A. K.:
Dragi Marijini otroci!
-/Vajiepšu lastnost Človeškega srca je dobrota. Ivdor je dober in usmiljen, poln ljubezni in sočutja do drugih. ta je ros Bogu podoben. Takega človeka Bog neizrekljivo Ijubi, ga blagoslavlja in mu vselej po-maga. Otroci, ki so dobrcga srca, so kakor prelepo rože v Marijinem vrtcu, nad njimi iraa nebeska uiaii Marija največje veselje.
Dobri Jezus je svojjm apostolojn pri zadnji ¦ vc-čcrji posebno naročal. naj se Ijubijo med seboj. Ta-kole jiin je dejal: »Novo zapoved vain datn. da se ljul)ite med seboj, kakor sera jaz vas Ijubli. Po tem naj spoznajo Ijudje, da ste raoji učenci, tla se ljubite med seboj.«
Kar želi Jezus, io želi tudi njegova mati Marija. Dobri moramo biti z vsemi Ijudmi. Med nami ne sme biti sovrastva in ncvošČljivosti in jezc. Vsak izmed nas mora biti kakor solucni žarek v svoji okolici. Solnčui žarek prinaša svetlobo, toploto in veselje. Vsak si soliica želi. vsak se ga veseli. Taki borfimo mi.
Naj vam povem kratko zgodbo o dobrem, plc-me-nitem otroku.
\ šoli stno. Drugače tako živalmi afroci so dancs tilii in resni. Kakor bi jim ležala v cluši velika skrb. Kaj neki je? Nadzoruik je tukaj. Gospncl katehct jim je povedal, da bo danes veJiko sjjraŠevanje. Naj lc dobro odgovarjajo. da bo gospod nadzornik zadovo-ljen. Seveda so otroci v skrbeh, saj ae jim zdi, da §e l    gospoda kateheta malo skrbi, kako bo šlo.
Pouk su začiie. Vprasanjc za vprašanjem se vrsti, otl kraja do koaca .čez vse, kar so sc žu učili. Hvaja Bogul Yse gre lepo iii gladko. Kojnaj jc vprašanje iž-tfovorjeno, že se dvigne množica rok. \ si bi radi otl-govorili, vsi ao pripravljeni. Gospod nadzoruik se sraehlja, Zadovoljeu jc. Gospodu katehetu se obraz kar sveti od veselja. Pouosen je' na svoje pridne otrpke.
Med Y:;L*ini otroki pa se najbolj odlikujc živalini I oučck. Na vsako vprašanje odgovori tako razločno, tako lepo, da zasluži prav posebno pohvalo. ()b koncu ure pohvali gospod nadzornik prav vse otrokc. TonČka pa še posebej. \ znamonje posebne pridnosti dobi Tonček prelepo podobico.
Vsi otroci se vesele Toučkove otllike, saj vedo: uajbulj pi'kk'11 jo med iiami \scmi, nnjbolj zasluži po-iivalo iii odlikovanje.
Tonček saiu pa ui uič veKel. X splošnem veselju sedi ves tih v svoji klopi, žalost mu je legla Jia obraz, iz oči f-v- ran iilijejo solze. Nič ga ne raoi-e utolažiti lepa podobica,  ki  leži pred njim na  klopi.
Gospod nadzornik je \ea začuden. ^Kaj ti je vendar, otrok inoj?« — ga vprašuje. — ^Glej, veselje sein Ti hotcl storiti z lepo podobico, ti pa jokaš.«
Tedaj &i Tonček obriše solzc z oči, nedolžno po-gleda gospodu iiadzomiku v obraz iunicd jokom pove: »Tako mi je liudo, ker sto dali samo meni podobico. Saj so drugi otroci tudi pridiii. Vsi so jo zaslužili.«
Gospod nadzoruik je kar ganjen. Ali se ni go-spoda katehctu tudi posvctilo v očeli kakor skrita solza? Otrofi v razredu molče. Tako toplo jim je pri sreu. jO, ta Tonček! Kako je dober. Kako nas ima rad. Še bolj ga bomo Ijubili. In iucli mi moramo biti dobri kot jc on.« —
Otroci! Ali ni mali Tonček kakor solnčni žarek? Kjer je on, iam jc veselju, tam je ljubezen, tam je prijateljstvo.
Bodimo Še mi kakor on. Saj ni nič lepšega na svetu kot srčna dobrota. Delirao s svojim bližnjim veselje ia žalost. Svcti apostol Pavel nas tako lepo uči: »Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi!« Če
mi drugi sreČni, čc jim gre dobro, Če so delcžni po-livale in plačila, vcselimo se ž njimi in privoščimo jim. Ko pa so žalostni in jim je hudo, tolažiino jili, ponuigajino jini,  iinejuio  sočutje  z  njihovo  bolečino.
Bodiino kakor dobri Tonček, kakor solnčni žarek, vscm v veseljc, vscm v poraoč, polni 1 jubezni in dobrote.
Tako bomo otroei hožji in Marijini, ne samo po imcnu  ampak  V  resnici.
Tako bomo pomagali, da pridejo na žalostni svet lepši, svetlejši  dncvi.
Marijin vrtec pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Zelo Iepo je bilo ob lanskOi božičnili praznikili. Kakor vsako Ieto, tako je bila tudi takrat v naši cerkvi slovcsini tridnevDica. Že ob štirih zjuiraj je bilo izpostavljeno Najsvetejse. In od te ure se je v cerkvi inolilo in so se pele lepe nabožne pesmi, ki jih znamo v Slov. goricah zelo veliko, duhovniki so pa spovedovali, pridigali in maŠevali. Tudi mi otroci Marijinega vrtca smo prihajali molit Najsvetejše, kakor so nas že prej g. kateiiet določili. Na božič iii na štefanovo smo pred glavnim oltarjem raolile deklicc in dekleta, na Janževo pa decki iu fantje. Najlepsc pa je bilo na Janževo ob štirih po]x>ldne pri sklepu. Naša velika romarska cerkev je bila natlačeno polna ljudi, ki so prišli ne samo iz do-mače žitpnije. temveč tudi iz sosednjih krajev. Spredaj pa so bila v veiikem številu dekleta in tleklice v helih oblekab in s svečami ter fantje in dečki z belimi trakovi. Po pridigi so bile slovesne pete litanije, pri katcrili fe glasno odpe-vala vsa cerkev. O, kako lep in gaidjiv je bil pogled na vso množico zbrancga ljudstva v cerkvi! Res, kako Ijubko in prijetno imtn jc pri Jezusu in Mariji! Tn koga drugega se hočemo oklepati kakor Jezusa in Marije, da bomo ostali dobri iu verni sinovi in hČere sv. Cerkvc. — Vse otroke po drugih  Marijinih  vrtcih prav prisrčno pozdravljnmo.