša sicer otroška sodba, ni bila pogrešena, ker jo je življenje potrdilo in mislim, da jo tudi med nami potrjuje.
In tisto pomlad, ko smo delali cvetne butare se je vtaknil v naše račune en tak nepridiprav.
Oni dan smo drveli iz šole, da so naše torbe visoko poskakovale na naših hrbtih« Poldetu so še škarje ven skočile in na srečo, da jih je Lovre zapazil. Drveli smo po poti, zavili na stezo, mimo "pila" med borovci. Še vrane nas niso zmotile. Nikomur ni prišlo na mar, da bi pokazal, kako znam eriti in zadeti s kamnom. Tisti dan smo se namenili, i da bomo nabrali šibe za butaro. Saj j je bilo vse določeno. Od tam, do tam-so Poldetove, one Tinetove, potem Lovretove, nato Frencetove, tam od robčka so Lojzetove... vsak je imel vse določeno.
Tako jih je zasopel tek, da so morali za hip postati, in so teelaj pregledali škarje, nato so pa zavili tja v grapo, da si narežejo vrbja.
Kdo mi je porezal vrbe, je zajokal Polde; kdo jih je ukradel meni je vekal Lojze... Kaj pa je? je moško ATprašal Lovre, ki je našel svoj delež nedotaknjen in je stopil, da pogleda, kaj se je zgodilo.
"Zapik", je dal Lovre povelje. "Zbor". Vsi pridite sem!
Zbrali so se šolarji in prevdarili položaj. Ga bodo ženašli tistega, ki je "figamož" in tat. Za enkrat pa ne kaže drugega, kot da si porežejo kar je ostalo in sinato pravično raz-dele, da bo vsak vsaj nekaj imel. Tako se je tudi zgodilo in na srečo je bilo vrbovja dovolj za vse.
Toela kar je res, je pa res. Grdo pa je naredil tisti. Pa mislite, da nismo zvedeli, kdo jebil tisti? Kmalu smo ga imeli. Toda molčali smo kot grob.
"Le čakaj, te bomo že naučili!"
Na cvetno nedeljo smo hiteli po--
nosno "fantje" z butarami. Samo tisti dan smo bili "fantje", drugače pa nič več kot "pobje"!
Na dolgi butari je zelenel bršljan s črnimi jagodami, više gori so zla-tele pomaranče in se skrivali srebrni orehi, vabila so rdeča jabolka, na vrhu pa je rastla čez butaro bela oljka, ki jo je prinesla "vipavka". Med zelenim bržljanom in ostrim bodičjem so bile tudi brinove vejice in hrastovo listje, tudi rakitove (bela vrba) mačice in rumeno cvetoči dren je oznanjal mlado pomlad.
Moško so stopali Lovre, Polde, Lojze, Tine, Frence... za njimi pa so kričali otroci, se smejale dekleta in možje. Le žene in matere so šle k prvi maši.
Nosilci butar so bili vse domenjeni. Vedeli so, kdo jih je ukanil. Bil je Brezov Lipe, ki je bil ne le figamož, temveč tudi tožljivec ob enem. Ga bodo že naučili. . "Tamle gre", je pomežiknil Lovre, ko so opazili po drugi stezi prihajati gručo ljudi.
Tam kjer se ob stezi stakneta, so tako naravnali korak, da je moral Lipe kar med nje. Ni bilo mogoče drugače. Ponosno se je šopirila Lipetova butara, kot razšopirjen pur-man. Prepričan je bil, da bo to pot njegova butara najlepša. Saj je bila pa tudi teška. Ves je bil že za-1 rdel od bremena in nič mu ni bilo odveč, ko je Lipe predlagal, da za hip odlože butare in se malo oddahnejo.
Tam od cerkve so prijetno vabili zvonovi. Še nekaj dobrih korakov, pa bodo tam. Zato je prav, da se odmore j o, da bodo bolj junaško prikorakali.
Ob potu je bilo gosto češpovo drevje, polno bodic. Sedajle ga pa bodo zrihtali Lipeta, tako so bili dogovorjeni.
Obkolili so Lipeta. Samo tja v češ-povje, so mu pustili odprto pot. Nočejo se dotakniti njegove butare, ker oni so pošteni, toda zaslužil pa je, da ga ponižajo.	j
"Ti Lipe, kje si pa ti narezal vrbovje" je prvi vprašal Lovre in za njim so vsi z grozečimi očmi ponovili isto vprašanje.
Lipe je kar pobledel: "Hitro je pograbil butaro, in hotel pobegniti, toda žetisti hip se mu je zaplela v gosto češpovo trnje in so se vsuli orehi in pomaranče in jabolka na tla. i
Predno so drugi mogli zvedeti zakaj gre, so mali otroci že pobrali z
velikim kričem sladke sadove, ki so setrkljali tja po bregu, Lipe je pa osramočen vlekel svojo butaro iz vejevja in umiral sramote in žalosti, ko je videl svojota ko ponosno in lepo butaro tako žalostno oskubeno.
A najbolj ga je grizlo to, da niti ni vedel, kdo je tega kriv... in prav tedaj, ko je bil gotovo zmagoslavja.
"Vidite ga grešnika, ki je svoje grehe obesil na butaro" so se tovariši norčevali iz Lipeta, ki ga je bilo tako sram, da je butaro proč zalučal, a ga je bilo še bolj sram potem, ko je ostali brez nje.
Toda s tem še zgodbe ni bilo konec.
Končala se je šele tedaj, ko je prišel domov, ko je oče zvedel kaj se je zgodilo. Takrat je bilo Lipetu pač žal, da je nakradel vrhovih šib, ker prav s iistimi mu je oče zapel pesem in še shranil jih je.
Lipe je ostal od tistega dne figamož.
Na cvetno nedeljo pa ni nikoli več nesel cvetne butare. Le butaro svojih grehov nese trudno na cvetno nedeljo, ker ve da so tisti dan spovedi najbolj na kratko, ker je tako veliko ljudi okrog spovednice, da jo kar dvigajo.
Od cvetne butare pa Lipe nič noče slišati.
Janez Hladnik
Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom
STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 591232
ZOBOZDRAVNIKA |
DRA. SAMOILOVICÍ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV j
Sprejemata od 10 do 12 in od ? 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Matilda Novak, Zorka in Kari Može na dan prvega sv. obhajila v Misio-nesu
CERKVENI VESTNIK
17. marca, Cvetna nedelja. Maša na Paternalu za Jožefa Škufca. Molitve na Avellanedi ob 4 uri.
Velika noč. Maša na Avellanedi ob 8.30 uri. Na Paternalu ob 10.30 uri.
Blagoslov velikoončnih jedi: Na Paternalu v soboto ob 3 uri. Na Avellanedi v nedeljo po maši.
19. marca je Sv. Jožef. Je zapovedan praznik. On, ki je bil šaruh Jezusa Kristusa, je tudi zaščitnik svete cerkve in poseben zavetnik slovenskega naroda.
Posebne službe božje tisti dan ne bo, pač pa stopite v tisto cerkev, kamor vam je bolj na roke.
Krščena je bila pri sv. Jožefu v Floresu Norma Marija Jež.
Janez Illadnik
:0£30E
IOQOC
ioi
MODERNA KROJAČNICA
Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES §	U. T. 41 - 9718
x0e30e==30e3i
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 177 Menihi niso nikdar srečavali dru-ljudi.
Mnogokrat je minilo celo leto, ko rapist n¡ videl nobenega tujca. Ve-sre"aval samo svoje brate, "lečene v dolge bele meniške halje. ^ Vso hrano so proizvajali sami, vse
rok S° ^ k'*0 del° n>'illovi51
^.Meso jim je dajala goveja živina,
<J° je odgojil samostan.
tJr -Ulla -i™ Je zrastla v vrtu, pa žito so sejali sami.
je že kedaj posrečilo kateremu menihu bežati iz samostana svetega Nikolaja.
V	predpisih samostana pa je bilo tudi navedeno, da ne sme nihče i preel samostanska vrata. Izjema je I bila samo tedaj če so redovniki mo- i rali delati po poljih.
Kadar pa so delali izven samostanskih zidov so pazili drug na drugega, tako da je bil beg nemogoč in popolnoma izključen.
Čeprav pa nesrečni redovniki niso mogli pobegniti, se je marsikateremu posrečilo, da se je osvobodil zemeljskega trpljenja.
V	samostanu svetega Nikolaja ni bil samomor ničesar nenavadnega. Vsako leto so trapisti pokopali nekaj tovarišev, ki so si sami končali življenje.
O teh slučajih pa niso nikdar veliko govorili. Predstojnik je javil, da so samomorilci delali v duševni zmedenosti, v blaznosti... in nekaj
K"
^ ^-Ozo za čevje so dobivali od go-j- .?> volno od ovac pa so uporab-
T Č* *V0je halje-ba i- Jim ui bilo treba ničesar dodati od drugih ljudi ^/lar pa je samostan kljub te-
»el Potreboval od trgovcev, jo __ _____,	_________„
dil ^,(!(^stojnik sam v mesto in ure- dni pozneje se že nihče ni več zme-
T'
•kali SVeta hiša stala na strmi •k'ale	nje pa so bile manjše
2 '____
*ek	samostanskih oken je člo-
dar lahko daleč na morje, ka-U[0J1.1 3® bil jasen in solnčen dan si >ari i Pre8ledati širno vodno ra-
Ce i • 0t.oka Novaje Zemlje. Hačrt !' S" kateri redovnik skoval bi k Za beg in ga hotel izpeljati,
SemL d.V01na 110 PrisP(>l daleč, kabg iaj je le redkodaj priplula «a. p " ladja, ki bi sprejela begun-bi]a Pa, ki je vodila k morju, je 4«a ,'?rata i» skalnata in kot tak,
Ce h° t0Žko Prehodna-fr"eko 1 Se samo en človek napotil *os v» Skftl> bi prav gotovo ne bil M Ro i'.'J11 težavam in nevarnostim, je bi]0 te Zvezane z «jo- tembolj, ker ^ovi : am Polno diviih zveri. Vol-
Sar,'^1 ,r.nedvedje bi napadli vsako-Niht , 1 Se drznil hoditi tod.
^ce 8e
»i mogel spomniti, če se
nil zanje.
Kadar pa je prišel na polotok kakšen tujec, se je plaho oziral proti samostanu in ga obšel v velikem loku.
Zgražal se je nad temi temnimi zidovi, pobožno se je prekrižal in se zahvaljeval božji previdnosti, da ga ni kaznovala in ga napravila za prebivalca te strašne hiše.
V tej hiši se je nahajal Aleksander Potemkin že štirinajst dni, štirinajst strašnih dni.
Potemkin, nekdanji caričin milje-nec, ki je bil navajen živeti v izobilju, vedno je dobro jedel in sladko spal, užival je življenje in živel brez skrbi, se je sedaj nenadoma znašel v tem strašnem samostanu v severni Rusiji.
V elegantni palači, kjer je doslej stanoval, je živel sredi svile, marmorja, baržuna in zlata.
Tukaj pa je stanoval v majhni,
revni celici, v kateri se ni nahajalo, razen trdega ležišča, volnene odeje in slike nekega svetnika na steni, ničesar.
Trapist ni smel imeti v svoji celici ne mize, niti stola, vedno je moral stati ali pa ležati, — izjema sta bila samo večerja in kosilo. Takrat so redovniki sedeli na trdih klopeh pri dolgi mizi drug poleg drugega.
Okno njegove celice je bilo zadelano s trdno mrežo, gledalo pa je na morje, kjer so se vedno dvigali mrzli valovi.
Prej je bil Potemkin oblečen v svilo, baržun in krzno, sedaj pa je imel na sebi hrapavo meniško ha-ljo.
Njegove noge so bile do sedaj navajene najfinejše kože, iz katere mu je dvorni čevljar napravil čevlje, — sedaj pa je hodil v težkih in podkovanih čevljih, v katerih so se mu noge že čez nekaj dni okrvavele in dobile boleče žulje.
Njegove prekrasne goste in črne lase, s katerimi se je Katarina mnogokrat tako rada igrala, so mu postrigli.
Bilo je zvečer.
Morje je bilo temno, skale v bližini samostana pa so kipele v temno noč kakor mogočni čuvaji, ki pa so bili podobni pošastem, ki čuvajo tiste, ki se nahajajo za vrati in za zidovjem samostana svetega Nikolaja.
Aleksander Potemkin je premišljeval o svoji preteklosti, — spomnil se je vsega trpljenja in vseh bridkih uric, ki jih je moral preživeti.
Da, marsikaj je pretrpel, — bilo je skoraj preveč za enega samega človeka.
Ko so ga tisto noč napadli, ko je pobegnil z Elizabeto iz Carskojega sela in ga odpeljali v hišo poveljnika Petrograda, je moral dolgo čakati, potem pa so se ga naposled usmilili in ga vrgli v neko celico in zakle-
nili za njim težka železna vrata.
Oh, kolikokrat se je" Aleksander Potemkin tiste noči vrgel na železna vrata, kolikokrat je obupno klical Elizabeto, dokler ni naposled brez moči omahnil in zaspal. To spanje je bilo strašno bilo pa je v toliko dobro, da revež ni premišljeval
0	svojem brezupnem položaju in o svoji temni bodočnosti.
Tako je minila prva strašna noč.
Ko se je zdanilo, so ga zbudili in mu prinesli obleko, katero je moral takoj obleči.
To je bila enostavna in brezbarvna obleka, — moral je obleči si\ plašč z rdečim ovratnikom, kakršne so morali po navadi nositi jetniki, katere so pr,slali v Sibirijo.
Temničarji vzamejo Aleksandra Poteuikina v svojo sredino m ga za enkrat odpeljejo pred poveljnika mesta Petrograda.
Tega poveljnika .je Potemkin že od prej poznal.
Dokler je bil Aleksander Potemkin še mogočen caričin miljenec, se je ponižno zvijal in plazil pred | njim, bil je ves srečen, če je Potemkin spregovoril z njim kakšno brezpomembno besedico.
Sedaj pa ga je sprejel resno, hladno in oholo.
Ko so Aleksandra Potemkina pri-i peljali pred poveljnika mu je dejal, da je Njeno Veličanstvo carica Katarina sklenila poslati ga v Sibirijo, pregnati ga v to strašno deželo, in sicer administrativnim potom, to pa pomeni, da Aleksander Potemkin ne more zahtevati sodnega postopanja.
— Njeno Veličanstvo carica Katarina II., — pristavi poveljnik Petrograda, — je bila milostljiva in je izpremenila svoj prvotni sklep, ne bo vas pregnala v Sibirijo, Aleksander Potemkin.
Carica pa je storila še več. Ona vam nudi priliko, da boste spoznali ! svoj greh in se ga kesali, poleg te-
1	ga pa se boste lahko tudi pripravili,
da stopite nekoč precl božji prestol, vredni nebeškega kraljestva.
Zato vas pošilja Njeno Veličanstvo v samostan svetega Nikolaja, ki se nahaja v arhangelski guberni-ji-
Tam boste stopili med vrste redovnikov trapistov. Njeno Veličanstvo carica Katarina vam oprošča čas, ko se vsak novinec pripravlja za svoje sveto življenje in vam dovoljuje, da najpozneje v štirinajstih dneh položite prisego, ki vas bo za vedno vezala s samostanom svetega Nikolaja.
Nadejam se, Aleksander Potemkin, da boste Njenemu Veličanstvu za to izredno milost hvaležni, carica vas je rešila prisilnega dela v sibirskih rudnikih, — zato se nadejamo, da boste postali pobožen in bo-gaboječ človek, ki se bo iskreno ke-sal za svoje dosedanje življenje.
—	Kesal se bom, — odvrne Potemkin, — bridko se bom kesal, da sem r.ajlepša leta svoje mladosti daroval tej Katarini, tej blodnici, ki...
—	Človek, — reče hitro poveljnik Petrograda, — paziti morate ná svoje besede. Žalitev Njenega Veličanstva carice kaznujejo z bičanjem, —. jaz pa nisem ničesar slišal.
—	Dobro torej, — vzklikne A-leksander Potemkin z drhtečim glasom, — ne bom rekel niti besedice več, nikogar več ne bom preklinjal za svojo nesrečo.
Toda usmilite se me, poveljnik, povejte mi, kaj se je zgodilo s tisto nesrečno deklico, ki je bila z menoj, ko so naju prijeli in ločili.
Kje se nahaja Elizabeta Voron-cov?
Poveljnik, če ste človek, če imate v svojih prsih človeško srce, mi odgovorite ha to vprašanje! Govorite, kaj se je zgodilo z mojo ljubljeno deklico, ki so jo takrat aretirali, kakor mene?
—	Ne vem!
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Mladinski kotiček
Prevarana ščuka
Gladina jezerca se je bleščala v sončnih žarkih, le tu in tam je kaka riba vzvalovala površino.
Med trstjem in travo na dnu je plavala ribica Majhna zelenkasto srebrna ribica. Spretno se je ovijala med stebli, brezskrbno je zviga-la po bistri vodi.
Zavila je med korenine stare jelše na bregu. Krenila je ob bregu in se nenadoma niti prav zavedla ni, ko je nekaj šavsnilo po njej. Spoznala je mogočno ščuko, strahoval-ko jezerca in groza jo je prešinila. A vendar je še našla v sebi toliko moči, da je spregovorila:
"Mogočna ščuka, rotim te, usmili se me!"
"Ne," je odvrnila ščuka oprezno, da bi ji ribica ne ušla iz žrela, "danes še nisem jedla prav nič, pripravi se."
"Nu", je navidez breskrbno tT£ jala ribica, "če si še tešča, ti pre-skrbim veliko boljši plen kot sem sama. In če ti ne bo ugajal, me lahko požreš."
"Kje?"
"Tamkaj na oni strani. Pokažem ti pot."
"Dobro", je dejala ščuka, "po-nesem te tja in ko požrem tebe, po-žrem še ono ribo."
"Ne, to ne bo šlo", je dejala ribica, "pot je zapletena in je sama ne najdeš, a če me požreš tamkaj, ti ona riba uide."
"Dobro, požrla te bom zatem."
"Ali mi res ne moreš prizanesti."
"Ne", je odgovorila ščuka trdo-srčno, "pojdive."
Zaplavali sta čez jezerce, ob drugem bregu je res nepremično tičala velika riba. Neslišno je ščuka odložila ribico in šavsnila po ribi. V trenutku jo je požrla in že se je hotela obrniti, da požre še ribico, ko jo je nekaj povleklo kvišku. Srdito je šavsnila po tistem, ki je prihajalo prav iz želodca, a vleklo jo je vedno močneje, vedno višje in navzlic vsemu srditemu otepanju jo je ribič Francelj veselo potegnil na suho.
Ribica je brzskrbno odplavala dalje. Kako dobro ji je služilo, da si
je prej ogledala past.
"Če bi bila z malim zadovoljna, bi bilo bolje zate", si je dejala in zavila med ločje.
Ivan Kmet:
MATI SINU
Ne veš moj sin, kako sem vztrepe-[tala tisti hip. Že misel, da me boš zapustil po
[slovesu
in šel po svetu, kamor žene te srca
[utrip,
da bdela bom kot listi v noči na
[drevesu,
je vcžgala v duši plamen, ki použiva
[mi telo.
Pri Križu, se še spomniš, segel si v
[desnico,
besede upa in bolesti čulo je nebo; saj nisi mogel zatajiti mi resnico. In vendar tebe ni. Tako sem vedno
[sama.
Sprašujem veter, ki zvečer med ve-
[jami šumi:
Kaj res daljina kot prepad zija med
[nama?
V odgovor prek poljane plane, tož-[no v mrak ječi.
šolarji docksudske jugoslovanske
Kokun:
VTER POTEPUH
Po strmem pobočju navzdol vihar je pritulil, sneženemu možu iz ust je pipo izpulil.
Po cesti ledeni naprej je divje sopihal, beraču Štorkljaču klobuk je z glave odpihal.
Skoz dimnik kot črna pošast je v kuhinjo bušil, grozeče zapiskal: Bu, bu, vse, vse bom porušil!
Pod lipo na sredi vasi
je polno zara j al,
vso noč kot pijan ponočnjak
okrog je razsajal.
A zjutraj, ko sonce temó pregnalo je gosto — vihar potepuh brž nazaj pobegnil je v hosto.
šole na prvi dan šolskega pouka
Pahič Stanko, dijak:
NOČNI STRAHOVI
Mesec je vzhajal izza hribovja in na- jasnem nebu se je bliščalo ne-broj zvezd. Lahen veter je šumel v vrhovih ob rečici.
Peršetov mlin je stal skoraj na koleh, kajti je pol stavbe segalo nad potok. Do pet metrov dolgi trami, izsekani v stebre so držali leseno kočieo. Tik ob leseni steni je vodil žleb, kjer je za dne ropotalo veliko mlinsko kolo. Padec vode iz žleba v globino je strugo poglobil, da so bili pod mlinom veliki tolmuni.
Ta večer je stari mlinar Perše še bdel, čeprav je bilo že pozno. Luč, ki je svetila v sobi, je širila svoje pramene v nočno temo in se odbijala na vodni gladini. V sobi je sedel starec za mizo nad kopico računov in se ubijal z njimi na vse pretege.
"Devetodstot. merica za Poklju-karja znaša od... " je računal in z okorno roko drsal s peresom po papirju. Skozi okno je iz globine vel prijeten hlad.
Nenadoma je starec umolknil. Zazdelo se mu je, da je slišal od vode šum. Res, malo vstran od mlina S3 je slišal pljusk vesel. Kar moči hitro je starec odložil pero in utrnil luč. Po prstih je pristopil k oknu in pogledal skozenj. Videti ni bilo nič, ali čisto razločno je slišal, da je na vodi nekdo veslal. Vedno bliže je prihajal skrivnostni šum.
Potihoma se je Perše splazil v kot in pograbil sekiro. Vedno jo je imel pripravljeno od tistih dob, ko je neke noči zapazil senco v oknu. Zakričal je iti senca je izginila, a starec je bil slišal šum padca v vodo. Od tistega časa je bil vedno pripravljen.
S sekiro v roki se je starec približal oknu in previdno pokukal skozenj. Res, skoraj tik ob mlinu je opazil čoln, več čolnov in ljudi v njih. V strahu se je potuhnil za ste-
no in čakal kaj bo, v nameri da vsakega kresne po glavi, ki bi prilezel do okna.
Kar je pretrgal tišino v potoku jasen deški glas:
"Vraga, zašli smo."
Komaj je starec zaslišal te besede mu je zrasel pogum. Pomolil je sekiro skozi okno in zarohnel:
"Barabe nemarne! Nič niste zašli, kar pridite, da vam s sekiro podro-bim buče!"
Radovedno je čakal učinka svoji besedi. V potoku je ta čas vse utihnilo, a kmalu nato je starec zaslišal globok bas:
"Hanza, daj mi puškot da posvetim temu dedcu".
Peraé je še utegnil videti, kako je nekdo podal nekaj nekomu, senca se je zravnala in pomerila z nečim proti oknu. Nato se je starec naglo skril.
Peter, vodja trških fantov, ki so pluli s čolni po rečici, je nameril z veslom proti oknu.
"Pokaži se strahopetec!" je vpil z globokim basom in se delal pogumnega, '' pridi, da ti prestrelim glavo!"
V resnici pa je trepetal, da bi mu kdo ne A'rgel kaj v glavo.
Ali strah je bil nepotreben. Stari Perše je z vso gibčnostjo, ki jo je premogel, zlezel pod posteljo in iskal v svojem spominu molitve, ki bi mu ublažila strah. Hkratu pa je trdno sklenil, da drugi dan nočae strahove ovadi.
Fantje so obrnili čolne in zapluli nazaj. Ob izlivu so krenili v rečico in po njej navzgor proti svojemu cilju. V duhu so že preživljali jutrišnje dogodke in nikdo ni pomislil na kazen, ki je pozneje doletela enega izmed njih. Samo pljusk vesel je motil nočno tišino.
Davno zatem, ko je vse utihnilo je stari Perše prilezel izpod postelje. Skrbno je pogledal skozi okno it» pomirjen legel spat.
—	Ali so jo tudi zaprli v to hišo?
—• Ne vem!
—	Ali so jo pregnali v Sibirijo?
—	Ne vem!
—	Ali so jo poslali na morišče?
—	Ne vem!
—	Ali so jo zavratno umorili?
—	Ne vem!
—	Vi mi nočete odgovarjati?
— se razjezi Aleksander Potemkin, nekdanji caričin miljenec. —■ Oh, poveljnik Petrograda, nikdar vam ne bom pozabil, kako ste me mučili s tem, ker mi niste hoteli odgovoriti na moje edino vprašanje. — Tega vam ne bom pozabil, kajti pravim vam, da jaz svoje uloge še nisem doigral!
—	Človek, — reče poveljnik Petrograda, — vi ste živi mrtvec. Kdor odide enkrat v SiGirijo, poleg tega pa še v samostan trapistov, je na tem svetu odigral svojo ulogo!
—	Mislite? — odvme Aleksander Potemkin strogo. — Vidim, kako ste kratkovidni, gospod poveljnik.
Kdo me pošilja v Sibirijo? Kdo me zapira med redovnike samostana svetega Nikolaja?
Carica!
Kaj pa je carica ? — Ženska!
In kakšna je ženska? — Muhasta!
Lahko je mogoče, da se carica nekega lepega dne premisli! Mar mislite, da je nemogoče, da bi se Katarine nekoč lotilo hrepenenje po meni in da bi me poklicala naz^j?
Takrat se bora vrnil zopet z vsemi svojimi častmi, takrat bom zopet mogočen človek v Rusiji in takrat se bom spomnil vas, gospod poveljnik!
Ne bom vam pozabil, kako ste postopali z menoj!
Medtem ko je Aleksander Potemkin govoril te besede, se je sivi poveljnik Petrograda zamislil.
Potemkin je govoril pametno.
Sam si je moral priznati, da so ženske muhaste, Katarina pa je bi-
la še posebno izpremenljiva.
Kdo ve, morda bi bilo pa le bolj-št, če bi si ne napravil tega Aleksandra Potemkina za svojega sovražnika?!
Poveljnik Petrograda vstane in sc začne izprehajati po soci, potem pa odhiti k vratom in jih od znotraj zaklene.
Ko se je vrnil k Aleksandru Po-temkinu, so gledale njegove oči popolnoma drugače. Potemkin je videl na njegovem obrazilu izraz sočutja.
—	Poslušajte me, Aleksander Potemkin, — reče poveljnik, — to sicer nasprotuje mojim predpisom, toda vaša bolest me jeganila — vaša nepričakovana nesreča me je pretresla in zato vam bom odgovoril na vaše vprašanje.
Vi bi radi vedeli, kje se nahaja Elizabeta Voroncov ?
—	Da, vedeti hočem, kaj se je z njo zgodilo, — odgovori Aleksander Potemkin. — Zagotavljam vam, da vas ne bom nikdar pozabil, če mi sedaj pomagate.
—	Pomagati vam nemorem, — vam bi mogel pomagati edino Bo^, povedal pa vam bom, kar bi radi vedeli.
—	Kje je Klizabeta?
—	Nocojšnjo noč so jo odpeljali v Petro-pa v lovsko trdnjavo.
—	V Petro-pavlovsko trdnjavo? — Vsemogočni Bog, tedaj je nesreč-nica izgubljena, od tam se ne bo več rešila!
—	Tam so jo vrgli v tako zvano vodno celico, — saj veste, Aleksander Potemkin, to je tista celica, ki leži pod površino Neve in ki je že pogoltnila marsikaterega jetnika.
Potemkin se opoteče.
Potem pa stisne pesti in krčevito ihtenje je stresalo njegovo telo.
—	Elizabeta Voroncov je v Pc-tro-pavlovski trdnjavi? V vodeni celici? — zavpije Potemkin. — Tako bo torej ta dobra in plemenita deklica radi mene propadla!
Oh, da oi se vsaj ne bila nikdar
spoznala, da bi se ne bila nikdar srečala, da bi nikdar ne dobil od nje prvega poljuba, — tedaj — tedaj bi bilo njeno življenje popolnoma drugačno, ona bi bila srečna!
Tako pa je postala nasprotnica in tekmovalka žene, ki je pripravljena k vsakemu zločinu, — carica je postala njena sovražnica in jo že zdavnaj neusmiljeno in kruto preganja.
Sedaj pa, sedaj se ji je naposled posrečilo!
Sedaj se je Katarina naposled lahko strašno maščevala!
Oh, uboga moja Elizabeta, ti ne boš nikdar več videla svetlobe soln-ca, nikdar več se ne boš veselila zelenih gozdov in travnikov, nikdar več te ne bodo razveselile cvetlice,
1 ki si jih tako ljubila, lepe vrtnice, tvoje sestre, ne bodo več duhtele zate — vse je končano, vse je izgubljeno !
Mene pa pošilja v samostan, v tihi samostan, jaz ne bom mogel dolgo prenašati težkih samostanskih predpisov, — jaz ne bom dolgo, — toda kdo ve, kaj bo s teboj?
Potemkin povesi glavo.
Težka bolest je legla na njegovo dušo, še vedno ni mogel vsega poj-miti, ševtdno se ni mogel prav zavesti.
V	tem trenotku potrka nekdo na vrata.
Poveljnik, ki je stal poleg Potemkina, se je presenečenja zdrznil in pogledal proti vratom.
—	Nihče ne sme vedeti, da sfem se pogovarjal z vami! — zašepeče poveljnik. — Če bi carica to zvedela, bi bil izgubljen!
Povel jnik stopi k vratom in vpraša :
—	Kdo je?
—	Prinašam pismo za gospoda poveljnika Petrograda, se je glasjl odgovor.
—	Vstopite! — reče poveljnik in odklene vrata.
V	sobo stopi glasnik in izroči po-
veljniku neko pismo.
—	Ah, od poveljnika Petropav-lovske trdnjave! — reče stari poveljnik, ko je opazoval pečate.—Zdi se mi, da gre za zelo važne vesti.
—	Važne vesti — morda gre za Elizabeto Voroncov! — si je mislil Potemkin.
Ubogi Potemkin ni niti slutil, da je imel prav.
Oh, njegovo srce je vedno mislilo na svojo ljubljeno.
Poveljnik odpre pismo in začne citati.
Njegov oBraz je ostal hladen.
Potem pa se vrne stari poveljnik zopet počasi k Potemkinu.
—	Glasnik, lahko odide, — reče poveljnik, ko se je obrnil proti vratom, kjer je stal glasnik.
Glasnik se priglone in odide iz sobe.
—	Aleksander Potemkin, — reče poveljnik Petrograda nekdanjemu caričinemu miljencu, — vi odpol líjete lahko brez skrbi iz Petrograda, za Elizabeto Voroncov se vam ni treba več bati.
—	Elizabeta je torej svobodna! — vzklikne Potemkin in solze so mu zalile oči. — Katarina se je revice torej usmilila.
Oh, Bog v nebesih, hvala ti, storil si čudež, saj tebi ni ničesar nemogoče! Ti si razsvetlil temo v Katn-rininem srcu, v katerega še ni nikdar prisvetil žarek sočutju od svojega bližnjega.
Svobodna je, — moja Eli začeta je svobodna!
Oh, sedaj — sedaj sprejmem rad na sebe to breme, sedaj bom šel z veseljem v samotni samostan trapistov, — sedaj ne bom jokal in vzdihoval, — Bog se me je usmilil, osvobodil je Elizabeto Voroncov iz strašne temnice!
—	Da, svobodna je, — odvrne poveljnik Petrograda, — toda druga-gače, kakor si vi to mislite.
—	Drugače? — vpraša Aleksan-dera Potemkin.
Mar si je kupila svobodo s kakšno žrtvijo?
Slutim, za kaj gre. Prav gotovo je morala podpisati carici kakšno listino, s katero se obvezuje, da bo odpotovala v inozemstvo.
—	Popolnoma pravilno, v inozemstvo, — odvrne poveljnik Petrograda, — samo da se nahaja država,, v kateri je sedaj Elizabeta Voroncov, daleč zelo daleč!
Potemkin je pogledal poveljnika ta pogled pa je govoril, da ne razume njegovih besed.
Ni vedel, kaj mu hoče poveljnik prav za prav povedati s svojim» dvoumnimi besedami.
Sedaj pogleda poveljnik Petrograda Aleksandra Potemkina zel» sočutno in reče:
—	Knez Potemkin, pripravite se, slišali boste strašno vest. Prezg0' daj ste se veselili, če pa bi sanio p*1' mislili, ei vedeli, kaj se je nocojšnji' noč zgodilo.
—	Vedel bi? — Oh, ne, — ničesar bi ne bil vedel! — Moja ubo* ga glava, noče mi več služiti —■ ne morem ničesar misliti — nesreča n»r cojšnje noči me je popolnoma uničila.
—	Ali ste slišali, kako je šumel<J in se valila Neva, ko so vas peljal* semkaj? Ali niste opazili nevihte, k' je sinoči^besnela?
—	Nevihte? — Vem, da je noca! besnel strašen vihar, deževalo je Neva je zelo narasla.
—	Narasla je zelo visoko, —• odgovori poveljnik Petrograda, — P°* mislite torej — vodna celica leži Vo površino reke Neve, — zidovi vod«<\ celice so stari in napol podrti, valovi so bili močni, zaganjali so se , stare zidove, reki je bilo treba prC' makniti samo en kamen, drugi p'1 sa sami izpadli, potem pa —
—	Potem pa? — zašepeče M^' sander Potemkin, — kaj potem, g0' spod poveljnik?
(Dalje prihodnjič)