116«. 134. 1919. lahaja razen nadelj In prašnikov viak ti a n popoldan. ^Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod' {isati, sicer se jih ne pri* Mi. Rokopise se ne vrača', lnserati: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust gl IS A m JB Glasilo Jugosfov. sodaSftOr* demokratične stranke Brzojavne vesti. ietoiii. Posamezna ilev. stant — 40 vinarjev. — Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt let* 18 K, za mesec 6 Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Amerikd 84 K. — Reklamecije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/ti* Učiteljska tiskarna. Telefonska št. 312. Proglasa naše strankine ekseku-tlve na delavstvo vsega sveta, ki smo ga včeraj objavili v francoskem izvirniku, nismo mogli danes, vsled preobilnega drugega gradiva, prenesti v slovenskem prevodu. Pride prihodnjič. Infamija. Včerajšnji »Narod« nam Je zopet posvetil notico, ki inu dela izredno čast. Pravi, da nameravalo odvrniti »rudeči« agitatorji udeležence »velikega narodnega shoda« na *shodič« pred Mestnim domom. 6 Svojo bedasto notičico zakliučuje z ■ običajnim pozivom na nasilje. Vtis I (imamo, da gospodje pri »Narodu« ne I vedo kaj pišejo. Ali bo ostal »Narod« Sc. dolgo torišče za žurnalistične diletante? t Na kratko: Mi smo vabili naše delavstvo na naS shod. Drugih nismo hoteli blizu. Shod bi moral Liti iskreni izraz socialističnega mišljenju zavednega proletarijata. Kalinov nismo nikoli lovili in jih tudi ne bomo. Ta posel prepuščamo rade volje drugim, tistim, ki so se v tem izvežbali, tistim, n. pr., ki se jim je te dni tako mudilo, da skličejo prvi svoj shod, ne ozirajo se na druge. Saj vemo, da niso pri tem zasledovali nobenih posebnih namenov... »Narod« naj le hujska in natolcuje. Baš njegova bedasta pisava je v glavni meri privedla do sedanje 1 politične konstelacije. O tem zanimivem poglavju bomo še izpregovorili. Toliko političnih bu-dalosti ni še nobeden list zakrivil. .1DS. Je lahko ponosna na svoje kIa A^H ste se pa morda bali. da bo udeležba na našem ljudskem »sho-diču« vse večja nego na vaši »veliki navodili manifestaciji«? Ali ste bili blizu, ko so delavske mase prihajale trumoma na naš shod, navzlic vsem našim obvestilom po vseh delavnicah in tovarnah, da se shod vsled prepovedi ne vrši? Ej, strah je pa velik ... O naših zshodičihe boste še drugačno mislili. Kako se mi smejemo vsem vašim histeričnim izbruhom! .. . Vašo zadnjo žurnalistično infa-rniio samo beležimo. Za vse pride kmalu pravi čas .. . Agitirajte za naše časopisje! Gibanje italijanskega proletariata. LDU. Berlin, 12. (ČTU.) Dopisnik dunajske „Allgemeine Zeitung" poroča, da se notranjepolitični položaj v Italiji od dne do dne bolj priostru-je. Kakor javlja „Neue Ztiricher Zei-tung“, se v Italiji pred očmi vlade vrši mobilizacija proletarijata. Mednarodna manifestacija za samoodločbo. Berlin, 8. »Združenje narodov, ki trpe nasilje", in »Varstvena zveza za obmejne in inozemske Nemce“ je imela sinoči veliko zborovanje, zoper zasužnjenje narodov. Že eno uro pred začetkom zborovanja je bil ogromni prostor „Philharmonije" prenapolnjen in več sto ljudi ni moglo več v poslopje. Zborovanje se je razvilo v impozantno mednarodno manifestacijo za samoodločbo zatiranih narodov in za varstvo manjšin po vseh deželah. Med navzočimi si videl skupine Turkov, Bolgarov, In-dov, Egipčanov, Ircev in zlasti mnogo nemških Američanov. Ko je predsednik, ameriški polkovnik Emerson, prebral pritrjevalne dopise, so dobili besedo zastopniki inozemcev. Razen drugih je govoril Iegacijski svetnik Pozzi, ki je zgovorno zagovarjal pravico do samoodločbe nemških Avstrijcev. Koncem glasovanja so glasno sprejeli nastopno resolucijo, ki se razpošlje brezžično vsem narodom: »Prvo mednarodno zborovanje, zborujoče po izbruhu vojne prvikrat v Berlinu, obiskano od tisoč in tisoč mož in žena, burno ugovarja proti nasilnemu miru, potem ko so govorili po en Egipčan, Nemško Avstrijec, Alzačan, Indec, Irec, Osman, Nemec iz Ostmarke, Palatinec, Saa-rec in Renovec, Šlezvik-Holštajno-vec in Vlamec. V blaginjo človeštva zahtevamo mir pravice in sporazuma, da ugladimo pot spravi narodov. Mirovne pogodbe o pravici do samoodločbe so posmeh duhu Vvilso-novih načei. Zahtevamo pravico neodvisne samoodločbe za vse zatirane narode in dele narodov ter gospodarsko varstvo manjšin po vseh deželah sveta. Nečuvene Žrtve svetovne vojne, vsled katerih so trpeli vsi narodi, morajo imeti za posledico svetovni preobrat, ki prinese vsem tlačenim narodom svobodo in ki stori konec moritvi narodov za vekomaj. Le tako more dobiti svet trajen mir. Ta klic pošiljamo vsem narodom sveta s prošnjo, duhu človeštva pomagati do zmage." —LDU. Belgijsko delavstvo o miru. LDU, St. Germain en Laye, 7. (DunKU. - Zakasnelo.) „Humanite“ poroča: Z ozirom na odgovor, ki ga pričakuje Nemčija od Zveznih dr- LISTEK. ll Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht. (Dalje.) Končno prične pogovor o večerji. Potem, ko me je vprašala baronica za menje, si je Izbrala »Lors-d’oeuvre«. Z osornim glasom, ki ie bil za mole razdražene živce preosoren, je baron preklical naročeno jed. Plen mojih mračnih misli, se delam kot da nisem umel in naročim znova: »Lors-d’oeuore za dval« za njo In zase, kot je bila to želela. Baron je prebledel od Jeze. V zraku Je vihar, a iz naših ust ni besede. _ , V svoji notranjosti sem se divil svojemu Pogumu, da odgovorim grobosti z žalitvijo, ki bi imela v kaki civilizirani deželi zelo resno Prerekanje za posledico. Baronico je ohrabrela ■Hoja pogumna zaščita in pričela mi je nagajati, ^a bi me pripravila do smeha. Toda bilo Je za-ttian. Vsak pomenek je bil nemogoč; ničesar si, nismo imeli povedati. Preteči pogledi so švigali faed baronom in mano. Nazadnje je pričel moj nasprotnik svoji sosedi šepetati nekaj v uho; Dna mu je odgovarjala z znamenji, kimala z Klavo, izgovarjala zloge, ne da bi premikala Ustnice ter me obsipala s porogljivimi pogledi. Postalo rol le vroče y Klavo in gotovo bi treščilo med naju, da se ni zgodilo nekai, kar je našo pozornost obrnilo di ugam. V eni sosednjih sob se je nahajala vesela družba. Ze pol ure so neprestano razbiiali po Klavirju. To še ni bilo dosti: pri odprtih durih so začeli peti poulično pesem. - Zaprite vrata, je rekel baron natakarju-Komaj so bile duri zaprte, ko so jih r-“t odprli; pevci so ponovili zadnjo kitico in kričali vmes izzivajoče besede. Prilika se mi je videla ugodna, da se vmešam v zadevo. , Dvignil sem se s svojega stola; v dven skokih sem bil pri vratih, ki sem jih zaprl kričeči tolpi pred nosom. Kot bi zažgal smodnik v sodu, takšne posledice je imel pri nenrijnte-ljih moj odločni nastop. Razvila se Je kratka borba. Čvrsto sem držal kliuko vrat v svoji roki. Toda vrata so se udala, ko so jih iztrgali s silo in mene je potegnilo v sredo tuleče tolne. ki je planila po meni, pripravljena, da me prične obdelovati s pestmi. V tem trenotku sem začutil roko na svojem ramenu in za seboj sem za -čul razljučen glas: Ali mar gospodje ne po- znajo prav nobene časti, da se v tolikem številu navale na enega samega nasprotnika... To je bila baronica, ki Je pozabila spodobnost in dobre manire ter pod pritiskom silnega notranjega ganotja razkrila toplejša čustva, kot jih je morda hotela pokazati. Prepir je bil končan. Baroijfca nj.e Je Qpa-»ovala s YPrašuločiml pogledi. - ■ r .-lrTT^r..^T^---n-n-r- , Vi ste majhen hraber junak, mi je rekla. Zelo sem se bala za vas. _ . . Baron je zahteval račun, poklical gostilničarja in ga prosil, naj pošlje po policijo. Zdaj Je zavladala popolna harmoniia med nami. Vsi smo se složno zgražali nad grobostjo domačih prebivalcev. Vso skrivno Jezo ljubosumnosti in užaljenega samoljubja smo Izlili nn te neotesane burkeže. In ko smo potem v eni svojih sob pili punč, je znova vzplamenelo prijateljstvo; nič več nismo mislili na policijo, ki tudi ni prišla. Naslednjega jutra smo se sešli v kavarni, polni dobre volje in pravzaprav zelo zadovoljni, da smo bili rešeni neprijetne zadeve, ki bi lahko imela nedogledne posledice. Po prvem zajutrku smo se podali po ka-nalovem obrežju na izprehod, vedno po dva in dva, a v primerni razdalji. Ko smo prišli do za-tvornice, kjer se kanal zavije, je baron obstal in se okrenil z nežnim, malone zaljubljenim smehljajem k svoji ženi. , _ , — Marija, se-li spomniš tega mesta? ie vprašal. — Da, da, spomnim se, dragi moj Gustav, Je odgovorila z izrazom strasti in otožnosti. Takoj mi Je pojasnila to kratko vprašanje: — Tukaj mi je razodel svojo ljubezert. Bilo Je zvečer, pod to-le brezo, na nebu se le utrnila zvezda. — Tri leta Je tega, sem dopolnil stavek. In zd.al prjjžvekulete s vole Mare spomine. Od pre- žav, izjavlja generalno vodstvo bel-gijske delavske stranke v posebni resoluciji: 1. Mir mora biti pravičen* da se zavaruje proti nadaljnim vojnam. 2. Kršilo bi se pravico samoodločbe, ako bi se deli nemškega in litavskega prebivalstva spojili zAe-liko Poljsko. 3. Velesile si ne smejq prilastiti nemških kolonij pod Pret1 vezo zmage, kajti nemogoče je industrijsko deželo, kakor Nemčijo, oropati vseh kolonijalnih surovin iif trgov, ne da bi se s tem ustvarjalo v Evropi trajno nevzdržljiv položaj, 4. Nemčija se ne sme prisiliti, da pod pretvezo povračila škode podpiše menico in bilanco. 5. Nujnih garancij proti morebitnemu nemškemu napadu ne gre iskati toliko v brezkončnem oboroževanju in v vojaškem zasedanju nemških pokrajin, kakor v doslednem razoroževanju. 6. Za glasovanje v kantonih Malmcdv in Eupen, ki se ima vršiti za vsak okraj posebej, se mora sočasno s prisilnim glasovanjem zajamčiti popolna glasovalna svoboda. 7. Izkoriščanje saarskih rudokopov ne sme biti prikrit povod aneksiji. Komunisti na Dunaju. LDU. Dunaj, 12. (CTU.) Avstrijska stranka komunistov je na Dunaju, Alserstrasse 19, za S00.000 K kupila hišo, ki naj bi ji služila kojt Strankin dom. Na pročelju hiše je naj meščen napis: »Nemško-avstrijskf komunistična stranka**. ' Boljševlkl pred Tarnopolom. LDU. Moravska Ostrava, f3. (ČTU.) »Oazeta Warsza\vska“ jav-' lja, da so boljševiške čete prodrle da bližnje okolice Tarnopola. Vzhodno« gališko mejo so že prekoračile. Japonska bo pomagala Kolca k ti. LDU. Amsterdam, 8. (DunKU. Zakasnelo.) „Daily Herald“ z dn$ 6. t. m. objavlja brezžično poročilo iz Moskve, da v zvezi s priznanjem admirala Kolčaka namerava enten« ta poslati mu na pomoč veliko japonsko armado. Ponarejevalci denarja na Češkem. , LDU. Praga, 12. (ČTU.) V Wel-perln na Češkem so izsledili tolpo ponarejevalcev denarja. Izgotavlja-1a ie stokronske in tisoč!:ronske bankovce. Ponarejevalci so se shajali v tamošnjem Nemškem domu. Ritskl ekscar še živi? LDU. Berlin, 12. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt" javlja iz Lukana: „Epoca“ objavlja pora?govor kneza Y. Zubova, ki je umoril Rasputnia. Knez, ki se je dosedaj mudil kot gost carice-matere na Malti, Jc izhvi. da' teklosti živite, ker vas sedanjost več ne zadovoljuje. „ . . — Dovolj 1 Saj ste brezumni... Jaz mrzim preteklost in sem svojemu možu zelo hvaležna, da me je rešil domišljave matere, k ie nežno trinoštvo bi me uničilo. Ne, jaz obožujem svojega dobrega Gustava, zvest prijatelj mi je postal... — Kakor želite, baronica, vedno sem vašega mnenja, ako vam je to pogodi. Ob določeni uri smo se vkrcali, da se vrnemo v mesto. Po vožnji preko sinjega morja s svojimi tisoč zelenečih otokov smo > \ h v Stokholm, kjer smo se ločili. Sklenil sem, da se vrnem k delu, v ;esm nameri, da si Iztrgam to ljubezen iz srca oda kmalu sem opazil, da sem racuml brez. ki so me nadkriljevale. Ze ta dan po naši vrnitvi me je baronica povabila k sebi na obed. Praznovala sta obletnico svoje poroke. Nobenega pravega izgovora nisem mogel najti; in vzlic temu, da sem se bal, da se naše prijateljstvo obrabi, sem se odzval vabilu. Zelo sem bii razočaran, ko sem njun dom radi snaženja našel v neredu; baron Je bil slabo razpoložen in baronica me je prosila oproščenla, da se le obed zakasnel. Z nerazpoloženim baronom, ki mu le zrla lakota iz oči in ki ni znal skrivati svoje nestrpnosti, sva se šla na vrt izprehaiat. \ pol ure sem izčrpal zadnja sredstva najinega pomenka. Pogovor je onemel. Vrnila sva se v Jedilnica Im Ima povod domnevat!} da rutk^pMy carica in vsa carjeva obitelj žfcri m so na varnem. Oteti da so bili po naročilu 'Anglije ta a angleškim la, preoblečen letn samostanu Jugoslovansko vprašanje v socialistični luči. Sodrug Prepeluh le napisal za »Humanite«, kakor že včera| omenjeno, sledeči informativni članek: * Jugoslovanska država, ki je nastala xi Srbije in dela bivše Avstro-Ogrske monarhije, sestoji iz treh plemen enega naroda. Ta plemena so živela doslej ločeno, vsako za sebe: Srbi so bili državni narod, ki se le na znotraj razvijal svobodno; Hrvatje so živeli deloma v Ogrski pod gospodstvom njene ošabne oligarhije, deloma pa v Avstriji; Slovenci so živeli v Avstriji, kjer niso imeli sko-ro nobenih nacionalnih pravic. To pleme se je v trdem, večstoletnem boju z nemškim kapitalom in impor-tirano nemško buržoazno birokracijo le s težavo ohranilo. Z niemu lastno euegijo in pridnostjo se je v kulturnem pogledu povspelo na visoko kulturno stopinjo; v tem pogledu so podobni in skoro enaki Dancem. Med njimi je glasom uradne statistike le 14% analfabetov, in so bili v tem oziru med avstrijskimi narodi na tretjem mestu; Nemci. Cehi. Slovenci ... Kljub svoii maloštevilnosti (PA milijona dnš) so producirali veliko lepe literature in številna dela iipodabljajočih umetnosti. Gospodarsko so Hrvatje in Slovenci, kakor srbsko pleme, živeli predvsem od svojega lepo razvitega poljedelstva, trgovine in industrijske obrti. Med Slovenci se je radi vodnih sil njihove zemlje začela lepo razvijati tudi veleindustrija. Vojna ie marsikaj uničila in pokvarila, zlasti pa le pretrgala zelo živahne gospodarske stike z Italijo, kamor so izvažali zlasti les in njegove raznolike produkte. Hrvati in Slovenci Žive ob morju, njih delavske mase so našle kruh v raznih primorskih mestih, zlasti v Trstu in v Reki. Socialistična misel je med tema avema plemenoma bila dokai močna, zlasti pa se je okrepila tekom vojne in po njej. V letih votae Je to ljudstvo silno trpelo; danes je lačno, raztrgano, brez zaslužka, prepuščeno nepopisni bedi. Socialistično gibanje v današnji Jugoslaviji stremi po vsestranski politični, kulturni in gospo-draskl svobodi tega proletarskega ljudstva. Vse tri, doslej samostojne socialno-demokratlčne stranke, to je srbska, hrvatska in slovenska, so na delu, da se strnejo v enotno jugoslovansko socialno - demokratično stranko na temelju erfurtskega programa. V sedanjem začasnem parlamentu Jugoslavije imajo te tri stranke enoten parlamentaren klub. Vodi ga predvsem spoznanje, da rabi jugoslovansko ljudstvo nujno miru. trajnega miru, k-i je mogoč samo po- tem, ako se sporazumi s spsedpimi narodi, predvsem z Nemško Avstrijo, Italijo in Ogrsko. Srbski proleta-rijat, ki je v velikanskih borbah v-zadnjih sedmih letih doprinesel nad-člo\'eške žrtve za to, da so se ta tri plemena ujedinila v enotno državo, imajo največji interes, da dobi ta nova državna stavba solidno poli-* tično in gospodarsko podlago, zlasti tudi s tem, da se najde pameten in pravičen sporazum z Bolgarijo. Jugoslovanska soc. dem. stranka je takoj spočetka ujedinjenja zapo-čela s smotrenim delom v tem pogledu. Pri tem pa je naletela na velike težkoče. Domači imperializem je bil okrepljen vsled nenasitnosti italijanskega imperializma ta prepir med obenia preti Izvati v tem delu sveta nove konflikte, nove vojne grozote. Italija Je zasedla velik kos čisto slovenskega in hrvatskega ozemlja proti volji in proti živahnim protestom prizadetega ljudstva. Londonski pakt, ki je bil podpisan od kapitalističnih imperialistov, Je to ljudstvo politično, gospodarsko in etnografsko presekal na dvoje ta ustvaril s tem vse potrebne predpogoje za nove konflikte, nove volne. Odrezani od najbližnjih morskih pristanišč zlasti Slovenci in Hrvati gospodarsko nfe bodo mogli živet!, postali slo zgolj predmet eksploatacije po kapitalistih. Dosedanje nacionalno suženjstvo se bo pomnožilo še z ekonomskim. Pohojena so Wil-sonova načela o samoodločbi narodov in zmagal Je drug princip. Izrazito kapitalistični: — londonski pakt, ekonomsko in nacionalno krivičen, sklenjen in izveden brez vprašanja in proti volji prizadetega ljudstva. Odtrgani od Nemške Avstrije, ki je doslej preskrbovala njih mlado industrijo z raznimi surovinami, odrezani od morja, odvisni od carin, ki jih bodo sosedne države uveljavile, so zlasti slovenske pokrajine obsojene na gospodarsko smrt — v korist kapitalistov Italije. Ta nevzdržljiv položaj bo reakcija in vse priprava za — novo vojno. Jugoslovanski socialisti so trdno prepričani, da je sporazum med Jugoslovani ta Italijani potreben in mogoč. Resničen je izrek našega italijanskega- sodruga, da bi se dal tak sporazum doseči v 24 urah. Sedanja mirovna konferenca vsai v tem pogledu pripravlja novo vojno, ako obveljajo pretenzije italijanskega imperializma; to bo »mir« kapitalistov, ne pa mir med narodi. Sporazum je mogoče doseči le z direktnim dogovorom od ljudstva do ljudstva, na temelju spoznanja njegovih pravih in resničnih potreb'. Utaj pa nasprotujejo privolitvam le "nekateri francoski nazadnjaki, dočtai se prevrat med francoskimi delavci Že začenla in razširja. Stari diplo-matje žive v prošlosti in morajo videti v bodočnost le skozi meglo lakomnosti in hinavstva. Prošlost pla-meni pred njihovimi očmi, a oni so slepi. So ljudje brez nad in izginiti morajo ter se umakniti delavcem. Poziv splošne delavske zveze v Franciji. Versailles, 12. Poslovni odsek splošne delavske zveze (confedera-tion generale du Travail) izjavlja v danes priobčenem pozivu, da so vlada in delodajalci preslišali vsa svarila in pozive delavcev; vsled tega izbruhajo v Parizu in v provinci številne stnvke, ki izvirajo^ Iz Odpora proti osemurnem delavniku S iz stalno naraščajoče draginje, ospodarski izvor tega gibanja je jasen in delavstvo mu tudi hoče ohraniti ta značaj. Zveza ve, da obstojajo ne glede na gmotne, tudi socialne zahteve, ki so delavstvu zelo pri srcu. Zveza je pripravljena, začeti primerno akcijo za te zahteve in pripravlja njih uresničenje. Od poslednjega narodnega odbora je prejela zveza naročilo, da izvede vse njegove ukrepe. Zveza ne pozablja, da se je narodni odbor izrekel za nujnost amnestije in demobilizacije, proti vsakršni vojaški intervenciji v Rusiji in za skorajšnjo izvršitev mirovne pogodbe. Že prihodnji teden bodo odpotovali zvezm delegatje v vse pokrajine, da tam pomestne in podeželne delavce poučijo o socialnih zahtevah. Ker so angleške delavske organizacije sklenile ravno tako akcijo, jih je zveza pozvala k skupnemu postopanja. Odgovor angleških delavcev in uspeh zvezine-ga propagandnega tedna bosta odločilna za čas, kdaj se ima s to akcijo pričeti. Na vlado in parlament se obrača jveza s sledečim pozivom; Dobro poznate ogorčenje ta nezadovoljstvo, k! se pojavlja v izbruhu mo-mentane stavke. To so posledice po- Stike, molka In okolnosti, da se je anes popolnoma pozabilo, slovesno Uhibiho. ki u*m le govodia o*ve- I tovnem miru ta o plodovitem sodelovanju vseh narodov na polju dela. Zveza izjavlja, da morejo biti čim najprej rešeni vsi gospodarski po stavkah izzvani, kakor tudi vsi mednarodni socialni problemi, kojih rešitev vse prebivalstvo nujno zahteva. Ali bodo to hoteli? Ali bodo parlamentarci in vlada vendar enkrat to razumeli? V imenu organi-ratiega delavskega razreda poudarja „Confčd6ration gčnčrale du Tra-vail“ še enkrat to resnico in prevzema nase vso odgovornost, kajti odločena je, podpirati sedanje stavke in je trdno prepričana, da s tem delov! im željam ugodi. — LDU. Francoski delavci proti antantni politiki. Berlin, 12. (DunKU. — Zakasnelo.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga: »Nieuwe Bureau« iavlla glede stavk na Francoskem: Dejstvo ie, da zahteve francoskih delavcev niso samo industrijalne, temveč tudi politične. Francoski delavci se drže odločno. 500.000 stavkajočih kovinarjev zahteva obnovitev mirovne pogodbe na podstavi 14 točk Wilsonovih. Tudi stavka 50.000 rudarjev na severnem Francoskem in izraža svoj gnus nad mirovno pogodbo. Delavci pariške podzemeljske železnice povdarjajo, da ni mogoče izhajati s 7Vfc franki na dan. Enako se izražajo tudi stavkajoči uslužbenci prodajalnic in zalog, dobivajoči komaj po 2% franka na dan. Francoski železniški delavci so sklenili, da popolnoma ustavijo obrat, ako bi se poslale čete na Rusko. — LDU. Amsterdam, 12. Socialistični »Dailv Horald« javlja; Mirovni pogoji se morajo Izpremenitl ta sicer brez odlašanja. Ponovno čitamo, da ta^Etan(dIajrrx>tl.DrivolUvain^M res. Prvi kongres komunistične internacijonale. .V, naslednjem prinašamo v informacijo in orientacijo čltateljev eks- cerptno poročilo o prvem kongresu komunistične internacionale. Prevedli smo ga iz »Soziat-Demnkra-ten«. * * * »Internacijonala je soince bodočnosti«, Je r,ekel nekoč stari Garibaldi. Tako je zašlo to soince avgusta 1914. leta med prvim grmenjem topov, in sredi največje teme imperi-jalizma, sovraštva med narodi ta vojnih grozot si je moral svetovni proletarijat graditi novo pot bodočnosti. Sedaj polagoma zopet vzhaja sobice internacijonale in oči revolucionarnega proletarijata vseh dežel so obrnjene na vzhod, v Rusijo, odkoder prihajajo prvi žarki vzhajajočega solnca. V Rusiji je avantgarda proletariata v herojskem boju najprej razrušila temelje kapitalizma in uresničila z uvedbo diktature proletariata prvo etapo na potu do komunizma. In v srcu Rusije, v rdeči Moskvi, se je vršila tudi narode združujoča tretja internacijonala. V tem mestu, ki je s svojimi neštevil-nimi zlatimi kupolami in stolpiči veljalo kot utelešena sila absolutizma, reakcije, barbarstva napram napredujočemu zahodu, so se zbrali zastopniki vseh napredkaželinih narodov. da si ustvarijo novo duševno središče, okolo katerega naj se. zbirajo nositelji bodočnosti, revolucionarne proletarske mase vseh dežel. Toda kljub temu, da niso bile zastopane vse dežele, kljub nepopolnemu zastopstvu so Čutili vsi udeleženci, da se je ustvarilo tu duševno središče, v katerem se bo kristalizirala teorija, misel in organizacija zmagujočega svetovnega proletarilata. Nepregledne premene, katere je v prvih letih vstajajoči proletarilat vpo-stavil, ne morejo se nikjer bolje Izražati kot v tem, da je komunistična internacijonala zborovala ravno v Moskvi, v glasovitem Kremlu. V tej stari trdnjavi carizma in reakcije so donele besede korakajoče in zmagujoče svetovne revolucije. Otvoritev kongresa V veliki dvorani sodnega poslopja, po kateri so se Še nedavno sprehaiali hlapci carizma in rablji najboljših ruskih sodrugov, je 1. marca t. 1. ob 5. uri popoldne otvoril L j en in konferenco tretje internacijonale. Dolga dvorana, katere stene in tla so bila popolnoma pokrita z rdečim suknom, je nudila svečanostno lice. Po stenah so viseli napisi v vseh jezikih: »Živela tretja internacijonala!« in slike vseh odličnih voditeljev revolucije. Na konferenci je bilo navzočih 32 zastopnikov, med temi: Ruski boljše-viki, Špartakovci iz Nemčije, komunisti Nemške Avstrije in Ogrske, delegatje komunistov iz Švedske, Norveške, Švice, Italije, Francije, Amerike, Rumunije, Poljske, Finske, Ukrajine, Balkana in raznih ruskih republik. S posvetovalnim glasom se je udeleževalo konferenc 15 organizacij, med njimi komunisti Češke, Bolgarske, Jugoslavije, Angleške, Nizozemske, Turčije, Perzije, Kitajske itd. Dnevni red je bil naslednji: 1. Sestava predsedstva. 2. Poročila. 3. Smernice internacionalne komunistične konference. *• Meščanska demokracija ali proletarska diktatura. 5. Volitev odbora ta raznoterosti. 6. Bernska konferenca in stališče napram socijalističnim stremljenjem. 7. Mednarodni položaj in politika antante. 8. Manifest. 9. Beli teror. — Navzoči so sklenili soglasno, da se konferenca naziva}: Konferenca tretje komunistične internacijonale. Bil je svečan historični trenutek, ko se je po glasovanju in med pevanjem revolucionarne pesmi sklenila trdna zveza, ki naj združi proletarce vseh dežel. - 1 - r* Poročila. Delegatje vseh dežel so podali poročila o politični situaciji in o stanju reVolueijonarnega proletarskega gibanja v njihovi domovini. Delegat špartakovcev je opisal položaf NemČiie in izjavil, da so Špartakovci v Nemčiji trdno uverjeni, da v boju proti vladi Ebert-Scheldemann Izidejo prej ali slej kot [pvalci. Delegat Nemške Av-{^'ohrazložiLkomutii&Učno istom »Die sozlale Revolution«, ki zhaja 2 krat na teden in s par tedniki er mesečniki. Enaka poročila so podali vsi ostali delegatje. Da se lažje pregleda ves nakopičeni materijah le delovala komisija, ki so jo izvolili iz svoje srede. Pregledala je celo vrsto važnih listin in resolucij, ki so bile predložene konferenci v razpravljanje. Ker so pa bili vsi sklepi skoro brez debate sprejeti, more se to imenovati zmaga solidarnost! v akciji tretje komunistične Internacijonale — v razločku druge internacijonale, katere kongres je venomer stal v vrtincu največjih princlpijelno nasprotujočih si naziranj. 9 Meščanska demokracija ali diktatura proletarliata. Smernice internacionalne komunistične konference očrtavajo program bodoče akcije. Opisujejo anarhijo današnjega produkcijskega sistema neodgovornosti polno socialno Strukturo današnje družbe ter kažejo, da se imperialistična vojna mora izpremenitl v meščansko vojno. S polomom imperijalističnega sistema se Je rodila nova epoha: epoha komunistične proletarske revolucije. Polastitev politične moči po pro-letarljatu pomenja uničenje meščanskega državnega režima in ustvarjenje novega državnega sistema v obliki delavskih, kmečkih in vojaških svetov. Šele potem, ko je proletarijat zlomil odporno silo buržo-azije, more svoje politične nasprotnike (pod kontrolo delavskih svetov) pritegniti k sodelovanju komunistične gradnje države. »Demokracija« in diktatura se ne moreta združevati. Takoimenovana demokracija je v resnici diktatura buržoazije. — »Ljudska volja« obstoja v resnici ravnotako malo, kakor ljudstvo kot enota. Sistem svetov zahteva: Razlastitev buržoazije in socializacijo produkcije. Malo posestvo ne sme pri tem biti prizadeto in na posedujoče, ki se ne pečajo z mezdnim zaslužkom, naj se ne raztegnejo na-redbe. Trgovina naj se umakne pravičnemu razdeljevanju produktov cd strani države. Pri tem naj se sistem delavskih svetov vedno bolj centralizira in čim večje plasti ljudstva pritegnejo k sodelovanju. Pot k zmagi zahteva seveda absoluten prelom z vsemi javnimi in skritimi, hlapci kapitalizma, kakor tudi priklo-pitev vseh onih elementov revoluci-jonarnega delavskega gibanja, ki stoje, kljub temu, da preje niso pripadali socialistični stranki, sedaj v vsem na stališču diktature proletari-jata v obliki absolutne državne moči delavskih, kmečkih in vojaških svetov. Internacijonala bo medsebojno pomoč proletariiata raznih dežel utrdila, da pospeši zrušitev in padec imperijalističnega svetovnega sistema. K vprašanju »meščanska demokracija ali diktatura proletarija;..« predlagane teze L j e n 1 n a kažejo, da nudijo napadi na diktaturo proletariata ie plašč zn gospod-stvo buržoazije. Toda ravno pariška komuna, na katero prisegajo vsi socialisti, je pokazala relativno manjvrednost meščanskega parlamentarizma in meščanske demokracije. V vseh demokratičnih državah se danes ščuje na vse pretege proti boljševizmu. Socialisti vseh struj se ne zavedajo, da v osvobodilnem boju proletarijata ni srednje poti. Nespametno Je verjeti, da se more izvršiti oddaja moči od dosedanje manjšine na večino potom stare demokracije. Oblike demokracije so se v zgodovini večkrat menjavale. Demokracija, ki tvori sedaj povsod glavni povod razpravljanja, se bo uresničila v Rusiji ta Nemčiji potom delavskih, kmečkih in vojaških svetov, v Angliji potom shols stewards comittees in enakih inštitucijah. Le organizacija sovjetov odgovarja vodMni vlogi proletarijata kot razreda. Popolni banke-rot vseh psevdorevolucilonarnlh socialističnih' elementov kot n. pr. neodvisnih socialistov v Nemčiji, se kaže najbolj v tem, da so slednji hoteli delavske svete uporabiti kot »zaščitnike in nositelje« revolucije ter jih potem s konštltuanto zadušiti. V Nemški Avstriji le napravil podoben poskus državni kancler dr. Renner. (Koneic jutri.) Iz Slovenije. Poljčane. Gospodu župniku Cilcnšeku se zahvaljujemo za njegovo pridigo od zadnie nedelle. iVeseli nas. da ie za- ko pridno agitirati za na_H sfranko s pismom, ki ga je baje dOi bil od naše organizacije. Povemtf mu, da se moti, če misli, da smo si spozabili pisati njemu. Take častj mu ne bomo delali. Za danes dovolj Maribor. Neredno pogledam v zakotnV, liste. Ali kar so pisale nadebudne: „Male novičice" v sobotni številk| je zanimivo omeniti. Piše o n ata* karicah kavarne „Teresienhof“, če& to so tiste gospodične, s katerimi nekateri jugoslovanski junaki tako' radi koketirajo. In najbolj jo je pj pogodilo uredništvo z velezanimivoi opombo: Imenoma bo treba za-’ beležiti vse tiste Jugoslovane, ki S dan za dnevom senčijo okrog kr-, zagrizenih Nemk in nemčurk. Na|* brže manjka „Malim novičicam" nd< umnejšega gradiva kot je ta notic® — H koncu bi še radi omenili, da sš nahaja pri nas tvrdka Scherbaunfi ki železničarjem prodaja najdražji kruh: 70 dkg stane 1.60 K; in to Jf povrhu še tak kruh, ki glede kvalR tete nikakor ne dela konkurence. T| bo treba poseči vmes. Trbovlje. ^ Mnogo smo čitali o tern, kako Ji, država zadolžena in kako se še vedno bolj zadolžuje s stvarmi, Id so čisto nepotrebne. Da se pa z® delavstvo ni naredilo še ničesar od strani države, to smo tudi že izpra-videli. Delavec danes živi v obupnih razmerah; posebno še, če mori skrbeti za družino. Obsojen je na stradanje. Prišel sem iz Nemčije iti sem moral pustiti tam vse. Žena J0 morala iti na svoj dom, ker ne morem dobiti stanovanja. Tako morami plačevati stanovanje na tri strani. In takih delavcev, ki so se vrnili iz Nemškega, je veliko. Izgubili smo vse in nikegar ni, ki bi nam šel na roko in nam pomagal. Za izboljšanje socialnega položaja ubogega delavstva denarja v državni blagajn? ni. Dnevne vesti. K prepovedi včerajšnjih shodov. Nebroj občinstva se je zbralo. (L bi manifestiralo zoper nasilni pariški mir. Ljudje so se zbrali, ker se je zS prepoved shodov izvedelo šele včeraj popoldne. Za vsak slučaj je policija in vojaštvo patruljirala po mestu ter zaprla dohode do hotela »Union«, kjer se nahaja antantina komisija« Zdi se pa, da je bil strah nepotreben. , Slovenija protestira. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 13. junija: Nadaljne izjave, V, katerih se najodločnejše protestira proti nasilnemu in krivičnemu trganju slovenskih mej, so došle Deželni vladi za Slovenijo od sledečih javnih in političnih korporacij: Mestno županstvo Ormož; občnski odbori občin Razvanje pri Mariboru, Mokronog, Trebelno, Št. Janž na Dolenjskem, Črnomelj, nadalje iz območja ptujskega okrajnega glavarstva občine: Breg, Dragovie, Bratelja, liaj-din, Iršovci, Levanjci, Ločič, Sv« Marko, Obrež, Pobrežje, Rogatec, Rogoznica, Sodinci, Spuhlja, Središče, Sv .Tomaž, Trnovci, Vareja, Vinterovci in zdravilišče Rogaška Slatina. Krajevne organizacije J OS; Rogaška Slatina, Zagradec in St Vid-Zatična. Odposlanstvo ruskih narodnih orga* nlzacll. »Straža« piše med drugim: »Sl. Narod« poroča, da je prispela v Bel-grad peteroglava deputacija ruskih narodmu organizar!, da zainteresira jugoslovanske vladne kroge in jugoslovansko javnost za razmere v Rusiji in si Izposluje moralno pomoč in podporo v borbi proti boljševištvu. Ti možje so: Bobrinjski, Gižickij, Vergun, Molov In Lav rov. Pooblaščeni so od ruskega državnega sveta in Četrte ruske dume, od zbpra pravoslavnih vladik v Odesi, zveze poljedelskih zadrug in raznih ruskih »dobrotvoriteljnih obščestev« Pozdraviti hočejo jugoslovanski narod in ga podučiti o stanju na Ruskem ut naporih ruskih narodnih krogov, da! se zopet vzpostavi ruska država m osvobodi ruski narod boljševišk ga terorizma. Iz Belgrada gredo v Prago, med potjo se ustavijo tudi v Zagrebu in Ljubljani. — Vsi Jugoslovani žele gotovo odkritosrčno, da najde' bratski ruski narod svoje politično id socialno ravnotežje. Obnovljeni Rusije pa ne more priti Iz krogov, ki so glavni krivci njenega razpada. Ruski državni sovjet (neka! kot bivša avstrijska gosposka zbornica) je bil zbirka najreakcionarnejšlh car* skih elementov, četrta duma, ki P bil: z voljena na podlagi krivičnega« cd vlade oktrolranega volilnega reda in pod pritiskom policije, le bi a V, cuoivoflimmnl večini samo Stev. 134. N A P It E J. |je reakcionarnih' vladnih' Kr< (Veleposestnikov, ruska »dobrotvL. teljna obščestva«, kjer so imeli glav.r • no besedo razni upokojeni generali, uradno štempljani »slovanofili« ali abstraktni profesorji, niso bila zmožna razširiti slovanske misli po Ruskem, a še manj, da bi navezala realne vezi z drugimi Slovani, Osebno so nam ti odposlanci omenjenih ruskih organizacij dobrodošli gostje na naših svobodnih tleh, neumestno bi Pa bilo, da bi se spustili ž njimi v kakršnekoli pogovore o ruskih razme-preporod ruskega naroda mora pnti iz naroda samega in se mora izvršiti na demokratski in svobodni Podlagi. — Tudi mi poznamo kom-Panijo Bobrinski, a ne bi trdili samo, ,ua je neumestno spuščati se ž njimi razprave o ruskih razmerah, inar-fVec bi kar naravnost svarili, ker s Jttmiur se kdo druži, tak le navadno jtndi sam. Jutri pride to odposlan* «vo namreč tud! v Ljubljano. Stanovanjska mizerfia v Mariboru. n Da Je pomanjkanje stanovanj dandanes v vseh državah socialno zlo. 36 bilo že dostikrat povedano. Tore} ■™di v Mariboru trpimo pod tem. A *di se nam, da se v splošno premalo |tori, da bi se to pomanjkanje zmanjšalo. Zlasti manjka manjših stano* vanj z eno ali dvema sobama. Dolžnost občine pa Je, da z vsemi sredstvi poskusi oblažiti to nedostatnost. ,« Prvi vrsti, da sedaj, ko so politične tteje že določene, brezobzirno postavi oz. pošlje iz mesta ljudi oziroma družine, katerih očetje Se danes .Stoje v vojaški službi v Gradcu in drugje. Na razpolago imamo celo vrsto takih slučajev. To Je vendar Priprosta reč. In če že hočejo ostati V Mariboru, naj gredo v tista stanovanja v katerih morajo sedai že več mesecev stanovati naši tržaški železničarji begunci. — Zakaj ne M menjali enkrat stanovanjskih ulog? Še boljše pa je, če gredo tja, kjer njih očetje služijo. — Dalje, barake! Nekaj jih je neverjetno hitro Izginilo,, Prav po nepotrebnem, —- a imamo lih še par, napol praznih ali celo čisto praznih, in že napol podrtih, ker vsak dan izgine s stene kaka deska — g- pr. one ob Kokošinekovi cesti. — Tisti magacim naj se čisto izpraznijo in za silo hitro preurede v stanovanja. To bi seveda nekoliko stalo. A pomislimo, da tu gre za socialno mizerijo. Par tisoč kron gor ali dol, to je končno potrebno. Sicer pa imamo tudi vojaštvo na razpolago, ki bi lahko prav hitro zidalo in popravilo barake. Saj so vojaki zidali v fronti včasih barake palačam podobne. Mislimo, da Je dobre volje treba in energije, pa bo šlo. Sila je velika, in kdor ne veruje, kaj se pravi v naj-nujšem^ poletju bivati v natlačenih železniških vozovih, ta naj nas obišče, nas begunce, od usode že aosti tepene 1... Ameriška akcija za prehrano otrok. . Šolski otroci bodo pričeli dobivati bd torka, 17. t. m., dalje zajterk po dnevnih zavetiščih in drugih kuhinjah Natančnejša obvestila dobe otroci po šolah. S tem opozarjamo le starše na pričetek akcije, ker bodo morali otroci, ki bodo dobivali ka-kao zjutraj, preje z doma. Drobno. Finančni minister Momčilo fhnčič pride jutri v Ljubljano, kot Je Uvedel ljubljanski dopisni urad. — Na ustanovnem zavodu za glu Jhonenie v Liubliani se bodo s pričetkom Šolskega leta 1919/20 vnovič sprejemali gluhonemi šoloobvezni ptroci na prošnjo rediteljev in njih namestnikov. — Pogoji za pripust k Pouku, oziroma za sprejem v zavod $0: 1. Oluhonemost ali takšna stop-pja gluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika; 2. izpolnjeno sedmo in ne še prekoračeno dvanajsto leto življenja in 3. primerna telesna zmožnost in Sposobnost za Izobraževanje. Od sprejema so brezpogojno izkllučenl bebasti, slaboumni in božjastni otro ci, potem otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Prav tako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna, da bi se priučili glasovnega jezika, nadalje ptroci, ki so v veliki njeri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki Jo Je prebiti v zavodu: dan ta'ura te preizkušnje se razglasita ob svojem Času. Oojenci morajo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobivati stanovanje in hrano proti plačilu letnega zneska 300 K. Ako se uboštvo dokaže, se preskrbovalni stroSki lahko znižajo ali popolnoma izpre-gledajo. Notranji gojenci dobivajo vso preskrbo v zavodu; vendar jih moralo tisti, ki so Jih dolžni prežlv-HatL oreskrbetl s predpisano vrhnjo ,j>bleWT IO potrebnim perilom, tranji gojeitci morajo prinesti s seboj v zavod ta-le oblačila v dobrem stanju In zaznamovana, in sicer dečki: 2 gornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov, nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprane jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic ,6 žepnih robcev in dežnik. Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, naj se do dne 25. Junija 1919 vlože pri ravnateljstvu ustanovnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani. Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom, b) z iz-pričevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalora o gluho-nemosti, z napovedjo, kako je nastala, in o telesni zmožnosti, Č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, če Jih dotičnik ima. Ce se prosi, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, Je vrhu tega priložiti izkaz o premoženju ali zavezno pismo, da bo plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto, ali pa naj se priloži ubožno izpričevalo, napravljeno v zakoniti obliki. — Šoferska Sola se otvort 16. t. m. Tečaj traja 4—6 tednov in se vrši v avtokadra v Ljubljani, Kolodvorska ulica, predilnica. Število obiskovalcev tečaja le omejeno. Pravočasne priglasitve do 16. t. m. sprejema poveljstvo avtokadra; ob priglasitvi se Je izkazati z nravnostnim in zdravniškim izpričevalom novejšega časa ter vojaško odpustnico — vojaški obvezanci so torej od tečaja izključeni. Za hrano in stanovanje za dobo tečaja skrbe obiskovalci sami. Vsa nadaljna pojasnila daje poveljstvo avtokadra. — Slovenski trgovci, ludustrijci in obrtniki se opozarjajo na današnji oglas Slovenske trg. šole. Vpisujte svoje otroke v slovenske strokovne Sole! Naraščal naj se otrese tujerodne vzfeojel — Pošta Vojnik. Stev. 554/prez. Vse stranke, katere so vplačale od dne 21. do vštevši 28. majnika 1.1. pri tem uradu kakšen znesek bodisi potom nakaznic, bodisi položnic, se naj nemudoma zglasijo s prejemnicami pri poštnem uradu Vojnik. — Slavnost v Mariboru, določena na 15. t. m. Je preložena, pa ne vemo zakaj. —- Imenovanje v državni gradbeni službi. Deželna vlada za Slovenijo Je imenovala za gradbene komisarje ing. Janko Kukoveca, Fran Zupančiča (dodeljenega mlnistarstvu gradjevina), Mile Treota, Ante Do-lenza, Fran Fišerja in Adolf Dukiča ter za gradbena adjunkta ing. Feliks Celestino in Josip Porento. — Ker ie zahtevala danes Angela Javornik iz Ilovice na Starme trgu 3 krone za liter mleka, se le isto prijelo po tukajšnji policiji in se bo morala sedaj zagovarjati pri sodišču. Občinstvo se opozarja, naj vsakega, ki zahteva za liter mleka več nego 2 kroni, naznani, da se napravi v tem oziru tudi red. — Obesil se ie včeraj zjutraj v svojem stanovanju na Marije Terezije cesti št 7, IL nadstropje Umnik Anton, železnični uslužbenec, približno 40 let star. Našli so ga v hiši delajoči zidarji, kateri so potem stražo obvestili. Kaj je Umnika gnalo v smrt, se ni dognalo. Bil Je dvakratni vdovec in oče otrok, kateri pa niso pri njem, pač pa pri sorod ' nikih v oskrbi. Mrtvec se je po do-gtymi smrti prepeljal v mrtvašnico. — V vodo je pahnU Justin France 11 let star, učenec, svojega sošolca Karla Razbergerja. Igrala sta se z eno desko pred hišo, kjer stanujeta, to je pred Prularai 25. Končno sta se zaradi deske sprla in Justin je pri tem Razbergerja v vodo pahnil in ta bi bil gotovo utonil, da ga nista re šila delavca, Brajer Fr. in Brandstii-ter Franc, katera sta v to svrho porabila bližnji čoln. kajti voda je bila na istem mestu tri metre globoka. — Tedenski Izkaz o zdravstve nem stanju mestne občine ljubljan ske od L do 7. junija 1919. Novorojencev je bilo 20, mrtvorojencev 1, umrlo Jih Je 24 (14 domačinov in 10 tujcev). Za Jetiko jih je umrlo 6, vsled nezgode 1, samomora 1, za različnimi boleznimi 15, za pljučnico 1. Za lnfekcijoznkni boleznimi je obolelo 6 oseb, in sicer za malarijo. Socializem in morala. (Konec.) Tudi Kautsky se v svojem delu „Ethik und materialistische Ge-schichtsauffassungen‘“ v gotovi meri oddaljuje od Marksovega nazira« nja o morali. Kautsky obdržuje popolnoma historični materializem, ali ysBdac pripušča upjiv tudl^tičalK faktorjev; oh se edino obrača prtfft haziranju, da izvira morala iz božanskega, nadzemeljskega vira in pravi, da je ta vir živalski, izpre-membe pa, ki jih je družba doživela v moralnem oziru, pa so pozvročene po izpretnembah, ki jili družba vsled tehničenga razvo!a doživlja. — Sedanji ideal morale se kaže v negativni naravi, in sicer v boju proti sedanjemu moralnemu redu. In čeprav je moralni ideal gonilna moč razrednega boja, vendar ne daje smeri družabnemu razvoju, ker je ta smer odvisna od gotovih materijaluih pogojev, in ne od moralnega ideala. Ti materiialni pogoji so že v prejšnjih časih določevali moralno razpoloženje družbe. Materijalistično umevanje zgodovine odjemava moralnemu idealu moč merodajnega faktorja družabnega razvoja; družabni cilji morejo biti dedicirani edino iz spoznaja danih mate rij jJ-nih temeljev. ,V. daljnem razmotri-vanju Kautsky vendar pripušča morali nek vpliv na družbo. »Kot socialni, moralni nagon, tako tudi moralni ideal in cilj, vendar pa je sila in orožje v družabnem boju za eksistenco. Tudi socialna demokracija kot organizacija proletarljata se mora pustiti v svojem razrednem boju voditi od moralnega ideala, prežeta mora biti z nepomirljiv ost jo proti nemorali izrabljanja in razrednega gospodstva. M ostalem pa sta Marks kot Kautsky, četudi sta nagiašala v teoriji, da morala nima ničesar skupnega z znanstvenim socializmom, v praksi dokazovala drugače. Celo Marksovo življenje je polno moralnega ogorčenja proti vladajočemu družabnemu redu. Kje je in kaj je izvor socializma in socialnega gibanja? Uprav v moralnih razmerah. Krivice in nepravičnosti današnjega družabnega reda in nepomirljiv boj proti tem, to Je morala socializma. V kolikor je socialno vprašanje materijelno, v toKko je tudi moralno. Svoboda, bratstvo; In enakost so ideali socializma, in teh vrhunec je morala. Pojm svobode ul samo političen pojm, temuč tudi moralen. Weitling, ki ni samo ideolog in utopist, je rekel; »Svobodni hočemo biti feo ptice nebeške; živeti hočemo življenje brez skrbi, in v sladki harmoniji kot ptice11. Himno svobodi je zapel tudi Jaurčs, ki pravi: »Pravičnosti se ne moremo misliti brez svobode.* Ne samo svoboda, temveč tudi ideja enakopravnosti Je čisto mora* len pojm. Vprašanje, kako se mora urediti družabno delo, kako.se mora deliti proizvodnja dela, kaj naj bo merilo, sposobnost ali dobra yolJa ali množina izvršenega dela, so vedno kot vprašanja, tičoča se enakopravnosti vseh članov človeške družbe, vedno najbolj interesirala vse socialistične bojevnike. Odstranitev neenakopravnosti Je najvažnejša zadača socialnega gibanja. Demokratizem socializma bazira na enakosti, ki je nujna posledica tega, da si Je človek svest svojega človeštva. Ta enakost ni mehanična In absolutna, ker se ljudje razlikujejo s svojo fizično in duševno osebnostjo, vendar pa so si ljudje enaki po svoji absolutni vrednosti, t. j. človeštvom. Pecquer pravi: »Vsakega se mora smatrati za to, kar je, namreč za človeka, kateremu so vsi drugi enaki. Ideja enakosti ne dovoljuje, da se človeka smatra za to, kar je, namreč za človeka, kateremu so vsi drugi enaki. Ideja enakosti dovoljuje, da se človeka smatra za sredstvo in da se ga Izrablja, kot to velja za posameznika, tako mora to veljati tudi za cele narode. Demokracija sama m vsa njena vsebina Ima humani zmisel,-obenem pa tudi moralni. Demokracija je eden od bližnjih ciljev in sredstvo za konečne cilje socializma. Privlačna je ne le vsled svojih materijelnfli, nego tudi vsletn moralnih strani. Preporod človeštva, nova družba, to je v prvi vrsti delo izpre-membe ekonomskega reda, obenem pa tudi moralnega.__________ Iz stranke. Kraj. pol. orgam/adia jLiublU na. Zahvala. Pozdravni večer, ki ga je priredila o priliki strokovnega kongresa »Svoboda« v nedeljo, dne 8. t. ra. zvečer v Uniona, je uspel prav lepo. Delegatje kakor tudi drugi gostje so se nekaj ur med seboj prav prijetno zabavali. Spored večera je bil Jako lep, Sodrog Petejan je v kratkih pomembnih besedah pozdravil delegate, nato le zapel pevski zbor »Svobode« Marseljezo, pozneje Še tri delavske pesmi prav dobro. Sodrugom pevcem kličemo: le tako naprej za delavsko pesem. Tamburaški zbor je iel za svoja izvajanja burno odobravanje. Gdč. Križajeva le recitirala prav. lepo pesemco Delavčeva hči, sodrug Vehovc je recitiral več pesmi in zapel nekaj šaljivih spevov. — Večer je mi tud prehitro; želimo le, da nam Svoboda priredi Še večkrat zabavne večere. Vsem torej, ki so pripomogli k večeru, ozirom«, ki «0 sodelovali tem potom, srčna zahvala za "blagohotno naklonjenost. Predsedstvo strok, Ec* feije. Vestnik »Svobode44. Ljubljana. Obiskovalce telovadbe, ki je silno važna, opozarjamo, da se vaj redno udeležujejo. Vrši se za mladino vsak torek, za šolarje ob 6. zvečer, za druge obiskovalce pa ob 7. uri na učiteljišču na Resljevi cesti. Pouk se še razširi, čim bo zadosti telovadcev. S telovadbo se krepi telo in osveža duh ter vedri. Priporočamo torej vsem, da razvijejo za telovadbo čimvečlo agitacijo. Starši in starejši sodrug!, naj poskrbe, da dobimo krepek na- f. a), in tudi v tem oz. id n.-.;ra socialistična mladina hoditi samostoj-tio pot neoziraje se na levo ali de-sno. Vzor nam morajo biti v tem oziru Atnerikanci, »Svoboda« je ; re-vzela to nalogo v zavesti,da ima bodočnost, kdor ima mladino za sabo; Eavimo se s petiem. godbo, drama« tike, izobrazbo, turistiko ker vemo, da je v izobrazbi moč. Podpirati pa morajo našo akcijo vse organizacije in vse institucije. K uspehom v Ljubljani, Trbovljah, Celju, Tržiču, na Jesenicah mu slede še drugi uspehi Gospodarstvo. Vinogradniški tečaj priredi kmetijska šola na Grmu v petek, dne 20, in soboto, dne 21. junija 1.1. s slede-, čim sporedom: poletna dela v vinogradih. Trtni škodljivci. Zeleno cepljenje. Predavanje se prične v petetf-dne 20. t. ra. ob 2. popoldne. Živinorejski In mlekarski iečav priredi kmetijska šola na Grmu petek, dne 27. junija in v sobo*to, dne 28. junija 1.1. s sledečim snoredona Reja molznih krav. Krmljenje. ža. Mlekarstvo. Predavanje se pri* čne v petek, dne 27. junija t. I. ol» 2. popoldne. Kdor se želi udeležiti encua ali drugega izmed teh tečajev, nal s* priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grum, pošta Novo mesto, in sicer za vinogradniški tečaj do 19. t. ni., za živinorejski in mlekarski tečaj pa do' 23. junija 1.1. Revnejšim da ravnateljstvo prenočišče brezplačno na razpolago. Aprovizacija. Prodaja soli. Na vsak odrezek št. I sladkorne karte se dobi pol kilograma soli. Kilogram stane 2 kroni. Prodajalci smejo odvzeti strankam pri oddaji soli le odrezek št I sladkorne k?»rte. LISTNICA UREDNIŠTVA. H. O. Zemun. Vašega cenj. dopisa o razmerah v Strnišču žal nc bomo priobčili. Ce smatra prizadeti, da smo ga s priobčenimi stvarmi obrekoval*’- se bo vedel pač °r"n pri-merno braniti. Sicer pa pišite K .inskemu odbor«, ki bo vsekakor vedel, kai da v iavnosl m Za tiskovni sklad *Napreja« . ;o prejeli: nabrano rm konferenci v Mariboru 71 kron; Iglič Fran, Ljubljana', 3 krone 85 vin.; skupal 74 kron 83 vin., prej izkazano 3109 kron 32 vin., skupno 3184 kron 17 vin. Najnovejša poročila. Mogočno železničarsko gibanje na Francoskem, LDU. Pariz, 7. (DUnKU. — Zakasnelo.) »Fig ar o« podrobno poroča o železničarskem gibanju, kf se razvija proti rnaredbam zveznega vodstva. Včeraj se le vršilo burno zborovanie, ki se ga 1e udeležilo 10.600 železničarjev. Iz množice so se čhU razburjeni klici proti vladi, zlasti proti Cfe-inenceau-ju. Razni govorniki so za-h^evall odooklic čet iz RttsNe. amnestijo In nadaljevanie demobilizacije. Generalnega tajnika, ki Je nastopil proti preuranjeni stavki, so prekričali s klici: Živeli sovietiI Živela revolucija! Živela komunal Ko je izjavil, da bo delavska konfederacija organizirala v najkrajšem času s pomočjo Angležev propagandni teden, so ga prekinili s klici: Poznamo le eno edino internacionalo, to je moskovsko! Množica je zahtevala, da tajnik odstopi. Vendar pa Je izjavi! nato tudi zastopnik ekstremne smeri, da Je proklamacija generalne stavke v tem trenotku nemogoča. Sprejeli so nato resolucijo, ki povdarja, da protirevolucijska akcija vlade že dosti dolgo trni. da ruski, ogrski in nemški revolucionarji uporabljajo načela, ki jih Francozi le oznajajo in da ostane razlastitev kapitalistov na dnevnem redu. Resolucija odobrava, da se vojaki in mornarji ne odzivajo poklicu k nepostavno sklicanim manevrom in zahteva, da se takoj ustavi prevažanje čet, vojnega mater!-jala in oskrbovalnih potrebščin. Izvzeti so vlaki za dopustnike. Na ta način naj se onemogoči vladna okolja proti stavkam In proti revoltujo-čim narodom. Shod Je bil zaključen z živlo-klici na revolucijo in delavsko internacionalo. — Zvečer je sklical Clemenceau ministra za notranje stvari, ministra za Javna dela, pariškega guvernerja, železniške In zra-konlovn? ravnatelje in policijske prefekte, da se posvetujejo, kaj storiti, ako izbruhne Že1ezničar$1ca stavka. — Delavska konfederacija, katere načelnik se drži sočasno pomir-iuloče taktike, le priobčila manifest, ki slika francoskeJna ljudstvu stav-karsko gibanje kot pojav, ki je v resni zvezi z določitvijo osemurnega' delavnika in svoje kalo v dragi H. Delavski razred da ohrani stavkam *a značaj. Končno se manifest obrača na vlado in parlament rekoč, r*a ^o stavke posledica potrtosti, ki teži vso deželo in ta je zopet rezultat politike, ki je pozabila na slovesne ob- " miru narodom. Turška delegacija dosnela v Vau-cres?on. LDU. Dunaj, 13. (ČTU.) »Neue Frele Presse« poroča iz St. G:r-maina, da Je včeraj dospela turška delegacija v Vaucresson pri St. Oer-mainu pod vodstvom Damat Fer:d paše, svaka vladajočega sultana. Delegacija obstoji iz preizkušeni* pristašev Francozov. Italijani so streljali na Hrvate. LDU. Split, 12. (DDU.) Potniki poročajo, da so se vršile včeraj v, Veli Luki povodom prihoda parirka »Porer« z angleškimi častniki velike manifestacije. Narod je pozdravila! goste. Približali pa so se karabim-jeri, nastavili strojnice in začeli na ljudstvo streljati. Narod se je razbežal po hribu, se nato zbral m r-srvtl jugoslovansko, ameriško in aj xo. zastavo. Karabinijeri so mno^cr- zopet obkolili In jo s streljanjem pr«:hll na predajo. Angleški častnik je posredoval pri poveljniku italijanski^ ladij. Ni Še znano, koliko je l.ild žrtev. Poljaki vdrli v Slovaško. LDU. Praga, 13. (ČTU.) Nepotrjene vesti javljajo, da so Poljaki vpadli v Slovaško, In sicer v dveh komitatih, ki jih zahtevajo zase. Poljske čete so zavzele določene postojanke. Oblačila na Češkem na Izkaznici LDU. Praga, 13. (ČTU.) Od 21. t. m. se sme blag« za obleko prodajati samo proti izkaznicam. Posebne komisiie določain množino, ki se sni5 prodat! posameznikom.' To m ono. Oslovska filozofi!«. »Govorite, da naj se odpravi revščina«, ]e rekel neki mož, ki je-Imel v s\ ojem življenju majhen finančen uspeh. Kadar se Kovori v tei dcžeii o Finančnih uspehih, pomenijo te bese-' de neizmerno bogastvo. »Bil sem reven deček in sem vesel, da sem bil siromak. Kajti nikdar bi ne postal, kar sem danes, če bi ne bil nekoč reven deček. Odločil sem se, da si nekaj pridobim. Naučil sem se hitro delali, kar bi se ne naučil nikdar, ako bi me ne ogrožal Riad«. Torej vsakdo se naj rodi kot siiomak in zanesljivo postane milijonar. Take oslarije ubijajo otrokom v njih možgane, ko iilt uče varčevati. Taka bedasta filozofija je podobna izreku Dorr E. Fe! ta, Ietak«’ če bi otroci n d-ar v tovarnah. bi ne bili blagoslovljeni s takim ženijem, kot je Benjamin Franklin. Mogoče so take .filozofične zmedarije dobre za male trgovce, ki sanjajo, da postanejo nekega dne veletrgovci, za delavce ni-£0. Veletrgovci sanjajo še o večje-n .bogastvu in imajo prav široko vest Mah trgovec ima včasih tanko vest ker Je preboječ, da podvzame veliko finančno akcijo. Vsled tega ne raz. ff!h3nio it a^esia *n delavskega gjbanja In se silno raztogoti, če sliši ^e^aV£iMZahteva}o^^ofe pravice! J°8Ip Petelan. Odgovorni nrednlk: Rudolf Golouh __lfsk »llčff. tfsknrnp« v T fnhUanf. Slovenska trgovska šola v Llublianl. Kongresni trg št. 2. . Naznanilo. Vpisovanje za šolsko 1. 1919./20 [,,„alo: d'Sk' ,n'0'r*,,i « « »» Y Popravljalni razred učenci, lei rinnnhf-H * L 13' ,eJ° a,{ Ka bodo Se jema ” m S0,arneflra leta sPre- nnlnlH1!??? U?1enCi’ W «<>: a) do-Jn! ? 811 Ka bodo Se d°Pol- ta si fcfl! S0,alrneKil ^ta sprejema ‘P »m -5 V8a^ zadostnim uspehom &riJ 4 ««*l kakžne ,redn£ Sote«11 pa popolno meSiansko loto Ko"gg£ * W>*e,”w *pre- v II. letnik učenci, ki so SovrŠIIi z vsaj zadostnim uspehom I. letnik 22» * trKOyske SoIe v UubDanl aii Kakšnega drugega javnega tu- »1a70d*> ,em^0 Jdek,i5k} taovskl Soli se spre- nntJii. Z?1?? °%nke* ® so * a) dopolnile 14. leto ali ga bodo dopolnile Z p arnega leta sprejema In so b) dovršile meščansko šolo ali pr. 8. razred ljudske šole: v II. letnik učenke pod Istimi po-Koji, kf veljajo za deški oddelek. V^Pntoa ^ 5 K, prispevek k učilom 10 K. n.* fc. VP5°»vaxJH Je pr!nestl k>stni list In zadnje šolsko Izpričevalo. Vpisne se lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljna pojasnila 'daje rav* nateljstvo zavoda. V Llublianl, dne 12. JnniJa 1919. Ravnatellstvo. sliiv. občinstvu se priporoča Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9. 1» BijS primerne starosti z nieeoanskošolsko izobrazbo, slovenskega m nemškega jezika zmožna a- govoru in pisavi, se išče. Nekoliko angleščine prednost. Ponudbe na L. S a g e r, Celje, Kolodv. ul. 9- »la i lil lili hladi, čisti, mehča, izvlači tuje tvarine, prepreči znstrnnljenje krvi in operacije. VpoSilja samo proti predplačilu franko K 8‘80 za 1 dozo lekarna Thierry-ja v Pregradu, glavna /aloga v Ljubljani R. Šučnlk, Marijin trg Ste v. 5 in vse druge lekarne. GOSPODARSKA PISARNA Dr. Ivan Černe LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. I poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. daje nasvete v vseh gospodarska zadevah in premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev In tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet % Ameriko. Edina pisarna te vrste v Jugoslaviji. Uraduje od 8.-1/*!. nre dop., od 3.-6. ure pop. Vpfslajte s pismom. Znamka! J Kovač m dobro izvežban, se pod jako ugodnimi mezdnimi pogoji takoj sprejme. Kolumbov plavž v Rušah nad Mariborom, Kupi se vei Ponudbe z navedbo cene je pOBiati na upravnistvo. Poziv. tsem železničarjem se priporoča pristop v društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani, kaiero izplača ob vsakem smrtem slučaju 550 K takoj. Članarina znaša samo 1 krono mesečno. — Društvo razpolaga z K 38.118‘88 premoženja ter ima 1800 članov. Železničarji, pristopajte, da ne društvo še bolj okrepi. Odbor. Popravila se sprejemajo. Ustna delavnica. v*-*Si»i Izletniki na Bled ^ Hotel Mangart na Bledu zopet otvorjen! edu y Vljudno naznanjam, da sem prevzel It kjer bodem poskrbel cenj. gostom z dobro pijačo ter okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Za prenočišča in bivanje v seziji so na razpolago iepe sobe po zmernih cenah. Priporočam se za mnogobrojni obisk z vsem spoštovanjem restavr&ter m\ Kje se dobi najboljši kruh in pecivo? v Franjo Korenovi pekarni Celje, Gosposka ulica 3. SEMI iiiRifii>iHiH Pohištvo ■■■■■■■■■■■■■■■ \f4t i '■t a delavska stanovanja iz mehkega lesa. Spalne be, edilnice, sobe za gospode, vseh vrst lesa In oblik. Kuhinjske oprave, železno pohištvo, tapetn žke oprave zelo poceni v trgovini pohiitva Karl Preis, Maribor, Stolni trg štev, 6. Nakup neprisiljen! Ceniki zastonj! iiuiHNiiMHnBiiiuuimn ■■■■■■■■■■ •OD- Državno zdravilišče za bolne na pljučih = Topoljšica pri Šoštanju. -------------------;■ fer Pričetek sezije 15. junija t. 1. Prošnje za sprejem v zdravilišče se pošiljajo „Kuratoriju za upravo zdravilišča Topoljsice", ki ima svoj sedež v Ljubljani (poverjeništvo za socijalno skrbstvo). Podrobna pojasnila daje „Upravi-teljstvo zdravilišča v Topoljšici." Več glej v dnevnikih. IHAN JAX In s m ii * JiJt : IMintijska . . Ift. P.J3: SS ?.«3 A ^ A Steii št« i stioli a piti. iz tovarne v i.-nču. Ustanovljena .. 1367. Vezen-.e po»t nje brezplaiuo. ..................- - - - v Pisalni stroj! ffiišS i in® tsna Dfirkcpp, Styria, Waffcnrad. Priporočamo tvrdko J0S> PetelillC, Šivalni stroji za vsako Ljubliana, obrt in rodbinsko rabo St. petr!( nasip 8t. 7. i: ter posamezni deli, igle, oije, potrebščine za šivilje iti galanterijo. :: 3: £ Za uvoz in izvoz E—r tero imam vedno y zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem s® priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. Import in'exp«irf FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21^ Zafetek zdraviliške ! seziie I 1111 s R Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila bo preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča G A S K A SLATIN 15. ms; □ -1910 ■ H KsmtaaeKjrsa ■ fft.jT.Efr ^ca >n i0*4 donaSa nje lastnikom mnogo MiVSppai prednosti tako v zdravstvenem kot v družabnem pogledu. Fellerjevo popolnoma neikodljivo, preizkušeno „Elsa“ mazilo za varstvo in nc;,o kože odstranjuje re-»Uatočo liože, zajedce, oteklino, varujejn-oU ogorelosti, pegam, vetru, gubam, madežem itd. — Lončič močnejše vrste o kron. Ovoj in poštnina se posebej zaračuna, vendar najceneje. Mesto škodljivih mil levo liliiino mlečno milo „Elsali, koje je ludi danes najceneje, vendar iste dobrote in noškodljivosti kot pred vojno. Boljšega in finejšega mila za nego kože si danes ni možno misliti. __ _ ■ ir, _ —| moremo doseči samo s Fellerjevlm laSCS „Elsa“ Tanohina mazilom za rast IbT TlčvrSCuie kožo na glavi, prepreči pleSo in prerano oaive-o«t Lončič močnejše vrste 6- kron. Ovoj m poštnina se računa posebej in najceneje. Za vsakdanjo nego telesa F-TlU-Tleve „E!sa“ toaletne pastile za umivanje telesa, otročje kopelji, kot ustna voda itd. Cena kartonu 1 krono 50 vin. _ _ a_ — S in nosite vedno v žepu SwSS-©C bolečine lajšujoCi, blnd.r! ^.Tlvežnioči Fellerjev „litsa“ mentolni držek (Migrftnstift). -a _-vi mr o ti nbodom in vrezom. — Voda OŽI (coi lvrium) 2 K 60 v. - Kapljice proti zobobolu 2 K 50 vin. -Pravi za20**Bki prsni soH proti kašlju stek Lemea 4 ki one. Fr.iu-covka v steklenicah po 6 kron in 16 kron. prava švedska tinktura, 'velika steklen. 10 K, balzam (mslem) /lilSa / Pi aster Za želodec mala steklenica 2 kroni. = Kuria ofesa odstrani brez bolečin Fellerieva turietovska tinktura ,El»a“ (tekočina) e čopičem 4 krone ir. turi sto veki obliž po 4 krone in 2 kroni. Proti potenju tetoia I« »•» Fellerjev ,Elsa‘-prašek • pršnikom K 2--. Radllnl praitk ca govedo ob|jubljena davno znana in po-■ --------------------* -»'■bivi ~ 'v * " ' “ m vpralevana vrsta se zopet dobiva. ____u.! i— .ni'/inna!a lrnliVor VAc. Ovojček 2 K. Ovoj in poštnina se vedno računa zopei uuuiv*i. v»vjvwa *- **• r » v nnšphri in naiceneie kolikor več se naenkrat naroči, tem več se prihrani. — Naroča l pri kka^arS kvaen V. F.ller, Stublca, Elsa trg 252 (Hrvaško Zagorje) Objava. Podpisani naznanjajo, da so zvišali obrestno mero ylog na knjižice, oziroma na tekoči račun, začenši s na 3ol° čistih, ===== 1. julijem 1.1. pri vlogah na tekoči račun z najmanj trimesečno odpovedjo pa ■■■=■■ na 3VL čistih. DENARNI ZAVODI V LJUBLJANI. .\.w Glavnica: 300,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 krc n. 6 • Prešernova ulica 50 v lastnem posloplu. Prodala In nakup vrednostnih papirjev| borzna naročila; sprejem In oskrba depotov s vestno revizijo irebalnlH efefcuov; sarcK»-shrambe