TERASIRANE POKRAJINE 

TERASIRANE POKRAJINE 
OB SEDEMDESETLETNICI GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU 

LJUBLJANA, 7. 5. 2016 

TERASIRANE POKRAJINE 
© 2016, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU 
Vod­ja­pro­jek­ta: Dra go Klad nik 
Ured­ni­ki: Dra go Per ko, Rok Ciglic, Mat jaž Ger šic 
Re­cen­zen­ti: Boštjan Kerbler, Žiga Kokalj, Milan Oro žen Ada mic, Ana Vovk Korže 
Av­tor­ji­pogla­vij: Terasirane pokrajine in Honghejska deklaracija (Drago Kladnik), Terasirane pokrajine po svetu (Matjaž Geršic, Drago Klad nik, Peter Kumer, Mati ja Zorn), Tera si ra ne pokra ji ne v Evro pi (Dra go Klad nik, Blaž Komac, Mati ja Zorn), Terasirane pokrajine v Sloveniji (Drago Kladnik), Slovenski pokrajinski tipi (Drago Perko), Sredozemske pokrajine (Ma te ja Breg Valja vec, Dra go Kladnik, Katarina Polajnar Horvat, Miha Pavšek, Primož Pipan), Dinarske pokrajine (Rok Ciglic, Mateja Ferk, Matej Gabrovec, Primož Gašperic, Maruša Goluža, Mauro Hrvatin, Jani Kozina, Ivan Kumer, Peter Kumer, Janez Nared, Jaka Ortar, Marjan Ravbar, Daniela Ribeiro, Aleš Smrekar, Jernej Tiran, Maja Topole, Anja Trobec), Alpske pokrajine (Matjaž Geršic, Mauro Hrvatin, Lucija Lapuh, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Peter Repolusk, Petra Rus, Mimi Urbanc, Manca Volk Bahun), Panonske pokrajine (David Bole, Mateja Breg Valjavec, Mate ja Ferk, Jer neja Fridl, Luci ja Lapuh, Miha Pav šek, Dra go Per ko, Pri mož Pipan, Nika Raz pot nik Visko vic, Peter Repo lusk, MajaTopole), Vzorcni primeri terasiranih pokrajin (Matjaž Geršic, Primož Pipan, Peter Repolusk, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Maja Topo le), Narav ne nek me tij ske tera se (Ma te ja Ferk), Antro po ge ne nek me tij ske tera se in tera si ra ni objek ti (Maja Topo le) 
Kar­to­gra­fi: Man ca Volk Bahun, Rok Ciglic, Mat jaž Ger šic 
Li­dar­ski­pri­ka­zi: Žiga Kokalj 
Fo­to­gra­fi: Matevž Lenar cic, Oren Acker mann, Goran And lar, Gali na Andruš ko, Lemo na kis Anto nis, Koa sa la Ban da ra, Mike Barratt, Oksana Bjelikova, David Bole, Robert Brglez, Sebastien Burel, Cao Cat, Aljaž Celarc, Hung Chun Chin, Rok Ciglic, Ron Cogswell, Truong Cong Hiep, John Copland, Renate Dodell, Matthew Dixon, Bojan Erhartic, Luka Esenko, Marisa Estvill, Mateja Ferk, Brian Fisk, Flickr, Jer ne ja Fridl, Filip Fuxa, Matej Gabro vec, Mar jan Gar bajs, Chri stop her Gar di ner, Kaja Gartnar, Pri mož Gaš pe ric, Mat jaž Geršic, Rosti slav Glin skij, Jev ge nij Goro dec kij, Vidu Guna rat na, Vla do Hab jan, Jorg Hackemann, Mic hael Hero, Israel Hervas Bengochea, Jean Marie Hullot, Attila Jandi, Lukasz Janyst, Dennis Jarvis, Tomo Jesenicnik, Ron Kacmarcik, Pawel Kazmierczak, Dra go Klad nik, Blaž Komac, Karol Koz low ski, Ram Kumar, Peter Kumer, Yong yut Kumsri, Luci ja Lapuh, Woj ciech Lisin ski, Igor Maher, Simon Malovrh, Ehtiram Mammadov, Dobrin Minkov, Sean Munson, Janez Nared, NASA, Darko Ogrin, Tomihiro Ohsumi, Jaka Ortar, Sean Pavone, Miha Pav šek, Dmi trij Picu gin, Pri mož Pipan, Kata ri na Polaj nar Hor vat, Daniel Pru dek, Nika Raz pot nik Viskovic, Peter Repolusk, Daniela Ribeiro, Tim Roberts, Denis Rozan, Nicram Sabod, Witchaphon Saeng-Aram, Shutterstock, AlešSmre kar, Gwen dolyn Stans bury, Lasz lo Szir te si, Valerij Šanin, Kyle Tay lor, Sam Thomp son, Jure Ticar, Jer nej Tiran, Kenny Tong, Maja Topo le, Jimmy Tran, Clau dio Vidri, Klara Vla sa ko va, Ewe li na Wac ha la, Wal lup.net, Wikimedia Commons, Peter Wol lin ga, Wolf gang Zwan ger 
Ob­li­ko­va­lec: Dra go Per ko 
Iz­da­ja­telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za­izda­ja­te­lja: Dra go Per ko Za­lož­nik: Založ ba ZRC Za­založ­ni­ka: Oto Lut har Glav­ni­ured­nik: Aleš Pogac nik 
Ra­cu­nal­niš­ki­pre­lom: SYNCOMP d. o. o. Ti­skar­na: Col le gium Grap hi cum d. o. o. Na­kla­da: 400 iz vo dov, prva izdaja, prvi natis 
Na­slov­na­sli­ka:­Tera si ra na pokra ji na v Po sav skem hri bov ju, vzhod no od Pla ni ne pri Sev ni ci, na obmoc ju nase lij Pod vi ne, Pla nin skavas in Šen tvid pri Pla ni ni. MATEVŽ LENAR CIC 
Knjiga je nastajala v projektu L6-4038 Terasirane pokrajine v Sloveniji kot kulturna vrednota in programu P6-0101 Geografija Slovenije, ki ju je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proracuna. 
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 
911.53:631.613 
TERASIRANE pokrajine : ob sedemdesetletnici Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU / [avtorji poglavij Drago Kladnik … [et al.] ; kartografi Manca Volk Bahun, Rok Ciglic, Matjaž Geršic ; lidarskiprikazi Žiga Kokalj ; fotografi Matevž Lenarcic … et al.]. – 1. izd., 
1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2016 
ISBN 978-961-254-889-6 
1. Kladnik, Drago, 1955– 2. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence 
akademije znanosti in umetnosti. Geografski inštitut Antona Melika CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: 284109568 https://doi.org/10.3986/9789612548896 

Pred go vor .......................................................................................... 3 Te ra si ra ne pokra ji ne in Hong hej ska 
dekla ra ci ja ...................................................................................... 4 Te ra si ra ne pokra ji ne po sve tu .......................................... 8 Svet ........................................................................................................ 8 Vzhod na in jugovz hod na Azi ja ........................................ 10 Juž na Azi ja .................................................................................... 22 Ju go za hod na Azi ja .................................................................. 28 Afri ka ................................................................................................ 32 Juž na Ame ri ka ............................................................................ 42 Sred nja in Sever na Ame ri ka .............................................. 46 Ocea ni ja z Av stra li jo .............................................................. 48 Te ra si ra ne pokra ji ne v Evro pi ........................................ 50 Evro pa .............................................................................................. 50 Sre do zem lje .................................................................................. 52 Alpe .................................................................................................... 62 Za hod na, sred nja in vzhod na Evro pa ........................ 66 Te ra si ra ne pokra ji ne v Slo ve ni ji .................................. 70 Slo ven ski pokra jin ski tipi .................................................. 76 Sre do zem ske pokra ji ne ...................................................... 82 Sre do zem ske pokra ji ne ........................................................ 82 Ko pr ska brda ................................................................................ 84 
Pod gor ski kras, Cica ri ja in Pod graj sko 
podo lje ............................................................................................ 86 
Br ki ni in doli na Reke .............................................................. 88 
Kras .................................................................................................... 90 
Vi pav ska doli na .......................................................................... 92 

Go riš ka brda ................................................................................ 94 Di nar ske pokra ji ne .................................................................. 96 
Di nar ske pokra ji ne .................................................................. 96 
Kam breš ko in Banj ši ce .......................................................... 98 
Idrij sko hri bov je ...................................................................... 100 
Tr nov ski gozd, Nanos in Hru ši ca ................................ 102 
Pivš ko podo lje in Vremš ci ca ............................................ 104 
Ljub ljan sko bar je .................................................................... 106 
No tranj sko podo lje .............................................................. 108 
Krim sko hri bov je in Meni ši ja .......................................... 110 
Blo ke .............................................................................................. 112 
Ve li ko laš can ska pokra ji na ................................................ 114 
Do lenj sko podo lje ................................................................ 116 
Ve li ka gora, Stoj na in Gote niš ka gora .................... 118 
Rib niš ko-Ko cev sko podo lje .............................................. 120 
Mala gora, Kocev ski rog in Poljan ska gora ........ 122 

Suha kra ji na in Dobre po lje ............................................ 124 Ra dulj sko hri bov je ................................................................ 126 No vo meš ka pokra ji na ........................................................ 128 Bela kra ji na ................................................................................ 130 Gor jan ci ...................................................................................... 132 Alp ske pokra ji ne .................................................................... 134 Alp ske pokra ji ne .................................................................... 134 Ju lij ske Alpe .............................................................................. 136 
Cer kljan sko, Škof je loš ko, Pol ho graj sko 
in Rov tar sko hri bov je .......................................................... 138 Za hod ne Kara van ke ............................................................ 140 Kam niš ko-Sa vinj ske Alpe .................................................. 142 Sav ska ravan ............................................................................ 144 Po sav sko hri bov je .................................................................. 146 Lož niš ko in Hudinj sko gri cev je ...................................... 148 Ve lenj sko in Konjiš ko hri bov je ...................................... 150 Vzhod ne Kara van ke .............................................................. 152 Stroj na, Koz jak in Pohor je ................................................ 154 Pa non ske pokra ji ne ............................................................ 156 Pa non ske pokra ji ne .............................................................. 156 Go ric ko ........................................................................................ 158 Len dav ske gori ce .................................................................... 160 Slo ven ske gori ce .................................................................... 162 Ha lo ze .......................................................................................... 164 Dra vinj ske gori ce .................................................................... 166 Boc in Macelj ............................................................................ 168 Vo glajn sko in Zgor nje so tel sko gri cev je .................. 170 Sred nje so tel sko gri cev je .................................................... 172 Krš ko, Senov sko in Bizelj sko gri cev je ........................ 174 Krš ka ravan ................................................................................ 176 Vzorc ni pri me ri tera si ra nih pokra jin .................... 178 Kr kav ce, sre do zem ska gri cev ja .................................... 178 Mer ce, sre do zem ske pla no te ........................................ 184 Dec ja vas, dinar ske pla no te .......................................... 190 Ve li ka Sle vi ca, dinar ska podo lja in rav ni ki ............ 196 Rut, alp ska gorov ja .............................................................. 202 Smo le va, alp ska hri bov ja ................................................ 208 Ro di ne, alp ske rav ni ne ...................................................... 214 
Je ru za lem, panon ska gri cev ja ...................................... 220 Na rav ne nek me tij ske tera se ...................................... 226 An tro po ge ne nek me tij ske tera se 
in tera si ra ni objek ti .......................................................... 232 Viri in lite ra tu ra ...................................................................... 238 


SEDEMDESET TERAS GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA 
Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka Znans tve no -raziskovalnega centra Slovenske akademije zna no sti in umet no sti že nekaj casa svo je okro -gle oblet ni ce pro slav lja delov no. Leta 2016 na inštitutu praznujemo sedemdesetletnico, rojstnod­nev no dari lo za vas in nas pa je knji ga Tera si -ra ne pokra ji ne. Mono gra fi ja je plod tri let ne ga razi sko val ne ga pro jek ta, ki sta ga sofi nan ci ra li Agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je in Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti. Terase so nekakšne stopnice od dna proti vrhu, ki dvi ga jo vred nost tera si ra ne pokra ji ne, po podob nih stop ni cah pa se v ca sov nem, šte vilc -nem in kakovostnem smislu vzpenja tudi naš inšti-tut in boga ti slo ven sko zna nost. Nje gov rojst ni dan je 7. maj 1946, ko je teda -nja Vla da Ljud ske repub li ke Slo ve ni je z ured bo ustanovila najstarejšo inštitutsko enoto, Zemlje-pi sni muzej. Iste ga leta je tudi Aka de mi ja zna ­no sti in umet no sti name ni la prva sreds tva za delo va nje inšti tu ta, in sicer za mer je nje Tri glav -skega ledenika, kar inštitut še zdaj opravlja vsako leto, tako da je nje go vo razi sko va nje naj sta rej -ši stal ni slo ven ski razi sko val ni pro jekt sploh. Leta 1947 je imel inštitut že svojo postavko v pro-ra cu nu Ljud ske repub li ke Slo ve ni je, leta 1948 pa je skupš ci na Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umetnosti potrdila Statut Geografskega inšti­tu ta, ki ga je pri pra vil pobud nik nje go ve usta ­no vi tve aka de mik dr. Anton Melik, po kate rem inšti tut nosi ime od leta 1976. Leta 1981 se je inšti tut vklju cil v Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2002 pa se mu je pri klju cil Inšti tut za geo -gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962. V no vem tisoc let ju ima inšti tut oddel ke za fizic ­no geo gra fi jo, huma no geo gra fi jo, regio nal no geografijo, naravne nesrece, varstvo okolja, geo­graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to -gra fi jo ter zem lje pi sno knjiž ni co in zem lje pi sni muzej. Razi sko val ci inšti tu ta razi sku je mo pred -vsem Slo ve ni jo in nje ne pokra ji ne ter pri prav -lja mo temelj ne geo graf ske knji ge o Slo ve ni ji. Sodelujemo pri številnih domacih in mednarodnih pro jek tih, orga ni zi ra mo znans tve na sre canja, izobražujemo mlade raziskovalce, izmenjujemo znans tve ni ke s šte vil ni mi drža va mi. Na inšti tu -tu je sedež Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje ­pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Inštitut že od ustanovitve odlikujejo številne pub-likacije. Izdaja znanstveno revijo Acta geograp­hica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjiž ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja knjiž no zbir ko GIS v Slo ve -ni ji, v li hih letih knjiž no zbir ko Regio nal ni raz -voj, vsa ko tret je leto pa knjiž no zbir ko Narav ne nesre ce. Leta 2006 smo šestdesetletnico inštituta prosla­vili z izdajo faksimila Atlanta, prvega atlasa sve­ta v slo ven skem jezi ku. Ponov na izda ja Atlan ta ni bila pomemb na samo za geo graf ski inšti tut, ampak tudi za celot ni Znans tve no ra zi sko val ni center Slovenske akademije znanosti in umetno­sti, saj Atlant v sebi skriva prav tisto, kar oprede­ljuje to ustanovo, sestavljeno iz 18 raziskovalnih inštitutov: povezovanje humanisticnih, nara­voslov nih, druž bo slov nih in teh nic nih zna no sti v novo kako vost, ki se zrca li v ohra nja nju naše narav ne in kul tur ne dediš ci ne ter popu la ri za ci ji zna no sti. Sprem na knji ga pa je rezul tat in obo -ga ti tev zna nja s po dro cij kar to gra fi je, geo gra -fi je, slo ve ni sti ke in zgo do vi ne. Pri nasta ja nju zemljevidov, ki so znanstvena, umetniška in teh-no loš ka dela, pa so sode lo va le na prvi pogled povsem raz lic ne stro ke. Nic nenavadnega ni, da obletnice inštituta proslav lja mo prav z iz da ja mi tako pomemb nih mono gra fij, atla sov in zem lje vi dov, saj je inšti ­tut zibel ka slo ven ske insti tu cio nal ne kar to gra fi -je. Že 7. fe bruar ja 1952 je namrec skupš ci na Slovenske akademije znanosti in umetnosti usta no vi la Kar to graf ski zavod, ki zdaj nosi ime Odde lek za temat sko kar to gra fi jo. Sve tov no odmev nost je inšti tut dose gel prav s pri pra vo nekaterih temeljnih kartografskih del o Sloveniji, na pri mer veli kim Geo graf skim atla som Slo ve -nije leta 1998, obsežno monografijo Slovenija – pokrajine in ljudje, prav tako leta 1998, Nacio­nal nim atla som Slo ve ni je leta 2001 ob deset -letnici samostojnosti Slovenije v slovenskem in angleš kem jezi ku, zem lje vi dom Slo ve ni je za Natio nal geo grap hic Society leta 2006, prvim Popi snim atla som Slo ve ni je leta 2007 in atla -som Slo ve nia in Focus v angleškem jeziku, ki je izšel 1. ja nuar ja 2008 ob zacet ku slo ven ske ga pred se do va nja Evrop ski uni ji. Evrop sko raz sež -nost pa je ime la tudi izda ja fak si mi la zem lje vi -da Ilir skih pro vinc Gae ta na Pal me, ki Slo ve ni jo zgodovinsko, geografsko in kartografsko pove­zu je s Fran ci jo. Z iz da jo zem lje vi da ob dve sto ­let ni ci Ilir skih pro vinc smo leta 2012 obe le ži li šestdesetletnico kartografskega oddelka inštituta. Knjiga Terasirane pokrajine pa nima samo evrop­skih razsežnosti, ampak predstavlja kmetijske in dru ge tera se po sve tu in jih pri mer ja s slo ven ­ski mi. V gra di tev kme tij skih teras so gene ra ci je lju di po celem sve tu vla ga le ogrom no dela in z nji mi povsem spre me ni le podo bo pokra ji ne. Podob no smo nek da nji in seda nji razi sko val ci geografskega inštituta od skromnih zacetkov vsa­ko leto zgra di li novo tera so geo graf ske ga zna -nja. Zdaj s sedemdesete terase zadovoljni zre mo na niž je tera se, naše pre te kle dosež ke, in se polni upanja veselimo novih, še višjih teras. 

dr. Dra go Per ko, pred stoj nik 



Terasirane pokrajine so kulturne pokrajine s po­sebno vrednostjo. Njihove kmetijske terase zago tav lja jo hra no, ima jo pa tudi nepre cen lji -vo znans tve no, kul tur no, zgo do vin sko, eko loš -ko, estetsko, celo psihološko, filozofsko in religiozno vrednost. So svojstven kmetijski in eko­loš ki sistem, razprostranjen po celem sve tu. Ponekod so v raz vi tih civi li za ci jah orga ni zi ra no nastajale skozi tisocletja, drugje pa povsem spon­ta no, ko se je clo vek pri la ga jal narav nim raz -meram in izboljševal svoje možnosti za preživetje. Zato se v njih zrcali sožitje med clovekom in nara­vo, mar sikje pa tudi med ljud mi. Kme tij ske tera se so ena naj bolj pre poz nav nih pokra jin skih prvin. Raz li ku je jo se gle de na cas nastanka, naravne razmere, obliko, namen, zem­ljiško rabo, intenzivnost rabe, lastništvo, dostop­nost. Slovenija je kot redkokatera evropska država prepredena s kmetijskimi terasami. Pone-kod so tako pomemb ne, da lah ko govo ri mo 
o 
terasiranih pokrajinah, drugje pa bolj nevpa­dljive in se jih zavemo šele ob podrobnejših razi-ska vah. Ra zi sko va nje tera si ra nih pokra jin se je oja ca lo na pre lo mu iz 2. v 3. ti soc let je. Nji ho vo med -narodno prepoznavanje kot izjemnih pokrajinskih siste mov je dose glo vrhun ca s pr vi ma sve tov ni ­ma konferencama o terasiranih pokrajinah. Na prvi, ki je bila na Kitajskem novembra 2010, je bilo ustanovljeno Mednarodno združenje tera­si ra nih pokra jin (In­ter­na­tio­nal­Ter­ra­ced­Lands­­ca­pes­Allian­ce – ITLA) in spre je ta je bila tudi Hong hej ska dekla ra ci ja (Hong­he­Dec­la­ra­tion) 

o 
varovanju in razvoju terasiranih pokrajin. Dru-ga je bila maja 2014 v Pe ru ju. 


Tra di cio nal ne tera se so obi caj no nave za ne na samoo skrb no kme to va nje, saj je trž na pri de la -va na njih predraga. Zaradi socialnega preslo­je va nja in nepri la go je no sti stroj ni obde la vi se množicno opušcajo, zarašcajo in propadajo, tra­di cio nal ne tera si ra ne pokra ji ne pa posta ja jo zane mar je ne. Nevz dr že va ne in neu re je ne tera -se na strmih pobocjih ogrožajo usadi in zemelj-ski pla zo vi. Zgo do vi na tera si ra nja še ni dovolj razi ska na, vendar so se tovrstni postopki za uspešnejše kme­tovanje v razlicnih delih sveta uveljavljali neod­visno eden od drugega. Terasiranje kot kmetijski sistem je znano od neolitika dalje (Agnoletti s so-de lav ci 2015), tera se v Pe ru ju so sta re vec kot 4000let (Hamilton, Hamilton in Chambers 1943). Eno od sed mih cudes Sta re ga sve ta, tera si ra ne Vise ce vrto ve v Ba bi lo nu iz 7. sto let ja pr. n. št., je v 1. stoletju pr. n. št. opisal grški geograf Stra­bon. Nave del je, da jih je vla dar Nabu kod ne -zar zgra dil za bla ži tev domo tož ja svo je žene, ki je pogre ša la zele nje svo je nekdanje domo vi ne (Ri ve ra 2012). Kme tij ske tera se je v po boc je roc no ali stroj no vre zal clo vek, da bi pri do bil kme tij sko zem ljiš ­ce, olaj šal in inten zi vi ral kme to va nje, zmanj šal ero zi jo prsti, pove cal in zadr žal tal no vlaž nost ter v po kra ji nah z na ma kal nim polje dels tvom omogocil gravitacijsko namakanje (Kladnik, Lovrencak in Orožen Adamic 2005). Teraso sestav lja ta rav na ali rah lo nag nje na, raz lic no široka terasna ploskev, namenjena obdelavi, in bolj strma, razlicno visoka terasna brežina. Bolj je pobocje strmo, ožje so terasne ploskve. Obde-lo va nje teras zah te va manj vlo že ne ga dela kot 

Zgoraj levo: Fo to ge nic ne tera si ra ne pokra ji ne pri vla ci jo obcu do val ce od bli zu in dalec. LUKA ESENKO 
obdelovanje strmih, neterasiranih pobocij. Mar-sikod, tudi v Sloveniji, so terase nastajale neho­te, z dolgotrajnim oranjem in obracanjem zemlje v isto smer, pri cemer je ob urav na va nju plosk -ve in tvor je nju bre ži ne postop no nastal pre gib na poboc ju. Raz li ku je mo dva temelj na tipa kme tij skih teras: 
• 
stop ni ca ste suhe tera se z raz lic no nag nje ni ­mi zemljatimi, kamnitimi ali kombiniranimi utr­jenimi brežinami, potekajocimi vzdolž plastnic, in 

• 
namakalne ali irigacijske terase z zravnanimi terasnimi ploskvami in na zunanji strani privz­dignjenimi brežinami, ki zadržujejo namakal-no vodo. 


Izraz terasa ima vec pomenov. Geomorfologija pozna na primer recno in podmorska teraso, arhi­tektura pa jo razume kot tlakovan prostor na delu stav be ali ob njej (Slo var … 2010). V geo gra -fi ji lah ko kme tij ske tera se ime nu je mo tudi kul -turne terase, saj so namenjene gojitvi kmetijskih kul tur, ali antro po ge ne tera se, saj jih ni ustva -ri la nara va, ampak clo vek. Es tet sko vred nost tera si ra nih pokra jin dolo ca ponav lja jo ci se vzo rec tera snih plo skev in bre -žin ozi ro ma geo me tri za ci ja poboc ja. Tak šna pokrajina je privlacna in urejena pomladi, poleti in jeseni, ko bujnost in barvitost rastlinstva zapeljujeta poglede domacinov in obiskovalcev, pa tudi pozi mi, ko tera sast pokra jin ski vzo rec zaradi skopnelih brežin postane še bolj prepoz­naven (Ažman Momirski in Radikon 2008). Zato se med naj bolj sli ko vi ti mi pokra ji na mi na sple tu pojav lja jo prav tera si ra ne pokra ji ne (na pri mer Ama zing satel li te …). 

Kako privlacne so terasirane pokrajine, kaže sez­nam 11 »ne ver jet nih tera si ra nih polj« na med -mrež ju (11 In cre dib le … 2014), na kate rem je pet tera si ra nih obmo cij iz Peru ja (Cho que qui -rao, Machu Picchu, Ollantaytambo, Pisac in soli­ne v Ma ra su), dve iz Kitaj ske (te ra se Long ji in terase Hanijev) ter po eno iz Vietnama (pri mestu Sa Pa), Fili pi nov (Ba na ue), Indo ne zi je (Bali) in Por tu gal ske (do li na Dou ra). Podo ben sez nam 17 najbolj »strašnih terasiranih riževih polj« (17 Tremendous … 2011) ob azijskih (filipinskih, kitajskih, japonskih, indijskih in nepalskih) tera­siranih pokrajinah vkljucuje le eno neazijsko, str-mo terasirano pobocje v Machu Picchuju. Seznam 10 najboljših »riževih polj kot ciljev poto­vanj« (Top 10 Destinations …) ob azijskih nepal­skih, kitajskih, filipinskih, indonezijskih, butanskih, indijskih in vietnamskih rižišcih vkljucuje tudi tera­sirane pokrajine v vzhodni Afriki (Ruanda, Burun di, Ugan da) in Maro ku, ome nja jo pa se še tera se v Ira nu, Ira ku, Cilu, Mehi ki, Fidži ju, Koreji, Japonski, Jemnu, Madagaskarju, Svazi­ju, Šri lan ki in jugovz hod ni Azi ji kot celo ti. To kaže, da so v sve tu naj bolj pre poz nav ne nama kal ne, pred vsem goje nju riža name nje ne tera se, toda tudi evrop ske vino grad niš ke tera -si ra ne pokra ji ne in nena zad nje suhe tera se, name nje ne pri de lo va nju poljš cin, ki pre vla du -je jo v Slo ve ni ji, so lah ko prav tako sli ko vi te in cudovito dopolnjujejo podobo pokrajine. Zna­na je zrac na foto gra fi ja tera si ra ne ga brkin ske -ga sle me na z Os trož nim Brdom, ki jo je posnel Mar jan Gar bajs. Zara di svo je estet ske spo ro ­cilno sti je objav lje na v vec mono gra fi jah (na primer Per ko in Oro žen Ada mic 1998; Lut har 
P 
Zgoraj desno: Sre do zem ska tera si ra na pokra ji na, kot jo je upo do bil nemš ki sur rea li stic ni sli kar Mati Klar wein (1932–2002) (Lands ca pe … 1985–1987). Spodaj levo: Je sen ska misti ka tera si ra ne ga vino gra da v špan ski pokra ji ni Gali ci ji. DRAGO KLADNIK Spodaj desno: Na mono li tu v Pe ru ju je vkle sa na inkov ska she ma nama kal ne ga siste ma s te ra sa mi, vod ni mi kana li in zbi ral ni ki. DRAGO KLADNIK 

s sodelavci 2008; Križaj Smrdel 2010b) in clan-kih (na primer Kladnik, Perko in Urbanc 2009). V tej knji gi želi mo tera si ra ne pokra ji ne pred -staviti v sli ki in bese di v vsej nji ho vi pokra jin ski pestrosti in privlacnosti. Opozarjamo pa tudi na izjemnost in privlacnost nekmetijskih terasiranih pokra jin, ki sta jih obli ko va la nara va in clo vek. Najprej predstavljamo svetovne in evropske raz­sežnosti kmetijskih teras, najvec prostora pa namenjamo slovenskim terasiranim pokrajinam, in sicer loce no po pokra jin skih tipih, posa mez -nih pokra ji nah in vzorc nih obmoc jih, ki obse -ga jo ozem lja izbra nih nase lij. Be se di la in foto gra fi je dopol nju je jo gra fi ko ni, v ka te rih so pred stav lje ne temelj ne zna cil no sti izkljuc no tera si ra nih zem ljišc, ugo tov lje ne na pod la gi ana liz z orod ji geo graf skih infor ma cij -skih sistemov. Pri analizah pokrajin smo upora-bi li 12,5-me trski digi talni model višin (Digitalni model višin 2009–2011), pri ana li zi vzorc nih obmocij pa 1-metrskega, dobljenega iz podat­kov laser ske ga ske ni ra nja. Si ste ma tic no smo kar ti ra li tera si ra na obmoc ja. Digitalizirali smo terasirana obmocja, vidna na digitalnih ortofoto posnetkih (DOF; Digital -ni … 2011–2015). Izlo ci li smo rav ne pre de le (do 5° ali 8,75 %), zelo strma pobocja (nad 50° ali 119,2 %), vodna obmocja in pozidana zem­ljiš ca. Poma ga li smo si tudi s Te melj ni mi topo­grafski nacrti v merilih 1 : 5000 (v goratih predelih 
1: 10.000), kjer so kme tij ske tera se ozna ce ne s pre poz nav nim topo graf skim zna kom (Te melj -ni … 1993–1995). Pri ana li zah sodob ne rabe tal smo se opr li na podat ke iz leta 2015 (Po dat ki … 2015). Racu -nal niš ko inter pre ta ci jo orto fo to posnet kov smo dopol ni li s te ren ski mi ogle di in meri tva mi. Pri ana li zah pre te kle rabe tal smo upo ra bi li zem -ljevide franciscejskega katastra v merilu 1 : 2880 iz let 1817–1828. Za sedem vzorc nih nase lij jih hra ni Arhiv Repub li ke Slo ve ni je v Ljub lja ni (listi SI AS 176–179), zem lje vi de za vzorc no spod nji meji tera si ra no sti z nei zra zi ti mi tera sni -smo nje go ve pred no sti lah ko preiz ku si li samo naselje Krkav ce pa hra ni Držav ni arhiv v Tr stu mi bre ži na mi in z goz dom pre ra slih opuš ce nih pri vzorcnih obmocjih. Z lidarjem, ki natancno pri-(list IT AST 179). teras. Vec omo go ca lidar (Light Detec tion and ka zu je izob li ko va nost površ ja tudi pod rast lin -Podatki o terasiranih obmocjih niso popolni. Z da-Ranging; LIDAR), ki pa je bil za celotno obmoc-skim pokrovom, smo za vzorcna naselja pripravili ljinskim zaznavanjem je težko zajeti obmocja na je Slovenije žal prepozno na razpolago, tako da tudi trirazsežnostne prikaze terasiranih zemljišc. 




Sve tov na dekla ra ci ja o zaš ci ti in raz vo ju kme tij skih teras 
(pri pra vil prof. Shi Junc hao; Peters in Junc hao 2012, 8–9; med mrež je 2) 
Med 11. in 15. no vem brom, v naj bolj cudo vi tem in roman tic nem casu za tera se ljuds tva Hani v Hong he ju, smo se v Meng zi ju, glav nem mestu avto nom ne pre fek tu re Hong he, Hani in Ji, zastop ni ki in izve den ci iz 16-ih držav, kme to val ci na tera sah in med na rod nih orga ni za cij, vklju cu joc UNESCO, FAO, Kon ven ci jo o mo kriš cih med na rod ne ga pome na in Agen ci jo Zdru že nih držav za vars tvo oko lja, zbra li na prvi kon fe ren ci o kme tij skih tera sah, da poiš ce mo poti in raziš ce mo meto de varo va nja ter raz vo ja sve tov nih tera snih civi li za cij. Ude le že ni izve den ci, kmet je in zastop ni ki med na rod nih orga ni za cij izjav lja mo: Te ra se kot kme tij ski in eko loš ki sistem, na širo ko raz pro stra njen po sve tu, so izjem na civi li za cij ska stva ri tev v ti soc let jih zgo do vi ne. 
1. V kme tij skih tera sah sta zdru že ni clo ve ko va delav nost in ustvar jal na modrost. V njih se v po pol no sti zrca li jo kon cep ti tesne pove za no sti clo ve ka in nara ve, varo va nja bio loš ke in kul tur ne raz no vrst no sti ter zago tav lja nja kako vost nih eko loš kih sto ri tev ob upo šte va nju traj nost ne ga raz vo ja, zato so tako sim bol kot ponos vseh z nji mi pove za nih naro dov in ljud stev ter odsev duhov no sti civi li za ci je. Sko zi tisoc let ja niso le temelj nastan ka clo veš ke civi li za ci je, ampak vse sko zi zago tav lja jo tudi hra no 
za velik del sve tov ne ga pre bi vals tva. Ne le da zado vo lju je jo mate rial ne potre be lju di, ampak so tudi vrti cek nji ho vih duhov nih pre pri canj. 
2. V zad nje ga pol sto let ja glo ba li za ci ja in svetovne gos po dar ske pove za ve moc no vpli va jo na sta ro dav ne tera sne civi li za ci je in pred njih postav lja jo zelo resne izzi ve. 
Mno ge tera se so bile opuš ce ne in mno ge z nji mi pove za ne kul tu re so v ne var no sti, da pro pa de jo. V tem kri tic nem tre nut ku je nujen raz mi slek, kako tra di cio nal ne tera si ra ne pokra ji ne zava ro va ti in jih raz vi ja ti v pri hod nje. 
3. Zaš ci ta in raz voj kme tij skih teras je odgo vor nost celot ne druž be: vlad ni orga ni naj prev za me jo odgo vor nost za uprav lja nje z nji mi, izve den ci naj pris pe va jo 
razi sko val ne izsled ke, kmet je naj zago tav lja jo nji ho vo nepo sred no varo va nje in zaš ci to, pod jet ja naj rav na jo cast no in eko loš ko pri jaz no, med tem ko naj druž be ne skup no sti prev za me jo etic no odgo vor nost za ude lež bo in pod po ro. 
4. Tera sna civi li za ci ja je vseob sež ni vred nost ni sistem, ki poleg zago tav lja nja hra ne za pre ži vet je pris pe va tudi na podroc jih zna no sti, kul tu re, zgo do vi ne, filo zo fi je, vere, eko lo gi je in este ti ke, zato je ne more nado me sti ti nobe na dru ga civi li za ci ja. 
5. Tre ba je pou da ri ti, da nara va tera sne civi li za ci je teme lji na nje ni naklo nje no sti pove za no sti clo ve ka in nara ve ter pove za no sti med ljud mi. Naklo nje nost tera sne civi li za ci je je dovolj 
veli ka, da odpra vi kakr šna ko li neso glas ja in nas prot ja med raz lic ni mi etnic ni mi sku pi na mi, drža va mi in civi li za ci ja mi, zato ima jo sta ro dav ne tera sne civi li za ci je velik pomen tudi v so dob no sti, po pri ca ko va nju pa ga bodo ime le tudi v pri hod no sti. 
6. Za zaš ci to in raz voj tera snih civi li za cij je tre ba vzpo sta vi ti znans tve ne in uprav ljav ske usta no ve ter ustrez ne poklic ne pos ve to val ne orga ni za ci je. Poli ti ke uprav lja nja s te ra sa mi naj posta vi jo v os pred je zaš ci to, ki naj bi ji sle di lo razi sko va nje nji ho ve ga izko riš ca nja ob upo šte va nju traj nost no sti. Vse vars tve ne in razi sko val ne aktiv no sti naj bodo odgo vor ne tudi za zgo do vi no, nacr to va nje in ude ja nje nje raz vo ja tera snih civi li za cij, teme lji jo pa naj na upo šte va nju mnenj izve den cev 
in stro kov nja kov ter še pose bej nace lu, da se kme tom zago to vi pro sta izbi ra. Tre nut no so glav ni izzi vi zago tav lja nje povsem novih, znans tve no pod pr tih spoz nanj 
o vred no tah tera snih civi li za cij, pre pre ce va nje tako opuš ca nja kot cez mer ne ga koriš ce nja teras ob upo šte va nju tra di ci je, ter obnav lja nje teras s so dob no teh no lo gi jo in sodob ni mi meto da mi za zago tav lja nje nadalj nje ga raz vo ja tera snih civi li za cij. 
Kak šna bo pri hod nost teras, teme lje ca na naših spoz na njih, še pose bej, kaj bomo poce li zdaj? Že li mo si, da bi bile na pod la gi naših zdru že nih napo rov tera se vec ne, dobro bit pri hod njih gene ra cij. 
15. no vem ber 2010 Meng zi, pre fek tu ra Hong he, Junan, Kitaj ska 




Legenda 

SvET 

terasirana obmocja 
terasirana obmocja na UNESCO-vem seznamu dedišcine zunaj Evrope 
01000 2000 3000 4000 km 
Narejeno z (made with) Natural Earth © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 

DEŽELA OLJK IN VINSKE TRTE (Palestina) 
RIŽIŠCA HANIJEV (Kitajska) 

NAMAKALNI SISTEM AFLAJ (Oman) 
VAS SUKUR (Nigerija) OBMOCJI BATAD IN BANGAAN NA LUZUNU (Filipini) 

VIŠAVJE KONSO (Etiopija) 
INKOVSKO NASELJE MACHU PICCHU (Peru) OTOK BALI (Indonezija) 


Terasirane pokrajine so kot svojstveni kmetij-ski, družbeni in ekološki sistemi v raznolikih obli­kah razporejene po vsej Zemlji. V medsebojno slabo ali povsem nepovezanih okoljih so, pra­viloma v razvitih civilizacijah, nastajale skozi dolga tisocletja. V njih se prepleta harmonic­no sožitje med clovekom in naravo, marsikje se v njih zrcali tudi sožitje med ljudmi. Zaradi vectisocletnega razvoja so tudi kompleksna celota neprecenljivih kulturnih, zgodovinskih, ekoloških in estetskih ter psiholoških, filozof­skih, književnih in nenazadnje verskih vrednot, zato pa seveda tudi znanstvenoraziskovalnega zanimanja. Kme tij ske tera se so pomemb ne zara di pridelo -vanja hra ne, uprav lja nja z vodo ter ohra nja nja stabilnosti površja in biodiverzitete. S svetovne­ga zor ne ga kota raz li ku je mo dva temelj na tipa teras, nama kal ne in suhe. Prve so name nje ne gojitvi kulturnih rastlin, ki za svojo rast rabijo veli­ko kolici no vode; naj bolj zna cil na je riž. Voda se zaradi težnosti pretaka s terase na teraso, pri cemer so za razporejanje njene razpoložljive koli-ci ne vzpo stav lje ni zelo natanc ni med so sed ski dogovori z zelo prefinjenimi tehnikami njenega usmer ja nja. Suhe tera se zadr ži jo del vod ne ga odto ka ob pada vi nah in omo go ca jo kme to va -nje tudi marsikod, kjer zaradi piclih padavin sicer ne bi bilo mogo ce (Ri ve ra 2012). Kot pokra ji ne z iz jem no vred nost jo, ki jih je tre -ba varo va ti, jih pre poz na va tudi UNESCO. Na njegovem seznamu svetovne kulturne dedišcine je trenutno vpisanih 1031 enot, od tega 143 kul­turnih pokrajin in med njimi osem povsem ned­voumno opredeljenih terasiranih pokrajin, osem, pri katerih je terasiranost pomemben del varova­nja, in devet, kjer je terasiranost njihova povsem jasno izražena sestavina (UNESCO-v sez­nam … 2015). V zad njih letih šte vi lo tovrst nih enot dediš ci ne hitro naraš ca. 



Ob moc ja tera si ra nih pokra jin na našem pla ne tu. 


vZHOD 
NA IN JUGO
vZHODNA AZIJA 




Na Kitajskem terase še vedno obdelujejo rocno in ob pomoci vodnih bivolov. Sajenje riža na terasah v avtonomni pokrajini Longsheng na jugu Kitajske. 
S soncem obsijana razvejena terasirana pokrajina na Kitajskem v casi zorenja riža. Terase na rdeckasti prsti v pokrajini Dongchuan na severu kitajske province Junan. 
Panoramski pogled na brezkoncne za setev riža pripravljene terase Hanijev v pokrajini Yuanyang na skrajnem jugu Kitajske. SHUTTERSTOCK 




Fo to ge nic na tera si ra na pokra ji na na seve ru Viet na ma; zara di str mih pobo cij so pogo sti usa di. Pre ple ta nje dveh sezon v go je nju riža: pri pra va polj pred setvi jo in zele ni lo v fazi rasti. 
Te ra si ra ni vršaj v viet nam ski pro vin ci Yęn Bái ob Rde ci reki. Te ra si ra na pokra ji na v pro vin ci Yęn Bái je med naj bolj pri vlac ni mi kul tur ni mi pokra ji na mi sploh. 
Te ra si ra na rižiš ca pred žetvi jo v okrož ju Mů Cang Chĺi pro vin ce Yęn Bái na gora tem seve ru Viet na ma. SHUTTERSTOCK 




V pre fek tu ri Ishi ka wa pre vla du je jo majh ne tera se, kjer je mogo ca samo roc na obde la va. Ri žiš ca z bre ži na mi, pora sli mi z žar ka stim liko ri som, v pre fek tu ri Nara na jugu Hon šu ja. 
Te ra si ra na pokra ji na pri Kuma nu v pre fek tu ri Mie na Hon šu ju. Stroj ni obde la vi pri la go je ne tera se pri mestu Yabu seve ro za hod no od Osa ke. 
V de že li vzha ja jo ce ga Son ca Japon ski so tera se lah ko ožar je ne tudi v svet lo bi zaha ja jo ce ga Son ca, saj so pogo ste tudi v pre fek tu ri Ishi ka wa na zaho du Hon šu ja, nad oba lo Japon ske ga mor ja. SHUTTERSTOCK 




Brez konc ne, z ri žem zasa je ne tera se na seve ru Taj ske. Te ra si ran nasad cajev ca na poboc ju 1928 m viso ke gore Doi Ang Khang na Taj skem. 
Pred krat kim posa jen riž na pra vil no obli ko va nih tera sah v se ver nem, hri bo vi tem delu Taj ske, na obmoc ju Chiang Mai ja. SHUTTERSTOCK 
Raz no vrst no obde la ne tera se na pla no ti Dieng sre di naj go ste je pose lje ne ga indo ne zij ske ga oto ka Jave, kjer je zara di veli ke nad mor ske viši ne preh lad no za goje nje vod ne ga riža. SHUTTERSTOCK P 





Ri že ve tera se na juž no ko rej skem oto ku Nam hae obde lu je jo veci no ma z mo to kul ti va tor ji. V Se ver ni Kore ji še ved no pre vla du je roc no polje dels tvo; na poboc ju v ozad ju je tera si ra ni sadov njak. 
Ra zen v Sa ba hu so kme tij ske tera se v Ma le zi ji prej izje ma kot pra vi lo. Sa je nje riža na Šan ski pla no ti v vzhod nem delu Mjan ma ra. 
Te ra se z vi so ki mi, pone kod zida ni mi bre ži na mi ljuds tva Ifu gao sre di oto ka Luzo na na seve ru Fili pi nov so od leta 1995 vpi sa ne na UNESCO-v sez nam sve tov ne dediš ci ne. KLARA VLASAKOVA, SHUTTERSTOCK 

Glav ni na vzhod ne in jugovz hod ne Azi je sku paj z Indijsko podcelino ali južno Azijo sestavlja mon­sunsko Azijo, ki je dobila ime po znacilnem mon­sunskem podnebju z letnim menjavanjem suhih zim skih vetrov, ki piha jo s kop ne ga na mor je, ter vlaž nih polet nih, ki piha jo z mor ja na kop ­no in pri na ša jo obil ne pada vi ne. Vzhod na Azi -ja ali Dalj ni vzhod obse ga Kitaj sko, Sever no in Južno Korejo ter Japonsko, ki so v zmernotoplem in subtropskem pasu, jugovzhodna pa Mjanmar, Taj sko, Laos, Kam bo džo, Viet nam, Male zi jo, Indo ne zi jo in Fili pi ne, ki so vec ji del v trop skem in deloma v subtropskem podnebnem pasu (Ilešic 1969). V sve tov nem meri lu je obmoc je vzhodne in jugovzhodne Azije dalec najbolj pre­pre de no s kme tij ski mi tera sa mi. Najz god nej še zanes lji ve data ci je teras sega jo v ob dob je med leto ma 2500 in 3000 pr. n. št., nekateri pa sklepajo (Sandor 1998), da so terase pre cej sta rej še. Prve naj bi na Kitaj skem in Korejskem polotoku nastale okrog leta 3500 pr. n. št. Opevajo jih že v Knjigi o pe­smih, najz god nej ši zbir ki sta ro dav nih kitaj skih pesmi, kjer jih imenujejo polja na brežinah (Zhiqiong 2012). Mno ga tera si ra na obmoc ja so zdaj zaš ci te na kot kul tur ni spo me ni ki in so pomembne turisticne znamenitosti (Settele 2012). Neka te ra so kul tur ne pokra ji ne inten ziv ne ga kmetovanja, opušcena pa so postala arheološ­ka naj diš ca (Asian rice … 1995). V vzhod ni in jugovz hod ni Azi ji je veci na kme tij -skih teras v hri bo vi tih in gora tih pre de lih (Asian rice … 1995). Na Kitajskem jih je najvec v osred­ju in na jugu bolj namocenega vzhodnega dela države, manj pa v notranjosti in na severu. Na Korejskem polotoku je bolj terasirana Južna Kore ja, na Japon skem pa oto ki Hon šu, Kju šu in Šiko ku. Na Fili pi nih in v In do ne zi ji so tera se povsod, še naj bolj zna ne pa so na fili pin skem oto ku Luzo nu ter indo ne zij skih oto kih Bali ju in Javi. Manj teras ima Male zi ja. Še naj vec jih je na severu Bornea. Izrazito so terasirani tudi hri­bo vi ti pre de li Mjan ma ra, Taj ske in Viet na ma. Neka te ri med nji mi velja jo za naj bolj pri vlac ne tera si ra ne pokra ji ne na sve tu. Kmetijske terase imajo vecstranski pomen: gospo dar ske ga, saj pri de lek z njih zago tav lja prebi vals tvu pre hran sko in mate rial no var nost, kul tur ne ga, saj so se na tera si ra nih obmoc jih v ne pri jaz nem in odmak nje nem gor skem sve tu ohra ni li tra di cio nal ni jeziki, obi ca ji, kuli na ri ka, festivali, plesi, pesmi, literatura in verovanje (Kez­hong 2012; Asian rice … 1995), estetskega, saj se izjemno dobro skladajo z naravnim okoljem in obiskovalcem ponujajo obcutek miru ter udob­ja (Asada 2009), in okoljskega, saj s sonaravnim gos po dar je njem omo go ca jo obstoj in raz cvet šte vil nih habi ta tov (Kez hong 2012). Tera si ra na obmoc ja oprav lja jo še šte vil ne dru ge eko loš ke in oko lje vars tve ne funk ci je: zadr žu je jo poplav -ne vode, precišcujejo vodo, napajajo podzem­ne vodonosnike (Liu s sodelavci 2004), ohranjajo rodovitno prst v strmih legah in preprecujejo nje-no erozijo (Sidle s sodelavci 2006; Van der Lin­den 1983; Midmore s sodelavci 1996; Van Dijk in Bruijn zeel 2004). Kmetijstvo v terasiranih pokrajinah teh delov Azi­je še ved no pre že ma kolek tiv na orga ni za ci ja dela, kar je vpli va lo na hie rar hic nost struk tur in držav (Earls 2012). Ob delu na terasah se je raz-vi la tudi deli tev dela med žen ska mi in moš ki mi (Min in Zhi yong 2012). Terase so vecinoma v družinski lasti, pravice do nji ho ve ga izko riš ca nja in pra vi la delo va nja pa so podedovani ali doloceni s plemenskimi zako­ni. Zna nja gos po dar je nja s te ra sa mi pre ha ja jo z ge ne ra ci je na gene ra ci jo. Za gos po dar je nje na terasah je znacilno sodelovanje vseh clanov skupnosti. Vloga vsakega posameznika je jasna. Pomembno je tudi poznavanje in vzdrževanje rav­novesja med raznolikimi naravnimi in umetnimi eko si ste mi, rav na nje po luni nih ciklih, skrb za ohra nja nje prsti in upo ra ba narav nih metod za zatiranje škodljivcev (Rice Terraces of the…1995; Paddy Agri cul tu re 2015). V ba ze nih nama kal nih teras, kjer goji jo riž, se voda zadržuje vsaj tri cetrtine rastne dobe. Napa ja jo jih mon sun sko dežev je ali nama kal -ni kana li, spe lja ni iz gor skih vodo to kov. Dno baze na pre kri va zbi ta nepre pust na plast prsti -zem lje, zem lja ti zid na robu pa zadr ži med 10 in 15 cm debe lo plast vode (Paddy Agri cul tu ­re 2015). Riž roc no sadi jo v prst pod vodo, v dobi zorenja pa so bazeni suhi. Možnih je vec žetev letno. Uspešnost kmetovanja na namakal­nih tera sah, ki so pogo stej še od suhih, je odvi -sna od ucin ko vi te ga nama kal ne ga siste ma in gos po dar je nja z vodo. Tam kajš nja ljuds tva so že od nek daj veš ca grad nje zaple te nih nama -kalnih sistemov. Razvilo se je integrirano kmetijs­tvo, ki ob pridelovanju riža na terasah vkljucuje vod ne bivo le, živi no, race ter celo ribe in jegu -lje (Asian rice … 1995; Cul tu ral Lands ca pe of Honghe … 2013), razpoložljiva voda pa je tudi vir pitne vode za prebivalstvo (Shaowen 2012). Na suhih terasah v obmocjih z bolj sušnim pod-neb jem naj po go ste je goji jo koru zo, sirek, pše -nico, bombaž in krompir (Min in Zhiyong 2012). V monsunski Aziji poznajo štiri tipe terasnih bre­žin. Na rah lo nag nje nih poboc jih v niž jih legah terase podpira zgnetena zemlja, ki sega do pol metra viso ko. Na bolj str mih poboc jih je spod -nji del bre ži ne zgra jen iz kam na, ki ga pre kri va plast zem lje. Tera se v str mej ših pre de lih ima jo izjemno estetsko vrednost, a je njihova gradnja najzahtevnejša. Tam uporaba preprostejših gra-div za gradnjo, kakršna je zgnetena zemlja, ni vec mogo ca. Zato je bre ži na popol no ma kam ni ta, v najbolj strmih predelih pa rahlo nagnjena. Kjer je v ba ze nih ves cas voda, so bre ži ne utr je ne, da vzdr ži jo nje no težo (Asian rice … 1995). Te ra si ra ne pokra ji ne vse bolj ogro ža neu strez ­no gos po dar je nje, saj kmet je zara di novih teh -nik izgub lja jo zna nje o tra di cio nal nem gos po -dar je nju na tera sah in nji ho vem vzdr že va nju. Drugi pomembni razlogi so zlo ra ba pesti ci dov, ki ruši jo narav ne obno vi tve ne meha niz me (Set -te le 2012), izse ka va nje goz dov v viš jih legah, kar povzroca obcasne poplave na terasah (medmrežje 4), ter opušcanje teras zaradi odse­lje va nja pre bi vals tva v me sta (Junc hao 2012). Med najz na me ni tej še in naj bolj obi ska ne tera -se v obrav na va nih delih Azi je spa da jo tera se Hanijev v kitajski provinci Junan (Zhiqiong 2012; Cul tu ral Lands ca pe of Hong he … 2013), tera -se ljuds tva Ifu gao na Fili pi nih (Junc hao 2012) in tera se pri mestu Sa Pa v Viet na mu (Tou rism and Rice Ter ra ces 2008). Te ra se Hani jev so bile leta 2013 kot kul tur na pokrajina vpisane na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dedišcine. Obsegajo vec kot 16.000 ha in se s pobocij gorovja Ailao v ka-ska dah spuš ca jo pro ti doli ni Rde ce reke (ki taj -sko Hóng Hé). Ljuds tvo Hani je v 3500 le tih raz vi lo zaple ten sistem kana lov za dova ja nje vode z gozd na te ga ovrš ja gorov ja do teras. Njihov pro žen nacin gos po dar je nja na riže vih terasah je primer harmonije med ljudmi in okoljem, ki temelji na tradicionalnih družbenih in verskih vrednotah (Cultural Landscape of Hong-he … 2013). Vec kot 2000 let sta re tera se v fi li pin skih Kor -diljerah na Luzo nu so bile vpi sa ne na sez nam UNESCO-ve svetovne dedišcine leta 1995. Za njih skr bi avtoh to no ljuds tvo Ifu gao. Ceprav jih ogro ža jo odse lje va nje v me sta, pomanj ka nje delovne sile, opušcanje sosednjih teras, podneb­ne spre mem be in usi ha nje poto kov, nuj nih za tamkajšnje namakalno poljedelstvo, delo na njih še ved no pote ka sklad no z dol go let no tra di ci -jo in ver ski mi obre di, ki ohra nja jo rav no ves je med nara vo in clo ve kom, cesar ni pre ki ni lo niti pokrist ja nje va nje sre di 20. sto let ja (Rice Ter ra -ces of the … 1995). 



JUŽNA AZIJA 




Te ra si ra no poboc je na obmoc ju mesta Kodai ka nal v Za hod nih Gatih na jugu Indi je. 
Skrb no obde la ne tera se v La da ku, gora ti pokra ji ni na skraj nem seve ru Indi je. 
Po boc je v za cet ni fazi tera si ra nja na str mem vrša ju je pred vsem posle di ca hitre ga naraš ca nja pre bi vals tva in še ved no pre vla du jo ce ga samoo skrb ne ga kme to va nja v sla bo dostop nih pre de lih Indij ske Hima la je. SHUTTERSTOCK 




Prostrane terase vašcanov Kagbenija na vršaju v dolini nepalske reke Kali Gandaki, na nadmorski višini skoraj 3000 m. Sko raj puš cav ska tera si ra na doli na v pa da vin ski sen ci Viso ke Hima la je omo go ca eno samo žetev let no. 
NadobronamocenihjužnihpobocjihnepalskegadelaVisokeHimalajegojijovodniriždonadmorskevišinedobrih2000m. Na ozkih nama ka nih tera sah v viš jih legah Nepa la goji jo pred vsem riž, krom pir in zele nja vo. 
Skrb no obde la na tera si ra na pokra ji na na pro stra nih poboc jih juž ne ga pred gor ja Viso ke Hima la je na obmoc ju Nepa la; zara di šir je nja teras in seka nja za kur ja vo je goz da ceda lje manj. JEVGENIJ GORODECKIJ, SHUTTERSTOCK Na terasah v goratem osrc ju Šrilanke zaradi višje nadmor ske viši ne goji jo predvsem povrt ni ne. Slikovite, nepravil no oblikovane terase s strmi mi ploskvami v gorati notranjosti Šrilanke. 



Te ra se s po vrt ni na mi in sad nim drev jem v pa ki stan ski pokra ji ni Hun za, na obron kih Kara ko ru ma. Te ra si ra na zem ljiš ca v vasi na vzhod u Buta na v ob dob ju »mi ro va nja«. 

Kme tijs tvo in tera si ra ne pokra ji ne na obmoc ju Himalaje in Indijske podceline zaznamujejo višinski pasovi in monsunsko podnebje. Svojske razmere, ko kar 90 % padavin pade od maja do sep tem bra (Gard ner in Ger rard 2003), omo -gocajo gojenje riža tudi v južni Aziji, zato so tam-kajš nje tera se podob ne bolj zna nim tera sam vzhod ne in jugovz hod ne Azi je. Terase so v vseh državah južne Azije, od Pakista­na na zaho du prek Indi je in Nepa la do Buta na na vzhod u in Šri lan ke na jugu. Manj jih je le v rav nin skem Ban gla de šu. V sredogorju nepalske Himalaje sta dva tipa tera­siranih kmetijskih zemljišc: khet in bari. Za prve­ga so zna cil ne nama kal ne rav ne tera se, na kate rih goji jo riž, za dru ge ga pa tera se, ki niso veza ne na nama ka nje in je goje nje kme tij skih kultur odvisno od razpoložljivih padavin. Na njih goji jo pred vsem koru zo, pro so, pše ni co in jec­men (Gardner in Gerrard 2003; Contessa 2014). Te ra se v Hi ma la ji so navad no veza ne na dva tipa poselitve. Strnjena, stalna naselja obdajajo inten ziv no obde la na zem ljiš ca na sta rih, zrelih terasah, razložena naselja, ki so mlajša, obicaj-no povezana s tranzimanso, pa terase na zacet­ku raz vo ja (An dress 1972). Namakalne terase so na pobocjih, blizu izvirov ali poto kov, na poplav nih rav ni cah ali bre go -vih vec jih vodo to kov. Na vseh goji jo riž, osta le kul tu re v ko lo bar ju pa so odvi sne od nji ho ve lege. Na pobocjih himalajskega sredogorja lahko gojijo druge kulture tudi v hladnejšem delu leta, na dnu dolin pa zara di preh lad ne mikro -kli me ne (An dress 1972). Nekatere terase niso vezane na namakalne siste-me, pac pa na padavinsko vodo in so pomemb­nej še za kra jev no gos po dars tvo. V in dij skem zahod nem delu Hima la je sta dve raz li ci ci. Prva ima rav no tera sno plo skev s pod por nim zidom iz zem lja te bre ži ne, vca sih iz kame nja in red kih dre ves, dru ga pa rah lo nag nje no tera sno plo -skev z bre ži no brez kam ni tih zidov ali dre ves (Andress 1972). Pri nag nje nih plosk vah je na notra nji stra ni tera se (pod sosed njo bre ži no) jarek, ki kanalizirala površinski odtok in prepre-cuje nastanek erozijskih jarkov (Shrestha, Zinck in Van Ranst 2004). V ne pal skem sre do gor ju riže ve tera se obde lu -je jo kmet je, ki ima jo v la sti manj kot pol hek ta -ra zemljišc. Za preživetje se dodatno zaposlujejo kot najeti delavci na drugih kmetijah ali kot nosa-ci. Na leto kolo ba ri jo z dve ma ali tre mi kul tu -ra mi. Tera se so na nad mor ski viši ni od 1000 do 2000 m, vecinoma v srednjih in spodnjih delih zmerno nagnjenih pobocij z razmeroma globo­ko prst jo (od 50 do 80, tudi 120 cm). V mon ­sun ski dobi pri de lu je jo riž, sle di ta krom pir in pšenica. Terasne ploskve so obicajno široke od 2 do 6 m; širše omogocajo lažjo obdelavo. Širina plosk ve in viši na bre ži ne sta odvi sni od naklo -na pobocja (Shrestha, Zinck in Van Ranst 2004; Bhat ta rai 2008). Bre ži ne nama kal nih teras so viso ke do 1,5 m, imajo pa tudi rob, ki je od 20 do 25 cm nad tera­sno plosk vi jo, kar omo go ca poplav lje nost riža do njegovega zorenja. Globina vode je obicaj-no med 10 in 15 cm. Z obcasno izdelavo odpr-tin v ro bo vih se voda pre ta ka na niž je tera se. Pre pu ste zapol nju je riže va sla ma, ki pre puš ca le vodo, ne pa sedimentov. Brežine imajo naklon od 40 do 60° (od 83,9 do 173,2 %). Za bolj šo sta bil nost vanje vgra ju je jo kame nje ozi -ro ma jih zatra vi jo. Tra va je tudi krma in gno ji ­lo, saj po kon cu mon sun ske ga dežev ja tra vo s spodnjega dela brežine postrgajo na spodnjo teraso. Uporabljajo tudi hlevski gnoj in v manj­ši meri umet na gno ji la (Bhat ta rai 2008). V In di ji in Paki sta nu so pogo ste kam ni te nama -kalne terase, ki temeljijo na tradicionalnem namakalnem sistemu khuls oziroma sistemu kanalov, speljanih od vodotokov do obdeloval­nih zem ljišc (Fer rand in Cecu nja nin 2014). 
Pred setvijo kmetje terase redno obnavljajo. Vzdr­že va nje je delov no zelo inten ziv no, saj na zem ­ljišcih stalno nastajajo erozijski jarki ali zemeljski plazovi. Po nekaterih podatkih kar 80 % usadov nasta ne na riže vih tera sah zara di nji ho ve dol -gotrajne zalitosti in socasnih monsunskih pada­vin. Ero zi ji prsti so naj bolj izpo stav lje ne tera se z nagnjenimi ploskvami (Shrestha, Zinck in Van Ranst 2004). Ob de lo va nje zem ljišc pome ni veli ko social no pove za nost vaš ca nov, saj pri vzdr že va nju teras in namakalnih sistemov sodelujejo vsi clani skupnosti (Raj Khanal in Watanabe 2006). Stroš­ki vzdrževanja teras so vec kot 700 evrov na hek-tar let no, stroš ki izgrad nje novih teras pa do 8500 evrov na hektar (Bhattarai 2008). Najdraž­ja je grad nja rav nih riže vih teras, grad nja manj urav na nih pa cenej ša (Shrest ha, Zinck in Van Ranst 2004). Letni obdelovalni cikel na nadmorski višini od 1000 do 2000 m je obi caj no tak šen: med januarjem in marcem gojenje krompirja ali pše­ni ce, mar ca pre nos hlev ske ga gno ja do teras, kjer ga obi caj no raz tro si jo apri la, med juni jem in julijem pre pla vitev teras za goje nje riža, ki se ga žanje okto bra, v vme snem obdob ju tera se pre pla vi jo tri-do šti ri krat, po žetvi okto bra ali novembra sledijo ponovno gnojenje in strganje tra ve z bre žin med tera sa mi, pa tudi popra vi la zara di pla ze nja tal, zatem se novem bra sadi krompir ali pšenico in lahko gnoji tudi z umetni-mi gno ji li; v tem casu zem ljiš ce vec krat nama -ka jo. Delo je obi caj no roc no, lah ko tudi ob pomo ci manj ših trak tor jev (Bhat ta rai 2008). V nižjih legah sta dve žetvi riža letno, lahko tudi tri (Shrest ha, Zinck in Van Ranst 2004). Na Šri -lanki na riževih terasah v kolobarju z rižem goji­jo zele nja vo. Zna cil ne so tudi tera se z na sa di cajev ca, ki ga pone kod izpo dri va zele nja va (Ama ra se ka ra, Daya wan sa in De Sil va 2014; Wat son 2014). 

Na terasah z nagnjenimi ploskvami in ostalih bari terasah med mar cem in juni jem goji jo koru zo, med julijem in septembrom proso, pozimi pa so vse tovrst ne tera se praz ne ali pose ja ne s pše ni ­co (Gard ner in Ger rard 2003; Shrest ha, Zinck in Van Ranst 2004). Viš je od 2000 m pri de la -jo le eno kulturo letno, praviloma proso ali krom­pir (Fu yu sa wa 2001). V ne pal skem delu Hima la je je velik prob lem opušcanje zemljišc. Ponekod je opušcenih polo-vi ca vseh khet in sko raj dve peti ni bari zem ljišc, pone kod na šir ših obmoc jih pa vec kot tret ji na zem ljišc. Poleg geo morf nih pro ce sov, ki so jim terase nenehno izpostavljene in se pojavljajo na vec kot dveh peti nah opuš ce nih zem ljišc, zem -ljiš ca ogro ža tudi paša živi ne ozi ro ma tep ta -nje tal, ki spreminja površinski in podpovršinski odtok. Ponekod so plazenje ali poplave poško­dovali okrog desetino vseh khet zemljišc, na kar tretjini opušcenih zemljišc pa so opazne poškod-be terasnih brežin. Opušcanje zemljišc vpliva tudi na pre hran sko oskr bo rev nih obmo cij, ki ima -jo že tako težave s pomanjkanjem hrane. Zara-di opuš ca nja se je pri de la va riža zmanj ša la za skoraj polovico, koruze in prosa pa za dve peti­ni. Ker tra di cio nal no delov no inten ziv no kme -tijstvo ni ekonomsko zanimivo, so ponekod, na pri mer v Hin du ku šu, posku si li s trž no usmer je ­no pri de la vo sad ja in nasa di drev ja (Raj Kha -nal in Wata na be 2006). Nekatere terase so opušcene le obdobno. Takrat jih lah ko poš ko du je jo poboc ni pro ce si ali pre -raste grmicevje (Andress 1972). Razlogi za opuš-ca nje zem ljišc so ena ki kot dru god po sve tu: komer cia li za ci ja kme tij ske pri de la ve, depo pu ­la ci ja, opuš ca nje kme tijs tva. Opuš ca nje je še pose bej znacilno po letu 1980. V prvem deset­letju 21. stoletja se je vsako leto opustilo okrog odsto tek raz po lož lji vih kme tij skih zem ljišc (Raj Kha nal in Wata na be 2006). 

JUGOZAHODNA AZIJA 



Ozke terase z vi soki mi zidani mi brežinami v znacil ni vasici sredi Jemenskega višav ja. Terasirano pobocje s sadnim drev jem nad naseljem Faraya v goratem osredju Libanona. Pred vsem zahod ni gora ti del Jem na je tako izra zi to preob li ko van s kme tij ski mi tera sa mi, da se je za celot no drža vo uve lja vi lo reklo: »Je men je nare dil clo vek.« ROBERT BRGLEZ 



Na Arabskem polotoku je obi lje teras tudi v gorati notranjosti na severu Omana. V Jor dani ji je zani mi va pokraji na z v ži voskal no podlago vklesani mi terasami. 
V Ju dej skem višavju juž no od Jeru za le ma je zna cil na sre do zem ska tera si ra na pokra ji na z olj ka mi. Te ra si ra na pokra ji na z del no opuš ce ni mi tera sa mi v gor ski vasi na jugu Tur ci je. 

Pokrajinsko zelo raznovrstno jugozahodno Azijo sestav lja jo Sred nji (Af ga ni stan in Iran) in Bliž nji (Irak, Siri ja, Jor da ni ja, Liba non, Izrael in Pale -sti na) vzhod, Arab ski polo tok s Sau do vo Ara bi -jo, Kuvaj tom, Katar jem, Zdru že ni mi arab ski mi emi ra ti, Oma nom in Jem nom, zaliv ska otoš ka drža va Bahrajn in polo tok Mala Azi ja, kjer je glavnina Turcije. Vanjo lahko uvrstimo tudi Zakav­kazje z Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo ter otoš ko sre do zem sko drža vo Ciper, ki je narav ­no geo graf sko del Azi je in je v pre cejš nji meri tera si ra na. Razen v osredju Iraka, kjer je ob Evfratu in Tigri­su cvetela starodavna Mezopotamija, vzhodnega dela Arabskega polotoka in manjših priobalnih rav nic je pokra ji na raz gi ba na. Ima sub trop sko in zmerno toplo podnebje, pri cemer se prvo deli na sušno puš cav sko in step sko ter bolj namo ­ceno sredozemsko. Raznovrstnim naravnim raz­meram z razlicno kolicino razpoložljive vode za živ lje nje in nama ka nje je pri la go je no tudi sta -ro dav no tera si ra nje kme tij skih zem ljišc. V Izrae lu so naj sta rej še kme tij ske tera se sta re okrog 4500 let (Bensinger 2008). Bile so inova­ci ja Izrae li tov. Mno žic no tera si ra nje se je zace ­lo v 2. po lo vi ci 1. ti soc let ja pr. n. št., ko so ob že uveljavljenem kultiviranju ravninskih zemljišc zaceli obdelovati tudi pobocja in kraške prede­le s plit ki mi prst mi. Te so na urav na ne tera sne plosk ve, pod pr te z zi da ni mi bre ži na mi, neneh ­no nanašali iz neterasirane okolice. Terasiranje je olaj ša la sko raj vodo rav na lega apnen ca stih kam nin skih skla dov (Ak mi ran 1987). V 1. in 
2. sto let ju so zem ljiš ca tera si ra li tudi Naba tejci s pre stol ni co v Pe tri (Rice 2006). Z da ta ci ja mi pod pr te arheo loš ke razi ska ve so potr di le tera -se, stare manj kot dve tisocletji (Davidovich s so-de lav ci 2012). Na poboc jih se je voda s te ra se na tera so tež -nost no pre ta ka la po odmer kih, dogo vor je nih med uporabniki. Ponekod so za dovajanje vode izko pa li pre do re ali izkle sa li kana le v ka men (Ron 1966). Teras, na kate rih so goji li olj ke, figov ce, man dljev ce, gra nat na jabol ka in vin -sko trto, niso nama ka li; zali val jih je le sezon ­ski dež. Iz kamenja, ki ga niso vgradili v brežine, so zgradili stolpe za opazovanje in varovanje pri­del ka (Ben sin ger 2008). Od 19. stoletja se terase opušcajo in terasirana pokrajina propada. Judovski kmetje so del teras okrog nase lij preu re di li za sodob nej še kme to -va nje (Ak mi ran 1987). Terase propadajo tudi v Palestini. Na Zahodnem bregu zavzemajo 57 % hribovitega površja (Ham­mad in Břrre sen 2006). Pale stin ska tera si ra na kulturna pokrajina na obmocju Battirja južno od Jeru za le ma je bila leta 2014 kot Deže­la­oljk­in vinske­trte vpi sa na na UNESCO-v sez nam sve -tov ne dediš ci ne (Schiel 2013). Na strmih, namocenih pobocjih gora v Libanonu kmetovanje temelji na pobocnih terasah. Neka­tere so starejše od 2500 let. Ko so Fenicani zaceli izse ka va ti tudi goz do ve v go ra ti notra njo sti, so nova kul ti vi ra na zem ljiš ca tera si ra li. V go rov ju Liba non je 950 km2 tera si ra nih zem ljišc, ki pa so zara di dol go traj ne držav ljan ske voj ne moc ­no opuš ce na (Zu rayk 2008). Terase na gorskih pobocjih Jemna so prava paša za oci. Kmet je so jih ure ja li že pred vla da vi no legen dar ne kra lji ce iz Sabe in na njih goji li jec ­men, pšenico in sirek (Rivera 2012). Dežele se je oprijelo ime Arabia Felix, Srecna Arabija, Arabci pa jo zaradi raznovrstnosti kulturnih rastlin ime­nujejo Zeleni Jemen. Vecino zemljišc ne nama­kajo, zato se morajo kmetje prilagajati pomladni in polet ni dežev ni dobi (Va ris co 1983). Pov prec na gor ska kme ti ja ima le 1,4 hek ta ra in vec teras (Aw-Hassan s sodelavci 2002). V Jemen skem višav ju ima jo kam ni te bre ži ne, v Hadra mau tu na vzhod u drža ve pa ilov na te (Almes hre ki 2012). Tra di cio nal no kme to va nje na tera sah ne sle di sodob nim toko vom. Pro so izpo dri va koru za, izvoz no pomemb no kavo pa nar ko tik kat (Va ris co 1983; Erhar tic 2009a). Za razvoj kmetijstva v Jemnu je pomembno pre­pre ce va nje nadalj nje ga pro pa da nja teras in rasto ce ero zi je. Zara di nje se vod ni zbi ral ni ki, name nje ni nama ka nju bolj kon ku renc nih rav -ninskih obdelovalnih zemljišc, hitreje polnijo z na­plavinami, s tem pa je cedalje manj razpoložljive vode. Zaradi hitrejšega vodnega odtoka so po­gostejše hudourniške poplave v dolinah. V Jem-nu velja prepricanje, da je terasirana pokrajina izjemna kulturna vrednota, ki jo je treba ohraniti zanamcem in oživeti že opušcene terase (Varis-co 1991). Med na rod ni pro gra mi za pos pe še -va nje raz vo ja kme tijs tva pri po ro ca jo uva ja nje rastlinjakov z manj potratnim kapljicnim namaka­njem (Aw-Has san s so de lav ci 2002). Dra ma tic na oman ska tera si ra na pokra ji na je znacilna za višje dele gorovja Al Akhdar. V ska-le vkle sa ni nama kal ni kana li afla­ji so izjem na moj stro vi na. Iz vod ne ga vira tece voda naj prej do vaš kih hiš, od tam pa na tera si ra na polja, zato nase lja sto ji jo nad tera si ra ni mi zem ljiš ci (Al Jabal …). Obmocje afla­jev, ki je od leta 2006 na UNESCO-vem sez na mu sve tov ne dediš ci -ne, vklju cu je pet izmed kakih 3000 še aktiv nih afla jev v Oma nu. Uved li so jih v skraj no sušnih raz me rah pred prib liž no 4500 leti in jih bra ni li z okro gli mi kam ni ti mi opa zo val ni mi stol pi (Af -laj … 2006). Te ra se so tudi na gora tem jugo za ho du Sau do -ve Arabije. Na strmih pobocjih pokrajine Asir so ozke zla sti na poboc jih, usmerjenih pro ti Rde ­ce mu mor ju. Odprtine v kamnitih brežinah omogocajo težnost no pre ta ka nje vode s te ra -se na tera so. Tera sno kme to va nje z vec sto let no tradicijo je v zadnjih treh, štirih desetletjih naza­dovalo zaradi pomanjkljivega vzdrževanja teras, povezanega z odseljevanjem v nižje predele, ter s pospeševanjem intenzivnega kmetovanja z na­makanjem na ravninskih obmocjih, kjer so glo­bo ko pod površ jem boga te zalo ge pod tal ni ce (Al-Tur bak 1999). V Tur ci ji ni teras le v pla no ta stem osred ju. Na zaho du in jugo za ho du Male Azi je so jih ure di li že stari Grki, vendar so zaradi odseljevanja v me-sta in v tujino opušcene. Vec jih je ostalo na bolj rural nem vzhod u drža ve, v do li nah, ki se odpi -ra jo pro ti Kur di sta nu na jugu. O terasah v Zakavkazju je malo podatkov. Našli smo le poro ci lo iz Arme ni je, po kate rem so za pove ca nje obde lo val nih zem ljišc ure di li nama -kal ne kme tij ske tera se (Ar me ni ja 2013). Vec teras, ceprav bis tve no manj kot bi jih lah -ko pri ca ko va li gle de na veli kost drža ve, nje no sušno podnebje, številcno prebivalstvo in boga-to kme tij sko tra di ci jo, je v Ira nu. Naj vec jih je v go rov jih Zagros in Elburs, kjer na nama ka nih tera sah pri de lu je jo raz no vrst ne stroc ni ce, zele -njavo in riž (Bowen-Jones 1968), ki je še vedno stal ni ca v pre hra ni Iran cev. Rižiš ca so še pose -bej pogo sta nad Kas pij skim jeze rom. Kme tij ske tera se so red ke tudi v Af ga ni sta nu, kjer pa je pre cejš nja izje ma pokra ji na Nuri stan v pogorju Hindukuš na skrajnem severovzhodu države. Nuristan še doseže poletno monsunsko dežev je, tako da ga v nas prot ju s preo sta lim Afga ni sta nom poraš ca drev je. Majh ne tera se ima jo zida ne bre ži ne in jih raz me ju je jo zem lja ti nasipi. Voda se nanje iz rek ali gorskih potokov dova ja po zaple te nem siste mu odpr tih kana lov in iz izvot lje nih hlo dov sestav lje nih akva duk tov (Edel berg in Jones 1979). Žal je tudi Nuri stan postal pri zo riš ce spo pa dov v dr žav ljan ski voj -ni. Tam kajš nje tera se z me ter do meter in pol visoki mi bre ži na mi so zelo nazor no vklju ce ne v opis bit ke pri Wana tu juli ja 2008, ko so tali -ba ni napad li ame riš ke in vlad ne voja ke (Wa -nat … 2008). Nekaj teras je tudi v provinci Farah na zaho du drža ve. 


AFRIK
A 




Kmetijske terase v Ruandi z mocno nagnjenimi ploskvami so znacilne za vso osrednjo Afriko. Ruan da je prav ca ta zaklad ni ca teras, ki jih ure ja jo tudi z na me nom pre pre ce va nja ero zi je prsti. 
Marsikod na ruandskem podeželju se izmenjujejo nasadi cajevca in terase, kjer pridelujejo hrano za domaco porabo. Ceprav v Ruandi terasirana zemljišca obdelujejo skoraj izkljucno rocno, je sleherna njihova ped skrbno obdelana. 
Te ra si ra nje poboc ja v ok vi ru jav nih del v Ruan di, drža vi s hi tri rast jo šte vi la pre bi val cev v go ra tem osrc ju Afri ke, kjer je naj brž naj vec ji delež tera si ra nih zem ljišc na crni celi ni. SAM THOMPSON, FLICKR 




Vi no grad niš ke tera se v Stel len bosc hu se pone kod izme nju je jo s sad jar ski mi, kjer zace nja jo goji ti olj ko. Neizrazite terase v sušni notranjosti Južne Afrike so nastale zaradi konturnega obdelovanja blago nagnjenih pobocij. 
Južnoafriške travniške terase so brez pravih brežin; saj so med njihovimi ploskvami le nezorani in nekošeni grebencki. Gre benc ki, name nje ni zadr že va nju vla ge v pr sti, so tudi na polož nih tera si ranih poboc jih v Le so tu. 
Tudi Juž na Afri ka je pre cej na gosto pre pre de na s kme tij ski mi tera sa mi, ki pa niso pose bej izra zi te, neka te re, kot na pri mer vino grad niš ke v Stel len bosc hu, pa dopol nju je jo že tako pri vlac no pokra jin sko podo bo. DRAGO KLADNIK Na Madagaskar ju zaradi azij skih vplivov prevladujejo namakal ne terase, namenjene gojenju riža. Sveže terasirana pobocja v Tanzani ji so namenjena vecji kolicini pridelane hrane in bor bi proti eroziji prsti. 



Sa moo skrb ne mu kme to va nju name nje na tera si ra na zem ljiš ca v vi šav ju na zaho du Keni je. V Ugan di je tera si ra na pokra ji na še pose bej pri vlac na na oba lah jeze ra Bun yon yi. Te ra si ra ne nji ve v Etiop skem višav ju na seve ru Etio pi je poci va jo v su šnem zim skem casu. Višje lege v Etiopskem višavju so bolj zelene, vendar tudi tamkajšnje terasirane njive omogocajo le eno žetev letno. 



Te ra si ra na pokra ji na v Etio pi ji, ki jo obde lu je jo pri pad ni ki ple me na Kon so, je na UNESCO-vem sez na mu. Ek sten ziv no obde la ne tera si ra ne nji ve in pašni ki na obmoc ju ple me na Dor ze v ju go za hod nem delu Etio pi je. Na severu Afri ke je naj bolj terasirana država Maroko, kjer so terase še posebej pogoste v Vi sokem Atlasu. Šele polet ni cas raz krije, kako skrbno je obdelan vsak koš cek terasiranih zemljišc v Vi sokem Atlasu. 



Te ra se v na se lju Tad dart Oufel la v osrc ju Maro ka, na juž ni stra ni Viso ke ga Atla sa. Terasirana pokrajina z grajenimi zidovi v Tuniziji, namenjenimi preprecevanju erozije in zadrževanju vlage v prsti. 


Eno naj bolj terasiranih obmocij na Zemlji je Makaronezija, ki jo sestavljajo Azori, Madei ra, Kanar ski otoki in Ena naj bolj nenavadnih terasiranih pokrajin je na kanar skem otoku Lanzarote, kjer so na temni vul kanski prsti Zelenortski otoki, kjer je naj vec teras na goratem, naj bolj sever nem otoku Santo Antăo. zgradi li pol krož ne ograde, ki varujejo izkljuc no posamic zasajene sadi ke vinske trte. 



Z bananov ci zasajene terase z vi soki mi zidani mi brežinami na strmem pobocju kanar skega otoka La Gomera. Terase z zatravljenimi zemljatimi brežinami v namocenem severnem delu najvecjega kanarskega otoka Tenerife. 
Ve li ke in urav na ne, stroj ni obde la vi pri la go je ne tera sne plosk ve na kanar skem oto ku Gran Cana ria. Na oto ku Lan za ro te so poleg vino grad niš kih tudi polje del ske tera se za pri de lo va nje zgod nje zele nja ve. 

S petino Zemljinega kopnega in le desetino sve­tovnega prebivalstva je Afrika celina širokih pro-stranstev. Mnogi predeli so za življenje neprimerni in zato redko naseljeni, prebivalstvo je zgošceno ob obalah, rekah in jezerih (Benneth Lee 2003). Kmetijstvo, ki je bilo ob svojih zacetkih pred 
10.000 leti le malo pomembno, je scasoma prevladujoce izoblikovalo kulturno pokrajino (Luhr 2006). V paleti raznovrstnih kmetijskih zem­ljišc so posebej zanimive kmetijske terase. V Afri­ki jih naj de mo v vseh pokra ji nah, se pa gle de na razlic na naravna oko lja in razlic na obdobja nastajanja od pokrajine do pokrajine razlikujejo. Naj sta rej ši pri kaz kme tij skih teras iz okrog leta 1400 pr. n. št. je v egip tov skem temp lju Deir el-Bahari. Upo doblje ne so terase v de že li Punt, ki naj bi obse ga la del sever ne Soma li je. Zdaj jih že pre raš ca drev je, iz kate re ga proi zva ja jo kadi lo in ete ric na olja (Za yed Hamid in Devis -se 1981). Poljedelstvo na terasah so poznali tudi v kraljestvu Aksum (4. stoletje pr. n. št. do 1. sto-let je) na seve ru zdajš nje Etio pi je, kjer podob no kme tu je jo še zdaj. Tera se so nama ka li z vodo iz višjih predelov Etiopskega višavja, jih orali z vo­lovsko vprego (Michalovski 1981), na njih sejali pše ni co in dru ga žita ter sadi li vin sko trto. Terase so poznale tudi starodavne civilizacije na zahodu Afrike. Pripadniki gvinejske neolitske kul­tu re na ozem lju med zdajš nji ma Sene ga lom in Nigerijo so jih uredili na strmih pobocjih in obde­lovali s kamnitim orodjem. Lep primer tovrstnih teras je bil v kra ju Rim jugo za hod no od zdajš -nje Ari bin de v Bur ki ni Faso. Ceprav so tera se redke, so z uporabo novih orodij, gnojenjem z ži­valskim gnojem, okopavanjem, pletjem in nad­zo ro va nim nama ka njem pri po mo gle k raz vo ju kmetijstva (Andah 1981). Iz obdobja Almoravi­dov so vidni ostanki kmetijskih teras v Mavreta­niji (Bathily in Meillassoux 1988). Ob Gvinejskem zali vu se je obde lo va nje teras nada lje va lo tudi pozneje, še pose bej inten ziv no pri pri pad ni kih ljudstva Adangme, ki so na njih pridelovali sirek (An dah in Anquan dah 1988). Se dem sto le tij so sta re tera se na jugu Afri ke, pred vsem juž no od Zam be zi ja. Za njih so zna ­cilne ježe iz zloženega kamenja (Phillipson 1981). Že takrat so bile posebej izrazite in številne tera­se na Mada ga skar ju. Nasta le so pod vpli vom azijskih civilizacij, zato so podobne terasam jugo­vz hod ne Azi je (Vérin 1981). Kme tijs tvo na tera si ra nih zem ljiš cih se je ohra -ni lo do pri ho da kolo nia li stov. Ko so Evro pej ci prišli na obmocje Zimbabveja, Mozambika, Zam bi je in Mala vi ja, niso nale te li le na šte vil -ne rud ni ke, ampak tudi na raz vi to in cve to ce kme tijs tvo na tera si ra nih zem ljiš cih, še pose bej v zimbabvejskem višavju Nyanga, kjer so doma-cini na str mih poboc jih ure di li tera se z bre ži na ­mi, utrjenimi z okrog meter visokimi suhimi zidovi (Nia ne 1984). Nama ka li so jih le v su šni dobi, saj je bilo sicer dovolj pada vin (Bhi la 1992). Te ra si ra na zem ljiš ca pa niso bila name nje na le kmetovanju. Na gricu Mapela v dolini reke Lim­popo je lep primer poseljenih teras. Ježe so bile zgrajene iz kamenja, terase pa so bile namenje­ne vrtovom in obrambi; ocitno se je na posamez­ni terasi zrcalil tudi družbeni položaj tamkajšnjih pre bi val cev (Fa gan 1984). O iz sto pa jo cih tera si ra nih zem ljiš cih poro ca jo izvid ni ki, ki so posa mez na obmoc ja pre gle da li pred pri ho dom kolo ni za tor ske voj ske in kolo -nialne upra ve. Tak šni poro ci li opi su je ta tera se na obmocju Nigerije. Tamkajšnja pobocja so bila popolnoma prekrita s terasami, katerih kamnite brežine so bile do meter visoke, terasne ploskve pa pone kod širo ke le toli ko, da je bila lah ko posa je na ena sama vrsta gvi nej ske koru ze. Te terase so imenovali pang ali pang'gang. Za nji­hovo izdelovanje in vzdrževanje so razvili poseb­na orod ja (Gwim be 2008a in 2008b). Ker lite ra tu ra o Afri ki v 19. in 20. sto let ju kme -tij skih teras pose bej ne ome nja, ver jet no takrat teras niso pre poz na va li kot pomemb ne pokra -jinske prvine. Vec pozornosti se jim namenja v so-dobnosti. Marsikje pobocja na novo terasirajo. Rose (2008) izpostavlja dve glavni obmocji kme tij skih teras. Prvo obse ga sever no in seve -rozahodno Afriko, kjer so terasirali pobocja pod vplivom muslimanskih trgovcev s sužnji. Znacilne so plitve, slabo rodovitne prsti in redka poselitev. Sem spadajo planota Dogon v Maliju, jugovzhod Nigerije, obmocje plemena Mafa v Kamerunu, pogor ji Rif in Atlas v Ma ro ku, obmoc ja v al žir -skih in tunizijskih gorah ter obmocje na meji med Togom in Beninom (Rose 2008; medmrežje 1). Za dru go obmoc je so zna cil ne kako vost nej še prsti in gostejša poselitev. Vanj se uvršcajo Ruan­da, Burun di, Uganda, Keni ja, Tan za ni ja, Etio ­pi ja, Komo ri in Mada ga skar (Rose 2008). Te ra se na obeh obmoc jih je Rose (2008) raz ­cle nil v tri tipe. Prvi tip so stop nja ste tera se, pri kate rih so tera sne plosk ve rav ne, bre ži ne pa iz kam ni tih zidov ali nasi pov iz zem lje, pora slih s tra vo ali grmov jem. Dru gi tip so tera se z nag -nje ni mi poli ca mi in bre ži na mi iz kame nja, živih meja ali zemeljskih nasipov, poraslih s travo. Tretji tip so pobocne terase, pri katerih terasne plosk­ve ohra nja jo prvot ni naklon poboc ja, obda ne pa so z jar ki in zemelj ski mi nasi pi, ki pre pre cu -je jo cez mer no odna ša nje prsti. Primere tradicionalnih teras najdemo tudi v Južni Afriki, kjer pa so redke. Na obmocju ljudstva Ven­da v provinci Limpopo so za terasirana zemljišca znacilne brežine iz suhih zidov, imenovane mits­­heo. Za nji ho vo izde la vo so bile nuj ne zidar ske spretnosti. Med aparthajdom so na to obmocje naselili crnsko prebivalstvo. Kmetijstvo je zacelo sca so ma naza do va ti. Izje ma so bila tera si ra na zem ljiš ca, saj za doma ci ne grad nja in obno va teras pomeni pomembno tradicijo, s katero pris­pevajo k ohranjanju kulturne dedišcine (Critch­ley in Brom mer 2003). V Juž ni Afri ki je tre ba izpostaviti tudi obmocje v okolici kraja Emgwen-ya, kjer so v dolžini vec kot 50 km še vidni ostan­ki kmetijskih teras, starejših od 5000 let (Hrom­nik, Wade in Hei ne 2008). Med tem ko je za neka te ra obmoc ja zna cil no predkolonialno urejanje kmetijskih teras, so mar-si kod kme te k nji ho ve mu ure ja nju za pre pre ce -vanje erozije prsti spodbujali kolonialisti. Znacilen primer je hribovito okrožje Kabale na jugozaho­du Ugande, kjer so leta 1940 kolonialne oblasti od kmetov zahtevale, da na pobocjih v razmiku okrog 15 m zasa di jo slo njo tra vo (Pen­ni­se­tum pur­pu­reum). Tako so nasta le nag nje ne tera se z globoko in rodovitno prstjo. Prst se namrec zadr­ži za trav no ovi ro. Raz li ka v ka ko vo sti prsti zno -traj posamezne terasne ploskve je vidna tudi pri pridelku. Najkakovostnejši je tik za travnato pre­grado, njegova kolicina pa se zmanjšuje sklad-no s širino ploskve (Critchley in Brommer 2003). V vzhod ni Afriki se pomen kme tij skih teras kaže tudi v tem, da v svahiliju zanje uporabljajo izraz fan­ya-juu v pomenu ‘delati visoko’. Terase zgra­di jo tako, da vzpo red no s plast ni ca mi skop lje -jo okrog 60 cm globok in prav toliko širok jarek, nako pa no gra di vo pa odla ga jo nad izko pa ni jarek in tako zgradijo brežino, ki jo pozneje zatra­vijo. Rahlo nagnjene terasne ploskve so široke od 5 do 20 m. Od sredine osemdesetih let 20. sto-let ja so na obmoc ju Masc ha ko sa v Ke ni ji ure -di li mno go teras, tako da je zdaj tera si ra nih že prib liž no 70 % obde lo val nih zem ljišc. Koli ci na pridelka se je povecala za okrog polovico. Tera-si ra nje je pri mer no za poboc ja z na klo ni med 5 in 50 %, kjer je prst dovolj debela, letna kolici­na padavin pa je vsaj 700 mm (Thornton 1999). 


JUŽNA AMERIK
A 




Re sta vri ra ne tera se v Mac hu Picc hu ju z enot no viso ki mi, iz raz lic no veli kih kam nov in skal zgra je ni mi bre ži nami. Krož no obli ko va ne tera se v Mo ra yu neda lec od Cus ca so bile ver jet no inkovska kme tij ska razi sko val na postaja. 
Mar sik je v Pe ru ju so inkov ske tera se opuš ce ne, kar pa ne velja za doli no Son don do v po kra ji ni Anda mar ca. Eno najbolj izrazito terasiranih obmocij v Peruju je dolina reke Colce, ki se dolvodno spremeni v globok kanjon. 
Ve li cast ne tera se »iz gub lje ne ga mesta« Mac hu Picc hu v Pe ru ju, ki so ga Inki po dogra di tvi okrog leta 1450 nase lje va li le sto let je, pre den so ga po špan skem zavo je va nju deže le zapu sti li. SHUTTERSTOCK Terasirano pobocje otocka Taquile na perujski strani prostranega jezera Titikaka z gladino na nadmorski višini 3812m. Terasirana so tudi poboc ja na bolivij ski strani jezera Titi kake, ki velja za naj višje ležece plov no jezero na sve tu. 



Te ra si ra na pokra ji na na seve ru Cila, kjer je na viso ki pla no ti meste ce Putre z og nje ni kom Taa pa ca v ozad ju. Po kra ji na z raz lo že ni mi doma ci ja mi in nei zra zi to tera si ra ni mi zem ljiš ci pri mestu Zam ba hua sre di Ekva dor ja. 

Tudi terase so se kot piramide razvile neodvisno v raz lic nih delih sve ta. In ce med Evro po in Azi -jo obstajajo vectisocletni stiki, ki so lahko pome­nili tudi prenos razlicnih kmetijskih praks, pa tega ne moremo trditi za cezatlantske stike. To pome­ni, da so iste potrebe razlicna ljudstva silile v so-rod no obli ko va nje kul tur ne pokra ji ne. Te ra se v Juž ni Ame ri ki naj vec krat pove zu je mo z zahodnim delom celine oziroma Andi, natanc­neje z osrednjim, perujskim delom gorovja, kjer je zibelka inkovskih teras. To je povezano z esteti­ko inkovske terasirane pokrajine, ki jo, na primer v povezavi z verjetno najbolj znanim južnoame­riškim arheološkim najdišcem Machu Picchujem, vpisanim na UNESCO-v seznam svetovne dediš-cine, kot turisticno destinacijo oglašujejo po vsem sve tu. Inkov ske tera se so le manj ši del and skih teras (Good man Elgar 2002), ki jim, v ne ja sni povezavi z Andi, v španskem delu Latinske Ame-rike pravijo ande­nes (Denevan 2001; Goodman Elgar 2002). V Južni Ameriki terase najdemo tudi v Braziliji in Venezueli, oziroma povsod, kjer pote­ka inten ziv no obde lo va nje na poboc jih (Wil -liams 1990; Casăo Junior, Guilherme de Araújo in Fuentes Llanillo 2012). Drži pa, da je v Andih zara di raz gi ba no sti površ ja nuj na pri la go di tev kmetijstva naravnim razmeram in so zato terase tam bolj raz šir je ne kot v re lief no manj raz gi ba -nem vzhod nem delu celi ne. V An dih sega jo do 4600 m visoko in so znacilna prvina tamkajšnje kulturne pokrajine. Najvec jih je v južnem Peruju, Boli vi ji in sever nem Cilu, manj pa v Ek va dor ju in Kolum bi ji. Najstarejše terase so iz 4. tisocletja pr. n. št. (De-nevan 1988; Earls 2012; Kendall 2012). Vecina and skih teras je iz obdob ja pred Kolum bom. Ome nja jo jih šte vil ni špan ski kro ni sti z zacetka 
17. stoletja, saj so nanje naredile velik vtis (Good­man Elgar 2002). Podobno kot v evropskih sre­dozemskih pokrajinah sta se tudi tu njihova grad-nja in širjenje pojavljala ciklicno (Guillet 1987). 
Gle de na raz lic ne narav ne raz me re in potre be se je raz vi lo vec vrst teras. V do li nah so tera sne brežine vecinoma iz zemlje, na pobocjih pa pre­vla du je jo bre ži ne s kam ni ti mi zido vi. Med sled -nji mi so manj izra zi te šir še plosk ve, pogo sto nepra vil nih oblik, ki jih loci nizek zid in so lah -ko obda ne s su hi mi zido vi. Bolj izra zi te so ožje terase, ki, prilagojene reliefu, potekajo po plast­ni cah. To so kri vu lja ste tera se. Pona va di so na obeh stra neh ome je ne z boc nim zidom. Mor -da naj bolj pre poz nav ne so linear ne tera se (na primer inkovske), s katerimi so pobocje geome­trizirali v »pravilno« linearno obliko, ki spominja na stopnišce. Prav zanje se je uveljavil izraz ande­­nes (Good man Elgar 2002). Terase so kratke ali dolge. Prve nastanejo z grad-njo kam ni tih pre grad v ero zij skih jar kih in so namenjene preprecevanju jarkovne erozije, hkrati pa se na njih zbi ra prst. Dol ge poboc ne tera se cle ni mo v do kon ca ne tera se in postop no obli -kovane terase. Pri prvih je zgrajen podporni zid, za njim pa je dokoncno oblikovano obdeloval-no zem ljiš ce; med nje spa da jo inkov ske tera se. Pri dru gih pa je zgra jen le pre prost zid (lah ko so upo ra bi li tudi živi ce), obde lo val no zem ljiš ce za njim pa se oblikuje z erozijo, ki iz višjih delov pobo cij pri na ša prst. Tera sa je dokonc no obli -kovana, ko se zapolni ves prostor za zidom (Im-mer zeel in Ooster baan 1989; Val di via 2002). And ske tera se gle de na videz deli mo tudi na monu men tal ne in ljud ske. Za prve so zna cil ni nacrt no obli ko va nje, uni for mi ra nost, natanc na obdelava kamnov za zidove in namakalni siste-mi. Povezujejo jih z obdobjem ljudstva Huari (Wari) iz 2. polovice 1. tisocletja in kasneje z Inki, ko sta se uve lja vi li moc na osred nja oblast in razred na deli tev. Za ljud ske tera se, ki v An dih prevla du je jo, pa so zna cil ni zido vi, zgra je ni iz neob de la nih kam nov raz lic nih oblik, naj de nih in­situ. Prve zahtevajo veliko vecji delovni vlo -žek, pove zan z na cr to va njem in spe cia li za ci jo graditeljev, pri gradnji drugih pa takšnih potreb ni. Terase se ne pojavljajo posamic, pac pa v ob-li ki tera snih siste mov (Good man Elgar 2002; Earls 2012). Zi do vi teras navad no niso bili nav pic ni, pac pa malo nagnjeni proti pobocju, prav tako tudi samo obde lo val no zem ljiš ce ni bilo povsem urav na ­no, s ci mer so pre pre ci li cez mer no zadr že va nje vode (Good man Elgar 2002). Za ra di sušnih pod neb nih raz mer v za hod nem delu Andov so tera se pove za li z na ma kal ni mi siste mi. Tra di cio nal no so goji li koru zo, jec men in kvi no jo. Naj bolj ši cas za obde la vo je bila dežev na doba, ki tam tra ja od novem bra do mar ca (Guil let 1987). Te ra se pomemb no vpli va jo na pro duk tiv nost kmetovanja. V bolivijskih Andih se je z njimi koli-cina pridelkov povecala od 60 % (na primer pri cebu li) do celo vec kot 260 % (na pri mer pri krom pir ju). V Pe ru ju se je koli ci na pri de la ne ga krom pir ja pove ca la za vec kot 140 %, jec me -na za okrog 40 % in kvi no je za 35 % (Val di ­via 2002). Šte vil ne pred ko lum bov ske tera se so opuš ce ne zaradi mocne depopulacije, ki je sledila španski kolo ni za ci ji. S pri ho dom Špan cev se je namrec število prebivalcev mocno zmanjšalo, predvsem zara di evrop skih bolez ni in vojn. K de po pu la -ciji in opustitvi rabe teras je prispevala tudi špan-ska potre ba po rudar jih. Samo v Pe ru ju naj bi takrat opu sti li do 500.000 ha od skup no oce -nje ne ga mili jo na hek tarov tera si ra nih zem ljišc. Na obmocju kanjona Colca v južnem Peruju se je število prebivalcev v 16. stoletju zmanjšalo za sko raj deset krat; do sodob no sti pa se je obno -vilo le do polovice (Goodman Elgar 2002; Ken­dall 2012). S Špan ci pa so se na novo poja vi le polkrožne terase okrog posameznih dreves v oljc­ni kih (Zaro 2014). V šest de se tih letih pre te kle ga sto let ja so ugo to -vili, da je v severnem Cilu opušcenih 80 % teras, v pe ruj skem kanjo nu Col ca pa konec osem de -se tih let vec kot 60 %. Opuš ce na je bila veci na teras nad 3600 m nadmorske višine (Guil ­let 1987). V Pe ru ju dan da nes obde lu je jo le še okrog 30 % teras (Kendall 2012), v vecjem delu Andov pa jih je opušcena vec kot polovica (De­ne van 1988). Po leg traj no opuš ce nih teras se pojav lja jo še obca sno opuš ce ne, pove za ne s ci klom osta re -va nja in pom la je va nja gos po dinj stev ter nevz -dr že va njem nama kal nih siste mov. Pomem ben dejav nik je El­Nińo, ki lah ko pov zro ci dol go -trajnej še suše (Guil let 1987; Zaro 2014). Ne smemo pa poza bi ti na moc ne potre se, ki lah -ko unicijo terase, in na veliko spremenljivost vre­menskih razmer v velikih nadmorskih višinah, ki vpli va jo na zace tek kme tij ske obde la ve (Guil ­let 1987; Ken dall 2012). So dob no opuš ca nje kme to va nja na tera sah je povezano s selitvami v mesta. Poleg tega so bile terase narejene za rocno obdelovanje in so zato manj pri mer ne za stroj no obde la vo. Nji ho vo rabo ovi ra ta zaseb no last niš tvo in z njim pove -zano nazadovanje kolektivnega dela ter izginja­nje kra jev ne ga zna nja, pove za ne ga z grad njo in vzdr že va njem teras ter nama kal nih kana lov. Zanemariti ne smemo izcrpanih prsti zaradi cez­merne rabe majhnih posesti in podnebnih spre­memb, ki v An dih pome ni jo sušnej še raz me re, kar negativno vpliva na gojenje sicer donosnej­ših, a na sušo manj odpornih kultur (Goodman Elgar 2002). Poleg tega živinoreja prinaša vec­je dohod ke kot polje dels tvo (Rodríguez in Nic -kalls 2002). Zato skušajo z razlicnimi vladnimi ukrepi in s pro-grami razlicnih organizacij promovirati trajnost-no rabo teras (Post hu mus in de Graaff 2005), predvsem zaradi varne preskrbe s hrano ob glo­balnih podnebnih spremembah ter razvoja turiz-ma. Potreb po gradnji novih teras ni, saj je na raz­polago vec kot dovolj opušcenih (Kendall 2012). 

SREDNJA IN SEvERNA AMERIK
A 




Sred nja in še pose bej Sever na Ame ri ka sta ob Ocea ni ji z Av stra li jo naj manj izra zi to tera si ra -na dela sve ta, pa ven dar tudi tam kaj naj de mo nekaj zani mi vih tera si ra nih pokra jin. Vec jih je v Sred nji Ame ri ki, ki jo sestav lja ta Med mor ska Ame ri ka z dr ža va mi med Kolum bi jo na jugu in Mehiko na severu (Panama, Kostarika, Nikarag­va, Hon du ras, Sal va dor, Gva te ma la in Beli ze) ter prostrano obmocje s številnimi otoškimi drža­vami v Karibih, ki se deli na Velike in Male Antile ter Bahamsko otocje. V Severni Ameriki so kme­tij ske tera se sko raj izkljuc no v Me hi ki in Zdru -že nih državah Ame ri ke, kate rih sestav ni del so tudi Havajski otoki sredi Tihega oceana, narav-no geo graf sko del Ocea ni je. Najbolj prepoznavne terasirane pokrajine v ZDA so v Ka li for ni ji, v za led ju tihoo cean ske oba le. Tamkajšnje novodobne terase so povezane z in-tenzivnima vino gradništvom in sadjarstvom. Še posebej izstopa dolina Santa Ynez severozahod-no od Los Angelesa. Zaradi ugodne soncne lege in sre do zem ske ga pod neb ja v njej od 18. sto ­let ja goji jo pred vsem vin sko trto in jab la ne. Na poboc jih je tudi pre cej tera si ra nih vino gra dov in sadovnjakov, vendar je v dolini vseeno bistve-no vec klasicnih, neterasiranih nasadov. Podob-no velja tudi za vinorodni dolini Sonoma in Napa sever no od San fran ciš ke ga zali va. Ne na vad na, prav tako novo dob na tera si ra na pokra ji na je v Osred njem nižav ju, pred vsem v zvez nih drža vah Mis sou ri, Min ne so ta in Iowa (med mrež je 6; med mrež je 7). Tam kajš nje tera -se so zaceli urejati v tridesetih in štiridesetih letih 
20. stoletja (Schottman in White 1993) za zadr­že va nje vode v pr sti, pre pre ce va nje ero zi je in odnašanja hranil iz prsti ter nenazadnje uravna­vanja zemljišc za intenzivno poljedelstvo. Vzpo­redno s terasami in pobocjem pogosto potekata zatrav lje ni kanal ali pod zem na cev, ki odva ja odvec no vodo, ne da bi se ob tem izpi ra la tudi prst (med mrež je 8). Na teh, kot je v ZDA obi ­caj no, zelo pro stra nih tera snih plosk vah z niz -ki mi bre ži na mi, ki pa ob pri la ga ja nju izob li ko -vanosti površja vseeno zelo slikovito vijugajo po pokra ji ni, pri de lu je jo pred vsem sojo in koru zo. Terasna brežina je vselej zemljata. Glede na širi-no in nagnjenost terasne ploskve razlikujemo tri tipe teras. V pr vem so širo ke, do 6 % nag nje ne terase za poljedelstvo, v drugem terase z do 15 % nag nje ni mi tera sni mi plosk va mi in zatrav lje ni ­mi bre ži na mi, v tret jem pa ozke tera se s sko raj povsem zatravljenimi in izrazito nagnjenimi te­rasnimi ploskvami, pri katerih je zaradi ozkih bre­žin obdelavi odtegnjen le manjši del njihove povr ši ne. Te ra se v Me hi ki ima jo dalj šo zgo do vi no. Med leto ma 1150 in 1521 so Azte ki zara di veca nja mest in potreb po hra ni ure ja li nova zem ljiš ca za poljedelstvo. Terase v višavjih osrednje Mehike so gra di li pred vsem zara di inten zi vi ra nja polje -dels tva in zago tav lja nja vec je koli ci ne pri de la -ne hra ne (Smith in Pri ce 1994; Evans 1990). Bre ži ne teras so gra di li iz kame nja, drev ja ali zemlje (Coe in Koontz 2013). S tamkajšnjimi tera­sami so uprav lja le dru žin ske kme ti je, ki so bile neod vi sne od držav ne ga apa ra ta (Pe rez Rodri -guez 2006). Dan da nes so poseb no zani mi ve tera se v Ciu dad de Méxicu, na kate rih rev nejši pre bi val ci bara kar skih nase lij mehiš ke ga glav -nega mesta pridelujejo hrano na prostorsko utesnjenih strmejših obmocjih, kjer so barakarska naselja (Lo sa da s so de lav ci 2011). Še pred Azteki naj bi civilizacija Majev med leto-ma 250 in 900 ure di la kme tij ske tera se na obmocju Belizeja (Healy s sodelavci 1983; Cha­se s so de lav ci 2011). Dan da nes so kme tij ske terase pogoste tudi v podeželskih hribovitih pre­de lih Sred nje Ame ri ke, kar velja tako za drža -ve Medmorske Amerike kot otoka Hispaniola (na njem sta drža vi Hai ti in Domi ni kan ska repub li -ka) in Por to ri ko. 

Eno vrst ni tera si ra ni vino grad v So no mi, vino rod ni doli ni v ame riš ki zvez ni drža vi Kali for ni ji. RON KACMARCIK, SHUTTERSTOCK 


OCEANIJA Z 
A
vSTRALIJO 




Ocea ni ja je eno naj bolj osup lji vih obmo cij na Zem lji (Kuhl ken 2002). Prvot ni pre bi val ci Poli -ne zij ci, Mela ne zij ci in Mikro ne zij ci so se pri la -godili raznovrstnim naravnim in družbenim raz me ram. Nji ho vo samoo skrb no gos po dar je -nje je ob polje dels tvu teme lji lo še na ribiš tvu, nabi ral niš tvu in skrom ni živi no re ji. Dolgo je prevladovalo mnenje, da se je terasno kme to va nje po Tihem ocea nu raz ši ri lo z juga Kitaj ske, potem pa se je uve lja vi lo pre pri ca nje, da se je raz vi ja lo samo stoj no, brez pomemb -nejših zuna njih vpli vov. Prvot no selil no polje -delstvo je zaradi narašcanja prebivalstva in izcr pa va nja prsti nado me sti lo na pol usta lje no kme tijs tvo z gno je njem (Mor ri son, Geraghty in Crowl 1994). Uve lja vi lo se je pri de lo va nje tara (Co­lo­ca­sia escu­len­ta) in jama (Dios­cor­rea spp.). Inten zi vi -ranje pridelovanja tara je bilo vezano na poplav­na polja mokrotnih obmocij in namakalne terase vzdolž vodotokov in po pobocjih. Najbolj so te oblike raziskane na Fidžiju. Pobocne tera­se so najbolj pogoste na severu otoka Viti Levu, kjer najvecje terasirano obmocje meri kar 325 ha (Kuhl ken 1994). Tam kajš nje tera se so sta re okrog 400 let. Ceprav je glav ni na fidžij -skih teras opušcena, so še vedno gradnik tamkajš nje kul tur ne pokra ji ne. Za pri de lo va nje tara je v rabi le še nekaj manj ših teras vzdolž vodotokov na oto kih Gau in Kada vu (Kuhl ken in Crosby 1999). Kme tij ske tera se ima jo tudi šte vil ni dru gi oto ki Polinezije in Melanezije (Kirch in Lepofsky 1993). Nanje so naleteli na Novi Georgiji, Kolomban­gari in Guadalcanalu, ki pripadajo Salomono-vim otokom, na vec otokih Vanuatuja, v velikem obsegu na Novi Kaledoniji, Futuni (terase pri kra­ju Tavai so iz 9. ali 10. sto let ja), Raro ton gi in Man ga ii, ki sta del Coo ko vih oto kov, na otoc -ju Tubu ai ter Druž be nih oto kih Tahi ti, Moo rea in Raia tea v Fran co ski Poli ne zi ji, Veli ko noc nem oto ku in Hava jih, kjer so bile še pose bej pogo -ste na oto kih Molo kai, Oahu in Kau ai (so z za ­cet ka 13. sto let ja). Ra zi ska ve širi tve nih poti, data ci je in pri mer jal -ne jezikovne analize potrjujejo, da je do iznajdb, tudi goje nja tara z na ma ka njem, priš lo nepo -ve za no na vec loka ci jah Poli ne zi je in Mela ne -zi je, ven dar ino va ci je teme lji jo na pred hod nih skup nih kme tij skih zna njih. Fidžij ske sle men ske terase so podobne novokaledonskim, terase na uravnanem površju terasam v srednjem in vzhod­nem delu Poli ne zi je, stop nja ste poboc ne tera -se pa tera sam na havaj skem oto ku Kau ai. Na Novi Gvineji je glavnina teras v gorati notra njo sti oto ka. Z nji mi pre pre cu je jo ero zi jo prsti in zadržujejo hranila v prsti. Glavna kultur­na rast li na na nena ma ka nih tera sah je slad ki krom pir, med tem ko je na tera sah Vanua tu ja glavna kultura taro, ki ga je treba namakati, na njih pa goji jo tudi rast li no kava-kava (Pi­per Methy­sti­cum), iz kore ni ne kate re pri do bi va jo napitek s pomirjevalnimi ucinki (Morrison, Geraghty in Crowl 1994). Av stra li ja je zgod ba zase. O tam kajš njih tera -sah skorajda ni zapisov, o njih razen nekaj foto­grafij neizrazitih sadjarskih in vinogradniških teras tudi ni slikovnega gradiva. To kaže, da so na naj­manjši celini kmetijske terase redek pojav. Zapi­si o njih so sta rej še ga datu ma. Tako je avtor knji ge o vinu v Av stra li ji (Kelly 1862) že sre di 

19. sto let ja za ure ja nje vino gra dov na bolj str -mih pobocjih priporocal terasiranje, a se je zave­dal, da se bo zara di viso kih stroš kov ob sicer prostranih razpoložljivih uravnanih zemljišcih le redkokdo odlocil za ta poseg. Hamilton, Hamil­ton in Cham bers (1943) sre di 2. sve tov ne voj -ne navajajo, da so v Avstraliji malo pred njenim izbruhom tera si ra li pše nic na polja. 
V gorati notranjosti Nove Gvineje je svojska terasirana pokrajina, za katero so znacilna strma terasirana pobocja, izrazito nagnjene terasne ploskve in vmesne kamnite brežine, namenjene predvsem preprecevanju erozije prsti. 
OKSANA BJELIKOVA, SHUTTERSTOCK 

Legenda 
EvROP
A 

terasirana obmocja 
terasirana obmocja na UNESCO-vem seznamu dedišcine v Evropi 
0 100 200 300 400 km 
Narejeno z (made with) Natural Earth © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 

DOLINA OB SREDNJEM RENU (Nemcija) 
DOLINA WACHAU (Avstrija) 

VINORODNA POKRAJINA TOKAJ (Madžarska) 
POKRAJINA LAVAUX (Švica) 

CINQUE TERRE IN OTOKI (Italija) 
DOLINA DOURA (Portugalska) 
BOKA KOTORSKA (Crna gora) 
OTOK MAJORKA (Španija) 


V Evro pi so kme tij ske tera se zna cil ne pred vsem za jug celine, saj je Sredozemlje ena od svetov­nih zibelk sta ro dav nih civi li za cij. Z na stan kom naselij pred okrog 9000 leti sta se uveljavila usta­lje no kme tijs tvo in nama kal no polje dels tvo na obmoc ju Rodo vit ne ga pol me se ca, ki se je od vzhodnega Sredozemlja razprostiral v Mezopota­mijo. Pojavile so se pomembne inovacije v kme­tijstvu in se postopno širile proti zahodu. Že pred antiko je clovek ob prilagajanju težavnim narav­nim razmeram v zaledju Sredozemskega morja zacel ure ja ti kme tij ske tera se, ki so se ob raz -seljevanju in narašcanju prebivalstva razširile po celot nem Sre do zem lju. Zna ten obseg so dose -gle že v an tic ni Grci ji (Pri ce in Nixon 2005) in Rim skem cesars tvu. Iz Sredozemlja so se terase širile v notranjost celi­ne, najprej na obmocje južnega alpskega pred­gor ja, kjer ob rekah, ki se izli va jo v Ja dran sko in Ligur sko mor je ter Lev ji zaliv, sega jo dalec v no tra njost Alp bla žil ni vpli vi sre do zem ske ga podnebja. Ob kolonizaciji višjih predelov so se polje del ske tera se poja vi le tudi v go ra ti notra -njo sti Alp, pa tudi v dru gih gorov jih in hri bov -jih srednje ter vzhodne Evrope. Poznajo jih celo na jugu Velike Britanije, kjer so jih, najbrž po zgle­du Rim lja nov, ure di li kelt ski Bri ti. Antic ne kore ­nine ima tudi kultura pitja vina, ki je pomembno vplivala na terasiranost pokrajin severno od Alp. Vinorodni bregovi Rena in nekaterih njegovih pri­tokov so terasirani že vec kot 1000 let, obsežnej­še terasiranje vinogradov v razgibanih gricevjih na obrob ju Panon ske kot li ne pa je bilo izve de ­no šele pred nekaj deset let ji. Evrop ska uni ja je tera si ra ne pokra ji ne vklju ci la v na crt raz vo ja pode že lja med leto ma 2007 in 2013. Gre za akcij ski nacrt ohra nja nja bio -di ver zi te te in pre pre ce va nja nje ne ga zmanj še -va nja zara di kme tij skih aktiv no sti ter temat sko stra te gi jo varo va nja prsti (La san ta s so de lav -ci 2013). 



Ob moc ja tera si ra nih pokra jin v Evro pi. 



SREDOZEMLJE 




Po dob no kot špan ski Kanar ski oto ki je izra zi to tera si ra na tudi Madei ra, por tu gal ski otok v At lant skem ocea nu. Po goz de na na novo tera si ra na zem ljiš ca z vi so ki mi bre ži na mi v juž no por tu gal ski pokra ji ni Algar ve. 
Vec vrst ni nasa di vin ske trte na veli kih pod zi da nih tera snih plosk vah v do li ni Dou ra na Por tu gal skem. Ob Douru na terasah prevladujejo vinogradi, ki se ponekod izmenjujejo s sadovnjaki na terasah z zemljatimi brežinami. 
Te ra si ra ni vino gra di na obeh stra neh reke Dou ro na seve ru Por tu gal ske sestav lja jo eno naj bolj pre poz nav nih tera si ra nih pokra jin v Evro pi; tera se se poja vi jo šele v to plej ši notra njo sti doli ne, vstran od raz me ro ma hlad ne ga Atlant ske ga ocea na. DRAGO KLADNIK 




V galicijskih vinogradih so s kamenjem, pridobljenim s cišcenjem zemljišc, zgradili zidove ozkih terasnih ploskev. Star oljc nik na bla go nag nje nem poboc ju s ši ro ki mi tera sni mi plosk va mi in zida ni mi bre ži na mi v Špa ni ji. 
S cvetocim sadnim drevjem zasajene terase z zemljatimi brežinami se širijio po pokrajini Las Hurdes na zahodu Španije. Te ra si ra ni so tudi Balear ski oto ki, še pose bej naj vec ji med nji mi Major ka, kjer je na tera sah raz norst na raba. 
Je sen ska mistic nost drob no te ra si ra ne vino grad niš ke pokra ji ne v do li ni reke Sil v po kra ji ni Gali ci ji na seve ro za ho du Špa ni je. DRAGO KLADNIK 




Vi no grad niš ka tera si ra na pokra ji na z zi da ni mi kam ni ti mi bre ži na mi v Do li ni Aoste na seve ro za ho du Ita li je. Neizrazito terasirani enovrstni vinogradi v deželi Piemont na severozahodu Italije, z zasneženimi Alpami v ozadju. 
Te ra si ra ni sadov njak v To ska ni, ki sicer ni med bolj izra zi to tera si ra ni mi ita li jan ski mi deže la mi. Str ma Amal fij ska oba la v de že li Kam pa ni ji na jugu Ita li je je prav ca ti blod njak majh nih teras in vme snih hiš. 
Nam bližnja terasirana pokrajina Cinque Terre je strm obalni pas nad Ligurskim morjem, ki se kot z vinogradniškimi terasami prepreden narodni park razprostira med mestoma Levante in Porto Venere; od leta 1997 je na UNESCO-vem sez na mu sve tov ne dediš ci ne. LUKASZ JANYST, SHUTTERSTOCK 




V Hr vaš kem Zagor ju je povsem ena ka vino grad niš ka tera si ra na pokra ji na kot v slo ven skih panon skih gri cevjih. Zanimiva terasirana pokrajina na vzhodu Istre, s krožnimi terasami in njihovimi suhimi zidovi, ki sledijo konturam vrtac. 
Ob tera si ra nju poboc ja nad oba lo Bakar ske ga zali va je bilo izko pa ne ga ogromno kame nja. »Te ra si ra ni« vino grad pri Tro gir ju doka zu je izjem ne napo re prejš njih gene ra cij pri kul ti vi ra nju kraš ke ga površ ja. 
Vecinoma opušcene vinogradniške terase nad uvalo Defora na jugu hrvaškega otoka Korcule so nastale z obsežnim trebljenjem kamenja ob cišcenju zemljišc za saditev vinske trte in njegovim zlaganjem v debele, na gosto razmešcene suhe zido ve. GORAN ANDLAR 



V Gr ci ji je naj vec teras na otokih, vendar je zaradi staranja prebi valstva vse vec opuš cenih. Terasirana pokrajina s travniško-pašniško rabo ter vmesnimi kupi nakopicenega kamenja pod Lovcenom v Crni gori. 
Tako kot na še mnogih sredozemskih otokih so kmetijske terase s suhimi zidovi pogoste tudi na Malti in sosednjem Gozu. Opuš ce ne kme tij ske tera se s su hi mi zido vi nad opu ste lo vas jo v do li ni reke Tarn na jugu Fran ci je. 

Arheološki dokazi o terasiranih pokrajin v evrop­skem delu Sre do zem lja so sta ri vec tisoc let in segajo v bronasto dobo (du Guerny in Hsu 2010; Bevan in Conolly 2011), mor da v neo li tik (Ag -noletti 2015; Tarolli, Preti in Romano 2014), na Mal ti pa celo v sta ro dav no mega lit sko kul tu ro iz 5. ti soc let ja pr. n. št., iz kate re ga je tem pelj, ki naj bi stal na tera si (Rolé 2007). V sta ri Grci ji se kmetijske terase pojavljajo že v minojski (kretski) in mikenski kulturi iz 3. oziroma 2. tisoc­letja pr. n. št. (Contessa 2014). Omenja jih tudi Homer v Odiseji iz 8. stoletja pr. n. št. V sloven-skem prevodu jih ni, so pa v izvirniku in angleškem prevodu (Price in Nixon 2005). Bolje so terase dokumentirane za srednji vek (Agnoletti 2015). So dob ne kme tij ske tera se moc no zaz na mu je jo videz sredozemskih pokrajin, saj so ena njihovih naj bolj izsto pa jo cih antro po ge nih zna cil no sti (Con tes sa 2014), nji ho vo razu me va nje pa je »… kljuc­do­razu­me­va­nja­raz­vo­ja­šte­vil­nih­sredo­­zem­skih­pokra­jin …« (Grove in Rackham 2001). So pomem ben del evrop ske kul tur ne dediš ci ne (Tarolli, Preti in Romano 2014). Vec obmocij s te­ra sa mi je vklju ce nih na UNESCO-v sez nam svetov ne dediš ci ne, na pri mer Cin que Ter re in Amalfijska obala v italijanskih deželah Liguriji in Kampaniji, hribovje Serra de Tramuntana na špan­skem oto ku Major ki, vino rod na pokra ji na Alto Douro na Portugalskem ali planotasto obmocje Caus ses in Seve ni v juž ni Fran ci ji (UNESCO-v sez nam … 2015). Te ra se v Sre do zem lju so že dol go pokra jin ska stal ni ca, ven dar niso stal no dejav ne. Obdob -jem grad nje in širi tve so sle di la obdob ja stag -na ci je, opuš ca nja in naza do va nja (du Guerny in Hsu 2010). Še ved no ni jasno, kdaj je nastal trenutno prevladujoc pokrajinski videz. Vecino-ma ga pove zu je jo z zad njo vec jo širi tvi jo teras v 18. in 19. sto let ju (Con tes sa 2014). Skupna površina terasiranih zemljišc v Sredozem­lju ni znana. nekateri pišejo, da so »… zelo­raz­­šir­je­na,­a kar­to­graf­sko­nevid­na­dediš­ci­na …« (Stanc hi 2012). Na Major ki so tera si ra na zem -ljiš ca pone kod zase da la vec kot 70 % ozem lja, v španski pokrajini Alicante ponekod celo 100 % (Lasanta s sodelavci 2013). V italijanski Toskani zdaj zav ze ma jo 4,5 % celot ne ga ozem lja (Ag ­no let ti 2015). Na sta nek teras v Sre do zem lju je pove zan s po -manj ka njem pri mer nih zem ljišc za kme tij sko obdelavo, saj je tamkajšnje površje mocno raz­gibano. Kot najboljša prilagoditev zemljišca relie­fu se je izkazalo prav terasiranje. Gradnjo teras je pospešila rast števila prebivalcev. Zaradi var-nosti so šte vil na nase lja na vzpe ti nah dalec od rav nic v do li nah, zato so tera se ure ja li na bliž -njih poboc jih (du Guerny in Hsu 2010). V Sre do zem lju so vsaj tri je tipi teras: vzpo red -ne (stopnicaste) terase so grajene v ravnih crtah po plast ni cah poboc ja, pre ple te ne (vi ju ga ste) terase in terase v obliki žepov so obicajno zgra­jene okrog posameznih dreves (oboje omogoca­jo gojitev žit, zelenjave, strocnic, vinske trte in oljk ter pašo), tretji tip pa so terase, namenjene pred­vsem gojenju oljk (Moody in Grove 1990; Con-tes sa 2014). Te ra se so vaš ca ni obi caj no ure ja li s skup nim delom pozno jeseni ali pozimi, leto za letom, in tako scasoma terasirali celotne pokrajine. Veci-no ma so upo rab lja li teh ni ko kam ni tih suhih zidov, red ke jše so bre ži ne iz zem lje. Pri pri pravi zemljišc in kamenja za suhe zidove je lahko ena oseba v enem dnevu zgradila od 2 do 4,5 m dolg in meter visok tera sni suhi zid. Sku pi na 10 vaš ­ca nov je ob pomo ci otrok v 50-ih dneh lah ko zgradila okrog 1000 m zidov za terase. Od tega so prib liž no 14 dni pora bi li za pri pra ve, 10 pa za poci tek in dru ga opra vi la. Na dan so zgra -dili približno 20 m zidu. Vzdrževanje teras je bilo in je še vedno opravilo, vezano na odstranjeva­nje rastlin, ki lahko poškodujejo zidove, menja­va nje kam nov v na ce tih zido vih, uprav lja nje z vodami in preprecevanje plazenja pobocij (du Guerny in Hsu 2010). Pred vsem sever ni Evro pej ci gle da jo na sre do -zem ske tera si ra ne pokra ji ne roman tic no, celo idi lic no, saj jih zaz na va jo kot sonc ne gri ce z vi-nogradi, oljkami in agrumi. Dejansko pa je nasta­janje in vzdrževanje teras in njihovo prilagajanje zahtevnemu okolju težaško delo z malo možnost-mi, da bi ljud je ušli revš ci ni (Rolé 2007). Te ra si ra ne pokra ji ne so v Sre do zem lju dose gle višek na zacet ku 20. sto let ja. Sle di lo je moc no naza do va nje zara di socialnega pre slo je va nja, zmanjšanja števila prebivalcev po 1. svetovni voj­ni in zato pomanj ka nja delov ne sile za vzdr že -vanje teras. Najprej so opustili tiste na strmejših pobocjih in bolj oddalje ne. Po 2. svetovni vojni sta nji ho vo nadalj nje opuš ca nje naj bolj zaz na -movala odseljevanje s podeželja v mesta in lito­ralizacija (du Guerny in Hsu 2010; Tarolli, Preti in Roma no 2014). Ker terase pomenijo »umetno« vzdrževano pokra­jino, je njihovo opušcanje povecalo nestabilnost pobo cij (po di ra nje teras, ero zi ja) in zaraš ca nje z gospodarsko manj kakovostnim gozdom. Zmanjšala se je biodiverzieta in povecala nevar­nost gozdnih požarov (du Guerny in Hsu 2010; Stanchi 2012; Contessa 2014). Zaradi urbani­za ci je so v 20. sto let ju izgi ni le šte vil ne tera se okrog nase lij. Tudi skup na evropska kme tij ska poli ti ka z vzpod bu ja njem inten ziv no sti kme to -vanja ne pris pe va k ohra nja nju tra di cio nal ne obdelave. Terasirane pokrajine ne morejo kon­ku ri ra ti trž no usmer je ne mu kme tijs tvu, kar je mno gok je vodi lo v odstra nje va nje teras za laž -jo obde la vo zem ljišc s stro ji. Tako obde la va ne poteka vec vzdolžno, ampak precno na pobocja, kar pove cu je ero zi jo (du Guerny in Hsu 2010). Gospodarsko uspešne so terasirane pokrajine, ki so našle nišo v monokulturah vinske trte, oljk ali rož. Pridelovalci so pridelavo grozdja ali oliv nadgradili z vinskimi kletmi ali stiskalnicami olja. 

Pre ži vet je teras omo go ca turi zem, ki v njih pre -poznava turisticno privlacnost. K ohranjanju teras pris pe va jo tudi sub ven ci je in ustrez na davc na politika. Vendar pa monokulture in strojno obdelovanje povecujejo njihovo ranljivost za ško­dljiv ce in pora bo pesti ci dov ter obcut lji vost na obdob ja konjunk tu re in pad cev pov pra še va nja (Ag no let ti 2015; du Guerny in Hsu 2010). Gradnja in vzdrževanje teras nista vec kolektiv­ni opra vi li, pac pa obvez nost posa mez nih last -nikov, kar ni poceni, saj rabijo zunanje izvajalce. V pokrajini Cinque Terre s skupno dolžino tera­snih suhih zidov 6720 km bi gradnja 100 m zidu stala približno 140 evrov, kar je za celotno tera­si ra no obmoc je sko raj mili jar da evrov, zato so v mno gih tera si ra nih pokra ji nah kam ni te zido -ve zaceli nadomešcati z betonskimi (du Guerny in Hsu 2010). V vecini evropskega Sredozemlja še vedno opušcajo terase. V Toskani so v pol stoletja zaradi nevzdrževanja izgubili dve petini teras, še dese-ti na pa se jih zaraš ca (Ta rol li, Pre ti in Roma ­no 2014), v ju govz hod ni Špa ni ji sla bo tret ji no, v Ka ta lo ni ji se je od sre de 19. sto let ja povr ši na kmetijskih zemljišc zmanjšala za polovico, pred­vsem zaradi opustitve terasiranih vinogradov na str mih poboc jih (Stanc hi s so de lav ci 2012), v Iberskem gorovju je obdelanih le še 5 % teras (Lasanta s sodelavci 2013), na grškem otoku Lez­bosu pa je propadlo že 85 % terasiranih obmo-cij (García-Ruiz in Lana-Re nault 2011). 
Terasirana pokrajina postane še posebej dramaticna v Alpah, kjer se kmetijske terase pojavljajo v podnebno ugodnih razmerah, tam, kjer po dolinah dalec navzgor segajo vplivi sredozemskega pod neb ja. SHUTTERSTOCKP 

ALPE 





Na UNESCO-vem seznamu je tudi terasirana pokrajina Laveaux na prisojnem severnem bregu Ženevskega jezera. Mar sikje v višjih legah Alp se pojav lja inverzna terasiranost, ki jo ustvar jajo v smeri plastnic speljane poti. 
V Vzhod ni Tirol ski na jugu Avstri je so z niz ki mi zido vi pod pr te tera se ure di li zara di zmanj ša nja str min. Zatravljene poljedelske terase z deloma zaraslimi brežinami na južnem podnožju Ceškega gozda v Spodnji Avstriji. 
S severovzhoda v alpska predgorja segajo vplivi panonskega podnebja, zato tudi tam uspeva vinska trta, kot na primer v dolini Wachau ob Donavi, kjer je terasirana pokrajina skupaj z drugo dedišcino umešcena na UNESCO-v seznam sve tov ne dediš ci ne. SHUTTERSTOCK 

Kme tijs tvo sous tvar ja kul tur ne pokra ji ne v gor -skih obmoc jih, kjer so kme tij ske tera se zara di potreb po obdelanosti strmih pobocij dokaj pogo-ste. V Alpah, predvsem njihovem prostranem pre­dalpskem obrobju, so terasirane pokrajine bolj znacilne za južno obrobje, ki je povezano s sre-do zem skim kul tur nim oko ljem. Terasno kmetovanje je dovršen kmetijski sistem, ki omogoca intenzivno rabo obmocij z razgiba­nim površ jem. V vlaž nem in hlad nem alp skem pod neb ju so tera se ure ja li na še bolj str mih pobocjih kot v sušnih toplih predelih. Vecina alp-skih kmetijskih teras je v južnih, jugovzhodnih in jugo za hod nih legah. Naj po go stej še so v bli ži -ni naselij in na vznožjih vzpetin, ki se dvigajo nad dnom dolin in kotlin. Urejali so jih tam, kjer str-mi na ote žu je ali one mo go ca obi caj no kme to -va nje, hkra ti pa poboc ja niso pre str ma, da bi kme to va nje pre ti ra no ovi ra la ali celo one mo ­go ci la ero zi ja. Kme to va nje na tera sah je »živ -ljenjsko« odvisno od vode, zato so njeno kolicino ozi ro ma odtok urav na va li z na gi bom tera sne plosk ve pro ti poboc ju ali nav zven ter z do miš -ljenim sistemom dovodnih in odvodnih kanalov. Pravilno zgrajene terase preprecujejo hitro odte­kanje vode, kar ima dvojni ucinek: v sušnih raz­merah zadržujejo vlago, v vlažnih pa zmanjšujejo ero zi jo (Hr va tin, Per ko in Petek 2006; Ažman Momir ski s so de lav ci 2008). V Al pah je grad nja teras pove za na s tra di cio -nal no rabo zem ljišc. Veli ko teras je na obmoc -jih, kjer kmetijstvo temelji na družinskih kmetijah. Kme tij ske tera se pomemb no obli ku je jo pokra -jinsko identiteto in njeno prepoznavnost, zato so se obdr ža le mar si kod, kjer sicer ne bi bilo gos -podarno. Ponekod jih dojemajo zgolj kot ostanek preteklosti, zato propadajo (New insights…2009; Kizos s so de lav ci 2010; Wymann s so de lav -ci 2013). Ker je pov prec ni doho dek v kme tijs tvu v evrop -skih gorskih pokrajinah za približno 40 % manj­ši kot na rav ni nah (Eick hout s so de lav ci 2007), so kmetovalci vzdrževanju teras namenjali doda-ten zaslu žek iz paše na gor skih pašni kih. Tera -si ra na obmoc ja so notra nje tesno pove za na z bliž nji mi inten ziv no obde la ni mi polje del ski mi zemljišci, pa tudi z oddaljenimi ekstenzivnimi živi­norejskimi kmetijskimi zemljišci, planinskimi pašni ki. Gle de na gra di vo, iz kate re ga je izde la na tera -sna brežina, razlikujemo kamnite in zemljate tera­se. Genetsko pa razlikujemo dva poglavitna tipa: v pr ve ga spa da jo nacrt no zgra je ne tera se (po -ve ci ni vino grad niš ke), kate rih bre ži ne so v alp -skem oko lju veci no ma kam ni te, v dru ge ga pa polje del ske tera se z ve ci no ma zem lja ti mi bre -žinami. Na kmetijskih terasah v nižjih legah Alp oziroma na njihovem obrobju so gojili predvsem vin sko trto in sad je, zato tam kaj pre vla du je jo vinogradniške in sadjarske, deloma tudi poljedel­ske in vrt nar ske tera se. Pogo ste so tudi njiho ve kombinacije, denimo vinogradniško-poljedelske ali sadjarsko-vrtnarske terase. Najstarejše so za višje lege znacilne poljedelske terase, ki so v so-dob no sti veci no ma zatrav lje ne, v ob dob ju pre -vlade samooskrbnega kmetovanja pa so bile na njih njive (Titl 1965; Hammad in Borresen 2006; Ažman Momir ski in Klad nik 2009). Najstarejše kmetijske terase so iz neolitika. Pomembneje so jih zaceli izpopolnjevati v 8. sto-let ju. Okrog 12. sto let ja so raz vi li nove teh ni -ke za zaš ci to pred ero zi jo, v re ne san si (14. in 
15. sto let je) pa so tera si ra na obmoc ja posta la pomembna prvina nekaterih pokrajin. Sodobne kmetijske terase v alpski pokrajini so bile vecino-ma ure je ne v ob dob ju tra di cio nal ne ga gos po -darstva in rasti prebivalstva med 18. in 20. sto-let jem (Ni cod 1990; Gib son 2001). V pre te klo sti je bilo ure ja nje teras eno naj tež jih kmetijskih opravil, saj so vsa dela opravljali roc­no (Bo nar di 2008). Za obde la vo goje nih kul -tur, vzdr že va nje teras ter spra vi lo pri del kov so rabi li veli ko delov ne sile, zato je bila tera si ra -nost odvi sna tudi od spre mi nja nja šte vi la lju di. Povr ši na tera si ra nih zem ljišc se je zmanj ša la v zacet nem obdob ju male lede ne dobe (16. in 
17. sto let je), pove ca la pa v 18. sto let ju. Sle di ­lo je obdobje agrarne prenaseljenosti z najvecjo površino terasiranih zemljišc, nato pa je v 20. sto-let ju ob upa du zem ljiš ke rabe zara di indu stria -lizacije, socialnega preslojevanja ter odseljevanja in izse lje va nja priš lo do nji ho ve ga opuš ca nja. To je še pose bej zna cil no za gor ska obmoc ja, kjer imajo mladi slabše možnosti izobraževanja in zaposlovanja, ostarele pa pestijo osamljenost in teža ve z do stop nost jo. Na opuš ca nje teras vplivajo tudi podnebne spremembe, ki se kaže­jo v po manj ka nju vode in pogo stej ših poža rih (Vri šer 1954; Gabro vec in Klad nik 1997; Lett -ner in Wrb ka 2010; Navar ro in Perei ra 2012; Vale se s so de lav ci 2014). Opušcanje tradicionalne zemljiške rabe vodi v iz­gi nja nje tra di cio nal ne ga zna nja in praks. Za -nimivo je, da pre bi val ci tera si ra nih pokra jin opuš ca nje teras pove ci ni doje ma jo nega tiv no, obi sko val cem pa je vrni tev narav ne ga rast li -nja pogo sto kar všec na (Höchtl, Lehrin ger in Konold 2005; Ian ni, Gene let ti in Ciol li 2015). Opušcanje terasiranih pokrajin v Alpah sprem­ljajo procesi degradacije, med katerimi sta najz­na cil nej ša ero zi ja prsti in nesta bil nost pobo cij v ob li ki zemelj skih pla zov in dro bir skih tokov. Degradacijo še pospešujejo obilne padavine in pomanj klji vo vzdr že va nje pod pornh zidov. Za zdaj je to nepo vra ten pro ces, saj le red ko pri -de do rekultivacije (Crosta, Imposimato in Rod-de man 2003; Komac in Zorn 2005; Zorn in Komac 2007; Gabrovec, Komac in Zorn 2012; Zorn in Komac 2013a). V Al pah je vec izjem nih pri me rov tera si ra nih pokrajin. Terasirano obmocje pri vasi Ödenkirc-hen v oko li ci Ulrichs ber ga v Av stri ji meri okrog 7600 ha. Polje del ske tera se na nad mor ski viši -ni od 590 do 750 m so na pri soj nem poboc ju in so zavarovane od leta 2002 (Verord­nung … 2002). Vino grad niš ko obmoc je v do -li ni Wac hau ob Dona vi je bilo tera si ra no že v 9. sto let ju (Our com mon … 2015). V Fran ci ji so sli ko vi te tera se v do li ni reke Rone, zgor -njem delu doli ne Roye med kra je ma Fon tan in Saint-Dal mas-de-Ten de ter v oz kih doli nah rek Cians in Estéron v Primorskih Alpah (Jeddou s so-delavci 2008; Reiner-Ehrig 1980). V Italiji je vse bolj obiskana terasirana pokrajina v dolini Val-tellina, kjer je vec kot 2000 ha terasiranih vino-gra dov. Zna ne so tudi tera se v do li nah Aosta, Valchiavenna in Bregaglia v provinci Sondrio ob meji s Švi co ter Cem bra v Tren ti nu (Sca ra mel -li ni in Varot to 2008). V do li ni reke Bren te v de -že li Bene ci ji so v 17. sto let ju zace li goji ti tobak ter v 18. in 19. sto let ju zgra di li obse žen sistem teras s kar 230 km suhih zidov (Alp ter 2014). V Švi ci so zna ne vino grad niš ke tera se v do li ni zgor nje Rone, pre den se izli je v Že nev sko jeze -ro, pokrajini Lavaux vzhodno od Lozane na sever-ni obali Ženevskega jezera, kjer so terase gradili že v rim ski dobi, zdajš njo podo bo pa so jim nadeli benediktinci v 11. stoletju (Lavaux 2007), in pokra ji ni Bre ga glia v kan to nu Graubünden. Za ohranitev tovrstne pokrajinske dedišcine in prikaza uspešnega primera trajnostnega sobivanja narave in družbe so na prelomu iz 20. v 21. stoletje na UNESCO-v seznam svetovne dedišcine uvrstili dolino Wachau v Av-striji (leta 2000) in pokrajino Lavaux v Švici (leta 2007). Alp ske tera si ra ne pokra ji ne posta -ja jo ceda lje pomemb nej ša turi stic na desti na ci -ja, ki je pogo sto pove za na z vi no grad niš tvom in vinars tvom (Jean 2003; Gui sep pel li 2006; Ben der 2010; Varot to in Lodat ti 2014). 

Terasirani vecvrstni vinogradi na strmem prisojnem bregu reke Mozele v Nemciji imajo zidane brežine, s katerimi so lastniki zgolj ublažili nagib sicer še vedno mocno nagnjenih terasnih ploskev in zmanjšali erozijo prsti. SHUTTERSTOCKP 
ZAHODNA, SREDNJA IN vZHOD 
NA EvROP
A 





Terase, imenovane lynchets, nad vas jo Bishopstone v grofiji Wilts hi re na jugu Anglije. Hribovita terasirana pokrajina s še vedno aktivnimi poljedelskimi terasami, nastalimi vecinoma z oranjem, na Slovaškem. 
Po boc ja z nei zra zi ti mi tera sa mi v gor ski doli ni Tran sil va ni je, ki velja za naj bolj tera si ra no romun sko pokra ji no. Pokrajina z obdelanimi poljedelskimi terasami v Bolgariji razkriva nekdanji videz tovrstnih terasiranih pokrajin v Evropi. 
Te ra si ra na pokra ji na z opuš ce ni mi, zatrav lje ni mi tera sa mi z za cet ni mi zna ki zaraš ca nja v Ma lih Peni nih, pogor ju seve ro za hod no od Tater na skraj nem jugu Polj ske. WOJCIECH LISINSKI, SHUTTERSTOCK 

Te ra si ra ne pokra ji ne so tudi na nes kle nje nih obmocjih zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Še najvecje je obmocje ob srednjem in zgornjem Renu, ki sega od Bonna na severu prek Luksem­burga in Alzacije do Švice na jugu. Znacilne tera­sirane pokrajine predstavljamo od zahoda proti vzhod u. Na Bri tan skem otoc ju so tera si v sta ri angleš ­ci ni rekli lynch, od koder izha ja sodob ni izraz lynchet (Ter ra ce … 2016), ki pa za Angle že ne pome ni »pra ve« tera se, ampak le poboc ni pre -gib, nastal z dol go traj nim ora njem in obra ca -njem brazd vstran od poboc ja (Lynchet 2016). Angle ži tak šne pre gi be ne šte je jo za tera se, kot so namerno zgrajene terase s suhimi zidovi v Sre­dozemlju ali namakalne terase v monsunski Aziji. V Sloveniji v tem primeru govorimo o poljedelskih terasah in tudi v Angliji so lynchets­verjetno preo­stanek keltskega poljskega sistema, v okviru kate­rega so v železni dobi in antiki na obmocju grofij Wiltshire in Dorset preoblikovali tamkajšnja apnencasta pobocja. Bolj izraziti so njihovi preo­stanki iz sred nje ga veka, ko so polja ora li v ok ­vi ru siste ma odpr tih polj. Nek da nje nji ve so že pred casom spremenili v pašnike (Hooke 2015). Ce prav niz ka in rav na Nizo zem ska nima veli ko mož no sti za ure ja nje kme tij skih teras, so te tudi tam kaj pokra jin ska stvar nost. Nasta le so na pobocjih med prostrano ravnico in planotastim površjem, najveckrat z dolgotrajnim oranjem in postop no izrav na vo tam kajš njih obde lo val nih zemljišc. Domnevajo, da so bile v srednjem veku nekatere namerno zgrajene za vinograde. Poboc ne tera se so opaz ne tudi na neka te rih podrobnih zemljevidih, kjer so vrisane s poseb­nimi topografskimi znaki. Primerjalna analiza sta­rejših in novejših zemljevidov razkriva, da so jih mno go odstra ni li (Re nes 2015). Naj vec jih je v najbolj južni in najbolj razgibani provinci Limburg, v gricevnati pokrajini Heuvelland. Tam kajš nje tudi vec kot meter viso ke pošev ne tera sne bre ži ne so zem lja te, pone kod pora sle z gr mi cev jem in sad nim drev jem. Pone kod je grmi cev je tako gosto, da ima vlo go živi ce. Kjer gole brežine niso vzdrževane, se pojavljajo manj ši usa di. Trav na te tera sne plosk ve so rah ­lo nag nje ne nav zven. V Nem ci ji so tako vino grad niš ke kot polje del -ske tera si ra ne pokra ji ne raz po re je ne po rec nih dolinah, gricevjih, nizkih hribovjih in v gorskem sve tu (Kru se 2015). Bolj zna ne so vino grad niš -ke, med kate ri mi je doli na ob sred njem Renu, med Rüdersheimom in Koblenzom, od leta 2002 na UNESCO-vem sez na mu sve tov ne kul tur ne dediš ci ne (Up per … 2002). Manj še tera si ra no vino grad niš ko obmoc je je tudi ob reki Saa li in njenem pritoku Unstrutu jugozahodno od Leip­ziga. Terasirane vinorodne doline niso pomemb­ne le za vinogradništvo in vinarstvo, ampak tudi za turi zem in rekrea ci jo, saj pri vla ci jo obi sko ­val ce tako od dalec kot iz bliž nje gosto pose -ljene rudarsko-industrijske okolice. V Nemciji so tudi tera si ra ni sadov nja ki. Te ra si ra na pokra ji na v do li ni Rena in pri to kov je precej samosvoja. V njej se neterasirani nav­pic ni vino gra di izme nju je jo s te ra si ra ni mi, za katere so znacilne velike, mocno nagnjene in z vi-sokimi zidovi iz skrilavca ali drugega kamna pod-pr te tera sne plosk ve. Pone kod so prek bre žin zgra je ne stop ni ce, ki omo go ca jo dostop z ene terase na drugo. Na terasnih ploskvah, ki le rah-lo blažijo naklon strmega pobocja, je vinska trta v vo do rav nih vrstah zasa je na na manj ših zem -lja tih tera si cah, vrste pa so lah ko tudi nav pic -ne. Posebej zanimiva je novodobna terasirana pokra ji na v Kai ser stuh lu, gri cev ju vul kan ske ga izvora v zvezni deželi Baden-Württemberg. Tam-kajšnje prsti so izjemno erodibilne, zato so pobocja za intenzivno vinogradniško ali sadjar­sko rabo morali terasirati, kar se je zgodilo šele po letu 1950. Ob tem so terase prilagajali stroj­ni obdelavi, na njih uredili sodobne dovozne poti in jih v vec fazah širi li, zdru že va li in tudi geo ­me tri zi ra li, tako da so zdaj z nji mi preu re je na celotna pobocja. Njihove brežine so visoke tudi vec kot 10 m, uravnane ploskve pa na bolj bla go nag nje nih poboc jih zelo širo ke, na kate -rih je vin ska trta zasa je na tudi v vec kot dese -tih vrstah, na bolj str mih pa ožje, ven dar je trta tudi tam zasa je na v vec vrstah. Spr va so tera se urejali rocno in s skromno mehanizacijo, zatem pa stroj no, sca so ma z vse tež jo in zmog lji vej šo grad be no meha ni za ci jo. Ob tem je v pred zad -nji fazi tera si ra nja med leto ma 1970 in 1976 povr ši na bre žin in dostop nih poti sko raj pre se -gla povr ši no, name nje no vin ski trti. Temu so se vinogradniki uprli in v zadnji fazi terasiranja med leto ma 1976 in 1982 viši na bre ži ne ni sme la pre se ci 10 m, obli ka teras pa se je mora la dosled no pri la ga ja ti izob li ko va no sti poboc ja. S tem, ko se njihova širina v grapah zoži, na vme­snim pomolih pa znatno razširi, ta pokrajina od dalec moc no spo mi nja na sli ko vi to tera si ra no pokrajino z rižišci v jugovzhodni Aziji. Kljub skrb­ni izdelavi teras vremenske ujme na njih obdob-no povzrocajo precejšnjo škodo; prožijo se usadi in plazovi. Za namecek se je zaradi manjše gozdnatosti in vecjih uravnanih ploskev mocno povecala pogostnost zmrzali, ki je pose-bej pogub na za vino gra de v niž jih legah (Kai -ser stuhl 2016). Te ra si ra ni vino gra di so v manj šem obse gu tudi na Ceškem. Vec, zlasti novodobnih, jih je na gri-cev na tem in niž jem hri bo vi tem obrob ju Panon -ske kotline, predvsem na jugu Slovaške, vzhodu Slo ve ni je, seve ru Hrvaš ke in v manj ši meri na seve ro vz ho du Madžar ske in zaho du Romu ni je, medtem ko sodobni vinogradi na vzhodu Avstri­je in seve ru Srbi je niso tera si ra ni. Na Madžar -skem, kjer so pre cej pogo ste tudi sad jar ske tera se, je zna me ni ta vino grad niš ka pokra ji na Tokaj, ki je prav tako na UNESCO-vem sez na ­mu (Tokaj … 2002). Poljedelske terase, ki so jih uredili v srednjem veku in imajo zidane ali zem­lja te bre ži ne, so že v precejšnji meri opuš ce ne in pro pa da jo (Cen te ri 2015). Na Slovaškem so tradicionalne poljedelske tera se pogo ste na seve ru drža ve, na pla no ta -stih vzpe ti nah in hri bov skih poboc jih pred go rij Veli ke in Male Fatre, Viso kih in Niz kih Tater ter obmejnih pogorij Penini in Beskidi, kjer se sorodne terase nadaljujejo na Poljsko. Na obmoc jih tra di cio nal ne ga eksten ziv ne ga kme ­to va nja, ki jih po 2. sve tov ni voj ni ni zaje la pri -silna kolektivizacija, so terase dobro ohranjene in jih v precejšnji meri še vedno obdelujejo. Delo-ma gre za namer no nare je ne tera se z bolj rav -ni mi plosk va mi in izra zi ti mi bre ži na mi, delo ma za terase z nagnjenimi ploskvami in nizkimi, nei­zrazitimi brežinami, nastale z dolgotrajnim ora­njem. Tradicionalna hribovska mozaicna tera si ra na pokra ji na s pre ple ta njem njiv, trav -ni kov, viso ko de bel nih sadov nja kov in majh nih vino gra dov še pose bej tam, kjer je že priš lo do opuš ca nja obde la ve, velja za obmoc je veli ke bio di ver zi te te (Špu le rová, Dobro vodská in Šte ­fun ková 2015). V Ro mu ni ji in Bol ga ri ji se je v hri bo vi tih delih v precejšnji meri ohranilo tradicionalno ekstenziv-no kom bi ni ra no kme tijs tvo, zato so tam kajšnje kme tij ske tera se še ved no veci no ma ob de la ne. V Romuniji sta s poljedelskimi terasami še pose-bej mocno prepredeni pokrajini Transilvanija in Mara mu res, kjer je nekoc pomemb no njiv sko rabo skoraj povsem izpodrinila travniška. Vino-gradniške terase so deloma rocno deloma stroj-no ure ja li po letu 1950. Ob že ome nje nih na zaho du drža ve jih je pre cej tudi v ce lot nem juž­nem predgorju Transilvanskih Alp in kraški pokra­jini Dobru dži na skraj nem vzhod u drža ve, kjer so dokaj raznovrstne (Brinduse in Pirca.labu 2016). 



TERASIRANE POKRAJINE v 
SL
O
vENIJI 


Ceprav v Sloveniji ne premoremo v svetu najbolj prepoznavnih pokrajin z namakalnimi terasami, name nje ni mi goje nju riža, so naše tera si ra ne pokra ji ne dovolj raz no vrst ne, da si zaslu ži jo pozorno obravnavo. Z njo želimo razkriti njiho­vo strukturiranost in izpostaviti prvine, po katerih se raz li ku je jo dru ga od dru ge. Nji ho va raz no -likost je mocno navezana na naravne pokrajinske tipe, zato jih pose bej pred stav lja mo v na sled -njem poglav ju. Kme tij ske tera se s svo jo raz no li kost jo obli ku je -jo zna cil no kul tur no pokra ji no kot pomemb no kul tur no vred no to in so temelj ni grad nik neka -terih kulturnih pokrajin. Tam imajo nedvoumno dodano vrednost, vendar ta lahko pride do izraza le, ce so pri mer no vzdr že va ne (Až man Momir ­ski in Kladnik 2015b). Šele takšne lahko razkri­je jo svo jo pri vlac no podo bo, ki naj ne bi bila v po nos le doma ci nom, ki s te ra sa mi živi jo iz gene ra ci je v ge ne ra ci jo, ampak se, ce bomo z njimi v prihodnje ustrezno ravnali, lahko izka­žejo tudi kot pomem ben raz voj ni poten cial. Ob tem raznovrstnost sama po sebi še ni zago­tovilo privlacnosti, saj jo je možno prepoznavati šele ob ogle du vec tak šnih obmo cij, kar zain -teresiranim obiskovalcem omogoca medseboj-no primerjavo. Za aktiviranje tega potenciala pa bo treba intenzivirati varovanje kulturne pokra­ji ne kot pomemb ne ga dela naše dediš ci ne in zagotoviti dovolj ucinkovit razvoj. Tako bi lahko marsikod spodbudili razvoj turizma, ki naj bi kot svo jo pri mar no desti na ci jo tržil raz no li kost Slo -venije in njenih pokrajin. Ob tem bi se lahko kot pomemb na prvi na izpo sta vi la tudi raz no li kost naših tera si ra nih pokra jin, ki jih v vsej nji ho vi privlac no sti sku ša pred sta vi ti pri cu jo ca mono -gra fi ja. 



Ena naj bolj pri vlac nih slo ven skih tera si ra nih pokra jin se raz kri va pod vas jo Ostrož no Brdo v Br ki nih, ven dar je ustrez ne usta no ve še niso pre poz na le kot vred no varo va nja, kar pa bi bilo tre ba cim prej zago to vi ti, saj je zara di neu god nih demo graf skih tokov moc no ogro že na. MATEVŽ LENARCIC 


Po kra jin sko izjem no raz no li ka Slo ve ni ja je kot le redkokatera evropska država prepredena s kmetijskimi terasami. Pojavljajo se v vseh tipih pokra jin, ven dar se raz li ku je jo po pogost -nosti, namenu in sodobni vlogi (Ažman Momir-ski in Klad nik 2009). Gle de na dejs tvo, da so v mnogih predelih Slovenije dokaj izrazito, v ne ka te rih pa celo pre vla du jo ce zaz na mo va le pokra jin sko podo bo, je nena vad no, da se jim šele v zad njem casu name nja vec razi sko val ne pozor no sti. Kme tij ske tera se so ver jet no ure ja li že v rim ski dobi (Gas pa ri 1998), saj si je sicer na str mih poboc jih tež ko pred stav lja ti goje nje vin ske trte in oljke, ki sta bili že takrat glavni kmetijski kulturi. Ljudje so jih urejali zaradi prilagajanja kmetijske pri de la ve narav nim raz me ram in pri do bi va nja novih kme tij skih zem ljišc. V pod neb no manj ugod nih raz me rah so s te ra si ra njem pri soj nih pobo cij omo go ci li kme tij sko pri de la vo na bolj dono snih zem ljiš cih, ki so zago tav lja la vec ji in kako vost nej ši pri de lek. Z urav na ni mi tera sni mi plosk va mi so si olaj ša li delo pri obde lo va nju zemljišca. Z gradnjo teras se je uspešno prepre-cevalo negativne ucinke erozije, tudi erozije prsti ob moc nih nali vih, obe nem pa se je na tera si -ranih zemljišcih zadržalo vec vlage in podaljša-lo tal no vlaž nost. Ljud je so vsa dela pri ure ja nju teras oprav lja li izkljuc no roc no, zato je ure ja nje teras in nji ho -vo vzdrževanje veljalo za enega od najbolj težaš­kih kme tij skih opra vil. Tudi za roc no obdelavo ter trans port gno ja in pri del kov je bilo potreb ­no veli ko delov ne sile, ki je je bilo v pre te klo sti dovolj, saj se je v casu prevladujocega samoo­skrbnega in samozadostnega kmetovanja s kme­tovanjem ukvarjala vecina aktivnega prebi­valstva. Leta 1771 je bil delež kmeckega pre­bivalstva na obmocju zdajšnje Slovenije kar 88,6 %, leta 1910 pa še ved no veli kih 66,7 % (Na tek 1998a). Po 2. sve tov ni voj ni se je z raz ši ri tvi jo socia li ­sticne vele po se sti zara di laž je ga in bolj dono -snega kme to va nja na str mih poboc jih v vseh vino rod nih deže lah uve lja vi lo stroj no tera si ra -nje vinogradov in v manjši meri sadovnjakov ter nji ho vo meha ni zi ra no obde lo va nje. V vzhod ni Slo ve ni ji se je tera si ra nje poja vi lo povsem na novo. Po razpoložljivih podatkih so sicer prvi tera­sni nasad v vi no rod ni deže li Podrav je ure di li že v le tih 1892–1899 na obmoc ju nase lja Gruš -ko vec v Ha lo zah (Bra cic 1967). Belec (1968) poro ca, da so se po 2. sve tov ni voj ni prvi tera -sirani vinogradi pojavili leta 1957, njihovo veli­kopotezno terasiranje pa je povsem spremenilo pokra jin ski videz. S spre me nje nim naci nom izde la ve in obde la ve teras iz roc ne v me ha ni zi ra no sta se obli ka in videz teras temeljito spremenila. Ob rocni izgrad­nji in obdelavi so se širine terasnih ploskev med seboj pre cej raz li ko va le: neka te re so bile ožje, dru ge šir še, nee na ka je bila tudi nji ho va dol ži -na. Z upo ra bo kme tij skih stro jev so širi ne tera -snih plo skev in viši ne bre žin med nji mi posta le pre cej bolj ena ko mer ne. Pre vla da le so zem lja -te brežine brez opornih zidov, terase pa so pove­za ne z ob de lo val ni mi pot mi in obra ca liš ci za kme tij ske stro je. Z enot nim tera sa stim vzor cem je pokra ji na posta la geo me tri zi ra na, s pre cej višjo stop njo reda (Až man Momir ski s so de lav -ci 2008), kar vpli va na nje no har mo nic nost. Sodobne slovenske terasirane pokrajine spada­jo med naše pri vlac nej še kul tur ne pokra ji ne s pou dar je no kul tur no in sim bol no vlo go. 

Tega se je zace la zave da ti tudi vars tve na stro -ka, zato je vse vec tera si ra nih pokra jin vklju ce -nih v Re gi ster nepre mic ne kul tur ne dediš ci ne Ministrstva za kulturo. Med 318-imi tamkajšnjimi eno ta mi v ka te go ri ji kul­tur­na­kra­ji­na jih lahko 32 opre de li mo za tak šne, kjer ima pomemb no vlo go tera si ra nost. V dveh pri me rih je ta odlo ­cilen razlog za vpis v register, v 17-ih je pomem­ben raz log, v na dalj njih 13-ih pa tera si ra nost sicer ni eks pli cit no nave de na, a se da iz opi sa sklepati na njeno precejšnjo vlogo. Najvec regi­stri ra nih enot tera si ra ne kul tur ne pokra ji ne je v Koprskih brdih (10) in Posavskem hribovju (8), tri so v Do lenj skem podo lju in dve na Gor jan -cih, po ena pa v me zo re gi jah Boc in Macelj, Ljubljansko barje, Kambreško in Banjšice, Krim­sko hri bov je in Meni ši ja, Mala gora, Kocev ski rog in Poljan ska gora, Radulj sko hri bov je, Slo -ven ske gori ce, Suha kra ji na in Veli ko laš can ska pokra ji na. Dan da nes so tra di cio nal ne, sto let ne kme tij ske terase v precejšnji meri opušcene. Vendar njiho­vo opušcanje ni nov pojav, saj že Vrišer (1954), Melik (1960) in Titl (1965) poro ca jo o ob sež -nem opuš ca nju teras v se ver nih Goriš kih brdih in Koprskih brdih. Opušcanje so vzpodbudili raznovrstni razlogi. Ko se je z industrializacijo in deagrarizacijo vloga kmetijstva zacela zmanjše­va ti, z glo ba li ca ci jo pa je dobi la povsem nove razsežno sti, so tera se ob begu z de že le, pre -slojevanju prebivalstva, ostarevanju in siceršnjem pomanj ka nju kmec ke delov ne sile izgub lja le nekdanjo vlogo, zato se je na njih zacela pojav­lja ti eksten zi fi ka ci ja (Až man Momir ski in Klad -nik 2015a). Ta se je mar sik je stop nje va la v za­rašcanje z gozdom in postopno razpadanje teras, s tem pa v raz kroj tra di cio nal ne pokra ji ne, kar je dodo bra zaz na mo va lo dobr šen del tra di cio -nalnih slovenskih terasiranih pokrajin. Jasno je, da lahko pomanjkanje kmecke delovne sile nadomesti le strojna obdelava, za njeno 


Deleži kamnin, višinskih, naklonskih in ekpozicijskih razredov ter rabe tal na terasiranih zemljišcih. 

Slo ve ni ja je drža va z raz no li ki mi tera si ra ni mi pokra ji na mi, ki na prvi pogled veci no ma niso takoj pre poz nav ne, ven dar, ko se oko osre do to ci na pre plet tera snih bre žin in plo skev, jih zaz na sko raj da povsod, kot na pri mer na obmoc ju Pod ku ma v Po sav skem hri bov ju. MATEVŽ LENARCIC 
Delež terasiranih zemljišc po naseljih 
ni pojava manj kot 0,5 % od 0,5 do 1 % od 1 do 2 % od 2 do 5 % od 5 do 10 % od 10 do 20 % od 20 do 30 % vec kot 30 % 
0 10 20 30 40 km © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 




uveljavitev pa je nujno treba urediti dovozne poti  nom do 15,0 % in na str mih poboc jih z na klo ­ 
(Titl 1965; Klad nik 1990).  nom od 30,1 do 50,0 %. Najvec slovenskih teras  
Po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je so se zara di veli kih  ima juž no in jugo za hod no eks po zi ci jo (20,2 %  
stroš kov obno ve tera si ra nih vino gra dov zace li  oziroma 16,3 %), najmanj pa severovzhodno in  
pojavljati pomisleki o upravicenosti in smiselno­ severno (8,1 % oziroma 9,1 %). V sodobnosti je  
sti nji ho ve ga obnav lja nja. Mno ge tera si ra ne  najvec terasiranega ozemlja namenjenega trav- 
vino gra de so opu sti li in zara di neu re je nih last - ni kom in pašni kom (44,6 %), ki jim z bis tve no  
ninskih razmerij propadajo, veliko so jih že spre­ manjšim deležem (15,7 %) sledijo vinogradi. Nji­ 
menili v bolj donosne navpicne nasade vinske trte.  ve zavzemajo 8,2 % terasiranih zemljišc, sadov- 
Z opušcanjem teras se izgublja znacilen pokra­ njaki 5,6 % in oljcniki 3,6 %. Neobdelanih je  
jin ski izraz, s tem pa vrsta dru gih pri lož no sti.  2,4 % tera si ra nih zem ljišc, 9,0 % se jih zaraš ca  
Opo zo ri mo še na zani miv novo dob ni pojav in ­ z grmicevjem in drevjem, medtem ko jih je 8,9 %  
verz ne tera si ra no sti, zna ci len za viš je lege hri - že pre ra sel gozd. Dejan sko je povr ši na tera si - 
bo vij. Zna cil no zanj je, da videz tera si ra no sti  ra ne ga ozem lja, ki ga je že pre ra sel gozd, pre - 
zago tav lja jo vzpo red no po plast ni cah spe lja ne  cej vecja, saj nam ob digitaliziranju DOF-ov vseh  
dovoz ne poti za kme tij ske stro je, ki so tako na  teh teras zago to vo ni uspe lo evi den ti ra ti.  
nek nacin ozke tera sne plosk ve, med tem ko so  
terasne brežine prostrani vmesni, obicajno trav­ 
nati deli pobocja z nespremenjenim naklonom.  
V Slo ve ni ji je s kme tij ski mi tera sa mi preob li ko - 
vanega 1,71 % ozemlja. Dalec najvec ga je v sre­ 
dozemskih pokrajinah (8,96 %), povsod drugod  
je delež podpovprecen: v panonskih pokra­ 
jinah 1,32 %, v dinarskih 0,99 % in alpskih  
0,91 %. Najvec terasiranih zemljišc je v treh sre- 
do zem skih mezo re gi jah, v Go riš kih brdih zav - 
zemajo 26,0 % ozemlja, v Koprskih brdih 17,8 %  
in Vi pav ski doli ni 10,3 %.  
Terase v Sloveniji se pojavljajo na nadmorski viši­ 
ni od 0 do sko raj 1200 m (do ma ci ja naj viš je  
slovenske kmetije Bukovnik je na nadmorski viši­ 
ni 1327 m), povr šin sko naj vec pa jih je v vi šin - 
skih pasovih od 200 do 300 m (21,2 %), od 300  
do 400 m (19,0 %), od 100 do 200 m (15,8 %)  
in od 400 do 500 m (12,1 %). 39,8 % terasiranih  
zem ljišc je na fli šni pod la gi, 27,3 % na kar bo - 
nat nih kam ni nah (do lo mit in apne nec), 13,9 %  
pa na nekar bo nat nih sedi men tih. Sko raj polo - 
vica (45,0 %) jih je na zmerno nagnjenih poboc­ 
jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %, po cetr ti na  
pa jih je na bla go nag nje nih poboc jih z na klo ­ 

De lež tera si ra nih zem ljišc po obmoc jih slo ven skih nase lij leta 2015. 

© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 


Kme tij ske tera se so zani mi va prvi na slo ven skih kulturnih pokrajin. Odlikuje jih vkljucenost v na­ravno okolje, zato so prav tako raznolike kot slo­ven ske pokra ji ne. Po pokrajinski pestrosti se lahko le malokatera, celo pre cej vec ja drža va, pri mer ja s Slo ve ni jo, saj se prav na tem košcku srednje Evrope stika­jo in prepletajo Sredozemlje, Dinarsko gorovje, Alpe in Panon ska kot li na ter slo van ski, roman ­ski, germanski in madžarski kulturni vplivi (Klad­nik, Per ko in Urbanc 2009). Slo ve ni ja je celo pokra jin ska vro ca toc ka Evro pe, saj ima med vsemi evropskimi državami najvecjo povprecno pokra jin sko raz no li kost (Ci glic in Per ko 2013; Ciglic in Per ko 2015). Raz li ku je mo 9 po kra jin skih tipov in 4 sku pi ne pokrajinskih tipov. Tipi so: sredozemsko gricevje, sredozemska planota, dinarska planota, dinar-sko podo lje ali rav nik, alp sko gorov je, alp sko hri bov je, alp ska rav ni na, panon sko gri cev je in panonska ravnina, skupine tipov pa: sredozem­ske, dinarske, alpske in panonske pokrajine (Per-ko, Hrva tin in Ciglic 2015). 
Sre do zem ske pokra ji ne 
Sredozemlje je obmocje okrog Sredozem­skega mor ja. Med Gibral tar sko ožino in Bej ru ­tom je približno 3700 km, med Trstom in Dracem ob Jadranskem morju, ki je razpotegnjeno vzdolž italijanskih Apeninov na jugozahodu in Dinarske­ga gorovja na severovzhodu, pa skoraj 700 km. Jadransko morje je s površino 132.000km2 nekaj vec je od Dinar ske ga gorov ja. V Slo ve ni jo sega severno obrobje Sredozemlja. Sredozemske pokrajine so jugozahodno od dinarskih pokrajin. Zavzemajo slabo desetino Slovenije. Tu so znacil­na sre do zem ska nase lja, kjer se kam ni te stav ­be najveckrat držijo druga druge. Najbolj izsto-pa jo ca so nase lja, ki sto ji jo na vrhu vzpe tin. Sre do zem ska gri cev ja ali brda so zgra je na vecinoma iz fliša. Na kmetijskih terasah je ceda­lje vec oljk, vinogradi in sadovnjaki pa se pone-kod mocno zarašcajo. Na skrajnem jugozahodu sega gri cev je do komaj 47 km dol ge slo ven ske jadran ske oba le, kjer so zgoš ce ni pre bi vals tvo in raz lic ne dejav no sti. Tu sto ji jo tri mesta z zna ­cilnimi sredozemskimi jedri. Najbolj globoko se v kop no zaje da Piran ski zaliv. Redko poseljene sredozemske planote so sko-raj v ce lo ti zgra je ne iz apnen ca in zato izra zi to zakra se le. Delež ne so naj vec je koli ci ne Son ce -vega obsevanja v Sloveniji, saj letno v povprec­ju prej me jo sko raj 4400 MJ na m2. 


Di nar ske pokra ji ne 
Dinarsko gorovje je jugovzhodno nadaljevanje Alp med Panonsko kotlino in Jadranskim morjem. Raz dva ja vode crno mor ske ga in jadran skega povodja. Dolgo je okrog 700 km in v osrednjem delu široko skoraj 200 km. Njegova površina ne dose ga niti polo vi ce povr ši ne Alp. V Slo ve ni jo sega seve ro za hod ni del Dinar skega gorov ja. Dinarske pokrajine se južno od alpskih in panon­skih pokra jin vle ce jo od seve ro za ho da pro ti jugovz ho du in zav ze ma jo veci no južne ga dela Slovenije. Pravo nasprotje neprijaznemu površju je pravljicen podzemeljski svet, ki ga je oblikova-la voda. Pod dinarskimi in sosednjimi sredozem-ski mi kraš ki mi pokra ji na mi so odkri li že vec kot 7000 jam. Di nar ske pla no te so sko raj v ce lo ti zgra je ne iz apnen cev in dolo mi tov. So naj bolj gozd na to obmocje v Sloveniji, saj gozd porašca že skoraj tri cetrtine njihovega površja. Površinski vodotoki so redki. Prevladujejo majhne grucaste vasi z ne­pravilno razporejenimi stavbami. Zaradi neugod­nih naravnih razmer se kmetje preživljajo z gozdar-s tvom in živi no re jo. Gosto ta pre bivals tva je kar šestkrat manjša od slovenskega povprecja, šte-vi lo pre bi val cev pa se še ved no zmanj šu je. Med dinarskimi planotami se vlecejo dinarska podolja in ravniki, kjer gozd porašca še dve peti­ni površja. Ravniki so zgrajeni vecinoma iz apnen­cev in dolomitov, v podoljih, nekatera so pro-metno zelo pomembna, je tudi nekaj gline in fliša. 
Alp ske pokra ji ne 
Alpe so najvecja in najvišja gorska veriga v Evro-pi. Prek njih pote ka ta glav na raz vod ni ca med Severnim in Sredozemskim morjem in podnebna locnica med celinskim in sredozemskim podneb­jem. Nji ho va povr ši na pre se ga 200.000 km2. Dol ge so vec kot 1200 km in pone kod širo ke do 250 km. Vle ce jo se od Fran ci je na jugo za ­ho du do Avstri je na seve ro vz ho du. V Slo ve ni jo sega jugovzhodni del Alp. Alpske pokrajine zav­ze ma jo dve peti ni nje ne ga ozem lja. Alpska gorovja so zgrajena predvsem iz apnen­cev in dolomitov. Reke so vanje izdolble globoke doli ne, ki so jih v le de nih dobah preob li ko va li lede ni ki. Pod gozd no mejo, ki je na nad mor ski viši ni od 1600 do 1900 m (Lo vren cak 1987), kar šti ri peti ne površ ja poraš ca gozd. Goste je so pose lje ne le šir še doli ne in manj še kot li ne, obsež na viso ko gor ska obmoc ja pa so povsem neposeljena. Število prebivalcev le rahlo narašca. Na jugu in vzhodu alpska gorovja v širokem loku obda ja jo alp ska hri bov ja. Zgra je na so pred -vsem iz dolomitov, apnencev, metamorfnih kam nin, gli nav ca, meljev ca ter kre me no ve ga pešcenjaka in konglomerata. Dve tretjini površ­ja poraš ca gozd. Gosto ta pose li tve je dva krat tolik šna kot v go rov jih. Zna cil na obli ka pose li -tve so samotne domacije, pri katerih veliko hišo in gos po dar ska poslop ja obda ja goz du iztr ga ­no kultivirano zemljišce v enem kosu, celku. Dru-god so se oblikovale grucaste vasice, kjer stojijo stavbe brez reda, vendar strnjeno, podobno velja tudi za kme tij ska zem ljiš ca. Alp ske rav ni ne so obli ko va le reke, ko so dna kotlin terasasto zasule s prodom in peskom. Sta-rejše terase, kjer se je prod sprijel v konglomerat, so zakra se le in pora sle z goz dom, na mlajših, prodnih terasah pa se širijo rodovitna polja. Nji­ve zavzemajo cetrtino vsega površja. Ravninska naselja so velika in mocno urbanizirana. Gostota poselitve je šestkrat vecja od povprecja države. 

Pa non ske pokra ji ne 
Pa non ska kot li na se raz pro sti ra med Alpa mi na zahodu, Karpati na severu in vzhodu ter Dinar-skim gorov jem na jugu. Od seve ra pro ti jugu je dolga okrog 600 km, od zahoda proti vzhodu 700 km, nje na povr ši na pa sko raj dva krat pre -se ga povr ši no Alp. V Slo ve ni jo sega jugo za -hodno obrobje Panonske kotline. Panonske pokra ji ne, ki zav ze ma jo peti no ozem lja Slo ve -nije, so gosto poseljene in intenzivno obdelane, gozd ne pokri va vec niti tret ji ne ozem lja. Vinorodna panonska gricevja ali gorice, ki se na zaho du nasla nja jo na alp ska hri bov ja, so zgra je na iz sla bo spri je tih kam nin, pred vsem iz laporja, peska in gline, zato jih ogrožajo zemeljski plazovi. Prevladujejo razložena, nestrjeno pozi­dana naselja s kmetijskimi zemljišci med hišami. Domo vi so naj po go ste je raz meš ce ni po teme -nih zaobljenih slemen. Pod njimi so na prisojnih legah vinogradi in sadovnjaki, na osojnih pa pre­vla du je gozd. Šte vi lo pre bi val cev rah lo upa da. Med gricevji so ob vijugastih in pocasnih rekah Muri, Dravi in Krki, na katerih so nekdaj delovali številni mlini, obsežne, poljedelsko pomembne, a za ra di poplav ogro že ne panon ske rav ni ne, kjer gozd pokri va manj kot peti no ozem lja, kar je najmanj v Sloveniji. Z gozdovi so porašcena le še pogosteje poplavljena obmocja. Zaradi gos-po dar nej še izra be kme tij skih zem ljišc so ljud je domo ve in gos po dar ska poslop ja gra di li samo ob glavnih prometnicah. Nastale so velike, dolge obcest ne vasi, kjer so prit lic ne stav be enako -merno raz vrš ce ne v nizu na eni ali obeh stra -neh ceste, za njimi pa se širijo obsežna kmetijska zemljišca, ki so obicajno razdeljena na sklenjene proge. 
Cle ni tev Slo ve ni je na pokra ji ne, kot jih obrav na va mo v pri cu jo ci mono gra fi ji. 
78  
po kra jin ski tipi  
sre do zem ska  sre do zem ske  di nar ske  di nar ska podo lja  alp ska  alp ska  
gri cev ja  pla no te  pla no te  in rav ni ki  gorov ja  hri bov ja  
po vr ši na v ha  106.102  67.327  380.932  189.693  306.177  465.997  
% povr ši ne  5,2  3,3  18,8  9,4  15,1  23,0  
pov prec na nad mor ska viši na v m  305,6  425,8  668,7  403,4  1.055,6  583,3  
pov prec ni naklon v sto pi njah  12,2°  8,4°  14,7°  7,3°  25,6°  18,3°  
naj bolj pogo ste kam ni ne  fliš 72,6 %,  ap ne nec 82,1 %,  ap ne nec 58,9 %,  ap ne nec 46,3 %,  ap ne nec 51,5 %,  sta rej še pre dor ni ne s tufi  
gli na in melj 11,9 %  fliš 10,9 %  dolo mit 29,4 %  gli na in melj 23,2 %  kar bo nat ni prod in  20,9 %, meta morf ne  
kon glo me rat 17,4 %  kam ni ne 16,9 %  
naj bolj pogo sto rast lins tvo  gra den 31,9 %,  bu kev in gabro vec  bu kev in jel ka 40,4 %,  beli gaber  bu kev 36,9 %,  bu kev 31,7 %,  
puha sti hrast 30,7 %  74,7 %, puha sti hrast  bukev 23,5 %  in jel ka 32,4 %,  viso ko gor sko  bukev, kostanj  
in gabro vec 19,8 %  bukev 16,5 %  rast lins tvo 18,7 %  in hra sti 30,6 %  
pre je ta Son ce va ener gi ja v MJ/m2  4.373,3  4.381,1  3.946,8  4.122,2  3.705,4  3.953,3  
de lež njiv v %  13,9  5,2  5,9  13,4  2,8  9,2  
de lež vino gra dov v %  4,9  1,1  0,4  0,7  0,0  0,3  
de lež pašni kov v %  18,0  34,8  10,3  10,8  14,9  7,4  
de lež goz da v %  34,2  35,0  69,5  39,7  68,8  68,5  
de lež tera si ra nih zem ljišc v %  12,4  3,6  0,7  1,6  0,2  1,5  
pre vla du jo ci tipi polj ske raz de li tve  gru de in del ci  gru de in del ci  cel ki, gru de in  gru de in cel ki, pone kod  gru de in cel ki  gru de, cel ki,  
pone kod del ci  del ci in pro ge  pone kod del ci  
pre vla du jo ci tipi nase lij  gru ca sta nase lja,  gru ca sta nase lja  gru ca sta in raz lo že na  gru ca sta nase lja,  raz lo že na nase lja,  raz lo že na nase lja,  
ponekod suburba­ nase lja, pone kod zasel ki  pone kod raz lo že na  zasel ki in samot ne  zasel ki in samot ne  
nizirana nase lja  in obcest na nase lja  in obcest na nase lja  doma ci je  doma ci je  
pre vla du jo ci tipi hiš  pri mor ski tipi  pri mor ski tipi  osred nje slo ven ski  osred nje slo ven ski in  alp ski tipi  alp ski tipi  
in pri mor ski tipi  pri mor ski tipi, pone kod  
panon ski tipi  
šte vi lo nase lij leta 2011  366  149  833  806  311  1.546  
go sto ta nase lij, izra že na  
s šte vi lom nase lij na 100 km2  34,5  22,1  21,9  42,5  10,2  33,2  
šte vi lo pre bi val cev leta 1910  134.199  32.612  107.282  127.523  79.108  246.514  
šte vi lo pre bi val cev leta 2011  172.369  25.036  65.720  227.221  89.581  354.244  
go sto ta pre bi vals tva leta 1910,  126,5  48,4  28,2  67,2  25,8  52,9  
izra že na s šte vi lom lju di na km2  
go sto ta pre bi vals tva leta 2011,  162,5  37,2  17,3  119,8  29,3  76,0  
izra že na s šte vi lom lju di na km2  
pov prec na veli kost nase lja, izra že na s šte vi lom  366,7  218,9  128,8  158,2  254,4  159,5  
pre bi val cev na nase lje leta 1910  
pov prec na veli kost nase lja, izra že na s šte vi lom  471,0  168,0  78,9  281,9  288,0  229,1  
pre bi val cev na nase lje leta 2011  



79  
alp ske rav ni ne 81.921  pa non ska gri cev ja 299.452  pa non ske rav ni ne 129.700  sre do zem ske pokra ji ne 173.429  di nar ske pokra ji ne 570.625  sku pi ne pokra jin skih tipov alp ske pokra ji ne 854.095  pa non ske pokra ji ne 429.152  Slo ve ni ja slo ven ske pokra ji ne 2.027.301  
4,0 373,4 4,4° kar bo nat ni prod in kon glo me rat 74,2 %, gli na in melj 9,3 % rde ci bor 39,3 %, bukev 25,4 % 4.080,4 24,5 0,0 4,2 29,3 0,4 del ci in skle nje ne pro ge  14,8 289,0 9,9° la por 29,7 %, gli na in melj 27,8 % bu kev, kostanj in hra sti 86,5 %, bukev 4,6 % 4.131,4 21,3 3,4 6,1 40,3 1,9 gru de in cel ki  6,4 195,9 1,1° si li kat ni prod 58,4 %, gli na in melj 31,5 % dob 27,3 %, beli gaber in dob 25,1 % 4.178,3 40,8 0,8 3,2 17,9 0,1 del ci in skle nje ne pro ge  8,6 352,3 10,7° fliš 48,6 %, apne nec 38,7 % bu kev in gabro vec 32,7 %, gra den 22,0 % 4.376,3 10,6 3,5 24,4 34,5 9,0  28,1 580,5 12,2° ap ne nec 54,8 %, dolo mit 26,6 % bu kev in jel ka 34,9 %, bukev 21,9 % 4.005,1 8,5 0,5 10,5 59,6 1,0  42,1 732,5 19,6° ap ne nec 23,9 %, kar bo nat ni prod in kon glo me rat 17,4 % bu kev 33,4 %, bukev, kostanj in hra sti 18,9 % 3.876,6 8,4 0,2 9,8 64,8 0,9  21,2 260,9 7,2° gli na in melj 28,9 %, sili kat ni prod 21,3 % bu kev, kostanj in hra sti 77,1 %, rde ci bor 4,7 % 4.145,5 27,2 2,6 5,2 33,5 1,3  100,0 557,3 14,1° ap ne nec 29,5 %, dolo mit 14,6 % bu kev 23,9 %, bukev, kostanj in hra sti 23,9 % 4.012,4 12,6 1,1 10,2 54,1 1,7  
gru ca sta in obcest na naselja, suburbanizirana nase lja alp ski tipi 389  raz lo že na nase lja, pone kod gru ca sta in obcest na nase lja osred nje slo ven ski in panon ski tipi 1.245  ob cest na nase lja, subur ba ni zi ra na nase lja osred nje slo ven ski in panon ski tipi 387  pri mor ski tipi 515  osred nje slo ven ski in pri mor ski tipi, pone kod panon ski tipi 1.639  alp ski tipi 2.246  osred nje slo ven ski in panon ski tipi 1.632  6.032  
47,5 169.524  41,6 257.049  29,8 167.153  29,7 166.811  28,7 234.805  26,3 495.146  38,0 424.202  29,8 1.320.964  
575.870  251.208  288.940  197.405  292.941  1.019.695  540.148  2.050.189  
206,9  85,8  128,9  96,2  41,1  58,0  98,8  65,2  
703,0  83,9  222,8  113,8  51,3  119,4  125,9  101,1  
435,8  206,5  431,9  323,9  143,3  220,5  259,9  219,0  
1.480,4  201,8  746,6  383,3  178,7  454,0  331,0  339,9  





Sredozemske pokrajine: Secoveljske soli ne. Di nar ske pokrajine: Uni ca na Planinskem polju. Alpske pokrajine: Jalovec s Slemena. Panonske pokrajine: Polja ob Krki nas proti Hrvaš kega Broda. 




SREDOZEMSKE POKRAJINE 


Sre do zem ske pokra ji ne v ju go za hod nem delu Slovenije se razprostirajo na 1734 km2 ali slabi desetini ozemlja države. Delijo se na flišna grice­vja, ki zavzemajo tri petine ozemlja (1061 km2), in kraške planote (673 km2). Poleg menjavanja flišnega in apnencastega površja je njihova glav­na zna cil nost toplo sub me di te ran sko pod neb -je (Ogrin 1996; Repo lusk 1998c). V njih je leta 2011 živelo 197.405 ljudi (Registrski popis 2011). Prvi demografski višek so doživele leta 1910, ko je tamkaj živelo dobrih 166.000 lju­di. Sle di lo je naza do va nje, ki je tra ja lo do pet -de se tih let prejš nje ga sto let ja, ko je spet pre­vla da la pre bi vals tve na rast. Splo šna podoba v bistvu velja (in to poudarjeno) le za flišna gricev­ja, leta 2011 je tam živelo dobrih 172.000 ljudi, med tem ko je za kraš ke pla no te s 25.000 pre -bivalci vseskozi znacilna stagnacija prebivalstva, s tem, da je neposredno po 2. svetovni vojni priš-lo do veli ke ga, kar petin ske ga zmanj ša nja. 


V sre do zem skih pokra ji nah je tera si ra nih skup ­no 15.542 ha ali 8,96 % zemljišc, kar je petkrat vec od slo ven ske ga pov prec ja. To je 1,71 % in je tak šno pred vsem po zaslu gi izdat ne tera si ra ­no sti sre do zem skih pokra jin, saj so v preo sta -lih treh glav nih tipih slo ven skih pokra jin dele ži terasiranih zemljišc manjši. Najvecji so v Goriš­kih brdih (26,0 %), Koprskih brdih (17,8 %), tam-kajšnjih 5826 ha teras je vec kot v katerikoli drugi slovenski mezoregiji, in Vipavski dolini (10,3 %). Pov prec na tera si ra nost sre do zem skih gri ce vij (12,4 %) je bis tve no vec ja od tera si ra no sti sre ­do zem skih pla not (3,6 %). Skoraj štiri petine terasiranih zemljišc je na flišu, šesti na jih je na kar bo nat nih kam ni nah. Polovi ca jih je na zmer no nag nje nih poboc jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %, tret ji na jih je na blago nagnjenih z naklonom do 15,0 % in petina na strmih z naklonom od 30,1 do 50,0 %. Glede na višinsko pasovitost je najvec, slaba tretjina terasiranih zemljišc v višinskem pasu od 100 do 200 m, petina jih je v pasu od 200 do 300 m, šesti na pa v naj niž jem pasu do 100 m. Najvišje ležece terase so na nadmor-ski višini 900 m. Glede na razmeroma nizko nad­mor sko viši no in ugod ne pod neb ne raz me re je do neke mere pre se net lji vo, da je bis tve no vec tera si ra nih zem ljišc na pri so jah kot na oso jah. Na poboc jih z juž no, jugo za hod no ali jugovz -hodno ekspozicijo jih je 50,7 %, s severno, severo vz hod no in seve ro za hod no pa 29,5 %. Obe nem je pre cej vec teras na pro ti zaho du usmer je nih poboc jih, kot na tistih, usmer je nih pro ti vzhodu. Na terasiranih zemljišcih prevladujejo travniki in pašniki (27,2 %), znacilni za poljedelske terase, kjer so nek daj pre vla do va le nji ve. Sle di jo jim vino gra di (23,1 %) na vino grad niš kih tera sah, ki pa so za razliko od panonskih precej bolj raz-no vrst ne, zasa je ne z eno, dve ma, šti ri mi in tudi vec vrstami vinske trte. Znaten delež terasiranih zem ljišc zase da jo oljc ni ki (7,9 %) in sadov nja -ki (6,3%), nji ve so zelo red ke (4,4 %). Ve lik prob lem ohra nja nja sre do zem skih tera si -ranih pokrajin je njihovo zarašcanje, saj je ta pro-ces tre nut no »na delu« na 11,8 % tera si ra nih zemljišcih, gozd pa jih je že prerasel vsaj 13,2 %. Nekaj tak šnih namrec ob našem evi den ti ra nju zago to vo nismo raz kri li. Na str mem površ ju sub me di te ran ske Slo ve ni je je bilo v preteklosti kmetovanje na terasah sko-raj edi ni mož ni nacin nji ho ve inten ziv ne rabe. Zato so prav tu naj sta rej še tera se v Slo ve ni ji, nekatere v Koprskih brdih najverjetneje že iz anti-ke (Gaspari 1998). V zadnjih desetletjih tamkaj obdelujejo in vzdržujejo predvsem tiste, na kate­rih je mož na stroj na obde la va. Ob tem obnav -lja jo opuš ce ne tera se, na kate rih sadi jo pred -vsem oljke, medtem ko v Goriških brdih in Vipav-ski dolini na novo urejajo vinogradniške in sad-jar ske tera se. Terasirane sredozemske pokrajine so tako pomembna kulturna vrednota, da jih velja ohra­ni ti zanam cem. Ob tem je tre ba ob že eviden­tiranih vinogradniških in oljcnih terasah v Koprskih in Goriških brdih ter na Krasu posebej izpostaviti poljedelske terase v Brkinih z izjemno doživljajsko vrednostjo (Ažman Momirski in Kladnik 2015b). 


Deleži kamnin, višinskih, naklonskih in ekpozicijskih razredov ter rabe tal na terasiranih zemljišcih. 

Te ra si ra ni vino gra di v Go riš kih brdih, ki so gle de na delež tera si ra nih zem ljišc naša naj bolj izra zi ta tera si ra na pokra ji na. MATEVŽ LENARCIC 

K
OPRSK
A BRD
A 


Gri cev na ta mezo re gi ja Kopr ska brda, ki meri 326 km2, se razprostira na skrajnem jugozaho­du Slo ve ni je, v ne po sred nem zaled ju Tržaš ke -ga zali va. Njen naj po memb nej ši del je fli šno gricevje. Vmesne ravnine so vecinoma holocen­ske nasu ti ne rek Riža ne in Dra go nje ter poto -kov Badaševice in Drnice. Uravnano površje, ki ga sestav lja apne niš ka ploš ca, je tudi pri Izo li. Na fli šni Pre gar ski pla no ti dobi gri cev je zna caj hri bov ja; tam so naj viš je vzpe ti ne v me zo re gi ji. S 476 m nad mor ske viši ne se naj viš ja med nji ­mi vzpe nja pri cerk vi ci sv. Kri ža v na se lju Gra ­din. Na vzhod u mezo re gi je se fli šno površ je z vme sni mi apne niš ki mi hrb ti, ki ima jo na jugu znacaj hribovja, na severu pa gricevja, vzpenja proti Podgorskemu krasu (Repolusk 1998a). Za Kopr ska brda, ime no va na tudi Šavrin ska brda, je zna cil no sre do zem sko pod neb je z vro ci mi poletji in blagimi zimami; podnebje velja za naj-to plej še ga v Slo ve ni ji. V me zo re gi ji živi okrog 85.700 lju di (Re gi str ski popis 2011). Šte vi lo pre bi val cev z iz je mo let neposredno po 2. svetovni vojni vseskozi naraš-ca, še posebej izrazito po letu 1953, po katerem se je pove ca lo za dobro polo vi co. Do pora sta je priš lo pred vsem v prio bal nem pasu in skraj -nem zahod nem delu gri cev ja, v gri cev na tem zaled ju pa se šte vi lo lju di zmanj šu je v sko raj v vseh nase ljih. Hitra pre bi vals tve na rast teme -lji pred vsem na pri se lje va nju. Kul tur ne tera se v Ko pr skih brdih so že tisoc let -na antro po ge na pokra jin ska prvi na, ki izra zi to soob li ku je pokra jin ski videz. S 5826 ha ozi ro ­ma 17,84 % tera si ra ni mi zem ljiš ci se uvrš ca jo med najbolj terasirane slovenske pokrajine. Kme to val ci so jih naj ver jet ne je ure ja li že v anti -ki (Gaspari 1998), saj si je na sicer strmih poboc­jih težko predstavljati gojenje vinske trte in oljke, ki sta bili že takrat glavni kmetijski kulturi. Pojav lja jo se pred vsem na fli šu, ven dar jih naj -de mo tudi na zakra se lem, z uva la mi pre pre de -nem površ ju v vzhod nem delu mezo re gi je, kjer je bilo njihovo urejanje še posebej zahtevno, saj je bilo tre ba odstra nje va ti odvec no kamenje in ga pod zi da va ti v bre ži ne. Ker so ljud je terase urejali in vzdrževali rocno, je bilo to eno najtež­jih kmetijskih delovnih opravil (Kladnik in Ažman Momir ski 2009). Gle de na višin sko paso vi tost je naj vec, tret ji na tera si ra nih zem ljišc v vi šin skem pasu od 100 do 200 m, dobra cetrtina jih je v nadmorskih viši­nah do 100 m, sla ba cetr ti na jih je med 200 in 300 m nad morjem, sedmina pa višje od 300 m. V nižjih legah se terase pojavljajo na vseh poboc jih, ne gle de na eks po zi ci jo, med tem ko so v višjih legah zaradi nevarnosti pozeb najbolj pogoste na južnih, jugozahodnih in jugovzhod­nih poboc jih. Po lo vi ca kul tur nih teras je ure je na na zmer no nag nje nih poboc jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %. Zanje so zna cil ne raz me ro ma širo ke tera sne plosk ve. Dol ge in širo ke tera sne plosk -ve so zna cil ne tudi za teme na sle men, na str -mej ših poboc jih pa so ožje in pra vi lo ma tudi kraj še, bre ži ne med nji mi pa viš je (Kri žaj Smr -del 2010b). V preteklosti so bile terasne brežine pogosto zidane, zgrajene iz blokov pešcenjaka. Zara di pre cej zah tev ne ga vzdr že va nja so jih že sko raj povsem nado me sti le zem lja te, s tra vo pora sle bre ži ne. Tradicionalne vinogradniške, sadjarske in polje­del ske tera se so pred vsem v bolj odda lje nem gricev na tem zaled ju veci no ma opuš ce ne in se zarašcajo. Sicer na terasah v bližini obale že pre­vla du je jo nasa di oljk. V ne po sred nem zaled ju Kopra in nad doli no Dra go nje, kjer so narav -ne raz me re za kme to va nje naju god nej še, so novo dob ne vino grad niš ke tera se ure di li s stro ji in jih usposobili za obdelavo s kmetijsko meha­ni za ci jo (Až man Momir ski in Klad nik 2009). V Ko pr skih brdih kme tij ske tera se izra zi to geo -metrizirajo pokrajino. Najbolj privlacni deli tera­si ra ne pokra ji ne na obmoc jih Izo le, Jagod ja, Strunjana, Pirana, Sece, Kort, Padne, Nove vasi, Svetega Petra, Centurja, Puc in Movraža so zava­ro va ni kot izjem na kul tur na dediš ci na. 





PODGORSKI KRAS
, CICARIJA 
IN PODGRAJSK
O PODOLJE 


Pod gor ski kras, Cica ri ja in Pod graj sko podo lje sestavljajo notranje raznoliko obmejno, 244 km2 pro stra no mezo re gi jo v ju go za hod ni Slo ve ni ji. Zanjo je zna cil na pre vla da zakra se le ga površ -ja s kraš ki mi rav ni ki in podo lji, ki se raz te za jo od zaled ja Tržaš ke ga zali va do seve ro vz hod ne oba le Istre na hrvaš ki stra ni. Jugo za hod no od Slavniškega pogorja se nad Koprskimi brdi raz-pro sti ra kraš ki rav nik Pod gor ski kras, ki je naj -bolj na širo ko urav nan v sred njem in sever nem delu. Osrednji in najvišji del mezoregije je v di­nar ski sme ri raz po teg nje na Cica ri ja s Slav niš -kim pogorjem. Med njo in Brkini se širi Podgraj­sko podo lje, suha doli na nek da nje reke, ki je v geo loš ki pre te klo sti odte ka la pro ti seve ro za ­ho du. Na sti ku fli šnih Brki nov in zakra se le ga površ ja v po do lju so poto ki izob li ko va li niz sle -pih dolin (Re po lusk 1998b). Pod neb ne zna cil ­no sti kaže jo na pre ple ta nje sre do zem ske ga in celin ske ga pod neb ja. Za ra di sla bih raz mer za kme to va nje, suro ve ga kraš ke ga površ ja in pomanj ka nja vode je za mezoregijo od nekdaj znacilna redka poselitev. V njej živi le 4773 lju di (Re gi str ski popis 2011). Že vec kot stoletje velja za eno od obmocij naj­bolj inten ziv ne ga odse lje va nja pre bi vals tva, ki je še pose bej moc no v Ci ca ri ji in delu Pod gor -skega krasa. Ugodnejše prebivalstveno gibanje ima v zad njem deset let ju Pod graj sko podo lje, pa še to le v bli ži ni pomemb nej ših zapo sli tve -nih sre dišc Kozi ne, Hrpelj in Pod gra da. Sla be naravne možnosti za kmetijstvo, intenzivna indu-stria li za ci ja s so cial nim pre slo je va njem in seli -tve pre bi val cev v me sta so pov zro ci le opuš ca -nje kme to va nja in s tem tudi kme tij skih teras, ki so mar sik je že dodo bra zaraš ce ne. V me zo re gi ji je tera si ra nih 1205 ha ozi ro ma 4,93 % zem ljišc, kar je pod pov pre cno za sub ­me di te ran sko Slo ve ni jo, kjer so tera se zna cil na pokra jin ska prvi na. Naj vec teras, ki so veci no ­ma poljedelske, je na pobocjih suhe doline Pod-graj ske ga podo lja in oko liš kih sle pih dolin ter na Pod gor skem kra su, pred vsem v nje go vem jugozahodnem delu, kjer se površje spušca proti Bržaniji v Koprskih brdih, in vzhodnem delu, kjer se rav nik vzpe nja pro ti hri bo vi ti Cica ri ji. Po lo vi ca tera si ra nih obmo cij je na nad mor ski višini od 500 do 600 m, dobra tret ji na pa jih je v višinskem pasu od 400 do 500 m. Zaradi pre­cejšnjih nadmorskih višin jih je najvec v jugoza­hodnih, zahodnih in južnih legah, kjer je manjša nevar nost pozeb. Naklon terasiranih pobocij je majhen. Kar sla-bi dve tretjini teras sta na blago nagnjenih pobocjih z naklonom do 15,1 %, tretjina pa jih je na zmerno nagnjenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %. Najvec teras na položnih pobocjih je v Podgrajskem podolju, medtem ko so na Podgorskem krasu terasirana poboc­ja bolj strma. Brežine med terasami so pogo-sto zemljate in zatravljene, ponekod, predvsem na Pod gor skem kra su, so tudi suhi zido vi, ki pa jih ne vzdržujejo in zato propadajo. Nekate-re brežine med terasami so utrjene s sadnim drevjem. Za ra di opu sti tve inten ziv ne njiv ske rabe je peti -na teras pre puš ce na zaraš ca nju, sla bo dese ti ­no je že prerasel gozd. Terasne ploskve vecinoma porašcajo submediteranska travišca, ki so temelj ekstenzivne živinoreje. Kosijo le še manjši del tra­vnikov, še najvec pod Slavniškim pogorjem, kjer je prst neko li ko debe lej ša. Na tera sah v str mih južnih in jugozahodnih zavetrnih legah Podgor­ske ga kra sa so tudi posa mez ni vino gra di in eksten ziv ni sadov nja ki. Ceprav v mezoregiji Podgorski kras, Cicarija in Pod graj sko podo lje za raz li ko od dru gih mezo -regij submediteranske Slovenije kme tijske tera­se niso izsto pa jo ca pokra jin ska zna cil nost, so ven dar le samos vo ja estet ska prvi na, v ka te ri se v si cer trdih narav nih raz me rah zrca li sto let na bor ba za pre ži vet je tam kajš nje ga pre bi vals tva. Zara di tega bi jo bilo s po moc jo inter pre ta ci je oko lja smi sel no pred sta vi ti šir ši jav no sti. 




Vecji del teras na Podgorskem krasu so že pred casom opustili, zato se zarašcajo; znanilec tega procesa je razrašcanje bri na. 
Zakraselo Podgrajsko podolje s slepima dolinama Odolino desno in Brezovico levo v ozadju, pod gozdnatimi obronki Brkinov, od koder se je ocitno v suho dolino prenesla navada terasiranja kmetijskih zemljišc; sredi fotografije je vas Pov ža ne in za njo Mate ri ja. MATEVŽ LENARCIC 

BRKINI IN DOLINA REKE 


341,5 km2 prostrana, pokrajinsko neenotna mezo re gi ja Brki ni in doli na Reke se v di nar ski sme ri seve ro za hod–ju govz hod raz te za v ju go -za hod nem delu drža ve (Až man Momir ski in Kladnik 2015b). Poleg Brkinov jo sestavljajo doli­na Reke, ki se deli na Pod go ro, Ilir sko bi striš ko kot li no, debr ski del doli ne in Vrem sko doli no, k njej je pri po je na še Košan ska doli na sever no nad doli no Reke (Še be nik in Klad nik 1998). Ceprav prevladujoce flišne Brkine uvršcamo med sre do zem ska gri cev ja, ima jo zara di vec je nad -morske višine poteze hribovja. Najvišje, 817 m, se vzpne jo pri cerk vi ci sv. Socer ba nad Artvi ža ­mi. Glede na lego proti notranjosti Slovenije se v njihovem podnebju prepletajo lastnosti sredo­zemskega in celinskega podnebja (Ogrin 1996). 
V celotni mezoregiji živi okrog 15.000 ljudi (Až-man Momirski in Kladnik 2015b; Registrski popis 2011). Od demo graf ske ga viš ka v letu 1910 se število prebivalcev vseskozi zmanjšuje. Zna cil na je neu god na sta rost na sesta va s pre -vla do sta rej ših lju di. Kme to val ci kljub raz ma hu kmetijske mehanizacije le stežka obvladujejo in vzdr žu je jo raz po lož lji va kme tij ska zem ljiš ca in s tem tudi kme tij ske tera se, zato je ceda lje vec opušcenih, obrobja in ponekod tudi osredja tera­siranih obmocij pa marsikod že porašcata grmi-cev je in tudi gozd no drev je. V me zo re gi ji je tera si ra nih 1956 ha ozi ro ma 5,73 % zemljišc, kar je manj kot v celotni sredo­zemski Sloveniji, a bistveno vec kot v celotni Slo­veniji. Najvec teras, po temeljni tipologiji (Ažman Momir ski in Klad nik 2009) jih lah ko opre de li ­mo za poljedelske, je v osrednjem in zahodnem delu Brki nov, pre cej, ven dar manj izra zi tih, jih je tudi v Vrem ski in Košan ski dolini. Glede na višinsko pasovitost je najvec, dobri dve petini terasiranih zemljišc na nadmorski višini od 500 do 600 m, po slaba cetrtina pa jih je v raz-re dih od 600 do 700 m in od 400 do 500 m. Naj bolj izra zi to so tera si ra ni zgor nji deli pobo ­cij pod temeni slemen. Glede na precejšnjo nadmor sko je razum lji va pre vla da tera si ra nih obmo cij v juž ni in jugovz hod ni legi, cetu di so tudi pone kod v se ver ni legi kme tij ske tera se ocitno dovolj dobro osoncene za intenzivno njiv­sko rabo na tera snih plosk vah in rast sad ne ga drev ja na bre ži nah med nji mi (Až man Momir ­ski in Klad nik 2015b). Vec kot polovica terasiranih zemljišc je na zmer-no nagnjenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %, zato pre vla du je jo raz me ro ma širo ke terasne ploskve. Znacilna prvina brkinskih teras je tudi nji ho va pre cejš nja dol ži na. Tera sne bre -žine so zemljate in zatravljene. Med kultiviranjem kme tij ske ga zem ljiš ca so jih utr di li z iz ko pa nim kamenjem, ki so ga zasuli z zemljo. Strme, veci-no ma okrog meter, izje mo ma pa celo do 3 m viso ke bre ži ne so mar sik je zasa je ne s sad nim drevjem, katerega korenine jih dodobra utrdijo. Po vsesplošnem spreminjanju njiv v travnike (Až-man Momir ski in Gabro vec 2014) so na tera­siranih obmocjih obdelane le še posamezne njive. Na trav ni kih mar sik je pase jo živi no. Pre cej vec kot njiv je na tera sah sadov nja kov (Kri žaj Smr -del 2010b). V Brkinih nacrtno oživljajo tradicio­nalno sadjarstvo (jabolka, hruške, cešnje, slive, leske, viš nje, bresk ve), ki ima odlic ne raz me re tako za integrirano kot ekološko pridelavo (Volk s so de lav ci 2011). Peti no teras je že pre ra sel gozd, še dobra dese ti na se jih zaraš ca. Tra di cio nal na tera si ra na pokra ji na Brki nov je povsem samos vo ja tako v ok vi ru Slo ve ni je kot 


Pod vas jo Ostrož no Brdo se v pol krož nih pro gah izme nju je jo tera se z oz ki mi plosk va mi in str mi mi, pri se ka ni mi zem lja ti mi bre ži na mi. 
Br kin ska tera si ra na pokra ji na, kot je ta v vasi Ostro vi ca, ima izjem no doživ ljaj sko vred nost, ki bi jo bilo tre ba ohra ni ti zanam cem, saj je zara di neu god nih demo graf skih tokov in posle dic ne ga pomanj ka nja kmec ke delov ne sile zelo ogro že na. MATEVŽ LENARCIC 
tudi šir še. Pogled na pre plet relief ni izob li ko va ­no sti pri la go je nih tera snih plo skev in izra zi tih vmesnih brežin, ponekod utrjenih s sadnim drev­jem, je edins tve na doživ ljaj ska vred no ta, ki bi jo vsaj ponekod veljalo ohraniti zanamcem. Pred­vsem na obmoc jih Ostrož ne ga Brda in Ostro ­vice je pogled na prostrana terasirana pobocja nekaj najpopolnejšega, kar lahko ponudijo slovenske terasirane pokrajine. Zato je po svoje pre se net lji vo in obe nem žalost no, da jih naša varo val na sre nja še ni pre poz na la za vred ne varo va nja, cetu di je kot take že opre de li la vec kot 40 enot kulturne pokrajine širom po državi. 



KRAS 


Kras je prostrana apneniška planota v jugoza­hodnem delu Slovenije, ki je nekoliko dvignje­na nad vecinoma flišnimi okoliškimi pokrajinami (Rejec Brancelj 1998; Urbanc 2002). Istoimen-ska mezoregija meri 429 km2. Vec kot polovi-ca je je v višinskem pasu od 200 do 400 m nad morsko gladino. Nad zakraselo uravnavo se vzpenjajo tri slemena z vrhovi nad 450 m, naj­višji med njimi Trstelj je visok 643 m. Glede na bližino morja mezoregijo Kras uvršcamo med sredozemske pokrajine (Perko in Klad­nik 1998), vendar vecino nizke kraške plano­te zaradi strme reliefne stopnje na jugozahodu blažilni vplivi morja težje dosežejo (Rejec Bran-celj 1998). Prehodnost med sredozemskim in celinskim podnebjem se kaže tudi v veliki pre­vetrenosti; dobro znana je tako imenovana kraška burja. Kras je dokaj redko poseljena pokrajina, ki z go-sto to manj kot 50 lju di na km2 ne dose ga niti polo vi ce slo ven ske ga pov prec ja. Leta 2011 je v mezoregiji živelo 20.263 ljudi (Registrski popis 2011). Pose li tev sega že v dav no pre -teklost, ko so takrat ni pre bi val ci za domo va nje izko riš ca li kraš ke jame, poz ne je pa na vzpe ti -nah gra di li utrd be, tako ime no va na gra diš ca. Nacrt ne kolo ni za ci je Kra sa ni bilo, kar se kaže tudi v neurejeni poljski razdelitvi (Urbanc 2002). V kam ni ti pokra ji ni s po manj ka njem rodo vit ne prsti in povr šin ske vode je kme tijs tvo le še red -kim edi ni vir pre živ lja nja. Izje ma so vino grad -ni ki, saj so raz me re za vin sko trto zelo ugod ne. 
Pod neb no ugod ne lege, ki ima jo tudi neko li ko debelejšo plast rodovitne rdece kraške prsti (je ri na), deni mo v oko li ci Duto velj, Toma ja in Kom na, so zato še ved no name nje ne pri de lo -va nju kraš ke ga tera na. Že Val va sor je zapi sal, da pomanj ka nje lesa in vode ljudem nadomešca kakovostno vino, »… ki gre v daljne dežele. To bo pac najtehtnejši vzrok, da sto ji tukaj ne gle de na osta lo nero do -vit nost toli ko pre le pih in veli kih vasi …« (Val va -sor 1689). Na Krasu je terasiranega okrog 12 km2 ozemlja, kar pred stav lja 2,78 % povr ši ne mezo re gije. Bla gi naklo ni površ ja v ter mal nem pasu omo -gocajo kmetovanje na nepreoblikovanem relie­fu, kjer pa so tera se, so nji ho ve plosk ve šir še, razpotegnjene in manj izrazite, z nižjimi brežina-mi. Nered ko se pojav lja jo iz ob ciš ce nju zem ­ljišc odbitega kamenja sezidane brežine v obliki suhih zidov. Dve tretjini teras je na pobocjih z bla­gim naklo nom do 15,0 %, gle de na višin sko paso vi tost pa je kar 52 % teras v pasu od 250 do 400 m, naj vec med 300 in 400 m nad mor -ske viši ne. Zara di pre cejš nje urav na no sti tere -na so terase dokaj enakomerno razporejene tudi glede na osonce nost pobo cij. Ceprav jih je kar polovica v sadjarsko in vinogradniško najugod­nejših južni (19 %), jugozahodni (20 %) in jugovz-hod ni (8 %) legi, je zani mi va ugo to vi tev, da je vec teras v severnih legah (13 %) kot denimo v ju­govz hod nih. Sko raj cetr ti na tera si ra nih obmo cij se zaraš ca ali pa jih je že pre ra sel gozd, kar je posle di ca novo dob ne ga opuš ca nja kme to va nja. Na nje -govo opušcanje oziroma zmanjšano intenzivnost pridelave kaže tudi podatek, da so dandanes na skoraj polovici (43 %) kmetijskih teras travniki ali pašniki, ki se bodo ob predvidljivem nadaljnjem zaraš ca nju kma lu v to lik šni meri zara sli, da bo tra di cio nal na tera si ra na pokra ji na naj ver jet ne -je izginila. Najpomembnejšo vlogo pri ohranja-


V casu maksimalne obdelave tal in prehranske samooskrbe je clovek na dnu mnogih vrtac uredil skromne njivice, neka te re vec je pa je celo tera si ral. 
Zna cil na kraš ka tera si ra na pokra ji na, v ka te ri se v bli ži ni gru ca ste ga nase lja, kakr šno je Kosta nje vi ca na Kra su, pre ple ta jo vino grad niš ke in polje del ske tera se, ki jih v bolj odda lje nih legah opuš ca jo in jih posto po ma pre rašca gozd. MATEVŽ LENARCIC 
nju terasirane kraške pokrajine in ponekod celo nasta ja nju nove ima jo vino gra di, ki zav ze ma jo sla bo cetr ti no (2,8 km2) tera si ra ne ga površ ja. Za Kras ne moremo reci, da je kadarkoli bil ozi­roma je izrazita terasirana pokrajina. Clovek je imel veli ko dela že s sa mim treb lje njem kame -nja in grad njo suhih zidov, da je pri do bil rodo -vit no zem ljo in jo zaš ci til pred moc no bur jo. Nek daj je za nji ve in vrto ve izko ri stil tudi dna vrtac, ki jih je priredil svojim potrebam, da je bila obdelovalna površina cim vecja. Govorimo 
o tako imenovanih delanih vrtacah (Gams 2003). Na poboc jih vec jih in glob ljih vrtac je pone kod ure dil tudi manj še tera se. 



VIP
A
VSK
A DOLINA 


310 km2 prostrana mezoregija Vipavska dolina na zahodu Slovenije je z vidika terasiranosti med naši mi naj po memb nej ši mi pokra ji na mi, ena ko velja tudi za nje no mesto med sred zem ski mi pokrajinami. Razprostira se med visokima dinarski ma pla no ta ma Trnov skim goz dom in Nanosom na severu ter nizko apneniško plano-to Kra som na jugu (Klad nik in Natek 1998). Reliefno je dokaj raznolika. Na severu in vzhodu nje no površ je sega do vršnih robov Trnov ske -ga goz da in Nano sa, med tem ko se na jugu s slemeni Vipavskih brd, flišnim pasom južno nad Bra ni co in Vipa vo ter hri bo vi ti mi Vrh mi nasla -nja na Kras. Naplavno površje ob Vipavi in pri­tokih ter prodni nanosi Soce sestavljajo uravnano površje, ki ga v srednjem in spodnjem delu cle­ni jo niz ki, prav tako fli šni Biljen sko-Vrtojbenski gri ci. Ti pro ti vzhod u pre ha ja jo v viš ja Vipav ska brda (Klad nik 2013). Za Vipav sko doli no je zna cil no sub me di te ran -sko podnebje (Ogrin 1996 in 1998), ki v okviru Slovenije zagotavlja ugodne razmere za svojsko kmetijsko rabo. Mešanje celinskih in sredozem­skih pod neb nih vpli vov ucin ku je tudi na dru ge narav ne dejav ni ke, pred vsem vod ne raz me re, prst in rast lins tvo. V mezoregiji živi nekaj vec kot 65.000 ljudi (Registrski popis 2011). Število prebivalcev vse­skozi postopoma narašca, vendar se je rast v zadnjih desetletjih precej umirila. V osrednjem, ravninskem delu mezoregije se vse bolj razraš-cajo terciarne in kvartarne dejavnosti, kar gre pripisati obmejni legi in odlicni prometni pove­zanosti. 
V Vipavski dolini je terasiranih nekaj nad 3200 ha ozi ro ma 10,33 % zem ljišc, kar jo med slo ven -skimi mezoregijami uvršca v ospredje. Po skup­ni povr ši ni kme tij skih teras je na dru gem, po njihovem deležu pa na tretjem mestu. Razen na skraj nem jugovz ho du, kjer se tera se pojav lja jo posamic, so terasirana obmocja razporejena po vsej mezo re gi ji. Naj bolj pro stra na so v Bi ljen -skih gri cih, na poboc jih med Krom ber kom in Šempasom, na obmocjih Dornberka in Vipavske­ga Kri ža ter med Sla pom, Loža mi, Goca mi in Man ca mi. Vec kot 80 % terasiranih zemljišc je na flišu, sla­bih 10 % jih je na glinasto-meljasti podlagi. Gle­de na višinsko pasovitost jih je skoraj dve tretjini v višinskih pasovih do 100 in od 100 do 200 m, dobra cetrtina pa v pasu od 200 do 300 m. Vec kot tretjina teras je urejenih na položnih pobocjih z na klo nom do 15,0 %, nekaj manj kot polo vi ­ca jih je na bolj izrazito nagnjenih pobocjih z na­klonom od 15,1 do 30,0 %, slaba petina pa na pre cej str mih z na klo nom od 30,1 do 50,0 %. Pre cej teras v str mih legah ima suhe zido ve iz kvadrasto obdelanega pešcenjaka, sicer prevla­dujejo zemljate, s travo porasle terasne brežine. Vec kot polo vi ca tera si ra nih zemljišc ima eno od treh južnih ekspozicij (najvec, 21,4 %, jih ima južno), vec kot 10-od stot ni delež ima jo tudi zahodne in severne lege. Prav vsa so v kmetijsko ugod nem termalnem pasu od nekaj deset do nekaj sto metrov nad ravnino oziroma dolinskim dnom. Za terasirana obmocja sta poleg ugodnega pod-neb ja in mož no sti za nama ka nje (za dr že val nik na Vogršcku) zelo pomembni lahka dosegljivost in dostopnost za kmetijsko mehanizacijo. Na vec kot dveh petinah so urejeni vinogradi, na cetrti­ni so travniki in pašniki, na petnajstini sadovnja­ki. Znacilno je še pridelovanje zgodnje zelenjave, pomembna je mlecna govedoreja, v izteku doli­ne goji jo tudi olj ke. 


Stroj no tera si ra ni vino gra di v Vi pav skih brdih daje jo pokra ji ni pre poz nav no geo me tri zi ra no podo bo. 
Pre sek Vipav ske doli ne: v os pred ju so Vipav ska brda na obmoc ju vasi Goce s te ra si ra ni mi vino gra di in sadov nja ki, za nji mi je doli na v ož jem pome nu s pre vla do njiv in trav ni kov, nad njo, na pri soj nem vznož ju Trnov ske ga goz da v ozad ju, pa je spet vec tera si rah vino gra dov. MATEVŽ LENARCIC 
Kljub »terasno« eni najbolj prepoznavnih pokra­jin pri nas smo pri ca tudi opuš ca nju pri de la ve na terasah in njihovemu zarašcanju, ki pa je ven­dar le manj izra zi to kot dru god. Zaz nav no je predvsem v prometno odmaknjenih višje ležecih in zato težje dostopnih predelih ter v jugovzhod­nem delu mezo re gi je. V zad njih dveh deset let jih kme to va nje na kme -tij skih tera sah zno va oživ lja, tudi na racun pri -za de vanj po pri de la vi zdra ve hra ne in odlic ne dostopnosti bližnjih tržišc. Eno naših najbolj pre­poz nav nih tera si ra nih pokra jin bi v pri hod nje velja lo v vec ji meri trži ti prek boga te kul tur ne dediš ci ne, kate re pomem ben del so zago to vo tudi kme tij ske tera se. 



GORIŠK
A BRD
A 


Terasirana pokrajina Goriških brd je med vsemi tovrstnimi pokrajinami pri nas najbolj temeljito razi­skana (Vrišer 1954; Miklavcic -Brezigar 1992; Klad nik 1998c; Škvarc in Kodric 2007; Ažman Momir ski s so de lav ci 2008; Ažman Momir ski, Škvarc in Kodric 2008; Ažman Momir ski in Gabro vec 2014; Ažman Momir ski 2015). V 83 km2 pro stra ni obmej ni mezo re gi ji Goriš -ka brda je leta 2011 živelo 5751 ljudi (Registrski popis 2011), pred 1. svetovno vojno, leta 1910, pa kar 9479. V zad njih deset let jih se je šte vi lo pre bi val cev usta li lo. Mezo re gi ja sko raj v ce lo ti sov pa da z ob ci no Brda, kakor pokra ji no ime ­nu je jo doma ci ni. Ita li ja ni ji pra vi jo Col lio, Fur ­la ni pa Cuei. 
Goriška brda na severu zapira Korada (812 m), južni rob Kambreškega. Njihova vzhodna meja tece po apne niš kem sle me nu med Kora do in Sabo ti nom (609 m), ki jih raz dva ja od spod nje Soške doline (Kladnik 1998c). Na zahodu in jugu se nji ho va sle me na spu sti jo v Fur lan sko nižavje ozi ro ma Soš ko ravan. So izra zi ta fli šna pokra -ji na. Fliš, ki ga Bri ci ime nu je jo sov dan, je v juž­nem, nižjem delu Brd drobne sestave, proti severu pa se vanj vse bolj mešajo primesi apnenih kon­glomeratov in brec, plasti pešcenjakov in lapor­jev pa postajajo debelejše. Zato v Spodnjih Goriških brdih govorimo o tako imenovanih medanskih plasteh, v Zgornjih pa o kožbanskih (Pa vlo vec 1977). Goriš ka brda so na širo ko odprta proti morju in izpostavljena njegovim bla­godejnim podnebnim vplivom (Kladnik 1998c). Go riš ka brda so že dol go trž no usmer je na v vi -nogradništvo in sadjarstvo. Ugodna konjunktu­ra za vino za casa Avstri je in Avstro-Ogr ske je šte vil ne zem ljiš ke posest ni ke opo gu mi la, da so zri go la li vino gra de v manj ugod nih legah, kjer je poz ne je pusto ši la ero zi ja prsti. Pod Ita li jo, ko so se pridelovalci soocili s hudo konkurenco tam-kajš njih cene nih in manj kako vost nih vin s so -dobneje urejenih vinogradov, so najprej opustili te nasa de, poz ne je pa tudi tiste v bolj odroc nih legah in koncno ostarele vinograde, ki jih ni bilo donosno obnavljati (Ažman Momirski s sodelav­ci 2008). Ponoven razcvet se je pojavil v sedem­desetih letih prejšnjega stoletja z vnovicnim uve ljav lja njem zaseb ne pobu de. Vi dez Goriš kih brd zago to vo naj bolj zaz na mu -je jo kme tij ske tera se. V nji ho vem juž nem delu je tera si ra na veci na pobo cij, ne gle de na eks -po zi ci jo, med tem ko so v bolj vzpe tih legah na severu terase vezane predvsem na prisojne lege. V mezoregiji je terasiranih 2161 ha oziro-ma 26,0 % zemljišc, s cimer krepko presega vse druge slovenske mezoregije. V Zgornjih Goriških brdih je tera si ra ne ga 11,3 % površ ja, v Spod -njih pa kar 45,0 % (Ažman Momirski s sodelav­ci 2008). Na skoraj 70 % teras so vinogradi, na šestini sadovnjaki, na desetini travniki, preosta­nek pa so opuš ce ne tera se, ki jih je že pre ra sel gozd (Až man Momir ski 2015). Polo vi ca tera si -ra nih pobo cij je na zmer no nag nje nih poboc -jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %. Sta rost briš kih teras ni natanc no zna na. Spr va so bre ži ne teras utr je va li z zi do vi iz kame nja, ki so ga otre bi li na poboc ju, ko so cisti li in pre -ko pa va li teren za pri pra vo teras. Zato je marsi -kod v Zgornjih Goriških brdih še vedno mogoce videti kupe kamenja, ostanke nekdanjih zidanih kam ni tih bre žin. Dru gac no ure ja nje tera si ra nih pobocij se je zacelo z uvajanjem kmetijskih stro­jev po 2. sve tov ni voj ni. Meha ni zi ra na so bila tako kmetijska opravila kot terasiranje samo (Až-man Momir ski s so de lav ci 2008). Z upo ra bo kme tij skih stro jev so širi ne tera snih ploskev, razdalje med vrstami ter višine in nagi-bi brežin postali precej bolj enakomerni. Povsem so prevladale zemljate, nasute brežine, posamez­ne tera se pa so pove za ne s ši ro ki mi pot mi in obra ca liš ci za kme tij ske stro je. S tem je pokra -ji na posta la geo me tri zi ra na, kar ob še ved no precejš nji pokra jin ski pestro sti vpli va na nje no skladnost. Pokrajinska podoba je postala še pri­vlacnejša, saj daje vtis izjemne urejenosti in ima kot taka velik turi stic ni poten cial, ob tem pa je tudi pomemb na sesta vi na naše kul tur ne dediš ­ci ne (Klad nik 2010). 




Za ra di dobre pro da je briš kih vin v Spod njih Goriš kih brdih na pri mer nih, prej neob de la nih poboc jih še vnaprej ure ja jo tera si ra ne vino gra de. 
Spom la dan ska kme tij ska opra vi la v Go riš kih brdih, dalec naj bolj tera si ra ni slo ven ski pokra ji ni, v ka te ri se izra zi te vino grad niš ke tera se izme nju je jo z manj izra zi ti mi, ožje s šir ši mi, a po ne kod s sad nim drev jem utr je ne bre ži ne so pri vseh zem lja te. LUKA ESENKO 

DINARSKE POKRAJINE 


Dinarske pokrajine, ki zavzemajo glavnino južne­ga dela Slovenije in se razprostirajo na 5706 km2 ali dobri cetr ti ni ozem lja drža ve, pred stav lja jo seve ro za hod ni del Dinar ske ga gorovja. Deli jo se na planote, ki s površino 3809 km2 zase­dajo dve tretjini njihovega ozemlja, ter podolja in ravnike s po vr ši no 1897 km2 ozi ro ma preo -stalim tretjinskim deležem (Kladnik 1998b; Per-ko 1998d). Vseh 19 di nar skih mezo re gij pose lju je skup ­no 293.000 ljudi (Registrski popis 2011). Njiho­vo število se je do 2. svetovne vojne postopoma povecevalo, potem pa mocno zmanjšalo in nato spet zace lo rasti, do sedem de se tih let le poca -si, zatem pa cedalje hitreje. Porast gre predvsem na racun podolij in ravnikov, medtem ko so pla-no te izgu bi le kar tret ji no pre bi vals tva. V dinarskih pokrajinah je terasiranih 5643 ha ali 0,99 % zemljišc, kar je pod slovenskim povprec­jem, pri cemer jih je vec v po do ljih in na rav ni -kih (1,60 %) kot na pla no tah (0,69 %). 



V di nar skih pokra ji nah pre vla du je apne nec, ki  cev jih ure di li šele v dru gi polo vi ci 20. sto let ja.  
gra di vec kot polo vi co površ ja, sle di dolo mit  Pa vendar je pod vinogradi le 2 % dinarskih teras.  
z do bro cetr ti no, gli ne in melja je sla ba dese - Nekaj vec je sadjarskih, na katerih je tudi nekaj  
tina, med osta li mi kam ni na mi pa je s še sti mi  intenzivnih sadovnjakov. Tearsirana zemljišca se  
odstotki omembe vreden le še fliš. Ce pogleda­ nadpovprecno zarašcajo. Desetino jih je že pre- 
mo raz po re di tev tera si ra nih zem ljišc, je podo - ra sel gozd, nadalj nja dese ti na je v eni od faz  
ba povsem dru gac na. Kar peti na jih je na fli šu,  zaraš ca nja.  
na apnen cu pa le dobra tret ji na. Ker je kraš ko  Pre bi val ci na kraš kem sve tu so mora li zara di  
površje za kmetijstvo manj primerno, je na njem  obdelave zemljišce temeljito spreminjati. Odbi­ 
manj kmetijskih zemljišc in zato tudi manj teras,  ja li so iz tal štr le ce kam ne ter odko pa va li prst  
ki se pogo ste je pojav lja jo na zapla tah nekar ­ v kraš kih kota njah. Odbi to kame nje so zla ga li  
bonat nih kam nin. O po dob nem poro ca jo tudi  v kamnite zidove, na pobocjih pa so ga vgraje­ 
drugod po Evro pi, na pri mer Ginés (1999) za  va li v škar pe, ki so pod pi ra le tera se. Ob škarpi  
balearski otok Majorka. Podobno kot so v Sredo- so pod prst zakopali kamenje, ki so ga odstranili  
zemlju kmetijske terase znacilne za flišne pokra- z zgornjega dela njive (Gams 2003). Take tera­ 
ji ne, se v nad pov prec ni meri pojav lja jo tudi  se imajo v slovenskih dinarskih pokrajinah sicer  
v dinarskih pokrajinah z vecjih deležem fliša, kar  maj hen delež, naj de mo jih na pri mer v Lo kov - 
na severozahodu velja za Kambreško in Banjši- cu na Banj ši cah. Zida no škar po ima tudi nekaj  
ce (1,69 %), v osredju za Pivško podolje (1,70 %)  teras na flišnih pobocjih Kambreškega; te terase  
ter na jugovz ho du za Belo kra ji no (2,94 %) in  lahko uvrstimo v istrski tip (Križaj Smrdel 2010a).  
Gor jan ce (2,23 %). Na kar bo nat nih kam ni nah  Sicer pa na obravnavanem obmocju prevladuje  
se tera se pojav lja jo pred vsem na rja vih pokar - dolenjski tip teras, ki so nastale na blago nagnje­ 
bonatnih prsteh (eTla 2015), pri cemer jih je vec  njih poboc jih, ima jo širo ke vodo rav ne ali nav - 
na dolo mit ni kot apnen ca sti pod la gi.  zven nagnjene terasne ploskve in razlicno visoke  
Terase se pojavljajo do nadmorske višine nekaj  trav na te bre ži ne.  
nad 700 m. Naj vec, sla ba tret ji na jih je v vi šin - 
skem pasu od 300 do 400 m, temu s petinskim  
dele žem sle di pas od 200 do 300 m.  
De lež teras na str mih poboc jih je pod pov pre ­ 
cen. Ceprav je tudi v dinarskih pokrajinah opaz­ 
na pre vla da teras na pri soj nih poboc jih, je ta  
vendarle manj izrazita kot v alpskih in sredozem­ 
skih pokra ji nah.  
V dinarskih pokrajinah mocno prevladujejo  
polje del ske tera se, ven dar na njih nji ve zav ze ­ 
ma jo le še osmi no tera snih zem ljišc, saj so jih  
v precejšnji meri nadomestili travniki in pašniki.  
Bela krajina, Raduljsko hribovje in podnožje Gor­ 
jancev imajo ugodnejše podnebje, ki omogoca  
tudi vinogradništvo. Zato je tam precej vinograd­ 
niš kih teras, ki so jih tako kot v pa non skih gri ­ 


Te ra si ra no vaš ko zem ljiš ce nase lja Lopa ta v Suhi kra ji ni s po lje del ski mi tera sa mi, na kate rih so nek da nje nji ve že v ve li ki meri nado me sti li trav ni ki in pašni ki, opaz ni pa so že tudi prvi zna ki zaraš ca nja. MATEVŽ LENARCIC 

K
AMBREŠK
O IN BANJŠICE 


Me zo re gi ja Kam breš ko in Ban ši ce se raz pro sti -ra na 271,7 km2 ozem lja ob meji z Ita li jo. Na seve ru sega do Tol min ske kot li ni ce, na vzhod u do reke Idrijce in Trnovskega gozda, na jugu se vzpe nja iznad Goriš kih brd, na zaho du pa se spušca v dolino mejne reke Idrije. Sestavljajo jo Srednja Soška dolina v osredju in vzpeti svet na obeh stra neh Soce: na zaho du hri bo vi to Kam -breš ko, ime no va no tudi Kanal ski Kolo vrat, na vzhodu pa visoka kraška planota Banjšice s suho Cepo van sko doli no (Pa vlin 1998). Na obmoc ju Lokov ca v vzhod nem delu Banj šic se vzpe nja ta Laš cek in Veli ki vrh, s 1071 m naj viš ji vzpe ti ni mezo re gi je. Vec kot polovico mezoregije prekriva fliš, apne­nec prevladuje le v višjih predelih Banjšic, v nji­hovem skrajnem južnem delu in Cepovanski doli­ni, ki se je je, ker v njej ni nobe ne ga vodo to ka, opri je lo tudi ime Cepo van ski dol. Na obmocju mezoregije sta zastopana dva podnebna tipa, zmernocelinsko podnebje zahod­ne in juž ne Slo ve ni je na Banj ši cah, dru god pa zaledno submediteransko podnebje (Ogrin 1996). Celot no obmoc je je pre cej namo ce no, saj let ­no prej me med 2000 in 2500 mm pada vin. Ob Regi str skem popi su (2011) je na obmoc ju mezoregije živelo 8108 ljudi. Od sredine 
19. sto let ja je nji ho vo šte vi lo spr va naraš ca lo do let pred 1. sve tov no voj no, ko je v me zo re -giji živelo vec kot 17.000 ljudi. Med vojno je cez vzhod ni del mezo re gi je pote ka la front na crta, zato so tam kajš nje pre bi val ce izse li li v za led je. 
Po voj ni so se mno gi vrni li in obno vi li opu sto -še ne domo ve, ven dar se je takrat šte vi lo pre bi -valcev zacelo nezadržno zmanjševati. Izseljevanje v tu ji no so še pos pe ši le poli tic ne raz me re med sve tov ni ma voj na ma (Per kon 2014). Po 2. sve -tov ni voj ni se neu god ne pre bi vals tve ne tež nje nada lju je jo. Zara di obmej ne lege in pro met ne odmak nje no sti so vzpe ti deli mezo re gi je med demo graf sko naj bolj ogro že ni mi obmoc ji v dr -ža vi. Vec kot polo vi ca pre bi val cev živi v do li ni Soce, kjer sta tudi najvecji naselji Kanal in Deskle. Na Banj ši cah živi cetr ti na pre bi val cev mezo re gi je, na Kambreškem pa manj kot 4 %. Sicer v vecjem delu mezoregije prevladuje poselitev v obliki gru-ca stih nase lij, na Kam breš kem tudi s šte vil ni mi zaselki, medtem ko na severu in vzhodu Banjšic pre vla du je jo samot ne doma ci je (Drozg 1995). Str nje na nase lja so v vzpe tem sve tu veci no ma na fli šni kam nin ski pod la gi, kjer so raz me re za živ lje nje (os kr ba z vodo) in obde lo va nje zem lje (de be lej ša prst) naj bolj ugod ne (Per kon 2014). Hkra ti z na za do va njem šte vi la pre bi val cev se zmanj šu je tudi inten ziv nost kme tij ske rabe pro -stora. Nekdanji njivski pasovi okrog naselij, zna-cilni za obdobje prevlade samooskrbnega kmetovanja, so zdaj vecinoma zatravljeni. Evrop-ska kmetijska politika je s subvencijami pripomo­gla k po nov ne mu raz ma hu paše na Banj ši cah. V me zo re gi ji je 459 ha ali 1,69 % tera si ra nih zemljišc. Ta se pojavljajo na nadmorski višini od manj kot 100 do vec kot 1000 m, še naj vec, v vsakem po petino, jih je v višinskih pasovih od 300 do 400m, od 400 do 500m in od 500 do 600 m. Prevladujejo na strmih in zmerno nag-nje nih poboc jih z na klo ni od 30,1 do 50,0 % (40,4 %) in od 15,1 do 30,0 % (37,6 %). Naj -de mo jih pred vsem na fli šnih pri soj nih poboc -jih sever ne ga dela Banj šic in izbo ce nih delih rec ne ga relie fa seve ro vz hod nih pobo cij Kam -breš ke ga. Pre vla du je jo v za hod nih legah, sko ­raj tri peti ne jih ima namrec zahod no, jugo za -hodno ali severozahodno ekspozicijo, vec jih je tudi v juž nih kot sever nih legah, ki pa so kljub temu raz me ro ma dobro zasto pa ne. Po lo vi co tera si ra nih zem ljišc zav ze ma jo trav ni -ki in pašni ki, kar dobro cetr ti no jih je že pre ra -sel gozd. Nadalj njih 7,7 % se jih zaraš ca, kar kaže na izra zi to opuš ca nje kme to va nja. Zaraš ­ca nje tera si ra nih pobo cij je še pose bej izra zi to na Kam breš kem, kjer gozd pre kri va tudi vec ja skle nje na obmoc ja teras. Nji ve in vrto vi zav ze ­ma jo manj kot 3 % tera si ra nih zem ljišc, kar je v primerjavi s sredino 19. stoletja, ko je bila veci­na teras njiv skih, izjem no malo. 




Ponekod na Kambreškem, kjer je vec apnenca, so med kultiviranjem zemljišc odbito kamenje vgradili v brežine teras, ki so dan da nes le še eksten ziv no obde la ne. 
V ob mej ni pokra ji ni Kam breš ko pre vla du je jo polje del ske tera se, ki so delo ma obde la ne le še v ne po sred ni bli ži ni šte vil nih tam kajš njih zasel kov, sicer na njih pre vla du je trav niš ko-pa šniš ka raba, velik del zem ljišc pa se zara di pomanj ka nja kmec ke delov ne sile zaraš ca. MATEVŽ LENARCIC 

IDRIJSK
O HRIBO
VJE 


Mezoregija Idrijsko hribovje se razteza na 238,9 km2 ozem lja v za hod ni Slo ve ni ji, v raz -gibanem zahodnem predalpskem hribovju. Ceprav Idrij sko hri bov je zara di uprav ne raz de -litve, razteza se namrec na obmocju obcin Idri­ja, Cerk no (ti dve sta zdru že ni v uprav ni eno ti Idrija) in Tolmin, ter prevladujocih dnevnih migracij pogosto združujemo s Cerkljanskim hri­bovjem, ki ima predalpski znacaj, ga po pre­vladujocih pokrajinskih lastnostih vendarle uvršcamo med dinarske pokrajine (Cerne in Urbanc 1998). Idrij sko hri bov je sko raj po sre di ni raz po lav lja tekton ska, v di nar ski sme ri pote ka jo ca Idrij ska pre lom ni ca, geo loš ka poseb nost, ki nena zad -nje usmer ja doli ni Kanom lji ce in spod nje Idrij -ce. Po vzhod nem robu hri bov ja tece pomemb -na hidrografska meja, razvodnica med jadran-skim in crnomorskim povodjem. Vecina površja se odmaka v Idrijco (Topole in Zorn 2010), levi pritok Soce. V hriboviti pokrajini prevladuje zmer no celin sko pod neb je z iz dat ni mi pada vi -nami in oktobrskimi temperaturami, ki so v pov­prec ju viš je od april skih (Ogrin 1996). V celotni mezoregiji živi slabih 11.000 ljudi (Re-gistrski popis 2011). Sredi 19. stoletja jih je bilo okrog 13.000, na pre lo mu iz 19. v 20. sto letje pa je njihovo število naraslo na vec kot 15.000, nakar je zara di seli tev iz agrar nih in odda lje nih hribovskih obmocij v vecja mesta zacelo nazado­vati. Nazadovanje se je zacasno ustavilo v šest­desetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, potem pa zno va dobi lo zagon. Na pode že lju pre vla -du je sta rej še pre bi vals tvo, mlaj ši so zapo sle ni v me stih v do li ni (SURS 2015). Za ra di raz gi ba ne ga relie fa in veli kih nad mor -skih višin so vse kmetije opredeljene kot hribov­ske. Tudi ce so nji ho vi sede ži ozi ro ma domo vi na dnu doli ne, ima jo zem ljo pra vi lo ma v viš jih, bolj str mih legah (Meze 1980 in 1987). Na obmoc ju hri bov skih kme tij so zna cil ni tri je tipi poselitve, v obliki samotnih kmetij, zaselkov in manjših grucastih vasi. Znacilna tipa polj­ske raz de li tve sta zem ljiš ce v cel kih in gru dah (Meze 1987). V Idrijskem hribovju je terasiranih vsega 105 ha ozi ro ma 0,44 % zem ljišc, kar ga uvrš ca med pod pov prec no tera si ra ne mezo re gi je. Naj vec teras je na njegovem vzhodnem in severozahod­nem obrob ju. Ceprav je po temelj ni tipo logi ji (Ažman Momir ski in Klad nik 2009, 34) naj vec polje del skih, je tre ba opo zo ri ti, da je v zad njih desetletjih nekdaj prevladujoco njivsko rabo zaradi prestrukturiranja prebivalstva, bega z de­žele, staranja prebivalstva in v zadnjih desetlet­jih opušcanja težavnega rocnega dela skoraj povsem izpo dri ni la trav niš ka in pašniš ka raba. Pone kod se tera se tudi že zaraš ca jo. Kmetijske terase se pojavljajo na nadmorski viši­ni od 200 do 1050 m. Glede na višinsko paso­vitost jih je najvec v višinskih pasovih od 500 do 600 m (22,8 %), od 600 do 700 m (18,9 %), od 400 do 500m (18,7%) in od 300 do 400m (17,1 %). Opaz na je nji ho va pre vla da v son cu izpo stav lje nih jugo za hod nih legah (20,9 %), ki jim sledijo južne lege (16,5 %). Pa vendar je kar pre cej teras tudi v se ver nih, seve ro vz hod nih in vzhodnih legah, kar kaže, da podnebne razmere tudi tam niso povsem neprimerne za kmetovanje. Vecina teras je urejenih na precej strmih poboc­jih. Sko raj polo vi ca jih je na poboc jih z na klo -nom od 30,1 do 50,0 %. Tri cetr ti ne jih je na kar bo nat nih kam ni nah, nekaj tudi na fli šu. 

Te ra se so obi caj no dol ge, širo ke in z nav zven nagnjenimi terasnimi ploskvami. Nastale so zaradi dolgotrajnega oranja in gravitacijskega, del no denu da cij ske ga spi ra nja prsti po bre gu navzdol. Pri oranju nagnjenih njiv v strmih legah so prvo spodnjo brazdo vselej prenesli na zgor­nji rob nji ve. Pone kod so zem lja te tera sne bre -ži ne zasa je ne s sta rim sad nim drev jem. Si cer pa za Idrij sko hri bov je tera se niso zna cil -na pokra jin ska prvi na. V pre te klo sti so ljud je obdelovali tudi strmejše predele, a se zaradi veli­kih str min in tan ke prsti za obsež nej še tera si ra -nje niso odlo ca li. 



Terase v Idrijskem hribovju imajo dokaj visoke in strme brežine, njihove ploskve pa so mocno nagnjene in namenjene trav niš ki rabi. 
V Idrij skem hri bov ju kme tij ske tera se niso pogo ste, vec jih je na obrob ju, na pre ho du v Cer kljan sko hri bov je, od kate re ga ga raz dva ja reka Idrij ca. Na nje nem levem bre gu je nad str mim, v spod njem delu tera si ra nim pobocjem jedro raz lo že ne ga nase lja Jagrš ce. PETER KUMER 

TRNO
VSKI GOZD
, NANOS IN HRUŠICA 


Vi so ke dinar ske pla no te Trnov ski gozd, Nanos in Hru ši ca so zdru že ne v raz me ro ma enot no mezo re gi jo s po vr ši no okrog 508 km2. Raz -tezajo se v dinarski smeri od severozahoda proti jugovzhodu, gradijo pa jih apnenci in dolo mi ti mezo zoj ske sta ro sti z red ki mi vme sni ­mi paso vi eocen ske ga fli ša (Bu ser s so de lav -ci 1964 in 1967). Pla no ta sto kraš ko površ je je v glavnem na nadmorskih višinah okrog 1000 m, z naj viš ji mi vrho vi, ki se vzpe nja jo med 1300 in 1400 m visoko, najvišje, 1495 m, Mali Golak na Trnovskem gozdu. Pokrajinsko drugacna sta le severni podaljšek mezoregije, ki obsega doli-no Trebuše, ter znižano površje v flišni dolini Bele, ki raz me ju je Trnov ski gozd in Nanos (Zu pan ­cic 1998). 
Pod neb je je celin sko, ceprav nanj pomemb ­no vpli va raz me ro ma viso ka nad mor ska viši na (Ogrin 1998). Obmocje mezoregije je prva viso­ka pre gra da vlaž nim zrac nim gmo tam, ki pri -te ka jo od zaho da, zato je cez vse leto dobro namo ce no in let no prej me okrog 2000 mm padavin. Za jugozahodna pobocja Trnovskega goz da in Nano sa je zna cil na bur ja, ki se v sun -kih spušca v nižjo okolico in pomembno zazna-mu je rast ne raz me re tega dela mezo re gi je. V celotni mezoregiji živi okrog 4700 ljudi (Regi-strski popis 2011). Demografski višek (7940 ljudi) je bil zaznan s popisom prebivalstva leta 1931, od takrat se je število prebivalcev vseskozi zmanj­ševalo in se do popi sa leta 2002 sko raj pre po ­lo vi lo. V zad njem deset let ju pa je bila konc no zabe le že na pre bi vals tve na rast; dokaj ugod na je tudi starostna sestava s prevlado delovno aktiv­nega prebivalstva. Pozitivne demografske težnje so odsev dobre pove za no sti obmoc ja z vec ji ­mi nase lji v oko li ci, Novo Gori co, Ajdovš ci no, Postojno, Logatcem in Idrijo, ki omogoca dnev-no migri ra nje zapo sle nih v za po sli tve na sre diš ­ca, nikakor pa ne povecevanja obsega kmetijske dejav no sti. V mezoregiji je terasiranih 263 ha oziroma 0,52 % zem ljišc, kar je pod pov prec jem tako dinar skih pokra jin kot celo te kot tudi Slo ve ni je. Maj hen delež tera si ra nih zem ljišc je posle di ca manj ugod nih raz mer za kme to va nje v ce lot ni mezo re gi ji. Glav na neu god na dejav ni ka sta kam ni to kraš ko površ je z zelo tan ko ode jo prsti in nizke temperature, ki so posledica visoke nad­mor ske viši ne. Celot no obmoc je je zato red ko pose lje no in pre vla du jo ce pre ra slo z goz dom. Veci na kme tij skih teras je ob nase ljih na jugo -za hod nem robu Trnov ske ga goz da. Naj vec jih je v do li ni Bele ter v oko li ci nase lja Rav ni ca. Kljucni dejavnik za prostorsko razporeditev teras so pro ge fli ša, ki zago tav lja jo za kme to -vanje najugodnejše razmere v mezoregiji. Gle­de na nad mor sko viši no jih je naj vec (24,7 %) v vi šin skem pasu od 600 do 700 m, pojav lja -jo se celo do nadmorske višine 1000 m, medtem ko je nji ho va spod nja meja pod 200 m viso ko. Naj vec jih je v sred njih in spod njih delih pobo ­cij z juž no, jugo za hod no in jugovz hod no eks -pozicijo. Kar polovica jih je urejenih na pobocjih z na klo nom od 15,1 in 30,0 %, pojav lja jo pa se tudi na poboc jih z na klo nom vec kot 70 %. Vi dez teras in nji ho va zem ljiš ka raba sta zelo pestra, kar velja pri pi sa ti vses plo šni nepri mer ­no sti regi je za kme to va nje. Tera si ra na in dru ga kmetijska zemljišca so namenjena izkljucno eksten ziv ni pri de la vi za last ne potre be. Tera se v krat kih ali dol gih ozkih pro gah s sla bo utr je -ni mi zem lja ti mi bre ži na mi so (bile) name nje ne zlasti poljedelstvu, dobro utrjene terase pa pred­vsem sad ne mu drev ju, red ke je tudi vin ski trti. Ponekod so terasne ploskve utrjene s suhimi zido-vi, kot je znacilno za izrazito kamnite dinarske in sredozemske pokrajine. Vsem obmoc jem s te ra sa mi v me zo re gi ji sta skupna opušcanje obdelave in zarašcanje. Izje-ma je dolina Bele, kjer se je v zadnjih letih površi­na terasiranih zemljišc celo minimalno povecala. Naj vec zara slih teras je opa zi ti v naj viš jih nad -morskih višinah in na neflišni kamninski podlagi, kjer so rastne razmere najslabše. Opaziti je tudi vsesplošno težnjo spreminjanja njivskih zemljišc v trav ni ke, med tem ko se še naj bolj še ohra nja -jo nasa di sad ne ga drev ja. 




Ponekod so terase pod vplivom Sredozemlja precej izrazite, z visokimi, strmimi ter z grmovjem porašcenimi brežinami in le bla go nag nje ni mi plosk va mi. 
Na obmocju gozdnatih Visokih kraških planot so terasirana le zemljišca na njihovem obrobju, kakršno je na primer vaško zemljišce naselja Sanabor v ozki dolini potoka Bele nad Vipavsko dolino in pod cesto, ki iz Ajdovšcine vodi pro ti Colu v ozad ju. MATEJA FERK 

PIVŠK
O PODOLJE IN VREMŠCICA 


Pivš ko podo lje in Vremš ci ca sestav lja ta pokra -jinsko neenotno mezoregijo s površino 297 km2. Pivško podolje ali Pivko na severu obdajata kraški planoti Nanos in Hrušica, na vzhodu in jugovz­hodu kraški planoti Javorniki in Snežnik, na zaho­du pa bistveno nižji zakraseli Slavinski ravnik, ki se na jugu poteg ne v Ta bor ski gre ben. Mezo ­re gi ja se torej raz pro sti ra na pre ho du viso kih dinar skih pla not v Kras in fli šne Brki ne. V skraj -nem zahod nem delu je vanjo vklju ce na tudi obsežna zakrasela vzpetina Vremšcica (1077 m) (Po žeš 1998). Zaradi razlik v geološki zgradbi se Pivka deli na Zgornjo ali Podsnežniško in Spodnjo ali Podna­noško Pivko. Široka Spodnja Pivka ob spodnjem toku istoimenske ponikalnice je znana tudi pod 
imenom Postojnska kotlina. Ta del je iz fliša, veci­noma eocenske starosti. Zaradi njegove nepre­pustnosti se je razvil normalen relief z oblimi grici in vme sni mi pli tvi mi doli ni ca mi. Zgor nja Piv ka je kraš ka, zgra je na iz kred nih apnen cev. Rec ne terase in kraške uravnave ob zgornjem toku Piv­ke so veci no ma zakra se le in pre kri te z ro do vit ­no rdec ka sto prst jo, pri mer no za kme to va nje. Dno doli ne reke Piv ke, kate re tok je v tem delu obcasen, pokrivajo travniki; na tem obmocju so tudi šte vil na pre si ha jo ca jeze ra (Po žeš 1998). V me zo re gi ji živi dobrih 20.000 lju di (Re gi str ­ski popis 2011). Od prvih popisov prebivalstva sredi 19. stoletja je z izjemo obdobja 2. svetov­ne vojne vseskozi zaznavna rahla prebivalstvena rast, ven dar so med posa mez ni mi nase lji pre -
cejš nje raz li ke, opaz ne tudi v sta rost ni sesta vi njiho vih pre bi val cev. Pre bi vals tvo je naraš ca lo predvsem na racun Postojne, upravnega in gos-po dar ske ga sre diš ca mezo re gi je. Po 2. sve tov -ni voj ni se je zara di raz vo ja indu stri je hitre je razvijala tudi Pivka, nekdanji Sveti Peter na Krasu, ven dar se je po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je pre bi -vals tve na rast tudi tam usta vi la. Nase lja, ki so bolj odda lje na od obeh sre dišc, so demo graf -sko ceda lje bolj ogro že na. Zaradi naravnih znacilnosti mezoregije (poplav­ni svet ob Piv ki in zakra se lo površ je) so razme ­re naju god nej še za trav ni ke in pašni ke. Goz da je še vedno razmeroma malo. Najpomembnej­ši kme tij ski pano gi sta gove do re ja na Spod nji Piv ki in ovcars tvo. Sled nje je bilo veza no na tri višin sko-pod neb ne paso ve: pole ti na celin sko gozd no pašo na Snež ni ku, jese ni na niž ji svet senožeti, travnikov in pašnikov Vremšcice, Cica­rije, zahodnih pobocij Snežnika in v bližini nase lij, pozi mi pa na bliž nje istr sko pri mor je in Fur la ni jo (Po žeš 1998). V mezoregiji je terasiranih 504ha oziroma 1,70% zemljišc, kar je podobno kot na obmocju dinar-skih pokra jin kot celo te ozi ro ma v ce lot ni Slo -veniji. Skoraj dve tretjini teras je v višinskem pasu od 500 do 600 m. Naj bolj izra zi to so tera si ra -na jugovz hod na poboc ja Nano sa, na obmoc -ju naselij Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko, Strane in Šmi hel pod Nano som. Na veci no ma bla gih pobocjih urejene terase so dokaj neizrazite, z raz-me ro ma niz ki mi zem lja ti mi bre ži na mi in dokaj širo ki mi, le rah lo nag nje ni mi plosk vami. Po temelj ni tipo lo gi ji (Až man Momir ski in Klad -nik 2009, 34) lah ko kme tij ske tera se uvr sti mo med poljedelske, vendar je na njih nekdanjo njiv­sko rabo že sko raj povsem izpo dri ni la trav niš -ka in pašniš ka raba. Pašni ki so v ak tiv ni rabi in zato zame je ni z elek tric ni mi pastir ji. Obmoc je Pivškega podolja in Vremšcice spada med obmocja ekstenzivnih kraških pašnikov, na kate­rih se za njihovo ohranjanje izvajajo ukrepi skup­ne kme tij ske poli ti ke (Pro gram … 2015). Te ra si ra na pokra ji na na obmoc ju mezo re gi je Pivš ko podo lje in Vremš ci ca je tre nut no soraz -merno dobro vzdrževana. Vendar bo cas poka­zal, ali lahko ukrepi kmetijske politike preprecijo negativne posledice staranja prebivalstva v manj­ših nase ljih v za led ju Postoj ne in tako ohra ni jo ekstenzivno pašništvo kot znacilno dejavnost tam-kajš njih tera si ra nih obmo cij. 




Bolj izrazite terase so na obmocju Šmihela pod Nanosom, kjer so njihove visoke, a zelo položne brežine ponekod utr je ne s ko re ni na mi sad ne ga drev ja. 
Neizrazite zatravljene terase na Spodnji Pivki ali Postojnski kotlini so vezane predvsem na vznožje Nanosa, kjer sledijo izoblikovanosti površja, kot na primer na obmocju nizkega Brezovega hriba južno od naselja Veliko Ubeljsko. 
MIHA PAVŠEK 


LJUBLJANSK
O BARJE 


Ljub ljan sko bar je je dobrih 180 km2 pro stra na mokrotna ravnina v južnem delu Ljubljanske kot­li ne in hkra ti tudi ena od slo ven skih mezo re gij, ki jo zara di pre vla du jo cih narav no geo graf skih zna cil no sti uvrš ca mo k di nar skim pokra ji nam. Obkro ža jo ga Ljub ljan ska vra ta z Rož ni kom in Golovcem, Polhograjsko hribovje, Krimsko-Mo­krš ko hri bov je z Me ni ši jo in Dolenj sko podo lje (Ljub ljan sko bar je: kra jin ski park 2014). Mo -notono barjansko ravnino prekinja 15 vecjih in manj ših, veci no ma gozd na tih osa mel cev, ki se vzpenjajo najvec do 100 m nad uravnano površ­je (Pav šic 2008). Bar jan ska kot li na je pove ci ni zapol nje na s ho ­lo cen ski mi in plei sto cen ski mi jezer ski mi, moc -vir ski mi in rec ni mi napla vi na mi, ki pre kri va jo skal no pod la go iz tria snih in jur skih dolo mi tov in apnen cev ter per mo kar bon skih gli nav cev in peš ce nja kov (Men cej 1988). Ljub ljan sko bar je naj bi ob koncu ledene dobe pred nekaj vec kot deset tisoc leti pre kri lo veli ko jeze ro (Lo vren cak in Oro žen Ada mic 1998), ceprav si gle de tega stro kov nja ki niso povsem enot ni. Po memb na zna cil nost Ljub ljan ske ga bar ja so popla ve. Pogo ste ali red ne popla ve zaja me jo zlasti nje go ve osred nje pre de le, kjer voda pre -krije približno 15 % površja. Ob izjemno velikih popla vah je lah ko pod vodo tudi vec kot polo ­vi ca Ljub ljan ske ga bar ja. Zanj so zna cil ni tudi zelo gosta in razvejena hidrografska mreža, ki jo oblikujejo reke in potoki, mreža jarkov in kanalov za odvodnjavanje, izviri ter vodna telesa s stoje-co vodo. Mre ža vodo to kov in kana lov je dolga dobrih 5000 km, od tega na kana le odpade okrog 77 % (Lovrencak in Orožen Adamic 1998). Ljub ljan sko bar je je moc no zaz na mo va la vec -tisocletna prisotnost cloveka, kar dokazujejo šte­vil ne arheo loš ke najd be. Koliš car ji in poz nej ši prebivalci Barja so bivanjske navade prilagodili narav ne mu oko lju. Ceprav so del Ljub lja ni ce, ki se je je zara di vec krat ne ga poni ka nja opri jel vzdevek reka sedmerih imen, regulirali že v rimski dobi, o vecjih clovekovih posegih, ki so dodobra spremenili videz barjanske pokrajine, govorimo šele od dru ge polo vi ce 18. sto let ja dalje, ko se je pricelo sistematicno osuševanje Barja. Boga­ta in raznovrstna naravna in kulturna dedišcina je razlog, da so leta 2008 razglasili Krajinski park Ljub ljan sko bar je (Smre kar s so de lav ci 2014). Leta 2011 je na Ljub ljan skem bar ju žive lo sko ­raj 40.000 ljudi (Registrski popis 2011), od tega v krajinskem parku malo manj kot 12.000 (Oven 2012). Veci na lju di pose lju je bar jan sko obrob je in osa mel ce. Glav ni na delov nih mest za bar jan sko pre bi vals tvo je v bliž nji Ljub lja ni. Kmetijstvo, ki je pomemben dejavnik vzdrže -vanja kulturne pokrajine, je gospodarsko manj pomemb na dejav nost. V so dob no sti je za Bar je zna cil no mozaic no preple ta nje trav ni kov, stelj ni kov, njiv, jar kov in mejic, ven dar je clo vek zara di veli ke poplav ne ogroženosti kmetijska zemljišca urejal tudi na nje-go vem vzpe tem obrob ju in neka te rih osa mel -cih. Ponekod na okoliških pobocjih je uredil tudi kmetijske terase. Te še vedno lahko najdemo na sticišcih z okoliškimi vzpetimi pokrajinami. V de­lih, ki jih uvršca mo v obravna va no mezo re gi jo, jih je le dobrih 46 ha ali komaj 0,26 % od nje -ne celot ne povr ši ne. Mal ce vec ji tera si ra ni obmoc ji sta le na dolo -mit nih osa mel cih okrog Sinje Gori ce in Blat ne Bre zo vi ce ter na rah lo vzpe tem obrob ju iz peš ­cenjakov v zaledju Lavrice in Pijave Gorice. Na 


Te ra se, kakr šne so te na obmoc ju Sinje Gori ce, niso izra zi te, saj ima jo niz ke, ne pre str me bre ži ne in nag nje ne, nagi bu poboc ja pri la go je ne zatrav lje ne plosk ve. 
Uravnano Ljubljansko barje seveda ni primerno obmocje za terase, ki pa jih vendarle lahko najdemo na njegovem obodu, kot na primer na nizkem osamelcu s cerkvico svetega Lovrenca pri vasi Jezero na njegovem južnem obrobju. 
LUKA ESENKO 

osemelcih se pojavljajo v neposredni bližini vasi in tudi v malce vecji oddaljenosti na prisojah in osojah, medtem ko so v zaledjih Lavrice in Pija­ve Gori ce pred vsem na pri so jah, ven dar v bli -žini naselja. Zatravljene zemljate terasne brežine praviloma ne dosegajo 1 m višine, terasne plosk­ve pa so pre cej širo ke. Na sko raj vseh tera sah, ki so bile nekoc namenjene predvsem njivski rabi, so zdaj trav ni ki in pašni ki. 



NO
TRANJSK
O PODOLJE 


V di nar ski sme ri seve ro za hod–ju govz hod raz -poteg nje no, vec kot 50 km dol go Notranj sko podolje obsega ozek pas ozemlja med Prezidom na Hrvaš kem in Godo vi cem. Z vseh stra ni ga obda ja jo viso ke kraš ke pla no te ozi ro ma vzpe ­ti ne Snež nik, Javor ni ki, Hru ši ca, Javor nik nad Crno vrš ko pla no to, Meni ši ja, Sliv ni ca, Blo ke in Rac na gora, le na seve ru, na obmoc ju Rov tar -skih Žibrš in Zapla ne, nei zra zi to pre ha ja v Rov -tarsko hribovje, ki ga uvršcamo med predalpska hri bov ja. Širi na podo lja v glav nem ne pre se ga 5 km, razen na Cerkniškem, Planinskem in Logaš­kem polju, kjer je pone kod vec ja od 10 km. Notranjsko podolje kot mezoregija meri okrog 270 km2. V njem so nani za na zna me ni -ta kraš ka polja, ki si od meje s Hr vaš ko sle di jo od Babnega prek Loškega do Cerkniškega polja, nato jim sle di ta Rakovš ka uva la in Rakov Škoc -jan, nji ma pa Pla nin sko polje, Logaš ki rav nik, Logaš ko polje in na skraj nem seve ro za ho du Hotenjski ravnik. Najvišje je Babno polje z dnom na okrog 750 m nad mor ske viši ne, naj niž je pa Planinsko polje na nadmorski višini 450 m (Mi­hevc 1998). Notranjsko podolje je v bistvu nekakšen tektonski jarek, nastal vzdolž Idrijske prelomnice. Med vse-mi pojavi ga morda še najbolj zaznamuje kraš­ka Ljub lja ni ca, ki se je je opri jel vzde vek reka sed me rih imen, med kate ri mi so na obmoc ju podo lja aktual na ime na poni kal nic Obrh, Str -žen, Rak in Unica. Slednja ponika na severnem robu Pla nin ske ga polja in pod zem no tece pro ti izvirom Ljubljanice pri Vrhniki, na jugozahodnem robu Ljub ljan ske ga bar ja. V Notranjskem podolju prevladujejo karbonat­ne kam ni ne, ki so izpo stav lje ne zakra se va nju. To so apnenci in dolomiti, medtem ko dna kraš­kih polj sestav lja jo kvar tar ne napla vi ne. Površ -je ni raz cle nje no le na kraš ka polja in pla no te z vmesnimi kopastimi vzpetinami in zaprtimi glo­belmi, ampak so zanj znacilni še številne vrtace, udor ni ce, kam ni tost in raz ne mikro re lif ne kraš -ke obli ke. V Notranjskem podolju se je po 2. svetovni voj­ni razvila industrija, deloma na podlagi tradicio­nalnih dejavnosti (žagarstvo), deloma pa povsem na novo (ko vin ska indu stri ja), kot rezultat nacr -tovanega policentricnega razvoja Slovenije. Zaradi neugodnih naravnih razmer za kme­tovanje je poselitev razmeroma redka, saj je leta 2011 v mezoregiji živelo le 26.462 ljudi (Re-gi str ski popis 2011), kar pa je bis tve no vec kot v letih po 2. svetovni vojni, ko je v njej živelo manj kot 16.000 ljudi. Porast gre predvsem na racun priseljencev v naselja blizu primorske avtoceste, ki se vecinoma dnevno prevažajo na delo v Ljub­lja no in Postoj no. V Notranjskem podolju so kmetijske terase pre­cej red ke, saj je tera si ra ne ga 270 ha ali vse ga 0,37 % ozemlja mezoregije. Sicer majhna tera­sirana obmoc ja so raz pr še na; nanje nale ti mo vse od Loš ke ga polja do Žibrš. Še naj bolj zaz -na mu je jo pokra ji no ob neka te rih nase ljih, kjer se tera se pojav lja jo na robo vih nji ho vih vaš kih zemljišc. Najbolj izrazita obmocja teras so pone kod na obo dih Cerk niš ke ga in Pla nin ske -ga polja ter na obmoc jih Logat ca in Unca. Za Cerkniško polje (predvsem v zaledju Cerknice, Grahovega, Gorenjega Jezera in Laz pri Gore-njem Jeze ru) in Planin sko polje (pred vsem med Laza mi in Jako vi co) je zna cil no, da so tera si ra -ni vznož ja in spod nji deli pobo cij nad rav nim dnom obeh polj, kar velja pripisati nekdanjemu pomanjkanju kakovostnih, nepoplavljenih kme­tijskih zemljišc, na katerih so lahko uredili njive. Ceprav je najvec teras v prisojnih legah, so pone-kod tudi na oso jah, deni mo v La zah pri Gore -njem Jezeru. Izkljucno na prisojah niso niti terase pri Logat cu in Uncu. Terase v Notranjskem podolju imajo manj izra­zi te zatrav lje ne tera sne bre ži ne, niž je od metra. Nji ho ve tera sne plosk ve so raz me ro ma širo ke. Sko raj vse tera se so že spre me nje ne v trav ni ke, marsikje so na njih ostanki visokodebelnih sadov­njakov. Le še sem in tja so na njih majhne njive, ki spo mi nja jo na vrto ve ob hišah. 




Nei zra zi to tera si ra no poboc je, kjer so nek da nje nji ve že sko raj povsem nado me sti li trav ni ki, na obmoc ju Unca v za hod nem delu Rakovš ke uva le. 
V No tranj skem podo lju, kjer so tera se na obo du kraš kih polj in v vme snih uva lah, je mor da še naj pri vlac nej ša tera si ra na pokra ji na osa mel ca Jako vi ca z is toi men sko vas jo in cerk vi jo sve te ga Mihae la, ki se pne iznad ravnega, obca sno z vodo zali te ga dna Pla nin ske ga polja. DARKO OGRIN 

KRIMSK
O HRIBO
VJE IN MENIŠIJA 


Krim sko hri bov je in Meni ši ja je 300 km2 pro -strana mezo re gi ja, ki je po Meli ku (1959) del Veli ke notranj ske pla no te. Krim sko hri bov je je zara di dejs tva, da ga poleg Kri ma (1107 m) sestav lja tudi izra zi ta, pro ti vzhod u pomak nje -na vzpe ti na Mokrc (1059 m), zna no tudi pod ime nom Krim sko-Mo krško hribovje. Mezo re gi­ja meji na Ljub ljan sko bar je na seve ru, Dolenj -sko podo lje in Veli ko laš can sko pokra ji no na vzhodu, Bloke na jugu in Notranjsko podolje na zaho du. Med Vrh ni ko in Logat cem se na krat -kem odse ku doti ka tudi pre dalp ske ga Rov tar -ske ga hri bov ja. Zakraselo površje Krimskega hribovja in Meniši­je je zaradi reliefne razclenjenosti, dolomitne in apnencaste kamninske podlage ter razmeroma ostrega podnebja redko poseljeno. Na obmoc­ju mezoregije je leta 2011 živelo malce vec kot 7000 lju di (Re gi str ski popis 2011), leta 2015 pa že 7345, kar je vec kot kadar ko li poprej. Konec 19. sto let ja je tu žive lo dobrih 6400 lju -di, a se je nato nji ho vo šte vi lo zmanj še va lo do leta 1981, ko jih je bilo vsega 4409. Zlasti obcu-ten upad je bil med 2. sve tov no voj no, pa tudi v de set let jih po njej, ko so se zara di indu stria -lizacije in selitve v mesta podeželska naselja praz­ni la. Preo brat je pri ne sla subur ba ni za ci ja, ki je pustila velik pecat zlasti v Ljubljani bližjih sever-nemu (Borovnica, Kamnik pod Krimom, Preser­je) in seve ro vz hod ne mu delu (Ig, Škri lje, Golo) mezoregije, saj so se v našteta naselja zaceli pri­se lje va ti ljud je iz Ljub lja ne. 
V pre te klo sti sta bili glav ni gos po dar ski dejav ­no sti goz dars tvo, goz do vi pokri va jo bli zu 70 % površja, in kmetijstvo. Ker so bili takrat ljudje sko-raj izkljuc no odvi sni od doma pri de la ne hra ne, so sku ša li red ka za kme to va nje pri mer na zem -ljiš ca cim bolje izko ri sti ti. Glav ni agro teh nic ni ukrep pri tem je bilo ure ja nje kme tij skih teras. Te so ponekod blage, komaj opazne, ponekod, na primer na Gornjem Igu, pa zelo izrazite, z vi-sokimi terasnimi brežinami. Ceprav so bile v pre­teklosti namenjene njivam, jih zdaj za ta namen le še red ko upo rab lja jo. V glav nem so zatrav -lje ne, vse pogo ste je, zla sti ob gozd ni meji, pa jih zaraš ca ta grmov je in pone kod tudi že gozd. Zarašcanje je zlasti opazno na brežinah, kjer je stroj na koš nja ote že na. Pra vi lo ma so bre ži ne dobro utr je ne in jih ero zi ja ne nace nja, z iz je ­mo teras, ki jih lastniki namenjajo za pašo. Kjer je ta intenzivna, so robovi teras pogosto poško­dovani, kar lahko v prihodnjih letih vodi v njiho­vo unicenje oziroma izginotje, saj ni pricakovati niti vecjega interesa niti potreb za njihovo nadalj­nje vzdr že va nje. Te ra se so pra vi lo ma raz meš ce ne na obrob ju naselij oziroma v njihovi neposredni bližini, z od­daljevanjem od hiš so cedalje redkejše. Ceprav bi lahko pricakovali, da jih je najvec v prisojnih legah in na obmocjih s pomanjkanjem za kme­tovanje primernih kmetijskih zemljišc, nas o nas­protnem prepricajo pogoste terase vzdolž južnega roba Ljubljanskega barja, na primer na obmoc­ju Dola pri Brezovici, kjer je kljub neposredni legi ob ravnini in severovzhodni orientiranosti pobo-cij vec tera si ra nih obmo cij. V pri mer ja vi z dru gi mi slo ven ski mi pokra ji na mi je delež teras na obmoc ju Krim ske ga hri bov ja in Meni ši je maj hen, saj dose ga le skrom nih 0,50 % povr ši ne celot ne ga obmoc ja ozi ro ma 150 ha. Pri tem moramo opozoriti na razmero-ma redko poseljenost in veliko zarašcenost z goz dom, saj bi bil zgolj ob upo šte va nju kme ­


Tarase z enakomerno visokimi, poševnimi in zatravljenimi zemljatimi brežinami ter dokaj ozkimi in le malo nagnjenimi plosk va mi na Gornjem Igu. 
V Krimskem hribovju so terasirana zemljišca razpršena po vsem pripadajocem ozemlju. Še najvec in najbolj izrazitih je v njegovem vzhodnem delu. Tam je tudi vas Zapotok, kjer terase razclenjujejo zemljišce pod vasjo v zgornjemdelu foto gra fi je, nad gra po Šcur ko ve ga poto ka. MATEVŽ LENARCIC 
tijskih zemljišc delež terasiranih obmocij bistve-no vec ji. Ceprav z deagrarizacijo terase izgubljajo svojo kmetijsko vlogo, ostajajo pomemben in prepoz­na ven grad nik kul tur ne pokra ji ne. Temu pogo -sto sledi tudi oblikovanje sodobnih urbaniziranih naselij na nekdanjh kmetijskih obmocjih, kjer se vrtovi ob marsikateri hiši stopnjasto nizajo eden nad dru gim. S tem ljud je še nada lje izka zu je jo težnjo po preoblikovanju in prilagajanju pobo-cij svo jim potre bam, pred vsem laž ji obde la vi zem ljišc, ne gle de na nji ho vo dejan sko rabo. 



BL
OKE 


Bloke so približno 15 km dolga in 10 km široka dinarska planota v južni Sloveniji. Kot istoimenska mezoregija se razprostirajo na 144 km2 ozemlja, ki ga uvrš ca mo k di nar skim pokra ji nam. Pred -stav lja jo osred nji del Veli ke notranj ske pla no te (Me lik 1959), ki se raz te za od Ljub ljan ske ga barja na seve ru do doli ne ob zgor njem toku Kolpe na jugu. Mezoregijo lahko razclenimo na štiri dele: dobro tretjino zavzema Bloška planota, ki obse­ga osrednji in jugovzhodni del mezoregije, njen zahod ni del pred stav lja doli na Cerk niš ci ce, ki deli Bloš ko od sosed nje Vidov ske pla no te na severu, samostojna pokrajinska enota pa je tudi vzpetina Slivnica (1114 m). Poleg vecinoma dokaj urav na ne ga površ ja je pogla vit na relief -na znacilnost pokrajine razmeroma velika nad­morska višina, saj je dobra polovica površja na viši ni od 700 do 800 m, cetr ti na pa med 600 in 700 m (Mi he lic 1998a). Na obmoc ju mezo re gi je je leta 2011 žive lo 2380 lju di (Re gi str ski popis 2011). Od demo -graf ske ga viš ka leta 1890 se je šte vi lo pre bi -valcev vec kot pre po lo vi lo, pri cemer je bilo zmanj ša nje naj bolj inten ziv no med 2. sve tov no voj no in v pr vih deset let jih po njej. Danes se je zmanjševanje prebivalstva že skoraj povsem umi­rilo, vendar je za Bloke znacilna neugodna sta­rostna sestava s prevlado starejših ljudi, kar lahko dol go roc no ogro zi obstoj tam kajš nje kul tur ne pokra ji ne. Sicer je za Blo ke zna cil na tudi pose -litev v številnih zelo majhnih naseljih, kakršne ne naj de mo sko raj nik jer drug je v Slo ve ni ji. V me zo re gi ji je tera si ra nih le 22,3 ha ozi ro ma 0,15 % zemljišc, kar jo uvršca med najmanj tera­si ra ne tako med dinar ski mi pokra ji na mi kot v celotni Sloveniji. Vecina kmetijskih teras je v se­ver nem, relief no bolj raz gi ba nem delu mezo -regije, pred vsem v do li ni Cerk niš ci ce in nje nih pri to kov ter na Vidov ski pla no ti. Bloš ke tera se gle de na namen ozi ro ma zem ljiš ko rabo uvrš ­camo med poljedelske (Ažman Momirski in Klad­nik 2009). Gle de na višin sko paso vi tost je naj vec, dobra polo vi ca tera si ra nih obmo cij v vi šin skem pasu od 600 do 700 m, slaba tretjina pa jih je v pasu od 700 do 800 m. Glede na osoncenost so tera­si ra na obmoc ja dokaj ena ko mer no zasto pa na po vseh legah, pa ven dar jih je nekaj vec v juž -nih, pri soj nih legah. Te ra si ra na obmoc ja so pro stor sko dokaj raz pr -še na, nji ho va povr ši na pa je majh na. Vec kot polo vi ca jih je na zmer no nag nje nih poboc jih z naklonom od 15,1 do 30,0 %, zato prevladu­jejo razmeroma široke terasne ploskve, ki mar-sikje niso povsem ravne. Zemljate in zatravljene tera sne bre ži ne niso pre ti ra no viso ke, pone kod jih utrjujejo korenine posameznih dreves. Zara-di vseh teh znacilnosti so terase na Blokah pokra­jin sko manj vpa dlji ve. Zaradi vsesplošnega novodobnega opušca­nja njiv ske rabe (Až man Momir ski in Gabro -vec 2014) tudi na bloš kih tera sah pre vla du je jo trav ni ki. To je tudi posle di ca dejs tva, da v po -krajini prevladujejo tanke in manj rodovitne prsti, tako da je vec kot polovica bloških zemljišc slab-še kakovosti. Pomembna znacilnost Blok je tudi podnebje z dolgimi, sneženimi in mrzlimi zima-mi, kar se odraža v kratki rastni dobi in pogostih poze bah. Med ljud mi je dobro znan šalji vi rek, da je »na Blokah devet mesecev zima, tri mese­ce pa mraz«, nekateri pa so Blokam nadeli vzde­vek »slo ven ski Tibet«. Zato ni pre se net lji vo, da že vec kot polovico mezoregije prekriva gozd in je inten ziv na kme tij ska pri de la va zelo skrom no zastopana. Vse to se zrcali tudi v majhnem dele­žu kmetijskih teras, ki so bile bolj intenzivno obde-la ne v ca su pre vla du jo ce ga samoo skrb ne ga kmetovanja pred stoletjem, ko so bile namenje­ne njiv ski rabi. Ceprav terase na Blokah niso pomembna pokra­jinska prvina, pa predvsem v njihovem severnem delu pris pe va jo k pe stro sti in estet ske mu vide -zu tamkajšnje pokrajine, zato si velja prizadevati za nji ho vo ohra ni tev. 




Bloš ke tera se ima jo dovolj širo ke in rav ne plosk ve, da se jih spla ca obde lo va ti s kme tij sko meha ni za ci jo. 
Bloke s svojo dokaj uravnano pokrajino ne ponujajo obilo možnosti za terasiranje, pa vendar so na nekaterih bolj strmih pobocjih z oranjem postopoma nastale dobro prepoznavne poljedelske terase, kjer zdaj povsem prevladuje trav niš ka raba. MATEVŽ LENARCIC 

VELIK
OLAŠCANSK
A POKRAJINA 


Z 71 km2 je Velikolašcanska pokrajina ena naj­manjših slovenskih mezoregij. Kot vecina dinar-skih pokra jin se raz te za od seve ro za ho da pro ti jugovzhodu. Vpeta je med Malo goro na vzhodu ter Bloš ko in Rutar sko pla no to na zaho du. Na seve ru meji na Tur jaš ko pokra ji no, na jugu pa na Rib niš ko polje. Nje na lito loš ka pod la ga je predvsem iz permskih in spodnjetriasnih nepre­pustnih kamnin, zato ima v veliki vecini ohranje-no površinsko vodno mrežo in s tem izoblikovan normalen relief. Pokrajina je nekakšen otok rec-nega slemenasto-dolinastega reliefa sredi kraš­kega sveta sosednjih pokrajin (Mihelic 1998b). Površ je na nad mor ski viši ni med 500 in 800 m je razclenjeno, vendar z dokaj malo reliefne ener­gije. Prevladujejo položna pobocja ter zaobljeni hrb ti in sle me na, na kate rih so pogo sto naselja sku paj s pripadajocimi obde lo val ni mi zem ljiš ­ci (Me lik 1959). V ce lot ni mezo re gi ji živi dobrih 4000 lju di (Re -gistrski popis 2011). Od prebivalstvenega viška leta 1900 se je šte vi lo lju di vse sko zi zmanj še -va lo vse do osem de se tih let prejš nje ga sto let -ja. Od takrat dalje njihovo število spet narašca, kar je najverjetneje povezano s suburbanizacijo oziroma priseljevanjem nekoliko mlajšega prebi­valstva in z bližino Ljubljane. Gostota poselitve, ki je dokaj enakomerna po vsej pokrajini, je nizka. Ve li ko laš can ska pokra ji na je izra zi to kme tij sko obmoc je. Zara di raz gi ba ne ga površ ja, nee na -komerne debeline in razlicno rodovitne prsti ter hladnejšega podnebja s krajšo dobo rasti in pre­cejšnjo namocenostjo so naravne razmere nepri mer no bolj še za živi no re jo kot za polje -delstvo, ki ni trž no, saj so pri del ki name nje ni pred vsem samoo skr bi. Nji ve so se ohra ni le le v neposredni bližini naselij, nekdaj pa so bile pre­cej bolj razširjene, kar kažejo mnoga terasirana pri soj na poboc ja (Mi he lic 1998b). V Ve li ko laš ­can ski pokra ji ni ni vec jih indu strij skih obra tov. Poleg Kme tij ske zadru ge Veli ke Laš ce, ki ima v ok vi ru svo je dejav no sti vec trgo vin in obrt no klav ni co, je v Ve li kih Laš cah še manj ši kovin -skopre de lo val ni obrat. V me zo re gi ji je še nekaj mizarskih delavnic in obratov za predelavo lesa. Glav ni na zapo sle nih se dnev no vozi na delo v Ljub lja no ali v so sed nje obci ne, na obmoc ju mezoregije ima sedež delovnega mesta le manj­ši del zaposlenih in samozaposlenih (Gospodars­tvo – Obci na Veli ke Laš ce 2015). V Velikolašcanski pokrajini je terasiranih dobrih 54 ha oziroma 0,76 % zemljišc, kar je manj kot v di nar skih pokra ji nah kot celo ti ozi ro ma manj kot v ce lot ni Slo ve ni ji. Tera se, po temelj ni tipo -logiji (Ažman Momirski in Kladnik 2009) jih lahko opredelimo za poljedelske, so dokaj enakomer-no razporejene po celotni mezoregiji. Najvec jih je sicer med Veli ki mi Laš ca mi, Malo Sle vi co in Dvorsko vasjo, najdemo pa jih tudi med Malim in Veli kim Osol ni kom, na Ula ki, v Ži ma ri cah, Zamost cu in pone kod po Sle me nih. Do bra polo vi ca teras je na nad mor ski viši ni od 500 do 600 m, dobra tret ji na pa od 600 do 700 m. Tri peti ne jih je na poboc jih z zmer nim naklonom od 15,1 do 30,0 %. Prisojne lege izra­zito prevladujejo nad osojnimi. Nizke terasne bre­žine so blago nagnjene, zemljate in zatravljene, obi caj no raz poteg njene, tako kot nei zra zi te, navadno navzven nagnjene terasne ploskve, ki so na str mej ših poboc jih ožje in na blaž jih širše. Po vsesplošnem novodobnem spreminjanju njiv v travnike (Ažman Momirski in Gabrovec 2014) so na terasiranih obmocjih le še posamezne 


Tudi okrog Turjaka v severnem delu Velikolašcanske pokrajine terase niso ravno izrazite, so pa zaradi mikroreliefne raz gi ba no sti površ ja zelo sli ko vi te. 
Za valo vi ta Sle me na v juž nem delu Veli ko laš can ske pokra ji ne je zna cil na nei zra zi ta tera si ra na pokra ji na, v ka te ri je marsikje tež ko poteg ni ti loc ni co med opre de li tvi jo, ali je dolo ce no obmoc je tera si ra no ali ne; v os pred ju v spod njem delu foto gra fi je je Veli ka Sle vi ca. MARJAN GARBAJS 
njive. Ceprav je kul tur na pokra ji na nace lo ma dobro vzdrževana, nekatere terase že zarašcajo grmicevje in posamezna drevesa. Ta se po nava­di naj prej poja vi jo na bre ži nah, kjer je košnja tra ve težav nej ša. Na neka te rih tera sah pase jo gove jo živi no, pa tudi konje, kar je zna cil no za Velikolašcansko pokrajino. Njene neizrazite tera­se dovolj pomemb no zaz na mu je jo tam kajš njo kul tur no pokra ji no, da velja pre pre ci ti nji ho vo pro pa da nje. 



DOLENJSK
O PODOLJE 


Me zo re gi ja Dolenj sko podo lje meri 317,9 km2 in obse ga 45 km dolg ter od 3 do 12 km širok pas ozem lja, ki se raz pro sti ra od Ljub ljan ske -ga bar ja in Tur jaš ke pokra ji ne na zaho du do Radulj ske ga hri bov ja in Novo meš ke pokra ji ne na vzhod u. Na seve ru pre ha ja v Po sav sko hri -bovje, na jugu pa v zakraselo, planotasto Suho krajino. Pokrajina je del dinarskega sveta in v njej prevladujeta fluviokraški in kraški relief. Grici in pla no te, ki so osta nek plio cen ske urav na ve, se menjavajo s poplavnimi kotlinami, kraškimi polji in uvalami, ki jih obdajajo in sekajo prelo-mi dinar ske sme ri. Pov prec na nad mor ska viši -na pokrajine je 320 m. Najvišje sežejo Škocjanski hri bi s Sv. Aha cem (748 m) na zaho du, naj niž -ja toc ka (230 m) pa je na obmoc ju druge ga ponora Temenice na skrajnem jugovzhodu (To-po le 1998a). V Do lenj skem podo lju je ob Regi str skem popi -su leta 2011 živelo dobrih 45.000 ljudi. Gosto­ta pose li tve 142 lju di na km2 pre se ga držav no pov prec je. Sko raj polo vi ca vseh pre bi val cev živi v osmih urbaniziranih naseljih: Grosupljem, Treb njem, Ivanc ni Gori ci, Šmar ju -Sapu, Mirni Peci, Šentvidu pri Sticni, Sticni in Višnji Gori. Na pre bi vals tve ne toko ve, social no-eko nom ski in funk cij ski polo žaj obmoc ja moc no vpli va bli ži -na Ljub lja ne, od koder se v zad njih deset let -jih v zahodni del podolja širita urbanizacija in suburbanizacija (To po le 1998a). V vzhod nem delu pokrajine je zaznavna privlacnost Novega mesta. 
V preteklosti je bila najpomembnejša gospodar-ska pano ga samoo skrb no kme tijs tvo, ven dar majh ne kme ti je z roc nim delom in sla bim gno -jenjem niso mogle preživeti številnih družin. Zato so od zacet ka 18. sto let ja ljud je iska li doda ten zaslužek v izdelavi suhe robe ter nabiranju zelišc in gozd nih sade žev. S pri de lo va njem za trg so zace li šele po 2. sve tov ni voj ni. S spe cia li za cijo v kme tijs tvu so opu sti li neka te re kul tu re, uved li nove in se usmerili v mlec no in mesno gove do-rejo, prašicerejo ter vzrejo plemenske goveje živi­ne. Živi no re ji je pri la go je no tudi polje dels tvo. Poleg krm nih rast lin pri de la jo veli ko jedil ne ga in semen ske ga krom pir ja (To po le 1998a). V pokrajini je terasiranih 631 ha oziroma 1,99 % zem ljišc, kar je dva krat vec od pov prec ja v ce ­lot ni Dinar ski Slo ve ni ji in hkra ti za cetr ti no vec od pov prec ja celot ne Slo ve ni je. Naj vec teras je na obrob ju Gro su pelj ske kot li ne ter na pri -sojah gricevnatega površja nad dolino Temeni­ce med Veli kim Gabrom in Treb njim. Gle de na namen ozi ro ma zem ljiš ko rabo izra zi to pre vla -du je jo polje del ske tera se (Až man Momir ski in Klad nik 2009). Tri cetr ti ne teras je v vi šin skem pasu od 300 do 400 m, preo sta la cetr ti na pa v pasu od 200 do 300 m nad mor sko gla di no. Sko raj dve tret ji ni tera si ra nih zem ljišc sta na zmerno nagnjenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %, tret jina pa jih je na rahlo nag njenih pobocjih z naklonom do 15,0 %. Terasne plosk­ve so obi caj no kar pre cej nag nje ne nav zven, v sme ri poboc ja, in širo ke od 15 do 20 m. Bre -žine so zemljate in zatravljene. Njihova višina se spreminja z naklonom zemljišca; bolj ko je poboc je str mo, viš je so bre ži ne (Kri žaj Smr -del 2010b). Na tera sah so v pre te klo sti naj po go ste je goji li krompir, pšenico, koruzo, jecmen, rž in crno dete­ljo (Kri žaj Smr del 2010b). Za zdaj so se nji ve ohra ni le na peti ni tera si ra nih zem ljišc, vec kot dve tret ji ni pa jih pre kri va jo trav ni ki in pašni ki. 


Te ra si ra no zem ljiš ce na obmoc jih nase lij Dole nja vas in Hrast je pri Mir ni Peci navz gor pre ha ja v vi no grad niško pokra ji no z zi da ni ca mi. 
Raz po teg nje no Dolenj sko podo lje je na vec kon cih pre cej boga to »ob dar je no« s kme tij ski mi tera sa mi, tudi v skraj nem vzhod nem delu, kjer so na tera si ra nih zem ljiš cih Jab la na v os pred ju in Male ga Vrha v ozad ju še ved no v znat ni meri zasto pa ne nji ve. MATEVŽ LENARCIC 
Sla bo dese ti no teras posto po ma že zaraš ca ta grmi cev je in gozd no drev je. Te ra se v Do lenj skem podo lju naj bolj ogro ža jo opušcanje kmetijske pridelave ter urbanizacija, suburbanizacija in gradnja vikend hišic sredi tera­siranih pobocij. Križaj Smrdelova (2010b) je zato pred la ga la, da bi neka te re naj lep še pri me re terasi ra nih obmo cij zaš ci ti li kot pomem ben del pre te kle kul tur ne pokra ji ne. To se je že zgo di ­lo s kul tur no pokra ji no in nje ni mi tera sa mi na obmocjih Spodnje Slivnice južno od Grosuplja, Temenice vzhodno od Šentvida pri Sticni, Male-ga Vrha pri Mir ni Peci in Hmelj ci ca v skraj nem vzhod nem delu mezo re gi je, na pre ho du v Ra -dulj sko hri bov je. 



VELIK
A GORA, ST
OJNA IN GO
TENIŠK
A GORA 


553,2 km2 prostrana mezoregija v južnem delu Slovenije je precej hribovit del dinarskih pokra­jin. Zanjo sta zna cil na potek relief nih enot v di -narski smeri od severozahoda proti jugovzhodu ter menja va nje viš jih in bolj str mih hrb tov Veli -ke gore, Stoj ne in Gote niš ke gore z niž ji mi ter bolj uravnanimi kraškimi ravniki in uvalami, kot sta Kocevskoreški ravnik in Loški potok. Najvišji predeli segajo cez 1000 m visoko (najviš­je, 1290 m, se pne Gote niš ki Snež nik), niž ji pa so na nad mor ski viši ni med 500 in 800 m. Po narav no geo graf skih zna cil no stih, ki jih zaz -na mu je jo izra zi ta pre vla da apnen cev in dolo ­mi tov, zna cil no kraš ko površ je brez povr šin skih voda in z redkimi izviri ter tanka plast rjavih po­karbonatnih prsti in rendzin (Repe 2010), precej odstopa dolina reke Kolpe na jugu mezoregije. Tam je niž ja tudi nad mor ska viši na, pri Osilni -ci vse ga 290 m nad mor sko gla di no, pri vasi ci Vrt na njenem skrajnem jugovzhodu pa še 100 m manj. V okolici Kostela in Osilnice, kjer so v vecji meri zastopani glinavec, pešcenjak in tudi lapor (Li to stra ti graf ska kar ta … 2014), se je izob li ko -va la povr šin ska rec na mre ža. Za mezoregijo je znacilno zmerno celinsko pod-nebje zahodne in južne Slovenije (Ogrin 1996). Raz šir je ni so buko vi goz do vi v raz lic nih združ ­bah, naj po go ste je z jel ko, poboc ja nad Kol po pa poraš ca jo bolj toplo ljub ne rast lin ske vrste (Klad nik 1998e). Leta 2011 je v me zo re gi ji žive lo nekaj vec kot 5400 ljudi (Registrski popis 2011). Z izjemo zad­nje ga deset let ja se je nji ho vo šte vi lo od pre bi -vals tve ne ga viš ka leta 1890, ko je v njej žive lo natan ko 13.700 lju di, vse sko zi zmanj še va lo. Naj vec je naza do va nje je bilo med 2. sve tov no vojno, ko so obmocje zapustili Kocevarji, ki so ga poselili med 14. in 16. stoletjem (Ferenc 2005) in na njem izob li ko va li svojs tve no kul tu ro. Zdaj so na izpraznjenem obmocju le še manjša nase­lja, vecino zemljišc pa že prekriva gozd. Prevla­du jo ce gos po dar ske dejav no sti so pre de la va lesa, živinoreja, kovinska industrija in industrija kmetijske opreme. Kmetije so vecinoma samoo­skrb ne. Ob Kol pi se raz vi ja tudi turi zem (Klad -nik 1998e; Ster le 2014). Neugodni demografski tokovi, med katerimi velja poleg izseljevanja izpostaviti staranje prebivals­tva, se sku paj z manj ugod ni mi narav ni mi raz ­me ra mi odra ža jo v pou dar je nem zaraš ca nju zemljišc, tudi terasiranih. V mezoregiji jih je sku­paj 94ha, kar je le 0,17% njene celotne površine. Raz po re je na so nena ko mer no, saj veci no ma zakraselo, z vrtacami in kamenjem prekrito vzpe-to površje ni dopušcalo ureditve vecjih kompleksov kmetijskih zemljišc. Najvec teras je v dolini Suši­ce, desnega pritoka Bistrice, na obmocju Gore nad Sodražico (Kržeti, Petrinci), v krajih nad Osil­nico, v okolici Koste la ter v južnem delu Kocev­skoreškega ravnika, na primer pri Moravi in Brigi. Na tera sah so bile spr va nji ve, zdaj pa so veci ­no ma spre me nje ne v trav ni ke in pašni ke, na nekaterih je zasajeno sadno drevje. Najvec tak­šnih s sadnim drevjem je v podnebno bolj ugod­nih legah na pri so jah doli ne Kol pe. Terase se pojavljajo na nadmorski višini od 200 do 900 m, vec kot polo vi ca jih je v vi šin skem pasu od 500 do 600 m. Tri peti ne je ure je nih na pobocjih z nakloni od 15,1 do 30,0 %. Zara-di usmerjenosti hribovskih hrbtov v dinarski sme ri, pone kod so raz po teg nje ni tudi od seve -ra proti jugu, je kar 55 % teras na pobocjih z se­ve ro vz hod no, vzhod no in vzhod no eks po zi ci jo. 


Te ra se na str mem poboc ju, kakr šne so te v Ajb lju, so bolj izra zi te, z viš ji mi, pre cej str mi mi bre ži na mi, in ozkimi, nav zven nag nje ni mi plosk va mi. 
V sicer gozdnati hriboviti mezoregiji Velika gora, Stojna in Goteniška gora je še najvec teras na zemljišcih majhnih vasi, ki se stopnjasto spušcajo proti mejni reki Kolpi. Tamkajšnje terase niso izrazite in so glede na izoblikovanost površ ja neka ko raz me ta ne nao krog. BOJAN ERHARTIC 
Terasne brežine so zemljate in ne pretirano izra­zite, saj so marsikje nastale zaradi oranja znotraj posameznih parcel. Ker obmejkov niso orali, je scasoma nastal znacilen pregib med sosednjima par ce la ma. Pone kod na obmocju Kostel a so terasne ploskve široke le nekaj metrov, saj so nek­daj ob dedovanju posamez ne njive raz delili med vse nasled ni ke in jih tako dro bi li na ceda -lje ožje pasove. V zapušcenih kocevarskih vaseh je terase tako kot njihova druga kmetijska zem­ljišca že skoraj povsem preraslo gozdno drevje. 



RIBNIŠK
O
-K
OCEVSK
O PODOLJE 


Mezoregijo, ki se razprostira na skoraj 113 km2 ozemlja med okoliškimi dinarskimi kraškimi pla­notami, sestavljata Ribniško in Kocevsko kraško polje. Gra di jo jo veci no ma apnen ci in dolo mi ­ti, ki so poseb no na vzhod nem robu obeh polj moc no zakra se li. Prib liž no tret ji no mezo re gi je pokri va jo nes pri je te odklad ni ne gli ne in melja, vezane na bližino ponikalnic na ravnem dnu kraš­kih polj. Prst je vecinoma plitva. Vecina obmoc­ja, ki je na nad mor ski viši ni od 400 do 600 m, je sicer urav na ne ga, a je površ je zara di zakra -selosti precej razgibano, prepredeno s številnimi vrta ca mi (To po le 1998c). Pokra ji na ima vlaž no celin sko pod neb je (Ogrin 1996). Zara di pre -cejšnje nad mor ske viši ne in kot lin ske lege so tempe ra tu re dokaj niz ke in sku paj z neu god no kraš ko pod la go s pli tvo prst jo niso naklo nje ne poljedelstvu. Vecina obmocja mezoregije je pre­kri ta s trav ni ki, pašni ki in, kjer je kras naj bolj izrazit, z goz dom buk ve, jel ke, hra sta in bele ga gabra (Topole 1998c; Ciglic 2011; Litostratigraf-ska kar ta … 2014). V me zo re gi ji s prib liž no 23.500 pre bi val ci (Re -gi str ski popis 2011) sta naj vec ji nase lji Kocev -je in Ribnica, v njuni neposredni okolici je še vec manj ših bolj ali manj urba ni zi ra nih nase lij. Od leta 1869, ko je v po do lju žive lo nekaj manj kot 12.000 ljudi, je njihovo število vseskozi naraš-calo, razen med 2. svetovno vojno in neposred-no po njej. Takrat se je zaradi izselitve potomcev nemških priseljencev, Kocevarjev, politicno moti-vi ra nih izse li tev ter voj nih in povoj nih pobo jev nji ho vo šte vi lo zmanj ša lo (To po le 1998c). Sle -dilo je obdobje pospešene prebivalstvene rasti, ki se je umi ri la v de vet de se tih letih 20. sto let ja. Rib niš ko-Ko cev sko podo lje je bilo spr va odvi -sno pred vsem od polje dels tva in živi no re je ter kroš njar je nja, suho ro bars tva in lon cars tva. Po odkrit ju pre mo ga v Ko cev ju in izgrad nji želez -ni ce so se pro ti kon cu 19. sto let ja raz mah ni le nekmetijske industrijske dejavnosti. Po 2. svetovni vojni in takratni razlastitvi so tu nastala obsežna kmetijska posestva (Topole 1998c). Po osamos­vo ji tvi Slo ve ni je se je gos po dar ska rast upo ca -sni la. Ob raz ma hu zaseb ne ga pod jet niš tva se zdaj predvsem Ribniško uvršca med nadpovprec­no razvita slovenska obmocja (Gospodarstvo – Obci na Rib ni ca 2015; Gos po dars tvo – Obci -na Kocev je 2015). V mezoregiji je terasiranih 59 ha zemljišc ali 0,52 % njene površine. Nekaj vec teras je v rib-niškem delu podolja, predvsem na njegovem sever nem in zahod nem obrob ju ter na poboc -jih neka te rih manj ših osa mel cev. V ko cev skem delu podolja je nekaj vec teras na njegovem juž­nem obrob ju. V pre te klo sti, v ca su samoo skrb ne ga kme to va -nja, so bile terase namenjene njivski rabi (Križaj Smr del 2010b). Zara di preu smer ja nja kme tijs -tva v go ve do re jo so spre me nje ne v trav ni ke in pašnike, zaradi opušcanja (predvsem zasebnega) kme to va nja pa se mar si kod tudi že zaraš ca jo. Pone kod so na tera sah eksten ziv ni sadov nja ki jablan in hrušk. Po 2. svetovni vojni so poskusili celo z vinogradništvom, a so ga kaj kmalu opu­sti li. Naj vec teras je v vi šin skem pasu od 500 do 600 m. Terasirana so predvsem položna poboc­ja, vec kot polovica jih ima naklon pod 15,0 %. Pre cej teras ima seve ro za hod no do seve ro vz -hodno lego, še naj manj jih je usmer je nih pro ti jugo za ho du in zaho du. Gle de na to, da je vec teras na oso jah kot pri so jah, skle pa mo, da je 


Te ra sa pod vas jo Mozelj jugovz hod no od Kocev ja sle di obli ko va no sti nek da nje vrta ce, ki so jo zara di kme tijske rabe povsem preob li ko va li. 
Tako kot v po dob nih pri me rih se tudi v Rib niš ko-Ko cev skem podo lju tera si ra na pokra ji na pojav lja na robovih, v kon kret nem pri me ru pred vsem na nje go vem sever nem obrob ju, kjer so na pri mer med nase lje ma Suš je in Vinice dokaj izra zi te, povsem zatrav lje ne tera se. DRAGO KLADNIK 
na tera si ra nje pokra ji ne bolj kot ugod na oson ­ce nost vpli va la bli ži na nase lij. Te ra se se po širi ni, povr ši ni in naklo nu nji ho vih plo skev ter po viši ni bre žin med se boj no pre cej raz li ku je jo. Tera sne plosk ve so širo ke od nekaj metrov na strmejših pobocjih do najvec 20 m na polož nih poboc jih in so veci no ma bla go nag -njene v smeri pobocja. Njihove brežine so viso­ke od nekaj deci me trov v po lož nej ših legah do 2 m na bolj str mih. So zem lja te in zatrav lje ne, na neka te rih raste jo posa mez na dre ve sa. 



M
A
L
A 
G
O
R
A
, 
K
O
C
E
V
S
K
I 
R
O
G 
I
N 
P
O
L
J
A
N
S
K
A 
G
O
R
A 


584 km2 prostrano kraško in hribovito mezoregi­jo na jugovzhodu Slovenije sestavlja vec pogo-rij, ki se raz pro sti ra jo v zna cil ni dinar ski sme ri od severozahoda proti jugovzhodu: Mala gora, Kocevski rog, Kocevska Mala gora, Spodnjeloška gora in Poljanska gora. Med njimi so zakrasele, vecinoma apnencaste uravnave. Poleg apnenca je na tem obmocju tudi dolomit, drugih kamnin, na pri mer kla stic nih pri Sta rem Bregu in debe -lejših plasti gline pri Koprivniku, je le malo (Ger-movšek 1953; Litostratigrafska karta … 2014). Veci na mezo re gi je je nad nad mor sko viši no 500 m, najvišji vrhovi pa presegajo 1000 m; naj­viš ji med nji mi je 1099 m viso ki Veli ki rog. Vec kot 1300 mm padavin letno, submediteran-ski pada vin ski režim (Ogrin 1996), ostre zime in sko raj popol na odsot nost povr šin skih vodo ­to kov za nase li tev niko li niso bili poseb no pri ­vlacna okolišcina. Redka poselitev je (bila) veci no ma veza na na izvi re (Pre le snik 2007) ali osamela obmocja recnega reliefa (Gostincar in Stepišnik 2011). Prsti, najvec je rjavih pokarbo­natnih in rendzine (Repe 2010), so plitke, zato so tu ohranjeni najobsežnejši bukovo-jelovi gozdo-vi v Slo ve ni ji (Hr va tin 1998a). Južni rob mezoregije, kjer je dolina reke Kolpe, se od veci ne preo sta le ga ozem lja pre cej raz li -kuje. S približno 200 m nadmorske višine in pre­cej toplejšim podnebjem je tamkajšnje obmocje sicer prijazno za kmetijstvo in poselitev, ven­dar zara di ozke ga dolinskega dna vec jih nase -lij tudi tam ni. 
Po se li tev je poleg Kolp ske doli ne ome je na na naselja ob glavni cesti Kocevje–Novo mesto ter naselja v Poljanski dolini. Nekaj majhnih vasi je tudi na pri soj nih poboc jih Kocev ske Male gore ter na kraških uravnavah med njo in Kocevskim rogom. Zdaj živi na obmoc ju mezo re gi je le še dobrih 1500 ljudi (Registrski popis 2011), v dru­gi polovici 19. stoletja pa jih je tu živelo tudi vec kot 12.000. Od takrat naprej je zaradi odmak­nje no sti od zapo sli tve nih sre dišc šte vi lo pre bi ­val cev neneh no naza do va lo, naj vec ji upad pa je bil med 2. sve tov no voj no, ko so se izse li li Koce var ji, nemš ko govo re ci potom ci pri se ljen -cev iz 14., 15. in 16. stoletja (Ferenc 2005). Po njihovi izselitvi je vecino opušcenih naselij in tam-kajš njih kme tij skih zem ljišc pre ra sel gozd. Po leg goz da pokra jin ski videz soob li ku je živi -noreja, saj je zara di pred vec kot pol sto let ja izpraznjenih kocevarskih zemljišc veliko prosto­ra za pro sto rejo raz lic nih pasem goveda, ovc in konj. Nekaj prihodka prebivalcem naselij v do-lini Kolpe prinaša tudi turizem (Hrvatin 1998a). Red ka tera si ra na zem ljiš ca, ki jih je 94 ha ozi -roma 0,17 % ozemlja mezoregije, najdemo predvsem na nekarbo nat nih kam ninah, na pri­mer okrog Poljan nad Ortnekom in Starega Bre­ga, v Po ljan ski doli ni, doli ni Kol pe ter pone kod nad doli no Crmoš nji ce. Le red ke tera se so še ved no obde la ne, veci na jih je pora slih s tra vo ali celo drev jem. Pone kod lah ko opa zi mo, da zaraš ce na zem ljiš ca spet ure ja jo v vec je, zao -kro že ne pašni ke za rejo doma cih živa li. Podobno kot v sosednjih dinarskokraških pokra­jinah so tudi tu terase nastale kot rezultat oranja zno traj posa mez nih par cel in zato postop ne ga oblikovanja pregibov med njimi. Z izjemo sever-nih leg, kjer jih je najmanj, so dokaj enakomer-no razporejene po vseh preostalih ekspozicijah. Najdemo jih tudi na nadmorski višini cez 700 m, ven dar jih je polo vi ca v vi šin skem pasu od 300 do 400 m. Naj vec, prav tako vec kot polo vi ca, 


Terasirana pokrajina z ozkimi zemljiškimi progami na vaškem zemljišcu kraja Vimolj; v ozadju na desni je cerkev v so sed njih Cep ljah. 
Za neka te ra obmoc ja, ki so jih nase lje va li Kocev arji, je zna cil no izra zi to tera si ra nje, ki so ga izved li tudi na str mih poboc jih, kakr šno je to v va si ci Kra lji, tako da so tam kajš nje tera sne plosk ve ozke, bre ži ne pa viso ke in str me. 
ROK CIGLIC 

jih je urejenih na pobocjih z zmernim naklonom od 15,1 do 30,0 %. Te ra se so pri ca nek da nje pre cej gostej še pose -litve tega obmocja, kjer je clovek moral delovati izred no pre miš lje no in preu dar no, saj vod nih virov in prsti tu ni v izo bi lju. Zapuš ci na nek da -njih prebivalcev so tudi stare sorte sadnega drev­ja in neo kr nje na nara va, ki ponu ja jo mož no sti za raz voj turiz ma in pri de la vo eko loš ke hra ne, vkljucno s Kocevskim gozdnim medom, katere­ga geo graf sko pore klo je že zaš ci te no na rav -ni Evrop ske uni je. 



SUHA KRAJINA IN DOBREPOLJE 


Mezoregija Suha krajina in Dobrepolje v jugovz­hodni Sloveniji se razprostira na površini 424km2. Že njeno ime pove, da jo sestavljata dve pokrajin-ski enoti. Na severu meji na Dolenjsko podolje, na jugu na Malo goro, na vzhodu na Novomeš­ko in na zaho du na Veli ko laš can sko pokra ji no (Ga bro vec 1998b). Suha kra ji na naj bi dobi la takšno ime zaradi pomanjkanja vode, po cemer se raz li ku je od sicer vod na te Dolenj ske (Me -lik 1959). Dobre po lje s Struš ko doli no je kraš -ko polje, raz po teg nje no v ju go za hod nem delu mezo re gi je (Ga bro vec 1998b). Gre za eno naj bolj kraš kih pokra jin v Slo ve niji. Karbonatne kamnine gradijo vec kot 90 % površ­ja; med njimi je le desetina dolomitov, vse ostalo so apnen ci kred ne in jur ske sta ro sti. Mezo re gi -jo lah ko raz cle ni mo na vzhod no Suho kra ji no, kjer pre vla du je jo širo ke kraš ke kota nje in vme -sni hrb ti, doli no Krke s sta rej ši mi rec ni mi tera -sa mi, zahod no Suho kra ji no s pre vla du jo ci mi kraš ki mi doli (uva la mi) in vme sni mi hrb ti ter Dobre po lje (Ga bro vec 1998b). Razmeroma dalec od vecjih središc je razdeljena med upravne enote Kocevje, Trebnje, Grosuplje in Novo mesto ter sedem obcin. Obcini Žužem-berk in Dobrepolje sta v celoti znotraj mezoregi­je, vanjo pa segajo še deli obcin Ivancna Gorica, Treb nje, Mir na Pec in Kocev je, pa tudi del cek obcine Grosuplje (Ravbar 2005). Nesporno sre­diš ce je Žužem berk v do li ni Krke. Me zo re gi ja je zara di neu god nih narav nih raz ­mer, slabše prometne povezanosti in zgodovin­skih dogod kov med naj manj raz vi ti mi v Slo ve -niji (Gabrovec 1998b; Vurunic 2012). V njej živi 
14.349 lju di (Re gi str ski popis 2011), konec 
19. stoletja pa je imela skoraj 20.000 prebival­cev. Njihovo število je zacelo hitreje nazadovati po letu 1953, v 21. sto let ju pa je ven dar le zaz -nav na skrom na pre bi vals tve na rast. Razclenjenost kraškega površja je odlocilno zaznamovala tako poselitev kot rabo tal. Pokritost z goz dom je vec ja v za hod nem delu mezo re -gije, zato je tam tudi red kej ša pose li tev (Se ne -gacnik 2012). Delež goz da se je v 20. sto let ju predvsem na racun zarašcanja pašnikov povecal s tretjine na dobro polovico (Gabrovec 1998b). V mezoregiji je terasiranih 667 ha zemljišc, ki zav­ze ma jo 1,57 % nje ne ga ozem lja, kar je vec kot v dinarskih pokrajinah kot celoti in približno toli­ko kot v celotni Sloveniji. Terasirana so predvsem zemljišca v neposredni okolici naselij, kjer so nji­hovi prebivalci v obdobju prevlade samooskrb­nega kmetovanja imeli njive. Skoraj polovica jih je v vi šin skem pasu od 300 do 400 m, tri peti -ne jih je na zmerno nagnjenih pobocjih z naklo­nom od 15,1 do 30,0 %, gle de na oson ce nost pa izrazito prevladujejo južne, prisojne lege, saj sta kar dve tretjini teras na pobocjih z južno, jugo­za hod no in jugovz hod no eks po zi ci jo. Te ra se v po sa mez nih delih mezo re gi je se med seboj kar precej razlikujejo. V zahodni Suhi kra­jini prevladujejo takšne z od 5 do 10 m širokimi polica mi in pra vi lo ma od pol do ene ga metra visokimi brežinami. Naklon brežin je izrazit, ven­dar praviloma ne ostro odsekan; redke brežine so kam ni te. Na tera sah sicer pre vla duje jo trav­niki in pašniki, vendar je še vedno kar precej njiv, ponekod tudi ekstenzivnih kmeckih sadovnjakov. Precej teras je že zarašcenih z grmicevjem. V do-lini Krke so terase na strmejših pobocjih, zato so terasne police praviloma ožje od 5 m, do meter viso ke trav na te, pone kod tudi zida ne bre ži ne so zelo str me, mar si kod nav pic ne. Na tera sah pre vla du je trav niš ka raba, nekaj je tudi njiv, na prisojah nad Krko pa so številni vinogradi, ki pa pra vi lo ma niso tera si ra ni. V vzhod ni Suhi kra ji -ni pre vla du je jo vec je in polož nej še tera se, na kate rih je v os pred ju njiv ska in trav niš ka raba. Tera sne poli ce so šir še od 5 m, pogo sto dose -ga jo širi no vec deset metrov, zem lja te bre ži ne pa so nižje in bolj položne, najpogosteje poraš-ce ne s tra vo. Kjer so zara di veca nja zem ljiš kih kosov nacrtno združili vec manjših teras, so lah­ko bre ži ne novo na sta lih teras viso ke tudi 2 m. 




Su ho kranj ske tera se s str mi mi bre ži na mi in raz me ro ma ozki mi plosk va mi, ki valo vi jo sklad no z izob li ko va nostjo površ ja. 
V vzhod nem delu Suhe kra ji ne so raz me re za kme to va nje ugod ne, tudi na vino rod ni vzpe ti ni Šma ver, kjer so v zgor njih delih pobo cij nete ra si ra ni vino gra di, pod nji mi pa polje del ske tera se, ki se v zim skih raz me rah, ko sonce sta li sneg po bre ži nah, prav dobro loci jo med seboj. MATEVŽ LENARCIC 

RADULJSK
O HRIBO
VJE 


Raduljsko hribovje je 116 km2 prostrana mezo­regija v jugovzhodni Sloveniji, poimenovana po Radulji, levem pritoku Krke. V dinarski smeri seve­ro za hod–ju govz hod se raz te za med doli no ob srednji Mirni in dolino Krke pri Otoccu. Pripada pla no tam na skraj nem seve ro vz ho du Dinar ske Slo ve ni je. Na seve ru pre ha ja v alp sko pokra ji ­no Posavsko hribovje, na vzhodu v panonsko Krš­ko hribovje, na zahodu se spušca v Dolenjsko podolje, na jugu pa meji na Novomeško po­krajino. Najvišja tocka je 605 m visoka kopa Pri tur nu. Dve tret ji ni površ ja gra di jo pre pust ne karbonatne kamnine, tretjino pa fliš in finejše nekarbonatne usedline (Melik 1959; Perko in Topo le 1998). 
Raduljsko hribovje je na prehodu med zmerno­celinskim podnebjem osrednje Slovenije in sub-panonskim podnebjem vzhodne Slovenije (Ogrin 1996), kar se kaže tudi v nav zoc no sti vino gradov. Ima sko raj enako stopnjo gozdna-to sti (54,7 %) kot celot na Slo ve ni ja. V me zo re gi ji je 73 na se lij z okrog 5500 pre bi -valci (Registrski popis 2011). Gostota poselitve (43 lju di/km2) je vec kot pol red kej ša kot v Slo -ve ni ji. Naj vec, nekaj vec kot 7000 lju di, je na tem obmocju živelo na prelomu iz 19. v 20. sto­letje, potem se je njihovo število zmanjševalo do osem de se tih let, po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je pa je spet zaz nav na pre bi vals tve na rast. Naj vec je nase lje Mokro nog je ob jugovz hod nem robu Mirn ske kot li ne, sicer pa pre vla du je jo manj ša nase lja v gru cah ali raz lo že na nase lja, raz meš ­cena po oblih slemenih in pobocjih. Njihovi pre-bi val ci so bili še do nedav ne ga v ve li ki meri odvi sni od kme to va nja (Per ko in Topo le 1998). Sin tez no vred no te nje slo ven ske ga pode že lja je pokazalo, da Raduljsko hribovje spada med naša razvojno najbolj problematicna obmocja (Klad­nik in Rav bar 2003). V me zo re gi ji je 284 ha ali 2,45 % tera si ra nih zemljišc, kar je precej nad slovenskim povprec­jem, še bolj pa nad povprecjem dinarskih pokra­jin. Tera si ra na obmoc ja so raz tre se na po vsem njenem ozemlju. Prevladujejo poljedelske terase, nasta le z ora njem na manj nag nje nih pobocjih in na pred popla va mi var nem sve tu. V so dob ­no sti so eksten ziv no obde la ne (Až man Momir ­ski in Klad nik 2009). Eden naj lep ših pri me rov dolenj skih kul tur nih teras je na obmocju nase -lja Dolenje Karteljevo ob dolenjski avtocesti (Kri­žaj Smrdel 2010b). Terase v bližnjem Hmeljcicu so že pre poz na ne in zava ro va ne kot dra go cen primer kulturne pokrajine. Sicer so na skoraj dveh tret ji nah teras trav ni ki ali pašni ki, prib liž no 2 % jih je pre puš ce nih zaraš ca nju, še enkrat toli ko jih je že pod goz dom. Vec kot dese ti na je sad -jarskih teras, ki so praviloma v termalnem pasu nekaj deset metrov nad dnom dolin. Bolj str me soncne lege v termalnem pasu so izkorišcene za vinogradniške terase. Vendar se terasirani vino-gradi brez pravila menjavajo z vinogradi v vzdolž­nih vrstah. Na posamezni terasi je prostor za en ali dva niza trsov vinske trte. Pri dvorednih tera­sah je ena vrsta zasa je na na notra njem, dru ga pa na zunanjem robu terase. Vinogradniške tera­se, ki jih je dobra 2 % in pre vla du je jo na jugu (Trš ka gora), na meji z Dolenjskim podoljem in Novomeško pokrajino, spadajo v dolenjski vino-rod ni oko liš (Mar je tic 1994). Dve tretjini teras sta na zmerno nagnjenih poboc­jih (od 15,1 do 30,0 %), zato pre vla du je jo raz ­


Na sticišcu Raduljskega hribovja in Dolenjskega podolja so na pobocju pod gradom Hmeljnikom urejene dokaj izra zi te polje del ske tera se. 
V no tra njo sti Radulj ske ga hri bov ja je nekaj manj ših vino grad niš kih rebri z zi da ni ca mi, kjer je veci na vino gra dov ver ti kal nih, a se pod vpli vom panon skih gri ce vij pojav lja jo tudi tera si ra ni, pre poz nav ni po tem, da je v njih trta zasa je na vzpo red no s plast ni ca mi. MATEVŽ LENARCIC 
me ro ma širo ke (od 10 pa vse do 50 m) in rah ­lo nav zven nag nje ne tera sne plosk ve. Polo vi ca jih je v vi šin skem pasu od 200 do 300 m, tret -ji na v pasu od 300 do 400 m. Vino grad niš ke tera se so veci no ma na bolj str mih poboc jih in so zato pre cej ožje, pogo sto širo ke le do 3 m. Tako pri poljedelskih kot vinogradniških terasah so bre ži ne veci no ma zem lja te, ven dar pri sled -njih precej višje, tudi 2 m in vec. Kjer je prst plit­vejša in vsebuje vec kamenja, ali pa je nagnjena k polzenju, so izkopano kamenje tu in tam vgradili v brežino, vendar suhozidi navadno niso popol­ni, ampak pod pi ra jo le naj bolj obcut lji ve dele tera si ra ne ga zem ljiš ca. 



NO
V
OMEŠK
A POKRAJINA 


No vo meš ka pokra ji na, ali tudi Zahod na Krš -ka kotlina, kot jo poimenuje Gams (1984), je 259 km2 pro stra na mezo re gi ja v ju govz hod -ni Sloveniji. Razprostira se ob srednjem delu doli­ne Krke, ko ta z oklju kom pri Sote ski spre me ni smer iz dinar ske v ba la ton sko, torej iz jugovz -hodne v severovzhodno. Na zahodu jo omejuje­jo vzhodni obronki Kocevskega roga, na severu masiv Ajdovske planote in na jugu severni obron­ki Gor jan cev. Na vzhod u postop no pre ha ja v Šent jer nej sko polje in Krš ko ravan (Oro žen Ada mic 1998). Za Novomeško pokrajino nista znacilni le kam­ninska in reliefna prehodnost, ampak tudi pod-neb na (Ogrin 1996). Zunaj naplav nih rav nic prevladujejo apnenci, ki so pokrajini vtisnili zna-cilno kraško podobo. Veliko manj je dolomitov, ki se v vec jih zapla tah pojav lja jo šele vzhod no od poto ka Tež ka voda. V celotni mezoregiji prebiva skoraj 42.000 ljudi (Registrski popis 2011). Prebivalstvo je z izjemo kratkotrajne stagnacije na prelomu iz 19. v 20. sto let je vse sko zi naraš ca lo, tako da se je v pol dru gem sto let ju sko raj potro ji lo. Pose bej nagla je bila rast v dru gi polo vi ci pre -teklega stoletja, ko se je število prebivalcev zaradi hitre indu stria li za ci je in z njo pove za ne urba ni za ci je pod vo ji lo. Pos pe še na dea gra ri za -ci ja in raz mah sodob ne kme tij ske meha ni za ci -je sta povzrocila, da tradicionalna kulturna pokrajina le še stežka kljubuje zobu casa. Kme­tij ska zem ljiš ca in s tem tudi kme tij ske tera se so vse bolj pre puš ce ne opuš ca nju in v konc ni fazi zaraš ca nju. V Novomeški pokrajini je terasiranih 492 ha ozi­roma 1,90 % zemljišc, kar je precej vec kot v di­nar skih pokra ji nah v ce lo ti in neko li ko vec kot v celotni Sloveniji. Najvec teras, ki jih po temeljni tipologiji (Ažman Momirski in Kladnik 2009, 34) lah ko opre de li mo za polje del ske (nji ve, trav ni -ki) in delo ma vino grad niš ke, je na raz gi ba nih severnih obronkih Gorjancev, imenovanih Pod-gor je. Pose bej veli ko jih je v pasu od Stran ske vasi mimo Sto pic in Gabr ja do Veli kih in Malih Bru snic. Izra zi ta tera si ra na obmoc ja so tudi na obmocju Karteljevega in Ždinje vasi, na preho­du v Raduljsko hribovje. Manjša in tudi manj izra­zi ta so še okrog Kuzar je ve ga Kala nad Luk njo v Za loš ki kot li ni ci in Gore njih Kamenc ter med Dole njim Mra še vim in Gore nji mi Suši ca mi. Glede na višinsko pasovitost je vec kot polovica terasiranih obmocij na nadmorski višini med 200 in 300 m. Preo sta le so na nad mor ski viši ni do 500 m, nekaj jih je tudi pod 200 m. Najbolj izra­zito so terasirani zgornji deli pobocij, pod teme­ni slemen. Skoraj dve tretjini terasiranih zemljišc je na zmer no nag nje nih poboc jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %, cetrtina jih je na blago nag-nje nih poboc jih z na klo nom do 15,0 %, preo -sta la dese ti na pa na str mej ših poboc jih. Za ra di raz me ro ma niz ke nad mor ske viši ne ni opaz ne vec je pre vla de tera si ra nih obmo cij na pri so jah. V juž nih legah jih je 48 %, v se ver nih pa dobrih 38 %, vec jih je tudi v za hod nih kot vzhodnih legah. Na podlagi tega lahko sklene-mo, da so kme tij ske tera se pra vi lo ma dovolj dobro oson ce ne za inten ziv no polje del sko in vino grad niško rabo na tera snih plosk vah ter za rast sad ne ga drev ja na bre ži nah med nji mi. Naklon in ekspozicija terasiranih pobocij sta bila zago to vo odlo cil na dejav ni ka za raz po re di tev vinogradov in sadovnjakov. Vinogradov na tera­sah pa je le za vzorec (2 %), saj jih je velika vecina ure je nih v ver ti kal nih nasa dih. Na tera si ra nih zem ljiš cih pre vla du je trav niš ko-pa šniš ka raba (59,6 %), na petini terasiranih zemljišc so še ved-no nji ve. Dese ti na je neob de la nih ali se na njih pojavljajo razlicne stopnje zarašcanja, nekaj (4 %) jih je že pre ra sel gozd. Zaradi dokaj blagih terasiranih pobocij s polje­del ski mi tera sa mi med nji mi pre vla du je jo tak -šne z raz me ro ma širo ki mi tera sni mi plosk va mi. Tera sne bre ži ne so v do br šnem delu škar pi ra -ne ali zatrav lje ne. Med kul ti vi ra njem kme tij skih zemljišc so jih namrec utrdili z izkopanim kame­njem, ki so ga nato pre kri li z ro do vit no prst jo. 




V Pod gor ju pod Gor jan ci jugovz hod no od Nove ga mesta so pone kod, tudi v Ve li kem Oreh ku, str me trav na te tera sne bre ži ne zelo viso ke. 
Juž no od Nove ga mesta, pod pre la zom Vah ta na Gor jan cih, je pri vlac na tera si ra na pokra ji na na gric ku med nase lje ma Pod grad in Pri sta va, kjer polje del ske tera se z de lo ma njiv sko delo ma trav niš ko rabo sle di jo plast ni cam in se obe nem pri la ga ja jo drob ni raz cle nje no sti površ ja. MATEVŽ LENARCIC 

BELA KRAJINA 


Bela kra ji na je 388 km2 pro stra na obmej na mezo re gi ja na skraj nem jugovz ho du Slo ve ni je. Na vzhod u in jugu jo Kol pa raz me ju je s Hr vaš -ko, na zahodu meji na Poljansko goro in Kocev-ski rog (Mir na gora, 1047 m), na seve ru, kjer se doti ka tudi Novo meš ke pokra ji ne, pa na Gorjance in njihovo južno predgorje. Naravno­geograf sko se deli na šti ri dele: pro stra ni niz ki kraš ki rav nik med Gor jan ci, Kocev skim rogom in dolino Kolpe, nekoliko višji kraški ravnik Veliko Bukovje jugovzhodno od Crnomlja, doli-no Kolpe, ki ima v zgornjem toku kanjonski zna-caj, dol vod no pa se znat no raz ši ri, ter obron ke Gor jan cev in Kocev ske ga roga, ki so izra zi ta relief na pre gra da (Plut 1998). 
Nizka Bela krajina je zaprta proti notranjosti Slo­ve ni je in na širo ko odpr ta pro ti jugovz ho du. Posle di ca tega sta mocan pod neb ni in kul tur ni vpliv, ki se kažeta v subpanonskem podnebju ter posebnih belokranjskih kulturnih prvinah, na pri­mer beli plat ne ni narod ni noši, ple sa nju kola, zna cil nem narec ju. Pod neb je je vsaj na rav ni -ku pre cej toplo in zara di bli ži ne vzpe te ga sve -ta tudi dobro namo ce no (Ogrin 2008). V kam nin ski pod la gi pre vla du je ta apne nec in dolo mit, manj je gli ne in melja. Zara di pre vla -de kraš ke ga, z vr ta ca mi in kame njem pre pre -denega površja (Plut 2008) so naravne razmere za poljedelstvo ugodne le v ozkem obkolpskem pasu pod Grib lja mi in okrog Dra ga tu ša. V pri -soj nih legah na obo du rav ni ka se na nad mor ­ski višini okrog 450 m razprostirajo vinogradi in red ke je sadov nja ki (Se ne gac nik 2012). Na obmoc ju mezo re gi je živi okrog 26.000 lju -di (Registrski popis 2011). Skoraj toliko jih je bilo že tudi v dru gi polo vi ci 19. sto let ja, nakar se je nji ho vo šte vi lo postop no zmanj še va lo do kon ­ca 2. sve tov ne voj ne, potem nekaj casa stag -ni ra lo, od sedem de se tih let pa spet naraš ca, vendar rast ni izrazita. Tradicionalni pokrajinski sre diš ci sta Crno melj in Met li ka. V me zo re gi ji je 1140 ha ali 2,94 % tera si ra nih zem ljišc, s ci mer je naj bolj tera si ra na dinar ska mezo re gi ja, delež pa je izra zi to nad pov precen tudi v pri mer ja vi s ce lot no Slo ve ni jo. Pogla vit ni raz log za tako izdat no ure ja nje kme tij skih teras je siceršnja prevlada slabo rodovitnega kamni­tega površja, tako da si je clovek v casu prevla­dujoce samooskrbe moral za preživetje zagotoviti zem ljiš ca, pri mer na za inten ziv no rabo. Glavnina belokranjskih teras je v višinskih paso­vih od 100 do 200 in od 200 do 300 m (v vsa­kem tret ji na), pre cej, malo manj kot peti na, jih je tudi v pasu od 400 do 500 m. Pre vla du je jo blago nagnjena (do 15,0 %) in zmerno nagnje­na (od 15,1 do 30,0 %) terasirana pobocja. Bis-tve no vec teras je na pri so jah kot oso jah. V gro bem lah ko raz li ku je mo neza raš ce ne in zarašcene terase. Ce niso zarasle z gozdom, jih seveda zlahka opazimo. Vendar so s svojo stop-njasto podobo prepoznavna tudi terasirana obmocja, ki jih zarašca grmicevje. Vecinoma od pol do ene ga metra viso ke, str me ali celo nav ­pic ne tera sne bre ži ne so trav na te ali zaraš ce ne z gr mi cev jem, red ko utr je ne tudi s kam ni ti mi zidovi. Pone kod je naklon bre žin manj izra zit. Terasne poli ce so raz lic no širo ke, pre vla du je jo takšne s širino od 5 do 10 m, in v glavnem pre­kri te s trav ni ki in pašni ki. Na njih so tudi nji ve, vino gra di, sadov nja ki in vrto vi. Vino grad niš ke tera se so pred vsem na obmoc ju Dra ši cev, kjer 


Na vzpetem obrobju nizke Bele krajine prevladujejo zatravljene poljedelske terase; nekatere imajo tik nad brežinami zasa je no vin sko trto. 
Drobni izoblikovanosti površja je še najbolj prilagojena terasirana pokrajina na Belokranjskem ravniku, kjer ježe teras in njihove ploskve sledijo vdolbinam in vzpetinam, nastalim zaradi njegove mocne zakraselosti in prepredenosti s šte vil ni mi majh ni mi vrta ca mi. MATEVŽ LENARCIC 
so jih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja nacrt-no urejali s stroji, vendar jih tako kot drugod tudi tam izpo dri va jo vino gra di v vzdolž nih vrstah. Na zem ljiš cih v za raš ca nju pre vla du je jo šipek (Rosa canina.), navadna robida (Rubus fruticosus), dren (Cornus mas), glog (Crataegus monogyna), maklen (Acer campestre), crn trn (Prunus spino­sa), leska (Cory lus avel la na), krh li ka (Fran gu la alnus) in orlo va pra prot (Pte ri dium aqui li num), ki so znacilni znanilci sekundarne sukcesije. Pone-kod zaraš ce nost bre žin pre pre cu je jo s po ži ga -njem rast li nja, spet dru god z ob ca sno koš njo ozi ro ma secnjo. 



GORJANCI 


Ob mej no dinar sko mezo re gi jo Gor jan ci s po -vr ši no 212 km2 sestav lja istoi men sko pla no ta -sto hri bov je, v dol ži ni 45 km raz po teg nje no od jugozahoda proti severovzhodu. Po vecjem delu njegovega vršnega dela tece državna meja s Hrvaško. Na severu se Gorjanci spušcajo v Krš­ko ravan, na zaho du v No vo meš ko pokra ji no in na jugu v Belo krajino. V podrobnem jih lah­ko raz cle ni mo v hri bo vit zahod ni del, ki se dvi -ga od Šent jer ne ja pro ti zaho du, gri cev nat in hri bo vit osred nji del, ki se vzpe nja nad Kosta -njevico na Krki in Podbocjem, ter vecinoma gri-cev nat vzhod ni del nad Cate žem ob Savi. Na ovršju so mocno zakrasele planote. Najvišje so v za hod nem in osred njem delu, kjer se pla no -ta sto površ je Opa to ve in Rav ne gore na nad -mor ski viši ni od 800 do 950 m nada lju je pro ti Trdi no ve mu vrhu, ki je s 1178 m naj viš ja toc ka Gor jan cev (Per ko 1998a). Zna cil no zanje je celinsko podnebje osrednje Slovenije z od 1000 do 1300 mm letnimi padavinami (Ogrin 1998). Za ra di neu god nih relief nih raz mer, odmak nje -nosti in slabe prometne povezanosti so Gorjanci redko poseljena pokrajina. Po podatkih Registr­ske ga popi sa iz leta 2011 je v ce lot ni mezo re -gi ji žive lo 5653 lju di, na kva drat nem kilo me tru ozemlja povprecno 27. Od demografskega viš ka po 2. sve tov ni voj ni (leta 1948 so našte li 7998 prebivalcev) se je število prebivalcev zmanj­ševalo do leta 2002, ko se je zgo dil preo brat in se nji ho vo šte vi lo spet zmer no pove cu je. Na Gor jan cih je tera si ra nih 472 ha ozi ro ma 2,23 % zem ljišc, kar je nekaj vec od pov prec ja v Slo ve ni ji in bis tve no vec od pov prec ja dinar -skih pokra jin. Šti ri peti ne tera si ra nih zem ljišc je na pre pust nih kar bo nat nih kam ni nah, sla ba šestina jih je na pešcenjaku in laporovcu. Glede na višinsko pasovitost je najvec, dve petini tera­si ra nih obmo cij v vi šin skem pasu od 400 do 500 m, dobra cetr ti na jih je v pasu od 300 do 400m in šestina v pasu od 200 do 300m. Terase se sicer pojavljajo do nadmorske višine 700 m. Tri petine terasiranih zemljišc je na zmerno nag-njenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %, zato pri polje del skih tera sah pre vla du je jo raz -meroma široke terasne ploskve. Zaradi znacilne usmer je no sti pogor ja in dejs tva, da je na slo -ven ski stra ni držav ne meje pred vsem nje go va severna stran, je razumljivo, da je vec teras v osoj­nih kot prisojnih legah. Proti severozahodu, seve­ru in severovzhodu je usmerjenih 57 % terasiranih zemljišc, medtem ko jih je proti jugovzhodu, jugu in jugo za ho du le 19 %. Vec jih je tudi v za hod -nih kot vzhod nih legah. Na terasiranih zemljišcih prevladujejo travniki in pašni ki (57 %), sle di jo jim nji ve (14 %) in kme -tijska zemljišca v zarašcanju (10 %). Na podnožju z gricevnatim znacajem je tudi precej terasiranih vino gra dov (9 %; še vec vino gra dov je zasaje -nih v ver ti kal nih nasa dih) in tudi nekaj tera si ra -nih plan taž nih sadov nja kov (3 %). Izstopata dve obmocji s poudarjeno terasiranost­jo. Prvo obsega zahodni del Gorjancev, natanc­ne je pre del sever no od pre la za Vah ta (615 m), med Mihovcem na zahodu in potokom Klamfer­jem na vzhodu. Tamkajšnje terase so urejene na zakraselem površju s plitvo prstjo, tako da je na izpo stav lje nih robo vih teras mar si kod raz kri ta kamninska podlaga. Pogoste so tudi terase v vec jih vrta cah. Na tera snih plosk vah pre vla -dujejo travniki oziroma pašniki. Drugo obmocje izsto pa jo ce tera si ra no sti je vzhod no od Kosta -nje vi ce na Krki. V tem delu so naj bolj vpa dlji -ve tera se na obmoc jih nase lij Vrb je in Pla ni na v Pod boc ju. Pose bej pri vlac ne so na Vrb ju, kjer 


V niž jih legah je pre cej vino gra dov, med kate ri mi so neka te ri tera si ra ni, ven dar je tak šnih manj kot ver ti kal nih. 
Na Vrb ju pod v tem delu niž ji mi obron ki Gor jan cev je cudo vi ta minia tu ra tera si ra ne pokra ji ne, v ka te ri se pre ple ta jo ozke, z nji va mi in trav ni ki pre kri te tera sne plosk ve in izra zi te, delo ma z gr mov jem, delo ma s pra prot jo, deloma pa le s tra vo pre ra sli mi bre ži na mi. MATEVŽ LENARCIC 
so ure je ne na peš ce ni in lapor na ti pod la gi. Dobro vzdr že va ne tera se z ena ko mer no širo ki ­mi, nav zven nag nje ni mi tera sni mi plosk va mi imajo zelo zani mi ve zem lja te bre ži ne, na gosto obra sle z gr mi cev jem in/ali pra prot jo. Ven dar teras na Vrb ju za zdaj še niso pre poz -na li kot kul tur no dediš ci no, so pa sku paj s ce -lotno tamkajšnjo kulturno pokrajino spomeniško že zava ro va ne tera se na obmoc jih Veli ke ga Cerov ca in Javo ro vi ce. 



ALPSKE POKRAJINE 


Alpske pokrajine v severnem, osrednjem in seve­ro za hod nem delu Slo ve ni je se raz pro sti ra jo na 8541 km2 ali nekaj vec kot dveh petinah ozem­lja države. Clenijo se na gorovja (3062 km2), hri­bovja (4660 km2) in ravnine (819 km2). Severni rob sestavljajo gorovja Julijske Alpe s Triglavom (2964 m), Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe ter hribovja Strojna, Kozjak in Pohorje. Poleg sled njih treh so sre do gor ja tudi Cer kljan sko, Škofjeloško, Polhograjsko, Rovtarsko, Posavsko, Velenjsko in Konjiško hribovje. Mezoregija Lož­niško in Hudinjsko gricevje ima prevladujoce gri-cevnati znacaj, kar izdaja že njeno ime. Najvecji ravnini Savska in Savinjska ravan sta dela Ljub­ljanske oziroma Celjske kotline, in se, prva v juž­nem delu, druga v vzhodnem, navezujeta na dinarske oziroma panonske pokrajine. Za viso­ko gorje je zna cil no gor sko pod neb je, v Soš ki dolini se cutijo sredozemski vplivi, drugje pa pre­vladuje zmernocelinsko podnebje (Ogrin 1996; Klad nik 1998a). 


V dinarskih pokrajinah živi dober milijon ljudi (Re-gi str ski popis 2011) ali sko raj polo vi ca slo ven -skega prebivalstva. Od prvega popisa leta 1869 se število prebivalcev nenehno povecuje. Opaz­na je izra zi ta dvoj nost med gos po dar sko hitro razvijajocimi se ravninskimi in položnimi obmocji v do li nah in kot li nah ter raz voj no prob le ma tic -nimi odrocnimi in strmimi obmocji. Medtem ko je za alp ske rav ni ne zna cil na sko ko vi ta pre bi -vals tve na rast (od leta 1869 se je tam kajš nje prebi vals tvo pove ca lo za šti ri in pol krat), je ta v hribovjih in visokogorjih bistveno bolj umirjena (rast za 55 ozi ro ma 29 %); v vi so ko gor jih je po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je pre vla da lo celo rahlo nazadovanje, v katerem se zrcali obsežna depo­pu la ci ja hri bov skih obmo cij. V alpskih pokrajinah je terasiranih 7765 ha oziro-ma 0,91 % zem ljišc, kar je naj manj med vsemi glavnimi tipi slovenskih pokrajin in je posledica tako manj ugodnih naravnih razmer kot svojske usme ri tve kme tijs tva. Med tem ko je na alp skih rav ni nah in še pose bej v alp skih gorov jih zelo malo terasiranih zemljišc (0,38 oziroma 0,21 %), so alp ska hri bov ja s te ra sa mi kar dobro »za lo -žena«, tako da je tamkaj terasiranega kar 1,46 % ozemlja, najvec v mezoregijah Cerkljansko, Škof je loš ko, Pol ho graj sko in Rov tar sko hri bov -je (2,40 %) ter Posav sko hri bov je (1,68 %). Te ra se so pred vsem na trd nih in kla stic nih kar -bo nat nih kam ni nah, na obmoc ju Pohor ja tudi na meta morf nih. Navz gor sega jo do nad mor -ske viši ne 1200 m, naj vec pa jih je v vi šin skih paso vih med 300 in 800 m. Dve peti ni tera si -ranih zemljišc je na strmih pobocjih z naklonom od 30,1 do 50,0 %, le malenkostno manj na zmer no nag nje nih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %. Zato pre vla du je jo tera se z raz me ro ma ozkimi ploskvami. Najbolj strma terasirana pobocja so v hribovjih. Zaradi neugodnih narav­nih raz mer izra zi to pre vla du je jo v pri soj nih juž -nih, jugovz hod nih in jugo za hod nih legah, kjer jih je skupno 58,2 %. Zanimivo je, da je prevla­da prisojnih leg še posebej opazna na ravninah, kjer so naj bolj izra zi to tera si ra na juž na vznož ja vzpe tin, ki spa da jo v ter mal ni pas. Pre vla du je jo polje del ske tera se, na kate rih so nek da nje nji ve (teh je na tera si ra nih zem ljiš cih le še 6,2 %) že sko raj povsem izpo dri ni li trav ni -ki in pašni ki (78,8 %). Sadov nja kov je 4,2 %, vinogradov na vinogradniških terasah v podnož­ju Pohor ja pa le za odsto tek. Zaraš ca se 3,2 % terasiranih zemljišc, 4,8 % jih je že prerasel gozd. Alp ske pokra ji ne ne spa da jo med tipic ne tera -sirane pokrajine. Njihove terase nikoli ne bodo ime le pomemb nej še gos po dar ske in druž be ne vloge, vendar jih vseeno ne gre povsem prezre-ti. So dedišcina malega cloveka in njegovih veš-cin prilagajanja, razvijanja preživetvenih strategij v zahtevnih naravnih razmerah ter dinamicnem in nepredvidljivem družbenem in politicnem oko­lju. V njih se zrcali iznajdljivost in vztrajnost naših pred ni kov, mar sik je v Po sav skem in Škof je loš -kem hribovjih pa so poglaviten gradnik kulturne pokrajine, ki jo s svojimi konturami nenadomest­lji vo estet sko boga ti jo. 


Deleži kamnin, višinskih, naklonskih in ekpozicijskih razredov ter rabe tal na terasiranih zemljišcih. 

Ši ro ke tera sne plosk ve in str me zem lja te bre ži ne skrb no obde la nih polje del skih teras z me ša no njiv sko-trav niš ko rabo na Raz bor ju pod Lis co v vzhod nem delu Posav ske ga hri bov ja. MATEVŽ LENARCIC 

JULIJSKE ALPE 


S 1542 km2 površine je mezoregija Julijske Alpe na severozahodu Slovenije druga najvecja alp-ska pokrajina v Sloveniji, po videzu pa zagotovo naj bolj viso ko gor ska. Sestav lja jo jo nizi viso kih in priostrenih gorskih grebenov ter nekoliko niž­jih in bolj zaobljenih predalpskih slemen z vme­sni mi, v zgor njem delu pore cij Save Dolin ke, Save Bohinj ke in Soce ter nji ho vih pri to kov tudi lede niš ko preob li ko va ni mi doli na mi in kot li na ­mi. Delimo jih na Zahodne (vecji del jih je v Ita­li ji) in Vzhod ne Julij ske Alpe (Ku na ver 1998). V vzhodnem delu so za terase nepomembne pro-stra ne viso ke kraš ke pla no te Meža kla, Poklju -ka in Jelo vi ca. Vec kot polo vi ca mezo re gi je je v Tri glav skem narod nem par ku. 
Naj viš ja vzpe ti na je 2864 m viso ki Tri glav, naj -nižja tocka z nadmorsko višino okrog 150 m pa je na gladini umetnega jezera na Soci južno od Tolmina, do koder še segajo vplivi zaled ne raz­licice obsredozemskega podnebja. Višje po doli­ni Soce in v do li nah na sever ni stra ni glav ne ga grebe na pre vla du je zmer no celin sko pod neb -je, ki z rastoco nadmorsko višino prehaja v gor­sko (Ogrin 1998). Za kulturne terase v Julijskih Alpah je pomem ben toplot ni obrat, zato jih je vecina v termalnem pasu od nekaj deset do par sto metrov nad dolin skim ali kot lin skim dnom. Go ste je pose lje ni so šir ši deli dolin in kot li ne, višje sega poselitev le na planoto Pokljuko, v juž­nem delu mezo re gi je pa so nase lja tudi na 
pobocnih policah. V njej živi okrog 29.000 ljudi (Registrski popis 2011). Od demografskega viš­ka na zacet ku 20. sto let ja, ko se je nji ho vo šte ­vi lo povz pe lo na vec kot 35.000, se to šte vi lo neneh no posto po ma zmanj šu je. Razen za vec -ja naselja na obrobju mezoregije je znacilna neu­godna starostna sestava s prevlado starejših ljudi. V mezoregiji je terasiranih 414ha oziroma 0,27% zemljišc, kar je manj od povprecja za alpske pokrajine. Terase se pojavljajo do nadmorske višine nekaj nad 1000 m. Najvec, cetrtina, jih je v višinskem pasu od 600 do 700 m, ki mu s petino sledi pas od 500 do 600 m. Zaradi manj ugod nih pod neb nih raz mer jih je bis tve no vec v prisojnih kot osojnih legah. Skoraj tretjina tera­siranih zemljišc ima povsem južno ekspozicijo, ce pa jim prištejemo še tista z jugovzhodno in jugo­zahodno, pridemo do spoznanja, da sta v rastni dobi dobro oson ce ni sko raj dve tret ji ni tera si -ra nih zem ljišc. V se ver nih legah jih je le petina. Sla bi dve peti ni tera si ra nih zem ljišc je na zmer ­no nagnjenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %, sla ba tret ji na jih je na polož nej šem in sla ba cetr ti na na str mej šem površ ju. Zato bliž -je dnu dolin prevladujejo precej razpotegnjene, ne zelo širo ke in rah lo nag nje ne tera sne plosk -ve, ki jih obrob lja jo zatrav lje ne bre ži ne. Te so v viš jih legah bolj strme, pone kod, na pri mer v Drežniškem kotu in Bovški kotlini, pa so zaradi sredo zem skih vpli vov utr je ne s su hi mi zido vi. Zemljate brežine so marsikje zasajene s sadnim drevjem, katerega korenine jih dodatno utrjujejo. Na vec kot šti rih peti nah tera si ra nih zem ljišc so travniki in pašniki. Kmetijska mehanizacija omo-go ca le vzdr že va nje dolin skih, laž je dostop nih teras, zato je med viš je leže ci mi in bolj odda -lje ni mi vse vec opuš ce nih. Postop no jih pre raš ­ca gozd, še pose bej v po soš kem delu Julij skih Alp in na drugih bolj odmak nje nih obmoc jih. Vec ja obmoc ja teras so v širših in bolj oblju de -nih doli nah ter kot li nah v za hod nem in jugo za ­


V Bovš ko kot li no po doli ni Soce navz gor pri ha ja jo sre do zem ski kul tu ro loš ki vpli vi, zato ima jo tam kajš nje terase s kam ni utr je ne bre ži ne. 
V Bo hi nju je naj bolj izra zi to tera si ra na zgor nja doli na, kjer se na nag nje nih obde lo val nih zem ljiš cih zdaj sko raj izkljuc no zatrav lje ne polje del ske tera se, na kate rih so bile nek daj nji ve, izme nju je jo s ko zol ci, seni ki in red kim vme snim drev jem. MATEVŽ LENARCIC 
hod nem delu Julij skih Alp, kjer jih je naj vec v Bovš ki kot li ni, Sred nji Soš ki doli ni, Krej skem podo lju ter v Bre ginj skem in Drež niš kem kotu. Pre cej teras je tudi v Zgor nji Bohinj ski doli ni in Zgor nje sav ski doli ni, kjer pa jih zara di lege na levem bre gu Save Dolinke že uvrš ca mo v me -zo re gi jo Zahod ne Kara van ke. V zad njem casu so na nekaj obnov lje nih tera -si ra nih zem ljiš cih (Drež niš ki kot, oko li ca Tol mi -na) nacrtno uredili pašnike. Del teras na obmocju Bre gi nja so v ob no vi po fur lan skem potre su leta 1976 pozidali, s cimer so v znatni meri raz­vred no ti li tam kajš njo kul tur no pokra ji no (Klad -nik 1977). 



CERKLJANSK
O
, ŠK
OFJEL
OŠK
O
, 
POLHOGRAJSK
O IN RO
VT
ARSK
O HRIBO
VJE 


Hribovita predalpska mezoregija se razteza v alp ski sme ri od zaho da pro ti vzhod u in meri 978 km2. Vec ji del je spa da v po rec ja Idrij ce, Selške Sore, Poljanske Sore in Gradašcice. Sestav lja jo jo Cer kljan sko hri bov je na seve ro -zahodu, Škofjeloško hribovje na severu in seve­ro vz ho du, Pol ho graj sko hri bov je na vzhod u in Rovtarsko hribovje na jugu. Manjša enota je še Ratitovško podgorje na prisojnih pobocjih Rati­tov ca in Jelo vi ce, kate rih ovrš je spa da k Ju lij ­skim Alpam. Hri bo vi to površ je naj bolj izra zi to pre ki nja jo Poljan ska in Selš ka doli na ter Žirov ­ska kot li ni ca. Dobro polo vi co površ ja gra di ta dolo mit in apne nec, na osta lem ozem lju pa so zasto pa ne raz lic ne nepro pust ne kam ni ne (Ga ­bro vec 1998a). Mezo re gi ja se naj viš je vzpne v Cer kljan skem (Po re zen 1630 m) in Škof je loš -kem hri bov ju (Ble goš 1562 m), naj viš ji vrho vi v Polhograjskem hribovju segajo dobrih 1000 m in v Rov tar skem okrog 850 m nad mor sko gla -di no. Dobro namo ce no pod neb je je zmer no celin sko, pre de li nad 1500 m ima jo gor ske ga (Ga bro vec 1998a; Ogrin 1996 in 1998). V mezoregiji je leta 2011 živelo dobrih 45.000 lju di (Re gi str ski popis 2011). Vse od leta 1869 do zacetka 2. svetovne vojne je bilo njihovo šte-vi lo sta bil no, ven dar ni niko li pre se glo vred no -sti 40.000. Po vojni je nekoliko nazadovalo, po letu 1971 pa naraš ca, pred vsem na racun sre ­dišc nih in dru gih vec jih nase lij, kot so Cerk no, Železniki, Žiri, Gorenja vas, Horjul in Dobrova. Zara di tra di cio nal no viso ke rod no sti so demo -graf sko sta bil na tudi pode žel ska nase lja v hri -bo vi tem sve tu (Sav nik 1968; Šir celj 2006). V me zo re gi ji je tera si ra nih 2344 ha ali 2,40 % zem ljišc, kar je vec kot v ce lot ni Slo ve ni ji in bis -tve no vec kot v drugih alp skih pokra ji nah. Naj -bolj tera si ra na so poboc ja v Škof je loš kem in Pol ho graj skem hri bov ju, naj manj pa v Rov tar -skem, kjer je površje najbolj zakraselo. Po temelj­ni tipo lo gi ji (Až man Momir ski in Klad nik 2009) so tera se pred vsem polje del ske. Dve tret ji ni teras je na obmoc jih z nad mor sko višino od 500 do 800 m, v termalnem pasu, kjer je tudi najvec hribovskih naselij. Nekaj jih je tudi v niž jih in viš jih legah, naj viš je sega jo v se ver -nem delu Škof je loš ke ga hri bov ja, kjer so ne -katere na nad mor ski viši ni vec kot 1000 m. Tera si ra na zem ljiš ca so pra vi lo ma v ne po sred -ni bli ži ni nase lij, zasel kov in samot nih doma cij, na gozd nih krce vi nah, ki so nasta le ob pose li -tvi. Zara di veli ke nad mor ske viši ne in pre cejš -njih naklo nov pobo cij jih ima veci na (61 %) juž no, jugovz hod no ali jugo za hod no lego. Po lo vi ca tera si ra nih zem ljišc je na moc no nag -njenih pobocjih z naklonom od 30,1 do 50,0 %, cetrtina pobocij ima naklone od 15,1 do 30,0 %, šestina pa vec kot 50 %. Terase so nastajale s po­doravanjem. Na zemljišcih z blažjimi nakloni so tera sne bre ži ne niž je, tera sne plosk ve pa šir še. Z ve ca njem naklo na posta ja jo tera sne plosk ve vse ožje, višina brežin pa ponekod preseže 2 m. S travo porasle brežine so enakomerno nag-njene. Marsikod so jih utrjevali z izoranim kame­njem, ven dar so red ko obli ko va ne kot zida ne škar pe. Povsem rav ne niso pra vi lo ma niti tera -sne plosk ve, saj so bolj ali manj izra zi to nag -nje ne nav zven (Kri žaj Smr del 2010b). Ce prav so tera se po svo jem nastan ku polje -delske, so nji ve le še na okrog 2 % tera si ra nih zemljišc. Nekaj vec je ekstenzivnih sadovnjakov (jab la ne, hruš ke in sli ve). Na opuš ce nih nji vah zdaj pre vla du je jo trav ni ki in pašni ki, ki pre kri ­


Škofjeloško hribovje je med vsemi štirimi sestavnimi deli mezoregije še najbolj izrazito preoblikovano s kmetijskimi tera sa mi. 
Na majh nem pomo lu skraj ne ga sever ne ga dela Škof je loš ke ga hri bov ja sto ji sli ko vi ta gru ca sta vasi ca Spod nje Danje, ki ima tera si ran dobr šen del zem ljišc. Pre vla du je jo tera se z do kaj širo ki mi in nav zven nag nje ni mi ploskvami ter str mi mi, pre cej izra zi ti mi bre ži na mi. MATEVŽ LENARCIC 
va jo kar šti ri peti ne tera si ra nih obmo cij. Dobra desetina se jih zarašca ali jih je že prerasel gozd. Šir je nje goz da je bilo ver jet no še bolj izra zi to, saj gozd na vege ta ci ja v dalj šem obdob ju krep -ko spre me ni in zabri še antro po ge ne pokra jin -ske prvi ne. Terase Cerkljanskega, Škofjeloškega, Polhograj­ske ga in Rov tar ske ga hri bov ja so bile zelo red -ko pred met znans tve ne ga ali agro teh niške ga preu ce va nja, ceprav so pomemb na in opaz -na sestavina tamkajšnje kulturne pokrajine. Na obmoc jih Gore nje in Dole nje Žeti ne ter Topolj so jih v sklo pu zani mi ve kul tur ne pokra ji ne že pre poz na li kot varovanja vred no prvi no nepre ­mic ne kul tur ne dediš ci ne. 



ZAHODNE K
ARA
V
ANKE 


Zahodne Karavanke so od zahoda proti vzhodu razpotegnjena obmejna mezoregija na skrajnem seve ro za ho du Slo ve ni je. Njen sever ni del meji z Avstrijo, zahodni pa z Italijo. V zahodnem delu, v Zgornjesavski dolini, je njena južna meja Sava Dolin ka, kate re desni breg že uvrš ca mo k Ju lij ­skim Alpam, v osred njem delu meji na Sav sko ravan ozi ro ma skraj ni seve ro za hod ni del Ljub -ljan ske kot li ne, v vzhod nem delu pa na Kam -niško-Savinjske Alpe. Od gorske skupine Storžica jo raz dva ja doli na Lomš ci ce. Mezoregija meri dobrih 331 km2. V njej prevla­duje hribovit, ponekod tudi visokogorski svet, saj jo sestavlja glavni del verige Zahodnih Karavank, ki se na obmocju Slovenije razprostirajo od Peci (1510m) na zahodu do Jezerskega vrha (1218m) na vzhodu. Karavanke so razmeroma slabo raz-clenjene, dolge gorske grebene preseka le nekaj glo bo kih dolin, ki so pomemb ne tako za pose -litev kot s prometne povezave (Urbanc 1998b). Prevladujejo nadmorske višine nad 500 m, naj­višji vrhovi pa se vzpenjajo nad 2000 m visoko, naj viš je (2236 m) Stol v osred njem delu pokra -jine. Ravninskega površja je bolj malo in je ome­jeno na dna dolin, med kate ri mi so neka te re, denimo Draga, tudi ledeniško preoblikovane (Ur­banc 1998b). Zahodne Karavanke so redko poseljene. Ker pa v mezoregijo uvršcamo tudi Jesenice in Tržic ter še neka te ra raz me ro ma veli ka nase lja v Zgor -nje sav ski doli ni, je šte vi lo nje nih pre bi val cev kar 28.447 (Registrski popis 2011). Vpliv Jese­nic in Trži ca se naj bo lje pre poz na v dejs tvu, da je pred nju nim indu strij skim raz vo jem v dru gi polovici 19. stoletja mezoregija v popisnih letih 1869 in 1880 ime la vse ga dobrih 8000 pre bi val cev. Šte vi lo lju di je moc ne je naraš ca lo do šest de se tih let prejš nje ga sto let ja, zatem je bila prebivalstvena rast zelo skromna vse do osa-mos vo ji tve Slo ve ni je, ko se je zgo dil preo brat, ki je pri ne sel rah lo naza do va nje. Vecje zgostitve prebivalstva so torej le v dolinah, drugje zaradi vecjih naklonov prevladuje razpr­še na pose li tev (Ur banc 1998b). Veci na dolin -skih naselij je nastala na vršajih, ki so jih potoki in hudour ni ki nasu li ob izte ku v glav ne doli ne, ki so jih izoblikovali Sava Dolinka, Tržiška Bistri-ca in Moše nik. Do li ne so ozke, nji ho va poboc ja pa se hitro vzpne jo pro ti glav ne mu gre be nu, zato so mož ­no sti za kme tij sko obde la vo pre cej ome je ne. Tako vecino pokrajine pokriva gozd, nad gozd-no mejo pa se raz pro sti ra jo viso ko gor ski trav -ni ki in pašni ki. Tam so še ved no žive šte vil ne planine. Na vznožju pobocij so stisnjena gruca­sta naselja, okrog katerih se razprostirajo njiho­va obde lo val na zem ljiš ca. Ker je rav nin ske ga sve ta bolj malo, so ta pone kod tera si ra na. Na obmoc ju mezo re gi je je le 26 ha tera si ra nih zem ljišc, kar je 0,08 % nje ne ga ozem lja. Veci ­no jih zasedajo travniki, sadovnjaki, njive in vrto-
vi. Nekaj teras je tudi pozidanih, skromen delež se jih tudi že zaraš ca. Kljub redkosti lahko na obmocju Zahodnih Kara-vank najdemo nekaj cudovitih primerov terasira­ne pokrajine. Najlepši so nanizani vzdolž levega bre ga Save Dolin ke, ob juž nem vznož ju Kara -vank. Najobširnejše terasirano obmocje obda­ja vas Dovje, manj obširna so tudi v Podkorenu, Ratecah in na Srednjem Vrhu na obmocju Zgor­njesavske doline ter v hribovitem zaledju Tržica. Te ra se na Dov jem ima jo zara di ena ko mer ne nagnjenosti terasiranega pobocja zemljate, pra vi lo ma le nekaj deci me trov, pone kod pa tudi vec kot meter viso ke bre ži ne, ki raz dva ja -jo dokaj ena ko mer no (prib liž no 10 m) širo ke, rah lo nav zven nag nje ne tera sne plosk ve. O casu njihovega nastanka lahko sklepamo na podlagi vec zgodovinskih zapisov. Najstarejši so iz prve polovice 11. stoletja, obširnejša koloniza­cija teh krajev pa se je zacela po letu 1291 (Blaz­nik 1955). O tem, da so obmoc je okrog vasi terasirali že prvi naseljenci, lahko sklepamo tudi iz nemš ke ga ime na vasi Len gen feld v po me nu ‘Dol go polje’, ki je zapi sa no tudi v Fran cis cej -skem kata stru. 




Tudi spomladanski pogled na dovške terase razkriva enakomereno terasiran vzorec s popolno prevlado travniške rabe. 
Za sne že na tera si ra na pokra ji na na vaš kem zem ljiš cu Dov je ga raz kri va dokaj ena ko mer no tera si ra nost pri soj ne ga poboc ja, pri cemer so tera se v spod njem, manj str mem delu poboc ja neko li ko šir še in z niž ji mi bre ži na mi kot tiste v viš jih legah. V os pred ju je Moj stra na. SIMON MALOVRH 

K
AMNIŠK
O
-
SA
VINJSKE ALPE 


Kamniško-Savinjske Alpe so med vecjimi in viš­ji mi slo ven ski mi mezo re gi ja mi. Na 888,8 km2 veci no ma zelo raz gi ba ne ga površ ja na seve ru drža ve se pne jo od nad mor ske viši ne dobrih 300 m na izho du Savi nje iz Mozir ske kot li ni ce do 2558 m nad gla di no mor ja, koli kor je visok najvišji vrh Grintovec. Razprostirajo se med Zahodnimi Karavankami na severozahodu, Vzhod ni mi Kara van ka mi na seve ru (med obe ­ma deloma Karavank se na obmocju Mrzle gore (2203 m) mezoregija dotika Republike Avstrije), Velenjskim hribovjem na severovzhodu, Ložniš­kim gri cev jem in Savinj sko rav njo na vzhod u, Posav skim hri bov jem na jugu in Sav sko rav njo na jugo za ho du (Klad nik 1998b). 
Mezoregijo sestavljata visokogorsko in hribovi-to površje v porecjih Savinje (Zgornja Savinjska dolina), njenega desnega pritoka Drete (Zadrec­ka doli na), Kam niš ke Bistri ce in Kokre (Po ko kr -je), od ple ca te Radu he na vzhod u do masi va Stor ži ca na zaho du. Vmes so lede niš ko preob -li ko va ni Grin tov ci, ki jih z juga in jugovz ho da ome ju je jo kraš ke pla no te Veli ka pla ni na, Gol -te, Meni na in Dobrov lje. Kamniško-Savinjske Alpe so po kamninski sesta-vi še najbolj podobne Julijskim Alpam. V obojih je veli ko plast na tih apnen cev, ven dar pa nji ho -vo vzhodno petino prekrivajo vulkanske odklad­ni ne. V vi so ko gor ju Kam niš ko-Sa vinjskih Alp je pod neb je gor sko, dru god je zasto pa no zmer ­no ce lin sko osred nje Slo ve ni je (Ogrin 1996). 
V mezoregiji z zelo ustaljenim številom prebival­cev že od srede 19. stoletja živi okrog 20.000 lju­di; v zad njih 150-ih letih se je nji ho vo šte vi lo povecalo le za 13 % in pred kratkim doseglo višek 21.657 oseb (Registrski popis 2011). Naj­vecje zgostitve prebivalstva so na obmocjih Mozir ja, Naza rij, Ljub ne ga ob Savi nji in Gor -njega Gra da ter nase lij sever no od Kam ni ka. Preo sta la polo vi ca pre bi val cev je raz me ro ma enakomerno razpršena po prisojnih pobocjih hri­bovja nad Dreto in Savinjo v srednjem toku, na poboc nih poli cah juž no pod Krvav cem in v Po -ko kr ju (Meze 1981; Per ko 1987). Za ra di vodo pre pust ne kam nin ske pod la ge in gor ske ga pod neb ja vec ji del mezo re gi je ni pri ­me ren za kme to va nje, kar se kaže tudi v po vr -ši ni in raz po re di tvi tera si ra nih zem ljišc. Teh je namrec le 136 ha ali 0,15 % ozem lja mezo re -gi je. Za kme tijs tvo sta zara di debe lej še prsti, manj še ga naklo na in povr šin ske vode bolj pri ­mer na le vzhod ni del mezo re gi je in v nje nem skraj nem juž nem delu plio cen ska tera sa nad Ljubljansko kotlino. Precej boljše so razmere za goz dars tvo. Za vhod ni del mezo re gi je so zna cil ne samot ne domacije v celkih, ki segajo do nadmorske viši­ne 1200 m. V tem delu so raz pr še na manj ša obmocja na videz terasirane pokrajine, ki pa so veci no ma le omej ki (Zwit ter 2010) z eno samo brežino. Tam je poleg secnje lesa glavni vir pre­življanja govedoreja, deloma še vedno naveza­na na pla nin sko pašniš tvo. Nek da nje nji ve, na katerih so zaradi oranja nastali omejki, zdaj pa so vecinoma zatravljene, imajo poleg travnikov tudi vlogo pašnikov. Te terase praviloma niso bile izdelane z namenom izboljšanja razmer za polje­delstvo, pac pa kot nenacrtovani stranski ucinek obi caj ne rabe zem ljiš ca. Ker je kme tij sko zem ­ljišce na celku prostorsko sklenjeno in zaokrože-no, je zara di ora nja veci no ma nasta la le ena orna tera sa (Zwit ter 2010). 

Vec ja skle nje na tera si ra na obmoc ja so na jugu mezo re gi je, na nad mor ski viši ni od 400 do 750 m, kjer so veza na na dokaj str me pri soj ne lege na poli cah nad Ljub ljan sko kot li no in ter -malni pas od 50 do 100 m nad dnom dolin pri-to kov Kam niš ke Bistri ce, tik pre den ta zapu sti gorski svet in pritece na ravnino. Terasne ploskve so dol ge in pra vi lo ma ozke, bre ži ne pa zem lja -te, dokaj strme in nizke. Sredi 19. stoletja so bile na teh tera sah nji ve, zdaj so veci no ma zatrav -lje ne. Nji ve zase da jo le še dvaj se ti no tera si ra -nih zem ljišc. Na njih je tudi nekaj eksten ziv nih travniških sadovnjakov. Ceprav terasirana zem­ljišca ne služijo vec svojemu prvotnemu namenu, se v vec jem obse gu še ne zaraš ca jo in za zdaj jih je gozd pre kril le 3 %. 



Te ra se z nag nje ni mi plosk va mi in pošev ni mi bre ži na mi na Župa njih Nji vah so name nje ne koš nji, spom la di in jese ni pa na njih pase jo živi no. 
Za tera se v Kam niš ko-Sa vinj skih Alpah je zna cil na izra zi ta pri soj na lega, kakr šno ima tudi tera si ra no obmoc je na Šte fa nji Gori pod Krvav cem, kjer ima jo tera se izra zi te, str me in neko še ne bre ži ne, nji ho ve rah lo valo vi te ploskve, name nje ne koš nji in paši, pa so nag nje ne. KAJA GARTNAR 

SA
VSK
A RA
V
AN 


676 km2 pro stra na Sav ska ravan je ena vec jih slovenskih mezoregij. Njeno uravnano dno, zasu-to s kvar tar ni mi sedi men ti, z iz je mo skraj ne ga juž ne ga dela ome ju je strm obod, kar kaže tudi na njen kotlinski znacaj. Na zahodu se nad Sav­sko rav njo vzpe nja jo obron ki Julij skih Alp, na severu Zahodnih Karavank in Kamniško-Savinj­skih Alp, na jugozahodu se vzpenjata Škofjeloš­ko in Polhograjsko hribovje, na vzhodu pa hrbti Posav ske ga hri bov ja z vme sni mi doli na mi. Na jugu mezo re gi ja prek Ljub ljan skih vrat pre ha ja v Ljub ljan sko bar je (Pak 1998; Urbanc 2002). Zaradi tektonskega nastanka in poznejšega rec­no-le de niš ke ga preob li ko va nja je površ je Sav -ske ravni vecinoma uravnano. V južnem delu se nad urav na vo vzpe nja jo posa mez ni osa mel ci, v severnem in zahodnem delu pa je površje po­ne kod gri cev na to (Dobrave, Tu njiš ko gri cevje). Ugod ne narav ne raz me re in osred nja lega so pris pe va le h go sti pose li tvi (Ur banc 2002), saj v me zo re gi ji živi dobrih 500.000 lju di (Re gi str ­ski popis 2011) ali cetr ti na pre bi vals tva Slo ve -ni je (Pak 1998). Naj vec ja nase lja, ki so hkra ti pomembna zaposlitvena in oskrbna središca, so Ljub lja na, Kranj, Škof ja Loka, Kam nik in Dom -ža le. Šte vi lo pre bi val cev se vse sko zi pove cu je; od srede 19. stoletja se je povecalo za približno pet krat. Ce mezoregijo primerjamo z drugimi pokrajina-mi in Slovenijo kot celoto, lahko ugotovimo, da je gle de zasto pa no sti kme tij skih teras pod pov ­prec na, saj nje nih 309 ha tera si ra nih zem ljišc pome ni, da je tera si ra ne ga le 0,46 % ozem lja. Skrom na tera si ra nost zara di pre vla de urav na -nega površja ni presenetljiva, pa vendar je v pri­merjavi s preostalimi uravnanimi mezoregijami (Savinjska, Krška, Dravska in Murska ravan) vse prej kot zane mar lji va. Terasirana zemljišca so zgošcena predvsem v De že li in Blej skem kotu, pod obron ki Dobr ce in Stor ži ca, na Dobra vah in v Tu njiš kem gri cev -ju. Pone kod se pojav lja jo tudi na vznož jih osa -melcev, na primer pod Starim gradom pri Smledniku. Kar tri petine jih je v višinskem pasu od 500 do 600 m, petina pa v pasu od 300 do 400 m. Nave za na so na za rast kul tur nih rast -lin najugodnejši termalni pas nekaj deset metrov nad kot lin skim dnom. To obmoc je je za kme -tijstvo še posebej primerno, precejšnjo tamkajš­njo terasiranost pa gre pripisati tudi dejstvu, da je na že neko li ko vzpe tih robo vih Sav ske rav ni takšna oblika zemljiške rabe še posebej primer-na. Pri mer nost za kme tij sko obde la vo potr ju je tudi ekspozicija terasiranih zemljišc. Velika veci­na (86 %) jih je namrec obr nje nih pro ti jugu, jugovzhodu ali jugozahodu. Terasirana so pred­vsem bla go nag nje na poboc ja; nekaj vec kot polovica jih ima naklon manjši od 15,0 %, dobra tretjina teras pa je na zmerno nagnjenih poboc­jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %. Nav kljub ugod nim raz me ram za kme tijs tvo na tera si ra nih zem ljiš cih pre vla du je jo trav ni ki in pašniki (77 %), ki so nadomestili nekdaj prevla­du jo ce nji ve; teh je na tera sah še 7 %. Na tera -siranih zemljišcih je tudi dobrih 6 % sadovnjakov, vec od slovenskega povprecja. Podpovprecni so dele ži neob de la nih tera si ra nih zem ljišc in tak -šnih, ki se zaraš ca jo ozi ro ma jih je že pre ra sel gozd. Za zdaj so pozi da li prib liž no 2 % tera si -ra nih zem ljišc. Za ra di bla go nag nje nih tera si ra nih zem ljišc na terasah Savske ravni prevladujejo široke in dol­ge tera sne plosk ve ter niz ke, pone kod sla bo 


Cve to ci sadov njak na izkr ce nem, na novo tera si ra nem zem ljiš cu tik nad Smled ni kom, pod Sta rim gra dom. 
Na Sav ski rav ni so tera se še naj bolj pogo ste na pri soj nem sti ku prod ne rav ni ne in pobo cij vzpe tin nad njo, torej na nag nje nem vznož ju, na kakr šnem je tudi zgor nji, tera si ra ni del vaš ke ga zem ljiš ca nase lja Zalog vzhod no od Gol ni ka. VLADO HABJAN 
opazne zemljate terasne brežine. Te so vecinoma porasle s travo, redkeje z drevjem in grmovjem. Tera se so nasta le veci no ma z ora njem zno traj posameznih parcel, usmerjenih vzporedno s po­boc ni mi plast ni ca mi. Nacrt no nare je nih teras z izra zi ti mi ježa mi, kot jih poz na mo v Go riš kih Brdih in Slovenskih goricah, tu ni opaziti. Izjema je na novo terasirano pobocje nad Smlednikom, na katerem so uredili za naše razmere velik plan-tažni sadovnjak. V Nadgorici med Crnucami in Šent ja ko bom ob Savi smo opa zi li celo maj hen na novo tera si ra ni eno vrst ni vino grad z izra zi ti ­mi bre ži na mi. Vino grad v Ljub lja ni bi lah ko bil dobrobit sicer neugodnih posledic novodobnih pod neb nih spre memb. 



POSA
VSK
O HRIBO
VJE 


Posavsko hribovje je s površino 1909,2 km2 naj­vec ja slo ven ska mezo re gi ja. Obse ga širok pas hribovitega ozemlja na obeh straneh reke Save na odseku med Ljubljanskim poljem in Sevniško kotlinico. Na severu jo omejujejo Kamniško-Sa­vinjske Alpe, Savinjska ravan, Ložniško in Hudinj­sko ter Voglajn sko in Zgor nje so tel sko gri cev je, na jugu Dolenj sko podo lje, Radulj sko hri bov je ter Krško, Senovsko in Bizeljsko gricevje. Na zaho du sega do Sav ske rav ni in Ljub ljan ske ga bar ja, na vzhod u do Sred nje so tel ske ga gri cev -ja. Sleme Orlice sega celo do državne meje s Hr-vaš ko (Hr va tin 1998b). V pre te klo sti so se ljud je dol go pre živ lja li s sa -mooskrbnim kmetijstvom, velike spremembe pa so pri ne sla odkrit ja šte vil nih naha ja lišc rja -ve ga pre mo ga. Pre mo gov niš tvo se je zace lo hitreje razvijati po zgraditvi južne železnice sredi 
19. sto let ja. Vzpo red no so nasta ja li prvi indu -strij ski obra ti, ki so poleg rudars tva omo go ca li množicno zaposlovanje zunaj kmetijstva (Hrva-tin 1998b). Ob prvem popisu leta 1869 je v Posavskem hri­bov ju žive lo nekaj manj kot 100.000 lju di, ob Regi str skem popi su leta 2011 pa nekaj vec kot 
142.000. Z vi di ka celot ne pokraji ne števi lo pre bi val cev vse sko zi poca si naraš ca, povsem dru gac na podo ba pa je ob vpo gle du v pre bi -valstveno gibanje po posameznih naseljih. V ve-ci ni hri bov skih nase lij se šte vi lo pre bi val cev že desetletja zmanjšuje, medtem ko v dolinskih na­seljih narašca. Hitro in izrazito rastejo zlasti urba­ni zi ra na sre diš ca ter kra ji z ugod ni mi pro met -nimi zvezami do bližnjih zaposlitvenih središc (Hr­va tin 1998b). So dob no kme tijs tvo je usmer je no v ži vi no re jo, pred vsem mlec no in mesno gove do re jo. Polje -delstvo je manj pomembno, med pridelki pa pre­vla du je jo krm ne rast li ne. Naj vec rodo vit ne ga njivskega sveta je v osrednjem delu Moravško-Tr­boveljskega podolja in na prisojnih terasah. Nek­daj pomembno sadjarstvo je v zadnjih desetletjih moc no naza do va lo (Hr va tin 1998b). Vpokrajinijeterasiranih3200haoziroma 1,68% zemljišc, kar za vec kot dvakrat presega povprec­je celot ne Alp ske Slo ve ni je in le malen kost no zao sta ja za pov prec jem celot ne države. Tera se so precej neenakomerno razporejene po pokra­ji ni. Vec jih je v oko li ci Moravc, v hri bov ju nad doli no Save med Liti jo in Zagor jem, v po rec ju Mir ne in v oko li ci Pla ni ne pri Sev ni ci. Gle de na namen ozi ro ma zem ljiš ko rabo izra zi to pre vla -du je jo polje del ske tera se (Až man Momir ski in Klad nik 2009). Terase so razmeroma enakomerno porazdelje­ne po sto me tr skih višin skih paso vih. Prva cetrti -na jih je v pasu od 300 do 400 m, druga cetrtina v pasu od 400 do 500 m in tretja cetrtina v pasu od 500 do 600 m. Vecina preostalih teras je na nad mor ski viši ni vec kot 600 m; nji ho va zgor -nja meja je dobrih 800 m nad morsko gladino. Vec kot polovica terasiranih zemljišc je na zmer-no nagnjenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %, sko raj tret ji na jih je na moc no nag nje -nih pobocjih z naklonom od 30,1 do 50,0 % in le šestina na blago nagnjenih pobocjih z naklo­nom do 15,0 %. Ponekod do 3 m visoke terasne brežine so zemljate in zatravljene, terasne ploskve pa so dokaj širo ke in rahlo nag nje ne navzven. Bis tve no vec teras je na pri so jah kot oso jah. Na tera sah so v pre te klo sti naj po go ste je pri -delova li pše ni co, oves, jec men, fižol in ajdo, od 18. sto let ja tudi krom pir in koru zo (Hr va ­


Prevladujejo poljedelske terase, nastale z oranjem nekdanjih njiv, lahko so precej neizrazite, z nizkimi brežinami, ki jih pou dar ja jo dovoz ne poti. 
Po sav sko hri bov je je pokra ji na sli ko vi tih teras, med kakr šne lah ko uvr sti mo tudi te na foto gra fi ji, ki pri ka zu je tera si ra no vaš ko zem ljiš ce Obrež ja pri Zida nem Mostu, nad reko Savi njo in pod str mi mi gozd na ti mi in skalnatimi poboc ji 993 m viso ke vzpe ti ne Veli ko Koz je. MATEVŽ LENARCIC 
tin 1998b). Njive so se ohranile le na dobri dese­tini terasiranih zemljišc, vec kot tri cetrtine jih pre­kri va jo trav ni ki in pašni ki. Sla bo dese ti no teras postopoma že zarašca grmicevje in gozdno drevje. Ceprav kulturne terase v Posavskem hribovju niso pose bej pogo ste, so ven dar le zna ci len osta nek nekdanje kulturne pokrajine in s tem pomembna prvi na naše kul tur ne dediš ci ne. Tega se ocit no zave da jo tudi nje ni vars tve ni ki, ki so kul tur no pokra ji no na obmoc jih nase lij Selo pri Pan cah, Javor, Volavlje, Gabrje pri Jancah, Zgornja Javoršcica, Vinje pri Moravcah, Šentgotard, Gol-ce, Tepe, Javorje pri Gabrovki in Velike Grahovše že prepoznali za vredno nadaljnjega varovanja. 



L
OŽNIŠK
O IN HUDINJSK
O GRICEVJE 


244,3 km2 pro stra na mezo re gi ja Lož niš ko in Hudinj sko gri cev je se v di nar ski sme ri seve ro -za hod–ju govz hod raz te za med Velenj sko kot li ­no na severu in Celjsko kotlino na jugu. Ložniško gricevje je v njenem zahodnem delu, Hudinjsko pa v vzhod nem. Obe gri cev ji sta poi me no va ni po glav nih vodo to kih Lož ni ci in Hudi nji, kate -rih vode se iztekajo v Savinjo. Zaradi pestre kam­ninske zgradbe in zanimivega morfogenetskega razvoja se je v gricevju, ki sicer prevladuje, izob­li ko va lo tudi raz gi ba no površ je z zna ca jem hri -bovja. Najvišji vrh hribovitega dela je Gora Oljka (733 m). Mezo re gi ja ima zmer no ce lin sko pod -neb je (Ogrin 1996). Kot zna cil na obli ka pose li tve pre vla du je jo raz ­lo že na nase lja z gru ca sti mi zasel ki in samot ni ­mi doma ci ja mi; med vino gra di je veli ko pocit -niških hišic (Natek 1992). V mezoregiji živi 
25.777 ljudi (Registrski popis 2011), njihovo šte-vi lo se od sre de 19. sto let ja vse sko zi pove cu je in se je od takrat pove ca lo za sko raj 70 %. V Lož niš kem in Hudinj skem gri cev ju pre vla du -je jo mlaj še in sta rej še pre dor ni ne s tufi, v vec -jem obse gu se pojav lja jo tudi gli na in melj ter apnenci. Nad dnom dolin prevladujejo kisle rja­ve prsti, ki so nasta le na ter ciar nih gli nav cih in pešcenjakih ter triasnih vulkanskih kamninah. Na ter ciar nih lapor jih so se raz vi le rja ve prsti. Na vec jih zapla tah tria snih apnen cev in dolo mi tov so rendzine, na manjših zaplatah andezitnih tufov ranker, na pleistocenskih glinah pa psevdoglej. Prsti dolocajo temeljno gospodarsko namemb­nost zem ljišc (Na tek 1998b). Prib liž no polo vi ­co mezo re gi je pokri va jo goz do vi. V me zo re gi ji je 128 ha ali 0,52 % tera si ra nih zem ljišc, s ci mer se uvrš ca med pod pov prec no terasirane. Terase se pojavljajo predvsem na tufih in tufitih, glini in melju, silikatnih pešcenjakih in konglomeratih, v manjši meri tudi na apnencu. Glavnina terasiranih obmocij je v višinskih paso­vih od 300 do 400 in od 400 do 500 m, pod ali nad njima je le nekaj odstotkov teras. Glede na osoncenost je opazna mocna prevlada teras na pri so jah. Dve tret ji ni od njih sta na poboc -jih z juž no, jugo za hod no in jugovz hod no eks -po zi ci jo, v se ver nih legah jih je le sla ba peti na. Terase so urejene na precej strmih pobocjih. Sko-raj polo vi ca tera si ra nih zem ljišc je na poboc jih z zmernim naklonom od 15,1 do 30,0 %, dobra tret ji na pa jih je na zelo str mih z na klo nom od 30,1 do 50,0 %. Na tek (1998b) ome nja, da so orne tera se ali bre ga ce nasta le z dol go let nim obde lo va njem prsti na poboc jih, da bi zmanj ša li ero zi jo prsti, izboljšali možnosti obdelovanja in njihove rabe v poljedelske namene, preprecevali odtok dežev­ni ce in ob tem zadrže va li vla go v tleh. V gri cev­na tem sve tu se je orno polje dels tvo pri la go di lo naravnim razmeram tako, da so vecino njiv izob­likovali v smeri plastnic, kar je omogocalo ustrez no obde la vo, obe nem pa so bile vse sve -že preorane njive v znatni meri obvarovane pred ero zi jo prsti. Ve li kost in širi na tera snih plo skev ter viši na nji ­ho vih bre žin se spre mi nja jo iz kra ja v kraj in so odvi sne od str mi ne poboc ja, debe li ne prsti ozi -ro ma pol ze ce ga poboc ne ga gra di va, naci na obde lo va nja in name na zem ljiš ca. Tudi vec kot meter visoke brežine so zemljate in bolj ali manj str me, pone kod pri se ka ne, ter pora sle s tra vo. Pone kod je na sti ku bre žin s te ra sni mi plosk va ­mi zasajeno posasmezno sadno drevje, vecino-ma jab la ne. Zdaj dobro polo vi co tera si ra nih 


V dolinicah med grici so v nižjih, bolj mokrotnih legah travniki, višje na pobocjih pa razmeroma široke terasirane nji ve. 
Deli Lož niš ke ga gri cev ja ima jo že hri bov ski zna caj, tudi obmoc je Šent jun ger ta, ven dar so tudi tam na pri so jah dovolj ugod ne raz me re za rast vin ske trte, zasa je ne v majh nih, pra vi lo ma tera si ra nih vino gra dih, ob kate rih so zida ni ce. BOJAN ERHARTIC 
obmo cij zase da jo trav ni ki in pašni ki, na šesti ni so še vedno njive, ceprav so po letu 1961 vecino njiv na strmejših pobocjih opustili (Natek 1998b). Malenkostno vec kot njiv je na terasah sadovnja­kov, slaba desetina pa je vinogradov. Vinograd­niške terase so razmeroma nove in povsem dru gac ne od tra di cio nal nih, prvot no name nje -nih poljedelstvu. Zarašcanje teras je šele v zgod­nji fazi, nje gov zna ni lec pa je nekaj odstot kov neob de la nih tera si ra nih zem ljišc. 



VELENJSK
O IN K
ONJIŠK
O HRIBO
VJE 


Z 241 km2 povr ši ne je mezo re gi ja Velenj sko in Konjiško hribovje druga najmanjša alpska pokrajina v Slo ve ni ji. Po vide zu je pre dalp ska pokra ji na z alp sko usmer je ni mi (za hod–vzhod) gozd na ti mi sleme ni, med kate ri mi so Velenj ska kot li na in prostor nej še podolž ne ter kraj še in ožje precne doline. Mezoregija na zahodu meji na Kamniško-Savinjske Alpe, na severozahodu Vzhodne Karavanke, na severu Pohorje, na jugu pa na Lož niš ko in Hudinj sko gri cev je – vse te uvršcamo med alpske pokrajine – na vzhodu pa se stika s panonskima mezoregijama Dravinjske gorice ter Voglajnsko in Zgornjesotelsko gricevje. Osrednje sredogorsko sleme je dolgo skoraj 50 in širo ko do 10 km (Poc kaj Hor vat 1998). Tam so raz po teg nje ne Vitanj sko-Ko njiš ke Kara van -ke ali Konjiško hribovje, katerega del je tudi Paš­ki Koz jak z naj viš jo toc ko mezo re gi je, 1272 m visokim Basališcem. Najnižja tocka, okrog 350 m, je zahod no od Šošta nja, na mestu, kjer Paka zapu sti Velenj sko kot li no. Obe hri bov ji v prec -ni sme ri seka vec vodo to kov, med kate ri mi so vecji in pomembnejši Velunja, Paka, Hudinja in Tesni ca. Mezoregija ima okrog 41.500 prebivalcev (Re-gistrski popis 2011). Zaradi industrializacije Velenjske kotline oziroma Šaleške doline, teme­ljece na rudniku lignita, termoelektrarni in indu­stri ji bele teh ni ke, se je od zacet ka prejš nje ga stoletja do demografskega viška v devetdesetih letih šte vi lo pre bi val cev potro ji lo, po osa mos -vo ji tvi Slo ve ni je pa je celo malen kost no naza ­do va lo. Pre bi vals tvo je zgoš ce no na obmoc ju Šošta nja in bliž nje ga Vele nja, s sko raj 35.000 pre bi val ci pete ga naj vec je ga mesta v dr ža vi. Celotna mezoregija je v obmocju zmernocelin­skega podnebja osrednje Slovenije (Ogrin 1998). Bli ži na pod neb ne raz li ci ce celin ske ga pod neb -ja vzhodne Slovenije ali obpanonskega podneb­ja omogoca terasiranost tudi v hribovskem in ne le v ter mal nem pasu. V mezoregiji je terasiranih 126ha oziroma 0,52% zemljišc, kar je precej pod povprecjem tako alp-skih pokrajin kot celotne Slovenije. Manjša terasirana obmocja so razpršena širom po mezo­regiji, nanje naletimo tako na severnem obrobju Velenjske kotline kot tudi višje, v njenem vzhod­nem, hribovitem podaljšku. Terase so novejšega nastanka in so vecinoma poljedelske, posamez­ne na izra zi tih pri so jah, tudi sad jar ske. Do bra cetr ti na tera si ra nih zem ljišc je na sili kat -nem peš ce nja ku in kon glo me ra tu, po prib liž no dese ti na pa jih je na apnen cu, dolo mi tu, lapo -rovcu, glini in melju ter magmatskih kamninah. Terase se pojavljajo na nadmorski višini od sla­bih 400 do vec kot 1100 m, s cimer so med naj­višje ležecimi v Sloveniji. Najvec jih je v višinskih paso vih od 500 do 600 m, od 600 do 700 m in od 400 do 500 m, delež prvih dveh je neko -li ko vec ji od peti ne, tret je ga pa neko li ko manj -ši. Polovica terasiranih obmocij ima eno od treh juž nih eks po zi cij, naj vec takih je na sever nem obo du Velenj ske kot li ne, sla ba tret ji na pa eno od treh sever nih, ta so naj bolj pogo sta na oso -jah Paš ke ga Koz ja ka. Skoraj tri petine terasiranih zemljišc je na strmih poboc jih z na klo nom od 30,1 do 50,0 %, cetr ­ti na jih je na zmer no nag nje nih, z na klo nom od 15,1 do 30,0 %. Tera se v bolj str mih legah ima jo viš je bre ži ne in ožje plosk ve kot tiste na manj str mih tera si ra nih poboc jih. Niž je leže ce tera se nima jo dodat no utr je nih bre žin, med -tem ko so te pri neka te rih viš je leže cih utr je ne 


Še niž je v do li nah, kjer raz me re za vino grad niš tvo niso ugod ne, so zasto pa ne le zatrav lje ne polje del ske tera se, kakr šne so tudi pri Vita nju. 
V Ve lenj skem in Konjiš kem hri bov ju se red ke kme tij ske tera se pojav lja jo pred vsem v niž jih legah in na pri so jah, kjer so v termalnem pasu raz me re dovolj ugod ne za skrom no sad jars tvo in vino grad niš tvo, kot je vide ti na primeru Creš njic juž no pod Konjiš ko goro. MATEJ GABROVEC 
s kam ni ti mi zido vi. Na zem lja tih, tudi vec kot meter visokih brežinah je ponekod zasajeno sad-no drev je. Po temeljni tipologiji je najvec teras poljedelskih, na njih z vec kot štiripetinsko zastopanostjo pre­vla du je jo trav ni ki in pašni ki. Nji ve so le še na dvajsetini terasiranih zemljišc. Malenkostno vec kot njiv je na tera sah sadov nja kov, vino gra dov pa precej manj. Ceprav so vinogradniške terase skromno zastopane, so zaradi drugacnosti pre­cej bolj vpa dlji ve od polje del skih. Zaraš ca nje terasiranih zemljišc zaenkrat ni skrb vzbujajoce, saj je takšnih, ki se zarašcajo ali jih je že povsem pre ra slo gozd no drev je, le 3,4 %. 



VZHOD 
NE K
ARA
V
ANKE 


Obmejna mezoregija na skrajnem severu Slove­nije meri 300 km2. V smeri vzhod–zahod se raz-pro sti ra od Olše ve in Pece na meji z Av stri jo na zaho du do povir nih delov Misli nje in Pake na vzhod u. Na seve ro vz ho du meji na mezo re gi jo Stroj na, Koz jak in Pohor je, na jugovz ho du na mezoregijo Velenjsko in Konjiško hribovje in na jugozahodu na mezoregijo Kamniško-Savinjske Alpe. Sestav lja jo jo Sol cav sko na zaho du, hri -bo vi te Mežiš ke Kara van ke na seve ru, gora te Mežiško-Solcavske Karavanke na severoza­hodu, Crnjan sko hri bov je v osred njem delu ter Šentviš ko hri bov je v skraj nem vzhod nem delu (Ur banc 1998a). Po Ogri nu (1986) se ozem lje mezo re gi je uvrš ca v pod neb ni tip, ime no van pod neb je niž je ga gor ske ga sve ta in vme snih dolin v se ver ni Slo ve ni ji. Na izob li ko va nost površ ja mezo re gi je so odlo ­cil no vpli va li kam nin ska sesta va, tek to ni ka in lede niš ko preob li ko va nje relie fa v plei sto ce nu. Na tem obmoc ju se menja va jo kar bo nat ne in sili kat ne kam ni ne. Površ je prvih je bolj raz dra ­pa no in pla no ta sto, dru gih pa bolj zaob lje no in kopasto. Najvišji vrh je Kordeževa glava (2125 m) na Peci, ki je ob nekaj nižji Olševi edi­ni del površja, ki ga lahko uvrstimo v visokogor­je. V sredogorju je površje zaobljeno, prerašcajo ga igla sti goz do vi. Gozd, ki se na bolj odmak -njenih obmocjih hitro širi, pokriva že vec kot 85 % površja, kar mezoregijo uvršca med najbolj gozd­nate v Sloveniji. Preostanek so ob pozidanih zem­ljišcih predvsem obdelovalna zemljišca in pašni­ki. Zara di preusme ritve nek daj pre vla dujo ce ga samoo skrb ne ga kme tijs tva v vsaj delo ma trž no živi no re jo so veci no nek da njih njiv spre me ni li v trav ni ke (Ur banc 1998a). V me zo re gi ji živi malo manj kot 10.500 lju di (Regi str ski popis 2011). Nji ho vo šte vi lo se od prebi vals tve ne ga viš ka leta 1961 posto po ma zmanj šu je, prej pa je zara di rudars tva in indu -strializacije Mežiške doline vseskozi postopoma naraš ca lo. Glav ni sre dišc ni nase lji sta Crna na Koroš kem in Meži ca. Na glav ni ni ozem lja pre -vla du je pose li tev v ob li ki samot nih doma cij, ki za slo ven ske raz me re sega jo viso ko po poboc -jih navzgor. Domacija Jekl v Zgornji Koprivni je na nad mor ski viši ni 1322 m in je za Bukov ni -kom druga najvišja v Sloveniji (Urbanc 1998a). Ce prav so v Po toc ki zijal ki pod Olše vo odkri li ostan ke pose li tve iz sta re kame ne dobe, je bila pokra ji na zara di odmak nje no sti, tesnih dolin, pre cejš njih str min in veli ke gozd na to sti dol go nepo se lje na. Prve samot ne kme ti je so nasta le šele ob kon cu sred nje ga veka. Izko ri sti le so zaplate neprepustnega površja znotraj karbonat­nih kamnin, blago nagnjena zemljišca in oson-ce ne pri soj ne lege. Zem ljiš ca okrog kmec kih domov so v enem samem, z gozdom obdanem kosu, ime no va nem celek. Zara di red ke pose -ljenosti in velikih kmetij so celki precej veliki. Indu­strializacija je pospešila selitve v dolino, v bližino delovnih mest, s tem pa pomembno vplivala tudi na preo braz bo kmec kih nase lij. Nek daj so se na kme ti jah pre živ lja li pred vsem z ži vi no re jo, zdaj pa je glav ni vir zasluž ka pro da ja lesa (Ur -banc 1998a). V mezoregiji je 71 ha ali 0,24 % terasiranih zem­ljišc, s cimer je med najbolj skromno terasirani-mi v Sloveniji. Terase, ki segajo tudi nad 1200 m visoko in so prevladujoce urejene na strmih po­bocjih z naklonom od 30,1 do 50,0 % ter v vecji meri na pri so jah kot oso jah, niso pose bej vpa -dlji ve. Na dru gi stra ni pa daje jo vtis tera si ra ne pokra -jine pobocja, cez katera so po plastnicah v ena­ko mer nih raz da ljah spe lja ne dovoz ne poti za kmetijske stroje. V bistvu gre za nekakšno inverz-no tera si ra nost ozi ro ma kva zi te ra si ra nost, saj ozke poti predstavljajo terasne ploskve, nagnjeni širši deli pobocja med njimi pa terasne brežine. Ker v bistvu obravnavamo terasirane pokrajine, tak šnih oblik tera si ra no sti, ki se pojav lja jo tudi marsikje drugje po Sloveniji, na primer na Pohor­ju ter v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Idrijskem hri bov ju, pa tudi v dru gih alp skih drža vah, ne more mo, niti ne sme mo pre zre ti. 




Ce je le bilo mogoce, je clovek njivam namenil bolj ugodne, cim bolj ravne dele površja, s cimer je precej zmanjšal neu god ne ucin ke ero zi je prsti. 
Gor ske doli ne v Vzhod nih Kara van kah ima jo bolj kot pra ve kme tij ske tera se zgolj malo bolj izra zi te pre gi be na poboc jih, ki so nasta li z dol go traj nim obde lo va njem tam kajš njih njiv, kate rih plosk ve so pra vi lo ma ena ko nagnjene kot poboc ja, kjer so jih ure di li. TOMO JESENICNIK 

STROJNA, K
OZJAK IN POHORJE 


1287 km2 veli ko mezo re gi jo v se ver ni Slo ve ni ji sestav lja jo mej no hri bov je Koz jak sever no od Drav ske doli ne, ki jo deli na manj ši sever ni in vecji južni del, hribovita Strojna v kotu med Dra­vo in Mežo, srednji in spodnji del Mislinjske doli­ne, Mežiška dolina in prostrano hribovje Pohorje. Mezoregija ima razgibano površje, ki ima pone-kod na vzhod u gri cev nat, drug je pa v glav nem hri bo vit zna caj. Zna cil na je nje na kam nin ska zgradba z mocno in za Slovenijo edinstveno pre­vlado metamorfnih kamnin (Žiberna 1998). Ima zmernocelinsko podnebje (Ogrin 1996) in je izrazito gozdnata, saj gozd pokriva skoraj štiri peti ne površ ja. Naj vec ja pokra jin ska eno ta je izra zi to gozd na ­to Pohor je. Na nje go vih pro stra nih zahod nih pobocjih prevladujejo samotne domacije z zem­ljiš ci v cel kih. Dru god je vec nase lij z gru ca sti ­mi jedri in zaselki. Zgornja meja poselitve je na nadmorski višini 1100 m. V osrcju Pohorja je pla-no ta sto ovrš je s ko pa sti mi vrho vi, med kate rimi so mokrot ni pre de li z bar ji. Naj viš ja pohor ska vzpetina Crni vrh (1543 m) je v zahodnem delu pogorja. Prek njegovega severnega dela je razpotegnjeno tektonsko zasnovano Ribniško-Lo­vrenško podolje. Južno, jugovzhodno in vzhod-no podnožje sestavljajo Podpohorske gorice, ki so na raz me ro ma niz ki nad mor ski viši ni, nji ho -va poboc ja so manj str ma in v pri soj nih legah zelo primerna za rast vinske trte in sadnega drev­ja, zato sta se tam kaj raz mah ni la vino grad niš -tvo in sad jars tvo (Ži ber na 1998). 
Strojna, ki je geološko podaljšek Pohorja, se od zahoda proti vzhodu razteza severno od Prevalj in Meži ce. Ceprav je komaj nekaj nad 1000 m visoka, je prav tako gozdnata in prepletena s seno žet mi ter samot ni mi doma ci ja mi (Ži ber -na 1998). Kozjak, njegov zahodni del sestavlja južni obro­nek Golice Košenjak (1522 m), se severno nad Dravsko dolino vlece vse do Slovenskih goric na vzhod u. Veci no ma je iz meta morf nih kam nin, v ka te re so vodo to ki vre za li str me gra pe. Pre -vladujejo samotne domacije z zemljišci v celkih, raz meš ce ne po polož nih pri soj nih poboc jih in teme nih sle men (Ži ber na 1998). V me zo re gi ji živi sko raj 100.000 lju di (Re gi str ­ski popis 2011), vendar njihovo število po osa­mosvo jitvi Slo venije ne narašca vec. Stagniralo je tudi že od sre de 19. sto let ja do tri de se tih let 
20. sto let ja, potem pa se je v še stih deset let jih pove ca lo za polo vi co. Glav na sre dišc na nase -lja so Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dra­vo grad in Ruše. V me zo re gi ji je 1008 ha ali 0,78 % tera si ra nih zem ljišc. V nje nem zahod nem delu nale ti mo na tera se le izje mo ma, deni mo v ob li ki kake ga majhnega terasiranega sadovnjaka. Precej vec manjših in razpršenih terasiranih obmocij je v vzhodnih delih Kozjaka in Pohorja, kjer so pou­darjeno zgošcena na obmocju Janževskega Vrha, v na se ljih nad Zre ca mi in Pod po hor skih gori cah. V go ri cah jih je bilo v pre te klo sti še vec, a tam kajš nje nasa de vin ske trte iz tera snih postopoma preu rejajo v nav picne, zasajene v vr stah vzdolž poboc ja. Te ra si ra na zem ljiš ca se pojav lja jo od nad mor -ske viši ne sla bih 300 m pa do vec kot 1100 m in so med 300 in 900 m razmeroma enakomer-no zasto pa na po sto me tr skih višin skih paso vih. Izrazito prevladujejo na strmih pobocjih z naklo­nom od 30,1 do 50,0 %. Sko raj dve tret ji ni jih ima eno od južnih, dobro osoncenih leg. Zara-


Zna cil na pokra ji na na Stroj ni, s po boc ni mi urav na va mi in bio ge ni mi tera si ca mi, ki so nasta le zara di potk, ki jih nade la paso ca se živi na. 
Na pod nož ju Pohor ja so v tam kajš njih gori cah, kakr šne so tudi v Pe krah, mar sik je ure di li pro stra ne tera si ra ne vino gra de, ki so jih poz ne je delo ma spre me ni li v ver ti kal ne nasa de, tiste na tera sah pa opu sti li, zato jih postopoma pre raš ca grmi cev je in tudi že drev je. MATEVŽ LENARCIC 
di prostranosti mezoregije poljedelske terase izra­zi to pre vla du je jo nad vino grad niš ki mi in sad -jarski mi. Kot povsod so na polje del skih tudi tu nekoc prevladujoce njive nadomestili travniki in pašniki. Ceprav se opušcene vinogradniške tera­se na vznož ju Pohor ja zaraš ca jo, je v splo šnem zaraš ca nje tera si ra nih zem ljišc skrom no. Marsikje dajejo vtis terasirane pokrajine poboc­ja, cez kate ra so po plast ni cah v ena ko mer nih razdaljah speljane dovozne poti za kmetijske stro­je. V bistvu gre za nekakšno inverzno terasiranost oziroma kvaziterasiranost, saj ozke poti predstav­ljajo terasne ploskve, nagnjeni širši deli poboc­ja med nji mi pa tera sne bre ži ne. 



P
ANONSKE POKRAJINE 


Panonske pokrajine v vzhodnem in severovzhod­nem delu Slovenije se razprostirajo na 4292 km2 ali nekaj vec kot peti ni ozem lja drža ve. V njih pre vla du je ta gri cev na to in pone kod hri bo vi to površje (2995 km2), ravninskega je le za dobro tret ji no (1297 km2). Gri cev na te mezo re gi je so Goric ko, Len dav ske gori ce, Slo ven ske gori ce, Haloze, Boc in Macelj, Dravinjske gorice, Voglajnsko in Zgornjesotelsko gricevje, Srednje­sotelsko gricevje ter Krško, Senovsko in Bizeljsko gricevje. Obsežnejša obmocja ravnega površja so Dravska, Murska in Krška ravan. Boc (879 m), Donac ka gora, Macelj, del Zahod nih Haloz in osred nji del Krš ke ga gri cev ja ima jo zna caj hri -bov ja. Gricevja sestavljajo predvsem terciarne in kvar­tarne sedimentne kamnine lapor, pešcenjak, gli­na in melj. Drav sko in Mur sko ravan pokri va sili kat ni prod, Krš ko pa pred vsem kar bo nat ni (Belec 1996; Gabro vec in Hrva tin 1998; Ver ­bic 1998). Podnebje je zmernocelinsko z od 800 do 1000 mm let ni h pada vi n, ki so naj bolj obil -ne pole ti (Ogrin 1996 in 1998). V panonskih pokrajinah živi okrog 540.000 lju­di (Registrski popis 2011). V gricevjih se je njiho­vo skupno število v preteklih 140-ih letih le malo spre me ni lo, z 235.000 leta 1869 na 250.000 leta 2011. Nas prot no se je šte vi lo lju di na rav -ninah, kjer je tudi vecina mest, povecalo za dva in polkrat, s 115.000 na 290.000 (Savnik 1976 in 1980; podat ki popi sov pre bi vals tva). Te ra si ra nih je skup no 5646 ha ali 1,32 % zem ­ljišc. S tem so panonske pokrajine za sredozem­skimi drugi najbolj terasirani del Slovenije. Skoraj vsa terasirana zemljišca, 5575 ha, so v gricevju. Po temelj ni tipo lo gi ji (Až man Momir ski in Klad -nik 2009) so tera se vino grad niš ke, pre vla du je -jo v Halozah, Slovenskih in Dravinjskih goricah, polje del ske, v pre vla di so na Goric kem, v me -zoregiji Boc in Macelj ter gricevnatih pokrajinah na desnem bre gu Sot le, in sad jar ske, ki izsto -pajo v Voglajnskem gricevju in okolici Krškega. De vet dese tin teras je na obmoc jih z nad mor -sko višino od 200 do 400 m. Terase segajo više samo v Dravinjskih goricah, Krškem, Senovskem in Bizelj skem gri cev ju (do 500 m) ter na Bocu, Donacki gori in Maclju (do 700 m). Kjer so v vec­jih nad mor skih viši nah, ima jo pou dar je no juž ­no, jugovz hod no ali jugo za hod no eks po zi ci jo. Pri niž je leže cih tera sah so sko raj v ena ki meri zastopane tudi vzhodne in zahodne lege. Izjema so poljedelske terase na Gorickem, ki imajo v vec kot polo vi ci pri me rov eno od sever nih leg. Dve tret ji ni tera si ra nih zem ljišc je na poboc jih z na -klo nom do 30 %. Na bolj str mih poboc jih jih je naj vec v me zo re gi jah Halo ze (65 %) ter Boc in Macelj (60 %). Vinogradniške terase so si zelo podobne, saj so bile enot no, veci no ma stroj no obli ko va ne. Nji ­ho ve tera sne plosk ve so ozke, širo ke od 2 do 3 m. Trte so pona va di zasa je ne v eni sami vrsti, na robu tera sne bre ži ne. Na ornih in trav niš kih zemljišcih z manjšimi nakloni so terasne brežine nižje, terasne ploskve pa širše. Po obliki se uvrš-ca jo v tip teras z ena ko mer no nag nje no trav no brežino ter vodoravno ali navzven nagnjeno tera­sno plosk vi jo (Kri žaj Smr del 2010a). Vi no gra di sku paj zase da jo 29,5 % tera si ra nih zemljišc. Vinogradniške terase so nov pojav v kul­turni pokrajini, saj so jih množicno uvedli šele po letu 1960. V zad njih deset let jih so jih mar -sikje priceli opušcati in spet dajati prednost ver­tikalnim nasadom trte, ki naj bi ugodneje vplivali na pri de lek in ome ji li šir je nje trt nih ško dljiv cev (Až man Momir ski in Klad nik 2009; Kri žaj Smr -del 2010a in 2010b). Sko raj povsem enak delež kot vino gra di zav ze -majo travniki in pašniki (29,4 %), ki so na polje­delskih terasah v znatni meri nadomestili nekoc izra zi to pre vla du jo ce nji ve (17,8 %). Na tera si -ranih zemljišcih Gorickega je njivska raba še ved-no prevladujoca. Zaradi množicnega opušcanja tera snih vino gra dov je delež neob de la nih tera -siranih zemljišc nadpovprecen (3,7 %), medtem ko je delež zemljišc v zarašcanju (8,1 %) za zdaj še malenkostno pod državnim povprecjem. Bis-tve no manj ši (2,1 %) je tudi delež teras, ki jih je že pre ra sel gozd. 




Raz gi ba na poboc ja Vzhod nih ali Vino rod nih Haloz so ena naših naj bolj pri vlac nih panon skih tera si ra nih pokra jin, s plast ni cam sle de ci mi vino grad niš ki mi tera sa mi na pri so jah in v je sen ske bar ve ode ti mi goz do vi na oso jah. 
MATEVŽ LENARCIC 


GORICK
O 


492km2 prostrana mezoregija Goricko je obmej­na gri cev na ta pokra ji na na skraj nem seve ro vz ­ho du Slo ve ni je. Sko raj v ce lo ti je zgra je na iz sili kat nih ter ciar nih, sla bo spri je tih used lin, ki so mocno izpostavljene delovanju eksogenih sil. Gri cev na to površ je Goric ke ga se na seve ru in zaho du nada lju je v Ma džar sko in Avstri jo. Na jugu je nje go va meja izra zi ta, saj se tam prek nekaj kilometrov široke pleistocenske terase spusti v Mursko ravan (Olas in Orožen Ada­mic 1998). Gle de na rec no mre žo lah ko Goric ko raz de li ­mo na zahod ni del, ki spa da v po rec je Leda ve, srednji del v porecjih Bodonskega, Mackovske­ga in Mart jan ske ga poto ka, seve ro vz hod ni del v po rec ju Veli ke Krke in jugovz hod ni del v po ­rec jih Male Krke ter Kobilj ske ga in Bukovniš ke -ga potoka. Vodni zadrževalniki Ledavsko, Hodoš­ko, Bukovniško in Križevsko jezero so pomembna rastiš ca, biva liš ca in poci va liš ca pred stav ni kov redkih rastlinskih ter živalskih vrst (Kuštor 2006). Naj viš ja vzpe ti na je 404 m viso ki Sre br ni breg v se ver nem delu gri cev ja, na obmoc ju Kra jin -ske ga par ka Goric ko. V me zo re gi ji živi malo manj kot 19.000 lju di (Registrski popis 2011). Njihovo število se je od prebi vals tve ne ga viš ka leta 1910 vec kot pre -polovilo. Obmocje Gorickega je namrec obcu­tilo posledice podpisa trianonske pogodbe leta 1920, ki je od Slo ve ni je odre za la s slo ven ­skim prebivalstvom poseljeni del Porabja, hkrati pa je bil vanjo vklju cen obmej ni del na vzhod u mezo re gi je s pre vla do madžar ske ga pre bi vals -tva (Olas in Oro žen Ada mic 1998). V preteklosti sta Goricko pestili izrazita odvisnost od kmetijstva in sezonskega dela ter agrarna pre­naseljenost. Poleg dolgotrajnega zmanjševanja števila ljudi zaradi odseljevanja je zanj znacilno slabšanje starostne sestave z vse vecjim deležem ostarelih. Za prometno odmaknjeno Goricko je prav tako znacilno, da je brez izstopajocega sre­dišcnega naselja; to vlogo ima Murska Sobota. Goricko ima celinsko, natancneje subpanonsko pod neb je z mrz li mi zima mi in vro ci mi polet ji. Med vse mi slo ven ski mi pokra ji na mi je naj manj namoceno, saj letno prejme povprecno manj kot 800 mm padavin (Ogrin 2009). Vecji del jih dobi v rast ni dobi, ven dar pole ti pred vsem v ob li ki nalivov, ob katerih voda prehitro odtece po povr­šini v bližnje jarke in potoke. Prst je za kmetijstvo neu god na – na teme nih sle men in vršnih delih pobocij je pešcena in prodnata (rankerji), drugje pa traj no ali obca sno vlaž na (ilo vi ca in psev -dogle ji). Kmet je so bili zato že v pre te klo sti pri -morani kolo ba ri ti, kar je pris pe va lo k po pol ni odstranitvi prvotnih gozdnih sestojev (Ku­štor 2006). Na Gorickem je terasiranih 1227 ha ali 2,49 % zemljišc, kar je nekaj vec od povprecja panonskih gricevij in povprecja celotne Slovenije. Prav vsa terasirana zemljišca so v višinskih pasovih od 200 do 300 in od 300 do 400 m; v vsa kem jih je približno polovica. Skoraj vsa so urejena na izra­zi to bla gih poboc jih z na klo nom do 15,0 % in zmerno nagnjenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %; v vsakem naklonskem razredu jih je ponovno približno polo vica. Zanimivo je, da je vec tera si ra nih zem ljišc v osoj nih kot pri soj nih legah. Na poboc jih s se ver no, seve ro za hod no in seve ro vz hod no eks po zi ci jo jih je 53,3 %, na poboc jih z juž no, jugo za hod no in jugovz hod ­no pa le 22,6 %. Nekaj vec jih je tudi v za hod -nih kot vzhod nih legah. 


Go ri can ske nei zra zi te polje del ske tera se s ši ro ki mi, nag nje ni mi plosk va mi so kljub neu god nim demo graf skim toko vom še ved no v znat ni meri obde la ne. 
Goricko je v primerjavi z drugimi panonskimi gricevji blago zaobljena pokrajina, zato so tamkajšnja terasirana zemljišca s širokimi terasnimi ploskvami in nizkimi brežinami nekaj posebnega, pri cemer se pojavljajo tako sadjarske in vino grad niš ke kot polje del ske tera se. MATEVŽ LENARCIC 
Pre vla du je jo polje del ske tera se, na kate rih je še ved no vec kot polo vi ca njiv. Vino grad niš kih teras je le dobra 2 %, sadjarskih dobrih 5 %. Pre­cej šen prob lem je zaraš ca nje, saj je tre nut no v fazi zaraš ca nja sla ba šesti na tera si ra nih zem ­ljišc, dvaj se ti no pa jih je že pre ra sel gozd. Za ra di bla go nag nje nih tera si ra nih pobo cij in razmeroma velikih parcel prevladujejo razpoteg­nje ne tera se s ši ro ki mi, pogo sto neko li ko nag -nje ni mi tera sni mi plosk va mi. Zem lja te tera sne brežine so neizrazite, nizke in porasle s travo ali grmi cev jem. Kljub nev pa dlji vo sti lah ko skle ne ­mo, da so tera se zna cil na pokra jin ska prvi na Goric ke ga. 



LEND
A
VSKE GORICE 


Z vse ga 17 km2 naj manj ša slo ven ska mezo re -gi ja Len dav ske gori ce je obmej na gri cev na ta pokra ji na na skraj nem seve ro vz ho du drža ve. Osa me li podalj šek Goric ke ga, kate re ga manj razgiban in bolj gozdnat vzhodni del je v sosed­nji Madžar ski, ome ju je jo reka Krka na vzhod -ni, Kobiljski potok na severni in reka Ledava na jugo za hod ni stra ni (Olas in Per ko 1998). Naj -viš ja toc ka na slo ven ski stra ni je na nad mor ski višini 328 m. Gricevje sestavljajo v smeri od seve­ra proti jugu razpotegnjena slemena, poimeno­vana po vecjih naseljih na njihovem zahodnem, jugo za hod nem in juž nem vznož ju: Dol go vaš ke gori ce so dobi le ime po Dol gi vasi, Len dav ske gori ce po Len da vi, Cen tib ske gori ce po Cen ti ­bi, Dolinske gorice po Dolini in Pincovske gori­ce po Pin cah (Bra cic 1988). Po leta 1920 pod pi sa ni tria non ski pogod bi je vec ji del gri cev ja pri pa del Madžar ski, le tret ji -na pa takrat ni Kra lje vi ni Srbov, Hrva tov in Slo­vencev. S tem so Lendavske gorice postale izrazito obmej na pokra ji na in pomemb no pose li tve no obmocje madžarske narodne skupnosti v Slove­ni ji (Olas in Per ko 1998). V me zo re gi ji živi 2345 lju di (Re gi str ski popis 2011), njihovo število pa koleba. Po prvem popi­su leta 1869 je najprej razmeroma hitro naraš-calo do leta 1910, zatem je do leta 1953 stagniralo, po tem letu je zacelo nazadovati, kar je tra ja lo do leta 2002, ko se je zara di subur -banizacije in spreminjanja zidanic v trajna biva­liš ca spet poja vi la prebivalstvena rast. Starost­na sestava je dokaj neugodna. Za kam nin sko sesta vo so zna cil ne plio cen ske used li ne, pred vsem sla bo veza ni kre men ce vi peski, pešceni laporji in ilovice. Na severozaho­du so pobocja prekrita s prodom, ob vznožju sle-men pa sta plei sto cen ski tera si iz gli ne (Olas in Per ko 1998). Ceprav so Len dav ske gori ce po povr ši ni naša naj manj ša vino grad niš ka pokra -ji na, so po dele žu vino gra dov in pokra jin skem videzu med najbolj izrazitimi vinorodnimi gricevji (Bracic 1988). Zaslugo imajo tudi podnebne raz-mere, ki so zelo ugodne za pridelavo kakovostnih vin in sad ja. Pov prec na let na tem pe ra tu ra zra -ka je 10 °C, kar je najvec med vsemi vinorodnimi pokrajinami v severovzhodni Sloveniji (Bra­cic 1988; Ogrin 2009). Razvoja vinogradništva ni ustavil niti pojav trtnih bolez ni pero nos po re, oidi ja in trt ne uši konec 
19. stoletja. Za razliko od preostalega Prekmur­ja, kjer se je zara di bolez ni in ško dljiv cev povr -ši na vino gra dov zmanj ša la za vec kot tret ji no, so v Len dav skih gori cah vino gra de sko raj v ce ­lo ti obno vi li, pri tem pa sadi li izkljuc no žlaht ne sorte trte. Vinogradi so bili predvsem v lasti kme­tov iz slo ven skih vasi ter len dav skih meš ca nov madžar ske ga pore kla. Sled njim so vino gra de obdelovali vinicarji slovenske narodnosti, kar je prispevalo k temu, da so v goricah prevladovali Slo ven ci (Bra cic 1988). V Lendavskih goricah je terasiranih le še dobrih 10 ha ali 0,62 % zemljišc, kar je precej manj od povprecja za panonska gricevja. Tako kot v dru­gih vino rod nih gori cah Panon ske Slo ve ni je so terasne vinograde urejali v šestdesetih in sedem­desetih letih prejšnjega stoletja, v 21. stoletju pa so jih zara di vec je gosto te vin skih trsov in s tem obilnejšega pridelka zaceli spreminjati v navpic­ne nasa de trte, v go stih vrstah zasa je ne vzdolž pobocja. Del vinogradov na terasah so opustili. 


Ponekod nekdanjih terasiranih vinogradov še niso izravnali, zato nanje spominja stopnjicasto površje, ki ga zdaj kosi jo in ob tem tudi pase jo živi no. 
Tako kot drugod po panonskih gricevjih tudi v Lendavskih goricah s prevladujoco drobnolastniško parcelacijo terasirane vinograde v zadnjih desetletjih izpodrivajo vertikalni nasadi, vinogradov na terasah pa sploh ne obnavljajo vec. MATEVŽ LENARCIC 
Tako so tera si ra ni vino gra di že sko raj povsem izgi ni li, na preo sta lih tera sah, ki so gle de na potek slemen predvsem v zahodnih, jugozahod­nih in zahodnih legah, pa zdaj prevladujejo trav­niki in pašniki, nekaj je tudi njiv in sadovnjakov. Ker so nakloni površja v Lendavskih goricah pre­cejš nji, pre vla du je jo tera se na zmer no nag nje -nih poboc jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %. Terase, ki jih še niso odstranili, so vecinoma vzdr­že va ne. Nji ho ve tera sne plosk ve so ena ko mer ­no široke in vecinoma ravne, razmeroma visoke zem lja te bre ži ne, ki izda ja jo nji ho vo nek da njo vinogradniško vlogo, pa zatravljene. Kot zanimi­vost naj omenimo, da je na terasiranem poboc­ju tudi len dav sko poko pa liš ce. 



SL
O
VENSKE GORICE 


Slovenske gorice so 1034 km2 prostrana gricev­nata mezoregija na severovzhodu Slovenije. Med Muro na severu in Dravo na jugu se od severo­zahoda proti jugovzhodu razprostira med držav­ni ma meja ma z Av stri jo in Hrvaš ko. Na seve ru in seve ro vz ho du meji na Mur sko ravan z Apaš -kim, Raden skim in Mur skim poljem, na jugu in jugozahodu na Dravsko ravan z Dravskim, Ptuj-skim in Središkim poljem, na kratkem odseku na zaho du pa se naj bolj zahod ni obron ki gricevja vzpne jo v hri bo vi ti Koz jak, ki sestav lja mezo re -gi jo sku paj s Stroj no in Pohor jem. Slo ven ske gori ce, ki se kot gri cev je nada lju je -jo tako v Av stri jo kot na Hrvaš ko, se deli jo na Zahod ne Slo ven ske Gori ce s Sve cin ski mi gori ­ca mi, Osred nje Slo ven ske gori ce z Rad gon -sko-Kapelskimi goricami in Vzhodne Slovenske gorice ali Ljutomersko-Ormoške gorice, ki sku­paj z vec jim delom Osred njih Slo ven skih goric sestav lja jo vzpe ti del Prle ki je (Kert 1998). Gradijo jih mio censki laporji in meljevci. Pone -kod se pojav lja jo lito tam nij ski školjc ni apnen ci (Žnidarcic in Mioc 1987), ki jih najlaže prepoz­namo po izraziti vzpetosti nad okolico. Znacilen pri mer je Sve cin ski vrh (517 m), ki je naj viš ja vzpe ti na slo ven ske ga dela gri cev ja. To je pov ­prec no viso ko od 300 do 400 m, dolinska dna so na nadmorski višini od 180 do okrog 250 m. Med dolinami izstopata široki Šcavniška in Pesniš­ka dolina, ki gricevje clenita vzdolž vecjega dela njegovega poteka v Sloveniji. Podnebje je celin­sko s pov prec no okrog 900 mm let ni mi pada ­vi na mi (Ogrin 1998). V me zo re gi ji živi dobrih 90.000 lju di (Re gi str ­ski popis 2011). V vsem obdob ju popi sov pre ­bi vals tva se je nji ho vo šte vi lo raz me ro ma malo spre mi nja lo. Naj manj, dobrih 85.000, jih je bilo ob prvem popisu leta 1869, najvec, dobrih 96.000, leta 1953. Od takrat do popi sa leta 2002 se je njihovo število postopoma zmanjše­va lo, v zad njem obdob ju pa znat no pove calo. Pre vla du je pose li tev v ob li ki sle men skih raz lo -že nih nase lij, pre cej je tudi samot nih doma cij. Sre diš ce je Lenart v Slo ven skih gori cah, ven dar so pomemb nej ša zapo sli tve na in oskrb na sre ­dišca Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Rad go na loci ra na na obrob ju Slo ven skih goric ozi ro ma na oko liš kih rav ni nah. V Slo ven skih gori cah je tera si ra nih 1489 ha ali 1,44 % zem ljišc, kar je malo pod pov prec je ma panonskih gri ce vij in celot ne Slo ve nije. Ceprav se terase pojavljajo po celotni mezoregiji, jih je dalec najvec v Vzhodnih Slovenskih goricah. Kot obmocja njihove vecje zastopanosti lahko izposta­vimo še Radgonsko-Kapelske gorice ter obmocji sever no od Ptu ja in sever no od Mari bo ra. Glede na višinsko pasovitost sta dve tretjini tera­si ra nih zem ljišc na nad mor ski viši ni od 250 do 300 m. Tera si ra ni so zla sti viš ji deli pobo cij, ki so v termalnemu pasu. Vec kot polovica terasira­nih zemljišc je na pobocjih z naklonom med 15,1 in 30,0 %; tera si ra na poboc ja so izpo stav lje na usa dom in zemelj skim pla zo vom. Na kar polo ­vi ci goji jo vin sko trto in prav podo ba tera si ra -nega vinogradniškega gricevja je globoko vtisnjena v pokrajinsko predstavnost Slovenskih goric. Tera si ra ni so tudi sadov nja ki, pred vsem v osrednjem delu gricevja in na nižjih delih pobo-cij oziroma njihovih vznožjih pa so tudi poljedel­ske terase, kjer so njive že dodobra nadomestili trav ni ki in pašni ki. 


Te ra si ra ni vino grad v Lju to mer sko-Or moš kih gori cah med obnav lja njem, ko za kraj ši cas dobi podo bo njiv skih teras. 
Ker želimo terasirane pokrajine predstaviti v vsej njihovi privlacnosti, smo tudi za njihovo ponazoritev v Slovenskih goricah raje kot prostrane opušcene terase izbrali vzdrževane terasirane vinograde, katerih privlacnost dopolnjujejo slemenska pose li tev in vit ki topo li vzdolž poti. MATEVŽ LENARCIC 
Opuš ca nje kme tijs tva in zato zaraš ca nje kme -tij skih zem ljišc je zaje lo tudi Slo ven ske gori ce. Neob de la nih je prib liž no dese ti na tera si ra nih zemljišc, približno petnajstina jih je v fazi zaraš-ca nja. Izsto pa jo obsež na opuš ce na tera si ra na pobocja, kjer so bili v obdobju socializma zadruž­ni vinogradi in sadovnjaki, po osamosvojitvi Slo­venije in uvedbi zasebnega lastništva pa jih njihovi novi drob ni last ni ki niso zmo gli vec vzdr že va ti. V severnem delu Slovenskih goric zemljišca odku pu je jo Avstrij ci, ki spet oživ lja jo tera sirano vinogradniško kulturno pokrajino. Znacilen pri­mer tovrst ne dobre prak se je raz voj bla gov ne znamke Dveri Pax na Polickem Vrhu pri Jarenini. 



HAL
OZE 


Haloze so obmejna panonska gricevnata mezo-re gi ja v se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji. Na nje nem 241 km2 prostranem ozemlju se prepletajo veci­noma ozke doline, grape in strma pobocja brez­šte vil nih gri cev (Vovk 1998c). V dol ži ni okrog 35 km je v sme ri jugo za hod–se ve ro vz hod raz -potegnjena med državno mejo s Hrvaško na jugu ter reko Dravo in njenim desnim pritokom Dra­vinjo na severu. Deli se na Vzhodne in Zahodne Haloze, kjer je tudi njena najvišja tocka, 623 m visoka vzpetina Jelovice. Meja med obema delo-ma pote ka po doli ni poto ka Rogat nice. Za vecino Haloz je znacilna mehka in slabo pre­pust na lapor na ta pod la ga, ki hitro pre pe re va. Na njej prevladujejo slabo rodovitne plitve rendzine in evtricne rjave prsti, ki so zaradi veli­kih strmin izrazito izpostavljene eroziji. Po obilnih pada vi nah so pogo sti usa di in zemelj ski plazo ­vi (Natek 1990; Zorn in Komac 2013b; Komac in Zorn 2013). Ugod ne pod neb ne raz me re so zla sti v Vzhod -nih Halo zah omo go ci le raz voj vino grad niš tva, od tod njihovo alternativno ime Vinorodne Halo-ze (Bracic 1967), medtem ko se Zahodne Halo-ze zaradi prevlade gozda imenujejo tudi Gozd na te Halo ze (Bra cic 1982). Tudi v me zo ­re gi ji kot celo ti je delež goz da že pre cej velik (44 %) in zara di vse po vsod zaz nav ne ga opuš ­canja kmetovanja in zarašcanja kmetijskih zem­ljišc še naraš ca. V celotni mezoregiji živi dobrih 11.600 ljudi (Re-gistrski popis 2011), naseljenih v razloženih sle-men skih nase ljih, pred vsem v za hod nem delu s šte vil ni mi zasel ki, in nekaj raz lo že nih nase ljih z grucastim jedrom na dnu dolin, kakršna so sre­dišc na nase lja Mako le, Majš perk (ta je sicer že v dolini Dravinje in v bistvu v mezoregiji Dravinj­ske gorice), Cirkulane in Zavrc. Zaradi promet­ne odmak nje no sti, sla bih cest nih pove zav in odseljevanja se je število ljudi od srede 19. sto­letja do casa po 2. svetovni vojni le malenkost-no povecalo (leta 1948 je v Halozah živelo skoraj 
19.000 lju di), od takrat dalje pa moc no naza ­do va lo do pre lo ma tisoc let ja, ko se je zara di suburbanizacije spet zacelo povecevati. Starost­na sesta va je izra zi to neu god na. V Halozah je terasiranih 9978 ha ali 4,05 % zemljišc, kar je tako nad povprecjem panonskih gri ce vij kot celot ne Slo ve ni je. Sko raj polo vi ca teras je na zmerno strmih pobocjih z naklo nom od 30,1 do 50,0 %. Dobre tri peti ne tera si ra -nih zem ljišc je v vi šin skem pasu od 300 do 400 m, ki povsem sovpada s termalnim pasom. Zato ni presenetljivo, da je najvec aktivnih teras name nje nih vino gra dom, nekaj pa tudi sadov -njakom. Zaradi prevladujoce vinogradniške rabe so terase zgošcene v najugodnejših legah. Najvec jih je na pobocjih, usmerjenih proti jugo­vzhodu (23 %), jugu (18 %) in jugozahodu (17 %). Na sko raj tret ji ni tera si ra nih zem ljišc so travniki in pašniki, njive pa le na odstotku od njih. Zaraš-ca se desetina terasiranih zemljišc. Odstotek jih je že prerasel gozd, veliko, ce vemo, da so vino-gradniške terase množicno urejali šele v šestde­se tih in sedem de se tih letih prejš nje ga sto let ja. Ozke, pone kod izjem no dol ge in tudi viju ga ve vinogradniške terase s strmimi in glede na skrom-no širi no tera snih plo skev, na kate rih je naj vec -krat zasajena ena sama vrsta vinskih trsov, z izra zi to viso ki mi zatrav lje ni mi bre ži na mi ima -jo osred njo vlo go pri ohra nja nju haloš ke tera -si ra ne pokra ji ne. Bolje ohra nje ne in obde la ne so tera se v Vi no rod nih Halo zah. 

Ce tu di so se pred vsem mlaj ši pre bi val ci v dru -gi polovici 20. stoletja množicno izseljevali, Halo-ze v zadnjem casu postajajo privlacna turisticna destinacija. Številni izseljenci in prebivalci iz oko­liš kih urba nih sre dišc so si jih izbra li kot vikend desti na ci jo in obmoc je rekrea ci je. Po haloš kih gricih je speljana Haloška planinska pot, ki poleg vzpo na na Jelo vi ce ponu ja pre kra sne raz gle de po tera si ra nih haloš kih gri cih. Prav vzdr že va na kul tur na pokra ji na, kate re pomem ben del so tera se, je v Ha lo zah tako kot v dru gih panon -skih gri cev na tih, red ko pose lje nih pokra ji nah pomembna postavka ohranjanja kulturne dediš-ci ne. 



V Gozd na tih Halo zah se manj ši, delo ma tera si ra ni vino gra di izme nju je jo s trav ni ki, pašni ki in red ki mi nji va mi; v senc nih legah pre vla du je gozd. 
V Vi no rod nih Halo zah, na foto gra fi ji je obmoc je nase lja Gor ca, so na pri soj nih vršnih delih pobo cij pro stra ni tera si ra ni vino gra di, v ka te rih je zara di str mih poboc ij na vsa ki terasni plosk vi zasa je na ena sama vrsta vin skih trsov; opaz ni so že tudi prvi ver ti kal ni vino gra di. MATEVŽ LENARCIC 

DRA
VINJSKE GORICE 


281,2 km2 prostrana mezoregija Dravinjske gori­ce se razprostira na meji med Panonsko in Alp-sko Slovenijo. Obsega gricevnato jugovzhodno podnožje Pohorja in nizko gricevje v porecju Dra­vinje med Pohorjem, Paškim Kozjakom, Bocem in Dravskim poljem (Šifrer 1974). Sestavljajo jo Podpohorske gorice na zahodu, Dravinjske gorice v ožjem smislu v osredju in razpotegnjeno sle me Savin sko na vzhod u, sever no od Haloz, med reka ma Dra vi njo na jugu in Pol ska vo na seve ru. Doli na k po pla vam nag nje ne Dra vi nje se kotlinsko razširi za Slovenskimi Konjicami, pod Loca mi pa se spet pre cej zoži. Ime Dra vinj ske gori ce je uve del Melik (1957). Domacini za njihove posamezne vzpetine pogo-sto uporabljajo lokalna imena z desnim prilast­kom gora, gorica, gorca ali gurca (Bracic 1985), kar prica, da je tamkajšnje vinogradništvo že dol-go pomemb na dejav nost. Podpohorske gorice so tako kot Pohorje iz meta-morfnih kamnin. Višje vzpetine Dravinjskih goric so iz odpor nej ših lapor jev, doli ne pa iz sla bo odpornega proda, peska in gline, zato so jih vo­dotoki marsikje razclenili v terase in s tem površ­je dodatno razclenili (Lapuh 1996; Vovk 1996). Na sla bo odpor nost ter ciar nih kam nin kaže skrom na nag nje nost pobo cij. Vršni deli gri cev -ja ozi ro ma nje go vih sle men so sko raj povsem rav ni, kar je pomemb no tako za obde lo val na zemljišca kot poselitev, ki se je izognila poplav­nim ravnicam (Vovk 1998b). Z izjemo nekaj vec­jih deloma obcestnih, deloma grucastih dolinskih naselij prevladujejo razložena naselja s hišami, postavljenimi po temenih in pobocjih nizkih sle-men. Pomembnejša središca so Slovenska Bistri-ca, Slo ven ske Konji ce, Zre ce in Polj ca ne. V me zo re gi ji z ugod no sta rost no sesta vo živi okrog 48.000 lju di (Re gi str ski popis 2011). V zad njih 150-ih letih se je nji ho vo šte vi lo sko ­raj podvojilo. Sprva je stagniralo, po 2. svetovni voj ni pa je zna cil na neneh na, dokaj hitra pre ­bi vals tve na rast. Dravinjske gorice s 94 ha oziroma 0,33 % tera­siranimi zemljišci spadajo med manj terasirane mezoregije. Skoraj devet desetin terasiranih zem­ljišc je v vi šin skih pasovih od 300 do 400 m in od 400 do 500 m, kar kaže na to, da jih je dalec naj vec v Pod po hor skih gori cah, saj se dru god površ je komaj da vzpne nad nad mor sko viši no 350 m, najvišje, 439 m, vrh Zbelovske gore juž-no nad Dra vi njo. Vec kot polovica terasiranih zemljišc je na zmer-no nagnjenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %. Bolj nagnjeno pobocje omogoca ugod­nejši vpadni kot soncnih žarkov, kar je pomemb-no za dozorevanje grozdja. Zato ni presenetljivo, da je kar 83 % tera si ra nih zem ljišc na pri so jah ozi ro ma na poboc jih z juž no, jugovz hod no ali jugozahodno ekspozicijo. Vinska trta še posebej dobro uspe va v ter mal nem pasu. Pov prec no je spodnja meja vinogradov 21,3 m nad dolinskim dnom (La puh 2009). Slabo polovico terasiranih zemljišc zasedajo vino-gradi, dobro tretjino travniki in pašniki, ki so na terasah nadomestili nekdaj bolj zastopane njive; teh je le še 5 %. Na skoraj šestini teras so sadov­nja ki, med kate ri mi so tudi inten ziv ni nasa di. Dese ti na tera si ra nih zem ljišc je opuš ce nih ali v fazi zaraš ca nja. Vi no gra di so naj po go ste je na ozkih tera snih plosk vah, dovolj širo kih, da je trto, veci no ma zasa je no v eni sami vrsti, mož no stroj no obde ­lo va ti. Ven dar po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je vino ­


Podrobnejši ogled razkriva, da so v Ritoznoju mnoge vinogradniške terase opušcene in se predvsem zaradi neurejenih last nin skih raz me rij zaraš ca jo. 
V Dra vinj skih gori cah je tera si ra na pokra ji na še naj bolj raz pro stra nje na na obmoc ju Pod po hor skih goric nad Slo ven sko Bistri co, pred vsem v Ko va ci vasi in Ritoz no ju na foto gra fi ji, kjer je še ved no pre cej tera si ra nih vino gradov. 
BOJAN ERHARTIC 

gradniške terase množicno izpodrivajo vertikal­ni nasa di s trto, zasa je no v vr stah po pobocju navzdol. Najvec preostalih terasiranih vinogra­dov je na obmocjih naselij Kovaca vas in Ritoz­noj sever no nad Slo ven sko Bistri co. Za zelo zna ci len pri mer popol ne preo braz be iz terasiranih vinogradov v vertikalne nasade velja poses tvo Zla ti gric v Škal cah tik nad Slo ven ski ­mi Konji ca mi (Zla ti gric: Vinars tvo). V tam kajš -njih prvo vrst nih vino grad niš kih legah so ime li nekoc vino gra de meni hi, kar je izpri ca no v pi -snih virih fran co ske ga reda kar tu zi ja nov iz Žic -ke kartuzije iz leta 1164 (Zdovc 1997). Konjiško vinogradništvo ima torej že vec kot osemstoletno tra di ci jo. 



BOC IN MA
CELJ 


Vse ga dobrih 73 km2 veli ka obmej na mezo re -gi ja Boc in Macelj se raz pro sti ra v vzhod ni Slo -ve ni ji, med Halo za mi na seve ru, Dra vinj ski mi goricami na severozahodu ter Zgornjesotelskim gri cev jem in Repub li ko Hrvaš ko na jugu ozi ro ­ma vzhodu. Ta vzhodni podaljšek Konjiškega hri­bovja je med našimi najmanjšimi mezoregijami. Sestavljajo jo hribovske vzpetine, razgledni Boc na zahodu (njegov 979 m visoki istoimenski vrh je najvišja tocka mezoregije), strma in markant­na Donacka gora (882 m) v sredini in prostrani, pou dar je no gozd na ti mej ni Macelj (Ve li ki Beli ­no vec, 717 m) na vzhod u. Geo loš ko in mor fo loš ko gre za skraj no vzhod ­no nada lje va nje Kara vank, ki dlje pro ti vzhod u potonejo pod usedline Panonske kotline. Hribov­je prevladujoce gradi kremenov pešcenjak, pre cej je tudi apnen ca, manj pa dolo mi ta in laporja. Nad okoliškimi ravninami in gricevji se vzpe nja za nekaj sto, na zaho du celo za mal ce vec kot 700 m (Vovk 1998a). Pod neb je je sub -panonsko, z od 800 do 1000 mm letnimi pada-vi na mi (Ogrin 1996 in 1998). Po podat kih Registrskega popi sa je leta 2011 v celotni mezoregiji živelo 2546 ljudi. Od demo-graf ske ga viš ka leta 1890, takrat se je šte vi lo lju di povz pe lo na nekaj vec kot 4000, se šte vi ­lo vse sko zi posto po ma zmanj šuje. Višji deli hri­bovja so porasli z gozdom in zelo redko poseljeni ali povsem nenaseljeni. Tam prevladujejo samot­ne doma ci je, v niž jih legah pa pose li tev v ob -li ki manj ših zasel kov, ki sestav lja jo tam kajš njih nekaj nase lij. Pri soj na juž na poboc ja so v pri ­mer ja vi s senc ni mi sever ni mi goste je pose lje na (Vovk 1998a). Vmezoregijijeterasiranihdobrih93ha ali1,27% zem ljišc, kar je nekaj manj kot v ce lot ni Slo ve -ni ji in manj kot v po kra jin skem tipu panon ska gri cev ja, med kate ra je zara di nes kle nje no sti s hribovitim alpskim zaledjem po sili razmer uvrš-ce na mezo re gi ja Boc in Macelj, ki ima povsem jasno izra žen hri bov ski zna caj. Polovica terasiranih zemljišc je na silikatnem peš-ce nja ku, tret ji na pa na peš ce ni, gli na sti ozi ro ­ma meljasti, eroziji mocno izpostavljeni podlagi. Terase se pojavljajo do nadmorske višine 700 m. Kar dve tret ji ni tera si ra nih zem ljišc je v vi šin skih pasovih od 300 do 400 m in od 400 do 500 m, v vsa kem prib liž no polo vi ca. Po lo vi ca jih je na izra zi to nag nje nih poboc jih z naklonom od 30,1 do 50,0 %, tretjina na zmer-no nagnjenih z naklonom od 15,1 do 30,0 % in dese ti na na str mih z na klo nom od 50,1 do 70,0 %. Skoraj dve tretjini terasiranih zemljišc je na pri so jah. Naj vec jih je na poboc jih, usmer -jenih proti jugovzhodu. V izrazito severnih legah je desetina terasiranih zemljišc, kar pa je vec kot v za hod nih ali vzhod nih. Prevladujejo poljedelske terase, v nižjih legah je nekaj tudi vinogradniških. Slednje so tudi na tera­si ra nem poboc ju vzhod no od samo sta na Stu -de ni ce, kjer pa so vino grad pred leti opu sti li in se zemljišce že intenzivno zarašca z grmicevjem. Z vecanjem naklona terasiranih pobocij se tako pri polje del skih kot vino grad niš kih tera sah širi -na tera snih plo skev zmanj šu je, viši na tera snih brežin pa povecuje, vendar so ploskve pri polje­del skih v pri mer ja vi z vi no grad niš ki mi bis tve no širše, brežine, ki so pri obojih zemljate in zatrav­ljene, pa višje. Poljedelske terase so od vinograd­niš kih tudi pre cej sta rej še. Zdaj dve tretjini terasiranih zemljišc zasedajo trav­niki in pašniki, njiv je le še 6 %. Malenkostno vec 


Juž no pod Donac ko goro je vas Sve ti Jurij, kjer so izra zi te polje del ske tera se s pre vla do trav niš ko-pa šniš ke rabe in ponekod z drev jem utr je ni mi bre ži na mi. 
Na sever ni stra ni mar kant ne Donac ke gore je zase lek nase lja Kup ci nji Vrh Cer mo ži še, kate re ga zem ljiš ce v znat ni meri sestav lja jo nei zra zi te polje del ske tera se, na kate rih je v bli ži ni hiš pre cej njiv, v bolj odda lje nih legah pa pre vla du je jo trav ni ki. MATEVŽ LENARCIC 
kot njiv je vinogradov, še nekaj vec pa sadovnja­kov. Ceda lje vec ji prob lem posta ja zaraš ca nje. Gozd je že pre ra sel 2,6 % tera si ra nih zem ljišc, sko raj dese ti na pa jih je prav zdaj v fazi zaraš ­ca nja. Na obmoc ju mezo re gi je je naj vec skle nje nih terasiranih zemljišc na južnih in severnih poboc­jih Donac ke gore, in sicer na obmoc jih nase lij Sveti Jurij in Cermožiše. To je tudi edino obmoc­je, ki ga lah ko ozna ci mo za »pra vo« tera si ra no pokrajino, saj so drugod vecinoma le posamez­ne tera se ali posa mez ne tera si ra ne par ce le. 



V
OGLAJNSK
O IN ZGORNJESO
TELSK
O GRICEVJE 


Voglajnsko in Zgornjesotelsko gricevje je 293 km2 pro stra na obmej na mezo re gi ja v vzhod ni Slo -veniji. V smeri vzhod–zahod se razteza od Celj­ske kotline do Rogatca oziroma mejne reke Sotle. Na seve ru se nad njo vzpe nja ta Boc in Donac -ka gora, tam meji tudi na Dra vinj ske gori ce in Konjiško goro, na zahodu se stika s Hudinjskim gri cev jem, na jugu z vzhod ni mi odrast ki Posav -skega hribovja in na kratkem odseku še s Sred­njesotelskim gricevjem, na vzhodu pa meji z Re pub li ko Hrvaš ko (Pav šek 1998b). Vo glajn sko gri cev je v za hod nem delu mezo re -gije je v porecju Voglajne, Zgornjesotelsko v njenem vzhodnem delu pa v porecju zgornjega toka Sot le. V za hod nem delu je vec vzpe tin, ki se vzpenjajo skoraj 600 m visoko. Pokrajino gra­di jo oli go cen ski in mio cen ski sedi men ti, med kate ri mi pre vla du je jo lapor ji, peš ce nja ki, peski in gli nav ci, nekaj je tudi vul kan skih kamnin in apnenca. Zaradi prevlade mehkih sedimentnih kamnin so strmejša pobocja ob obilnejšem deževju izpostavljena usadom in manjšim zemelj-skim pla zo vom. V me zo re gi ji živi sko raj 38.000 lju di (Re gi str ski popis 2011), nji ho vo šte vi lo pa je od prve ga popisa leta 1869 najprej celo stoletje stagnira-lo, potem pa se je zace lo zmer no pove ce va ti. Prevladuje poselitev v obliki razloženih slemen­skih naselij in razloženih naselij z grucastimi jedri, pojavljajo se tudi obcestna naselja. Edini nase­lji z mestnim znacajem in hkrati pomembni gos-podarski središci sta Šentjur in Rogaška Slatina, sre dišc na nase lja pa so še Šmar je pri Jel šah, Roga tec in Ponik va (Vri šer 1998). V me zo re gi ji so zastopane steklarska, kovinska, živilska in koz-me tic na indu stri ja (Bole 2008). V Ro gaš ki Sla ­ti ni je tra di cio nal no mocan zdra vi liš ki turi zem, ki v organizirani obliki obstaja že od leta 1803. Kme tijs tvo kljub raz vo ju dru gih gos po dar skih panog ohranja pomembno vlogo, saj daje pokra ji ni zna ci len videz. Še pose bej izsto pa jo vino gra di in sadov nja ki na pri soj nih poboc jih Boca in Donac ke gore. Na obmoc ju mezo re -gi je Melik (1957) ob vino grad niš tvu kot tra di -cionalno dejavnost navaja sadjarstvo, zlasti pri de la vo jabolk v oko li ci Ponik ve. Pri de la va poljš cin in živi no re ja sta zasto pa ni veci no ma v do li nah Voglaj ne in Sot le ter nju nih šte vil nih pritokov. Glavnino osojnih pobocij obeh grice­vij pokri va gozd. V mezoregiji je terasiranih 245ha oziroma 0,84% zemljišc, kar je manj od slovenskega povprecja in tudi od pov prec ja panon skih gri ce vij. Tera se se pojav lja jo na pri soj nih zgor njih delih pobo ­cij gri cev, delo ma tudi na teme nih sle men, še posebej, ce so ta usmerjena od severa proti jugu. Od pre vla du jo ce ga vzor ca tera si ra no sti odsto -pajo kmetijske terase v okolici Ponikve, ki so na apnen ca sti pod la gi, in tera se v oko li ci Rogat-ca, kjer so nanizane na nizki nadmorski višini v bli­žini dolinskega dna in na manj strmem pobocju. Tera si ra na zem ljiš ca sicer pre vla du je jo v vi šin -skih paso vih od 200 do 300 m in od 300 do 400 m, kjer na tera sah pre vla du je jo vino gra di in sadov nja ki. Tera se v pasu od 300 do 400 m so bolj razdrobljene, imajo ožje terasne ploskve in ohranjajo svojo kmetijsko vlogo. Terase v niž­jem višinskem pasu so površinsko praviloma vec­je, skle nje ne in s šir ši mi tera sni mi plosk va mi. Nekatere, denimo tiste severno od Rogatca, so izjem no lep pri mer tera si ra no sti z ena ko mer no širo ki mi tera sni mi plosk va mi in izra zi ti mi vme -sni mi tera sni mi bre ži na mi. Za raz li ko od viš je 


Ši ro ki tera si ra ni trav ni ki, ki jih kosi jo vec krat let no, sezon sko pa na njih tudi pase jo, so bili nekoc nji ve. 
Tudi pone kod v Zgor nje so tel skem gri cev ju stop njicasto površ je, opaz no v zgor njem delu poboc ja, izda ja opuš ce ne vino grad niš ke tera se, ki jih zdaj še naj vec krat kori sti jo kot pašni ke. Polje del ske tera se so manj izra zi te in še ved no vsaj delo ma obde la ne kot nji ve. DAVID BOLE 
ležecih teras na njih prevladujejo pašniki za gove­jo živi no, v pri mer ja vi z viš je leže ci mi pa jih tudi v vec ji meri opuš ca jo in so zato bolj izpo stav -lje ne zaraš ca nju. Vo glajn ske in zgor nje so tel ske kme tij ske tera se so tako raz no li ke, kot je raz no li ka pokra ji na sama, raz pe ta med pre dalp skim in sub pa non ­skim svetom in prepredena s številnimi tektonski-mi prelomnicami. Ceprav je, gledano statisticno, njihova površinska zastopanost podpovprecna, brez dvoma bogatijo kulturno pokrajino in ji zago­tav lja jo nav zven dobro pre poz nav no podobo. 



SREDNJESO
TELSK
O GRICEVJE 


101 km2 pro stra no Sred nje so tel sko gri cev je je obmej na sub pa non ska mezo re gi ja na vzhod u Slovenije, ki jo z zahodne, severne in južne stra­ni omejujejo vzhodni odrastki predalpskega Posav ske ga hri bov ja, na vzhod u pa reka Sot la (Lo kal na raz voj na stra te gi ja … 2007). Vec rav -ne ga površ ja je v do li nah ob Sot li in nje nem desnem pri to ku Bistri ci, vmes pa je raz gi ba no površ je, kate re ga naj viš je vzpe ti ne se vzpe nja -jo nekaj vec kot 500 m viso ko. V me zo re gi ji živi 5690 lju di (Re gi str ski popis 2011). Od popi sa leta 1869 se je nji ho vo šte ­vi lo vse sko zi zmanj še va lo in se sca so ma sko raj prepolovilo. Ustalilo se je šele v novem tisocletju. Ker je bila za Sred nje so tel sko gri cev je znacil na agrar na pre na se lje nost, se to na vzdr že va no sti kul tur ne pokra ji ne pre ti ra no ne poz na. V me zo re gi ji je 173 ha ozi ro ma 1,71 % tera si -ranih zemljišc, kar je natanko toliko kot v celotni Sloveniji in nekoliko manj od povprecja panonskih gricevij. Polovica jih je v višinskem pasu od 200 do 300 m in tret ji na v pasu od 300 do 400 m. V severnem in vzhodnem delu gricevja prevladu­je laporovec, v zahodnem pa apnenec in dolo­mit (Pav šek 1998a). Na prvem sta vec kot dve tretjini terasiranih zemljišc, na apnencu in dolo­mitu jih je slaba petina, nekaj jih je tudi na drob­nozrnatih usedlinah. Na kolicino prejete soncne energije odlocilno vplivata ekspozicija in naklon površ ja, ki tako dolo ca ta tudi rabo tal ter raz -poreditev terasiranih vinogradov in sadovnjakov (Drob njak 1990). Polovica terasiranih zemljišc je na zmerno nag-njenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %, dobra cetr ti na pa na str mej ših z na klo nom od 30,1 do 50,0 %. Pre se net lji vo je, da ima ta kar dve peti ni tera si ra nih zem ljišc sever no, seve ro -vz hod no ali seve ro za hod no eks po zi ci jo. Raz lo -ga sta dva: v južnem delu pokrajine je v teh legah pre cej tera si ra nih trav ni kov in njiv, za preu re di -tev terasiranih vinogradov v vertikalne pa so pri­mer nej še pri soj ne juž ne lege. Po temenih gricev in zgornjih delih strmih pobo-cij pod nji mi pred vsem v se vernem delu gri cev­ja prevladujejo vinogradi z vmesnimi travniškimi sadovnjaki. V manj strmih legah in v južnem delu gri cev ja je vec trav ni kov in njiv, ki pre vla du je jo na dnu dolin ob Sotli in Bistrici. Tamkajšnje tradi­cionalne poljedelske terase so vecinoma nasta­le ob oranju zaradi lažje obdelave in podaljšanja talne vlažnosti, medtem ko so precej mlajše vino-gradniške in sadjarske terase rezultat terasiranja v desetletjih po 2. svetovni vojni (Dobršek 1984). Glav ni raz lo gi za nji ho vo ure di tev so mož nost strojne obdelave, podaljšanje talne vlažnosti, pre­precevanje erozije prsti in kakovostnejši pridelek. V zad njem casu so pre cej tera si ra nih vino gra -dov znova preuredili v navpicne nasade v vrstah vzdolž pobocja, kjer je pridelek sicer manj kako­vo sten, a ko li cin sko bis tve no vec ji. Nekaj so jih tudi opu sti li. Terasne ploskve poljedelskih teras so dokaj široke in nag nje ne navzven, vme sne bre ži ne pa dokaj niz ke, str me in zem lja te. Vino grad niš ke tera se so zara di vec je str mi ne ožje in zasa je ne z eno samo vrsto vin skih trsov, zelo red ko z dve ma. Vme sne zem lja te bre ži ne so str me, lah ko tudi višje od metra. Kjer so vino gra de opu sti li, so izpo stav lje ne ero zi ji. Zdaj so na polo vi ci tera si ra nih zem ljišc trav niki in pašniki. Mednje se uvršcajo tudi tradicionalni 


V notranjosti gricevja so vinogradi redki, prevladujejo travniki in pašniki, ki so ponekod terasirani, kot na primer na obmoc ju Ort nic. 
V Sred nje so tel skem gri cev ju zgor nje dele pri soj nih pobo cij zase da jo vino gra di, nji ho ve niž je lege trav ni ki, pašni ki in red ke nji ve, osoj na poboc ja pa gozd. Tako je tudi na obmoc ju Imen ske Gor ce desno spre daj, kjer je zdaj že vec ver ti kal nih nasa dov vinske trte kot tera si ra nih vino gra dov. MATEVŽ LENARCIC 
trav niš ki sadov nja ki s po sa mez ni mi, vec sto let -nimi sadnimi drevesi (Cernelc s sodelavci 2010). Vinogradništvo na Kozjanskem in Bizeljskem je bilo prvic omenjeno na rimskih spomenikih (Križaj Smrdel 2010b). Gojenju vinske trte je namenjena cetrtina terasiranih zemljišc, njive jih zasedajo slabo šestino, intenzivni sadovnjaki pa le nekaj odstotkov. Nekaj odstotkov se jih tudi že zarašca. Nadaljnja vzdrževanost kulturne pokra­jine ni vprašljiva, vprašanje pa je, ce je treba za vsa ko ceno ohra nja ti nje no tera si ra nost, ki se mozaic no in raz pr še no, ven dar dokaj nei zra zi ­to zrca li v po kra jin ski podo bi. 



KRŠK
O
, SENO
VSK
O IN BIZELJSK
O GRICEVJE 


461 km2 pro stra no mezo re gi jo na vzhod u Slo -venije sestavlja troje gricevij. Reka Sava med Sev­ni co in Krš kim raz dva ja Krš ko gri cev je na jugu od Senovskega in Bizeljskega gricevja na severu. Mezo re gi ja pri pa da panon skim gri cev jem, a je zaradi lege na sticišcu treh makroregij zanjo zna-cilno prepletanje dinarske, alpske in balatonske (ju go za hod–se ve ro vz hod) sme ri. Od dinar ske -ga Raduljskega hribovja, na katero se Krško gri-cevje navezuje na zahodu, sega od 10 do 15 km širok pas ozemlja 45 km dalec na vzhod, do slo­ven sko-hr vaš ke meje na Sot li. Vi šin ske raz li ke in abso lut ne nad mor ske viši ne se pro ti vzhod u zni žu je jo. Na seve ru mezo re gi -jo ome ju je ta in pred sever ni mi vetro vi varu je ta Bohor (1024 m) in Orlica (701 m), dela predalp­ske ga Posav ske ga hri bov ja, na jugu pa pre ha -ja v Krško ravan z nadmorsko višino pod 200 m. Kam nin sko je izred no pestra: lapor ne in fli šne kam ni ne se menja vajo z do lo mi ti in apnen ci, v vecjih dolinah sta odložena pesek in prod, v po­doljih, kraških dolih, manjših dolinah ter na nižjih polož nih poboc jih pa pre vla du je jo gli na, ilo vi ­ca in melj. V Krš kem gri cev ju so se na cistejših apnen cih raz vi li kraš ki poja vi, vkljuc no s po ni -kal ni ca mi, brez ni in jama mi (Me lik 1959; Per -ko 1998c). Ogrin (1996) opre de lju je obmoc je mezo re gi -je kot pre hod no iz zmer no ce lin ske ga pod neb -ja osrednje Slovenije v zmernocelinsko podnebje vzhod ne Slo ve ni je. Z od pr tost jo pro ti Panon ski kot li ni se zmanj šu je gozd na tost, pove cu je pa zastopanost tudi tržno pomembnih vinogradov; Dolenjski in Bizeljsko-Sremiški okoliš sta del Posavskega vinorodnega rajona (Marjetic 1994; Šepe tavc 1994). Spom la di in jese ni pri de do velja ve toplot ni obrat, tako da ima jo viš je leže ­ci vinogradi in sadovnjaki ugodnejšo lego, dna dolin so primerna le za mokrotne travnike, vznož­ja pobo cij pa za nji ve. V me zo re gi ji pre vla du je jo raz lo že na nase lja, delo ma z gru ca sti mi jedri, v vzhod nem delu je tudi nekaj obcest nih. Po podat kih Regi str ske ga popisa iz leta 2011 v njej živi nekaj manj kot 
34.000 lju di. Nji ho vo šte vi lo je v prvi polo vi ci 
20. sto let ja vztraj no naraš ca lo, dose glo višek leta 1953, potem pa se je do nedavnega zmanj­ševalo. Središcna naselja Sevnica, Senovo, Bresta ni ca in Krš ko so zgoš ce na ob sav ski osi. Sintezno vrednotenje slovenskega podeželja (Kladnik in Ravbar 2003) je pokazalo, da mezo-re gi ja spa da med naša raz voj no naj bolj prob -le ma tic na obmoc ja. V me zo re gi ji je 1265 ha ali 2,74 % tera si ra nih zem ljišc, kar je vec kot v ce lot ni Slo ve ni ji in vec od povprecja subpanonskih gricevij. Terasiranost se pove cu je od zaho da pro ti vzhod u. Polo vi ca tera si ra nih zem ljišc je v vi šin skem pasu od 200 do 300 m, cetrtina od 300 do 400 m. Prav tako polo vi ca jih je na od 15,1 do 30,0 % nag nje -nem površ ju, nadalj nja tret ji na pa v bolj str mih legah z na klo nom od 30,1 do 50,0 %. Kar dve tret ji ni jih je na pri so jah, še naj vec na poboc -jih, usmer je nih nepo sred no pro ti jugu. V strmih legah so predvsem vinogradniške tera­se, za kate re Kri žaj Smr de lo va (2010b) nava ja pov prec no širi no tera sne plosk ve 2 m in pov ­precno viši no zem lja te bre ži ne 1,4 m. Vino gra -di zasedajo cetrtino terasiranih zemljišc, vendar vinogradniške terase pocasi izginjajo zaradi preu re ja nja tera snih v ver ti kal ne nasa de vin ske trte. Na dese ti ni tera si ra nih zem ljišc so sadov -njaki, zgošceni v okolici Krškega. Tukajšnji sad-


Cu do vi ta minia tu ra s ka pe li co sre di pol krož no tera si ra ne ga vino gra da v kra ju Bukov je na Bizelj skem. 
Krš ko gri cev je na sti ku treh makro re gij ima temu pri mer no pestro tera si ra no pokra ji no, v ka te ri se sicer red ke vino grad niš ke in polje del ske tera se pre ple ta jo z ver ti kal ni mi vino gra di, nete ra si ra ni mi nji va mi in travniki, goz dom v gra pah in po oso jah ter zida ni ca mi. MATEVŽ LENARCIC 
jarji so med najpomembnejšimi slovenskimi pri­de lo val ci sad ja (na pri mer Evro sad). V so dob -nih nasadih s širokimi terasami prevladuje strojna obde la va. Poljedelske terase imajo v primerjavi z vinograd­niškimi precej vecje, dokaj ravne terasne ploskve in nižje brežine. Opažamo jih po vsej mezoregi­ji, a nji ve zav ze ma jo le še nekaj nad dese ti no terasiranih zemljišc, na dveh tretjinah pa so trav­ni ki in pašni ki. Kar 5 % tera si ra nih zem ljišc se zaraš ca, 2 % jih je že pre ra sel gozd. Zaraš ca -nju so izpostavljene od naselij najbolj oddaljene terase in tiste, ki jih je zaradi vecjih strmin in pla­ze nja tež ko vzdr že va ti. 



KRŠK
A RA
V
AN 


270 km2 pro stra na obmej na mezo re gi ja Krš ka ravan na vzhod u Slo ve ni je je pokra ji na narav -nih teras, ki so jih z na si pa njem in odna ša njem obli ko va le reke Sava, Krka in Sot la s pri to ki (Lipoglavšek-Rakovec 1951; Kokole 1953; Šifrer 1969a in 1969b; Perko 1998b). Na seve­ru meji z mezoregijo Krško, Senovsko in Bizeljsko gri cev je, na skraj nem zaho du se sti ka z No vo -meško pokrajino, na jugu se vzpenjajo planota­sti Gorjanci, na vzhodu pa je Republika Hrvaška. V za hod nem delu mezo re gi je se juž no od Krke širi prodnato Šentjernejsko polje, severno od Krke pa mokrot no in trav na to Zakra kov je, ki se na vzhod u nada lju je v po plav ni Kra kov ski gozd. Med njim in Savo na vzhodu se razprostira Krš­ko polje, še bolj na vzhodu pa med Savo in Sot-lo Bre žiš ko polje. Na vzhod nem robu Krš ke ga polja in zahod nem robu Bre žiš ke ga polja je ob Savi poplav na pokra ji na Vrbi na, na vzhod nem robu Bre žiš ke ga polja, vzdolž zahod ne ga roba Kapel skih goric, pa gozd na ta Dobra va (Per -ko 1998b). Slabo polovico mezoregije pokrivata pesek in prod, ki prevladu jeta na Šentjernejskem in Krš -kem polju ter na zahodnem in južnem delu Bre­žiškega polja. Najvec ju je nanesla Sava. Pol Krške ravni je iz gline in melja, ki prevladujeta v Zakrakovju, Krakovskem gozdu in severnem delu Brežiškega polja. Nanesli so ju predvsem potoki iz Krškega in Bizeljskega gricevja. Na gozdnatem Gaju ob južnem robu Krškega polja je glina nastala s preperevanjem konglomerata. 
Južno od Šentjerneja so ponekod na površju krpe laporovcev z najdišci fosilov (Perko 1998b). Krška ravan ima zmernocelinsko podnebje, ki se stopnjuje od zahoda proti vzhodu, kjer se odpira proti Panonski kotlini (Gams 1962; Ogrin 1996). Sko raj vsa Krš ka ravan je v vi šin skem pasu med 100 in 200 m. Tri cetr ti ne površ ja je rav -ne ga, z na klo nom pod 4 %, zato je kar tret ji na mezoregije poplavno obmocje (Kolbezen in Žagar 1977; Šifrer 1982; Per ko 1989). To se ob Krki vle ce vse do nje ne ga izli va v Savo in se ob pri to kih znat no raz ši ri, naj bolj v Za kra kov je in zajame precejšen del Krakovskega gozda. Ob Savi je poplav no obmoc je vre za no med Krš ko in Brežiško polje, od Brežic naprej pa poteka ob robu Gor jan cev in se ob meji s Hr vaš ko zdru ži s po plav nim obmoc jem ob Sot li. Za ra di poplav ne ga sve ta je bila Krš ka ravan poseljena pozneje kot bolj sušno in in bolj oson-ceno gricevnato obrobje. Vecina zdajšnjih naselij je nasta la v sred njem veku, na meji red nih vsa -koletnih poplav (Perko 1989). Ob prvem popisu leta 1869 so našte li nekaj vec kot 20.700 pre ­bi val cev, leta 2011 ob Regi str skem popi su pa dobrih 35.600, ven dar se je po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je pre bi vals tve na rast zau sta vi la. Šte vilo pre bi val cev se je naj bolj pove ca lo na Krškem in Bre žiš kem polju, naj manj pa v Za kra kov ju. Nekdaj je bila glavna gospodarska panoga kme­tijstvo, ki pa je zaradi za slovenske razmere ugod­nih naravnih možnosti še vedno nadpovprecno pomembno. Njive zavzemajo slabo tretjino zem­ljišc, njihov delež se zmanjšuje. Na Krškem, Bre­žiš kem in Šent jer nej skem polju jih je kar dve tretjini. Travniki in pašniki pokrivajo dobro tretji-no zemljišc, njihov delež pa se povecuje. Najvec jih je na poplavnih obmocjih, predvsem v Zakra­kov ju. Gozd poraš ca le še cetr ti no mezo re gi je, predvsem njen poplavni svet; njegov delež zno­va naraš ca. 


Pri Pod boc ju so trav na te tera se s ši ro ki mi plosk va mi in niz ki mi bre ži na mi nad desnim bre gom Krke. 
Kot pri vseh rav ni nah so tudi na Krš ki rav ni kme tij ske tera se raz pr še ne po nje nem obo du. Ker ta ni pre ti ra no strm, so tudi tera se dokaj nei zra zi te, podob no kot te pri Dole njem Mokrem Polju na zahod nem robu Šent jer nejskega vrša ja. JERNEJA FRIDL 
Ceprav je vsa mezoregija razbrazdana z narav­nimi terasami, pa se kmetijske terase pojavljajo le na nekoliko vzpetem obrobju, kar je za pokra­jine s prevlado ravnega površja povsem obicaj-no. Tam je 41 ha terasiranih zemljišc, ki zasedajo 0,15 % celot ne ga ozem lja mezo re gi je. Naj vec jih je na vaš kih zem ljiš cih nase lij Ruh na vas na vznož ju niz kih juž nih obron kov Krš ke ga gri cev -ja, Dole nje Gra diš ce pri Šent jer ne ju na zahod -nem robu Šentjernejskega polja, Podbocje pod sever ni mi obron ki Gor jan cev, Veli ko Mra še vo severovzhodno od Podbocja, Slinovce vzhodno od Kosta nje vi ce na Krki ter Jere sla vec in Vrh je ob vzhod nem robu Kapel skih goric. 



KRK
A
VCE
, SREDOZEMSK
A GRICEVJA 



0 200 400 m 

Vzorcno obmocje sredozemskih gricevij so Krkav ce (191 m), sta ro dav no nase lje z gru ca -stim jedrom in okoliškimi strnjenimi zaselki v skraj nem jugo za hod nem delu Slo ven ske Istre (Repolusk 1998a; Pucer 2007). Obmocje nase­lja v Ko pr skih brdih, sever no nad doli no Dra -gonje, se vrh vzpetine Gradišce dvigne do 274 m nad morsko gladino. Zanj je znacilno sredozem­sko pod neb je z vro ci mi polet ji in mili mi zima ­mi, ko se temperatura praviloma ne spusti pod 2 °C. Kljub temu obstaja nevarnost pozeb, zato so Krkav ca ni že v pre te klo sti sre do zem ske kul tu re goji li pred vsem v juž nih, jugo za hod nih in zahodnih legah (Repolusk 1998a). Na flišnih kam ni nah se je raz vi la rodo vit na rja va prst. Narav no rast lins tvo je listo pad ni gozd, pa tudi grmi cev je z ved no ze le ni mi vrsta mi, ki poraš ca pred vsem osoj na poboc ja, manj pri mer na za kmetovanje. Zaradi povecanja obdelovalnih zemljišc, zadrževanja talne vlage in omejevanja ero zi je rodo vit ne prsti je clo vek tam kajš nja str ­ma pobocja najverjetneje zacel terasirati že v an­ti ki (Gas pa ri 1998). V Registru nepremicne kulturne dedišcine (2015) so na obmoc ju Krkavc vpi sa ne eno te nasel bin -ske, stavb ne in arheo loš ke dediš ci ne. Med nji ­mi so vaš ko jedro, zasel ki Hrib, Rov, Škr lje vec, Žvabi (poleg teh so v vasi še zaselki Abrami, Dra­ga, Glavini, Grici, Mackujek, Pucarji, Sv. Maver), cerkev sv. Mihaela in arheološko najdišce Sv. Šte­fan, ki so zavarovani kot kulturni spomeniki lokal­nega pomena. Register naravnih vrednot na tem obmocju navaja ekosistemske in drevesne vred-note, reka Dragonja pa je bila v sklopu Odloka 
o raz gla si tvi posa mez nih narav nih spo me ni kov in spomenikov oblikovane narave v obcini Piran (1990) raz gla še na za narav ni spo me nik držav -nega pomena. Celotno obmocje Krkavc spada v obmocje Natura 2000 in kot del porecja Dra-go nje tudi med Eko loš ko pomemb na obmoc -ja (Na ra vo vars tve ni atlas – NV). 
V Registru nepremicne kulturne dedišcine so tudi kmetijske terase, ne sicer eksplicitno na krkavš­kem vaškem zemljišcu, temvec na obmocjih sosednjih naselij Sv. Peter zahodno in Puce vzhod no od Krkavc. Vpis za Puce pod evi denc ­no šte vil ko 15.090 ned voum no nava ja, da so zavarovane kulturne terase med Krkavškim poto kom in Supo tom. Ohra njen tra di cio nal ni sistem kulturnih teras je nastal na prehodu s pla­notastih slemenskih uravnav v strma pobocja nad dolino Dragonje. Kot naselji, ki obvladujeta šir­šo oko li co, sta izpo stav lje ni obe sosed nji nase -lji Puc, Krkavce in Koštabona. Vpis pod evidencno številko 28.602 izpostavlja bližnjo kul­tur no (po)kra ji no Sve ti Peter–Pad na–Nova vas. Opredeljuje jo kot antropogeno preoblikovano obmoc je za kme tij sko namemb nost, s kul tur ni ­mi terasami z zidovi iz lokalnega kamna, in z va­ro val ni mi goz do vi. Na sle me nih nad dolina mi so strnjena naselja, med kulturnimi rastlinami pa pre vla du je jo olj ke, vin ska trta in povrt ni ne. Za šir še obmoc je Krkavc je zna cil na vec sto let -na neprekinjena poselitev, o cemer pricajo arheološke najdbe, med katerimi izstopa Krkav-can ski kamen, ki še ved no pred stav lja ugan ko glede casa nastanka in pomena. Pisni viri Krkav-ce prvic omenjajo leta 1064. Osrednji del Krkavc je staro grucasto vaško jedro na strmem poboc­ju. Poleg tesno pozidanega jedra so tako kot dru-god v Koprskih brdih znacilni tudi zaselki na ozkih temenih slemen in vrhovih vzpetin, sestavljeni iz sklopov hiš in posamic stojecih stavb, imenova­nih kaže­te (Pu cer 2007). Pucer (2007) navaja tudi, da je leta 1852 v Krkav cah žive lo 547 lju di. Nji ho vo šte vi lo je z vmesnimi padci narašcalo do leta 1948. Pred 
2. sve tov no voj no so se Krkav ca ni ukvar ja li v glavnem s poljedelstvom in živinorejo. Pridelke, kot so olje, vino, mle ko, kruh, zele nja va in ceš -nje, so prodajali v Trst in obalna mesta. Dodatna vira zasluž ka sta bila pro da ja drv in za žen ske pra nje peri la tržaš kim dru ži nam (Pu cer 2007; Titl 1965). Po vojni so številni domacini našli delo v obalnih mestih. Po letu 1954, ko je Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja pripadla takrat­ni Jugo sla vi ji, je sle di lo mno žic no izse lje va nje, kar je povzrocilo nazadovanje števila prebivalcev, ven dar v zad njih letih to pred vsem na racun vikendaštva spet narašca. Ceprav se je leta 2015 povzpelo na 304, je to še vedno le slaba polovi-ca od šte vi la 676 leta 1948, ko je bil dose žen prebivalstveni višek. K zaustavitvi izseljevanja je brez dvo ma pri po mo gla posodo bi tev nase lja: asfaltiranje ceste leta 1972, napeljava vodovo­da leta 1985 in telefona leta 1989 (Pucer 2007). Po podat kih, pri dob lje nih s po moc jo digi ta li zi -ra nih orto fo to posnet kov, lidar ske ga pri ka za in 


DELEŽ TERASIRANIH ZEMLJIŠC: 


35,9 % 

terenskega ogleda je v Krkavcah terasiranih vec kot tret ji na (231,3 ha ali 35,9 %) zem ljišc. Na strmem površju so terase edini možni nacin kmetovanja, a jih v zadnjih desetletjih urejajo in vzdržujejo predvsem tam, kjer je možna strojna obdelava (Brec 2014; Lisjak 2014; Tram-puš 2014). Lidarski prikaz razkriva, da je tera­siranost krkavškega vaškega zemljišca izjemna, saj tera se zav ze ma jo doma la sle her ni koš cek 

Panoramski pogled na Krkavce z zaselkom Sveti Maver v ospredju z jugozahoda. MATEVŽ LENARCIC Lidarski prikaz obmocja naselja Krkavce. 
VZORCNI PRIMERI TERASIRANIH POKRAJIN 
vzpe te ga površ ja. Tiste na naj bolj neu god nih, torej severnih in strmih legah, so se v bližnji pre­teklosti že zarasle. Na lidarskem prikazu so v oko­li ci vaš ke ga jedra še opaz ne, ceprav kako vost podat kov ne omo go ca nji ho ve ga posa mic ne -ga raz poz na va nja. Novej ša tera si ra na poboc -ja pre poz na mo po pra vil nej ših in sklad nej ših obli kah teras. V casu Franciscejskega katastra iz leta 1819 so na tera sah pre vla do va li vino gra di, oljc ni kov je bilo manj. Titl (1965) navaja, da je bilo v prete­klosti vinogradništvo bolj razširjeno in donosnej­še, ker se je zara di uved be plin ske raz svet lja ve v Tr stu zmanj ša la potre ba po sve til nem olju. Po nje go vem istr sko jedil no olje zara di izde la -ve s pre pro sti mi napra va mi kako vost no ni bilo pri mer lji vo z ita li jan skim in fran co skim, zato se je sla bo pro da ja lo. Na zacet ku 20. sto let ja so trto mocno prizadele razlicne bolezni, a so pozneje vinograde v povecanem obsegu obno-vi li, kar je pov zro ci lo pre sež ke vina, zato so jih zaceli opušcati oziroma spreminjati v sadovnja­ke (v ka te rih so rasle tudi olj ke!) in nji ve. Med svetovnima vojnama se je na racun vinogradov in sadov nja kov moc no pove cal obseg njiv, saj se je spla ca lo pri de lo va ti krom pir in para diž nik (Titl 1965). V zadnjih desetletjih se je izboljšala kakovost oljc­nega olja, ki je v sodobnosti financno donosnej­še od vina. Zato se je raz mer je med oljc ni ki in vinogradi obrnilo skoraj na glavo (Tavcar 2014). Kot nava ja Lis jak (2014), zdaj v Kr kav cah na tera sah goji jo olj ke, vin sko trto in sad no drev -je, predvsem žižole in fige, ki s koreninskim siste-mom »po ve zu je jo tera so«. V bli ži ni hiš so na terasah pogosti zelenjavni vrtovi, ki so praviloma ograjeni in zavarovani pred divjadjo. Po podat­kih rabe tal za celo Slovenijo (Graficni … 2015) na terasah prevladujejo oljcniki (30,7 %), vino-gra dov je le še za vzo rec (6,8 %). Pojav lja jo se tudi trav ni ki in pašni ki (9,5 %) ter nji ve (8,2 %). 
Pozi da nih je 3,3 % tera si ra nih zem ljišc, sko raj prav toliko je neobdelanih, medtem ko je sadov­nja kov le dober odsto tek. Kar 27,3 % tera si ra -nih vaških zemljišc je že pod gozdom, nadaljnjih 9,7 % pa se zaraš ca! Zanimiva je primerjava rabe terasiranih zemljišc glede na nadmorsko višino. Najvec (28,9 %) jih je v višinskem pasu od 50 do 100 m, kjer na njih pre vla du je gozd (27,4 %), ki mu sle di jo oljc ni -ki (24,5 %), travniki in pašniki (12,3 %) ter zem­ljišca v zarašcanju (10,8 %). Ostale kulture, med kate re spa da jo tudi vino gra di, posa mic zav ze -majo manj kot desetino terasiranega obmocja. Le nekaj manj teras (21,4 %) je nad jedrom nase­lja, v pasu med 200 in 250 m, kjer je zem ljiš -ka raba obrnjena: prevladujejo oljcniki (56,5 %), sle di jo jim gozd (16,3 %) in nji ve (8,0 %), osta -le zemljiške kategorije pa so le neznatno zasto-pane. Skoraj petina (18,3 %) od vseh terasiranih zem ljišc je v pasu od 100 do 150 m, kjer spet prevladuje gozd (49,4 %), precej manj (27,5 %) je oljc ni kov, kar 15,4 % tam kajš njih tera si ra -nih zem ljišc pa se zaraš ca. V zgor njem višin -skem pasu od 250 do 300 m je 11,3 % od vseh terasira nih zem ljišc. V njem pre vla du je jo nji ve (26,3 %), trav ni ki in pašni ki (22,1 %) ter oljc ni -ki (19,4 %). Z naj manj ši ma dele že ma tera si ra -nih zem ljišc izsto pa ta višin ska paso va od 0 do 50m in od 150 do 200m, v vsa kem jih je natancno desetina. V najnižjem je raba mešana, najvec je vinogradov (22,2 %), ki jim sledijo nji­ve (15,4 %), gozd (14,7 %), trav ni ki in pašni ki (14,3 %), zemljišca v zarašcanju (13,1 %) in oljc­niki (12,6). V pasu od 150 do 200 m prevladu­je gozd (50,1 %), med kme tij ski mi zem ljiš ci pa moc no izsto pa jo oljc ni ki (30,4 %). Ceprav se domacini trudijo terase vsaj mini-malno vzdr že va ti (Lis jak 2014), se te še ved no zarašcajo. V zdajšnjem casu so se obdelane tera­se obdržale predvsem na južnih (25 %) in jugovz­hodnih pobocjih (23 %), kjer prevladujejo oljcniki 
Raba tal njive vinogradi sadovnjaki oljcniki travniki in pašniki gozd pozidana zemljišca drugo terasirano obmocje 
0 250 500 7501000 m 
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 

Raba tal na obmocju Krkavc v casu nastanka Franciscejskega katastra (1817–1825). 
Raba tal 
njive vinogradi sadovnjaki oljcniki travniki in pašniki 
neobdelana kmetijska
zemljišca kmetijska zemljišcav zarašcanju 
gozd pozidana zemljišca drugo terasirano obmocje 
0 250 500 750 1000 m 
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Sodobna raba tal na obmocju Krkavc (2015). 


(v obeh legah jih je skup no 41,7 %). Ven dar je Gle de na naklon je naj vec (43,4 %) tera si ra -kmetovanja pri mlajših naslednikih zaradi negos­obenem prav na terasah v teh legah delež zem-nih zem ljišc na do 15,0 % nag nje nih pobocjih. po dar no sti, spor no ozi ro ma neu re je no last niš ­ljišc v zarašcanju najvecji (47,2 %), kar kaže na Z narašcanjem naklona se delež terasiranih zem-tvo, odda lje nost in tež ka dostop nost ali celo nadalj nje zmanj še va nje povr ši ne obde lo val nih ljišc manj ša. Na poboc jih z na klo nom vec kot nedostopnost nekaterih teras. Pomemben razlog 
zemljišc. Na terasah, obrnjenih proti jugozaho­du (13,0 %), je že vec gozda (31,8 %) kot oljcni­kov (27,6 %), zem ljišc v za raš ca nju pa je manj (11,2 %). Še vec goz da je na tera sah, obr nje -nih pro ti zaho du (teh je 12,3 %), seve ro za ho du (12,1 %), vzhodu (6,8 %), severovzhodu (3,5 %) in severu (4,4 %). V preteklosti so bila torej v ve­liki meri terasirana tudi za pridelavo manj ugod na zem ljiš ca, od kate rih so se mno ga že zara sla z goz dom. Ogoz do va nje sicer pre pre ­cu je ero zi jo, ven dar zmanj šu je pokra jin sko in biot sko pestrost ter vodi v spre mem be habi tat -nih tipov. 
70% jih je manj kot desetina (7,5%). Lisjak (2014) navaja, da so terasirali pobocja z naklonom vsaj 5 %, širi no tera sne plosk ve pa sta nare ko va la tako relief kot globina prsti: bolj so bila pobocja strma in manj je bilo rodovitne prsti, ožja je bila terasa. S sodobno tehnologijo bi danes sicer lah­ko dela li šir še tera se, a kot tež je reš lji vo osta ja pomanjkanje prsti. Na starih terasah je bila nje­na plast obicajno debela od 30 do 50 cm. Pone-kod so na manj strmih delih pobocij terase tako širo ke, da so si last ni ki na njih ure di li pašni ke. Po mnenju domacinov so poglavitni razlogi zmanjševanja terasiranih zemljišc opušcanje 


V preteklosti so med oljkami sadili tudi vinsko trto, kar je zdaj velika redkost. 
je tudi nepovezanost institucij in zato povecana birokracija, katere žrtve so predvsem kmetje, ki, namesto, da bi obdelovali zemljišca, porab­ljajo cas za pridobivanje in dopolnjevanje raz­nih vlog ter soglasij. Najprej se opušcajo tiste terase, kjer oljka, ki ima ekonomsko vrednost, ne uspeva (Lisjak 2014; Brec 2014). Po Breco­vem mnenju naj bi bilo to predvsem v dolini Dra­gonje, pri cemer je pomemben dejavnik tudi vars tve ni sta tus reke, ki prav tako ote žu je rabo. Ce se pojavi potreba po pripravi novega kme­tijskega zemljišca, obnovijo kakšno opušceno teraso, sicer v Krkavcah nove terase ne nasta­jajo. Poseben izziv pri ohranjanju teras je oddajanje terasiranih zemljišc v najem, kar lahko vodi v spremembo rabe. Prednost pri najemu ima­jo mejaši, osebe s statusom kmeta in kmecki zavarovanci iz celotne Slovenije. Ce se za najem potegujeta dve enakopravni osebi, izvedejo lici­tacijo (Vrhovnik 2016), kjer je kljucnega pome­na višina najemnine, ne pa na primer kraj stalnega prebivališca. Ker domacini ne zmo­rejo placevati visokih najemnin, se dogaja, da so najemniki prišleki od drugod, kar lahko vodi v crnograditeljstvo in nenadzorovano postav­ljanje pocitniških prikolic, saj morajo tovrstni najemniki nekje bivati in hraniti orodje. Tav-car (2014) vse to povezuje z nadpovprecnim deležem državnih zemljišc v tem delu Sloveni­je, kar je posledica povojne izselitve italijanske­ga prebivalstva. V primerjavi s preteklostjo je glavna sprememba pri uprav lja nju s te ra sa mi nevz dr že va nje suhih zidov. Lis jak (2014) nava ja, da so jih obnav lja li približno do leta 1954, ko so bile družine še šte­vilcne in je bilo pomembno obdelati vsako ped 

Deleži naklonskih, ekpozicijskih in višinskih razredov na terasiranih zemljišcih. 


zaselku Sv. Maver, saj bi se jih kot turisticno zani-

zemljišca. Ob cišcenju so nastajali kupi kamenja, 

gimi omejitvami. Kmetje se pri novih naložbah, 
ki so ga naj hi tre je in naj bolj eno stav no upo ra -mi vost lah ko vklju ci lo v peš po ti. na pri mer pri vzpo sta vi tvi nove ga oljc ni ka, lah ­bi li tako, da so obe nem zgra di li zid in stop ni -V zad njih deset let jih suhe zido ve nado meš ca jo ko potegujejo tudi za sredstva, ki jih prek javnih ce, ki so omogocale prehajanje z ene terase na z zem lja ti mi bre ži na mi (Lis jak 2014). Bre ži nam razpisov nudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdars­drugo. v Istri pravijo koro­na, ravni terasni ploskvi pa nji­-tvo in pre hra no. Suhi zidovi imajo, za razliko od betonskih, ki jih va ozi ro ma leha. V Kr kav cah na bre ži nah raste Ob de la ne tera se v Kr kav cah, še pose bej tiste srecujemo predvsem ob poteh, med kamni suhe pred vsem tra va, ne pa tudi sad na dre ve sa ali s suhimi zidovi, cloveku nudijo številne ekosistem-in zracne prostore, v katerih so našle dom neka-dru ge kul tu re, kot je sre di šest de se tih za tera se ske sto ri tve, kot so: pre skr ba s hra no, pre pre ­




700 600 500 400 300 200 100 0 
186918801890190019101931194819531961197119811991200220112015 
zem lje. Nek daj so pod por ne suhe zido ve gra -dili iz povsem prakticnih razlogov, gradnja je šla z roko v roki z roc nim ciš ce njem in pri pra vo 

te re rast li ne in živa li, na pri mer pozid na kuš ca -na kopr skem pode že lju nava jal Titl (1965), in ce va nje vod ne in vetr ne ero zi je, zadr že va nje ri ca (Po­dar­cis­mura­lis). Izgu ba tovrst nih zidov kar lah ko zago to vo pove ca dono snost zem ljišc vla ge, ohra nja nje bio di ver zi te te in zago tav lja -
pome ni tudi izgu bo habi ta tov ter zato žival skih in rast lin skih vrst, zato bi bilo tre ba kme to val -cem zago to vi ti financ na sreds tva za vzdr že va -nje in obno vo vsaj neka te rih suhih zidov, saj je obno va zanje (pre)ve lik financ ni zalo gaj. Lis jak (2014) je pred la gal, da se obno vi jo suhi zido ­vi ob maka dam ski cesti, ki vodi iz Krkavc pro ti na obmocjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Brec (2014) razmišlja, da bi na njih nasadil sivko, ki jo uporablja pri izdelavi krem in mil. Na tera­snih plosk vah pod olj ka mi pa zara di stroj ne obde la ve v Kr kav cah ne sadi jo nic. Na nekaterih obmocjih so kmetovalci upravice­ni do placila za kmetovanje z naravnimi ali dru­nje abiot ske hete ro ge no sti. S po seb no struk tu -riranostjo, ki jo vnašajo v pokrajino, nedvomno vplivajo na njeno privlacnost. Zaradi vsega našte te ga je tre ba krkavš ko tera si ra no pokra ji ­no še vna prej ohra nja ti, saj jo bo sicer v ve li ki meri pre ra stel gozd. 


Strojna obnova teras, na fotografiji je prizor iz septembra 2015, omogoca ureditev strmejših zemljatih brežin. 

MERCE
, SREDOZEMSKE PLANO
TE 



Vzorcno obmocje sredozemskih planot so Mer­ce (391 m), manj še gru ca sto nase lje v ju govz -hodnem delu maticnega Krasa oziroma Tržaško--Komenske planote, v neposredni bližini Sežane. Zra sle so ob podo lju, ki je bilo od nek daj pro ­met no pomemb no. Tu tece sta ra cesta Trst–Di -va ca, vzpo red no z njo tudi Juž na želez ni ca, zgrajena po letu 1850, nedalec vstran pa je spe­ljan tudi avto cest ni krak Diva ca–Fer ne ti ci. Skoraj 4 km2 prostrano obmocje naselja je lito­stra ti graf sko v ce lo ti kred ne sta ro sti (Jur kov šek s so de lav ci 1996 in 2013). Kam nin ski paso vi ima jo dinar sko smer seve ro za hod–ju govz hod. Prevladujejo karbonatne kamnine: na severu je pas dolomitne brece, ki se ujema z Divaškim pre-lo mom ozi ro ma podo ljem, pro ti jugu sle di jo dolomiti in najjužneje apnenci. V tej smeri se tudi stop nju je jo kraš ke zna cil no sti površ ja. Naj bolj zakrasela južna tretjina obmocja naselja je posuta s številnimi, nekaj metrov globokimi vrta-ca mi, na nje go vi zahod ni meji pa je celo vec kot 50 m glo bo ko udor ni ca Dol Lipov nik. Na jugu je tudi vec nek daj pove za nih kraš kih jam (Per ko va peci na, brez no Bestážov ca, Sir ko va jama, Tav car je va jama), kate rih suhi rovi so okrog 450 m nad seda nji mi aktiv ni mi vod ni mi jamami (Mihevc 2013). Ponekod so tudi nepre­pust ne pri me si, pred vsem rožen ci. Ob moc je nase lja je brez povr šin skih vod nih tokov, ven dar je imel stu de nec Štirn ca, ki je od nek daj za silo zado vo lje val vaš ke potre be po vodi, še konec 19. sto let ja stal ni izvir v se ve ro -za hod nem poboc ju Prnje ga hri ba. S si fon skim rovom naj bi bil povezan s sosednjo vzpetino Pla­nina, bogato z vodo. Potok je odtekal proti seve­ru, v osred njo kota njo pod vas jo. Ob potre su, ki je leta 1895 pri za del Ljub lja no, je pre sah nil, nanj pa spo mi nja ta ohra nje na zev na nad mor ­ski viši ni 421 m in obzi da na kota nja pod njo. Že pred tem so domacini za oskrbo živine zgra­dili odcep od železniškega vodovoda Padež–Se-žana–Trst, zgrajenega leta 1857 (Mohoric 1968; Ceho vin 1968), po izgi not ju stu den ca pa so postali popolnoma odvisni od kapnice. V vasi je tudi šest vodnjakov, ki so še v uporabi. Leta 1898 so zato zgra di li vec ji vod ni zbi ral nik s pro stor -nino 300 m3, v katerem se zbira voda izpod Šce-net ni ka, v dvaj se tih letih prejš nje ga sto let ja pa so obzidali lokev, ki se napaja izpod Planine ozi­ro ma Gabrov ca, od tam pa se voda pre ce ja v niž ji kal, name njen živi ni. Zdaj vodo šir še mu obmoc ju že nekaj casa zago tav lja bre sto viš ki vodo vod, zgra jen leta 1984 (Škri njar 2015). Merce imajo submediteransko oziroma po Ogri-nu (1996) modificirano ali zaledno submedite-ran sko pod neb je. Zime so raz me ro ma hlad ne (2,4 °C), polet ja pa manj vro ca kot ob mor ju (20,8 °C). Tu je tudi vec padavin (bližnji Komen jih let no prej me 1645 mm), ki so z vidika kul -turnih rast lin bolje raz po re je ne kot v so seds tvu. Oddaljenost od obale Tržaškega zaliva je le 12 km. Kljub bla žil nim vpli vom mor ja pa so za zime znacilne nizke temperature in velika spre-men lji vost vre me na. Odju ge z juž nim vetrom mor nikom se nenehno menja va jo z vdo ri hlad -ne ga zra ka s celi ne. Pogo sta je »le de na« burja, obsta ja tudi nevar nost snež nih zame tov in žle -da (Re jec Bran celj 1998; Mihevc 1998). Dol -gi rastna doba in poljedelska sezona zagotavljata ugod ne raz mere za vin sko trto. Mer ce spa da -jo v pri mor ski vinorod ni rajon ozi ro ma kraš ki vinorodni okoliš (Vodopivec 1994), vendar je na obmocju vasi zaradi bližine dinarske gorske pre­gra de skraj na meja uspe va nja trte pro ti notra -njo sti Slo ve ni je. Na se lje nima zazi dal ne ga nacr ta; iz pozidane gruce se je sprva širilo navzven po terasah, a zdaj stagnira. Najvec prebivalcev, okrog 250, je ime-lo v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja, najvecji upad pa je doži ve lo med zacet kom 1. in kon -cem 2. sve tov ne voj ne, ko se je šte vi lo lju di zmanj ša lo za vec kot tret ji no. Leta 1948 jih je v vasi živelo 157, potem pa se je število še naprej posto po ma zmanj še va lo, tako da je na zacet -ku leta 2015 v Mer cah žive lo le še 108 lju di. Nji ho va sta rost na sesta va je dokaj neu god na, saj je mlajših od 15 let le 14, starejših od 65 let pa 20 (Statisticni urad Republike Slovenije 2015). Nad mor ska viši na podo lja na seve ru je okrog 360 m, dna tamkajš njih vrtac pa segajo še 15 m niže. Tu je prvo skle nje no obmoc je teras. Južno od ceste in železnice je vecja kraška kota­nja z dnom na viši ni 380 m. Na nje nem vzhod -nem bre gu je v gru ci stis nje na veci na vaš kih domov. Vsa nepozidana položna pobocja kota­nje so tera si ra na. Tera se sega jo tudi prek hriba Šcenetnika proti sosednji vasi Plešivici na jugovz-ho du in se nada lju je jo na bolj str ma poboc ja 

DELEŽ TERASIRANIH ZEMLJIŠC: 


13,3 % 

vseh vzpetin, ki obdajajo osrednjo kotanjo. Rela­tiv ne viši ne oko liš kih vzpe tin so od nekaj deset do naj vec 170 m, nji ho ve abso lut ne viši ne pa dose ga jo 450 do 550 m. Naj viš je vzpe ti ne so zahod no od Merc, na meji s Se ža no (Zi dov nik, 572m;VelikaPlanina,551m;Širokivrh, 516m). Prav vse merške terase so zgošcene na nadmor-ski viši ni od 350 do 450 m. Dobra tret ji na jih je pod viši no 400 m, preo sta le pa so nad njo. 

Pa no ram ski pogled na Mer ce z za ho da. MATEVŽ LENARCIC Li dar ski pri kaz obmoc ja nase lja Mer ce. 

Sko raj tri cetr ti ne tera si ra nih zem ljišc (73,8 %) je na položnih pobocjih z naklonom do 15,0 %, peti na (19,6 %) jih je na zmer no nag nje nih poboc jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %, le dobrih 6 % pa na bolj strmem površju. Zara di strmin, kamnitosti, prevotljenosti in s tem pove­zane talne sušnosti teras ni v južni, zakraseli polo-vici vaškega zemljišca. Le slaba tretjina (30,0 %) tera si ra nih zem ljišc ima pri soj ne juž ne, jugo za ­hod ne in jugovz hod ne lege, vec jih je (40,4 %) v osoj nih sever nih, seve ro vz hod nih ali seve ro -zahodnih legah. Obenem jih je bistveno vec obr­nje nih pro ti vzhod u kot pro ti zaho du. Terase so zaradi ugodnejše kamninske in pedo­loš ke sesta ve ter manj ših naklo nov zgoš ce ne v se ver ni polo vi ci obmoc ja nase lja. Naj prej so terasirali njegovo neposredno okolico, obmoc­je podolja severno od prometne osi in manj nag-njena zemljišca na meji s sosednjo Plešivico. Ob pomanjkanju pašnih zemljišc so postopoma tera­si ra li bolj odda lje na in str ma zem ljiš ca. Tera se so gradili pastirji. S trebljenjem kamenja in grad-njo zidov so si koristno krajšali cas na paši, hkrati pa si s tem traj no zago to vi li last ne pašni ke. Odvec no kame nje so odla ga li na robo ve par -cel. Nastajali so kupi skal in suhi zidovi, ki ozna-cu je jo nek da njo polj sko raz de li tev. Bre ži ne merš kih teras so le izje mo ma zem lja te. V takih primerih se ob vsakokratnem oranju bre­ži na pomi ka navz dol. Pra vi lo ma je tera sa last zgornjega lastnika. Vecinoma pa na Krasu bre­žine gradijo suhi zidovi, ki jim pravijo tudi suho­­zi­di. Naj po go ste je so viso ki od pol do ene ga metra. Suhi zidovi med parcelami so višji kot med terasami, najvišji, dvometrski, in najmocnejši pa spremljajo glavne vaške poti do nekdanjih pašni­kov. Takrat so namrec morali varovati sosednje nji ve ozi ro ma pri de lek pred vdo rom živi ne. Ob li ka teras se je povsem pri la ga ja la obli kam površ ja: dol ži ni in širi ni vzpe ti ne, kota nje, vrta ­ce ozi ro ma naklo nu poboc ja. Nji hov potek je lah ko viju gast, stra ni ce niso nuj no vzpo red ne, vca sih se obli ka izkli ni, dru gic spet pah lja ca sto razširi. Terase za vrtnine, poljšcine in sadno drev­je so bile navad no ožje od tistih z ži tom ter za travnike in pašnike. Dolžine teras se gibljejo od nekaj deset metrov pa tudi do 150 m, širi ne pa do 30 m, red ko tudi vec. Naj dalj še, 300-me tr -ske tera se na vzhod nem vznož ju Šce net ni ka so širo ke naj vec od 15 do 20 m, najožje, širo ke le od 5 do 6 m, pa so na naj bolj str mih poboc jih, ki se raz pro sti ra jo po vzhod nem delu Zidov ni -ka, zahod nem delu Šce net ni ka in juž nem delu Hri ba. Nekaj vino grad niš kih teras je še ožjih. Najob sež nej še tera se naj bolj nepra vil nih oblik opazimo jugovzhodno od osrednje kotanje, med Prnjim hri bom in Šce net ni kom. Obmoc ja teras so poimenovali po lastnikih (na primer Kariževe nji ve), legi (na pri mer Nad Gabrov cem, Dole -nji vrt, Nad braj da mi, Nad Šir cem) ali kul tu ri (Braj de, Lesa na). Najbolj oddaljene terase vrh vzpetin je dosegla le živi na, vse tera se za polje dels tvo, sad jars tvo in koš njo sena pa so bile dostop ne z vo zo vi in pozne je s trak tor ji. Iz vasi na vse stra ni vodi jo širše utrjene poti, od kate rih se cepi jo bolj str ­mi kolovozi do posameznih parcel oziroma teras. Iz ene toc ke kolo vo za je lah ko dostop na pot spe lja na levo na tri in desno prav tako na tri raz lic no viso ke tera se. Vstop na tera so omo ­go ca vrzel v zidu, ime no va na vrze­la, ome je na z mo goc ni ma pokonc ni ma, v tla usi dra ni ma kamnoma, ki preprecujeta podiranje zidu zara­di zati ka nja koles ob nje gov rob ni del. Ime nu -jejo ju tudi portalna kamna in sta zgoraj raz mak nje na, nag nje na pro ti zidu. Suhi zido vi so gra je ni izjem no ume tel no; vse bu je jo še vec dru gih zani mi vih detaj lov, na pri mer kam ni te stop ni ce za pre hod cez ogra do, ali pa na vsa -kih nekaj metrov posebne odtocne odprtine pri tleh, skozi katere je s poti za živino tekoca voda spla ko va la gnoj na sosed nje niž je leže ce njiv ­



njive vinogradi travniki in pašniki gozd pozidana zemljišca drugo terasirano obmocje 
250 500 750 1000 m 
njive vinogradi sadovnjaki travniki in pašniki 
neobdelana kmetijska
zemljišca kmetijska zemljišcav zarašcanju 
gozd pozidana zemljišca drugo terasirano obmocje 
250 500 750 1000 m 


ske terase. Navadno so pod odprtino sadili ore-he, ki so, tako oskr bo va ni, odlic no uspe va li. Zi do vi so ime li torej vec funk cij (Pa njek 2015). Poleg grobelj so bili odlagališce na parceli otrebljenega in odvecnega kamenja, zago­tavlja li so last niš tvo nad dolo ce nim zem ljiš cem oziroma oznacevali parcelo dolocenega lastnika, ogra je va li pašna zem ljiš ca za živi no, na dru gi strani pa pred njo varovali njive, vrtove in sadovnja ke, varo va li prst pred vod no in vetr no erozijo ter sadike šcitili pred zmrzaljo, vetrom ozi­ro ma izsu ši tvi jo. Zara di tega je bila vin ska trta pogo sto zasa je na tik za zidom, na nje go vi juž -ni stra ni, s ci mer je bolje klju bo va la bur ji. V dobi naj vec je agrar ne izko riš ce no sti zem ljišc na pre lo mu iz 19. v 20. sto let je so tera si ra na zemljišca v Mercah zavzemala 52 ha ali 13,3 % od vseh vaš kih zem ljišc (LIDAR 2015). Sre do -zem ske pla no te ima jo sicer v pov prec ju pre cej manj, le 3,56 % tera si ra nih zem ljišc. Franciscejski kataster razkriva, da so tedaj v Mer­cah pre vla do va le njiv ske tera se (66,4 %). Že takrat je gozd pokri val šesti no tera si ra nih zem ­ljišc, dobro dese ti no pa so zav ze ma li vino gra -di. Travnikov in pašnikov je bilo vsega dobre 4 %, nekaj manj so jih zase da li zida ni objek ti. Pred 30-imi leti sta terasirana zemljišca v najvecji meri prerašcala vinska trta ali žito (pšenica, pira, oves, ajda, jec men), pre cej jih je bilo name nje nih sadne mu drev ju (ceš nje, sli ve, cešp lje, hruš ke, nešplje, fige, murve), krmnim rastlinam in povrt­ni nam (krom pir, pesa, kore nje, grah, fižol) ter oljni repici. V prvi polovici osemdesetih let 20. sto­letja je bila odkup na cena pše ni ce zelo viso ka, kar je spodbujalo njeno setev. Tudi sadje in povrt-nine so bile namenjene trgu, do pariške mirovne pogod be po 2. sve tov ni vojni pred vsem tržaš -kemu. Zdaj na preostalih ornih zemljišcih (1,6 %) goji jo pše ni co, krom pir in olj no repi co ter vrt -ni ne za samoo skr bo. Še pred 20-imi leti je bil kombajn v vasi prisoten cela dva dneva, zdaj pa je le še kak šno uro. Sko raj dve tret ji ni tera si ra -nih zemljišc sta ozelenjeni (na njih so travniki in pašni ki), pone kod so na njih posa mez ne vrste trte ali sad ne ga drev ja. V so dob no sti je na njih tudi vec sadov nja kov (1,8 %) kot vino gra dov (0,8 %). 3,7 % tera si ra nih zem ljišc se zaraš ca, kar cetr ti no (25,2 %) pa jih je že pre ra sel gozd. Po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je in z nje nim vsto pom v Evropsko unijo je kmetijstvo zelo nazadovalo, saj ni konkurencno. Trenutno je v vasi 5 mešanih kme tij in okrog 15 glav gove je živi ne, med tem ko je je bilo pred 200 leti kar okrog 300 glav. Ker dan da nes pri manj ku je hlev ske ga gno ja, si kmetje pomagajo z zelenim gnojenjem, tako da v prst zaorjejo ogršcico. Vzdržujejo le terase ob domovih, novih zidov na tradicionalni nacin pa ne gradijo vec. Zidove naredijo tako, da v beton vsta vi jo želez no mre žo in ga oblo ži jo s ka me -njem, ki naj bi dajal vtis suhe ga zidu. Domacini se zagotovo premalo zavedajo, da so kmetijske terase del njihove kulturne dedišcine, ki žal poca si izgi nja. Vzro kov opuš ca nja je vec: opušcanje kmetijstva, odseljevanje, dober zaslu­žek v nekmetijskih dejavnostih takoj po osamos­vo ji tvi, prob le mi last niš tva. Naj prej so opu sti li odda lje ne, tež je dostop ne tera se na poboc jih vzpe tin, ki so hkra ti naj bolj str ma. Zdaj so že skoraj v ce lo ti zaraš ce ne z goz dom, pred vsem borov ci. Še sta rej ši je gozd na obmoc ju teras, 

MAJA TOPOLE 

ki so bile pred 2. sve tov no voj no v skup ni lasti, po njej pa so skup na pašna zem ljiš ca preš la v držav ne roke. Tudi manj nag nje ne in odmak -njene terase že prerašca grmicevje, najpogosteje V bli ži ni jedra nase lja je nekaj teras z vi so ki mi kam ni ti mi bre ži na mi. gaber. To se naj prej nase li na mej ni zid, ki pre ­

tavljata šele baliranje in prodaja bal. Lastniki pomembna arheološka najdišca, cerkvi sv. 
Gi ba nje šte vi la pre bi val cev Merc med leto ma 1869 in 2015. 

okr ni oson ce nost tera sne plosk ve in s tem nje ­
250 200 150 100 50 
0 

no dono snost. Zato pre ne ha jo kosi ti, tako da dejansko kosijo le na terasah, za katere dobi-Andre ja in sv. Mari je, kraš ka vas ozi ro ma nje -grmov je in drev je hitro zav za me ta celo tera so. jo subvencijo, zato so ožje terase, katerih vzdr-ne strnjeno pozidane hiše, pastirske kamnite hiš-Zara di obda no sti teras z drev jem in grmov jem ževanje naj ne bi bilo vec smiselno, obsojene ke, vod nja ki, lok ve in kali. Seve da so mož no sti je v rast ni dobi tera si ra na pokra ji na nev pa dlji -na propad. tudi v ponovni uvedbi starih terasnih kultur in oži­va; še najlažje jo vidimo in prepoznamo iz ptic-Trud pred ni kov spo štu je jo le red ki doma ci ni, ki vi tvi doma ce kuli na ri ke. Ugod na oko liš ci na je je pers pek ti ve. Tera se naj lep še izsto pa jo poz no se zavedajo tudi pomena teras. Ti nikoli ne gredo dobra prometna povezanost. Vendar bodo pot-pozi mi, ko je drev je golo, list je pa raz pi ha no. mimo kam na, ki je izpa del iz suho zi da, ne da niki na avtocesti in regionalni cesti še vedno drveli 
186918801890190019101931194819531961197119811991200220112015 

Za usodo teras je neugodno tudi solastništvo. bi ga pobra li in vrni li na mesto, kamor spa da. mimo, ce se jih ne bo organizirano vabilo z obi­Dedici se pogosto ne morejo poenotiti glede Ena od poti za ohra ni tev tukajš nje kul tur ne ska vred ni mi vse bi na mi, teme lje ci mi na kra jev -
preden s koreninami in pokrit z mahom pospeše-no pro pa da. Grmov je spr va le obkro ža tera so, v nekaj letih pa prerase v drevje, kar pomembno gospodarjenja z njimi, kar se odraža v opuš-canju obdelave, prenehanju vzdrževanja in propadanju suhih zidov. Opazna je razlika med vecjimi terasami, ki so deležne subvencij iz evropskih sredstev, in ostalimi. Podpora je majhna, saj pokriva le materialne stroške, ne pa tudi stroškov dela. Nekaj prihodka zago­pokra ji ne in nje ne doživ ljaj ske pri vlac no sti je usme ri tev v tu ri zem. V vasi in oko li ci je še vrsta narav nih in kul tur nih zani mi vo sti, ki bi jih lah -ko vklju ci li v tu ri stic no ponud bo. Poleg tera si -rane pokrajine so to sestavine kraške pokrajine (kraški kamen, jame, brezna, plezalne stene, vrta-ce in udornice), zanimivo rastlinstvo in živalstvo, ni tra di ci ji. Za tak šen ino va ti ven pri stop pa je nuj no ustrez no zna nje. 


Od toc na odpr ti na v su hem zidu, sko zi kate ro je s poti za živi no voda spla ko va la gnoj na niž jo njiv sko tera so. 

DECJA V
AS
, DINARSKE PLANO
TE 

0 100 
200 m 

Vzorcno obmocje dinarskih planot je Decja vas (346 m), gru ca sto nase lje na seve ro vz hod nem obrob ju Suhe kra ji ne, jugovz hod no od Treb -njega, na zakra se li pla no ti ci nad sle po doli no ponikalnice Temenice. K njej spada zaselek Pun-grt ob cesti proti Šmavru (Hocevar 1995). Dec­ja vas je funk cij sko odvi sna od Treb nje ga, ki je pomemb no zapo sli tve no in obcin sko sre diš ce vzhod ne ga dela Dolenj ske ga podo lja, po zna ­cilnostih površja pa jo prištevamo k vzhodni Suhi krajini, ki je malo manj izrazito kraška in goste­je pose lje na od zahod ne. Za obmocje naselja je znacilno planotasto, veci­noma gozdnato kraško površje s številnimi vrta-ca mi, ki ga pre ki nja jo neka te re vec je kraš ke globeli, kot sta bližnja Dobrniška uvala na zaho­du in kraš ko polje Glo bo dol na jugu, naj bolj ostro ome je na vec ja kraš ka kota nja v Slo ve ni -ji. Suho kra ji no veci no ma sestav lja jo pre pust -ne kar bo nat ne kam ni ne, pred vsem kred ni in jurski apnenci, v manjši meri dolomiti, v njenem severnem delu, kamor uvršcamo tudi Decjo vas z okolico, pa so tudi neprepustne gline, nastale s pre pe re va njem apnen cev in dolo mi tov (Ga -brovec 1998b). Proti severu oziroma Dolenjske-mu podo lju je pokra ji na vse bolj flu vio kraš ka, saj sta površje na dolomitu poleg korozije preob­likovali tudi rec na ero zi ja in denu da ci ja. Tu so zaradi manjše gostote kraških globeli boljše mož-no sti za kme to va nje (Se ne gac nik 2012). Decja vas ima zmernocelinsko podnebje s pov­precno letno temperaturo 8,0 °C (podatek velja za meteorološko postajo v Ambrusu, za obdob­je 1961–1990), povprecne oktobrske padavine so obilnejše od april skih (Ga bro vec 1998b). Vzhod no od Dec je vasi je raz gled na vzpe ti na Sveta Ana (407 m), pod njo pa Zijalo, 35 m viso­ka skalna pecina na koncu zatrepne doline z iz­virom Temenice, ki tu po krajšem podzemeljskem toku dru gic pri vre na površ je. Zija lo je zara di hidroloških in geomorfnih posebnosti zavarova-no kot narav ni spo me nik. V oko li ci vasi so rim ­ski grobo vi in naha ja liš ca žele zo ve rude, ki so jo v 19. stoletju predelovali v talilnici na bližnjem Dvoru v dolini Krke. Sledove njenega izkorišca­nja raz kri va tudi lidar ski pri kaz, na kate rem jih je kot razrito površje mogoce prepoznati v sred­njem in zgor njem desnem delu sli ke. Lidar raz -kriva tudi številne apnenice, manjše krožne strukture, ki so pogoste na dnu vrtac. Na poboc­jih vrtac je namrec dostop do apnen ca laž ji, hkra ti pa so bile apne ni ce v vr ta cah zaš ci te ne pred vetrom. Dec ja vas je zna na tudi po cerk ­vi sv. Mihaela, ki se prvic omenja leta 1526 (Ho­ce var 1995). Leta 2015 je v Dec ji vasi žive lo 94 lju di, nji ho -va spol na sesta va je uravno te že na. Šte vi lo pre ­bi val cev vse od popi sa pre bi vals tva leta 1869, ko je nase lje ime lo 112 pre bi val cev, opaz no koleba. Najmanj, 83, jih je bilo leta 1981, naj­vec, 112, pa poleg izhodišcnega popisnega leta še leta 1931. Po 2. sve tov ni voj ni je pre se glo šte vi lo 100 samo leta 1961. Sta rost na sesta va je ugod na, saj je šte vi lo otrok, sta rih do 15 let, skoraj dvakrat vecje od števila ostarelih prebival­cev, sta rih 65 let in vec (Sta ti stic ni urad Repub ­like Slovenije 2015). Iz demografske podobe je mogoce sklepati, da obstoj kulturne pokrajine na obmocju Decje vasi ni ogrožen. Ugodno demo-graf sko sli ko je naj ver jet ne je mogo ce pri pi sa ti tudi ugod ni pro met ni legi nase lja v bli ži ni Treb -nje ga in avto ce ste Ljub lja na–Za greb. Terasirana pokrajina v Decji vasi je eden od naj­lep ših pri me rov tera si ra nih pokra jin na Dolenj -skem in na dinar skih pla no tah nas ploh. Na obmocju naselja je terasiranih 61 ha ali 20,0 % zemljišc. Terase so znacilen predstavnik dolenj­ske ga tipa teras (Kri žaj Smr del 2010a). Gre za stare poljedelske terase (njihov nastanek najver­jetneje sega v srednji vek), narejene rocno z ora­njem. Nji ve so bile nave za ne na raz lic no dol ge in raz me ro ma širo ke tera sne plosk ve, veci no ­ma razpotegnjene po celotnem pobocju v smeri plast nic. Najvecja in najbolj izrazita terasirana obmocja, ki so bila podlaga opredelitve kategorije dolenj-ski tip teras, razen v Decji vasi najdemo še v Šmi­he lu pri Žužem ber ku v Suhi kra ji ni, Dole njem Kar te lje vu v Do lenj skem podo lju, Pete li nje ku v vzhod nem delu Novo meš ke pokra ji ne, na obmocju Sodražice, v Veliki Slevici pri Velikih Laš-cah, Mirnski dolini in okolici Šentjanža. Ceprav raz me re za kme to va nje na dinar skih pla no tah zaradi precejšnje nadmorske višine, ostrega pod-nebja, prevlade kraškega površja in reliefne raz­gibanosti niso najbolj ugodne, pa je na dinarskih pla no tah skup no 2616 ha tera si ra nih zem ljišc, kar je 0,7 % njihove površine. Povsod po dinar-

DELEŽ TERASIRANIH ZEMLJIŠC: 


20,0 % 

skih planotah prevladujejo tradicionalne polje­del ske tera se, ki so pra vi lo ma dokaj trdo ži va pokra jin ska prvi na (Až man Momir ski in Klad -nik 2009). Svoj ska zna cil nost teras v Dec ji vasi je nji ho -va rdec ka stor ja va bar va prsti, ki jo ome nja že Melik (1959). Zara di nje so tera se še pose bej privlacne zunaj rastne dobe ali takoj po oranju, ko prst pri de naj bolj do izra za. Deš ke tera se so 

Pa no ram ski pogled na Dec jo vas z za ho da. MATEVŽ LENARCIC Li dar ski pri kaz obmoc ja nase lja Dec ja vas. 

nastale na terciarni in pleistocenski glini, na evtric­nih rjavih tleh (eTla 2015). Prst po barvi mocno spominja na jerovico, ki jo najdemo v sredozem­skih pokrajinah (pri nas na Krasu), vendar se od nje razlikuje po kemicni sestavi in fizikalnih last-no stih; zato jo stro kov nja ki uvrš ca jo v sku pi no rdec ka stor ja vih evtric nih pokar bo nat nih prsti. Znacilna barva je posledica velike vsebnosti žele­zo vih oksi dov. Prst se je naj ver jet ne je razvi la iz netopnega ostanka dolomitov. Je avtohtona, saj zara di lege na vrhu vzpe ti ne klju bu je ero zi ji, in reliktna, saj je nastala v drugacnih, toplejših pod-nebnih razmerah (Gregoric 1969; Stepan-cic 1974; Urus hi ba ra 1976). Podo ben tip prsti naj de mo tudi v dru gih delih Dolenj ske, na pri ­mer med Škofljico in Grosupljim ter v Dobrniški uva li in Šen tviš ki kot li ni ci. Recent ni pedo ge net ­ski procesi bogatijo prst z organsko snovjo in jo posto po ma zaki se va jo (Ste pan cic 1974), zato jo kmet je pogo sto apni jo (Gli ha 2014). Te ra sne plosk ve so rah lo nag nje ne nav zven in raz me ro ma širo ke, nji ho va širi na (v pov prec ju jo ocenjujemo na 15 m) je v najvecji meri odvi­sna od naklo na površ ja. Tera si ra na zem ljiš ca obdajajo naselje strnjeno z vseh strani in se izra­zi to pri la ga ja jo drob no raz gi ba ne mu površ ju. Raz po teg nje na so po celot ni prec ni ci pobo cij, tako da so neka te re tera se dol ge do 250 m in ustvarjajo samosvojo terasirano pokrajino. Vse tera sne bre ži ne so zem lja te in zatrav lje ne. Viši -na brežin se izrazito spreminja glede na naklon površ ja in širi no tera snih plo skev. Veci no ma so visoke okrog metra, izjemoma tudi vec kot dva, in pre cej str me, pra vi lo ma vec kot 100 % ozi -ro ma 45°. Z iz de la vo tak šnih teras, nare je nih rocno z ora njem, naj ver jet ne je v ca su prvot ne kolonizacije, so kmetje ublažili strmino, podalj­šali talno vlažnost in si na blago nagnjenih poboc jih ure di li kme tij ska zem ljiš ca, prvot no name nje na samoo skrb ne mu polje dels tvu (Kri -žaj Smr del 2010a). 
Domacini terasnim brežinam pravijo meje, tera­snim plosk vam pa nji­ve. Izraz tera­sa sicer poz -najo, a ga v vsakdanjem življenju ne uporabljajo (Gli ha 2014; Straj nar 2014). Kme tij ske tera se v Dec ji vasi ima jo tudi svo ja ledin ska ime na, ki jih domacini še vedno uporabljajo. V imenih se najpogosteje zrcalijo znacilnosti njihove mikro­lokacije, na primer V dulah, Pri cešnjicah, V do-lini, Šcebnice, Povošcinca, Poselek (Gliha 2014; Straj nar 2014). Vsa terasirana zemljišca v Decji vasi so na nad­mor ski viši ni med 300 in 400 m. Nekaj vec kot dve tret ji ni jih je v vi šin skem pasu od 300 do 350 m. Pre cej vec kot polo vi ca (58,4 %) vaš kih terasiranih zemljišc je na blago nagnjenih poboc­jih z na klo nom do 15,0 %, tret ji na (33,5 %) jih je na zmer no nag nje nih poboc jih z na klo nom od 15,1 in 30,0 %, na bolj strmih pa jih je manj kot dese ti na (8,1 %). Zani mi vo je, da nobe na od eks po zi cij tera si ra ne ga površ ja v Dec ji vasi izrazito ne prevladuje. Najmanj, 8,7 % terasiranih zem ljišc, je v za hod nih legah, naj vec, 15,0 %, pa v ju go za hod nih. Kljub temu je pri soj nih leg nekaj vec kot osojnih, saj je na pobocjih, usmer­jenih proti jugu, jugozahodu in jugovz hodu skupno 41,1 % terasiranih zemljišc, na pobocjih, usmer je nih pro ti seve ru, seve ro vz ho du in seve -ro za ho du, pa 37,4 %. Nez nat na je tudi raz li ka med vzhodnimi in zahodnimi legami. Enakomer­na zastopanost ekspozicij je zagotovo posledica blago nagnjenih pobocij, ki omogocajo intenziv­nej še kme to va nje tudi v ne ko li ko slab še oson ­ce nih legah. Deške kulturne terase zaznamuje tudi prevladu­joc delež njiv, saj te še ved no zase da jo vec kot polo vi co (51,0 %) od vseh tera si ra nih zem ljišc. To je poseb nost ne le med tera si ra ni mi, tem vec med kme tij ski mi pokra ji na mi na dinar skih pla ­no tah nas ploh, še bolj pa v dru gih tipih pokra -jin, saj so v so dob no sti veci no njiv zara di manj ugodnih naravnih razmer za poljedelstvo, preu-sme ri tve v ži vi no re jo in zmanj ša ne ga pome na prehranske samooskrbe že nadomestili travniki, pašni ki in sadov nja ki. Ven dar je oze le nje va nje, to je pove ce va nje dele ža trav ni kov in pašni kov na racun njiv, zaznavno tudi v Decji vasi. Travni­ki in pašniki namrec zavzemajo že 40,7 % tera­siranih zemljišc, kar je skoraj tretjina vec kot pred sla bi mi 200 leti. Delež osta lih zem ljiš kih kate ­go rij je zane mar ljiv in ne pre se ga petih odstot -kov. Z vi di ka ohra nja nja kul tur ne pokra ji ne je spod bud no, da je povr ši na tera si ra nih zem ljišc od izdelave Franciscejskega katastra v dvajsetih letih 19. sto let ja osta la sko raj nes pre me nje na in da je delež kmetijskih zemljišc v zarašcanju za zdaj nez na ten (0,8 %). V glav nem se zaraš ca jo posa mez ni manj ši odse ki tera snih bre žin, ki jih poraš ca drev je in grmov je. Gozd je že pre ra sel približno dvajsetino (4,9 %) terasiranih zemljišc. Po pri ce va nju doma ci nov je bila še pred tri de -setimi leti skoraj polovica terasnih brežin poraš-cena z grmovjem, a so ga pozneje uspeli odstraniti in zdaj brežine redno vzdržujejo s koš­njo (Gli ha 2014). Presenetljivo in zaskrbljujoce je, da lastniki tera­siranih zemljišc, s katerimi smo izvedli poglob­ljene intervjuje, v deških terasah vidijo zgolj obdelovalno zemljišce, brez kakršnekoli dodane vrednosti in lepote, zato na terase tudi niso niti navezani niti ponosni; še vec, želijo si celo, da jih sploh ne bi imeli. V njih ne vidijo posebne­ga potenciala, da bi jih morebiti vkljucili v turisticno ponudbo kraja in jih podrobneje predstavili obiskovalcem. Najverjetneje je glav­ni razlog, da Decani na kulturno pokrajino pre­prosto gledajo »z drugimi ocmi«, da so od nje še vedno gospodarsko in eksistencialno odvi­sni. V kmetovanju na terasah vidijo zgolj dodat-no, zamudno, nerodno, nepotrebno in težaško delo, od katerega nimajo nobene koristi, kvec­jemu dodatne stroške (Gliha 2014; Straj­nar 2014). Do dolocene mere je to razumljivo: zaradi razgibanega površja, visokih brežin in neenakomerno širokih, ponekod dokaj ozkih terasnih ploskev imajo v sodobnosti težave pri strojnem obdelovanju, terasne brežine pa morajo marsikod kositi rocno. Kmetje zato nemalokrat razmišljajo o tem, da bi brežine, kjer je mogoce, preprosto zravnali (Gliha 2014; Strajnar 2014). Zaradi tega bi bilo najbrž smiselno uvesti do-datne subvencije za obdelovanje terasiranih kmetijskih zemljišc (trenutno kmetovalci prejema­jo podporo le za obdelovanje kraškega površ­ja, ki se uvršca med zemljišca s težjimi naravnimi razmerami), s cimer bi se verjetno izboljšal odnos lastnikov do teras, s tem pa tudi priprav­ljenost za njihovo prihodnje obdelovanje in vzdrževanje. Pozitivnejši pogledi lastnikov bi se prenašali tudi na njihove potomce, ki se za poklic kmeta le še redko odlocajo. Kljub temu je kmetovanje po ocenah kmetovalcev v sodob­nosti bolj intenzivno kot pred tremi desetletji, saj vec gnojijo in pogosteje kosijo. Vcasih so kosili najvec dvakrat, zdaj pa štirikrat ali celo petkrat letno (Gliha 2014). Kul tur ne tera se ima jo tudi eko loš ki pomen, saj ohra nja jo tal no vlaž nost in pre pre cu je jo ero zi -jo prsti. Kljub temu kmet je zaz na va jo odna ša -nje prsti in pol ze nje zem lje, ki se je še okre pi lo z razmahom težke kmetijske mehanizacije. Tako 





DRAGO KLADNIK 

se spre mi nja jo tudi meje med par ce la mi, ki jih je treba nenehno popravljati glede na dejansko sta nje v na ra vi. Po oce ni Gli he (2014) gre za približno 20-centimetrski premik v tridesetih do Raz lic no viso ke bre ži ne deš kih teras so zem lja te, str me in zatrav lje ne. šti ri de se tih letih. 

dediš ci na in zato niso pred stav lje ne obi sko val -zadevamo samo za ohranjanje skupne površine 
rde co, saj gomo lje pre kri va rdec ka sta zem lja. 
100 80 60 40 20 0 
Kmet je neho te izda jo svo je pore klo tudi zara di pnev ma tik svo jih trak tor jev, na kate rih se nabi -ra rdec ka stor ja va zem lja (Straj nar 2014). Deš ke tera se so zara di svo jih zna cil no sti, med katerimi izstopajo prevladujoc delež njiv, harmo-nicno prepletanje njivske in travniške rabe, rdec­ka stor ja va ilov na ta prst in raz gi ba no, valo vi to cem, kar je ned vom no ško da, po dru gi stra ni pa pomenijo velik razvojni potencial. Decja vas je na pri mer del pri ljub lje ne rekrea tiv ne sme ri med Ponik va mi in vino rod nim Šma vrom, pri ­vlacne zlasti za kolesarje. O deških terasah (in kmetij skih tera sah nas ploh) bi se namrec dalo povedati marsikaj zanimivega in jih z razlicnimi tera si ra nih zem ljišc in obsto je cih teras, ampak so nuj na tudi pri za de va nja za ohra ni tev njiv ske rabe, vsaj v njenem zdajšnjem obsegu. Njive na obde lo val nih zem ljiš cih še ved no pre vla du je jo, ven dar jih poca si, a vztraj no, cetu di manj izra -zito kot drugje po Sloveniji, nadomešcajo travni­ki in pašni ki. Pre plet njiv in trav ni kov na deš kih 

186918801890190019101931194819531961197119811991200220112015 

površje, eden najlepših primerov kmetijskih teras inter pre ta cij ski mi orod ji, kot so vode ni ogledi, tera sah se zrca li v edins tve ni pokrajin ski podo -dinarskega sveta. So tudi pomembna pokrajin-ucne poti in elektronske lekcije, predstaviti mimoi-bi, ki jo vse ka kor velja ohra ni ti zanam cem. 
Gibanje števila prebivalcev Decje vasi med letoma 1869 in 2015. 
Nekateri kmetje se preživljajo tudi s prodajo pri­delkov in se radi pošalijo, da so belo sorto krom­pir ja v bliž nji Mir ni vca sih uspe li pro da ti kot 
ska prvi na in, vsaj za zuna nje ga opa zo val ca, pomembna znamenitost kraja, z veliko estetsko, zgodovinsko in celo duhovno vrednostjo. Doma-ci ni, naj ver jet ne je pa tudi veci na obi sko val cev, se jih za zdaj pre ma lo zave da jo. Vzrok za tak šno sta nje je lah ko tudi v tem, da deš ke tera se (še) niso pre poz na ne kot kul tur na 
docim. S tem bi laž je dose gli, da bi se z nji mi poistovetili in identificirali tudi domacini, jih s tem bolj ceni li (in s tem tudi svo je delo) ter kul tur no pokrajino v zdajšnjih obliki in obsegu vzdrževali tudi v pri hod nje. Ker je svoj ska zna cil nost deš kih teras ilov na ta prst rdec ka stor ja ve bar ve, ni dovolj, da si pri ­


Pre ple ta nje raznobarvnih terasnih ploskev ima veli ko estet sko vred nost. 

V
E
L
I
K
A 
S
L
E
V
I
C
A
, 
D
I
N
A
R
S
K
A 
P
O
D
O
L
J
A 
I
N 
R
A
V
N
I
K
I 



Vzorcno obmocje dinarskih podolij in ravnikov je Velika Slevica (610 m), grucasto naselje v osred­njem delu dinar ske Veli ko laš can ske pokra ji ne (Se ne gac nik 1995), vzhod no nad Miš jo doli no in jugo za hod no od Veli kih Lašc. Iz Veli kih Lašc je spe lja na asfalt na cesta pro ti Mali Sle vi ci in naprej proti Sv. Gregorju, od katere se pri Mra mor ju odce pi ozek krak na Veli ko Sle vi co. Po kra ji ni okrog Veli ke Sle vi ce doma ci ni pra vi -jo Kaka ve. Te pro ti jugu pre ha ja jo v Slémena s sre diš cem na obmoc ju Sv. Gre gor ja (736 m) (Mihelic 1998b). Pokrajino Kakav in Slémen gra­dijo predvsem neprepustne permske in spodnje­triasne kamnine, zlasti dolomit, pa tudi kremenov pešcenjak in konglomerat. Je nekakšen otok rec-nega slemenasto-dolinastega reliefa sredi kraš­ke ga sve ta. Zna cil ne so tesne gra pe in str ma poboc ja, ki v vr šnem delu pre ha ja jo v ko pa ste vrho ve in zaob lje na sle me na (Mi he lic 1998b). Obmocje Velike Slevice ima celinsko podnebje s povprecnimi letnimi temperaturami med 8 in 9 °C ter približno 1600 mm padavinami, zmerno topli mi polet ji in hlad ni mi zima mi. Po Ogri nu (1996) je nek je na meji med dve ma pod ti po ­ma celin ske ga pod neb ja: pro ti zaho du se širi zmernocelinsko podnebje zahodne in južne Slo­venije, proti vzhodu pa zmernocelinsko podneb­je osred nje Slo ve ni je. Ve li ka Sle vi ca je str nje na vas, ki jo na pri soj nih pobocjih obkrožajo kmetijska zemljišca, na osojnih pa gozd. Ceprav gozdni pokrov na lidar­skem posnet ku ni pri ka zan, gozd na ta poboc ja zlahka prepoznamo po bolj hrapavem površju, ki je posle di ca manj še gosto te ske ni ra nja in namen ske kla si fi ka ci je tock. Veli ka Sle vi ca je po legi in zna cil no stih površ ja zna cil no nase lje red ko pose lje nih in relief no raz gi ba nih Kakav, kjer se nase lja naj ra je drži jo vršnih delov zaob -lje nih ter kopa sto obli ko va nih vzpe tin in tako v izpo stav lje nih legah »kra lju je jo« nad oko li co. Slémena so bolj urav na na in zato pri mer nej ša za obde lo val na zem ljiš ca, zara di toplot ne ga obra ta so bolj oson ce na in manj megle na (Mi ­he lic 1998b). Veli ka Sle vi ca se poleg ugod ne lege pona ša z bogato sakralno in memorialno kulturno dediš-cino: dvema kapelicama, kužnim znamenjem in ure je nim vaš kim sre diš cem s spo min sko kam -ni to mizo, vod no crpal ko in kori tom, ki obe le -žu je jo leto 1927, ko so v vasi dobi li vodo vod. Na vrhu raz gled ne ga hri ba na sever nem robu vasi stoji cerkev Marijinega oznanjenja iz 17. sto-let ja s tre mi zla ti mi baroc ni mi oltar ji. Ome nja jo že Val va sor (Re gi ster nepre mic ne … 2016). Za Velikolašcansko pokrajino je bila nekoc pomemb na obrt. Skoz njo je vse do 19. sto let -ja potekala pomembna trgovska pot, ki je mimo Veli ke Sle vi ce pove zo va la celin ski sever in primorski jug. Zato sta se v teh krajih ob pre­pletanju razlicnih gospodarskih in družbenih vpli­vov utrjevali slovenska narodna zavest in kulturna podoba (Natek 1998c). Širše zaledje Velike Sle-vi ce slo vi kot zibel ka slo ven ske kul tu re. V oko -liš kih nase ljih so delo va li ali se rodi li šte vil ni pomemb ni slo ven ski knji žev ni ki, kot so Jože Javor šek, Fran Lev stik, Josip Stri tar in Pri mož Trubar, zato se je bližnjih Velikih Lašc oprijel vzde­vek »slo ven ske Ate ne«. Zna me ni tost Veli ko laš ­can ske pokra ji ne je tudi mogoc ni grad Tur jak, sedež plemiške rodbine Auersperg, ki je bila vse do 19. stoletja med najvecjimi zemljiškimi posest­ni ki na nek da njem Kranj skem in ena najv pliv -nejših plemiških družin na Slovenskem. Kulturno ponud bo Veli ko laš can ske pokra ji ne dopol nju -je jo Tru bar je va doma ci ja na Raši ci ter lipa in kozo lec v Dol njih Ret jah, kjer je nasta ja la Lev -sti ko va povest Mar tin Krpan. Na Veliki Slevici je leta 2015 živelo 57 ljudi, med kate ri mi pre vla du je jo moš ki (33). Šte vi lo pre -bivalcev je sko raj tri krat manj še kot ob prvem popisu prebivalstva leta 1869, ko je v vasi žive-lo 135 lju di, in sko raj dva krat manj še kot v le -tih po 2. svetovni vojni, ko je zacelo hitreje naza-do va ti. Tako se je med leto ma 1953 in 1961 s 104 zmanj ša lo na 79. Ka že, da je depo pu la -ci ja preš la v sklep no fazo, saj je zdajš nje šte vi ­lo pre bi val cev na rav ni tiste ga iz leta 2002, prebivalstveni nižek pa je bil zabeležen ob popi­su leta 2011, ko je ime lo na Veli ki Sle vi ci pri -jav lje no stal no biva liš ce 48 oseb. Sta rost na sestava prebivalstva je z vidika ohranjanja pose-li tve in s tem kul tur ne pokra ji ne dokaj neu god -na, saj sta si šte vi li pre bi val cev, mlaj ših od 15 in sta rej ših od 65 let, pre cej podob ni (Sta ti stic -ni urad Repub li ke Slo ve ni je 2015). Ob moc je Veli ke Sle vi ce gra di spod nje tria sni dolo mit s plast mi sljud ne ga skri la ve ga gli nav ­ca. Na njem so nastale srednje globoke, evtric­ne rja ve prsti s pre vla du jo ci mi drob ni mi del ci, 

DELEŽ TERASIRANIH ZEMLJIŠC: 


23,9 % 

ki dobro zadr žu je jo tal no vla go, zato so dokaj primerne za intenzivno kmetijsko obdelavo. (Mihelic 1998b; eTla 2015). Takšna je tudi glav­nina obdelovalnih zemljišc na sicer dokaj strmem površ ju, ki so mar si kod preob li ko va na v kme -tij ske tera se. Te zav ze ma jo 27 ha zem ljišc ozi -ro ma 23,9 % ozem lja nase lja. So pred stav nik dolenj ske ga tipa teras (Kri žaj Smr del 2010a), zna cil ne ga za vec ji del Dolenj ske. Gre za sta ­re polje del ske tera se, ki so genet sko nave za ne 

Pa no ram ski pogled na Veli ko Sle vi co z ju go za ho da. MATEVŽ LENARCIC Li dar ski pri kaz obmoc ja nase lja Veli ka Sle vi ca. 

na poljsko razdelitev na široke ali nepravilne del­ce oziroma grude. Podobne terase najdemo tudi dru god po dinar skem sve tu, na pri mer v Šmi ­he lu pri Žužem ber ku in Dec ji vasi v Suhi kra ji -ni, Dole njem Kar te lje vu v Do lenj skem podo lju, Petelinjeku v vzhodnem delu Novomeške pokra­ji ne, v Mirn ski doli ni in oko li ci Šent jan ža. Te ra sne plosk ve slev skih teras so dokaj izra zi to nagnjene navzven. Njihova širina je najbolj odvi­sna od naklo na površ ja; v pov prec ju je okrog 10 m. Terasirano zemljišce je razpotegnjeno po celot nem poboc ju, seka jo ga le prec ne dovoz -ne poti, tako da ustvar ja pri vlac no tera si ra ­no pokra ji no. Bre ži ne vseh teras so zem lja te in zatravljene, vendar jih ponekod bolj ali manj na gosto že prerašca grmicevje. Vecinoma so viso­ke manj kot meter in s 45-stopinjskim naklonom, nji ho va viši na pa se spre mi nja gle de na str mi ­no, pa tudi širino terasnih ploskev. Najvišje breži­ne, ki so tudi najbolj strme, so visoke 2 m. Terase so nastale z oranjem, najverjetneje že v obdob­ju prvot ne kolo ni za ci je v zgod njem sred njem veku, ko je bilo to obmoc je pose lje no. Z iz de ­la vo teras so kmet je ubla ži li str mi no, podalj ša li talno vlažnost in si na blago nagnjenih pobocjih ure di li kme tij ska zem ljiš ca, do mno žic ne indu -strializacije in deagrarizacije namenjena skoraj izkljuc no samoo skrb ne mu polje dels tvu (Kri žaj Smr del 2010a). Doma ci ni tera sni bre ži ni pra -vijo ome­jek, terasni ploskvi pa nji­va. Seveda poz­na jo tudi izraz tera­sa, ven dar ga v vsak da njem živ lje nju ne upo rab lja jo (Ho ce var 2014; Stri ­tar 2014). Gle de na višin sko paso vi tost sta kar dobri dve tret ji ni (71,5 %) tera si ra nih zem ljišc v vi šin skem pasu od 550 do 600 m, sla ba peti na (19,4 %) jih je v naj viš jem pasu med 600 in 650 m, sla -ba desetina (9,1 %) pa v najnižjem pasu od 500 do 550 m. Naj vec, sko raj polo vi ca (48,8 %) slevskih tera si ra nih zem ljišc je na zmer no nag -njenih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %, dobra tret ji na (37,1 %) pa jih je na bla go nag -njenih pobocjih z naklonom do 15,0 %. Omem-be vre den delež tera si ra nih zem ljišc (11,9 %) zase da tudi površ je z na klo nom od 30,1 do 50,0 %. Prevladujoca ekspozicija kmetijskih teras na Veli­ki Slevici v glavnem odseva tamkajšnjo siceršnjo izpo stav lje nost površ ja. Tako ima sko raj polo ­vi ca tera si ra nih zem ljišc z vi di ka oson ce no sti ugodno jugovzhodno ekspozicijo (43,1 %), dobra cetr ti na (27,4 %) pa jih je obr nje nih pro ti vzhod u. Prib liž no po dese ti na (10,5 ozi ro ma 8,9 %) jih je v juž nih in seve ro vz hod nih legah. Opaz na je moc na pre vla da pri soj nih leg nad osoj ni mi. Pro ti jugu, jugovz ho du in jugo za ho -du jih gleda 54,5 %, proti severu, severovzhodu in seve ro za ho du pa le 17,3 %. Še bolj izra zi ta je prevlada vzhodnih leg nad zahodnimi. Delež prvih je kar 79,4 %, delež drugih pa vsega 5,9 %. Za terasirano pokrajino na Veliki Slevici je v zad njem casu zna cil no oze le nje va nje obde -lovalnih zemljišc oziroma spreminjanje njiv v travnike, kar je splošna znacilnost ne le dinar-skih planot in podolij, ampak tudi velike vecine preostale Slovenije (Gabrovec in Kladnik 1997; Ažman Momirski in Gabrovec 2014). To je posle­dica zmanjševanja pomena samooskrbnega kme to va nja in nje go ve ga preu smer ja nja v ži vi ­no re jo (Klad nik in Gabro vec 1998), za kate ro so v hladnih, dobro namocenih dinarskih pokra­ji nah nepri mer no bolj še raz me re kot za polje -dels tvo. Zgovorna je primerjava Fransiscejskega katastra in sodob ne rabe tal. Na Veli ki Sle vi ci so v pre -te klo sti nji ve zase da le kar šti ri peti ne (79,8 %) tera si ra nih zem ljišc, zdaj pa jih je le še za vzo ­rec, komaj 2,5 %. Doma ci ni nava ja jo, da se je ta preo braz ba okre pi la v zad njih treh deset let -jih (Hocevar 2014; Stritar 2014). Nasprotno pa se je delež travnikov in pašnikov od sredine prve polo vi ce 19. sto let ja do današ njih dni pre cej 



njive sadovnjaki travniki in pašniki gozd pozidana zemljišca terasirano obmocje 
100 200 300 400 m 
njive sadovnjaki travniki in pašniki 
neobdelana kmetijska
zemljišca kmetijska zemljišcav zarašcanju 
gozd pozidana zemljišca terasirano obmocje 
100 200 300 400 m 


pove cal, in sicer s 17,9 na kar 85,4 %. Pove cal se je tudi delež sadov nja kov, ki jih nekoc sko ­raj da ni bilo, zdaj pa zav ze ma jo sla bo dese ti ­no (9,5 %) tera si ra nih zem ljišc. Sad no drev je je veci no ma zasa je no na najož jih tera snih plosk -vah, ki so pra vi lo ma na naj bolj str mih delih pobo cij, manj pri mer nih za njiv sko rabo. Gre za ekstenzivne kmecke sadovnjake. Pri oprede­ljevanju njihove razprostranjenosti je nujna pre­vid nost, saj sta se nji ho va opredelitev in s tem razvršcanje v zemljiške kategorije scasoma spre-mi nja la (Ga bro vec in Klad nik 1997). Za raš ca nje kme tij skih zem ljišc se na obmoc ju Veli ke Sle vi ce še ni raz mah ni lo, ceprav je na neka te rih tera sah, zla sti ob cesti pro ti Mali Sle ­vi ci, že mogo ce zaz na ti nje go ve prve zna ke, predvsem zarašcanje brežin z grmicevjem. Vzro­ke lah ko išce mo v po manj ka nju moti va ci je za kme to va nje in s tem tudi vzdr že va nje kul tur ne pokrajine. Nemotiviranost je mogoce vsaj delo-ma pri pi sa ti tudi odsot no sti sub ven cij za obde ­lo va nje in vzdr že va nje bre žin, kar je pone kod zara di težav ne ga dosto pa, ozkih par cel in str -mih pobo cij težav no opra vi lo. Ker str mih bre -žin s trak tor sko kosil ni co ni mogo ce kosi ti, jih je treba pokositi rocno, v zadnjem casu tudi s ko­silnico na nitko, vendar je to zaradi pomanjkanja delov ne sile in nena zad nje tudi casa kme to val -cem ceda lje bolj v bre me (Ho ce var 2014). Na neka te rih tera sah se v zad njih letih pase živi na, ki s hojo in pašo po bre ži nah sicer pre pre cu je njihovo zarašcanje, vendar jih tudi unicuje in gla­di robove med terasnimi brežinami in ploskvami (Stritar 2014). Nadaljevanje tega lahko povzro-ci nadalj nje spre mi nja nje trav ni kov v pa šni ke, dol go roc no pa izgi nja nje posa mez nih teras. Naj vec ja teža va, ki na dalj ši rok ogro ža obstoj slevskih teras, je njihova zemljiška razdrobljenost. Zem ljiš ca so zelo majh na in last niš ko prostor -sko zelo raz pr še na, kar one mo go ca racio nal ­no in intenzivnejšo obdelavo. Eden od lastnikov zem ljišc nava ja, da obde lu je vec kot 60 par -cel, med kate ri mi so tudi manj še od 10 arov (Stritar 2014), zato je njihovo obdelovanje zelo zamud no in dra go. Zdajš nje sta nje je posle di ­ca preteklega nacina dedovanja, ko so potom­cem po nacelu pravicnosti dodelili kose zemljišc raz lic ne kako vo sti iz raz lic nih delov vasi (Stri ­tar 2014). Obenem kmetje tožijo, da imajo zara­di visokih in neenakomernih jež ter ozkih zemljišc težave s strojnim obdelovanjem. Nevarnost, da bi se pre vr nil trak tor, je pre cejš nja in v okoliš -kih kra jih je že bilo nekaj tovrst nih nesrec s tra -gicnim koncem (Hocevar 2014). Kmetom težave povzrocajo tudi nesoglasja s sosedi in pomanj­ka nje med se boj ne ga sode lo va nja, saj se tež ko dogo vo ri jo, da poko si jo tisto, kar ni nji ho vo, cetu di last nik zem lje ne obde lu je vec in poko -šena trava nima vecje vrednosti (Hocevar 2014). Ceprav so po mnenju sogovornikov terase lepe oziroma privlacne, pa v njih vidijo predvsem stal-no in neizbežno prilagajanje ter z njim pove­zano dodatno, nepotrebno delo. Kljub temu se je odnos do teras glede na pretekle case pre­cej spremenil. Nekoc so namrec mnogi doma-cini tožili zaradi spreminjanja mej, do katerega je prihajalo zaradi podoravanja. Verjetnost, da bi se dandanes kaj takšnega zgodilo, je prav zaradi terasiranosti vaških zemljišc minimal-na (Hocevar 2014). Slutiti je, da identifikacija 


domacinov s terasami ni pretirano izrazita, saj jih cedalje manj cenijo. Pa vendar imajo terase po mnenju sogovornikov tudi velik ekološki pomen, saj ohranjajo talno vlažnost in prepre-
Nei zra zi te tera sne bre ži ne se mor da še naj lep še vidi jo pozi mi, ko Son ce na njih prej sta li snež no ode jo kot na manj nag nje nih tera snih plosk vah. cujejo erozijo (Hocevar 2014; Stritar 2014). 

hodnje. Estetska vrednost slevskih teras je deni-ka ucna pot z in for ma tiv ni mi tab la mi, ki je del 
Te ra se v Ve li ki Sle vi ci ima jo zna cil na ledin ska 
140 120 100 80 60 40 20 
0 

ime na, ki se med doma ci ni še ved no upo rab -lja jo in odse va jo pred vsem poseb no sti nji ho ve mikro lo ka ci je (na pri mer ime na Na vla ko, Pod hri bom, Na dev cu, V kotu), last niš tvo (na pri ­mer Pri Vin ko tu) ali pose li tve no zgo do vi no (na pri mer Pur ga, po nemš ki bese di Burg za grad, ki je v srednjem veku domnevno stal na razgled-mo ogrožena zaradi nevzdrževanja in zato zaraš-canja brežin, kar kazi videz terasirane pokrajine kot harmonicne celote. Zaradi drobljenja kme­tij skih zem ljišc in zože va nja par cel pa lah ko ta proces zajame tudi terasne ploskve. Zaradi tega je smi sel no raz mi sli ti o uved bi sub ven cij, ki bi jih kmet je pre je li za obde lo va nje teras, saj 15 km dol ge krož ne Veli ko laš ke kul tur ne poti, a kme tij ske tera se na njih sploh niso ome nje -ne. To je škoda, saj so slevske terase pomembna krajevna pokrajinska prvina, ki ni nekaj samou­mev ne ga, hkra ti pa kul tur na dediš ci na, ki nas opozarja na clovekovo iznajdljivost, prilagodlji­vost in zara di potre be po pre ži vet ju zmož nost 

186918801890190019101931194819531961197119811991200220112015 

nem hribu na obmocju cerkve Marijinega ozna-gre za težav ne narav ne raz me re, nepri mer lji ve spre mi nja nja pokra ji ne. Zato si je vred no pri -njenja, ki je zaradi svojih topografskih znacilnosti s ti sti mi na rav nin skih obmoc jih. zadevati za njihovo vkljucitev v turisticno ponud-
Gi ba nje šte vi la pre bi val cev Veli ke Sle vi ce med leto ­ma 1869 in 2015. 
Bistveno manj je tudi težav z erozijo, saj so nek­danje njive že skoraj v celoti zatravljene (Stri-tar 2014). 
tudi poten cial no arheo loš ko naj diš ce) (Ho ce ­var 2014; Stritar 2014; Register nepremic­ne … 2016). Slev ske tera se ima jo estet sko, prak tic no (laž ja orien ta ci ja, pre gled nost), iden ti fi ka cij sko, zgo ­do vin sko in duhov no vred nost, za kate re pa ni samou mev no, da se bodo obdr ža le tudi v pri ­Te ra si ra na pokra ji na v Ve li ki Sle vi ci je ena naj -bolj pri vlac nih na Dolenj skem in v slo ven skih dinar skih pokra ji nah nas ploh. Slev ske tera se zaenkrat še niso prepoznane kot kulturna dediš-ci na, ceprav si zara di svo jih kul tur nih vred not, še pose bej estet ske in iden ti fi ka cij ske, to zago -tovo zaslužijo. Zanimivo je, da skozi vas že pote­bo in izo bra že val ne name ne. S tem jih bodo njihovi lastniki in domacini bolj cenili ter se z nji-mi (spet) mocneje poistovetili. Na ta nacin se bo tera si ra na pokra ji na na obmoc ju Veli ke Sle vi -ce laž je ohra ni la in s svo jo spo ro cil nost jo raz -ve se lje va la tudi zanam ce. 


Za raš ca nje terasi se zace nja z ne nad zo ro va nim raz raš ca njem grmov ja po nji ho vih bre ži nah. 

RUT
, ALPSK
A GORO
VJA 



Vzorcno obmocje alpskih gorovij je Rut (671 m), grucasto naselje v dolinskem zatrepu, ki po obli­ki spominja na krnico, jugozahodno pod ostenji Rodi ce (1966 m), Špic ko gla (1942 m, na zem -lje vi du Mali Rasko vec), Nove ga vrha (1968 m, na zem lje vi du Veli ki Rasko vec) in Hoh ko gla (1938 m, na zem lje vi du Mata jur ski vrh) ter nji ­ho vih izrast kov, ki se pro ti jugu spuš ca jo v dno Baš ke gra pe. Sko zi vas tece Rutar ski potok ali Rinžile, ki se niže izliva v Karspoh, ta pa se s po­tokoma Huda grapa (Folsterpoh) in Žventarska gra pa (Alpn poh) zdru ži v Ko rit ni co (Li puš cek 1995; Trošt 1968). Rut je s sodobno cesto s 7 km oddaljenim dnom Baške grape povezan šele od leta 1971. Dve leti poz ne je so jo po daljša li do sosed nje, 1,3 km odda lje ne vasi Grant. Obe nase lji sta že od nek daj tesno pove za ni. Rutar ji in Grantarji so se med seboj ženili in skupaj hodili v šolo v Rutu, ki je delovala do leta 1970 (Zga­ga 1994). Rut se iz Granta oskrbuje tudi z vodo, saj je studenec v Rutu za zanesljivo vodno oskr­bo pre ši bak (Kem per le 2015). Ob moc je nase lja Rut je s po vr ši no 1017,4 ha najvecje med vzorcnimi obmocji, vendar ima naj­manjši delež terasiranosti. Terase se namrec raz-pro sti ra jo na vse ga 43,8 ha ali 4,3 % vaš ke ga zem ljiš ca, kar je še ved no bis tve no vec od slo -venskega povprecja. Nastanek teras na obmoc­ju Ruta je povezan s tirolsko kolonizacijo širšega obmoc ja Baš ke gra pe v 13. sto let ju. Na obmocju naselja prevladujeta pobocni grušc, ponekod sprijet v breco, in nesprijeto morensko gradivo. Pobocja vzhodno in zahod-no od vasi sestav lja jo kred ni ploš ca ti apnen ci ter tria sni gli nav ci, meljev ci in rožen ci (Tol min in Videm 1986). Za Rut je znacilno zmernocelin­sko podnebje zahodne in južne Slovenije s pov­precno aprilsko temperaturo, nižjo od oktobrske, submediteranskim padavinskim režimom in izdat­nimi padavinami (Ogrin 1998). V opazovalnem obdobju 1981–2010 so jih na meteorološki postaji Rut namerili povprecno 2342 mm. Naj­bolj namo cen mesec je novem ber, naj manj pa februar. Rut ima letno povprecno 43 dni s snež-no ode jo, v ob dob ju 1961–1990 pa jih je bilo 55 (Nad bath 2013). Po dob no kot za celot no Baš ko gra po je tudi za Rut zna cil no izse lje va nje pre bi val cev, saj se je šte vi lo lju di v zad njih 146-ih letih zmanj ša lo za skoraj osemkrat. V vasi z izrazito ostarelo sesta­vo je leta 2015 žive lo le še 42 lju di. Oba spo ­la sta ena ko vred no zasto pa ni ma. Ob prvem popi su pre bi vals tva leta 1869 je v Rutu žive lo 330 ljudi, vendar se je, drugace kot v vecini dru­gih slovenskih naselij, število prebivalcev že takrat zaželo nezadržno zmanjševati, tako da jih je bilo na pre lo mu iz 19. v 20. sto let je samo še 287. Najvecje nazadovanje je bilo med letoma 1961 in 1971, ko se je šte vi lo Rutar jev zmanj ša lo za kar 44 %, ozi ro ma s 167 na 116. Vas Rut velja za sre diš ce nek da nje ga kolo ni za -cij ske ga obmoc ja tirol skih pri se ljen cev na Tol -minskem (Torkar 1996). Oglejski patriarh Bertold Andeški je z namenom, da bi povecal donosnost svoje posesti (Kos 1948), v zgornji del Baške gra­pe v drugi cetrtini 13. stoletja naselil kmete (Tor­kar 1994) iz oko li ce Innic he na (ita li jan sko San Candido) v Pustriški dolini (nemško Pustertal, ita­lijansko Val Pusteria), ki so zaceli krciti tamkajš­nje gozdove. Ime Rut (od leta 1598 Nemški Rut) se je dolgo nanašalo na celotno kolonizacijsko obmocje, ki je obsegalo 13 vasi: Rut, Grant, Stržišce, Kal, Trtnik, Obloke (omenjene že leta 1310), Baca pri Pod br du, Kuk, Zno ji le, od 
16. sto let ja pa še Huda juž na, Pod br do, Petro -vo Brdo in Porezen (Torkar 1994 in 1996). Uži­valo je posebne samoupravne pravice, saj je bilo orga ni zi ra no kot rih­ta­ri­ja, uprav na eno ta, ki je obsegala obmocje nemške kolonizacije v zgor­njem delu Baš ke gra pe in nje nih stran skih doli -nah. Njen sim bol je bil mec z let ni co 1414, ki ga hra ni Tol min ski muzej. Sedež rih ta ri je je bil v Rutu, rih tar (ve li ki župan) pa je izvr še val tudi sod no oblast. Do prihoda Francozov leta 1809 je bilo obmoc­je oprošceno nekaterih fevdalnih obveznosti (Torkar 1996). Samou pra va je bila uki nje na leta 1850, ko so Nemš ko ru tar je pri dru ži li novi obcini na Grahovem. Zadnji njihov župan in sodnik je bil Simon Kos, ki je umrl leta 1872 (Trošt 1968). Ime Rut se je od takrat, ko je v urbar ju ozna ce va lo ozem lje celot ne rih ta ri je, posto po ma pre ne slo na sre dišc no vas, kar se je zace lo v 18. in zaklju ci lo v 19. sto let ju (Tor -kar 1994). Pred tem se je kraj Rut ime no val Koritnica, obcasno tudi Nemška Koritnica (Tor­kar 1996). V ljudski govorici je ime Koritnica za vas Rut še ved no živo, pred vsem med sta rej ši ­mi prebivalci sosednjih vasi, kot so Grant, Stra-


DELEŽ TERASIRANIH ZEMLJIŠC: 


4,3 % 

žiš ce in (slovenska) Koritnica v dolini Bace. Obe Koritnici je mogoce lociti po razlicni pred­lož ni zve zi: »v Ko rit ni ci« pome ni »v Rutu«, ce pa rece mo »na Korit ni ci«, je miš lje na vas Korit ni ­ca v do li ni Bace (Kos 1948; Tor kar 1994). Nek da nja obci na (rih ta ri ja) in žup ni ja Nemš ki Rut je pred stav lja la nemš ki jezi kov ni otok, ki se je postopno sloveniziral, cetudi v ledinskih, vod­nih in gor skih ime nih na obmoc ju nje nih tri naj -stih vasi še vedno v veliki meri odseva jezikovna 

Pa no ram ski pogled na Rut z ju govz ho da. MATEVŽ LENARCIC Li dar ski pri kaz obmoc ja nase lja Rut. 

pripadnost prvotnih naseljencev tirolskega izvo­ra. Neka te re vasi so bile poslo ve nje ne pre cej zgo daj, le v raz me ro ma tež ko dostop nem sre ­dišcu rihtarije, ki je imela doloceno upravno avto-no mi jo, se je sta ra tirol ska nemš ci na ohra ni la vse do 19. sto let ja, ko je po vme snem obdob -ju dvo je zic no sti pre vla da la slo venš ci na (Tor -kar 2006). Vezi med Rutom in Innic he nom še ved no obsta ja jo, saj se dele ga ci je obeh naselij izme nic no obi sku je jo na vsa kih nekaj let (Ko -der 2015). Žup ni ja v Rutu je izpri ca na že leta 1356. Tam -kajš nja got ska žup nij ska cer kev sv. Lam ber ta je edina cerkev s kapelami na Tolminskem (Lipuš-cek 1995; Trošt 1968). Ob njej raste pra sta ra izvot lje na, a še dokaj vital na lipa s te ra sa stim sediš cem pod mogoc no kroš njo, kjer je nek daj rih tar raz so jal spo re med vaš ca ni. 25 m viso ko drevo s premerom 267 cm in obsegom 838 cm je eden od najbolj prepoznavnih simbolov Ruta in celot ne Baš ke gra pe. Raz lic ni viri, ki teme -ljijo na ustnem izrocilu, navajajo, da je staro od 500 do 800 let. Lipa je širše poznana kot simbol vaške samouprave, ki je bila priznana Nemškorutarjem po prihodu iz Tirolske. 15. de­cem bra 1844 je sko raj pogo re la v po ža ru, ki je unicil celotno vas, a si je pozneje povsem opo-mo gla (Trošt 1968; Lipuš cek 1995; Kozo rog, Pagon in Fucka 2013). Vašcani že dobro deset-let je zad njo sobo to juni ja ali prvo juli ja organi -zi ra jo Praz nik lipe (Kem per le 2015). Kme tij ske tera se v Rutu so ure ja li tirol ski pri se -ljenci, ko so izkrcili gozd, pocistili kamenje in ga zlo ži li v suhe zido ve, ki so pod pi ra li zem ljiš ca, kjer so si uredili njive. Pojavljajo se na nadmor-ski viši ni od 580 do 830 m. Naj vec tera si ra nih zemljišc (34,1 %) je v višinskem pasu od 700 do 750 m, malenkostno manj (31,9 %) v višinskem pasu od 650 do 700 m, 20,3 % jih je v pasu od 600 do 650m in 12,6% v pasu od 750 do 800 m. Prevladujejo zmerno nagnjena terasira­na pobocja. Najvec terasiranih zemljišc je namrec na poboc jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 % (43,6 %), 27,4 % pa jih je na str mih poboc jih z naklonom od 30,1 do 50,0 %. Zaradi obliko­vanosti površja in neugodnih podnebnih razmer je naj vec tera si ra nih zem ljišc v pri soj nih, juž nih legah. Kar 82,8 % jih je usmer je nih pro ti jugo -zahodu, jugu ali jugovzhodu, preostanek pa sko-raj izkljuc no pro ti zaho du ozi ro ma vzhod u. V ob dob ju nastan ka Fran cis cej ske ga kata stra v dvaj se tih letih 19. sto let ja so nji ve zav ze ma le tri cetr ti ne (75,5 %) tera si ra nih zem ljišc, s sla bo cetrtino (23,2 %) so jim sledili travniki in pašniki. V so dob no sti se je delež njiv zmanj šal na borih 1,4 %, okro glih pet odstot kov tera si ra nih zem ­ljišc zav ze ma jo sadov nja ki, delež trav ni kov in pašnikov pa se je povecal na vec kot štiri petine (83,1 %). Gozd je že prerasel dvanajstino (8,1 %) tera si ra nih zem ljišc, 1,8 % pa se jih zaraš ca. V Rutu so tri obmoc ja s kme tij ski mi tera sa mi. Najobsežnejše se širi severno in vzhodno od vaš­kega jedra. Zanj so znacilne enotno oblikovane tera se z raz po teg nje ni mi in nag nje ni mi tera sni ­mi plosk va mi. Naklon poboc ja je v pri mer ja vi z dru gi ma dve ma obmoc je ma manj ši, zato so tam kajš nje tera se naj šir še. Sta rej ši doma ci ni to obmoc je ime nu je jo pre pro sto nji­ve, saj so tam njive nekoc tudi bile. Orali so jih z vprežno živino in na njih pri de lo va li raz lic na žita. Zdaj so tu izkljucno travniki, ki jih kmetje redno kosijo. Kam­ni te tera sne bre ži ne spod njih teras so še dobro ohranjene, pri višje ležecih so brežine manj izra­zite in zemljate. Nad terasami so bili vcasih seno­žeti in pašniki, ki jih je vecinoma že prerasel gozd ali pa se zaraš ca jo. Drugo najobsežnejše obmocje teras je južno od vaš ke ga jedra in ceste, ki Rut pove zu je z Gran ­tom. Na bolj str mem poboc ju je bila tera si ra -nost razpršena. Nekoc so bile tudi tod izkljucno nji ve, zdaj pa ni nobe ne vec. Pre vla du je jo trav -ni ki z ne kaj manj ši mi sadov nja ki. 




Tret je tera si ra no obmoc je je prib liž no 500 m zahod no od vaš ke ga jedra, na str mem poboc -ju 874 m viso ke ga Telec ni ka, ki ga doma ci ni imenujejo Gric, ob cesti proti Grantu. Delno so ohra nje ne le še tera se pod cesto, tiste nad njo pa je že pre ra sel gozd in so izgi ni le, saj je veci -na suhih zidov raz pad la in kame nje, iz kate rih so bili zgrajeni, se je odkotalilo v dolino. Ceprav je to obmocje teras najmanjše, pa domacinom vzbudi najmocnejšo asociacijo na kmetijske terase. Za razliko od preostalih dveh obmocij so tod zem ljiš ca obde lo va li izkljuc no roc no, brez ora nja. To tera si ra no poboc je je v pri mer ja vi z drugima dvema bolj strmo. Kakih 10 krat 10 m veli ke tera si ce so bile skrb no obde la ne in so imele vlo go hišnih vrtov. Na njih so pri de lo va li zelenjavo, na primer kolerabo, korenje, solato, fižol, repo, cesen, cebulo, peteršilj, nekaj malega krompirja, skratka vse, kar ni zahtevalo oranja. Vrtovi so bili na tej lokaciji zato, ker je bila dobro oson ce na, ali, kot sta se izrazila infor ma tor ja (Kem per le 2015; Koder 2015), »… tam­je­bilo cel­dan­son­ce …«. Zato je bila v primerjavi z dru­gimi obdelanimi zemljišci verjetnost pozebe naj manj ša. Tera sic z vrt ni na mi niso niko li zali -va li, saj je za to poskr bel dež. Do ma ci ni so na tem obmoc ju raz li ko va li dva pod ti pa teras. Spo daj so bili flanc­ni­ki, kjer so seme na vzkli la v majh ne sadi ke, nad nji mi pa rep­ni­ki, kamor so pozneje presadili sadike, ki so zra sle v flanc ni kih. S tema dve ma izra zo ma domacini tudi oznacujejo kmetijske terase. Izraz tera­sa sicer poz na jo, a ga v vsak da njem živ lje -nju ne upo rab lja jo. Tera se so torej za njih nji­­ve ter flanc­ni­ki oziroma rep­ni­ki. Posamezne dele rep ni kov in flanc ni kov so raz li ko va li z le ­din ski mi ime ni, kot so Štu ke, Gron tik … (Kem ­per le 2015; Koder 2015). Iz pri po ve do va nja infor ma tor jev lah ko skle pa ­mo, da so bili otro ci pomemb na delov na sila pri obdelovanju teras, še posebno flancnikov in rep ni kov na Gri cu. Nji ho va glav na aso cia ci ja v zve zi s kmetijskimi tera sa mi je namrec »trdo kmec ko delo«. Sta rej ši doma ci ni ob omem bi teras na Gri cu, ki jih zdaj ni vec, naj prej pomi -sli jo na svo jo mla dost in težaš ko roc no obde -lovanje zemlje z rovnico. Ce že niso svojega casa pre živ lja li na seno že tih, so ga pa na tera sah v rep ni kih in flanc ni kih, kjer je bilo še pose bej za mlajše otroke vselej dovolj dela, bodisi oko-pa va nja bodi si plet ja. V nji ho vi mla do sti je bilo s te ra sa mi pove za no tudi doživ lja nje nevar no -sti, da bi se kakšen kamen ali skala iz suhih zidov rep ni kov ali flanc ni kov odko ta lil na cesto, ki pove zu je Rut in Grant, ter poš ko do val kake ga mimoi do ce ga. Ta nevar nost je bila še pose bej veli ka pozi mi, pred vsem takrat, ko je bilo dosti sne ga in so se pro ži li snež ni pla zo vi, z nji mi pa tudi kame nje iz tera snih bre žin. Kadar ko li so hodi li pod tisti mi tera sa mi, so bili na pre ži pred more bit nim pada jo cim kame njem. Vodna erozija je cez leto z njivic na terasah spi­ra la prst v gra ben, zato so jo mora li spom la di v ko ših zno si ti nazaj na tera se. Ob moc nej ših nali vih so to mora li posto ri ti tudi vec krat let no. Tudi to so naj vec krat dela li otro ci. Delo je bilo zelo napor no, saj je bil breg strm, tovor v ko šu na hrbtu pa težak. Vsako leto marca in aprila so na terase v koših znosili tudi gnoj za pognojitev nji vic. Delo na tera sah je bilo trdo, »… am­pak 

DRAGO KLADNIK 

takrat­so­bili­ljud­je­z vsem­zado­volj­ni,­pa­strada­li niso­niko­li,­vsaj­nekaj­so­ime­li,­bolje­to­kot­nic …«. Ob tem, da so bile tera se zara di vzor ne obde ­lave lepe, so bile v prvi vrsti nepogrešljive za pri-Pogled na isto obmoc je od spo daj, v ca su prve koš nje v dru gi polo vi ci maja. delovanje hrane (Kemperle 2015; Koder 2015). 

si ra nih zem ljiš cih pa so pre puš ce ni zaraš ca nju. Priseljenci v Baško grapo pa niso izhajali iz sre­

pa kop­cek (Kemperle 2015). Za razliko od Gran-

ta, kjer so nji ho ve rep ni ke in flanc ni ke pre ne -Ob nadaljevanju takšne dinamike spreminjanja dišc ne ga nase lja ene pomemb nej ših alp skih ha li obde lo va ti že kma lu po 2. sve tov ni voj ni rabe tal bo gozd že cez desetletje prerašcal dolin v povirju reke Drave, temvec iz kakega bolj (Ko der 2015), so zad nje rutar ske rep ni ke in vsa vaška zemljišca, razen travnikov na terasah. odrocnega naselja v eni od okoliških dolin. Ne-flancnike opustili šele med letoma 1970 in 1975. Narava si bo tako, z izjemo kmetijskih teras, vze-ka te ra tam kajš nja nase lja so tudi na nad mor ­Leta 1970 so se namrec zaprla vrata vaške šole, la nazaj vse, kar so tirol ski nase ljen ci pred sto -ski viši ni 1400 m. V Rutu, ki je na bis tve no niž ji otro ci so zace li obi sko va ti osnov no šolo v Tol -let ji izkr ci li za svo ja obde lo val na zem ljiš ca. nad mor ski viši ni in v pou dar je no pri soj ni legi, mi nu, tako da za nji ho vo obde la vo ni bilo vec Za kaj so Tirol ci pred 800 leti priš li žive ti v Rut so tako tirol ski nase ljen ci kljub napo rom, ki so 
na voljo otroške delovne sile (Kemperle 2015). in odrocno Baško grapo ter zakaj so urejali kme-jih vložili v kultiviranje zemljišc, ureditev teras in Ko so jih še obde lo va li, na njih ni bilo nobe ne -tij ske tera se? Zakaj so 750 let vzdr že va li nji ho -njihovo vzdrževanje, lahko živeli precej lažje kot 
Gi ba nje šte vi la pre bi val cev Ruta med leto ma 1869 in 2015. 
S te ra sa mi pove za ni pri jet ni spo mi ni so veza ni predvsem na malico med delom. Dopoldanska mali ca se je ime no va la frjaj­žen, popol dan ska ga sadnega drevja, saj bi drevesa metala senco na povrtnine. Zdaj, ko vrtov ni vec, so na spod­njih, še ohra nje nih tera sah trav ni ki, na kate rih raste jo jab la ne, sli ve in cešp lje. Na nekdanjih njivskih terasiranih zemljišcih v bli ži ni nase lja so zdaj trav ni ki, bolj odda lje ni nekdanji travniki, senožeti in pašniki na netera­ve suhe zido ve in v ko ših na tera se nosi li prst, ki jo je ero zi ja izpi ra la v gra ben? Odgo vo ri se skri va jo v pre pro stem dejs tvu, da je bilo tu nji ­ho vo živ lje nje v pri mer ja vi s ti stim v pr vot nem okolju vendarle lažje in boljše. Innichen, središc­no naselje izselitvenega obmocja tirolskih nase­ljencev, je namrec na nadmorski višini 1175 m. 

nji ho vi pred ni ki pred pre se li tvi jo. 



SMOLEV
A, ALPSK
A HRIBO
VJA 



Vzorc no obmoc je alp skih hri bo vij je Smo le va (580 m), raz lo že no nase lje z gru ca stim jedrom 2 km juž no od Želez ni kov v Selš ki doli ni, v se -vernem delu Škofjeloškega hribovja. Zgornji, str­nje ni del vasi je na pri soj ni poli ci nad desnim bregom potoka Prednja Smoleva, spodnji, manj ši pa na dnu gra pe poto ka, ki se v za hod -nem delu Želez ni kov, ime no va nem Ovc ja vas, izliva v Selško Soro. Vzhodno nad vasjo se vzpe­njajo vrhovi Bela njiva (864 m), Sec (808 m), Str­mec (935 m) in Rasmanski Kovaški vrh (882 m), zahodno od nje, na levem bregu potoka, pa se širijo gozdnata pobocja Gorenjskega Kovaške­ga vrha (862 m) in Van cov ca (1085 m) (Sav -nik 1968; Šifrer 1996). Smoleva je samostojno naselje od leta 1953, prej je bila del naselja Mar-tinj Vrh (Šifrer 1996). Njen pose lje ni del se raz-pro sti ra na nad mor ski viši ni od 500 do 760 m. De lo ma zakra se lo površ je na obmoc ju nase lja gra di jo gli nav ci, meljev ci, peš ce nja ki in dolo -mit (Ver bic 1998; Gabro vec in Hrva tin 1998). Kljub obi li ci pada vin (v bliž nji pada vin ski po -staji Želez ni ki jih let no name ri jo med 1800 in 2000 mm; Mesec ni bil ten ARSO 2007) zara di hitrega odtekanja vode obcasno prihaja do nje­nega pomanjkanja v prsti. Obmocje naselja ima zmer no ce lin sko pod neb je s sub me di te ran skim padavinskim režimom, za katerega sta znacilna pri mar ni jesen ski pada vin ski višek in sekundar -ni višek na pre ho du med pom lad jo in polet -jem. Najmanj padavin je v drugi polovici zime. Srednja let na tem pe ra tu ra okrog 9 °C je zara -di lege na viš ji nad mor ski viši ni neko li ko niž ja kot na goste je nase lje nih rav nin skih obmoc jih (Ogrin 1996). Jedro nase lja je na spod nji meji termalnega pasu, ki je v vecjem delu Škofjeloške­ga hribovja na nadmorski višini od 600 do 800m (Ga bro vec 1998a). Na dolomitni podlagi so se razvile rjave pokar­bo nat ne prsti, na str mej ših poboc jih pa zara di mocnejšega izpiranja preperine prevladuje rend-zi na. Veci no oko li ce nase lja poraš ca jo buko vi goz do vi, v ka te rih se poleg buk ve pogo ste je pojavljajo gabrovec, jelka in še posebno smre­ka, ki jo je zaradi hitre rasti in razmeroma kako­vostnega lesa nacrtno razširil clovek. V 17. sto­letju so prvotni gozd namrec mocno izsekali, les pa vecinoma porabili za fužine v bližnjih Železni­kih. V 20. stoletju so izsekana zemljišca pogoz­di li s smre ko, ki se je mar si kod uve lja vila kot monokultura (Gabrovec 1998a). Na lidarskem prikazu je dobro vidna gosta mreža gozdnih poti za spra vi lo pose ka ne ga lesa, s ka te ri mi so pre -pre de na poboc ja v oko li ci vaš ke ga jedra. Ce lot na Selš ka doli na je bila do leta 973, ko je preš la v last frei sinš ke ga ško fa, zelo red ko pose lje na. Prva kolo ni za ci ja je pote ka la v vi so -kem sred njem veku od 10. do 13. sto let ja, ko so med nase ljen ci pre vla do va li Slo ven ci. Kolo -ni za ci ja je pote ka la od seve ra in vzhod a, segla pa je le do crte, ki jo pred stav lja jo nase lja Pod -lonk, Ško vi ne, Smo le va in Ojstri Vrh. Poz nej ša, tako ime no va na sariš ka kolo ni za ci ja, ko se je nase lje va lo pred vsem nemš ko govo re ce pre bi -valstvo iz Tirolske in Koroške, je bila znacilna za zahodni del Selške doline in do Smoleve ni segla. Od 14. stoletja so se v Železnike zaradi fužinars­tva zace li pri se lje va ti šte vil ni Fur la ni. Zara di narašcanja prebivalstva se je povecevalo prise-lje va nje kaj žar jev na opu ste le kme ti je (Blaz -nik 1928; Ilešic 1938). Ob nastanku v srednjem veku je ime la Smo le va šti ri kme ti je, do 19. sto -letja pa sta nastali nadaljnji dve. S fužinarstvom so bili povezani tudi Smolevcani, saj so ponekod na obmoc ju nase lja kopa li žele zo vo rudo (Je -lenc 2005). Smoleva je vseskozi majhno naselje. Med popi­snima letoma 1869 in 1981 je število njenih pre­bivalcev ves cas kolebalo med 30 in 45, v zadnjih letih pa je neko li ko nara slo, tako da je sre di leta 2015 v tam kajš njih 16-ih gos po dinjs tvih živelo 57 ljudi (Statisticni urad Republike Slove­ni je 2015). Sta rost na sesta va je ugod na, saj je pre cej vec otrok kot osta re lih, kar je posle di ca veli ke rod no sti, zna cil ne za celo Selš ko doli no (Savnik 1968; podatki popisov prebivalstva od 1971 do 2011; Šircelj 2006; medmrežje 3). Od nastanka naselja je bilo temelj preživetja nje-go vih pre bi val cev kme tijs tvo. Glav ni no kme tij -skih zem ljišc so zav ze ma li nji ve in trav ni ki, na kate rih so v ca su pre vla de samo za dost ne ga in samoo skrb ne ga kme to va nja pri de lo va li hra no zase in krm ne rast li ne za živa li. Ker sto ji jo hiše na poli ci izra zi to str me ga poboc ja, so njiv ska zemljišca terasirali, saj jih je bilo mogoce, ko se je uve lja vi lo ora nje s ko nji, obde la ti le na ta nacin. Tera si ra nje pa ni bilo name nje no samo pove ce va nju obde lo val nih zem ljišc in laj ša nju nji ho ve obde la ve, pac pa so tera se tudi ucin ­

DELEŽ TERASIRANIH ZEMLJIŠC: 


11,0 % 

kovito zmanjševale erozijo prsti. Analiza ortofo-to posnet kov in lidar ske ga pri ka za je raz kri la, da je v Smo le vi tera si ra nih dobrih 20 ha zem ­ljišc ali 11,0 % povr ši ne nase lja. Tera se se od ceste v dolini nadaljujejo do zgornjega dela nase­lja in na poboc ju nad njim, dru gi pas tera si ra -nih zem ljišc pa je na poboc ju onkraj poto ka Sušice, južno od vaškega jedra. Manjši kompleks teras sever no od str nje ne ga dela nase lja je že povsem poraš cen z gozd nim drev jem. 

Pa no ram ski pogled na Smo le vo z ju go za ho da. MATEVŽ LENARCIC Li dar ski pri kaz obmoc ja nase lja Smo le va. 

V casu nastajanja Franciscejskega katastra v letih 1818–1828 so na tera sah pre vla do va li travni ki (54 %) in nji ve (40 %). Bli že nase lju so prevladovala njivska zemljišca. Sadovnjaki so bili le v oko li ci sta no vanj skih hiš in gos po dar skih poslopij. Gozda in zemljišc v zarašcanju skoraj­da ni bilo, možnosti izrabe teras za pridelavo hra­ne in krme so bile opti mi zi ra ne. Celot no dru go polo vi co 19. sto let ja je zaz na mo va lo veca nje intenzivnosti rabe kmetijskih zemljišc, potem pa je sledila ekstenzifikacija. Opušcanje obdelave njiv se je zace lo že v prvi polo vi ci 20. sto let ja. Takrat se je zmanjšalo tudi število živine (Ile­šic 1938). Po navedbah anketiranih Smo­lencanov (F. Jelenc 2014; M. Jelenc 2014; 
O. Tor kar 2014; R. Tor kar 2014) so se nji ve v vecjem obsegu obdržale do šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pozneje pa so se zaradi zmanjšanja pomena kmetovanja in zaposlovanja v tovarnah izrazito skrcile. V preteklosti so na terasah gojili vse kulture, ki so omogocale samooskrbno kmetovanje: ozim-no pšenico, rž, jecmen, oves, ajdo, krompir, repo in druge okopavine (Ilešic 1938; F. Je­lenc 2014; M. Jelenc 2014; O. Torkar 2014; 
R. Tor kar 2014). Po Gra fic nih podat kih rabe tal za celo Slo ve ni -jo (Gra fic ni … 2015) v so dob no sti na tera sah prevladujejo travniki in pašniki (60 %), predvsem v ne po sred ni bli ži ni jedra nase lja, na poboc ju nad njim in terasiranem obmocju južno od Suši­ce. Gozd se je raz ši ril že na tret ji no tera si ra nih zemljišc in prerasel skoraj izkljucno izolirani sever-ni del teras z vzhod no eks po zi ci jo. Nji ve so se ohranile le v neposredni bližini stanovanjskih hiš, kar kaže, da dobi va jo vlo go zele njav nih vrtov. V pri mer ja vi s pre te klost jo je na delu tera si ra -nih zemljišc zraslo nekaj stavb, predvsem na bre­ži nah teras in robo vih tera snih plo skev pa se je raz ši ri lo sad no drev je, ki jih s ko re ni na mi utr ju -je in s tem ome ju je ero zi jo. 
Raba tal se je na posa mez nih tera sah menja -va la že v pre te klo sti, saj so neka te re nji ve puš ­ca li v pra hi in jih po letu ali dveh spet preo ra li. Tera sne plosk ve so rav ne ali neko li ko nag nje -ne nav zven, raz me ro ma str me in zem lja te tera -sne bre ži ne pa so ena ko mer no nag nje ne in poraš ce ne s tra vo ter pone kod z grmi in s sad -nim drevjem. Brežine Smolevcani pojmujejo kot trav nik, zato jih tako kot v pre te klo sti še ved no kosi jo. Zara di veli ke ga naklo na tera si ra ne ga poboc ja so bre ži ne zelo izra zi te, viso ke tudi do 8 m, tera sne plosk ve pa raz me ro ma ozke (Kri -žaj Smr del 2010a in 2010b). Te ra se v Smo le vi so sta re, lokal no pre bi vals tvo ne pomni, da bi v zadnjih desetletjih nastala kak­šna nova ali pa, da bi se katero izravnalo. Poboc­je pa je pla zo vi to, tal na voda pod pre pe ri no pov zro ca nje no pol ze nje. Doma ci ni temu pra ­vi jo usad. Pre pre cu je jo ga z za bi ja njem lese nih kolov v bre ži ne ali s sa je njem sad ne ga drev ja, pred vsem sliv, cešenj, hrušk in jab lan. Zato se je povecala površina zemljiške kategorije sadov­njak. Terase so nastale in se ohranjale s tehniko podo­ravanja, ki so jo izvajali vse do pred nekaj deset­letji. Notranjo brazdo terase so izkopali in gra di vo pre ne sli na zuna nji rob tera se. Z ora -njem »navz no ter« so plo skev neneh no izrav na -vali. Izkopano ali izorano kamenje so kopicili na zunanjem robu terase, na brežini, in jo s tem utr­jevali. Nakopicenemu kamenju so rekli grob­lja; groblje so pogosto tudi na meji z gozdom. Tera-sne plosk ve so ora li s ko nji, vsa dru ga opra vi ­la pa so bila roc na, vkljuc no s pri na ša njem hlevskega gnoja. Gnojili so tako, da so gnoj vko-pa va li, sicer bi ga spra la odte ka jo ca pada vin ­ska voda. Kolo vo zov nek daj ni bilo, viju ga sta pot po poboc ju, ki pove zu je tera se, je nasta la šele pred deset let ji. Dan da nes kosi jo s trak -torji. Ker ni vec podo ra va nja na notra njih delih terasnih plo skev, so te ceda lje bolj nag nje ne 



njive sadovnjaki travniki in pašniki gozd pozidana zemljišca drugo terasirano obmocje 
150 300 450 600 m 
njive sadovnjaki travniki in pašniki 
neobdelana kmetijska
zemljišca kmetijska zemljišcav zarašcanju 
gozd pozidana zemljišca terasirano obmocje 
150 300 450 600 m 


navzven. K temu pri po mo re tudi pol ze nje pre -pe ri ne po poboc ju. Domacini izraza terasa ne uporabljajo. Splošno ime za bre ži no je meja, za tera sno plo skev pa nji­va ali šta­pla. Celi terasi recejo stop­ni­ca ali šten­­ga (F. Je lenc 2014; M. Je lenc 2014; O. Tor -kar 2014; R. Tor kar 2014). Obmocje naselja, kjer so stavbe in vecji del kme­tijskih zemljišc, je mocno plazovito. Polzenje tal je domacinom že v preteklosti povzrocalo nema-lo težav, ne le pri ohranjanju kmetijskih zemljišc, rušile so se tudi stanovanjske hiše in gospodar-ska poslop ja. Pla zo vi to obmoc je je raz de lje no na fosilni plaz na pobocju nad strnjenim delom vasi in aktiv ni spod nji plaz med gra po Pred nje Smoleve in jedrom vasi. Polzenje nastaja na pod-la gi iz gli nav cev, peš ce nja kov in meljev cev, ki 
hitro preperevajo. Po velikonocnem potresu apri-la 1998 se je pla ze nje okre pi lo, kar so zaz na li tudi po moc nih dežev jih jese ni 2000 in spom ­la di 2001. K ne sta bil no sti površ ja je pris pe va ­la tudi raba tež ke grad be ne meha ni za ci je, saj so v zad njih deset let jih vec sta rej ših sta no vanj -skih objektov nadomestili z novimi hišami. Sanacija plazu je potekala v dveh stopnjah, v le­tih 2002 in 2011 (La zar 2002; Jelenc 2005). Skoraj vse kmetijske terase so na nadmorski viši­ni od 500 do 850 m, pri cemer so tri petine tera­si ra nih zem ljišc na nad mor ski viši ni od 550 do 700 m. Sadov nja ki in red ke nji ve so veci no ma pod plast ni co 600 m, v ne po sred ni bli ži ni vaš -kega jedra. Travniška in pašniška terasirana zem­ljiš ca so na nad mor ski viši ni do 750 m, gozd v vecjem obsegu pa terase prekriva severno od 

naselja, na vzhodnem pobocju hriba Racmanski Kovaški vrh, na nadmorski višini vec kot 750 m. Tam kajš nje tera se so bile že zgo daj opuš ce ne, tako da so že v Fran cis cej skem kata stru na njih vri sa ni pašni ki in trav ni ki. Vec kot šti ri peti ne tera si ra nih zem ljišc je na pobocjih z nad 30-odstotnim naklonom, od tega jih ima slaba cetrtina naklon vec kot 70 %. Veci­na preo sta lih teras je na poboc jih z na klo nom od 15,1 do 30,0 %. Še najbolj položno je tera­si ra no poboc je v ne po sred ni bli ži ni nase lja ter pri kon cu viju ga ve ga kolo vo za na sed lu med vzpetinama Sec in Racmanski Kovaški vrh. Naj­bolj strm pa je tera si ra ni pre del juž no od Suši -ce. Terase v bolj strmih legah prerašca travniško rast lins tvo, delo ma jih že pre kri va gozd. Za ra di pre cejš nje nad mor ske viši ne je za kme -tijske terase na obmocju Smoleve zelo pomem­ben dejavnik njihova osoncenost. Ekspozicijo že v os no vi nare ku je splo šna obli ko va nost površ -ja, zara di kate re na obmoc ju nase lja izsto pa jo sencne severozahodne lege na eni strani in son-cu izpostavljene jugozahodne na drugi. Tem raz­meram so dodobra prilagodili terasiranost zem ljišc, tako da jih je sko raj tri cetr ti ne (72 %) obrnjenih proti jugozahodu, zahodu ali jugu, od tega jih je v ju go za hod ni legi sla ba polo vi ca (47 %). Vzhodno, severovzhodno ali severno lego (20 %) ima jo izkljuc no zdaj z goz dom že pre ra -sle tera se na poboc ju Rac man ske ga Kovaš ke -ga vrha. Kot je bilo že omenjeno, v Smolevi poljšcin sko­rajda ne pridelujejo vec. Tudi v preteklosti ni šlo za trž no pri de la vo, saj so vse pri del ke pora bi li doma. Lokal no pre bi vals tvo pa je po dru gi stra ni že v pre te klo sti iska lo zaslu žek v nek me ­

DRAGO KLADNIK 

tij skih dejav no stih, naj prej v fu ži nars tvu, v zad -njih pet de se tih letih pa pred vsem v to var nah in pisar nah v do li ni. O so dob nih tež njah v rabi tal nam najvec povedo izjave domacinov (F. Je-Tudi na najbolj kakovostnih zemljišcih so nekdanje njive razen skromnih vrtickov že povsem nadomestili travniki. lenc 2014; M. Je lenc 2014; O. Tor kar 2014; 

veli kost. Za zaš ci te ne kme ti je se bolj natanc no 
trav ni ke red no vzdr žu je jo, saj le tako ohra nja -

ljajo njihov prispevek k veduti domacega kraja, 

Gibanje števila prebivalcev Smoleve med letoma 1869 in 2015. 
R. Torkar 2014). Na skoraj vseh kmetijskih zem­ljišcih so zdaj travniki, ki jih deloma kosijo s trak­torji deloma pa še vedno tudi rocno. Kmetovalci upo šte va uprav lja nje z zem ljiš ci (ak tiv na raba, nacin gnojenja ter košnje in podobno). Pri manj­ših kmetijah obstaja nevarnost, da bi ob menjavi lastnika ali upravljavca lahko prišlo do opušca­nja nadaljnje kmetijske rabe. Še vecja nevarnost za to preti zaradi možnega nadaljnjega plazenja. Lo kal no pre bi vals tvo je posa mez ne tera se poi -menovalo z ledinskimi imeni, ki so med vašcani splo šno zna na in jim laj ša jo orien ta ci jo v pro -storu: Na njivi, Na Smolevš, Na ravni njivi, V do-li ni, Pod Dežo, Pri ta zad nji doli ni, Laz, Klad je, Zavrh, Sitarjeva usadnca, Francetova usadnca in druga. Vaš ca ni tera se doje ma jo kot del svo -je pode žel ske kul tur ne pokra ji ne, ki je od nek -daj tukaj in se le malo spre mi nja. Neka te ri se s terasami tudi mocneje poistovetijo in izpostav­ki jih spremlja od otroštva. Terasiranost zemljišc jih ne moti, ceprav so neka te ri mne nja, da bi bilo lah ko obde lo va nje zem ljišc s so dob nej šo tehnologijo tudi drugacno. Nekateri se spominja­jo, da so pred deset let ji že bile poda ne pobu -de za izravnavo teras, vendar so tovrstne zamisli zara di plaze nja opu sti li. Teras ne pre poz na va -jo kot pomemb nej še prvi ne kul tur ne pokra ji ne, ki bi lah ko v na se lje pri va bi la vec je šte vi lo obi -sko val cev, ceprav je Smo le va že pri ljub lje na tocka spre ha jal cev in gor ni kov, pred vsem tistih iz bliž njih Želez ni kov (F. Je lenc 2014; M. Je -lenc 2014; O. Tor kar 2014; R. Tor kar 2014). 

jo kme tij ske sub ven ci je. Zato tudi nadalj nje ga opuš ca nja kme tij skih teras ni mogo ce zaz na ti. Poleg tega, da tera si ra na zem ljiš ca kosi jo, tudi odstranjujejo na novo razraslo grmovje in v ok­viru možnosti popravljajo poškodbe na brežinah, do kate rih pri ha ja zara di pol ze nja pre pe ri ne. Kme tij ske sub ven ci je pa ne vklju cu je jo namen -skih sredstev, ki bi bila potrebna za tehnicno ure­ja nje teras. Last niš tvo tera si ra nih zem ljišc je raz drob lje no. Tera sna plo skev in tudi bre ži na sta sicer izkljuc ­no v la sti ene same kme ti je, ven dar zara di pre -teklih dedovanj zemljišca posameznih kmetij niso povezana v prostorske celote. V preteklih deset­letjih je bilo zašcitenih kmetij vec, zdaj pa le red-ke dose ga jo za tovrstno varovanje potreb no 




RODINE
, ALPSKE RA
VNINE 

0 50 100 m 



Vzorcno obmocje alpskih hribovij so Rodine (565 m), gru ca sto nase lje na seve ro vz hod nem robu Dežele (Topole 1995), na prehodu z ravni­ne v pobocje Rebri, ki poteka vzporedno s Pecmi in Kara van ka mi pod Sto lom (2236 m). Tera si -ra na zem ljiš ca so zgoš ce na na dveh lo ka ci jah v naselju, v njegovem jugovzhodnem in severo­zahodnem delu. Posamezne terase so tudi v za-hod nem delu nase lja. Po vrš je obmoc ja nase lja je preob li ko val pred -vsem ledenik. Na njegovo delovanje opominja nizka vzpetina, morenski nasip, ki iz okoliške rav­ni ne štr li sever no od sre diš ca vasi. Nje no gra -divo so v preteklosti izkorišcali za nasipanje poti in gradnjo stavb (Miklavcic 1937; Šifrer 1969c). Ostanki peskokopa so dobro vidni na lidarskem prikazu. Na njem se razkrivajo tudi nekateri po­boc ni pro ce si, na pri mer svet lo obar va ni aktiv -ni plaz nad desnim robom terasiranega obmocja v vzhod nem delu vasi, pa tudi nizek gric, raz -potegnjen vzporedno z glavno cesto Begunje na Gorenjskem–Žirovnica, krasen primerek fosilne more ne. Za Rodi ne je zna cil no zmer no ce lin sko pod -nebje zahodne in južne Slovenije (Ogrin 1996). Na bližnji meteorološki postaji Lesce so v obdob­ju 2001–2010 name ri li pov prec no 1393 mm padavin letno z viškom jeseni. Povprecne januar­ske temperature so pod ledišcem (–1,5 °C), julij­ske se prib li ža jo dvaj se tim sto pi njam (19,5 °C) (Pod neb ni kazal ni ki SURS). Med vremenskimi znacilnostmi moramo izposta-vi ti kara vanš ki fen, ki dodo bra pre ve tri Deže lo. Po nastan ku je podo ben bur ji, zato ga ime -nujemo tudi kara vanš ka bur ja ali sever ni fen. Od pra ve ga fena se raz li ku je v tem pe ra tu ri. Po pobocjih in vznožjih piha s hitrostjo tudi vec kot 20 m/s in obca sno pov zro ca ško do tako v na -ravi (podrto drevje) kot na infrastrukturi (odkrite strehe) (Ogrin 2004). Pomembna lastnost Rodin, pove za na s pod neb jem, je nji ho va lega v ter -malnem pasu, kar ugodno vpliva na razmere za kmetijstvo in bivanje (Gams 1996). S pedogene­zo so na podlagi naravnih dejavnikov na obmoc­ju naselja nastale evtricne rjave prsti (eTla 2016). Po svo ji legi in nastan ku so Rodi ne zna cil na visokogorenjska vas. Njihovo ime izhaja iz izra­za rodi­na, ki pomeni ‘pust in mocvirnat svet’ (Meterc 2012) oziroma ‘neobdelana zemlja’ (Snoj 2009). Naj sta rej še sle di nase li tve na tem obmocju so iz antike. Pod glavno cesto, ki pote­ka skoz vas, je bil sondiran ostanek rimskodobne nasel bi ne (Va lic in Petru 1964), ki je pre poz na -ven tudi na lidar skem pri ka zu. Tudi v sred njem veku je bilo odpr to in pri soj ­no obmoc je Deže le zelo vab lji vo za pose li tev. O tem pricajo najdbe v neposredni okolici Rodin, v sosednjem Smokucu in Žirovnici. Z raz­vojem cerkvene uprave na zdajšnjem slovenskem ozem lju v ob dob ju med 10. in 12. sto let jem so Rodine dobile posebno vlogo. Bile so sedež pra-fare. Na mestu prvotno romanske cerkve svetega Klemena je verjetno stala lesena predromanska kapela. Na zacetku 14. stoletja je bil sedež pra-fa re pre meš cen v Ra dov lji co (Me terc 2012). Pri orisu Rodin ne smemo mimo njihove pomemb­ne prometne lege. Tu so namrec pomembne poti pote ka le že od želez ne dobe dalje. Naj po -membnejši je bil zagotovo tako imenovani pod-gorski koridor, ki je prek južnih vznožij Karavank in Kam ni ka sko zi Tuhinj sko doli no vodil pro ti Pano ni ji. V an ti ki je prek Rodin pote ka la pot iz Koroške pro ti Pri morski, kate re del se zdaj ime -nuje Vecna pot. Od te poti so se odcepile mno­ge prometne povezave, ki so bile pomembne za razvoj naselij v srednjem veku. V 16. stoletju so jugo za hod no od Rodin zgra di li komer cial no cesto, ime no va no Kar lo va cesta, ki je pove zo -vala Korensko sedlo in Ljubljano ter bila name-nje na upo ra bi vozov. V 18. sto let ju zgra je na Cesar ska cesta, ki je pris pe va la k splo šni gos -po dar ski rasti, pa je vas zaobš la (Jarc 2004). 
Po podat kih iz prve ga popi sa leta 1869 je na Rodi nah žive lo 87 lju di. Do leta 1931 je nji ho -vo število kolebalo, od takrat naprej pa vsesko­zi naraš ca, pose bej izra zi to med leto ma 1960 in 1990. Po podat kih iz leta 2015 ima jo Rodi -ne 348 pre bi val cev (Sta ti stic ni urad Repub li ke Slovenije 2015). Razmerje med mladim in starim pre bi vals tvom je sicer v prid sled nje ga, a sta -nje ni pose bej alar mant no. Šte vil ne novo grad -nje v naselju so postale dom mladim družinam, ki sta rost no sesta vo ob sicer osta re lem kmec -kem pre bi vals tvu izbolj šu je jo. Ro di ne so pomemb ne tudi kul tur noz go do vin -sko. Tu je bil namrec rojen pisatelj Janez Jalen, na Rodi nah pa se neka ko zaklju ci pot kul tur ne dediš ci ne, ki zdru žu je vasi pod Sto lom, zacen -ši z rojst no vas jo pesni ka Fran ce ta Pre šer na in 

DELEŽ TERASIRANIH ZEMLJIŠC: 


12,4 % 

nadškofa Antona Vovka Vrbo, ter z Doslovcami, kjer je bil rojen pisatelj Fran Saleški Finžgar, Brez­ni co, rojst nim kra jem zna ne ga cebe lar ja Anto -na Janše, in Žirovnico, kjer se je rodil jezikoslovec Mati ja Cop. V severovzhodnem delu Dežele je bilo zaradi raz-me ro ma ugod nih narav nih raz mer v vseh zgo­dovinskih obdobjih zelo pomembna gospodarska panoga kmetijstvo. V bližini Rodin, na Vrbenskem polju, so leta 1951 poskusno posadili celo tobak 

Pa no ram ski pogled na Rodi ne z ju govz ho da. MATEVŽ LENARCIC Li dar ski pri kaz obmoc ja nase lja Rodi ne. 

in ga goji li nekaj let, dokler ga ni uni ci la moc -na toca (Koselj 2008). S kmetijstvom pa so tesno povezane tudi kmetijske terase, ki zasedajo dobrih 22 ha zem ljišc ozi ro ma 12,4 % povr ši -ne naselja. S terasiranjem površja so skušali pri-do bi ti dodat na za njiv sko obde la vo pri mer na zemljišca. Terase na Zgornjem Gorenjskem sicer niso zelo izrazita pokrajinska prvina, zato se v li­te ra tu ri le red ko ome nja jo. Niso pa zna cil ne le za Rodine. Opazujemo jih lahko na primer v Gor­jah, v preteklosti so na njih gojili predvsem ribez, znacilne so tudi za Dovje, Zgornjo Bohinjsko doli-no (Srednja vas, Cešnjica), obmocji Lancovega in Ribnega, nanje pa lahko naletimo še marsikje. Do bre tri peti ne (61,4 %) rodin skih tera si ra nih zem ljišc je v vi šin skem pasu od 500 do 550 m, preo sta le pa so v pasu od 550 do 600 m. Sko ­raj tri cetrtine (72,2 %) jih je na blago nagnjenih poboc jih z na klo nom do 15,0 %, veli ka veci na preo sta lih (24,8 %) pa je na zmer no nag nje nih pobocjih z naklonom od 15,1 do 30,0 %. Glav ni na tera si ra nih zem ljišc ima dobro oson ­ceno jugozahodno ekspozicijo (63,5 %), sledijo južne (17,3 %) in zahodne (12,3 %) lege. Osta­le ekspozicije se pojavljajo v zanemarljivih dele­žih. Ce usmerjenost rodinskih terasiranih zemljišc pri mer ja mo z dru gi mi vzorc ni mi obmoc ji, lah -ko ugo to vi mo, da je na Rodi nah delež jugo za ­hod ne eks po zi ci je naj vec ji med vse mi. Prve natancnejše podatke o kmetijstvu na Deželi lah ko raz be re mo iz pro to ko lov in zem lje vi dov Fran cis cej ske ga kata stra. Na Rodi nah je bilo 18 do ma cij, ki so ime le v la sti 178 par cel, kar je pome ni lo 12,6 % od vseh par cel v davc ni obcini. Prevladovali so travniki in pašniki (Sino-bad 1998), na tera si ra nih zem ljiš cih pa pred -vsem njive (55,1 %). Gozd je prekrival le skrajni seve ro vz hod ni del obmoc ja nase lja. V tem obdobju so rodinski kmetje opustili praho in zaceli kolobariti. To lahko razberemo iz cenil­nih operatov Franciscejskega katastra. Uvedli so desetletni kolobar. Prvo leto so prst mocno pog-no ji li in pose ja li jec men, za njim pa kot dru gi pridelek še isto leto deteljo, drugo leto so dete­ljo posejali brez gnojenja. Tretje leto so prst pog-no ji li in pose ja li pro so, cetr to leto je sle di la pšenica, zatem ajda. Peto leto so prst spet pog-no ji li in pose ja li rž, zatem spet ajdo. Šesto leto so prst najprej pognojili in posejali koruzo, sed-mo leto pšenico in zatem ajdo, osmo leto so naj­prej pognojili prst in posejali rž, za ržjo spet ajdo, deve to leto so prst pog no ji li in pose ja li oves, dese to leto pa so prst spet naj prej pog no ji li in posadili krompir. Poleg navedenih kultur so kmet je za doma co rabo pri de lo va li še glav na ­to zelje, belo repo, fižol, korenje, bob in lan. Edi-no žito, ki so ga prodajali, je bila pšenica. Zaradi sne ti so jo pred setvi jo nama ka li v apnu (Si no ­bad 1998). Na Deže li je zna cil na polj ska raz -delitev na pravokotne grude. Znacilno zanje je, da so nji ve obda ne z oz ki mi paso vi trav ni ka ali pašnika. Praviloma so pravokotne in podolgova­te oblike. Takšna oblika poljske razdelitve, ki po mnenju Ilešica (1950) nakazuje staro poselitev, je znacilna tudi za terasirana zemljišca na Rodinah. Po leg pri de la ve hra ne in krme na nji vah je bilo raz vi to tudi pašniš tvo. Kmet je z Ro din so živi no pasli na pobocjih Rebri, ob tem pa so imeli pašne pra vi ce tudi na Smo kuš ki pla ni ni in Zele ni ci (Jarc 2004; Sino bad 1998). Zace tek paše na planini je bil kres, 24. junija, konec pa Mali šma­ren, 8. sep tem bra. S pla nin skim pašniš tvom so lah ko kmet je redi li vec živi ne, ven dar so mora li v zim skem casu za hlev sko krm lje nje pri skr be ti dovolj sena (Jor dan 1945). Najkakovostnejši travniki so dajali sladko seno, višin ski in gor ski pa meša no in trdo. Ota vo so kosili le na najkakovostnejših travnikih. Travniki okrog hiš so bili zasajeni s sadnim drevjem, pred­vsem jablanami, hruškami in cešpljami. Plodo­ve so vecinoma porabili za žganjekuho. Rodinski kmetje so imeli skupne, mešane gozdove Za 



njive travniki in pašniki gozd pozidana zemljišca drugo terasirano obmocje 
200 400 600 800 m 


vrhom v povirju Završnice. Iz njih so odvažali ste­ljo, name nje ni pa so bili tudi gozd ni paši živi -ne. Seka li so spom la di, kle sti li jese ni, hlo de pa pre va ža li v do li no pozi mi (Si no bad 1998). Sko raj polo vi co živi ne so sestav lja le ovce, ki so jim številcno sledili krave in prašici. Okrog cetr­tino živine so sestavljali konji, voli in mlado gove-do. Iz ovcjega runa so izdelovali volno, ovce so redi li tudi za zakol in mol žo, pred vsem na pla -ninah. Pozimi so jih krmili vecinoma s suhim list-jem in ple ve lom. Rodine so pomembne tudi za cebelarstvo. V nekdanjem župnišcu je imelo sedež prvo cebe­larsko društvo na Slovenskem, ki so ga ustano­vili 14. aprila 1781. Imenovalo se je Cebelarska bratovšcina (Zaletel 1995 in 1996). Znanje o ce-be lars tvu, ki se je na Kranj skem obli ko va lo vec sto le tij, je s svo ji mi dog na nji ople me ni til Anton Janša, ki je postal najpomembnejši ucitelj cebe­lars tva v Av stri ji, nje gov nacin cebe lar je nja pa je Mari ja Tere zi ja uka za la izva ja ti po vsem ce -sar s tvu (Si no bad 1998). Sca so ma so se zem ljiš ke kate go ri je na vaš kih zemljišcih spreminjale in tako lahko tudi na obeh rodin skih tera si ra nih obmoc jih ugo to vi mo, da se je izra zi to zmanj ša la pred vsem povr ši na njiv (zdaj jih zasedajo le še 6,9 %). Povecal se je pred­vsem delež travnikov in pašnikov, ki zasedajo že 83,6 % tera si ra nih zem ljišc. Sadov nja ki zav ze -majo 4,1 % vaških terasiranih zemljišc, prav toliko jih je pozi da nih. Manj kot odsto tek (0,7 %) jih je neob de la nih, prav toli ko jih je že pre ra slo gozd no drev je. Tera si ra nih zem ljišc v za raš ca -nju sploh ni. 
Za raš ca nje in ogoz do va nje torej na Rodi nah nista prob le ma tic na. Raz log je zago to vo nacrt ­no ciš ce nje tera si ra nih zem ljišc v skup ni (srenj ­ski) lasti, ki so ga izvedli pred casom. Pomagali so si celo z mehanizacijo, pri tem ocistili grmov­je in drevje ter izkopali korenine, ocišcena zem­ljiš ca pa zase ja li s tra vo. Oprav lje ne ga je bilo tudi pre cej roc ne ga dela (Me terc 2015). Rodinske terase težko umestimo v neko splošno tipo lo gi jo, saj jim avtor ji, ki so se s to tema ti ko doslej ukvar ja li (na pri mer Ažman Momir ski in Kladnik 2009; Križaj Smrdel 2010a, 2010b) ne namenjajo posebne pozornosti. Ažman Momir-ski je va in Klad nik jih sicer ome nja ta in umeš ­ca ta v po lje del ski tip teras, po tipo lo gi ji Kri žaj Smr de lo ve pa so rodin ske tera se še naj bolj podobne dolenjskim, le da imajo nižje in polož­nej še bre ži ne. Terase na Rodinah so nastale na podnožju Rebri. Tam kaj sta se kopi ci la poboc ni grušc in dokaj nestabilen pesek. Da bi preprecili neugod­ne ucin ke ero zi je, so ure di li tera se. Ce teh ne bi bilo, intenzivnejše kmetovanje na tem obmoc­ju ver jet no ne bi bilo mogo ce. Nji ve na tera si -ra nih zem ljiš cih so v pre te klo sti ora li s ko nji, v dobi mehanizacije kmetovanja pa to pocnejo s trak tor ji. Tudi koš nja je nek daj pote ka la roc ­no, zdaj pa strojno. Ker so travnate zemljate bre­ži ne zelo bla go nag nje ne in raz me ro ma niz ke (do enega metra, le izjemoma vec), vecjih težav pri strojni obdelavi ni. Navzven blago nagnjene terasne ploskve so namrec dokaj široke (tudi vec kot 10 m) in razmeroma dolge (Cop 2014), pra­viloma med 50 in 100 m, ponekod tudi vec kot 200 m. Do ma ci ni so tera sne bre ži ne doje ma li kot »do ­

DRAGO KLADNIK 

datno« kmetijsko zemljišce, na katerem je rasla tra va, ki pa ga v pri me ru urav na ne ga površ ja ne bi ime li. Podob no so doje ma li tudi v grob -ljah nakopiceno kamenje, ki so ga odstranili ob Po gled po tera si ra nem zem ljiš cu navz gor komaj da raz kri va nje go vo preob li ko va nost s kme tij ski mi tera sa mi. kul ti vi ra nju zem ljišc. Ceprav so ime li mož nost, 


400 350 300 
250 
200 150 100 50 
0 
186918801890190019101931194819531961197119811991200220112015 
da bi grob lje oci sti li na obcin ske stroš ke, so mnogi temu nas pro to va li, saj bi s tem izgu bi li nekaj zem lje (Cop 2014). 

Po seb nost med rodin ski mi tera sa mi sta kam ni ti vaškega jedra se imenujejo Dele [knjižno Dela] merno nagnjenega pobocja. Vsekakor naspro­brežini oziroma suha zidova severozahodno od (Meterc 2014; Cop 2014; Jarc 2004). Leta 1600 tu je jo kakr šne mu koli uni ce va nju teras, saj jih cerk ve. Oba sta raz me ro ma dobro ohra nje na naj bi v Delih pašnike preuredili v njive in ob tem skrbi predvsem morebitna intenzivnejša erozija. in še ved no slu ži ta svo je mu name nu. letnico posega vsekali v skalo, ki je še vedno lepo Nekaj tovrstnih negativnih izkušenj so namrec že Domacini vedo povedati, da je bilo nekdaj med vid na (Me terc 2012). bili deležni. O vkljucitvi teras v turisticno ponud­njima vaško pokopališce (Meterc 2014). O tem Terasirana zemljišca na Rodinah na širitev nase-bo ne raz miš lja jo (Me terc 2014; Cop 2014). pricajo tudi ledinsko ime U­Bri­tof [knjižno V Bri-lja niso pomemb ne je vpli va la, saj ne spa da -Turizem tu res ni posebej razširjena in pomemb-to fu] (Jarc 2004) in neka te re slu caj ne najd be jo med zazidljiva zemljišca (Meterc 2014; na gospodarska panoga, velja pa rodinske kul-
(Me terc 2012). Tudi osta la ledin ska ime na, ki Cop 2014). Kljub temu na pod la gi pri mer ja ve tur ne tera se posku si ti ume sti ti v sklop temat ske se pojav lja jo na tera si ra nih zem ljiš cih, so med med zem ljiš ko rabo v Fran cis cej skem kata stru Poti kulturne dedišcine. Ceprav se terase pojav­
doma ci ni dobro uve ljav lje na. Tera se vzhod no od vaš ke ga jedra se ime nu je jo Pola­ne [knjiž no Poljane] (Meterc 2014; Cop 2014; Jarc 2004). Ime Polja ne je vecal ni ca obc ne ga poj ma polje (Snoj 2009), kar je ned vom no pove za no s pre -teklo njivsko rabo, ki je razvidna tudi iz Francis-cej ske ga kata stra. Tera se seve ro za hod no od in sodobno rabo spoznamo, da so spremembe v smeri pozidave znatne, saj se je delež pozidanih tera si ra nih zem ljišc z 0,8 % pove cal na 4,1 %. Ro din ca ni teras sicer ne doje ma jo kot neko poseb no izra zi to pokra jin sko prvi no, ven dar se jim zdi, da je terasirano zemljišce vseeno neko­liko privlacnejše od ravne ga površja ali enako -lja jo še mar sik je na Gorenj skem, se prav na Rodinah najbolj približajo potem, po katerih se gib lje jo turi sti, pred vsem pa šol ske sku pi ne, ki obiskujejo sosednje vasi. Beseda ali dve o terasi­rani pokrajini na poti iz Begunj proti Doslovcam nikakor ne bi bila odvec in bi lahko marsikomu raz ši ri la obzor je véde nja. 


Ro din ska suha zido va. 


JERUZALEM, P
ANONSK
A GRICEVJA 


0 100 200 m 


Vzorcno obmocje panonskih gricevij je Jeruzalem (338 m), razloženo, deloma slemensko vinograd­niš ko nase lje v osrc ju Lju to mer sko-Or moš kih goric, ki sestav lja jo vzhod ni del Prle ki je. Manj -še str nje no jedro nase lja je na sle me nu, okrog dalec naokrog vidne, leta 1652 zgrajene cerkve Žalostne Matere Božje (Belec 1995; Curk 1990; Kert 1998; Šedivy in Belec 1980). Obmoc je nase lja s po vr ši no 59,8 ha je sicer naj manj še med vsemi osmimi podrobneje obdelanimi vzorc­nimi primeri, vendar je najbolj terasirano, saj se tera se raz pro sti ra jo na kar 24,5 ha ali 40,9 % vaš ke ga ozem lja. Nasta nek teras, ki so med vsemi vzorcnimi obmocji tudi najnovejše, je ne­locljivo povezan z razvojem vinogradništva v Ljutomersko-Ormoških goricah, ki se po svoji legi znotraj najbolj prostranega slovenskega gri-cevja imenujejo tudi Vzhodne Slovenske gorice, neka te ri pa jih po nji ho vem sta rem naravnem središcu imenujejo tudi Jeruzalemske gorice (Lu­sko vic in Sakel šek 1994). Na Jeruzalemu je leta 2015 živelo 33 ljudi, med kate ri mi ni nobe ne ga mlaj še ga od 15 let (Sta­tisticni urad Republike Slovenije 2015). Ob prvem popi su pre bi vals tva leta 1869 je nase lje ime lo 59 pre bi val cev, zatem je nji ho vo šte vi lo z iz je ­mo krajšega zastoja na prelomu iz 19. v 20. sto-let je posto po ma naraš ca lo do leta 1961, ko je dose glo višek 93 oseb. Takrat se je rast spreo -br ni la v raz me ro ma moc no naza do va nje, ki še ved no tra ja, saj se je v le nekaj letih (od 2011 do 2015) šte vi lo lju di zmanj ša lo za peti no. Za raz voj vino grad niš tva so bis tve ne ga pome -na ugod ne pedo loš ke in pod neb ne raz me re. Obmoc je Jeru za le ma tako kot neka te ra dru ga v Slovenskih goricah gradijo rahlo sprijete in zato pro ti ero zi ji sla bo odpor ne neo ge ne kam ni ne. Pre vla du je jo peski, gli ne, lapor ji, manj je peš ­ce nja kov in apnen cev. Naj sta rej še so spod nje -mio cen ske used li ne, odlo že ne na meta morf no podlago. Sestavljajo jih plasti pešcenega lapor­ja, pešcenjaka, peska in konglomerata. Na njih so pogo sti usa di (Kert 1998). Prsti na teme nih sle men in v str mih legah so peš ce ne in rah le, v bolj položnih nižjih pobocnih legah in dolinah pa težje, ilovnate, z vecjo primesjo glinastih del­cev (Lu sko vic in Sakel šek 1994). Na lidar skem pri ka zu so na dnu dolin zelo dobro vid na sicer gozdnata erozijska žarišca, ki se ob širjenju navz­gor že vrezujejo v nižje ležece vinogradniške terase. Jeruzalem ima zmernocelinsko ali subpanonsko pod neb je vzhod ne Slo ve ni je s pov prec no od 800 do 1000 mm let ni mi pada vi na mi, celin ­skim padavinskim režimom in temperaturami, ki so apri la pov prec no ena ke okto br skim ali celo višje od njih (Ogrin 1996). Ter mal ni pas, ki se zacenja od 15 do 40 m nad dnom dolin in na obmocju Jeruzalema sega do vrha slemen, zago­tav lja viš je noc ne tem pe ra tur ne mini mu me, pa tudi pov prec ni let na in dnev na tem pe ra tu ra sta nekoliko višji od tiste na dnu dolin (Ogrin 1998). Spodnja meja vinogradov v Jeruzalemskih gori­cah se drži mikroklimatske locnice, ki jo doloca vec ja ver jet nost pozeb niž je v do li ni. V za hod -nih in vzhod nih legah je na nad mor ski viši ni okrog 250 m oziroma od 40 do 50 m nad dolin-skim dnom, v se ver nih legah pa se pomak ne znat no navzgor (Be lec 1968). Tradicionalna zemljiška razdelitev vinogradov je bila raznolika in povsem prilagojena površju, na kate re ga je clo vek pred nji ho vo ure di tvi jo bolj malo vpli val. Med vino grad niš ki mi par ce la mi, ki so jih dol go zgolj roc no obde lo va li, so bile meje z jar ki, po kate rih je odte ka la pada vin ska voda. Vsa ka vino grad niš ka par ce la je teži la za najvecjim izkoristkom terena, kar je poleg opti­malnega števila zasajenih trt pomenilo tudi najboljši izkoristek vode, soncne svetlobe in toplo­te, dostopnosti, prehodnosti in najlažji nacin roc­ne obde la ve. Le po sta rih sli kah si je mogo ce pred stav lja ti pestrost sicer nav pic no, z vr sta mi vzdolž pobo cij zasa je ne vin ske trte, ki pa bi jo glede na videz lahko poimenovali tudi kako dru­ga ce kot ver ti kal ni vino grad (Pa vli cic 2016). Belec (1968) je uporabil izraz »tra­di­cio­nal­ni­vino­­grad­na­kolju«, saj je bila vsa ka trta pri ve za na na svoj kol, z dru gi mi ni bila pove za na z žic no opo ro in ni tvo ri la vrste, tako, da se je tak šen vinograd bistveno razlikoval od sodobnega v dolgih vrstah v navpicni smeri zasajenega vino-gra da. Strogi vinogradniški predpisi, imenovani gor­ske buk­ve, so od 16. stoletja podrobno opredeljevali naci ne dela v vi no gra dih tudi gle de kakovo sti prsti, obsega posameznih del in odvodnjavanja, tako da se ni škodilo sosednjim vinogradniškim par ce lam (Pa vli cic 2016). 

DELEŽ TERASIRANIH ZEMLJIŠC: 


40,9 % 

Že v Av stro-Ogr ski so ana li zi ra li kako vost prsti in dolo ca li ideal ne vin ske lege. Preu ci li so tudi nevarnost zemeljskih plazov in usadov. Da bi pre­pre ci li zdr se zem lji ne, so sadi li sad no drev je, problematicne parcele pa pogozdili. Dekorativ­ni laški topoli ali jagnedi (Po­pu­lus­nigra­‘ita­li­ca’) (medmrežje 5), zasajeni po temenih slemen, so poleg zagotavljanja sence ob poti prispevali k iz­su še va nju bliž nje oko li ce (Pa vli cic 2016). 

Pa no ram ski pogled na Jeru za lem s se ve ro vz ho da. MATEVŽ LENARCIC Li dar ski pri kaz obmoc ja nase lja Jeru za lem. 

Po temenih slemen v Vzhodnih Slovenskih gori­cah so se v pre te klo sti nase lje va li vini car ji kot delov na sila in vino grad ni ki (gor­ni­ki, sogor­ni­ki) kot lastniki vinogradov (Pavlicic 2016), saj je bilo tam kaj bolj suho in toplo. V tam kajš njih raz lo -že nih nase ljih so vini­ca­ri­je, kle­ca­je, klu­ca­je ali kleti, zidi in što­ki nanizani z obeh strani slemen­skih cest, do kate rih sega jo vino gra di (Lu sko vic in Sakel šek 1994). Že ob uvedbi Franciscejskega katastra je bil v Je­ruzalemskih goricah zelo velik delež nedomace vino grad niš ke pose sti (Va len cic 1970). Last ni -ki so veci no ma sta no va li dalec od svo jih vino -gradov. Delavce, ki so jim obdelovali vinograde, so zacasno naselili v stavbah poleg vinogradov, v ka te rih so se sca so ma sku paj z dru ži na mi za stalno naselili. Tako sta se izoblikovala sloj vini-car jev in z njim pove za no vini car sko raz mer je (Si mo nic Roš kar 2003). Ve ci na vino gra dov na Jeru za le mu je bila v lasti nedo ma ci nov, tudi tuj cev, vse do kon ca 2. sve­tovne vojne. V sosednji Plešivici so imeli na primer avstrij ski držav lja ni v la sti kar 45,5 % vino grad -niš kih zem ljišc. Po letu 1945 so nekdanji vinicarji po vinicarskem zako nu odku pi li hiše z ohi šni co vred (Še divy in Belec 1980) in s tem je vinicarstvo zacelo zami­rati. Z industrializacijo so našli trajnejšo in bolje pla ca no zapo sli tev, s tem pa so gori ce osta jale prazne in cedalje bolj odvisne od strojne obde-lave. V duhu takratne politike so v Ljutomeru zrasli industrijski obrati, ki so do osamosvojitve Slo­venije zaposlovali vec tisoc delavcev. Vino-gradništvo v Ljutomersko-Ormoških goricah so po 2. svetov ni voj ni s števil ni mi refor ma mi pre­oblikovali v dejavnost manjših zasebnih vino-gradnikov in vecjih vinogradniških zadrug (Pavlicic 2016). Na Jeruzalemu je bila meja med obmocjema Ljutomera in Ormoža. Vinogradi severno od cerkve so pripadli poznejšemu Vino-gradniško-živinorejskemu kombinatu Ljutomer (VŽK Ljutomer), tisti južno od nje pa poznejše-mu Kme tij ske mu kom bi na tu Jeru za lem-Or mož iz Ormoža. Združitev vinogradništva z vidika vinogradov, kle­tarstva in prodaje vina je omogocila nov pristop, kate re ga naj vid nej ša obli ka je bilo tera si ra nje vinogradov. Za terasiranje sta bila odlocilna dejav ni ka pomanj ka nje delov ne sile za roc no obdelavo vinogradov in tedanja kmetijska meha­nizacija, ki še ni omogocala obdelovanja strmih leg. Zato so raz me ro ma str ma poboc ja mora li prilagoditi zmožnostim takratnih strojev in jih tudi zato zrav na ti v te ra se. Mno žic no tera si ra nje vino gra dov v Lju to mer -sko-Ormoških goricah se je na podlagi izkušenj tera si ra nja vino gra da v Glo bo ki pred 2. sve -tovno voj no in gri ca Var dovš ca ka, kjer je pote -ka lo že od leta 1953, zace lo v šest de se tih letih prejš nje ga sto let ja, ko je drža va raz voj kme tijs -tva vzpod bu ja la prek meha niz ma banc nih kre -ditov. Za vinogradništvo na obmocju Ljutomera je bil pogoj za dodelitev ugodnega kredita vsaj 65 ha za tera si ra nje pred vi de nih vino gra dov. Tako je leta 1960 zacel s pri pra va mi za nji ho -vo terasiranje tudi VŽK Ljutomer. Avtorja nacrtov tera si ra nja Lju to mer skih goric sta bila inže nir ja Slu ga in Leo nar di. Ude ja nja ti so jih zace li po letu 1965 na obmoc jih Slam nja ka, Ilov cev in Želez nih Dve ri, od koder se je tera si ra nje širi lo pro ti jugu in zaho du, v sme ri Jeru za le ma. Izva -jal ca del sta bili pod jet ji Obno va Mari bor in Agrotransport Ptuj, saj VŽK Ljutomer za terasira­nje ni imel last ne meha ni za ci je. Pred vi de ni teren za tera si ra nje so naj prej izrav -na li, odstra ni li odvec no rast li nje ter porav na li razne vdol bi ne in izbo kli ne. Sle di lo je koli ce nje posa mez nih teras, pri cemer so se mora li pri ­la ga ja ti mikro re lief nim raz me ram. Odvi sno od lapornatosti ali ilovnatosti prsti bi se namrec lahko ob premikanju, oranju, rigolanju in poravnavah 



njive vinogradi travniki in pašniki gozd pozidana zemljišca terasirano obmocje 
0 100 200 300 400 m 
Raba tal 
njive vinogradi sadovnjaki travniki in pašniki 
neobdelana kmetijska
zemljišca kmetijska zemljišcav zarašcanju 
gozd pozidana zemljišca drugo 

0 100200300400 m 


nepri ca ko va no poja vi le teža ve s pol ze njem tal. Teren so nato preorali z globokim in težkim plu­gom, cemur sta sledila izdelovanje razlicno nag nje nih tera snih bre žin in rav na nje delov nih povr šin. Pri obli ko va nju posa mez nih teras so si delavci pomagali s trimetrsko lato, ki se je v fo­kusirani oddaljenosti od terena v delu toliko nag-ni la, koli kor je bilo tre ba, da je ime la tera sna plo skev triod stot ni padec nav zven. Nekatere predhodno zacrtane medterasne poti so pozneje na terenu prilagodili dejanskim raz-me ram. Podob no je bilo s te ra sni mi bre ži na mi, ki naj bi ime le po prvot nih nacr tih naklon 45° (100 %), a se je ta izka zal za pre vec polož ne -ga. Da ne bi izgu bi li pre vec obde lo val ne zem -lje, so ga ponekod povecali tudi na 80° (567 %), zato je bre ži na sko raj nav pic na. Vinograde severno od cerkve na Jeruzalemu so terasirali po nalogu VŽK Ljutomer, tiste južno od nje pa po nalo gu ormoš ke ga pod jet ja. Konc -nih 335 ha terasiranih zemljišc na pridelovalnem obmoc ju VŽK Lju to mer naj bi po izra cu nih pri -na ša lo za tret ji no manj ši pri de lek po hek tar ju, vendar na posameznem trsu veliko vecjega, k cemur so pris pe va le tudi nove sor te zasa je ne vin ske trte. Nazad nje je bil pri de lek bolj kako -vo sten in tudi koli cin sko vec ji od nek da nje ga (Štrakl 2016; Žli car 2016). 
Likovno umetniško delo slikarja Anteja Trstenja­ka iz leta 1965 je ena zad njih podob jeru za -lemske pokra ji ne, pre den so bili tera si ra ni tudi vinogradi južno od cerkve (Pavlicic 2016; Trste­njak 1965). Ohranjena fotografija iz leta 1966 že prikazuje sveže naorane vinogradniške tera­se pri Sve ti njah (Be lec 1968). Kmetijski kombinat Jeruzalem-Ormož je terasi­ranje vinogradov izvedel podobno kot VŽK Lju-to mer (Štrakl 2016; Žli car 2016). Za ure di tev teras so name ni li vsa raz po lož lji va zem ljiš ca, vkljuc no z ohi šni ca mi nek da njih vini car jev. Na Jeru za le mu je tera si ra nje seglo vse do hiš na temenih slemen (Brenholc 2014; Vocanec 2014). Na obmoc ju Jeru za lem sko-Or moš kih goric je pote ka lo do kon ca osem de se tih let prejš nje ga sto let ja (Štrakl 2016; Žli car 2016). Na ozemlju Jeruzalema je 70 % terasiranih zem­ljišc v vi šin skem pasu od 300 do 350 m, preo -sta lih 30 % pa v pasu od 250 do 300 m. Zani­mivo je, da je po cetrtina terasiranih zemljišc na pobocjih z nakloni do 15,0 % (26,2 %), od 15,1 do 30,0 % (25,6 %), od 30,1 do 50,0 % (24,1 %) in nad 50,1 % (24,1 %). Kar pet šestin terasiranih zemljišc je usmerjenih proti jugovzhodu, vzhodu, jugu in jugo za ho du, naj vec pro ti jugovz ho du (34,0 %) in vzhod u (22,9 %). V pri soj nih legah je torej bistveno vec terasiranih zemljišc (61,1 %) kot v osoj nih (10,9 %). Ob tem je tre ba pove -dati, da na takšno razporeditev odlocilno vpliva raz me ji tev obmoc ja nase lja, saj so prav tako inten ziv no tera si ra ni osoj ni in zahod ni deli sle ­men že na obmoc jih sosed njih nase lij Ple ši vi ca in Mali Bre bov nik. V obdobju Franciscejskega katastra iz let 1819–1825 so na obmoc jih zdajš njih teras, ki 


jih takrat še ni bilo, vino gra di zav ze ma li 79 % zemljišc. Sledili so jim travniki in pašniki (11,5 %), nji ve (5,4 %) in gozd (2,4 %). S te ra si ra njem v dru gi polo vi ci prejš nje ga sto let ja se je delež 
Obnova vinograda je financno in delovno zahtevno opravilo, pri katerem na vsakih 30 let povsem na novo zasadijo vin ske trse. vinogradov na terasiranih zemljišcih povecal na 



Hrga 2014; Prapotnik 2014; Vocanec 2014). 
kar 89,8 %. Kljub tolik šni pre vla di vino grad niš -

je tam kaj kma lu poja vil usad (Bren holc 2014; 
186918801890190019101931194819531961197119811991200220112015 

nekdanjih ledinskih imen. Tako na primer vino-ske mehanizacije, ki omogoca obdelavo strmej-Jeru za lem ske tera se so vse ka kor vred no ta, ki gradu, ki so ga pred terasiranjem imenovali ših pobocij. Navpicni nasadi namrec v primerjavi jo je treba ohranjati, saj geometrizirana, vzdolž 
90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 


kih teras je v spod njih delih pobo cij tudi nekaj V vecini primerov gre torej za imena, ki so nasta-Voca nec 2014). sta rej ših polje del skih, na kate rih so zdaj sko raj la na podlagi priimkov nekdanjih lastnikov. Terase na obmocju Jeruzalema so novejša antro­izkljuc no trav ni ki in pa šni ki (8,7 %). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je zara-pogena pokrajinska prvina, s komaj polstoletno V Jeruzalemsko-Ormoških goricah terasno di preurejanja terasiranih vinogradov v navpicne tradicijo. Sprva so cloveku pomagale gos-ploskev imenujejo tera­sa, pla­to ali voz­na­povr­-nasa de pokra jin ski videz Lju to mer sko-Or moš -podariti na nadpovprecno strmih pobocjih ši­na, terasno brežino pa škar­pa ali šre­ga. Poi-kih goric spet zacel temeljito spreminjati. Razloga Vzhodnih Slo ven skih goric, zdaj pa jih ceni mo menovanja terasiranih obmocij izhajajo iz sta raz voj in šir ša dostop nost sodob ne kme tij -pred vsem po estet skih meri lih. 
Hinjcevo, zdaj pravijo Hinjceve terase, nekda­nje Ornikovo so Ornikove terase, Fischerauer­jevo Fischerauerjeve terase … (Brenholc 2014; s te ra si ra ni mi omo go ca jo do 60 % vec je šte vi ­lo trt na enoto površine, kar poleg lažje in cenej­še obdelave pomeni tudi vecji zaslužek, tako na racun obil nej še ga pri del ka kot tudi kme tij skih subvencij (Hrga 2104; Prapotnik 2014). Ta pro-ces je za zdaj Jeru za lem zaob šel, je pa izra zit tudi že v nje go vi nepo sred ni bli ži ni. Na Jeruzalemu nekdanji lastniki, ki so po dena­cio na li za ci ji tam kajš nje vino gra de zno va dobi li v last, terasiranost ohranjajo, prav tako nasledniki obeh kmetijskih kombinatov. Zaznali smo celo, da je novi last nik na poboc ju, kjer prej sploh ni bilo vino gra da, povsem na novo ure dil tera -se. Zaradi pomanj ka nja zna nja in izku šenj žal na neprimernem, mokrotnem zemljišcu, zato se plast nic s fi li gran sko natanc nost jo tera si ra na poboc ja, kjer tera se viju ga jo sklad no z nji ho vo reliefno razclenjenostjo, z vidika razvoja turizma pomenijo pomembno ekonomsko kategorijo (Er­har tic 2009b). Tega se dobro zavedajo razni deležniki, od pridelovalcev vin, ki so z izrazom Tera­se celo poimenovali tamkajšnje vino, do oglaševalskih kampanj, ki na primeru jeruzalem­skih vinogradniških teras promovirajo pokrajin­sko lepo to. Tera sa sti vino gra di so posta li tako pomemben segment kulturne pokrajine, da je obmocje Jeru za le ma ozi ro ma Jeru za lem skih goric v Re gi stru nepre mic ne kul tur ne dediš ci ne pod evidencno številko 7867 zavarovano kot kul­tur na (po)kra ji na. 






NARA
VNE NEKMETIJSKE TERASE 




V mno gih pokra ji nah se pojav lja jo stop ni ca ste ali stopnjaste reliefne oblike, ki spominjajo na tera­se in so nasta le z na rav ni mi pro ce si. Temelj na delitev in razvršcanje teh oblik v skupine je nare­jena na podlagi prevladujocih dejavnikov in pro-cesov, ki so jih oblikovali. Po nastanku so naravne terase lahko strukturne, recne, jezerske, morske, ledeniške, kemogene in biogene. Glede na veli­kost poja vov in nji ho vo lego v pro sto ru pa lah -ko opredelimo še dve posebni skupini naravnih teras, mikro te ra se in zunaj ze melj ske tera se. 
• 
Struk tur ne tera se in dru ge relief ne obli ke nastanejo zaradi razlik v odpornosti kamnin na zuna nje geo morf ne dejav ni ke ozi ro ma zara di tako ime no va ne ga selek tiv ne ga pre pe re va nja kamnin (Migon 2006). Znacilne strukturno pogo-jene oblike, neodvisne od podnebja, so kve ste (Schmidt 1994), ki nasta ne jo tam, kjer so raz ­lic no odpor ne sedi ment ne kam ni ne tek ton sko nagnjene. Gre za asimetricno oblikovane vzpo-red ne gre be ne, kate re zara di raz lik v kam nin ­ski sestavi in naklonu z vsake strani preoblikujejo razlicni procesi (Migon 2006). Kadar se lastno­sti kam nin spre mi nja jo na majh nem pro storu, lahko nastanejo drobne, do najvec nekaj metrov velike neenakosti na površju kamnin in jim dajo stop njast videz. 

• 
Recne terase so uravnani deli površja, ki so jih obli ko va li vodo to ki, pre den so z ero zi jo poglo ­bi li dolin ska dna. Od viš je ga ali niž je ga oko -liškega površja so recne terase locene z ježami. Tera se nasta ne jo, ce se spre me ni vod ni pre tok ali kolicina transportiranega gradiva, s cimer se poveca erozijska sposobnost vodotoka (Wolman in Leo pold 2013). To je lah ko posle di ca zni ža -nja ero zij ske baze ali zmanj ša nja koli ci ne gra -di va, ki je na raz pola go za trans port, ozi ro ma povecanega odtoka. Terase v vec ravneh pred­stavljajo posamezna obdobja zarezovanja vodo­tokov (erozijske terase) z vmesnimi obdobji stabilizacije vrezovanja, ko je bilo dolinsko dno 


daljši cas na doloceni nadmorski višini, ali obdob ji, ko je priš lo do ponov ne aku mu la ci je gradiva (akumulacijske terase) na poplavni rav­ni ci ob vodo to ku (Har den 2006). 
• 
Pri zni že va nju gla di ne jezer lah ko na nji ho -vih bre go vih nasta ne valo vi ta povr ši na, ki spo ­mi nja na tera se. Ce je zni že va nje postop no, nastanejo bolj izrazite stopnje oziroma jezerske terase (Damnati s sodelavci 2015), ki so lahko obli ko va ne tako v sip kih prio bal nih sedi men tih kot kompaktni kamninski podlagi. Gladina jezer koleba skladno s spreminjanjem podnebnih znacilnosti, v zadnjem stoletju pa predvsem zara­di cezmernega izkorišcanja vode za clo ve ka. 

• 
Mor ske tera se so stop nje ob oba lah, kot so kli fi, ki si lah ko sle di jo na vec rav neh. Kli fi nasta ne jo z me han skim delo va njem valov na obalo (abrazija), pri cemer se razlicno hitro umi­kajo, pod njimi pa se oblikujeta abrazijska poli-ca in spodmol (Sunamura 1992). Zaradi tekton­skega dviganja oziroma kolebanja gladine mor­ja v kvartarju so klifi z oddaljitvijo od morske oba­le pone kod posta li neak tiv ni. 

• 
Lede niš ke ali kame tera se nasta ne jo ob robo vih lede ni kov, nad tale cim se ledom med moren ski mi nasi pi in bližnjimi poboc ji. Pre poz -namo jih kot podolgovate police vzdolž pobocij dolin s str mim poboc jem. Pogo sto so raz ko sa -ne na manjše dele in zara di pre se di men ta ci je v pole de no dob nem obdob ju nagu ba ne. Od moren se raz li ku je jo po sedi men ta cij skih oko -liš ci nah, saj v kame tera sah odlo že no gradivo ni iz ledenika, ampak je nakopiceno s fluvialni-mi procesi ob robu ledenikov, ki gradivo spirajo v ko ta nje, zapol nje ne s sto je co vodo. Zato je sestava sedimentov, ki jih gradijo, pestra: od gruš-ca in proda do menjavanja plasti melja in gline. 

• 
Kemo ge ne tera se naj po go ste je nasta ne jo s kemijskim izlocanjem kalcita (CaCO3) iz vode, red ke je dru gih mine ral nih spo jin (Ford in Ped -ley 1996). Ko s kalcije vim karbo na tom obo ga -


teni povr šin ski vodotoki prec ka jo dele strug z vec rast li nja, to iz vode crpa oglji kov diok sid, zato se zac ne izlo ca ti leh njak. Te odklad ni ne preob li ku je jo rec ne stru ge, tako da se voda kaskad no pre li va iz baze na v ba zen, deni mo v primeru lehnjakovih pragov na dalmatinski Krki ali Pli tviš kih jezerih. Podob ne obli ke nasta ne jo z iz lo ca njem tra ver ti na iz ter mal ne vode, ko se ob nje nem izvi ru iz vode izlo ci jo v njej raz top -lje ni pli ni, na pri mer v turš kih Pamuk ka lah ali ameriškem narodnem parku Yellowstone. V jam-skem okolju se iz vode odlaga siga zaradi uha­janja ogljikovega dioksida (CO2) iz vode v jamski zrak z niž jim par cial nim tla kom CO2. Ob kap -niš kem okras ju gra di siga v kraš kih jamah tudi tera sa stim baze nom podob ne sigo ve pon vi ce. 
• Biogene terase so oblike površja, ki jih ustva­rijo organizmi iz svojih skeletov ali s svojim delo­vanjem v pokrajini. Mednje uvršcamo koralne grebene iz kalcijevega karbonata, ki so zgrajeni iz skeletov koral. Skladno s kvartarnim koleba­njem morske gladine zaradi menjavanja ledenih in medledenih dob ali navpicnih tektonskih pre­mikov lahko postanejo koralni grebeni fosilni. Oblikujejo se lahko v vec ravneh, ki spominja­jo na terase (Birkeland 1997). Delno biogene­ga izvora so vodoravne, policam podobne linije, potekajoce precno po pobocjih (angleško ter­ra­­cet­te). Obicajno se oblikujejo na nesprijeti pod-lagi strmih pašnikov, lahko pa tudi na gozdnatih pobocjih. So do pol metra visoke in medseboj-no okrog meter oddaljene, dolge pa so lahko tudi vec deset metrov. Ker so te oblike znane v vec pokrajinah sveta z razlicnim podnebjem, njihov nastanek ni povsem pojasnjen. Najpogosteje ga povezujejo z delovanjem pašnih živali, ki tovrstne terasice ustvarjajo s ponavljajoco se hojo vzdolž plastnic, zagotovo pa imajo pomembno vlogo tudi pobocni procesi. Za njihov nastanek je kljuc­nega pomena naklon pobocja, ki mora biti v pov­precju vecji od 30° ali 57,8 % (Ward 2006). 

• 
Mikro te ra se so lah ko drob ne nepra vil no sti na površini najrazlicnejših in obicajno med seboj nepovezanih naravnih pojavov, ki prav tako spo mi nja jo na tera se. Po nastan ku gre veci no ­ma za postopno sprošcanje in premešcanje gra-diva v raznih vodnih ali eolskih okoljih. Pogosto ima jo linij sko, rom boid no, valo vi to ali dru ga ­ce sime tric no obli ko, s tem, da so nji ho vi naj -viš ji izbo ce ni deli ozi ro ma gre be ni usmer je ni prec no na smer giba nja gra di va (Al len 2006). Nekatere izmed teh oblik so neobstojne oziroma hitro spreminjajoce, kot na primer valovi na vod­ni gla di ni ali gre benc ki peš ce nih sipin. Druge se spreminjajo pocasneje, kot na primer razbraz­da na povr ši na lede ni kov ali nagu ba na povr ši -na kap ni kov in dru ge ga jam ske ga okrasja. 

• 
Zunajzemeljske ali ekstrateresticne terase so posebne oblike naravnih teras oziroma stop-njaste oblike površja na drugih nebesnih telesih, ki nam jih je omogocila zaznati in opazovati naj­sodobnejša vesoljska tehnologija. Ceprav že od 


17. stoletja poznano razbrazdano površje Lune (Baker 2004), nam šele v zadnjih desetletjih posnetki površja drugih nebesnih teles podrob­neje razkrivajo najrazlicnejše morfološke pojave (Baker 1984). Sprva je bila pozornost namenje­na notranjim planetom Osoncja Merkurju, Veneri in Marsu, ki imajo kamnita površja (Baker s so-delavci 1992; Baker 2001; Baioni, Zupan Hajna in Wezel 2009; Balme in Gallagher 2009). Zuna­nji planeti so plinasti in nimajo trdega površja, ga pa imajo njihove številne lune (Baker 2004). Šele v zadnjem casu so posnetki pokazali, da ima tudi Pluton luskasto površje, ki so ga poimenovali kac­ja­koža (NASA 2015) in spominja na terasa­sto pokrajino. Raznolike reliefne oblike na drugih nebesnih telesih so rezultat raznovrstnih proce­sov, od udarjanja meteoritov, vulkanizma, tek­tonskih deformacij, pobocnih in eolskih procesov, fluvialnega preoblikovanja do ucinkov polede­nitve (Baker 2004). 
P PP PPP 
Rec ne in struk tur ne tera se v pol puš cav ski pokra ji ni ame riš ke ga narod ne ga par ka Can yon lands v zvez ni drža vi Utah, ki so jih izdolb li reki Kolo ra do in Green River ter nju ni pri to ki. BOJAN ERHARTIC Ke mo ge ne tera se, ime no va ne Pamuk ka le (slo ven sko ‘Bom baž na trd nja va’), kate rih pre kra sni narav ni bazenc ki so na jugo za ho du Tur ci je nasta li z iz lo ca njem tra ver ti na iz ter mal ne vode. SHUTTERSTOCK Mikroterase v bele m puš cav ske m pesku iz kri sta lov sadre z zna cil no linij sko sime tric no obli ko so iz ame riš ke ga naravnega spo me ni ka Whi te Sands v zvez ni drža vi Nova Mehi ka. BOJAN ERHARTIC 


Bar vi ta struk tur na tera si ra nost gri ca v Ore go nu. BOJAN ERHARTIC Strukturno pogojen terasasti slapic v Kanadi. CHRISTOPHER GARDINER, SHUTTERSTOCK Drobne strukturne oblike ob morski obali. SHUTTERSTOCK 






Izra zi ta abra zij ska tera sa na juž ni oba li Avstra li je. MATEJA FERK Te ra se na boc ni more ni lede ni ka Nupt se. DANIEL PRUDEK, SHUTTERSTOCK Te ra sa sti leh nja ko vi pra go vi na reki Krki v Dal ma ci ji. SHUTTERSTOCK Kemogene tera se v na rod nem par ku Yel low sto ne. SHUTTERSTOCK Kemogene tera si ce ob toplem vrel cu v Yel low sto nu. BOJAN ERHARTIC 







Bio ge ne tera si ce pod Kle kom v Ka ra van kah. JAKA ORTAR »Te ra sa ste« sekre ci je v lu pi ni amo ni ta. KENNY TONG, SHUTTERSTOCK Mi kro te ra sa sti vzor ec na skal nem površ ju. EHTIRAM MAMMADOV 



»Mikrote ra se« na od vihar ja raz pe nje ni mor ski gla di ni. SHUTTERSTOCK Te ra sam podob na raz braz da na povr ši na lede ni ka. BOJAN ERHARTIC Te ra sam podob ne relief ne obli ke na Plu to nu. NASA 

ANTROPOGENE NEKMETIJSKE TERASE 
IN TERASIRANI OBJEKTI 




An tro po ge ne nek me tij ske tera se so stop nje na pobocju ali izgrajenem objektu, ki so clovekovo delo in niso namenjene pridelavi kulturnih rast­lin ali umetni zasaditvi, vecinoma tudi niso pre­pušcene naravnemu prerašcanju. Za razliko od kmetijskih teras je tu prst, razen v redkih primerih, odstranjena ali je sploh ni bilo. Clovek je pose-gel v na ra vo tako, da je raz kril poboc je vzpe ti -ne, kopal v rav no površ je ter nako pi ce no ali odvecno gradivo odložil na površju. Nastale so vecje ali manjše antropogene vbocene ali izbo-ce ne tvor be raz nih oblik. Veci no ma je površ je tera si ral, da si je zago to vil dostop do celotne -ga obmocja, kjer je izvajal doloceno dejavnost, in omo go cil nad zor nad njim. V drugih primerih (piramide, stopnišca, gledališ-ca, tri bune, vise ci vrto vi, vod ne kaska de, opor­ni zidovi, rezervoarji, terasasta naselja, terasasti bloki, terasaste hiše in podobno) je clovek tera­si ra ne objek te zgra dil sam, naj vec krat iz kam -ni tih blo kov, beto na in žele zo be to na. Vloga antropogenih terasiranih pokrajin ali objek­tov je lah ko: 
• 
Pose li tve na: 

• 
Terasasta so lahko celotna naselja, kot so nekatera sre do zem ska nase lja z izred no gosto ­to pozi da ve na tera sah obmor skih kli fov, ali pobocna naselja ponekod na sušnih obmocjih. Vrste hiš se naj po go ste je uje ma jo s plast ni ca ­mi. Tera se so tako ozke, da so objek ti navad ­no dostopni le peš. Za mlajša terasasta naselja so znacilne širše terase, na katerih je poleg vrste hiš prostor vsaj še za pro met ni co, ki omo go ca indi vi dual ni dostop do objek tov z av to mo bi li. Ponekod so ravne strehe nižje stojecih objektov dvo riš ca ozi ro ma predd ver ja viš je sto je cih. 

• 
Vrsta hiš lahko poteka tudi stopnjasto, precno na plastnice. V tem primeru sekajo plastnice tudi pro met ni ce. 

• 
Terasasto obliko pa imajo lahko tudi objekti sami. Nji ho va veli kost je zelo razlic na; vca sih 


obse ga jo le nekaj nad stro pij, lah ko pa zra se jo v pi ra mi de ali tera sa ste nebo tic ni ke. 
• 
Pro met na: Tu naj naj prej ome ni mo tera si -ra ne poti ali stop niš ca. Nji ho va širi na je pove -za na z obi ska nost jo vzpe ti ne ali objek ta, tudi z nje go vo monu men tal nost jo, nji hov potek pa s str mi no, sta bil nost jo pod la ge, obli ko in dolži ­no poboc ja, rova ali jame. Stopniš ca so lah ko pre mo crt na, cik ca ka sta, spi ra la sta ali pa spre ­mi nja jo smer gle de na obli ko va nost površ ja. Najbolj zani mi va vodi jo do raz lic nih narav nih znamenitosti ali kulturnih spomenikov – svetišc, samo sta nov, cerk va, zgo do vin skih nase lij, gra -dov, grob nic … Lah ko so peš ce na, kam ni ta, lesena, opecnata, betonska. Redkejši primer tera­si ra nja za rabo v pro me tu so par ki riš ca v ni vo -jih. Tera se s par kir ni mi mesti so mlaj še, nasta le šele v dobi motor ne ga pro me ta. 

• 
Eksploatacijska: Tu imamo v mislih izkoriš-canje mineralnih in drugih surovin na zemelj­skem površju v obliki dnevnih kopov (rudniki, kamnolomi) in v terasastih solinah na poboc -jih. Taka dejavnost ima za posledico eno najob­sež nej ših oblik clo ve ko vih pose gov v Zem lji no površ je (Ta rol li in Sofia 2015). Naj po go stej ši poseg je vezan na poboc je, saj je naj bolj eno -staven in najcenejši. Scasoma se pobocna linija umi ka pro ti notra njo sti na ce te vzpe ti ne. Kadar pa je mineralno bogastvo pod bolj ali manj rav­nim površjem, je dostopno le s cedalje globljim kopa njem in šir je njem izkop ne jame. Rasto ca vboklina ima pogosto obliko navzdol obrnjene­ga prisekanega stožca ali piramide. Ob cišcenju rude se kopi ci jalo vi na, ki se jo lah ko nacrt no odla ga, tako da nastaja umetna vzpetina (iz­boklina), ki bo najbrž scasoma dobila novo vlo-go. Pri izkopavanju in kopicenju gradiva poteka sprotno terasiranje. Terase so namenjene mani­pu li ra nju z de lov ni mi stro ji in trans por tu gra di -va ter preprecevanju cezmerne erozije razgaljenih pobocij. Tako v primeru vbocenih kot izbocenih 


oblik se tera se obi caj no spuš ca jo ozi ro ma dvi -ga jo spi ral no. 
• 
Komunalna: V to kategorijo uvršcamo poko-pa liš ca, ki so povr šin sko naj vec ja in najbolj pogosta, redkeje tudi odlagališca odpadkov ali skla diš ca. Kadar v na se lju pri manj ku je rav nih zem ljišc, so poko pa liš ca ure je na na vzpe tem površju, ki je tera si rano. Mno ga so sve tov no znana in opre de lje na kot pomemb na kul tur na dedišcina. Posebna terasasta odlagališca odpad­kov ali skladišca praviloma ne ogrožajo okolja. 

• 
Proizvodna-storitvena: Vcasih so terase izko riš ce ne za izpe lja vo dolo ce nega obrt ne ga postopka. Znane so na primer stopnicaste bar-varne usnja v Fezu v Maroku. V stopnjah je lahko izvedeno tudi barvanje, izpiranje ali pranje tkanin. 

• 
Energetska: Površje je lahko terasirano tudi zara di bolj še izko riš ce no sti vetr ne ali sonc ne energije. V tovrstnih primerih so terase zgrajene z na me nom, da so po njih raz po re jene vetr ni -ce ali sonc ne celi ce. Pod la ga sled njih ni nuj no terasirana, ampak vtis terasiranosti nastane zara­di nji ho ve stop nja ste pri tr je no sti na pod lago. 

• 
Varo val na: O to vrst ni vlo gi govo ri mo v pri -merih protierozijskega, utrditvenega terasira­nja ali stop ni ca stih opor nih zidov. Lah ko bi jih obrav na va li tudi v ok vi ru pro met ne vlo ge, saj tera si ra na poboc ja ali tera sasti opor ni zidovi navadno spremljajo prometnice (poti, ceste, želez ni ce in vod ne prekope), gradi jo pa jih tudi ob vhod nih por ta lih pre dorov, mosto vih in galerijah. Kamninsko podlago varujejo pred razdiralnimi ucinki vode, snega, ledu, vetra, rast­linstva in živalstva ter tako omogocajo varno upo­ra bo pro met nic ali zgradb. Pri njih je plast prsti lah ko pose bej nane šena in utr je na, tera sne ploskve pa so praviloma ožje od ploskev pri dru­gih obli kah tera si ra no sti. Pro tie ro zij sko vlo go imajo tudi stopnicaste levade na Madeiri, ki hkra-ti upocasnjujejo tok namakalne vode in tako pris­pe va jo k nje ni bolj ucin ko vi ti rabi. 



• 
Rekreacijsko-turisticna: Stanovanjska in turi stic na nase lja, utes nje na v oz kih doli nah ali na razgibanem površju imajo v nivojih organizi­rano tudi vecino spremljajocih funkcij, na primer rekreacijsko (smucišca, igrišca, trim ali fitnes ste­ze) in turi stic no (raz gled ne tera se). Ker rekrea -cija in turizem postajata množicna šele v zadnjih nekaj desetletjih, so tovrstne terase razmeroma mla de. 

• 
Estetska: Praviloma precej starejše od rekrea­cijsko-turisticnih so terase z estetsko vlogo. Sem spadajo okrasni – viseci vrtovi in okrasne vodne kaskade, ki krasijo parke in procelja ali vrtne stra­ni gra dov, dvor cev in dru gih veli cast nih zgradb kot so muzeji, galerije, razstavišca in prireditve­ne hale. V to sku pino lah ko uvr stimo tudi pri ­mere okrasne imitacije naravnih terasastih tvorb. 

• 
Druge: V preo stalih primerih so antro po ge­ne tera se name nje ne oprav lja nju raz nih obre -dov oziroma religioznim ali duhovnim vsebinam (kri žev pot, sve te stop ni ce …), ima jo lah ko tudi terapevtsko (primeri raznovrstnih zemeljskih sevanj, izvajanje fizioterapije, meditacije ali duhov ne ga urje nja) ali social no vlo go (na pri ­mer dru že nje vaš kih velja kov). Tu so še notra -nje in zuna nje tri bu ne na kul tur nih, ver skih in šport nih pri zo riš cih (gle da liš ca: are ne ozi ro ma amfiteatri, letni kino, stadioni) ter stopnice zno­traj baze nov in vod nih rezer voar jev. Po seb na nad sku pi na so zgo do vin ske tera se. To so ohranjene terase, ki so bile prvotno name-nje ne kme to va nju, a so bile v dalj ni ali bliž nji preteklosti opušcene, zdaj pa jih lahko uvrstimo v eno od naštetih skupin. Sem spadajo tudi tako ime no vane arheo loš ke tera se, na pri mer pira -mide in amfiteatri. Mnoge tovrstne terase so bile zarašcene in izpostavljene razdiralnim silam, zato so jih po odkritju rekonstruirali. Znacilni primeri so nekdanje inkovske kmetijske terase v Peruju, majevske piramide na jugu Mehike in budisticni tempelj Borobudur na indonezijskem otoku Javi. 


P PP PPP 
Na Amal fij ski oba li v ita li jan ski deže li Kam pa ni ji tera si ra no pokra ji no sestav lja jo tudi tera si ra na nase lja, kakr šno je Posi ta no, kate re ga hiše se zara di pomanj ka nja pro sto ra dobe sed no naslanjajo dru ga na dru go. SHUTTERSTOCK Te ra sa ste soli ne v Ma ra su na jugu Peru ja so na nad mor ski viši ni sko raj 3400 m. V njih že od pre din kov ske ga obdob ja pri do bi va jo sol, ki jo dova ja potok, potem ko tece prek naha ja liš ca kame ne soli.  DRAGO KLADNIK Iz Peru ja, natanc ne je iz kra ja Pisac, je tudi pri mer tako ime no va nih zgo do vin skih teras, ki že dol go ne slu ži jo prvot ne mu name nu, ko so Inki na njih pri de lo va li poljš ci ne.  DRAGO KLADNIK 




Te ra si ra no nase lje v Ira nu. WALLUP.NET V nizu sto je ci terasasti sta no vanj ski objek ti. EWELINA WACHALA, SHUTTERSTOCK Te ra sa sto zgra je ni sta no vanj ski objekt. SHUTTERSTOCK 



Stop niš ce in terase na Blej skem oto ku. MAJA TOPOLE Par ki riš ce kot pri mer pro met ne tera si ra no sti. SHUTTERSTOCK Te ra si ra ni obod rud ni ka bakra v Ari zo ni. TIM ROBERTS, SHUTTERSTOCK 



Od la ga liš ce jalo vi ne rud ni ka v Juž ni Dako ti. SHUTTERSTOCK Te ra sa sto poko pa liš ce v Hong kon gu. FLICKR Stro jar na s te ra sa sti mi bar val ni mi baze ni v Fezu. SHUTTERSTOCK Te ra sa sto raz po re je ne sonc ne celi ce v Nemciji. MAJA TOPOLE Va ro val ne tera se ob Panam skem pre ko pu. FLICKR Te ra sa sti vod ni kana li (levade) na Madei ri. MAJA TOPOLE 







Umet ne pon vi ce za hote lom na Madžar skem. LASZLO SZIRTESI, SHUTTERSTOCK Raz gled na ploš cad nad kme tij skimi tera sami Hani jev. DRAGO KLADNIK Pos ve to val ni pro stor pod lipo v Rutu. DRAGO KLADNIK 



Te ra sa sti Nebeš ki tem pelj v Pe kin gu. BOJAN ERHARTIC Te ra sa sta sediš ca amfi tea tra v Si dah. SHUTTERSTOCK Te ra sa sta pira mi da na oto ku Tene ri fe. KAROL KOZLOWSKI, SHUTTERSTOCK 

11 in cre dib le ter ra ce fields. http://www.tou ro pia.com/in cre dib le-ter ra ce-fields/ (20. 1. 2016). 
17 tre men dous ter ra ced rice fields. http://www.lo vet he se pics.com/2011 /02/17-tre men dous-ter ra ced-rice-fields/ (20. 1. 2016). 
Aflaj irrigation systems of Oman. UNESCO, 2006. http://whc.unesco.org/ en/list/1207 (20. 2. 2016). 
Ag no let ti, M., Con ti, L., Frez za, L., San to ro, A. 2015: Ter ri to rial analy sis of the agri cul tu ral ter ra ced lands ca pes of Tus cany (Italy): Pre li mi nary results. Sustai na bi lity 7. 
Akmiran, D. H. K. 1987: Land transformation in Israel. Land transformation in agri cul tu re. Chic he ster, New York. 
Al Jabal Al Akh dar Aflaj and ter ra ced fields system, Oman. Glo bally important agricultural systems. http://www.fao.org/giahs/giahs-sites/ near-east-and-north-afri ca/al-ja bal-al-akh dar-af laj-and-ter ra ced-fields-system-oman/en/ (20. 2. 2016). 
Al len, J. R. L. 2006: Rip ple. Encyc lo pe dia of geo morp ho logy. Lon don. 
Al mes hre ki, M. H., Als har ja bi, K. M., Bafadhl, O. A., Almed he ji, A. M. S., Al-Khu lai di, A. A., Khai ri, M. A., Sal lam, A. A., Saleh Ala za ni, 
A. R. 2012: Com ba ting land degra da tion in Yemen – A na tio nal report. ICARDA. Alep. Alp ter 2014. Pro ject Alp ter: Ter ra ced lands ca pes of the Alpi ne arc. http://www.alp ter.net (23. 10. 2015). 
Al-Tur bak, A. S. 1999: Intro duc tion effi cient use of rain wa ter in irri ga tion in south we stern Sau di Ara bia. Pro cee dings of the 9th inter na tio nal con fe ren ce. Petro li na. 
Ama ra se ka ra, M. G. T. S., Daya wan sa, N. D. K., De Sil va, R. P. 2014: Soil ero sion and nutrient trans port from lands under inten si ve agri cul tu re in upper Maha we li catch ment area in Sri Lan ka. World scien ce echo 1-1. 
Amazing satellite images from around the world. Benjamin Grant, Caters News. http://news.ya hoo.com/pho tos/ama zing-sa tel li te-ima ges­from-around-the-world-sli des how/ (20. 1. 2016). 
An dah, B. W. 1981: West Afri ca befo re the seventh cen tury. Gene ral history of Afri ca II – Ancient Civi li za tion of Afri ca. Pariz, Lon don. 
An dah, B. W., Anquan dah, J. 1988: The Gui nean belt: the peo ples bet ­ween Mount Came roon and Ivory Coast. Gene ral history of Afri ca III – Afri ca from the Seventh to the Ele venth Cen tury. Pariz, Lon don. 
An dress, J. M. 1972: The morp ho logy of agri cul tu ral ter ra ces in the Kumaon Hima la yas. Year book of the Asso cia tion of Paci fic coast geo grap hers 34. Hono lu lu. 
Ar me nia 2013. Coun try study gui de. Stra te gic infor ma tion and deve lop -ments. Was hing ton D. C. 
Asa da, K. 2009: Rice grown in rice ter ra ces. The Tok yo foun da tion. http://www.tokyofoundation.org/en/topics/japanese-traditional-foods/ vol.-19-rice-grown-in-rice-ter ra ces (28. 1. 2016). 
Asian rice cul tu re and its ter ra ced lands ca pes: Report on the regio nal the ma tic study mee ting. Mani la, 1995. http://whc.unes co.org/ arc hi ve/rice95.htm (15. 1. 2016). 
Aw-Has san, A., Brug ge man, A., Yas sin Ebra him A. R. 2002: The Yeme ni moun tain ter ra ces pro ject: Insti tu tio na li zing com mu nity-ba sed integra ted natu ral resour ces mana ge ment research. Cara van 16. ICARDA. 
Až man Momir ski, L. 2015: History, cul tu re and cur rent sta te of ter ra ced lands ca pes in the Gori zia Hills, Slo ve nia. II con gre so inter na cio nal de ter ra zas: encuen tro de cul tu ras y sabe res de ter ra zas del mun do, Cusco, mayo de 2014. Cusco, Lima. 
Až man Momir ski, L., Gabro vec, M. 2014: Chan ges in land use in the Medi ter ra nean ter ra ced lands ca pes bet ween 1819 and 2012: the case of two selec ted vil la ges in Slo ve nia. Land use, cover chan ges in selec ted regions in the world, Band 9. Pra ga. 
Až man Momir ski, L., Klad nik, D. 2009: Tera si ra ne pokra ji ne v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1. 
Až man Momir ski, L., Klad nik, D. 2015a: Fac tors in the con ser va tion and dec li ne of cul ti va ted ter ra ces in Slo ve nia. II con gre so inter na cio nal de ter ra zas: encuen tro de cul tu ras y sabe res de ter ra zas del mun do, Cus co, mayo de 2014. Cus co, Lima. 
Až man Momir ski, L., Klad nik, D. 2015b: Tera si ra na pokra ji na v Br ki nih. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. Až man Momir ski, L., Radi kon, B. 2008: Tera se v Br dih: naj po memb nej ša prvi na kul tur ne kra ji ne. Briš ki casnik 12-50. Obci na Brda. Dobro vo. Až man Momir ski, L., Klad nik, D., Komac, B., Petek, F., Repo lusk P., Zorn, 
M. 2008: Terasirana pokrajina Goriških brd. Geografija Slovenije 17. Ljub lja na.

Až man Momir ski, L., Škvarc, A., Kodric, I. 2008: The ter ra ces of Goriš ka Brda – Case study of Meda na. Ter ra ced lands ca pes of the Alps – Manual. Benet ke. 
Baioni, D., Zupan Hajna, N., Wezel, F. C. 2009: Karst landforms in a Mar­tian eva po ri tic dome. Acta car so lo gi ca 38-1. Ba ker, V. R. 1984: Pla ne tary geo morp ho logy. Jour nal of geo lo gi cal educa tion 32. 
Ba ker, V. R. 2001: Water and the Mar tian lands ca pe. Natu re 412. 
Ba ker, V. R. 2004: Extra ter re strial geo morp ho logy. Encyc lo pe dia of geo -morp ho logy. Lon don. 
Ba ker, V. R., Komat su, G., Par ker, T. J., Kar gel, J. S., Lewis, J. S. 1992. Chan nels and val leys on Venus: pre li mi nary analy sis of Magel lan data. Jour nal of geophy si cal research 97-13. 
Bal me, M. R., Gal lag her, C. 2009: An equa to rial peri gla cial lands ca pe on Mars. Earth and pla ne tary scien ce 285. 
Bat hily, A., Meil las soux, C. 1988: Rela tions bet ween the dif fe rent regions of Afri ca. Gene ral history of Afri ca III – Afri ca from the seventh to the ele venth cen tury. Pariz, Lon don. 
Be lec, B. 1968: Lju to mer sko Ormoš ke gori ce. Mari bor. 
Be lec, B. 1995: Jeru za lem. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Be lec, B. 1996: Panon ski svet. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Ben der, O. 2010: Cul tu ral lands ca pe, tra di tio nal food and tou rism. Rural development in the »Franconian Switzerland« (Bavaria, Germany) and in the Wachau (Lower Austria). Challenges for mountain regions: Tac kling com ple xity. Dunaj. 
Ben nett Lee, D. 2003: Afri ka in Bliž nji vzhod. Sko zi objek tiv. 
Bensinger, E. 2008: Ancient farming methods in the Jerusalem mountains. Sight se eing in Israel. http://sight se ein gi ni srael.com/an cient-far ming-met hods-je ru sa lem/ (21. 2. 2016). 
Bevan, A., Conolly, J. 2011: Terraced fields and Mediterranean landscape struc tu re: An analy ti cal case study from Antikyt he ra, Gree ce. Eco lo -gi cal Model ling 222-7. 
Bhat ta rai, R. 2008: Tra di tio nal irri ga ted rice ter ra ces. Natu ral Resour ce Mana ge ment – approac hes and tech no lo gies in Nepal. http://lib.ici mod.org/re cord/28237 (29. 9. 2015). 
Bhi la, H. H. K. 1992: Sout hern Zam be zia. Gene ral history of Afri ca V – Afri ca from the six teenth to the eigh teenth cen tury. Pariz, Lon don. 
Bir ke land, C. (ur.) 1997: Life and death of coral reefs. New York. 
Blaz nik, P. 1928: Kolo ni za ci ja Selš ke doli ne. Ljub lja na. 
Blaz nik, P. 1955: Frei sinš ka župa ni ja Dov je. Zgo do vin ski caso pis 1-4. 
Bole, D. 2008: Eko nom ska preo braz ba slo ven skih mest. Geo gra fi ja Slo -ve ni je 19. Ljub lja na. 
Bo nar di, L. 2008: Ter ra ced slo pes in the Alpi ne Region: con struc tion tech ni ques and for mal models. Ter ra ced lands ca pes of the Alps – Atlas. Benet ke. 
Bo wen-Jo nes, H. 1968: Agri cul tu re. The Cam brid ge history of Iran 1, The land of Iran. Cam brid ge. 
Bracic, V. 1967: Vinorodne Haloze: socialno-geografski problemi s poseb­nim ozi rom na vini cars tvo. Mari bor. 
Bra cic, V. 1982: Gozd na te Halo ze: social no geo graf ska štu di ja. Mari bor. 
Bracic, V. 1985: Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinskim: druž be no geo graf ska štu di ja. Mari bor. 
Bra cic, V. 1988: Len dav ske gori ce: geo graf ska mono gra fi ja. Geo graf ski zbor nik 28. 
Brec, J. 2014: Interv ju. Krkav ce. 
Bren holc, V. 2014: Interv ju. Jeru za lem. 
Brin du se, E., Pirca.labu, L. 2016: Des crip tion of agri cul tu ral types and agri cul tu ral lands ca pe ele ments – que stion nai re: Roma nia. Valea Ca.luga.reasca.. 
Bu ser, S., Caj hen, J., Fer jan cic, L., Gadžic, S., Gos po da ric, R., Hin ter ­lech ner-Rav nik, A., Mioc, P., Ore hek, S., Pavlo vec, R., Pavlo vic, B.,Ple ni car, M., Pohar, V., Pohar, J., Pre stor, M., Šri bar, L. 1964: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : 100.000, list Gori ca. Beo grad. 
Bu ser, S., Fer jan cic, L., Grad, K., Turn šek, D., Men cej, Z., Ore hek, A.,Pavlo vec, R., Ple ni car, M., Pre stor, M., Rija vec, J., Šri bar, L. 1967: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : 100.000, list Postoj na. Zvez ni geo loš ki zavod. Beo grad. 
Casăo Junior, R., Guil her me de Araújo, A., Fuen tes Lla nil lo, R. 2012: No-till agri cul tu re in sout hern Bra zil: Fac tors that faci lia ted the evo -lu tion of the systems and the deve lop ment of the mec ha ni za tion of con ser va tion far ming. Rim. 
Cen te ri, C. 2015: Ter ra ced lands ca pes – Hun gary. Pred sta vi tev, 8. sre ­ca nje zdru že nja EUCALAND. Para da de Sil, Špa ni ja. 
Cha se, A. F., Cha se, D. Z., Weis ham pel, J. F., Dra ke, J. B., Shrest ha, R. L., Slat ton, K. C., Awe, J. J., Car ter, W. E. 2011: Air bor ne LiDAR, arc ha -eo logy, and the ancient Maya lands ca pe at Cara col, Beli ze. Jour nal of Arc ha eo lo gi cal Sicen ce 38. 
Ci glic, R. 2011: Kocev ska – med pra ska mi zgo do vi ne in izzi vi pri hod no -sti. Slo ve ni ja V. Ljub lja na. 
Ci glic, R., Per ko, D. 2013: Pokra jin ske vro ce toc ke Evro pe. Acta geo -grap hi ca Slo ve ni ca 53-1. 
Ci glic, R., Per ko, D. 2015: Slo ve nia as a Eu ro pean lands ca pe hots pot. Acta Geo bal ca ni ca 1-2. 
Coe, M. D., Koontz, R. 2013: Mexi co. From the Olmecs to the Aztecs. Lon don. 
Con tes sa, L. V. 2014: Ter ra ced Lands ca pes in Italy: Sta te of the art and futu re chal len ges. Magi str sko delo, Uni ver sitŕ di Pado va. Pado va. 

Critch ley, W., Brom mer, M. 2003: Under stan ding tra di tio nal ter ra cing. Lei sa Maga zi ne. 
Cul tu ral lands ca pe of Hong he Hani rice ter ra ces. UNES CO, 2013. http://whc.unes co.org/en/list/1111 (15. 1. 2016). 
Cro sta, G. B., Impo si ma to, S., Rod de man, D. G. 2003: Nume ri cal model ling of lar ge land sli des sta bi lity and runout. Natu ral hazards and earth system scien ces 3. 
Curk, J. 1990: Lju to mer in nje go va oko li ca. Mari bor. 
Ce ho vin, S. 1968: Mer ce. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je: Zahod ni del Slo -ve ni je. Ljub lja na. 
Cer ne, A., Urbanc, M. 1998: Idrij sko hri bov je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Cer nelc, A., Fer linc Kra šo vic, N., Gor šak, B., Kunst, M., Plo štaj ner, B., Sle men šek, V., Trošt, I., Zalo kar, T., Zorenc, L. 2010: Koz jan ski regij ski park. Nazar je. 
Cop, J. 2014: Interv ju. Rodi ne. 
Dam na ti, B., Ete ba ai, I., Benji la ni, H., El Khou dri, K., Red dad, H., Taieb, 
M. 2015: Sedi men to logy and geoc he mi stry of lacu stri ne ter ra ces of three Middle Atlas lakes: Paleohydrological changes for the last 2300 cal BP in Moroc co (we stern Medi ter ra nean region). Qua ter nary inter na tio nal (v ti sku). 

Da vi do vich, U., Porat, N., Gadot, Y., Avni, Y., Lipsc hits, O. 2012: Arc ha -eo lo gi cal inve sti ga tions and OSL dating of ter ra ces at Ramat Rahel, Israel jour nal of field arc ha eo logy 37-3. 
De ne van, W. M. 1988: Mea su re ment of aban do ned ter ra cing from air photos: Colca Valley, Peru. Yearbook, Conference of Latin americanist geo grap hers 14. Austin. 
De ne van, W. M. 2001: Cul ti va ted lands ca pes of nati ve Ama zo nia and the Andes. Oxford, New York. 
Di gi tal ni model višin 12,5. Geo det ska upra va repub li ke Slo ve ni je. Ljub -lja na, 2009–2011. 
Do br šek, T. 1984: Vino grad niš tvo. Ljub lja na. 
Drob njak, V. 1990: Fizic no geo graf ski pomen kul tur nih teras. Pri mor je, zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov. Por to rož. 
Drozg, V. 1998: Obli ke pose li tve. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na. 
du Gerny, J., Hsu, L.-N. 2010: Ter ra ced lands ca pes: Mee ting the chal -len ges to sustai na bi lity – A nort hern Medi ter ra nean agri cul tu ral pers pec ti ve. First ter ra ced lands ca pes con fe ren ce (Hong he – Chi na) paper col lec tion. Kun ming. 
Earls, J. 2012: Calen dar and coor di na tion in high moun tain Inka ter ra ce systems: The case of Moray, Peru. First terraced landscapes conference (Hong he – Chi na) paper col lec tion. Kun ming. 
Edel berg, L., Jones, S. 1979: Nuri stan. Gradec 
Eickhout, B., Van Meijl, H., Tabeau, A., van Rheenen, T. 2007: Economic and eco lo gi cal con se quen ces of four Euro pean land use sce na rios. Land use policy 24. 
Er har tic, B. 2009: Jemen. Ljub lja na. 
Er har tic, B. 2009: Tera se Jeru za lem skih goric kot kra jin ska vred no ta. Pomur je – Traj nost ni regio nal ni raz voj ob reki Muri, 20. Zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov. Ljub lja na, Mur ska Sobo ta. 
Evans, S. 1990: The productivity of Maguey terrace agriculture in Central Mexi co during the Aztec period. Latin Ame ri can Anti quity 1-2. 
eTla, 2015. Kmetijski inštitut Slovenije. http://kis.si/KIS-WebGIS/#config= e TLA_JAVNI.xml (20. 1. 2016). 
Fa gan, B. M. 1984: The Zam be zi and Lim po po basins: 1100-1500. Gene ral history of Afri ca IV – Afri ca from the Twelfth to the Six teenth Cen tury. Pariz, Lon don. 
Fer rand, E. A., Cecu nja nin, F. 2014: Poten tial of rain wa ter har ve sting in a thirsty world: A sur vey of ancient and tra di tio nal rain wa ter har ve ­sting appli ca tions. Geo graphy com pass 8-6. 
Fe renc, M. 2005: Kocev ska – pusta in praz na. Nemš ko jezi kov no obmoc je na Kocev skem po odse li tvi Nem cev. Ljub lja na. 
Ford, T. D., Ped ley, H. M. 1996: A re view of tufa and tra ver ti ne depo sits of the world. Earth-Scien ce Reviews 41. 
Franciscejski kataster za Kranjsko. 1823–1869. Arhiv Republike Slovenije. Ljub lja na. 
Fu yu sa wa, K. 2001: Ter ra ced fields and natu ral disa sters in Nepal. Natu re inter fa ce 1-3. 
Gabrovec, M. 1998a: Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko in Rovtarsko hri bov je. Slo ve ni je – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Ga bro vec, M. 1998b: Suha kra ji na in Dobre po lje. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Ga bro vec, M., Hrva tin, M. 1998: Površ je. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji. Geo graf ski zbor nik 37. Ljub lja na. 
Ga bro vec, M., Komac, B., Zorn, M. 2012: Vpliv spre memb rabe tal na geomorfne procese v zadnjih stoletjih na primeru Zgornjega Posocja. Dol go roc ne spre mem be oko lja 1. Ljub lja na. 
Gams, I. 1962: Klima Krške kotline. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. 
Gams, I. 1984: Regio na li za ci ja niz ke jugovz hod ne Slo ve ni je. Dolenj ska in Bela Kra ji na. Ljub lja na. 
Gams, I. 1996: Ter mal ni pas v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 68. 
Gams, I. 2003: Kras v Slo ve ni ji: v pro sto ru in casu. Ljub lja na. 
García-Ruiz, J. M., Lana-Re nault, N. 2011: Hydro lo gi cal and ero si ve con se quen ces of farm land aban don ment in Euro pe, with spe cial refe ren ce to the Medi ter ra nean region – A re view. Agri cul tu re, ecosy stems and envi ron ment 140/3-4. 
Gardner, R. A. M., Gerrard, A. J. 2003: Runoff and soil erosion on cultivated rainfed terraces in the Middle Hills of Nepal. Applied geography 23. 
Gas pa ri, A. 1998: Ostan ki zgod nje rim skih zida nih struk tur na Ser mi nu (Mest na obci na Koper, Slo ve ni ja). Anna les 14. 
Ger mov šek, C. 1953: Zgor nje kred ni kla stic ni sedi men ti na Kocev skem in v bliž nji oko li ci. Geo lo gi ja 1. 
Gib son, S. 2001: Agri cul tu ral ter ra ces and sett le ment expan sion in the highlands of early iron age Palestine: Is there any correlation between the two? Stu dies in the arc ha eo logy of the iron age in Israel and Jor dan. Shef field. 
Ginés, A. 1999: Agriculture, grazing and land use changes at the Serra de Tramuntana karstic mountains. International journal of speleology 28B. 
Gui se pel li, E. 2006: Pla ce et fonc tions de l'agri cul tu re en zones périur -bai nes de mon tag ne: modes d'ha bi ter et représen ta tions du rural. L'Es pa ce géograp hi que 35-2. 
Gli ha, M. 2014: Interv ju. Dec ja vas. 
Good man Elgar, M. A. 2002: Ant hro po ge nic lands ca pes in the Andes: A mul ti dis ci pli nary approach to pre co lum bian agri cul tu ral ter ra ces and their sustainable use. Doktorsko delo, Jesus College. Cambridge. 
Gorup, I. 2011: Analiza primerov vasi na obmocju predlaganega Krajin­skega parka Dragonja. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
Gospodarstvo – Obcina Kocevje. http://www.kocevje.si/zivljenje-v-kocevju-gos po dars tvo (5. 11. 2015). 
Gos po dars tvo – Obci na Rib ni ca. http://www.rib ni ca.si/?page_id=45 (5. 11. 2015). 
Gospodarstvo – Obcina Velike Lašce. http://www.velike-lasce.si/dejavnosti/ gos po dars tvo (5. 11. 2015). 
Go stin car, P., Ste pi šnik, U. 2012: Geo mor fo loš ke zna cil no sti Kocev ske ga Roga in Kocev ske Male gore s pou dar kom na flu vio de nu da cij skem površ ju. E-Geo graff 4. Ljub lja na. http://geo.ff.uni-lj.si/si tes/de fault/ files/e-geograff_4_-_geomorfoloske_znacilnosti_kocevskega_roga.pdf (12. 12. 2015). 
Gra fic ni podat ki RABA TAL za celo Slo ve ni jo. Mini strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na, 2015. http://rkg.gov.si/GERK/ (15. 10. 2015). 
Gre go ric, V. 1969: Nasta nek tal na triad nih dolo mi tih. Geo lo gi ja 12. 
Gro ve, A. T., Rack ham, O. 2001: The natu re of Medi ter ra nean Euro pe: An eco lo gi cal history. New Haven. 
Guil let, D. 1987: Ter ra cing and irri ga tion in the Peru vian High lands. Cur rent ant hro po logy 28-4. 
Gwim be, S. 2008a: Buil ding ter ra ces in agri cul tu re: A fea tu re of Yil Ngas befo re the 20th cen tury. Afri ca upda te XV-2. 
Gwim be, S. 2008b: Pre-co lo nial ter ra ces on high land frin ges south of the Chad Basin: A com pa ra ti ve sur vey of Gwo za and Yil Ngas. Africa Upda te XV-2. 
Hamilton, C. L., Hamilton, C. L., Chambers, T. B. 1943: Terracing for soil and water con ser va tion. Far mers' Bul le tin 1789. Was hing ton D. C. 
Ham mad, A. A., Bor re sen, T. 2006: Soci oe co no mic fac tors affec ting farmers' per cep tions of land degra da tion and sto ne wall ter ra ces in cen tral Pale sti ne. Envi ron men tal Mana ge ment 37. 
Harden, C. 2006: Terrace, river. Encyclopedia of geomorphology. London. 
Healy, P. F., Lam bert J. D. H., Arna son, J. T., Heb da, R. J. 1983: Cara col, Beli ze. Evi den ce of ancient Maya agri cul tu ral ter ra ces. Jour nal of field arc ha eo logy 10. 
Ho ce var, M. 1995: Dec ja vas. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Höchtl, F., Lehrin ger, S., Konold, W. 2005: ‘Wil der ness’: what it means when it beco mes a rea lity – a case study from the south we stern Alps. Lands ca pe and urban plan ning 70. 
Ho ce var, P. 2014: Interv ju. Veli ka Sle vi ca. 
Hooke, D. 2015: Description of landscape types and landscape elements: Ter ra ced lands ca pes – UK. Pre da va nje, 8. sre ca nje zdru že njaEUCALAND. Para da de Sil, Španija. 
Hrga, M. 2014: Interv ju. Jeru za lem. 
Hrom nik, C., Wade, R., Hei ne, J. 2008: A rich and diver se history of humanity. http://www.bibliotecapleyades.net/sumer_anunnaki/esp_ su mer_an nu na ki35.htm (17. 10. 2015). 
Hr va tin, M. 1998a: Mala gora, Kocev ski rog in Poljan ska gora. Slovenija – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Hr va tin, M. 1998b: Posav sko hri bov je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 

Hr va tin, M., Per ko, D., Petek, F. 2006: Raba tal na izbra nih ero zij sko ogroženih obmocjih terciarnih gricevij v Sloveniji. Acta geographica Slo ve ni ca 46-1. 
Ianni, E., Geneletti, D., Ciolli, M. 2015: Revitalizing Traditional Ecological Know led ge: A Study in an Alpi ne Rural Com mu nity. Envi ron men tal Mana ge ment 56.
Ile šic, S. 1938: Škof je loš ko hri bov je. Geo graf ski vest nik 14. 
Ile šic, S. 1950: Siste mi polj ske raz de li tve na Slo ven skem. Dela 2. 
Ile šic, S. 1969: Regio nal na geo gra fi ja za III. raz red gim na zij in dru gih sred njih šol. Ljub lja na. 
Im mer zeel, v. W., Ooster baan, R. J. 1989: Irri ga tion and ero sion/flood con trol at high alti tu des in the Andes. Annual report – Inter na tio nal Insti tu te for land rec la ma tion and impro ve ment. Wage nin gen. 
Jarc, T. 2004: Sta ro dav ne poti pod Kara van ka mi. Radov lji ca. 
Jean, Y. 2003: L'agri cul teur, la rura lité et le géograp he: pour une socio-géograp hie des agri cul teurs. Revue de géograp hie Alpi ne 4. 
Jed dou, M. B., Castex, J.-M., Dagor ne, A., Dav tian, G. 2008: The role of ter ra cing in hin de ring land ero sion wit hin the Roya and Cians Gor ges. Ter ra ced lands ca pes of the Alps – Manual. Benet ke.
Je lenc, A. 2005: Vas Smo le va. Želez ne niti: zbor nik Selš ke doli ne 2.Želez ni ki. 
Je lenc, F. 2014: Interv ju. Smo le va. 
Je lenc, M. 2014: Interv ju. Smo le va. 
Jor dan, B. 1945: Pla ni ne v Ka ra van kah. Geo graf ski vest nik 17/1–4. 
Junc hao, S. 2012: Explo ring the orien ta tion of far ming civi li za tion growth in low-car bon times from Hong he Hani eth nic ter ra ced fields. First ter ra ced lands ca pes con fe ren ce (Hong he – Chi na) paper col lec tion. Kun ming. 
Jur kov šek, B., Cvet ko Tešo vic, B., Kolar-Jur kov šek, T. 2013: Geo lo gi ja Kra sa. Ljub lja na.
Jur kov šek, B., Toman, M., Ogo re lec, B., Šri bar., L., Drob ne, K., Poljak,M., Šri bar, L. 1996: For ma cij ska geo loš ka kar ta juž ne ga dela Tržaško-Ko men ske pla no te. Ljub lja na. 
Kaiserstuhl (Baden-Württemberg). Wikipedija. https://en.wikipedia.org/wiki/ Kai ser stuhl_(Ba den-W%C3%BC rt tem berg) (14. 2. 2016). 
Ka riž, D. 2014: Interv ju. Mer ce. 
Kelly, A. C. 1862: The Vine in Austra lia: Its Cul tu re and Mana ge ment. 
Kem per le, I. 2015: Interv ju. Rut. 
Ken dall, A. 2012: The impor tan ce and impli ca tions of the pre-his pa nic ter ra ce systems in the high lands of Peru: A way to food sup port and adap ta tion to cli ma te chan ges. First ter ra ced lands ca pes con fe ren ce (Hong he – Chi na) paper col lec tion. Kun ming. 
Kert, B. 1998: Slovenske gorice. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 
Kez hong, L. 2012: The Hong he Hani ter ra ces: A mo del of the high level of har mony bet ween man and natu re. First ter ra ced lands ca pes con fe ren ce (Hong he – Chi na) paper col lec tion. Kun ming. 
Kirch, P. V., Lepofsky, D. 1993: Polynesian irrigation: Archaeological and lin­guistic evidence for origins and development. Asian Perspectives 32-2. 
Ki zos, T., Kou lou ri, M., Vakou fa ris, H., Psar rou, M. 2010: Pre ser ving characteristics of the agricultural landscape through agri-environmen­tal poli cies: The case of cul ti va tion ter ra ces in Gree ce. Lands ca pe research 35-6. 
Klad nik, D. 1977: Ucin ki potre sa na pri me ru manj raz vi te ga obmoc ja Bre ginj ske ga kota. Diplom sko delo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
Klad nik, D. 1990: Mož no sti inten zi vi ra nja rabe kul tur nih teras. Pri mor je, zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov. Ljub lja na. 
Klad nik, D. 1998a: Alp ski svet. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Kladnik, D. 1998b: Dinarski svet. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 
Kladnik, D. 1998c: Goriška Brda. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 
Klad nik, D. 1998d: Kam niš ko-Sa vinj ske Alpe. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Klad nik, D. 1998e: Veli ka gora, Stoj na in Gote niš ka gora. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Klad nik, D. 2010: Zgor nja Goriš ka brda. Dedi. http://www.dedi.si/ de dis ci na/86-zgor nja-go ri ska-brda (15. 11. 2015). 
Klad nik, D. 2013: Geo graf ski oris pokra ji ne. Vipav ska doli na. Ljub lja na. 
Klad nik, D., Gabro vec, M. 1998: Raba tal. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Klad nik, D., Natek, M., 1998: Vipav ska doli na. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: Clenitev slovenskega podeželja. Geografija Slo ve ni je 8. Ljub lja na. 
Klad nik, D., Lovren cak, F., Oro žen Ada mic, M. (ur.) 2005: Geo graf ski ter mi no loš ki slo var. Ljub lja na. 
Kladnik, D., Perko, D., Urbanc, M: 2009: Cultural landscapes in Slovenia from a geographical perspective. Cultural landscape: across disciplines. Bydgoszcz, Krakov. 
Ko der, A. 2015: Interv ju. Rut. 
Kokole, V. 1953: Morfološki razvoj podrocja med Savo in Sotlo. Geografski vest nik 25. 
Kol be zen, M., Žagar, M. 1977: Poplav na podroc ja ob Sot li. Geo graf ski zbor nik 27. 
Ko mac, B., Zorn, M. 2005: Ero zi ja prsti na kme tij skih zem ljiš cih v Sloveni ji – meri tve žle bic ne ero zi je v do li ni Besni ce. Acta geographi ca Slo ve ni ca 45-1. 
Ko mac, B., Zorn, M. 2013: Poboc ni pro ce si in clo vek. Geo gra fi ja Sloveni je 15. Ljub lja na. 
Kos, M. 1948: Sred nje veš ki urbar ji za Slo ve ni jo. Urbar ji slo ven ske ga Primor ja. Ljub lja na. 
Ko selj, J. 2008: Pre hran ske nava de naših pred ni kov. V za vet ju Sto la:zbor nik Obci ne Žirov ni ca, izdan ob 10-let ni ci nje ne ga obsto ja.Žirov ni ca. 
Ko zo rog, E., Pagon, J., Fuc ka, D. 2013: Izjem na dre ve sa sever ne Primor ske. Mit ske vezi med pre te klost jo in pri hod nost jo. Tol min. 
Križaj Smrdel, H. 2010a: Kulturne terase v slovenskih pokrajinah. Dela 34. Kri žaj Smr del, H. 2010b: Kul tur ne tera se v slo ven skih pokra ji nah. Magi -str sko delo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
Kru se, A., Roth, M. 2015: Des crip tion of lands ca pe types and lands ca pe ele ments: Ter ra ced Lands ca pes – Ger many. Pre da va nje, 8. sre ca njezdru že nja EUCALAND. Para da de Sil, Španija. 
Kuhlken, R. 1994: Tuatua ni nakauvadra: A Fijian irrigated taro agrosystem. Scien ce of Paci fic Islands peo ples. Land use and agri cul tu re. Suva. 
Kuhl ken, R. 2002: Inten si ve agri cul tu ral lands ca pes of Ocea nia. Jour nal of cul tu ral geo graphy 19-2. Lon don. 
Kuhl ken, R., Crosby, A. 1999: Agri cul tu ral ter ra cing at Nakau va dra, Viti Levu: A late pre hi sto ric irri ga ted agrosy stem in Fiji. Asian pers pec ti -ves 38-1. 
Ku na ver, J. 1998: Julij ske Alpe. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Ku štor, V. 2006: Kra jin ski park Goric ko živi z na ra vo. Grad. 
Lands ca pe pain tings by Mati Klar wein. Camouf la ge, 1985–1987. http://www.matiklarweinart.com/en/gallery/camouflage-1985-1987.htm (20. 11. 2015). 
La puh, A. 1996: Geo graf ski oris nadžup ni je Sv. Juri ja v Slo ven skih Konji cah. Konjiš ko – 850 let pra žup ni je. Slo ven ske Konji ce. 
La puh, L. 2009: Ter mal ni pas kakor ga naka zu je vin ska trta v Pod po -horskih gori cah. Semi nar ska nalo ga, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
La san ta, T., Arnaéz, J., Ruiz Flańo, P., Lana-Re nault Monreal, N. 2013: Agri cul tu ral ter ra ces in the Spa nish moun tains: an aban do ned lands ca pe and a po ten tial resour ce. Boletín de la Aso cia ción de Geógra fos Espańoles 63. 
La vaux, Vine yard Ter ra ces, 2007. UNESCO World Heri ta ge Cen tre. Paris. 
La zar, S. 2002: Inže nir sko geo loš ke raz me re na šir šem obmoc ju pla zu Smo le va. Diplom sko delo, Nara vo slov no teh niš ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
Lett ner, C., Wrb ka, T. 2010: Histo ri cal deve lop ment of the cul tu ral lands ca pe in the nort hern bor der of the Eastern Alps: Gene ral trends and regio nal pecu lia ri ties. Works hop on lands ca pe history. Sopron. 
LIDAR. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na. 
Li po glav šek-Rako vec, S. 1951: Krš ka kot li na. Geo graf ski vest nik 23. 
Li puš cek, R. 1995: Rut. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Lis jak, R. 2014: Interv ju. Krkav ce. 
Li to stra ti graf ska kar ta Slo ve ni je. Geo loš ki zavod Slo ve ni je, naroc nik ARSO, revi zi ja 2014. Ljub lja na. 
Liu, C.-W., Huang, H.-C., Chen, S.-K., Kuo, Y-M. 2004: Sub sur fa ce return flow and ground water rec har ge of ter ra ce fields in Nort hern Tai wan. Jour nal of the Ame ri can water resour ces asso cia tion 40-3. 
Ljub ljan sko bar je: kra jin ski park. http://www.ljub ljan sko bar je.si/?lang=sl (15. 3. 2014).
Lo kal na raz voj na stra te gi ja 2007–2013. Šmar je pri Jel šah, 2007. http://www.ra-sotla.si/datoteke/LOKALNA_RAZVOJNA_STRATEGIJA_ 2007-2013_LAS_OBSOTELJE_IN_KOZJANSKO.pdf (9. 6. 2015). 
Lo sa da, H., Rive ra, J., Cor tes, J., Vie yra, J. 2011: Urban agri cul tu re in the metro po li tan area of Mexi co City. Field actions scien ce reports 5. Pariz. 
Lo vren cak, F. 1987: Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kraških planotah Slovenije. Geo graf ski zbor nik 26. 
Lo vren cak, F., Oro žen Ada mic, M. 1998: Ljub ljan sko bar je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Luhr, F. J. (ur.) 2006: Zem lja 2006. Lon don, Ljub lja na. 
Lu sko vic, T., Sakel šek, C. 1994: Lju to mer sko-Omoš ke gori ce. Ljub lja na. 
Lut har, O., Dobro voljc, H., Fridl, J., Mulec, J., Pav šek, M. (ur.) 2008: Kras. Ljub lja na. Lynchet. Wiki pe di ja. https://en.wi ki pe dia.org/wiki/Lynchet (12. 2. 2016). Mar je tic, D. 1994: Dolenj ski vino rod ni oko liš. Vod nik po slo ven skih 
vino rod nih oko li ših. Ljub lja na. 
Med mrež je 1: http://www.fao.org/do crep/x5301e/x5301e08.htm#1.% 20tra di tion%20soil%20and%20wa ter%20con ser va tion%20on% 20the%20do gon%20pla te au (17. 10. 2015). 
Med mrež je 2: https://www.goo gle.si/#q=Hong he+dec la ra tion (26. 12. 2015). 
Medmrežje 3: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp (1. 2. 2016). 
Med mrež je 4: http://www.dry land far ming.org/FB/Thai land6.html (28. 1. 2016). 
Med mrež je 5: https://en.wi ki pe dia.org/wiki/Po pu lus_ni gra (16. 1. 2016). 
Med mrež je 6: http://www.mda.sta te.mn.us/pro tec ting/con ser va tion/ prac ti ces/ter ra ce.aspx (1. 1. 2016). 
Med mrež je 7: http://www.nrcs.usda.gov/wps/por tal/nrcs/de tail/ia/ home/?cid=nrcs142p2_008693 (1. 2. 2015). 
Med mrež je 8: http://www.thi sland.il li nois.edu/60ways/60ways_18.html (1. 2. 2015).
Me lik, A. 1957: Šta jer ska s Prek mur jem in Mežiš ko doli no. Slo ve ni ja – geo graf ski opis slo ven skih pokra jin. Ljub lja na. 
Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Slovenija – geografski opis slovenskih pokra jin. Ljub lja na. 
Melik, A. 1960: Slovensko Primorje. Slovenija – geografski opis slovenskih pokra jin. Ljub lja na. 
Men cej, Z. 1988: Prod ni zasi pi pod jezer ski mi sedi men ti Ljub ljan ske ga bar ja. Geo lo gi ja 31–32. 
Me sec ni bil ten 9, XIV, 2007. ARSO. Ljub lja na. 
Me terc, J. 2012: Rodi ne v pre te klo sti: Dediš ci na Jane za Meter ca. Listi:pri lo ga ted ni ka Žele zar za kul tu ro in druž bo slov je. Žirov ni ca. 
Me terc, M. 2014: Interv ju. Rodi ne. 
Meze, D. 1980: Osnovne smernice za geografsko proucevanje hribovskih kme tij na Slo ven skem. Geo graf ski vest nik 52. 
Meze, D. 1981: Hri bov ske kme ti je ob Kokri in v Kr vavš kem pred gor ju. Geo graf ski zbor nik 21. 
Meze, D. 1987: Hri bov ske kme ti je na Idrij skem in Cer kljan skem. Geograf ski zbor nik 17-1. 
Mic ha lov ski, K. 1981: The sprea ding of Chri stia nity in Nubia. Gene ral history of Afri ca II – Ancient civi li za tion of Afri ca. Pariz, Lon don. 
Mid mo re, D. J., Jan sen, H. G. P., Dums day, R. G. 1996: Soil ero sion and envi ron men tal impact of vege tab le pro duc tion in the Came ron High lands, Malay sia. Agri cul tu re, ecosy stems and envi ron ment 60. 
Mi gon, P. 2006: Struc tu ral land form. Encyc lo pe dia of geo morp ho logy. Lon don. 
Mi he lic, L. 1998a: Blo ke. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Mi he lic, L. 1998b: Veli ko laš can ska pokra ji na. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Mi hevc, A. 1998: Bur ja. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Mi hevc, A. 2013: Jama Besta žov ca in nje ne neo lit ske sli ke. Geo graf ski 
vecer LGD, 12. 3. 2013. Mi hevc, B. 1998: Notranj sko podo lje. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Miklavcic, M. 1937: Srez Radovljica. Krajevni leksikon Dravske banovi­ne. Ljub lja na. Mi klav cic -Bre zi gar, I. 1992: Raz miš lja nje o Br dih na obeh stra neh meje. Etno log 2-2. 
Min, X., Zhi yong, T. 2012: The Role of Women in the Hani Ter ra ced Land System. First ter ra ced lands ca pes con fe ren ce (Hong he – China) paper col lec tion. Kun ming. 
Mo ho ric, I. 1968: Zgo do vi na želez nic na Slo ven skem. Ljub lja na. 
Moody, J., Gro ve, A. T. 1990: Ter ra ces and enc lo su re walls in the Cre tan lands ca pe. Man's Role in the Sha ping of the Eastern Medi ter ra nean Lands ca pe. Rot ter dam. 
Mor ri son, J., Geraghty, P., Crowl, L. (ur.) 1994: Scien ce of Paci fic Islands peo ples. Land use and agri cul tu re. Suva. 
Naravovarstveni atlas – NV. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Ljubljana. http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/profile.aspx?id= NV@ZRSVNJ (1. 12. 2015). 
NASA 2015. https://www.google.si/search?q=pluto+nasa&biw= 1720&bih=983&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&sqi= 2&ved=0ahUKEwi5iomqutLKAhVDORQKHcrQBp0QsAQIHA&dpr= 0.95#imgrc=QUXrVBYq2AplMM%3A (15. 12. 2015) 
Nad bath, M. 2013: Meteo ro loš ka posta ja Rut. Naše oko lje 20-3. 
Na tek, K. 1990: Geo mor fo loš ke zna cil no sti usa dov v Ha lo zah. Ujma 4. 
Na tek, M. 1992: Lož niš ko gri cev je. Enci klo pe di ja Slo ve ni je 6. Ljub lja na. 
Na tek, M. 1998a: Kmec ko pre bi vals tvo. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Na tek, M. 1998b: Lož niš ko in Hudinj sko gri cev je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Na tek, M. 1998c: Zibel ka slo ven ske kul tu re. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Na var ro, L. M., Perei ra, H. M. 2012: Rebil ding Aban do ned Lands ca pes in Euro pe. Ecosy stems 15. 
New insights into moun tain far ming in the Euro pean Union, 2009. Com mis sion staff wor king docu ment. Bru selj. http://ec.eu ro pa.eu/ 
agri cul tu re/pub li/rur dev/moun tain-far ming/wor king-pa per-2009­text_en.pdf (28. 10. 2015). 

Nia ne, D. T. 1984: Intro duc tion. Gene ral history of Afri ca IV – Afri ca from the twelfth to the six teenth. Pariz, Lon don. 
Ni cod, J. 1990: Muret tes et ter ras ses de cul tu re dans les régions karstiques Médi ter ra neénnes. Médi ter ranée 71. 
Od lok o raz gla si tvi posa mez nih narav nih spo me ni kov in spo me ni kov obli ko va ne nara ve v ob ci ni Piran. Urad ne obja ve Pri mor ske novi ce 5/1990. 
Ogrin, D. 1996: Pod neb ni tipi v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 68. 
Ogrin, D. 1998: Pod neb je. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Ogrin, D. 2004: Vre me in pod neb je. Nara va Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Ogrin, D. 2008: Splo šne in lokal ne pod neb ne zna cil no sti Bele kra ji ne. Bela kra ji na in Kra jin ski park Lahi nja. Ljub lja na. 
Ogrin, D. 2009: Sla bi tev celin skih pod neb nih zna cil no sti v zad njih deset let jih. Pomur je: geo graf ski pogle di na pokra ji no ob Muri. Murska Sobo ta, Ljub lja na. 
Olas, L., Oro žen Ada mic, M. 1998: Goric ko. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Olas, L., Per ko, D. 1998: Len dav ske gori ce. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Oro žen Ada mic, M. 1998: Novo meš ka pokra ji na. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Our com mon Euro pean cul tu ral lands ca pe heri ta ge. Wac hau, 2015. http://ecl.cult land.org/?do cu ment_id=71 (16. 10. 2015). 
Oven, A. 2012: Pre bi vals tvo Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je. Ljublja na. 
Paddy Agri cul tu re. Encyc lopćdia Bri tan ni ca, 2015. http://www.bri tan ni ca.com/to pic/paddy (28. 1. 2016). 
Pak, M. 1998: Sav ska ravan. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Pa njek, A. 2015: Kul tur na kra ji na in oko lje Kra sa. Koper. 
Pa vli cic, S. 2016: Interv ju. Pri sta va. 
Pa vlin, B. 1998: Kam breš ko in Banj ši ce. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Pavlovec, R. 1977: Geološki sprehod po Goriških Brdih. Planinski vestnik 4. 
Pav šek, M. 1998a: Sred nje so tel sko gri cev je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Pav šek, M. 1998b: Voglajn sko in Zgor nje so tel sko gri cev je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Pavšic, J. 2008: Neživi svet Ljubljanskega barja: geologija barja in njego­vega obrob ja. Ljub ljan sko bar je: neži vi svet, rast lins tvo, živals tvo, zgo do vi na in nara vo vars tvo. Ljub lja na. 
Pelc, S., Urbanc, M. 1998: Krim sko hri bov je in Meni ši ja. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Perez Rodriguez, V. 2006: States and households: The social organization of ter ra ce agri cul tu re in postc las sic Mix te ca Alta, Oaxa ca, Mexi co. Latin Ame ri can anti quity 17-1. 
Per ko, D. 1987: Pove za nost pre bi vals tva v Po ko kr ju z nad mor sko viši no in naklo nom. Geo graf ski vest nik 59. 
Per ko, D. 1989: Pri la go di tve na ogro že nost od poplav v Vzhod ni Krš ki kot li ni. Ujma 3. 
Per ko, D. 1998a: Gor jan ci. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Per ko, D. 1998b: Krš ka ravan. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Per ko, D. 1998c: Krš ko, Senov sko in Bizelj sko gri cev je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Per ko, D. 1998d: Regio na li za ci ja Slo ve ni je. Geo graf ski zbor nik 38. Ljublja na. 
Per ko, D., Klad nik D. 1998: Nova regio na li za ci ja Slo ve ni je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Per ko, D., Oro žen Ada mic, M. (ur.) 1998: Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Per ko, D., Topo le, M. 1998: Radulj sko hri bov je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Perko, D., Hrvatin, M, Ciglic, R. 2015: Metodologija naravne pokrajinske tipi za ci je Slo ve ni je. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. 
Perkon, A. 2014: Lokalni naravni viri kraškega okolja Banjške planote in nji ho vo vred no te nje. Magi str sko delo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
Peters, A. H., Junchao, S. (ur.) 2012: First terraced landscapes conference (Hong he – Chi na) paper col lec tion. Kun ming. 
Phillipson, D. W. 1981: The beginnings of the iron age in southern Africa. General history of Africa II – Ancient civilization of Africa. Pariz, London. 
Plut, D. 1998: Bela kra ji na. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Plut, D. 2008: Basic geo grap hic fea tu res of Bela kra ji na (SE Slo ve nia) and the Lahi nja lands ca pe park. Bela kra ji na in Kra jin ski park Lahinja. Ljub lja na. 
Poc kaj Hor vat, D. 1998: Velenj sko in Konjiš ko hri bov je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Pod neb ni kazal ni ki. Sta ti stic ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. 

Po pis pre bi vals tva, gos po dinj stev in sta no vanj v SR Slo ve ni ji, 
31. 3. 1971. Zavod SR Slo ve ni je za sta ti sti ko. Ljub lja na. Po pis pre bi vals tva, gos po dinj stev in sta no vanj v SR Slo ve ni ji, 
31. 3. 1981. Zavod SR Slo ve ni je za sta ti sti ko. Ljub lja na. 

Po pis pre bi vals tva, gos po dinj stev, sta no vanj in kmec kih gos po dar stev v Re pub li ki Slo ve ni ji v letu 1991. Zavod SR Slo ve ni je za sta ti sti ko. Ljub lja na. 
Po pis pre bi vals tva, gos po dinj stev in sta no vanj v Re pub li ki Slo ve ni ji leta 2002. Sta ti stic ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Posthumus, H., de Graaff, J. 2005: Cost-benefit analysis of bench terraces: a case study in Peru. Land Degra da tion and Deve lop ment 16. 
Po žeš, M. 1998: Pivš ko podo lje in Vremš ci ca. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Pra pot nik, S. 2014: Interv ju. Kog. 
Prelesnik, A. 2007: Vodni viri na Kocevskem. Dolenjske Toplice, Ljubljana. 
Pri ce, S., Nixon, L. 2005: Ancient Greek agri cul tu ral ter ra ces: Evi den ce from texts and arc ha eo lo gi cal sur vey. Ame ri can jour nal of arc ha eo ­logy 109. 
Pro gram raz vo ja pode že lja 2007–2013. Pri lo ga 17: Opis in sez nam obmo cij eksten ziv nih kraš kih pašni kov. 9. spre mem ba, 30. 9. 2015.
Pu cer, A. 2007: Krkav ce. Šmar je pri Kopru. 
Raj Kha nal, N., Wata na be, T. 2006: Aban don ment of agri cul tu ral land and its con se quen ces: A case study in the Sikles area, Gan da ki Basin, Nepal Hima la ya. Moun tain research and deve lop ment 26-1. 
Rav bar, M. 2005: Suha Kra ji na – pri mer »ar haic ne« pokra ji ne v za led ju urba nih sre dišc. Slo ve ni ja II. Ljub lja na. 
Re gi ster narav nih vred not. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub­ljana. 
Register nepremicne kulturne dedišcine. Ministrstvo za kulturo. Ljub lja na. 
Re gi str ski popis 2011. Sta ti stic ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Reiner-Ehrig, F. 1980: Der Wald im Département Seealpen, Südfrankreich: Wald be la stung, Kon se quen zen und Wald funk tions glie de rung. Doktor sko delo, Uni ver sität Regens burg. Regens burg. 
Re jec Bran celj, I. 1998: Kras. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Re nes, H. 2015: Ter ra ces in the Net her lands. Pre da va nje, 8. sre ca njezdru že nja EUCALAND. Para da de Sil, Španija. 
Repe, B. 2010: Pre poz na va nje osnov nih prsti slo ven ske kla si fi ka ci je. Dela 34. 
Repolusk, P. 1998a: Koprska brda. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 
Re po lusk, P. 1998b: Pod gor ski kras, Cica ri ja in Pod graj sko podo lje. Slove ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Re po lusk, P. 1998c: Sre do zem ski svet. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Rice, A. D. 2006: A study of the field design and soil pro per ties of agri -cul tu ral ter ra ces at the Qasr Tilah arc ha eo lo gi cal site in the Wadi' Arabah, Jordan. Magistrsko delo, Faculty of the University of Missouri. Kan sas City. 
Rice ter ra ces of the Phi lip pi ne Cor dil le ras. UNESCO, 1995. http://whc.unes co.org/en/list/722 (15. 1. 2016). 
Ri ve ra, W. M. 2012: An agri cul tu ral won der: Ter ra ce far ming world wi de. First ter ra ced lands ca pes con fe ren ce (Hong he – Chi na) paper collec tion. Kun ming. 
Rodríguez, A., Nic kalls, T. 2002: Reha bi li ta tion of pre-His pa nic ter ra ces in the Peru vian Andes. ICARDA Cara van 16, Review of agri cul tu re in the dry areas. Alep. 
Rolé, A. 2007: The ter ra ced lands ca pes of the Mal te se Islands. Euro pe's living lands ca pes. Essays on explo ring our iden tity in the coun try si -de. Zeist. 
Ron, Z. 1966: Agri cul tu ral ter ra ces in the Judean Moun tains. Israel explo ra tion jour nal 16-2. 
Rose, E. 2008: Ter ra ces in Afri ca. Mont pel lier. 
San dor, J. A. 1998: Steps toward soil care: ancient agri cul tu ral ter ra ces 
and soils. Transactions of 16th international congress of soil science. Mont pel lier. Sav nik, R. (ur.) 1968: Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je: Zahod ni del Slo ve ni je. Ljub lja na. Savnik, R. (ur.) 1971: Krajevni leksikon Slovenije: Jedro osrednje Slovenije in njen jugovz hod ni del. Ljub lja na. Sav nik, R. (ur.) 1976: Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je: Svet med Savinj ski mi Alpa mi in Sot lo. Ljub lja na. Sav nik, R. (ur.) 1980: Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je: Podrav je in Pomur je. Ljub lja na. Sca ra mel li ni, G., Varo to, M. (ur.) 2008: Ter ra ced lands ca pes of the Alps – Atlas. Benet ke. 
Schmidt, K. H. 1994: The ground plan of cue sta scarps in dry regions as con trol led by lit ho logy and struc tu re. Weat he ring and land form evolu tion. Chic he ster. 
Schiel, S. 2013: In the light, Pale sti ne-Israel: The ter ra ces of Bat tir. https://skipsc hiel.word press.com/2013/05/04/in-the-light-pa le sti ne-israel-the-ter ra ces-of-bat tir (14. 2. 2016). 
Schott man, R. W., Whi te, J. 1993: Choo sing Ter ra ce Systems. Exten sion. http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G1500 (1. 2. 2015). 
Senegacnik, J. 1995: Velika Slevica. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. 
Se ne gac nik, J. 2012: Slo ve ni ja in nje ne pokra ji ne. Ljub lja na. 
Set te le, J. 2012: Sustai na bi lity of rice lands ca pes in South East Asia threa te ned. http://www.eu re ka lert.org/pub_re lea -ses/2012-07/pp-sor070912.php (15. 1. 2016). 
Shao wen, H. 2012: Har mo ni ous eco lo gi cal cul tu re in irri ga tion system of Hani Ter ra ce. First ter ra ced lands ca pes con fe ren ce (Hong he – Chi na) paper col lec tion. Kun ming. 
Shrest ha, D. P., Zinck, J. A., Van Ranst, E. 2004: Model ling land degra -da tion in the Nepa le se Hima la ya. Cate na 57. 
Sidle, R. C., Ziegler, A. D., Negishi, J. N., Nik, A. R., Siew, R., Turkelboom, 
F. 2006: Ero sion pro ces ses in steep ter rain: Truths, myths, and uncer tain ties rela ted to forest mana ge ment in Sout heast Asia. Forest eco logy and mana ge ment 224. 
Si mo nic Roš kar, M. 2003: Vini cars tvo v Ha lo zah in Slo ven skih gori cah v dru gi polo vi ci 19. stol. do pre ne ha nja vini cars tva v le tih po kon cu dru ge sve tov ne voj ne. Zbor nik Pokra jin ske ga muze ja Ptuj 1. 
Si no bad, J. 1998: Deže la – kul tur noz go do vin ski oris Radov ljiš ke rav ni ne. Radov lji ca. 
Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka 2010: Elek tron ska izda ja. Kam nik, Ljub lja na. 
Smith, M. E., Price, T. J. 1994: Aztec-period agricultural terraces in Morelos, Mexi co: Evi den ce for hou se hold-le vel agri cul tu ral inten si fi ca tion. Jour nal of field arc ha eo logy 21.
Smre kar, A., Šmid Hri bar, M., Tiran, J., Erhar tic, B. 2014: Inter pre ta ci ja oko lja na pri me ru Ljub ljan ske ga bar ja. Geo ri tem 24. Ljub lja na. Snoj, M. 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana. 
Stanc hi, S., Frep paz, M., Agnel li, A., Reinsch, T., Zani ni, E. 2012: Pro ­per ties, best mana ge ment prac ti ces and con ser va tion of ter ra ced soils in Sout hern Euro pe (from Medi ter ra nean areas to the Alps): A re view. Qua ter nary inter na tio nal 265. 
Sta ti stic ni urad Repub li ke Slo ve ni je, Mini strs tvo za notra nje zade ve – Cen tral ni regi ster pre bi vals tva in Regi ster tuj cev. Ljub lja na, 2015. 
Ste pan cic, D. 1974: Vred nost in last no sti tal nih tipov v SR Slo ve ni ji: Pokarbonatna tla na dolenjskem dolomitnem podrocju. Raziskovalno poro ci lo, RSS. Ljub lja na. 
Ster le, N. 2014: Sona rav na geo graf ska zasno va ciš ce nja odpad nih voda v ob ci ni Loš ki Potok. Diplom sko delo, Filo zof ska fakul te ta Univer ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
Straj nar, J. 2014: Interv ju. Dec ja vas. 
Stri tar, A. 2014: Interv ju. Veli ka Sle vi ca. 
Stro kov ni pred log za zava ro va nje Kra jin ske ga par ka Dra go nja, 2009. http://www.zrsvn.si/do ku men ti/63/2/2012/SP_p -KPD_ZRSVN_feb09_2673.pdf (9. 9. 2015). 
Su na mu ra, T. 1992: Geo morp ho logy of rocky coasts. Chic he ster.
Šebenik, I., Kladnik, D. 1998: Brkini in dolina Reke. Slovenija – pokrajine in ljud je. Ljub lja na.
Še divy, J., Belec, B. 1980: Jeru za lem. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je: Podrav je in Pomur je. Ljub lja na.
Šepetavc, R. 1994: Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš. Vodnik po slovenskih vino rod nih oko li ših. Ljub lja na.
Šifrer, M. 1969a: Kvartarni razvoj doline Krke. Tipkopis, Geografsk inštitut ZRC SAZU. Ljub lja na.
Ši frer, M. 1969b: Kvar tar ni raz voj doli ne Save med Zida nim mostom in Dobo vo. Tip ko pis, Geo graf ski inšti tut ZRC SAZU. Ljub lja na.
Ši frer, M. 1969c: Kvar tar ni raz voj Dobrav na Gorenj skem. Geo graf ski zbor nik 11. 
Ši frer, M. 1974: Geo graf sko prou ce va nje poplav nih podro cij v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 46.
Šifrer, M. 1982: Karta poplavnih obmocij ob Savi v Krški kotlini. Geografski inšti tut ZRC SAZU. Ljub lja na.
Ši frer, T. 1996: Smo le va. Pri roc ni kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na.
Šir celj, V. 2006: Rod nost v Slo ve ni ji od 18. do 21. sto let ja. Ljub lja na.
Škrinjar, P.: Kraški vodovod Sežana. http://www.kraski-vodovod.si/?stran= zgo do vi na (13. 11. 2015).
Škrinjar, P., Kristan, S. 1998: Kraški vodovod Sežana: 50 let: 1948–1998. Kraš ki vodo vod. Seža na. 
Škvarc, A., Kodric, I. 2007: Nara va in regu la ci ja, ure ja nje vino gra dov in sadov nja kov na tera sah. Urba ni izziv 17/1-2.
Špu le rová, J., Dobro vodská, M., Šte fun ková, D. 2015: Ter ra ced lands ­ca pes in Slo va kia. Pre da va nje, 8. sre ca nje zdru že nja EUCALAND.Para da de Sil, Španija.
Štrakl, F. 2016: Interv ju. Lju to mer. 
Ta rol li, P., Pre ti, F., Roma no, N. 2014: Ter ra ced lands ca pes: From an old best prac ti ce to a po ten tial hazard for soil degra da tion due to land aban don ment. Ant hro po ce ne 6. 

Tar ro li, P., Sofia, G. 2016: Human topo grap hic sig na tu res and deri ved geo morp hic pro ces ses. Geo morp ho logy 255. 
Tav car, E. 2014: Interv ju. Piran. 
Te melj ni topo graf ski nacrt 1 : 5000 in 1 : 10.000. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 1993–1995. 
Ter ra ce (agri cul tu re). Wiki pe di ja. https://en.wi ki pe dia.org/wiki/Ter ra ce_ (agri cul tu re) (12. 2. 2016). 
Thorn ton, J. (ur.) 1999: Sour ce book of alter na ti ve tech no lo gies for fresh wa ter aug men ta tion in Afri ca. Uni ted Nations envi ron ment programme. http://www.unep.or.jp/ietc/Publications/TechPublications/ Tech Pub-8a/fan ya.asp (17. 10. 2015). 
Titl, J. 1965: Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju. Koper. 
Bu ser, S. 1986: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : 100.000, list Tol min in Videm. Beo grad. 
To kaj wine region histo ric cul tu ral lands ca pe. UNESCO, 2002. http://whc.unes co.org/en/list/1063 (15. 2. 2016). 
Top 10 Destinations For Rice Terrace Travel. http://travel.spotcoolstuff.com/ ama zing-views/best-rice-ter ra ces (20. 1. 2016). 
To po le, M. 1995: Rodi ne. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na. 
To po le, M. 1998a: Dolenj sko podo lje. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Topole, M. 1998b: Mirnska dolina: Regionalna geografija porecja Mirne. Ljub lja na. 
To po le, M. 1998c: Rib niš ko-Ko cev sko podo lje. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
To po le, M., Zorn, M. 2010: Narav no geo graf ske zna cil no sti Obci ne Idrija. Capa ci ties 1. Ljub lja na. 
Tor kar, O. 2014: Interv ju. Smo le va. 
Tor kar, R. 2014: Interv ju. Smo le va. 
Tor kar, S. 1994: Zgor nja Baš ka doli na (Rih ta ri ja Nemš ki Rut) po Tolminskem urbar ju iz 1523. Kro ni ka 40-1. 
Tor kar, S. 1996: Rut. Enci klo pe di ja Slo ve ni je, 10. zve zek. Ljub lja na. 
Tor kar, S. 2006: Zem lje pi sna ime na v zgor nji Baš ki doli ni. Baš ki zbor nik. Tol min. 
Tou rism and rice ter ra ces. An asses sment of fun ding options from the Phi li pi nes. Eco nomy and envi ron men tal pro gram for Sout heast Asia. Sin ga pur, 2008. 
Tram puš, T. 2014: Interv ju. Izo la. 
Tr ste njak, A. 1965: Jeru za lem. Likov no umet niš ko delo, olje na plat nu. Zaseb na last. 
Trošt, S. 1968: Rut. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je: Zahod ni del Slo ve ni je. Ljub lja na. 
UNESCO-v sez nam sve tov ne dediš ci ne. http://whc.unes co.org/en/list (29. 9. 2015). 
Up per Midd le Rhi ne Val ley. UNESCO, 2002. http://whc.unes co.org/en/ list/1066 (14. 2. 2016). 
Ur banc, M. 1998a: Vzhod ne Kara van ke. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Ur banc, M. 1998b: Zahod ne Kara van ke. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 
Ur banc, M. 2002: Kul tur ne pokra ji ne v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 5. Ljub lja na. 
Urus hi ba ra, K. 1976: The medi ter ra nean red soils in the three regions of the Yugo sla vian karst. Geo graf ski vest nik 48. 
Val di via, R. O. 2002: The eco no mics of ter ra ces in the Peru vian Andes: An appli ca tion of sen si ti vity analy sis in an inte grated asses sment model. Magi str sko delo, Mon ta na sta te Uni ver sity. Boze man. 
Va len cic, V. 1970: Vino grad niš tvo. Gos po dar ska in druž be na zgo do vi na Slo ven cev. Zgo do vi na agrar nih panog 1. Ljubljana. 
Va len cic, V. 1970: Vrste zem ljišc. Gos po dar ska in druž be na zgo do vi na Slo ven cev, Zgo do vi na agrar nih panog 1. Ljubljana. 
Va le se, E., Cone de ra, M., Held, A. C., Asco li, D. 2014: Fire, humans and lands ca pe in the Euro pean Alpi ne region during the Holo ce ne. Ant hro po ce ne 6. 
Valic, A., Petru, S. 1964: Anticni stavbni kompleks na Rodinah. Arheološki vest nik 15/16. 
Val va sor, J. V. 1689: Sla va Voj vo di ne Kranj ske. Ljub lja na. 
Van der Lin den, P. 1983: Soil ero sion in cen tral Java (In do ne sia): a com ­pa ra ti ve study of ero sion rates obtai ned by ero sion plots and catch -ment disc har ges. Cate na sup ple ment 4. 
Van Dijk, A. I. J. M., Bruijn zeel, L. A. 2004: Runoff and soil loss from bench ter ra ces. An event-ba sed model of rain fall infil tra tion and sur fa ce runoff. Euro pean jour nal of soil scien ce 55. 
Varisco, D. M. 1983: Irrigation in an Arabian valley: A system of highland ter ra ces in the Yemen Arab Repub lic. Expe di cion 25-2. 
Va ris co, D. M. 1991: The futu re of ter ra ce far ming in Yemen. Agri cul tu re and human values 8-1. 
Va rot to, M., Lodat ti, L. 2014: New family far mers for aban do ned lands. Moun tain research and deve lop ment 34-4. 
Ver bic, T. 1998: Kam ni ne. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. 
Vérin, P. 1981: Mada gas car. Gene ral history of Afri ca II – Ancient civiliza tion of Afri ca. Pariz, Lon don. 
Verordnung der Oö. Landesregierung, mit welcher die »Kulturterrassen inÖdenkirchen« in der Gemeinde Ulrichsberg als Landschafts schutz -gebiet festgestellt werden. Landesgesetzblatt für Oberösterreich 43. Dunaj, 2002. 
Vo ca nec, J. 2014: Interv ju. Jeru za lem. 
Vo do pi vec, M. 1994: Kraš ki vino rod ni oko liš. Vod nik po slo ven skih vinorod nih oko li ših. Ljub lja na. 
Volk, D. 2014: Interv ju. Mer ce.
Volk, D., Štol fa, M., Ren celj, S., Zad nik, D., Sot lar, M., Fur lan Brec, 
M. 2011: Brkin ska sad na cesta. Ilir ska Bistri ca, Seža na. Vovk A. 1996: Popla ve v do li ni Dra vi nje. Ujma. Vovk A. 1998a: Boc in Macelj. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Vovk A. 1998b: Dravinjske Gorice. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Vovk A. 1998c: Halo ze. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Vr hov nik, I. 2016: Oseb na kores pon den ca. Koper. Vri šer, I. 1954: Goriš ka Brda: gos po dar ska geo gra fi ja. Geo graf ski 
zbornik 2. 

Vri šer, I. 1998: Sre dišc na (cen tral na nase lja). Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na.
Vurunic, S. 2012: Obcina Žužemberk. Obcina Žužemberk: 15. geografskirazi sko val ni tabor, Žužem berk, 2011. Ljub lja na. 
Wa nat: Com bat action In Afg ha ni stan, 2008. Fort Lea ven worth. 
Ward, S. 2006: Ter ra cet te. Encyc lo pe dia of geo morp ho logy. Lon don. 
Wat son, C. 2014: Land chan ge in Sri Lan ka as famous tea loses out to vegetables. Agroforestry world blog. http://blog.worldagroforestry.org/ in dex.php/2014/02/25/land-chan ge-in-sri-lan ka-as-fa mous-tea-lo ses-out-to-ve ge tab les (29. 9. 2015). 
Wil liams, L. S. 1990: Agri cul tu ral ter ra ce evo lu tion in Latin Ame ri ca. Year book, Con fe ren ce of Latin ame ri ca nist geo grap hers 16. Austin. Wolman, M. G., Leopold, L. B. 2013: River flood plains: Some observa­tions on their formation: USGS Professional paper 282-C. Columbus. Wymann von Dach, S., Romeo, R., Vita, A., Wur zin ger, M., Koh ler, 
T. 2013: Moun tain far ming is family far ming: A con tri bu tion from moun tain areas to the Inter na tio nal year of family far ming 2014. FAO, CDE, BOKU. Rim. http://www.fao.org/do crep/019/i3480e/ i3480e.pdf (18. 10. 2015). 

Za le tel, P. 1995: Prvo slo ven sko cebe lar sko druš tvo. Slo ven ski cebe lar 97-11. 
Za le tel, P. 1996: Prvo slo ven sko cebe lar sko druš tvo. Slo ven ski cebe lar 98-1. 
Zaro, G. 2014: From ter ra ces to trees: Ancient and histo ri cal lands ca pe chan ges in sout hern Peru. Lan des que capi tal: The histo ri cal eco logy of endu ring lands ca pe modi fi ca tions. Wal nut Creek. 
Za yed Hamid, A., Devis se, J. 1981: Egypt's rela tions with the rest of Africa. Gene ral history of Afri ca II – Ancient civi li za tion of Afri ca. Pariz, Lon don. 
Zdovc, V. 1997: Žic ka kar tu zi ja. Slo ven ske Konji ce. 
Zgaga, S. 1994: Geografska transformacija kulturne pokrajine v dolinah Korit ni ce, Kne že in soseds tva. Obmoc je vasi Baca, Kal, Str žiš ce, Rut, Grant in Kneš ke Rav ne. Diplom sko delo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
Zgo do vin ski arhiv na Ptu ju, fond SI_ZAP/0255 Agro trans port Ptuj 1957–1997, škat la 18. Ptuj. 
Zhi qiong, W. 2012: The past, pre sent and futu re of the dry land ter ra ces in Cen tral Yun nan's Chu xiong Ailao Moun tai nous region. Kun ming. 
Zlati gric: Vinarstvo. http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/vinarstvo.php (3. 11. 2015). 
Zorn, M., Komac, B. 2007: Pro ba bi li stic no mode li ra nje pla zo vi to sti. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 47-2. 
Zorn, M., Komac, B. 2013a: Land degra da tion. Encyc lo pe dia of natu ral hazards. Dor drecht. 
Zorn, M., Komac, B. 2013b: Zemelj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljub lja na.
Zwit ter, Ž. 2010: Vpliv »male lede ne dobe« na agrar no pose li tev na ozem lju današ nje Slo ve ni je: Na pri me ru izbra nih obmo cij v Zgor nji Savinj ski doli ni. Diplom sko delo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 
Zu pan cic, J. 1998: Trnov ski gozd, Nanos in Hru ši ca. Slo ve ni ja – pokrajine in ljud je. Ljub lja na. 
Zurayk, R. A. 2008: Rehabilitating the ancient terraced lands of Lebanon. Jour nal of soil and water con ser va tion 49-2. 
Žiberna, I. 1998: Strojna, Kozjak in Pohorje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljub lja na.
Žli car, F. 2016: Interv ju. Lju to mer.
Žni dar cic, M., Mioc, P. 1987: Osnov na geo loš ka kar ta 
SFRJ 1 : 100.000, list Mari bor. Beo grad. 
9 789612 548896 
http://zalozba.zrc-sazu.si 



TERASIRANE POKRAJINE 
UDK: 911.53:631.613(497.4) UDK: 911.53:631.613(4+100) 

IZVLECEK Terasirane pokrajine, sestavljene iz kmetij skih teras, so kulturne pokrajine s posebno vrednostjo. Knjiga jih v sliki in besedi predstavlja v vsej njihovi pestrosti in privlacnosti. Najprej so izpostavljene sve tovne in evropske razsežnosti terasiranih pokrajin in njihovih kmetijskih teras, najvec prostora pa namenja slovenskim tera siranim pokrajinam, in sicer loceno po pokrajinskih tipih, po posameznih pokra -jinah in po vzorcnih primerih, ki obsegajo obmocja izbranih naselij (pilotna obmocja). V sklepnem delu opozarja tudi na izjem nost in privlacnost nekmetijskih terasiranih pokrajin, ki sta jih oblikovala narava in clovek. 
KLJUCNE BESEDE geografija, geografija podeželja, kulturna pokrajina, terasirana pokrajina, kmetij ske terase, raba tal, kulturna dedišcina, naravne nesrece, vas, svet, Evropa, Slo venija 


TERRACED LANDSCAPES 
UDC: 911.53:631.613(497.4) UDC: 911.53:631.613(4+100) 
ABSTRACT Terraced landscapes with agricultural terraces are cultural landscapes with a special value. This volume presents them in pictures and words in all their diversity and attractiveness. After discussing the global and European dimensions of terraced landscapes and their agricultural terraces, the volume focuses on Slovenian terraced landscapes; they are discussed separately by landscape types, individual regions, and sample cases in the territory of selected settlements (pilot areas). The conclusion also draws attention to the exceptional value and appeal of nonagri cultural terraced landscapes that have been shaped by nature and man. 
KEY WORDS geography, rural geography, cultural landscape, terraced landscape, agricultural terraces, land use, cultural heritage, natural disasters, village, Earth, Europe, Slovenia 

GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA 
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti 
O INŠTITUTU Inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890 1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenorazi skovalnega centra SAZU. Ima oddelke za fizicno geografijo, humano geografijo, regio nalno geografijo, naravne nesrece, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemlje pisno knjižnico in zem ljepisni muzej. Njegovi raziskovalci raziskujejo predvsem Slovenijo in njene pokrajine in pripravljajo temeljne geografske knjige o Sloveniji. Sodelujejo pri številnih domacih in med narodnih projektih, organizirajo znanstvena srecanja, izobražujejo mlade raziskovalce, izmenjujejo znanstvene obiske. Inštitut izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica ter knjižne zbirke Geografija Slovenije, Georitem, GIS v Sloveniji, Regionalni razvoj in Naravne nesrece. 




70 LET 
GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA http://giam.zrc-sazu.si