GLAS {NARODA
The largest Slovenian D Ooitodl Sftft&os*
Ust slovenskih delavcev v Ameriki*
and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office tt Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
No. 90. — Stev. 90.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 17, 1936— PETEK, 17. APRILA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
MUSSOLINI BO DIKTIRAL ABESINLII MIROVNE POGOJE
Cesar Haile Selassie mora prositi za mir
REPUBLIKANCI POSNEMAJO R00SEVELTA
Farley govoril na banketu demokratskih voditeljev.—Governer Lan-don se je prepozno spreobrnil k agrarni politiki. _____
ALBANY, N. Y., IG. aprila. — Na banketu, ki je vsakega u deležnika veljal $2o in ki pomeni pricetek volilne kampanje, je generalni poštar in pred sodnik narodnega demokratskega odbora James A. Farley demote rat skim voditeljem rekel, da je republikanska stranka sprejela načela predsednika Roosevelta in da >ta si posebno bivši predsednik Hoover in governer države Kansas, Lan-don. ki oba nastopata kot predsedniška kandidata, polagoma prilastila demokratsko agrarno politiko.
Hoover se eelo kaže, kot bi sam zamislili to politiko in je v resnici nekaj takega zatrjeval v Fort Wayne. Dejstvo pa je, da je Hoover ves ras svoje ga predsedništva pobijal to politiko.
Farley je rekel, da so republikanci družba, ki je popolnoma izgubila svojo veljavo in vpliv. Zediniti se morejo niti v tem, kaj pravzaprav hočejo in koga naj izberejo, da bi 110-hil republikansko zastavo.
O "American Liberty League" je rekel Farley, da se skuša obesiti na republikanski voz. Hepulblikauski voditelji pa so hladni proti Liberty League, kajti mogočneži "veli-' ke stare stranke" vedo natančno, da bi pred ameriškim narodom padel njih vpliv, ako bi' se zvezali z reaikeijo, ki jo pred) stavlja Liberty League. Liberty League pa republikancem tudi vsak dan povzroča večje preglavi<*e. (M>o stranki greste namreč v volilni boj z istim klicem: "Smrt New Dealu!" in hočete izročiti deželo isti kliki, ki je leta 1929 uničila pro-islieritcto in v deželo poklicala depresijo.
TRENJE MED ANGLIJO IN FRANCIJO
Francija ne i>o pomagala Angliji v vojni z Italijo. — Anglija ne pozna natančno francoskih namenov.
PARIZ, Francija, IG. apr.
—	Angleško-franeostki spor zaradi italijansko-abesinske vojne sc je povečal, ko je Francija posvarila Anglijo, da naj ne igra samostojne igre proti Italiji.
Alko Anglija še dalje vztraja pri tem. da so Italijani naložene strožje sankcije, tedaj ne more pričakovati, da ji bo Francija pomagala s svojim vojnim brodovjem, ako pride do spopada v Sredozemskem morju med Anglijo in Italijo.
To svarilo je Francija posla la Angliji takoj nato, ko je i-talijanski poslanik Vittorino Cerutti povedal zunanjemu ministru Flandinu, da Italija ne bo trpela, da bi kaka država o-virala njene vojne operacije v A besi ni j i. LONDON, Anglija, 1(1. apr.
—	Anglija se proti vi, ugoditi francoski zahtevi, da natančno navede število vojaških «il na suhem, na morju 111 v zraku, ki bi jih bila pripravljena poslati im pomoč Franciji in Belgiji za slučaj neizzvanega nemškega napada.
Do tega vprašanja je prišlo na konferenci angleškega, belgijskega 111 francoskega generalnega štaba.
Zelo jo dvomljivo, ako bo prišlo 11a tej konferenci do kakega zaključka, ker sta si Francija in Anglija v svojih načelih v velikem nasprotju.
ROOSEVELT NE BO 0DP0-TOVAL NA ZAPAD
WASHINGTON, D. C., 13. aprila. — Predsednik Roosevelt je danes rekel, da ne bo meseca junija odpotoval v Texas in Arkansas. Potovanje je odgodil na poznejši čas.
LONDON, Anglija, 16. apr. — Anglija ne bo privolila, da so sankcijo proti Italiji prekli-\ eane, dokler v Abesiuiji ni sklenjeno popolno premirje.
Zunanji minister Anthony Eden, ki je odpotoval v Ženevo na sejo odbora trinajstori-ce, bo zahteval strožje sankcije proti Italiji, ako med tem časom ne pride do premirja v Abesiniji.
Navzlic temu, da so Italijani zasedli Dessve, vztraja Anglija pri tem, da prisilili Mus-soliuija do pravičnega miru z A besi ni jo.
MORILKA BO POSLANA V BLAZNICO
WILKES-BARRE, Pa., 15. aprila. — Zdravniki so proglasili za blazno 35 letno Cla-ro Houser, ki je s kladivom u-smrtila svojega tri leta stare-1 go, kajti
ga otroka. Poslana bo v zavod ! proti ota blazne zločince.	1 žju.

IZJAVA ABESINSKE CESARICE
AJDDIS ABABA, Abesinija, 13. aprila. — Abesinska cesarica Menen je rekla danes nekemu čaisnlškemu poročevalcu: — Cesar Haile Selassie mogoče ne bo zmagal, s tem pa še ni rečeno, da je že premagan. Pa tudi če izgtfbi, zasluži zrna-junaško se je boril
STAVKE IN NEMIRI NA ŠPANSKEM
Sodnik v Sevilli je bil težko ranjen. — Vozniki taksijev na stavki. — Pretep v cortesu.
MADRID, Španska, 16. apr. — Z zahtevo,.da so jim zvižane plače in sikrajšane delovne ure. je zaistavkalo o(HX) voznikov taksijev. Stavka je imela za posledico mnogo prometnih zmešnjav in izgredov na več krajih mesta. Stavkarji pravijo, da so do sedaj morali delati po 1 '2 ur 11a dan in so zaslužili na dan po 10 pesetov (1.36) V izgredih, ki so v zvezi s >tavko, je bilo več oseb ranjenih.
V	poslanski zbornici (cortesu) je prišlo do pretepa med poslanci levice in desnice. Komunist Jose Diaz Ramos je rekel, da je bil voditelj stranske desnice Jose Maria Gil Robles udeležen pri umoru dr. Vasgue-za po oktoberski revoluciji.
"Nismo zahrbtni morilci," so vpili poslanci desnice. Poslanci levice in časnikarji pa so klicali ime "Silval", ki je ime časnikarja, ki sta ga dva častnika ustrelila. To je bilo znamenje za pričeU4v splošnega pretepa.
Ministrski preds«*dnik Aza-na je zagotovil, da vlada ne misli na Španskem vpeljati komunizma in socijalist Ramon Gonzales Pena, ki je bil v oktobru leta PJ.'J4 obsojen na smrt je obdolžil stranko desnice, da povzroča s svojimi agitatorji nemire.
Predsednik sodišča v Sevilli, sodnik Eugenio Kizaguirre, je bil s strelom v pr>i in bok težko ranjen, ko je s svojo telesno stražo zapustil voz poulične železnice.
V	skupini, ki je napadla sodnika, je bilo šest oseb. Policija je aretirala anarhista Juana Figueredo, ki je baje priznal, da je bil med napadalci.
Atentat so vprizorili anarhisti iz maščevanja, ker je sodnik nekega radikalca, ki je u-strelil nekega fašista, obsodil na smrt. Radikalec pa je bil pozueje pomiloščen.
Hitlerjev rojstni dan.
BERLIN, Nemčija, 16. apr. — Prihodnji pondeljek bo vsa Nemčija z največjim vojaškim sijajem, kakoršnega Nemčija 'že ni videla od leta 1914, obhajala 47. rojstni dan kanclerja Hitlerja. Velikanska parada, v kateri 'bo zastof>tna vojaška, mornariška in zračna sila, bo prekašala vse parade na čast bivšemu cesarju Viljemu.
najmodernejšemu oro-
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — , Vreden je 50 centov.
PET0RČKI ROJENI NA ROMUNSKEM
Bili so rojeni predčasno. So pohabljeni i n n e -zmožni, da bi živeli. — Znanstveniki se za nje zelo zanimajo.
BUKAREŠTA, Romunska, 16". aprila.—Policijski prefekt v Oradea je po radio sporočil svoji oblasti, tla je neka ciganka 11a polju blizu Oradea porodila petorčke, ki pa so vsi pohabljeni. Dva in dva sta bila zraščena kot siamski dvojčki. Prefekt tudi poroča, da so njihovi obrazi spačeni in da je le malo upanja, da bi ostali pir življenju.
Nek časnikarski poročevalec, ki je prvi poslal ot petorčkili poročilo v glavno mesto, pravi, da so petorčki, dva dečka in tri deklice, otroci 25 let stare ciganke Marije Ljingurau. Ciganka je nekaj ur pred porodom šla na polje na delo blizu Hodoš, v Bjlior okraju na Sedmograškom. Ker ni bilo v malo upanja, da bi ostali pri porodu pomagal njen mož.
Mati se razmeroma dobro počuti. V Hodošu je vsled tega izvanrednega dogodka nastalo veliko razburjenje.
Znanstveniki, zlasti pa še zdravniki, se za ta slučaj zelo zanimajo in so sklenili, da uvedejo natančno preiskavo. Kolikor je znano iz zdravniške zgodovine, zadnjih 500 let petorčki niso ostali pri življenju. — Edina izjema so petorčki zakoncev Dioiine v Callandar, Ontario, Kanada, ki so sedaj stari že skoro dve leti in so prišli do svetovnega slovesa.
JAPONSKA SE PRIPRAVLJA NA NOVI ROP
Japonska mornarica b o dospela s 30,000 mornarji v Amoy. — Pričakujejo razglas e n j e neodvisnosti Fukiena.
HONGKONG, Kitajska, 16. aprila. — Vsled naznanila, da bo 70 japonskih bojnih ladij s 30,000 mornarji "obiskalo" pristanišče Amoy, nikdo več 110 dvomi, da bo temu obisku 5. maja sledilo razglašenje neodvisnosti province Fukien.
Zadnje čase se je v Fukieuu naselilo Okoli 100,<XK) Japoncev z japonskega otoka Formo-za. General Cangg Fak-Vej je poslal v Kanton delegacijo, da zaprosi tamošnjo vlado za vojaško pomoč.
NANKING, Kitajska, IG. aprila. — Brez vsakega uspeha je končala tridnevna konferen-ca zastopnikov finančnega, železniškega in zunanjega ministrstva gl«'de vprašanja, kako bi bilo mogoče ustaviti velikansko japonsko in korejsko tihotapstvo v severni Kitajski. Japonska se ne zmeni za pritožbe kitajske narodne vlade, da zaradi tega tihotapstva izgubi velik del carine.
V samostojni provinci Hope j, ki pa je v resnici pod japonskim vplivom, so Japonci znižali kitajsko uradno carino na nekatere vrste blaga na po-lovico in japonska vlada zahteva od kitajske vlade, da priznava, da je to blago prišlo v deželo postavnim potom. Tudi za pritožbe trgovcev, da gre trgovina nasproti gotovemu propadu. se japonska vlada n^ zmeni.
DANES SE BO V ŽENEVI VRŠILO ODLOČILNO POSVETOVANJE ODBORA TRINAJSTORICE
Abesinska v)ada zahteva nove sankcije. — V Angliji vlada veliko ogorčenje. — Liga ne ve, kaj početi. — Italija je utrdila svoje stališče, ker je ponudila Franciji pomoč proti Nemčiji. — V Rimu imajo že načrt, kako bodo "vladali" osvojeni Abesiniji.
KONFERENCA GENERALNIH ŠTABOV
Generalni slabi izdelujejo vojni načrt proti Nemčiji. — Italija ni poslala svojega zastopnika.
LONDON, Anglija, 16. apr. - - Po večurni tajni seji so se pričela posvetovanja angleškega. francoskega in belgijskega generalnega štaba, v katerem so vključeni generali in admirali vseh treh držav. Ta konferenca je bila Sklicana po Io-carnski konferenci v Londonu, ko je nemško vojaštvo vkorakalo v Porenje. Konferenca i-ma namen sestaviti vojaški o-brambni načrt, ako bi Nemčija napadla Francijo ali Belgijo.
Italijanski zastopnik na Ion-dondki diplomatski konferenci je pristal na konferenco generalnih štabov. Toda Mussolini
DAVIS PRI PREDSEDNIKI!
WASHINGTON, D. .C, Ifi. aprila. — Danes je bil v Beli hiši na obedu Norman Davis, ki je naeeloval ameriški delegaciji, pri londonski mornariški konferenci.
ITALIJANSKI PRINC SE JE PODAL NA FRONTO
RIM, Italija, 15. aprila. — Danes je odpotoval v Afriko, kjer se bo pridružil fašistični armadi, savojski princ Euge* nio.
ni potrdil sklepov tedanje londonske konference in je medtem že opetovano izjavil, da se Italija ne bo pridružila kaki zvezi držav proti tretji državi, ki je prelomila mirovno pogodbo, dokler ostanejo proti njej v veljavi 44krivične" sankcije Lige narodov.	*
Vsled tega so mednarodni o-pazovalci mnenja, da je ta konferenca brez vsakega večjega pomena, kot pa samo za pomirjen je francoske javnosti.
ŽENEVA. Švica, I 6. aprila. — Italijanska-abe-sinska kriza bo dosegla jutri svoj višek, kajti vJsa .dosedanja pogajanja glede italijanskih mirovnih pogojev so se izjalovila.
Abesinija je gladko zavrnila vse italijanske mirovne pogoje ter zahteva, da odredi Liga narodov proti Italiji najstrožje sankcije — tudi vojaške. Po mnenju Abesincev je to povsem dopustno in upra-vičljivo, kajti Italijo je ves svet označil za napadal-ko, in Italija ni hotela s posredovanjem Lige narodov skleniti miru.
Liga narodov je vsledtega v veliki zadregi. An-jgleži so ogorčeni, ker je Francija javno stopila na stran Italije ter jo podpira v njenih zahtevah. Anglija je edina velesila v Evropi, na katero se more Abesinija zanesti, toda od nje ne more pričakovati posebno velike pomoči, ker bo Anglija pri jutrišnjih pogajanjih v Ženevi osamljena.
Italija zahteva od Lige narodov, naj se izreče za direktna mirovna poyajanja. Pogajanja naj se vr-se na podlagi razmerja med zmagalcem in premaganim. Li,gini opazovalci so sicer lahko navzoči, ki se pa nikakor ne smejo vmešavati v pogajanja.
Abesinski delegat je odločno zavrnil italijanske pogoje (ki niso bili objavljeni) ter dejal:
— Mi te pogoje z vsem ogorčenjem zavračamo in jih bomo zavračali tudi vbodoce. Ako bi jih sprejeli, bi ne bila v bodočnosti nobena majhna država varna pred svojo močnejšo sosedo.
Abesinija dolži Italijo, da izrablja zapleten evropski položaj v svoje lastne namene ter hoče dobiti v Afriki prosto roko s tem, da ponuja Franciji svojo pomoč proti Nemčiji.
RIM, Italija, 16. aprila. — V Italiji so že sestavili načrte, kako bo upravljena osvojena Abesinija.
Kakorhitro bo padlo glavno mesto Addis Ababa, bo proglasila Italija Abesinijo za svojo la*st.
Sedanji abesinski cesar bo odstavljen in mu bo odvzeta vsa lastnina. Vsako pleme bo dobilo svoje Qzemlje. Sedanji glavarji bodo imenovani za civilne governerje. Iz domačinov bo se&tavljena armada, kateri bodo poveljevali italijanski častniki. Italijanski karabinierji bodo vršili policijsko službo.
ŽENEVA, Švica, I 6. aprila. — Italija zahteva, da Abesinija prosi za mir na bojnem polju maršela Badoglio v njegovejn glavnem stanu.
Mussolonijev zastopnik baron Pompeio Aloisi ie v dolgi konferenci stavil to zahtevo predsedniku Liginegu odbora trinajstorice, španskemu delegatu Salvadoru de la Madariagi.
Ta zahteva pomeni, da se mora Abesinija popolnoma predati maršalu Badogiio. Ta konferenca se je vršila pred konferenco Liginega odbora, kjer je imel de la Madariagi.
Ta zahteva pomeni, da se mora Abesinija popolnoma predati maršalu Badoglio. Ta konferenca so je vršila pred konferenco Liginega odbora,	^
_^_____:___________________
■
"GLA8 XAROVA"
New York, Friday, April 17, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.
"Glas Naroda"
(▲ Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Frank Sakser, President
Ia. Benedlk, Treas.
Place of buskrea« of the corporation and addresses of above officers: SIC Wert 18th Street, Bmagta of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja za Ameriko in
Kanado.....................$6.00
Za pol leta....................$3.00
Za četrt leta..................$1.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $0.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda*' Izhaja vsaki dan lzvzemši nedelj in praznikov
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prioMhijejo. Denar naj se blagovoli pofiUjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
PRIMARNE VOLITVE
Izid primarnih volitev v državi Illinois je zelo zanimiv.
Col. Frank Knox se mora zahvaliti svojemu močnemu vplivu v Cook okraju, to je v Chicagu, da je odnesel pri republikancih zmago, d očim je senator William E. Borah drugje pokazal, da morajo računati ž njim delegati, Iki se bodo zbrali na narodni konvenciji v Clevelandu.
Razen v Chicago je povsod drugokl porazil svojega nasprotnika. To je tembolj značiluo, ker je imel vso mašino stranke proti sebi.
Dejanska kontrola petdeset okrajnih delegatov, ki so bili v sredo izvoljeni ter onih sedem, ki hod« .pozneje izvoljeni za državno konvencijo, je še vedno dvomljivo.
Soglasno z neko državno postavo, je edina svrlia teh primarnih volitev, ugotoviti, kakšno razpoloženje vlada med volilci.
Delegatom priporočajo, kako naj na konvenciji glasujejo, v nobenem pogledu jih pa ne veže izid "predvčerajšnjih volitev.
Ko so opazovalci političnega položaja v Washingtomi zvedeli, kako so izpadle volitve, so bili zelo presenečeni. Govorili so o moralni zmagi senatorja iz Idaho ter namiga val i, da je dobil col. Knox pri primarnih volitvah občuten udarec.
Governer Alf Landon iz Kansas je bil toliko pameten, da se je vzdržal volitev v državi Illinois ter si je s tem znatno okrepil ivoje stališče.
V demokratskem taboru so z izidom primarnih volitev zadovoljni. Demokratski stranki se je .posrečilo spraviti na volišče nad en milijon svojih ljudi, torej skoro še enkrat toliko glasov, kot sta jih dobila Borah in Knox skupaj.
Summt
THE TALK OF THE TOWN "
Ruppert's pivo ni samo znamenje lepega življenja-je del dobrega življenja
Ne recite pivo—
recite RUPPERT'3
Iz Slovenije»
NOVA NRA
Prihodnji mesec bo minilo leto dni izza časa, ko je najvišje zvezno sodišče ovcglo NRA.
Trgovinski department je sestavil načrte za nefkakšno novo NRA, ki ji najvišje zvezno sodišče ne bo moglo škodovati. Vse uspehe, ki jih je imela odpravljena NRA, naj bi se doseglo s pomočjo davkov.
Delodajalci bi lahko prisilili delavce, da bi delali po oseminš tiri deset ali še več ur na teden, toda zato bi morali plačati poseben davek.
Delodajalec bi lahko zaposlil mladoletne delavce, toda za vsakega mladoletnega bi moral odrajtati vladi poseben davek.
V tem slučaju bi se delodajalci desetikrat premislili, pre-dno bi podaljšali delovni čas ali zaposlili otroke.
Taka odredba bi so najbrž obnesla, kajti kongres ima pravico nalagati kakršnekoli davke.
Na ta način 'bi bile delavc u po.sredno zajamčene vse pri« dobitve odpravljene NRA.
Važno za potovanje.
Kdor jo UMiMifR potovati v štori kroj ali dobiti togo Od tom, jo potrabno, dm jo pouči» v v»eh »tvareh. V »Ud nolo dolgoletno škmtmjo Vam oomoromo doti najboljša po jot mil a in tudi vii potrebno praakrbati, da jo potovanja udobno m hitro. Zato oo aaupno abrmta na not oa v*a pojatniSm.
Mi pratkrbimo v—, bodih prošnja m povratna dovoljenja, potno lieto, viae jo in »ploh v»o, kar jo §a potovanja porn najhitrojiom če**, in kar jo glavno. aa najmanjšo
Jfodriavtjani naj no odlaiajo do aodnjaga trenutka, kar prodno to dobi io Wathimgtona povratno dovoljenja, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on meoee.
Pilita torej takoj ta breaplačna navodila 1» amaotavlja-mo Vam, da boete poceni in udobno potov o*.
SLOVENIC
PUBLISHING BUREAU
216 Wet 18th Street New. York, N. Y.
CO.
SESTRO JE S SEKIRO POBIL DO SMRTI
MARIBOR, 1. apr. — Pred malini kazenskim sena tonu tu-j kajšnjega okrožnega sodišča sej je dopoldne zagovarjal 30-lct-j ni delavec Rok Kolar iz M os-j tečnega pri Kakolah, ker je 4.1 januarja letos s sekiro pobil [ do smrti svojo sestro Terezijo', Kajnčevo.	j
Obtoženi Rok Kolar j«* živ<»l1 pri svoji 70-letni materi v Mos-tecnem, kjer j<* bila tudi njegova sestra pokojna Terezija z možem in otroci. T7.v del j časa sta se brat in sestra prepirala zaradi prevzema posestva po maiterini smrti. Ker se je obtoženi Rok hal, da l»o mati izročila posestvo pokojni .sest-ri, jo je silno sovraži! ter ji je večkrat grozil. K<» »j«1 obtoženi Kolar kritičnega dne 4. jan. šel v sosednjo vas ter se vračal proti večera domov, je pri večerji pograbil skledo ter jo treščil v. jedjo vred na tla. Nje-gova sestra Terezija je nato sla iz sobe, da bi nakrmila svinje. Hotela je nato na podstm^je. Komaj pa je stopila do lestve, jje prišel za njo njen brat Rok, ki j«' pograbil neko sekiro ter jo udaril s tako silo po glavi, da se je zrušila na tla ter nezavestna obležala v mlaki krvi. Takoj so jo pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je pet dni zatcim podlegla smrtnonos-nim poškodbam.
Pri današnji obravnavi je obtoženi Rok Kolar svoje dejanje priznal ter je bil obsojen na 7 let robije, in na trajno izgubo častnih pravic.
Naročite se na 'Glas Naroda *' največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
i!
ZA MOŽEM V GROB
LJlTiUAXA. apr. — V-gledna družina Hribanjevih, ki je septembra lani izgubila očeta, iudustrijca Dragotina Hribarja, je snoči doživela nov hud udarec. Smrt ji je ugrabila skrbno mater, ki je komaj pol Itiia po soprogovi smrti podlegla trpljenju v starosti <I0 let.
SMRT UGLEDNEGA GOSPODARJA
SOLČAVA, 2. apr. — V Logarski dolini je v ponedeljek po daljšem holt'hanju umrl Klemen Robnik, po domače Logar, veleposest nik in gostilničar. Pokopali so ica preteklo sredo v Solčavi. Pogreba se je udeležila malodaue vsa župnija in številni znanci in priijatelji od blizu in daleč. Pokojnik je bil znana osebnost, poznala ga je vsa Savinjska dolina, posebno znan pa je l»il med turisti in N'tovisearji, ki poseeajo Logarsko dolino.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
HLAPEC JERNEJ ...
OEIaJE, 2. apr. — V Rušali so bili ljudje priča čudnemu dogodku. Neki veleposestnik s iSmolnika je pripeljal svojega mrtvega hlapca na verzu, na kater« m je bilo za pest slalme, na občinski urad, kjer je zahteval, da mu občina preskrbi krsto in poravna stroške za grobarja. Pokrtjni hlapec je služil pri do-tičnem veleposestniku preko 10 let samo na hrano in stanovanje v hlevu, pa si v tem času ni zaslužil niti par desk za krsto.
DIVJAŠKI NAPAD V RIBNICI
RIBNICA, 3. apr. — V četrtek zvečer se je vršil na Bregu sestanek volileev na katerem, je poročal nosilec gospodarske liste župan Klun. Na sestanek je prišlo tudi nekaj fantov, ki so jih nasprotniki poslali in ki so poskušali po govoru KI una sestanek razbiti. Zvonili so z zvonci, kričali in kar je podobnih 'argumentov*. Zastopniki gospodarske liste so zaradi tega sestanek zaključili, klerikalni razgrajači pa so navalili na nekatere navzoče, po-drli prisotnega Jožefa Divjaka, sina znanega trgovca iz Ribnice na tla ter ga pretepli. I)a niso priskočili treznej.ši ljudje bi se bila stvar tragično končala. Jedva je uspelo rešiti mladega moža iz rok napadalcev in ga spraviti v Ribnico, kjer je zdravnik ugotovil težke konfuzije, tako da bo trajalo nekaj časa, preden bo Divjak ozdravel.
POSLEDICE BREZPOSELNOSTI
V Londonu je izšla te dni zanimiva brošura o vplivu brez-posebnosti na zdravje. Izkazalo se je, da delavci, ki so izgubili d« !o, kmalu izgube tudi na teži. Normalno razvit 21 let star delavec tehta 5J).7 kg, če pa del j časa ne dela, tehta samo f)f>.(> kg. rim starejši je, tein večja je ta razlika. 45 let star delavec tehta povprečno 64.4 kg. če je pa delj časa brez dola, pade njegova teža na *>G.2 kg. Poleg tega vpliva brezposelnost tudi na rast. Mladeniči in dekleta, ki še rasto, čutijo posledice brezposelnosti v tem, da njihova ras*t zastane. 21 let star delavec meri povprečtno 1-70 m, brezposelni pa 1.68 m.
Te podatke so dobili pri delavcih, za katere je bilo vsaj v glavndm poskrbljeno, da niso gladovali. Zanimivi so ti podatki za podrobnejše proučevanje vprašanja, kako vpliva brezposelnost na človeka. Avtor brošure Ije proučil 11,356 brezposelnih, predno je zbral svoje podatke.
Naši v Ameriki
TUDI FRANCOZI STRA2IJO REN
_ _ . i jltt:
SIAMSKA DVOJČKA
Mlada žena iz neke vasi v bližini Poznanja je rodila siam-ska dvojčka. Bila sta obmjona z obrazom drug proti drugemu in zraščona skupaj na prsih in trebuhu. Kmalu po porodu pa sta umrla.
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
V Cleveland u je v soboto popoldne po težki operaciji u-mrla v bolnišnici dobro poznana Rose Jalovec. Dekliško ime polkojne je bilo Žgajnar in je bila rojena pred 48 leti v Zdensiki vasi pri Dobrem lto-
1 ju. V Ameriki je bivala 31 let
in sicer ves čas v Cleveland u.
Zapučča po 30 letih srečnega
zakona, soproga John Jalove-ra in šest odraslih otrok.
V Liizerne, Pa., je umrl Mihael Vozel, star 71 let in doma od Litije na Dolenjskem. Bil je star pionir in zapušča oinoženo hčer.
V She bov ga a, Wis., je umrla Mary Klančar, roj. Stam-zar, stara 2!) let, na posledicah poroda. Z njo vred je umrlo tudi dete, katerega je držala v naročju v mrtvaški krsti._ Po-kojnica je bila rojena v Ccho-slovakiji, odkoder je prišla pred 14 leti k svojemu očetu v Sheboygan in lani se je omoži-la s Slovencem Frankom Klan-čarjem. Njen pogreb je bil civilen in z otrokom vred je bila upepeljena v mihvauškem kre-'matoriju.
Oddelek francoskih vojakov koraka skozi mesto Matt v Al-zaciji proti francosko-nemški meji, kjer že tabori 100,000 francoskih, vojakov.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
f JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 __________________Din. 1M
$ C.15 ______________Din. 200
$ 1.25_______________Din. 300
$11.75 _________________ Din. 5«0
$23.50 ...............Din. 1000
$47.00 _______________ Din. 2000
Za $
V ITALIJO
9.25 .................. Ur
100
$ 18.20 ______________
$ 44.00 ____________
$ 87.50 ____________
$174.00 ___________...
$260.00 _______________
Lir 200 Lir 500 Ur 1000 Ur 2000 Ur 3000
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENM PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Ba isplaOlo Teč Jih meakor Kot tfor&J navedeno, bodisi ▼ dLnarJLb ali llntb dovoljujemo te bolje pogoj«.
UFLAČILA V AMKKlfiKIH DOLAKJIM
$40^-
• i.— ■■rati PMiiU..........I 1.71
$10.— " - .......... $io.$»
..........810,—
" .....- $2L—
.......... M1J$
Prejemnik dobi t starem kraju IzplaCllc v dolarjlb.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl*-*^
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Glas Narod
ft
n«
NEW TORS, N. I.
Današnji .svet je res narobe -svet.
Družinski uro, ki bi s težavo komaj preživljal samo dva o-troka. ima deset otrok.
Družinski oee, ki bi prav lahko preživljal deset otrok, ima
pa le enega ali dva.
*
Nedavno gem eital v listu novico s sledečim naslovom:
"Ženi, ki jo je mož pretepel, se obrača zdravje na bolje."
Ubogi revež, ko bo popolnoma ozdravela.
★
Da s i se in skrajno miroljuben človek, je na svetu par stvari, ki jili iz dna srca sovražim.
Najbolj sovražim govore, ki jim pri sejali, zborovanjih in banketih ni ne konea ne kraja.
Menda je več takih ljudi kot sem jaz, kajti eital sem, da i-majo ponekod navado pred govornika uro - budilko postaviti.
Govornik lahko govori tako dolgo, da začne ura zvoniti. Ka-korhitro se pa ura oglasi, mora utihniti.
Le poslušalci še naprej srnice.
Stara devica se je izprehaja-la po parku. Spremljal jo je možak .srednjih let, ki je bil sicer velik ka valir, pa nič kaj dovzeten za njena namigavanja.
Naenkrat je obstala, pokazala na košato drevo ter reiki a skrivnostno:
—	Pod tem drevesom mi je <Uii moj prvi ljubimec prvi poljub. Ah, še sedaj mi žari lia ustnicah.
—	Gotovo ste gii raza onega časa že večkrat pogreli, — ji
je rekel spremljevalec.
★
Ni lahko obupati.
Vsak, ki je obsojen na veša-la, upa, tla se bo utrgala vrv nad njim.
* '
"Izgubil sem vse razen svojega poštenega imena in pa tistega, kar sem pravočasno na ženo prepisal,'' — je rekel patriot.
★
Marsikdo bi rad v pijači utopil svoje nadloge, pa se kaj kmalu prepriča, da znajo nadloge plavati.
★
Časopisje poroča, da Trst, nekdaj tako cvetoče mesto — polagoma izumira.
Pristanisče je skoro prazno. Po nekaterih ulicah poganja trava. Obrt in trgovina počivata.
Kdiuole v starem mestu je nekaj življenja.
Tja namreč zahajajo — svo ji k svojim.
★
Tudi tisti je morilec, ki živi na račun drugih.
★I T t f 1 *
Izkazovanje ljubezni je največkrat sajno podkupnina, s katero si kupiš človoka. Zato je
sovraštvo včasi bolj pošteno. ★
Naše življenje je kratko, a ga skušamo s tem podaljšati, da ga
drug drugemu krajšamo. ★
Ko so Flandina vprašali, kaj misli o Hitlerjevem predlogu za francosko-nemško zbližanje, je baje odgovoril:
"Kaj hočete — zbližanje se je začelo: s tem, da so se nemške čete približale naši meji..." ★
Čeprav nekateri trdijo, da človek ne bo mogel nikdar vsega razumeti, bi vendar moral razumeti vsarj to, da čemu ne bo mogel ali čemu ne bo
smel vsega ra^meti.
*
Če je star mož petdeset let, žena pa trideset let, je treba njeno starost od njegove starosti odšteti, pa do-ženeš, koliko je star njen ljubimec.

GLAS N A ROD A"
New York, Friday, April 17, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJSZt
PANTELEJMON ROMANOV:
NVkako .-tri <l»i pred žegna-njeni je bil prddsodnik vaškega sovjeta poklican v poslctfje aovjeta. Prepustil je žganjeku-bo otrokom in odšel tja s tajnikom. Grudoč po vasi sta o-pazovala dimnike in majala a
vama: iz vsakega dimaiika se je valil dim.
—	Vsi delajo, — je dejal predsednik. — K<lo bi bil mislil, tla bomo to doživeli; vsak ima svojo aganjekuho <lr«na. — To vam je užitek, — pripomnil tajnik, — zdaj vidimo, da se nismo borili zaman.
v
< ez dobro uro sta tekla nazaj. Predsednik 'je mimohite trkal na vsa okna in kričal:
—	Kotle ugasnite, vražja strela! Žgainjekuho takoj ustavite!
Tn ko so mnžiki vsi prestrašeni prihiteli Vz bajt in vpraševali, zakaj, je predsednik kričal v odgovor:
—	Agitator je j prispel na boj. Pazite se! Vse skrijte!
—	Kako naj skrijemo, če je pa kad že pripravi jena T
—	Storite, kakor vam drago. Nalijte teletom v (jasli, če hočete. (V bi pri komur kaj naše], cigani grdi, bi vaui predla slaba, da veste! — In hitel je naprej.
—	Na zborovanje! — kričal <11 a drugem koncu vasi tajnik.
—	Takoj, takoj . . . samo da pospravimo . . . daj nalm pospraviti.
—	Kako naj človek opravi ■s-voje delo — so godrnjali mnžiki. Begali so z železnimi kotli kakor divji in se zaletavali na pragu v otroke, zroče za njimi v velikem strahu.
A ve? Kaj se_ pa pletete tu pod nogami? Še vas je bilo treba. Delajte, babe! Nosite ven kotle!
Cez pol ure ije stopil predsednik zopet na ulieo in «e ozrl na dimnike. Iz nobenega več se ni kadilo.
—	Dobro ste to napravili, fantje, — jih je pohvalil tajnik. — V trenutku se je vsa vas iTitn'znila.
—	Disciplina.
Tujec, mož v usnjenem jopiču, z na gaj ko in mapo v rokah je vstopil v šolsko poslopje, kamor je bilo sklicano zborovanje. Prerinil se je skozi množico mužikov, ki so se mu spoštljivo umikali, kakor Če pride v cerkev zastopnik oblasti. Ustavil se je pri mizi, vzel iz imape šop papirjev in si popravil lase, ki so mu padali vsi skuštrani na čelo, čim se |jc nagnil nad mizo. Potem je nekaj časa liezaupljivo motril množico in naertkrat je vprašal:
—Ali kuhate žganje? Vsi so v zadregi molčali.
—	Kdor ga ue kuha, naj dvigne roko. Nihče se ni ganil.
—	Kaj vraga! — je dejal tujec in se obrnil k mužiku, stoječemu prr»d njim. — Vsi kuhate žganje?
—	Jaz? Kaj še!
—	Zakaj naj bi dvignil roko sam?
—	A vi?
—	Tudi jaz ne kuhan;.
—	Prosim torrtj, tovariši, proglašen je bil teden boja proti tajni žganjekuhi. Kdor kuha iz žita žganje, zagreši najhujši zločin, ker izpodkopava blagor vsega naroda. Se vedno imamo premalo žita in zato
ne rtmemo uničevati. Ste razumeli?
—	Kaj bi ne razumeli? To je vendar jasno. — je odgovorilo več glasov.
—	No torej, in sami morate paziti na to, ee so med vami nezavedni člani dražbe, (ki tega ne razumejo.
Tisti, fei no stali najbližje v polkrogu okrog
maze s kucmar
CHAPLIN IMA TEŽAVE S CERKVIJO
DIM
mi v rokah kakor pred pridigarjem ali preiskovalnim sodnikom so so obrnili pri zadnjih besedah nazaj in vprašujoče gledali, kakor bi hoteli zvedeti, ali so res med njimi nezavedni člani družbo.
—	Tako sem se peljal nekoč skozi neko vas in iz vsakega dimnika sc je valil (linn. Kaj takega! ... Za take reči. Ko imamo žita komaj za moko.
—	Zegnanje —. se je začul iz zadnjih vrst plah glas.
—	To ne spada k stvari, »la je žegnanje. Pri vas je tudi že-gnantfe in vendar se iz dimnikov ne vali dim.
Pri oknu stoječi mnžiki so se sklonili in se začeli sam bog ve zakaj ozirati po oblakih.
—	Ali bi se pa ne dala ta nedelja prenesti na preteklo?
—	Kako?
Vprašanje se ni ponovilo.
—	Ali pa pojdete po hišah, tovariš?
—	Kako?
Zopot nobenega »nlgovora.
Ooos pol ure je vrgel 1nj«>c svojo skuštrano grivo nazaj in odšel iz šolskega poslopja. Muzi k i so se prerinili na ulico in čakali s pritajeno sapo, kam se bo obrnil. Tujec ,]«■ stal s svojo mapo tu in se oziral jm> strehah njihovih hiš. Mnžiki so sledili njegovim pogledom in opazovali na vse strani.
—	Zdi se, da pri vas ni »lima, — je ddjal tujec.
—	Pri nas ^a nikoli ni. — je pripomnil predsednik, ki se je bil prerinil <lo njega.
—	To je dobro. Pri vaših sosedih se namreč vali dim iz vsakega dimnika.
—	Tam ni nobeno discipline, — j<* dejal tajnik.
—	Že prav . . . Proglašen je teden boja proti žganjekulii. Sledite vašemu predsedniku in »podpirajte ga v vsoti..
—	Kako bo pa po tem tednu?
—	Kaj?
Nihče ni odgovori.
—	Lepega vraga so ta.ni skuhali, — so godrnjali mužiki. — Žegnanje je na pragu, kad je
pripravljena, naenkrat ti pa kar tobi nič meni nič prepovedo kuhati žganje.
—	Kmalu nam ti zlodji razglase naj hodijo ljudje on to-rlen brez hlač.
—	Morda bi pa lahko nadaljevali žgan jeklih o, — je dejal
Kovač, ki ni bil na zborovanju, je prihitel ves zasopel.
—	Kj»* si pa tičal?
— Kje? Vrag vas vzemi vse! — je zagodrnjal kovač in si obrisal s predpasnikom roke.
—	Baba se je prestrašila, izlila je iz kadi vse kravi v jasli, krava seje napila in zdaj divja, da ne vem, kaj bi počel z nijo.
—	Zadnjič je bilo tudi več krav pijanih, — se je oglasil sedlar. — A 7>ri liioiii so ti fantiči kuhali žganje in se napili tako, da zboleli. Sosedov tam je nekaj bleknil in moj RiŠa — osem let je star — ga je na-klestil. Malo je manjkalo, da s staro o«l strahu nisva umrla.
—	S> temi smrkavci je res križ. Vsi žro žganje.
—	Seveda, saj ga satmi kuhajo. Kirij hočeš?
—	Mojemu Aljoški je komaj devet let, pa ti je vsak dan pijan kakor mavra.
—	Seveda mlad je še od kod naj vzame pamet.
—	Med vojno je nam predla kaj trda. Pet let smo se borili in bog mi je priča, da niti en »lan nismo bili pijani. Bili smo že siti tega pasjega življenja.
—	Zri al j tso pa zopet žareli, ti zlodji. Baš pn-d ž»*giian.i«*m ti mora vtakniti svoj nos tja, kamor bi ne bilo treba.
Pri"dsodnik je nastavil roko na čelo in pogledal tja, kamor
Te »lni je dospel Charlie Chaplin s svojo zaročenko Pau-letto (io»lardovo iz Sangliaja v Singapur, kjer sita se hotela na brzo roko poročiti. Doživela pa sta lindo razočaranje. Arhidia-koni anglikansko cerkve v Sin-gapuru Graham White se je uprl, da bi se poroka izvršila v tej cerkvi, zastopnik ameriške cerkve pa je tudi izjavil, da more izdati dovoljenje za poroko le dežela, v kateri se je bil CliaplLn že prej dvakrat ločil, to so Združene države.
Prvi zakon Chaplina z Mild-redo Harrisovo je bil ločen 1. 1920, njegov drugi zakon z Lito Grevovo je šel narazen 1027. V Singapnru se izvaja angleško pravo iin razlike med angleškim ter ameriškim bračnim pravom so tiste, ki so onemogočile Cliaplinov načrt, da l>i se takoj poročil. Ker se vrne šele Čez (mesece v Hollywood, mu je to-zelo neprijetno in sa-mu upa, da mu bo na kakšen način vendarle mogoče dobiti dovoljenje za poroko.
INDUSKI ČUDEŽNI NAPOJI
Pred londonskim kazenskim sod iščem sedi že v petič neka Wilkinsonova, ki so {jo obtožili sleparstev. Očitajo ji, da je prodajala indijske Ijubavne napoje in da je s tem vodila občinstvo za nos. Pred sodniki se obtožimka zagovarja zelo
energično. Navedla j»* kakšnih trideset prič, ki vse trdijo, da so jim njene mešanice pomagale. Izjavila je tudi, »la je pripravljena izdati sestavo teh napojev. Njih glavna sestavina je sok indijske rastline na-ga-maru-ale, ki jo fakiri na
Celjonu poznajo že stoletja. Ta sok ima v sebi baje res čudežno moč. Angleški sodniki pa nimaljo nol»enega smisla za romantiko in so sklenili, da bodo dali sok kimiično preiskati. ♦S«*daj čakajo v krogih angleških čudodelnih hi i>oklicnih zdravnikov z veliko napetostjo kakšen bo ir/rd to preiskave.
REŠITEV IZ GOREČE VATE
V tovarni za vato v Rrnlafo-ku na Madžarskem je izbruhnil požar. Žareč košček kovine je bil padel iz nekega stroja na balo pa vole. V trenutku je bilo vse v plamenih, tako da so sc delavci le s težavo rešili na 7»ro«to. Samo neka delavka je bila ostala v neki delavnici1 in je vpila na pomoč.
Ravnatelj tovarne Fischer je
slišal njene krike, razbil neko je bil krenil agitator. Končno'šipo, iztrgal železno okensko je vprašal:	mrežo in skočil v goreči pros-
tor, kjer se je bila ženska me»l tem že onesvestila. Z veliko te-žavo jo je prinesel iz dima in plamenov. Pri reševalnem delu si je hudo ožgal prste in so ga morali kakor delavko spraviti v lnjlnišnico.
vprašal:
—	Ali ste vhleli, »la je že šel čez most?
—	Vsak čas bo na hribu, — jo odgovorilo več glasov hkrati in vsi so se ozrli na prerisetlni-ka. Predsednik je privlekel iz žepa mehur in ne »la l»i ko.cra pogle»lal, si je jel zvijati cigareto.
—	Da, da. Med vojno r-imo živeli preklicano slabo, »lilo se je, da smo imeli žogna-n jo, pa ni bilo vodke.
—	Til to naij bi bilo žegnanje?
—	Kaj bi govorili o tem. To ni bilo življenje, temveč prezeba njo.
Zgo-
Vra«
jih vzemi, take pijance.
— Kaj se da živeti brez vodke? O tem niti ne govorim, da je vodka potrebna za dušo — tudi nobene kupčije ne skleneš brez nje. Recimo, da greš s | prošnjo k občinski upravi
—	Ej, ko so razbijali, žgan-' jarne, so so ga ljudje pošteno nalezli. Ce so naleteli kje v predmestju na sodček, so pili do nezavesti. Samo v pravljicah se pripoveduje o takih re-čeh.
—	O da. Zgoflilo se jo. da si prijel v vas, pa je bila kakor
glas iz ozadja, ko je tujec iz- izumrla. Vsi so bili pijani.
ginil z obzorja.
— Jaz ti ga že nakuham, — tje zagodrnjal predsednik. — Mar nisi slišal? Nedelja boja in proti temu ni nobenega odpora.
—	Zdaj ni prave svobode, — ije menil nekdo. Kovač je na to samo krepko pljunil in molčal. Šele čez nekaj časa je pripomnil:
—	Dva sta požrla liter vod-
POSLEDICA VIHARJA
Ostanki nove šole v Gainesvill e, Ga., ki jo je porušil zadnji tornado. Poslopje je veljal o 50,000 dolarjev.
kako 'bi mogel priti tja praz nih rok?
Predsednik je molče kadil cigareto, pljuval in pogledoval tja na hrib.
—	Da, da, res je tako, — so pritrdili mužiki v en ?rlas. — Ce imamo vsaj predse»lnika, ki razume naše križe in težave, se že da za silo živeti.
—	Glavno pa je, da vse to nikamor ne vodi. Če vje že narava vse tako ustvarila — čemu bi človek modroval, saj itak nič ne pomaga.
—	To je res. Lani so prekuhali vse žito v žganje, jesti ni bilo kaj, beda je bila strašna, toda za žegnanje je imel vsak vsega dovolj in takoj prvi dan so bili tako pijani, da so se valali po tleh kakor klade.
Predsednik je bil ta Čas pokadil cigareto do konca, še enkrat se je ozrl na hrib in dejal:
—	Ne vidim ga več!
Vsi so se v nestrpnem pričakovanju obrnili k njemu.
—	V interesu roda in miru . . . pa tudi da se zagatove ljudem neobhodno potrebni živ-Ijenski pogoji . . . proglašam nadaljevanje žganjekuhe. Toda paziti morate! Ce bi med tednom kaj opazil, bo jo j!
—	Kako pa z dimom, tovariš predsednik? — je vprašal nekdo iz zadnjih vrst.
—	Dim pa spravite, kamor veste in znate. In pa pijani otroci naj mi ne hodijo na ulico. kajti naenkrat bi jo mogel primahati v vas /tak nebodigh-treba, a vaši otroci so navadno pijani kakor krave.
—	Ubogajte predsednika, — je zaključil tajnik vaško zborovanje.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej, 00 strani .............. .30
AZAZEL, trdo vez............................
broširana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Iprrokaz v 5. »lejanj.... .60 K la širne igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj Si pesnik Oton Župančič.
C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev. str. Cena .... .35 Globoka ruska drama je podana v jako le-pem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih .................... .63
GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75
KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo 'gra
v dejanjih. V i^ri nastoi»a 11 oseb.......45
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj, 1.10 strani. Cena.....60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralen uase. Mukoma dt»življa-mo prizor za prizorom, prozovitost za gro-zovitostjo »lo strašnega konca.
LJUBOSUMNOST
Spisal L. Novak. 43 strani. Cer- -......- .30
Dejanje te veseloigre je napeto in (Mililo pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseh nizko (t>». Našim malim otlrom, ki žele usi»elega večera, knjižico to«>lo prlpo-čamo.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50
LJUDSKI ODER:
u. zv. Po 12 letih, 4. dejanja .............60
MAGDA. Spisal ^Mnzij Romee. S« strani. Cena...45 Žaloigra ubogega. dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka,'globoka zgodita ženske, ki Irpi, pada in otlpušča in umira po krivdi moža."
MARTA. SEMENJ V RICHMONDU. 4. dej. .. .30
MOGOČNI PRSTAN. Miičinski, 51! strani ____ .35
NA.MIŠIJEM BOLNIK, Mol i ere, 80 str....... .50
OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA
47 strani. Cena .......................... .30
Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrii-liekega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. strani. Cena.......40
Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerhart Hauptmann. 124 si* „^na...50 Dramatika bajka v i>etih dejanjih.
PEPELUH. narodna pravljica, G. dejanj .2. str. .35 REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana ......t..... .75
R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro,
(Čapek). Vezano ....................... -45
ROKA V ROKO .............................30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano ---- -'0 Vez......w
OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................
SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko ^
vezano. Cena ---------------------------------------------------
SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str......... .50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ......
To je ena izmed i«tlh eno»lejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — Ni st«rA», temveč zdravilo, kar ti dajem.	-
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....
Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih.....C0
ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 Btr. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER«
3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60
13.	snopič. Ves talk* Smrt Marije Device, —
Marjin otrok ..........................30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov .................. -30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ....i........................... -30
20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-
troka ............................... -»O
PESMI in POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ M
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25
broSlrana L—
KRAGULJ Č KI (Utva) ...................... -65
BOB ZA MLADI ZOB. trda ves.............. .40
MOJE OBZORJE, (Gangl) ...................1.25
NARCIS (Gruden), broS. .................... -30
NARODNA PESMARICA. Cena .............. M
POLETNO KLASJE. Cena .................... .50
PRIMORSKI: PESMI, (Gruden), vez. ........ .35
SLUTNE (Albreeht), broš. ..................
POHORSKE POTI (Glaser), brošrano........ .30
STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JSO
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ j60
ZVONČKI. Zbirka pesni J za slovensko mladino.
Trdo vezano ............................ 30
ZLATOROG, pravljice, trda ves. ........*.... .60
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 109 strani. Gena...... «48
i
New York, N. Y.
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (liolmar) ............i.—
Orlovske himne. (Vodupiveei ................L20
Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45
SLOVENSKI AKORDI
'SI mešanih in uu^kih zIhwov. uglasxil Kari Adamič* ............................ Cena 1.30
PLAN INKE
1'esini za sopran, alt, tenor in t>a>, j^iasbil J. Laharnar ........................Cena 1.20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Lahamari J. zvezek . .s......45
Trije moški zbori. (Paveif)
Izdala Glasbena Matica...................40
DYOGLAS NO
Naši himni .................................. -50
MLADINI	f
Osem mladinskih |»esiiii ob HM) let ni«-i rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. I'n'-a.sl! Krnil Adamič................^tmii 1.—
MEŠANI ZBORI
Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foesten Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske rvetlice. <Laliarnar>
Četvero in petero ra2.nih glasov .......... .45
V pepelnirni nori. (Sattnen
Kantanta za soli. zbor iu orkester. Izdala
Glasliena Matica ........................ .75
Dve pesmi. (Preloveci. Za moški zbor in bariton solo ................................ -20
NOTE ZA GOSLI 1'spavanka, zložil Jos. Vedral............Cena 1.—
.M Al F PESMARICE
Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15
Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15
St. 11. Zvefer ...............................15
Št. 13. Podoknira .......................... .15
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .25
Ura. Srednješolska, 1. in zvezek po........ .50
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen
ženski ali inožki zbor. 15 jiesmic. (Pregel)..L—
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. <AIj?=' —
3. zvezek. Psalm 118: Ti veselo (Kij ; Na dan: Lrivna noč- ...............................49
fi. zvezek. <»i«omin k vesolju; Sveta noC;
Stražniki; Hvalite Gospoda; OI»cutki; Geslo .......................................40
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene i»esmi za mešan zbor 1.—
Tan t um Ergo (Premrl) ...................... J>0
Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50
Pange Lingua Tan t um Ergo Geni tori (Foerster) 30
K svetemu Rešnjema telesu (Foerster).........40
Sv. Nikolaj ...................................00
10 evharistiCnih pesmi
mešani zbor .................... Cena 1.—
MISSA in Honorem St. Joseph i, Kjric
• Cena 1.—
HVALITE GOSPODA
IVsmi v east svetnikom, mešan zbor____Cena 1.—
PRILOŽNOSTNE PESMI
za izvan «-erkvene in društvene sla vnosi i. sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori... Cena L—
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v igranje na eitrah, 4 rtezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... 20
NOTE ZA TAMBURICE
TAMBCRAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil
Emil Adamič* ...................... Cena $1.—
.^icvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in
petje (Bajnk) ............................1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Ita j uk) ..........................L—
Na Gorenjskem je fletno ......................L-—
RAZGLEDNICE	/
NewyorSke. Različne, ducat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40
Narodna noša, ducat ........................ -40
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov
•» -
Naročilom je priložiti denar, bodisi v »gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
^16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
T
GLAS NARODA"
New York Friday, April 17, 1936
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SZ.
Kje je Eva?
m
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 37	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
LAHKA KAJA
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA
Razgovarjata se še o potovalnih načrtih, nato pa pravi oce Evi, da se |>reobleče za večerjo. Ž njo je hotel iti v o-bednieo, da so mu mogli, kot je sani rekel, gostje zavidati zaradi lepe hčere.
V	svojem obnašanju do nje je bil tako viteški, da ga je Kva vedno občudovala.
Eva se naglo in zelo skrbno preobleče, ker je vedela, da bo s tem očeta razveselila. In pol ure pozneje gre ž njim v obednieo. Oče ji je tudi ogrnil kožuh, da je ne bi zeblo, kajti večerna obleka je bila lahka in so bile njene lepe roke gole.
Pri dobri hrani v Sehrevovi kavarni so Evina lica postala okrogla in izgledala je čarobno lepa, ko je prišla z očetom v obednieo. To je moral priznati tudi Ludvik Olden, ki je sedel v obednioi, da večerja pred svojim odhodom. Bolestno se zgane, ko opazi Evo tako mirno in samozavestno in zoj>et tako veselo in živahno ob strani Henrika Joacliima. Xi ho-iel, da bi ga videla, kajti zanj j«' bilo nemogoče, da bi ji kazal miren obraz. K sreči so na njegovi mizi stale cvetlice, za katerimi se je hotel skriti. Eva in njen oče sedeta v precejšnji oddaljenosti od Oldena, nedaleč od vrat. Olden ju je mogel opazovati .-kozi cvetlice, toda mučila ga je moreča ]jul>osumnost, ker je v Henriku Mautelu videl svojega tekmeca.
Olden mora stiskati zobe. ko vidi, kako viteško se Joachim obnaša proti Evi in kako ga Eva hvaležno (»ogleduje. Kako lepa je postala! In kako se je znala obnašati v okolici, na kaitero ni bila navajena! Navzlic svoji ponižni ljubkosti je izgledala kot prava svetovna dama.
Ludvik ti i v« tlel, kaj je videl. Naglo poveeerja, toda pogleda ne izpusti od Eevc, ki je sedela v bližini brez vsake slutnje. In slednjič pride zanj čas, da gre na postajo. Še enkrat jo bolestno pogleda v slovo, vstane in ponosno gre skozi dvorano, ne da I>i so ozrl proti Evi. Toda Eva se naenkrat zbrane in v velikem nemiru prebledi. Spoznala je ponosno postavo, videla je. da je Ludvik Olden, ki je šel proti vratom, ne da bi se ozrl na desno ali na levo. In Eva je imela občutek, kot da ji hoče razpočiti srce. Hotela je poskočiti in steči za njim; toda kot ohromela obsedi in samo njene oči polete k njemu. Samo roke nekoliko razkrili, kot ti ga hotela pridržati, pa se ni upala.
Toda oče opazi njeno razburjenost hi njeno bledobo. Sledi njenemu (»ogledu, ki je bolestno letel proti visokemu gospodu, ki je Šel proti vratom.
V	skrbeh prime njeno roko. Eva se zgane in se zave. In ravno t«nlaj izgine Ludvik Olden *kozi vrata.
44Eva, kaj ti je?" jo vpraša oče.
Eva z največjim naporom obrne glavo in oče vidi veliko srčno bol v njenih očeh. ki ji niso hotele biti pokorne.
"Oh, oče." vzdihne Eva in kot ugasle gledajo njene oči v njegov obraz.
"(iovori vendar, kdo je bil to, ko si tako bolestno gledala ia njim! Ali je bil dr. Olden!"
Eva skloni glavQ.
"Da, dragi oče, on je bil," pravi liri pa vo.
In 'tedaj oče vidi, da je njegova hči tega moža ljubila in da mu ni samo mimogrede poklonila svoje naklonjenosti.
Po svojem lastnem nagibu hoče iti oče za Oldenom, ne da bi satai vedel, zakaj, toda Eva ga boječe zadrži.
14Ne. oče, ne hodi za njim!"
Oče jo vznemirjen pogleda.
44Samo zahvaliti sem se mu hotel."
Eva pa odločno zma(je z glavo.
4<y<N prosim te, da ne. Hvala Bogu, ni me videl. In prepričana sem, da je tukaj, da bo obhajal svojo poroko. Tega pa ne maram ml njega slišati. Boljše je, da ga nikdar več n«' vidim. Prosim, oče, (»stani tukaj!"
Oče ostane in jo gleda.
"Trpiš, moj ul»ogi otrok!4'
Eva prisili nasmeh na svoj bledi obraz.
4 4 Presenečena sem bila samo, ker seim ga videla, oče. Takoj sem ga spoznala, ko je vstal in najbrže je tam ves čas sedel. K s i*« *č i me najbrže ni videl, drugače bi prišel k meni. Je že zopet vse dobro in nikar me tako ne glej. Tako sem se prestrašila, ko sem ga zopet zagledala."
Eva govori, kot bi bila zoptjt popolnoma mirna, toda očeta lli mogla več varati, ker ge vedel vse in mu je bilo le žal, da mu vse njegovo bogastvo ne more pomagati, da bi vstano-vil srečo svoje hčere. Skrbeti je mogel samio za to, da se bo ljubezen njene hčere obrnila kam drugam.
Tako se zaplete ž njo v pogovor in ko čez nekaj časa pride tudi Mr. Brown, ki je sporočil svojemu gospodarju, tla je izvnšil njegova naročila, se razgovarjajo o načrtih za prihodnje potovanje.
"Sedaj morete napraviti za nas načrt za potovanje, Mr. Brown. Kaj misliš, Eva, ali ne bi šli jutri v Pariz?''
Junaško vzame svoje srce v roke.
Gotovo, dragi oče, kakor sam hočeš." pravi, četudi bolestno občuti, da mora zapustiti Curili, dokler ie še tukaj Olden četudi ga ni hotela zopet videti.
In tako je bil sklenjen za prihodnji dan fcdhod v Pariz.
Mr. Brown je moral prihodnji dan za EVo še preskrbeti potni list in vse drugo, kar je bilo potrebno za pot.
Ko Henrik Mantel isti večer spremi svojo hčer v njene sobo, se še enkrat vrne k vratarju in ga vpraša, ako ie dr Olden še vedno v hotelu. Vratar mu pove, da je dr Olden prošnji dan prišel in da je zvečer zopet odpotoval v Berlin. Vratar mu je še hotel pvedati, da je dr. Olden izpraševal < Henriku Joaeliimu, toda si previdno misli: "Kdo ve, ako b" to bilo prav; boljše molčati."
Mantel sedaj ve, da Olden ni več v Curiliu in mu seda^' ne bi bilo treba naglo o dpotovati, toda je že bilo enkrat skle njeno in je pustil, da je tako ostalo. Evi pove, da Oldena ni več v hotelu in da je zopet odpotoval v Berlin. S to novice jo je hotel pomiriti. To jo je tudi pomirilo, toda srce ji je bilo še vedno zelo <težko. Tn sama sebe vpraša, ali je odpotoval sam, ali4 s svo(jo mlado ženo. Da je bil v Ourihu da obhajn svojo poroko, to se ji je zdela gotova stvar.
(Dalje prihodnjič.)
Jaz kadim za zabavo, moj duh počiva
Jaz kadim Luckies
Lahka Kaja bogatega, zrelega dela tobaka "it's toasted"
Zadnjt kemične preizkušnja Icazejo* da imajo druge znane vrste preobilico kislo be nad Lucky Strike od 53% do 100%.
* Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupiš.
Luckies so mani kislobne
n« * »frtcu Totem C«
—"IT'S TOASTED
Zaščita vašega grla-proti draženju-proti kašlju
SAMOMOR IZ STRAHU PRED VOJNO
Pred dobrim tednom se'je o-besil v londonskem predmestju vojni invalid trgovec Cnarles Pearce, star 45 let. Zapustil je poslovilno pišimo, ki v njem pravi, da .ure v smrt iz strahu pred vojno. Nesrečni mož je iz->rubil med svetovno vojno na zaparfnem bdjišeu eno nogo, druga mu je pa pozneje ohromela. Njegova trgovina se je lepo razvijala in tudi doma mu Je teklo življenje gladko tako, da ni imel nobenega povoda z.i samomor. Toda nad Evropo se zbirajo zopet temni oblaki, vse piše in govori o nevarnosti nove vojne in to je Pearca, ki je imel močno zrahljane živce, tako zbegalo, da je obupal nad življenjem.
Sotrudnik "Daily Expres-sa" je govoril s Peareeovo vdovo po samomoru ntionega moža in zvedela je, da je pognala Pearca v smrt granka zavest, da je hila njegova težka žrtev med svetovno vojna zaman. Zadnje dni pred smrtjo je večkrat pravil, da bi nove vojne ne preživel, ker so mu se prevee v >ivem spominu grozote zadnja vojne, ki pa še <3alee ni bila take strašna, kakor bo nova. SV ms en a Pearceva žena je dejala novinarju: "Govorice o vojni so ga ubile, siromaka!"
ZANIMIVE ŽENSKE ŠOLE
KOLIKO JE VREDEN ZA KONSKI MOŽ
Ženske se vedno bolj uveljavljajo tudi v socijalnem delu kot uradnici ali upraviteljice raznih zavodov. Tudi poklic učiteljic na strokovnih šolali se vedno bolj Širi. Zato so potrebno posebne šole. tako zvane so-ejcih-e šole, ki jih že imajo v Švici. Med lijiinii vzbuja veliko pozornost zlasti ženska šola socijalnih študij ženskih |>okli-cev en tak zavod. V zavod se sprejemajo navadno absolventke srednjih šol z maturo ali pa prosilke, ki z izpiti dokažejo dovolj usposobljenosti. Prvi letnik je skupeni, drugi ima pa štiri loeene oddelke za soeijal-no službo vzgoje gojenke, ki.se udejstvujejo v Skrbi za mladino. Te alrsolventke delajo po-zne-je pri mladoletnih sodiščih v sodnem varuštvu, na policiji kot asistentke, v tovarnah kot nadzornice it*I. Drugi oddelek vzgaja uradnice in upravnice za sirotišnico, tleska zavetišča, okrevališča, sanatorije itd. Tretji oddelek vzgaja tajnice socijalnih društev in knjižnic, četrti pa uei»teljiee gospodinjske stroke za ljudske in strokovne <ole.
V Belgiji imajo pa šolo, v kateri se pripravljajo dekleta za delo v zdravstvenih zavodih. Kola ^»prejema absolventke višjih srednjih šol. Pouk obsega fiziko, fiziologijo, antonomijo, antropolgijo, hisijeno, psihologijo in pedagogiko, kot praktične predmete pa telovadbo, plavanje in masiranje. Absolventka dobi diplomo licentiat-
ke na zdravstveno telovadbo in zdravstveno masažo. Službo dobe absolventke v zdravstvenih in telovadnih zavodih.
SLEPARIJA S FILMOM
Nenavaden način je uporabila 27-letna Morrisonova iz angleškega mesta Margates, da bi prišla do moža. Naslovila je na mestnega župana prošnjo, naj ji moža priskrbi za to pa je obljubila občini 5 funtov *ter-lingov za dobrodelne namene. Župan je pismo predal tisku. Dva dni pozneje se je zakona željni dami ponudilo — <lve sto kandidatov.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih država}k
SI-OVEMC PUBLISHING COMPANY (Travel Borca a) 216 W. 18th St, New York
Pišite nam za cene voznih 11-stoT, rezervacijo kabin In pojasnila za potovanj«.
Pariško sodišče je obsodilo oni dan na štiri mesece Ludvika Chanteloza, ki je pod pretvezo, da lioče izdelati film, posvečen spominu blagopokojne-ga jugoslovanskega kralja Aleksandra. osleparil več francoskih veljakov, med njimi tudi bivšega prezidenta Gastona Domnerguea. Herriota. maršala Francheta d'Espereja in admirala Guep rat ta. ki je sprejel častno predsedništvo odbora [»od čigar pokroviteljstvom naj l»i Chanteloze izdelal film. Podjetni slepar se pa ni zadovoljil s tem. da je pridržal za svoje potrebe denar, ki so ga bili vplačali mnogi za bodoči film. temveč je organiziral v isti namen loterijo in spravil tudi ves i/.kupček od nje. "Končno j"' pa zakrivil še največjo sleparijo s tem, da je pregovoril vojakov knežje garde v Monaku da so priredili zbirko za spomenik kralju Aleksandru v Monte Carin. Tudi ta denar je poneveril.
Policija je prišla sleparju končno na sled. Izkazalo se je, da je bil Chanteloze že dvama;jst krat obsojen. Aretirali so ga v trenutku, ko se je hotel odpeljali i v Ženevo. Icjer bi bil najbrže nadaljeval svoje sleparske posle pod okriljem Društva narodov. Preiskava je dognala, da je bil od filma o kralju Aleksandru izdelan samo naslov. Pred sodiščem je slepar čital svoj zasrovor v stihih in najbrž je tudi s tem prepričal -sodnika, da ni pri zdravi pameti, kar so itak ugotovili psihijatri. Ker ne odirovania v polni meri za svoja dejanja, so ga sodili milo.
PRIDRUŽITE SE OSEBNO SPREMLJANEMU VELIKEMU POLETNEMU IZLETU
NA S I. A V M;.M EKSi'Ki:s.\KM 1'AIiMKI*
BERENGARIA .... 17. JUNIJA
(»rimo sprrmlja Mr. M. KhKKOVK Il
Manj nrgi» t; ilni na m-eami. r»b»bno kabino bivSrga TuristifnegH Ilazr»-«Ja sti ust razj«.la:r»» j*>tiiik«»m Tr«-t j«-un liazn-«la. El**gnntiia ni«-a in javni pr«»r.»ri. Kuhinja Marokrn j>k«*ni iiariiiii in brezplačno vino. I'omIm-h tnkf-rcr. kin<». pb*>i in igr«\
DIREKTEN EKSPRESNI VLAK IZ PAR»ZA DO LJUBLJANE.
ZAGREBA IN BEOGRADA
-fiil.i \ |»r;»S:ij«
l >kaln"s»	ta ali \>ri
CllNARD WHITE STAR
25 BROADWAY
NEW YORK

SHIPPING NEWS
Na pamitiih. ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovk
IS. aprila:
Lafayette v Havre
22.	ai-rila: Berengaria v Cherbourg
23.	aprila: Bremen v Bremen
lie de France v Havre 25. aprila:
Conte dl Savoia v Genoa
2. maja: Cbamplain v IlR-re Kur upa v ISreineu Vuleania v Trst
6. maja :
Washington v Do vre
8.	maja:
Berengaria v Cherl«tnr2
9.	maja:
Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 12. maja:
Normandie v Havre 19. maja:
Europa v Bremen jO. maja:
Manhattan v Havre 21. maja:
Aquitania v Cherbourg 23. maja: Champlain v Ha»r<> Conte di Savo!a v Genoa .C. maja:
Normandie v Havre 3S. maja:
Berengaria v Cherbourg !9. maja: Eex v Genoa Bremei. v Bremen
jnnlja: Washington ▼ Havre
Z. junija : Qtitrii Mary t Cherbourg Kun »pa v Bremen
0.	junija : Parit* v llavre Sati. rn i a v T
11. junija:
IN» ile France v Havre \iiuitania v Cherbourg
i:i. Junija:
Bremen v Bremen Conte ili Savoia ▼ tienoa
lt5. junija :
Normandie v IIa»re
17.	junija:
Hcrcii^iii ia v Clierbourg
Manhattan v llavre a), junija:
Kuropa v Bremen VuU-ania ▼ Vrst Champlain v Havre 24. junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. junija:
I^fayette ▼ Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 30. junija :
Nonnanilie v Elavv
1.	Julija: Washington ▼ Havre
2.	Julija:
Berengaria v Chernonrg
3.	Julija:
Ile de France v Havre Conte di Savoia * Genoe 8. julija:
Queen Mary v Cherbourg 11. Julija: Saturnia v Trst Cbamplain v Havre
14.	julija: Normandie v Havre
15.	Julija: Manhattan v Havre
16.	julija:
Aquitania ▼ Cherbourg Bremen v Bremen
18.	Julija:
Rex t Genoa 23. julija: Europa v Bremen Ile de France v Havre Berengaria v Cherbourg !5. julija:
Vuleania v Trat 29. julija:
Queen Mary v Cherbourg 1 Washington v Ha vrt