OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 23, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 101
NOV GROB
Rose cerkvenih
Včeraj zjutraj je preminila 'la svojemu domu Mrs. Rose Cerkvenik, rojena Kaušek, stara 62 let. Stanovala je na 14606 Lake Shore Blvd. Rojena je bi-la v vasi Fužine pri žužember-ku, odkoder je prišla s svojimi starši leta 1890. S pokojnim so-P%gom Rudolphom, ki je umrl maja 1949, sta pred leti vo-dila grocerijsko trgovino, kjer sedaj nahaja Cimpermano-^a trgovina na vogalu Glass Ave. in Norwood Rd. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162, KSKJ.
Tukaj zapušča sinova Leonard, je demokratski vardni vodja ^ 32. vardi, in Emil, hčer Mrs. ^rtha Round v Solona Beach, ^al., in vnukinjo Rosemary Gil-^®spie. Pogreb se vrši v četrtek ^Jutraj ob 8:30 uri iz Zakraj-skovega zavoda v cerkev sv. "'^remija ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
DomaČe vesti
nagrade
Ob priliki razprodaje v Obla-
ovi trgovini s pohištvom^ na
k(
St. Clair Ave. so-biic'-od^ ^ane lepe nagrade, katerih so deležni sledeči, kateri se naj ^§lasijo v trgovini, kjer jih do-Prva nagrada televizijski aparat—Mrs. Romano, 967% E, St.; druga nagrada vacuum J' s 111 e C—Mrs. Julia Ivančič, ^41 E. 61 St.; tretja nagrada ^odroc—Mrs. Ana Podboršek, 1236 E. 61 St.
Razprodaja vsakovrstnega po-^stva in hišne opreme, na ka-si boste prihranili veliko
®narja, je v teku še za ta teden.
išnice
%o je prvovrstne kakovosti.
boln
. ^rs. Olga Benčič se je vrnila bolnišnice na svoj dom na v 116 Grovewood Ave., kjer se ^ Vedno nahaja pod zdravniško "^^krbo. Zahvaljuje se lepo vsem ^" Obiske, cvetlice in darila ter oščilne kartice, ki jih je bila ®ležna v bolnišnici. Prijateljice
SOVJETSKA ZVEZA ZAHTEVA ODGOVOR ZAPADNIH SIL NA OBTOŽBE V ZVEZI S TRSTOM
LONDON, 22. maja—Sovjetska zveza je danes povzročila zastoj V pogajanjih za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, ko je odločno zahtevala od zapadnih sil, naj odgovorijo na njene obtožbe o kršitvi mirovne pogodbe z Italijo v zvezi s Trstom.
Kot znano, je sovjetska vlada obtožila Anglijo in Zedinjene države, da Trst spreminjata v vojaško bazo in da namenoma ovirata določbe mirovne pogodbe,
na osnovi katerih bi se za Trst moralo izvoliti guvernerja, upo-staviti civilno upravo za Svobodno ozemlje in umakniti vse čete iz Trsta.
Zapadne sile niso uradno odgovorile na te obtožbe, katere je sovjetska vlada dvignila v zvezi z mirovno pogodbo za Avstrijo.
Sovjetska vlada namreč vztraja,
da se zapadne sile ne bodo držale niti določb mirovne pogodbe z Avstrijo, če so že enkrat dokazale, da ne spoštujejo mirovno pogodbo za Italijo. Zedinjene države so bile napadene, da nameravajo tudi v Avstriji ustanoviti svojo vojaško bazo.
Predstavniki Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Sovjetske zveze so imeli že 254 sestankov, na katerih se skušajo sporazumeti o osnutku mirovne pogodbe za Avstrijo. Zapadne sile menijo, da sporazum ni v izgle-au in bodo verjetno skušale rešiti vprašanje Avstrije brez sodelovanja Sovjetske zveze.
PRIZNAL UMOR STAR 29 LET
WASHINGTON, 22. maja. — Neki barvar po imenu Harris L. Doke je danes prišel na policijo in priznal, da je pred 29-timi leti izvršil umor. Rekel je, da je leta 1921 umoril nekega Jordana Rowea, ki je postal preveč prijateljski z njegovo ženo. Njegovo truplo je vrgel v reko. Umor je bil že davno pozabljen, toda Doke je izjavil, da ga je vsa ta dolga leta pekla vest in se je končno odločil, da se bo naznanil policiji.
Jo
®edaj lahko obiščejo na domu.
'®stala operacijo
. ^®2nana Mrs. Frances Tegel p, srečno prestala operacijo v ®fest Hill Clinic bolnišnici in ^'ski so sedaj dovoljeni. Želi-ji, da bi se čim preje zdrava na svoj dom!
J^ojstni dan
V&
. ^^^'aj je praznoval svoj 60.
.'^jstni dan Mr. Joseph Cinkole jI ^^610 Sylvia Ave. Še vedno želi njegova družina in
Pri
Jatelji še mnogo let sreče in '^vja.
25|,
®tnica poroke
Zadnjo soboto zvečer se je
v bodoči vojni ne bo zmagovalca, pravi Nehru
NEW DELHI, Indija, 21. maja. — Indijski ministrski predsednik Nehru je včeraj ob priliki konvencije zveze študentov Z. N. izjavil, da bi bodoča vojna bila tako uničevalna, da bi bilo malo razlike, kdo bi v njej zmagal.
Nehru je rekel, da bo v sedanjem konfliktu zmagala ona ideja, ki bo najboljše odgovarjala potrebam časa.
"Ideje, ki cveto v današnjem svetu se odražajo na finančnih in duševnih planjavah. V končni analizi je jasno, da bo ekonomski, politični ali pa socialni ustroj, ki odgovarja potrebam današnjice, preživel," je rekel Nesru.
Indijski premijer je poudaril, da bi posamezne države morale misliti o sodelovanju, kar pomeni, da bi se morale izogniti konflik'ttr in se poskušati razviti v okviru svoje lastne miselnosti.
70 MAJNERJEV UBITIH V ZAPADNI NEMČIJI
GELSENKIRCHEN, Nemčija, 22. maja—Število žrtev velike majnerske nesreče v premogovniku Dahlbusch se je zvišalo na 70. Nesreča se je pripetila v nedeljo, danes pa so odkopali na-daljne štiri premogarje in 20, ki so težko ranjeni. Uradniki so izjavili, da se je nesreča pripetila vsled eksplozije plinov.
Kitajci postavljajo Angliji pogoje za diplomatične stike
SAN FRANCISCO, 21. maja. — Kitajska komunistična vlada v Peipingu je včeraj dala vedeti, da bi priznala Anglijo in navezala z njo diplomatične stike pod gotovimi pogoji. Eden teh pogojev je, da bi Anglija morala podpirati peipinško vlado pri organizaciji Združenih narodov, odobriti kitajskim komunistom razne koncesije v Hong Kongu in na Malaji itd.
Angleška vlada je priznala komunistično vlado v Peipingu že 6. januarja tekočega leta, toda kitajski komunisti se za to priznanje ne zmenijo.
Radio Peiping pa je medtem snoči omenil 'dvorezno politiko Anglije". V oddaji je rečeno, da čeprav Anglija skuša navezati diplomatične stike z novo Kitajsko, istočasno uslužno sledi "ameriškemu imperializmu" z glasovanjem proti ali pa z vzdrževanjem od glasovanja, kadar gre za sovjetske predloge, da se kitajske nacionalistične delegate pri Združenih narodih zamenja s komunističnimi.
Peipinški radio je obtožil Anglijo, da je njena dvoličnost očitna tudi pri zatiranju kitajskega ljudstva in interesov Kitajcev na Malaji in Hong Kongu.
TRYGVE LIE SE BO SESTAL S TRUMANOM
LAKE SUCCESS, N. Y., 22. maja—Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie bo danes po svojem sestanku s francoskim ministrskim predsednikom Bi-daultom odpotoval v New York, kjer bo pripravil svoj mirovni načrt za pogovore, ki jih bo prihodnji teden imel s predsedni-Irom Trumanom.
Medtem pa je urad Združenih narodov v Parizu sporočil glavnemu stanu organizacije v New Yorku, da so pogovori Lia s sovjetskim premijerjem Stalinom "bili zelo dobičkanosni."
Truman pravi, da je Sovjetska zveza v preteklem letu zvišala mednarodno napetost in da se ne ozira na Z. N.
ALBANIJA POLO VILA SKUPINO PADOBRANCEV
LONDON, 22. maja—Sovjetska časnikarska agencija Tass je naznanila, da bo albanska vlada postavila na zatožno klop tri Albance, katere so Američani iz-vežbali za saboterje in vohune ter jih iz inozemstva zopet s padobranom vrgli v Albanijo.
PROGRAM ZA BEGUNCE BO KONČAN LETA 1951
NEW YORK, 20. majk.^ — Predsednik Komisije za begunce Ugo Carusi, ki je danes odpotoval v Evropo, je izjavil, da bo do 1. junija leta 1951 zaključen program za begunce, z izjemo za kakšnih 20,000 beguncev, ki so bolni, stari ali pa ne morejo zapustiti dežele svojega bivanja. Carusi je pristavil, da bo do omenjenega datuma v Zedin jenih državah okrog 400,-000 beguncev. V Evropi bo med ostalim obiskal Češko, Poljsko in Jugoslavijo, da pospeši preselitev v Ameriko kakšnih 54,-000 beguncev nemškega porekla.
OROŽJE ZA FRANCIJO
CHERBOURG, Francija, maja. — V tukajšnje pristanišče je danes dospela tretja pošiljka ameriškega orožja za Francijo. V pošiljki, ki je poslana v okviru Atlantskega pakta, je tudi 400 ton municije.
V JUGOSLAVIJI IZDELUJEJO LETALA
BEOGRAD, 21. maja—Jugoslovanski ministrski predsednik Tito si je danes ogledal "letala domačega izdelka" na vojaškem letališču v Zemunu pri Beogradu.
Predstavniki iz Slovenije med nami
veliko število prijateljev in Mrs. Louis Modic, 1217-St., in so proslavili 25-njunega srečnega zakon-življenja. K čestitkam pri-ae pridružujemo tudi slavljencema želimo še let zdravja in zadovolj-

širite in čitaite
^VTavnost!"
Illuminating Company ima najboljše oglaševanje
Public Utility Advertising Association je podelila najvišja priznanja za učinkovito javno oglaševanje v letu 1949 Cleveland Electric Illuminating Company.
Illuminating Company je dobila nagrade za serije oglasov v clevelandskih in severno-ohij-skih časopisih. Oglaševanje družbe vodi Frank J. Ryan, pomočnik predsednika družbe in direktor za javne odnošaje pri CEL
Illuminating Company je dobila že dve najvišji priznanji v toku zadnjega tedna. Ena od nagrad, najvišja nagrada za letno poročilo, je družbi bila podeljena s strani International Council of Industrial Editors za izborno poročilo za leto 1949.
Vsled oglaševanja področja Cleveland-severnovzhodni Ohio je Illuminating Company privabila pozornost mnogih industrij na ta področja, ki so prav po zaslugi družbe postala znana "kot najboljši prostor v deželi." Po vojni je kampanja oglaševanja privabila na ta področja za $700,000,000 novih industrijskih projektov, kar je preskrbelo dele za tisoče prebivalcev.
Tone Seliškar, dr. Franja Bojc-Bidovec in Drago Šega dospeli na obisk v Zed. države. Udeležili se bodo SANS-ove konvencije in obiskali glavne slovenske naselbine po Ameriki.
NEW YORK, N. Y.—V petek,
19. maja so s francosko ladjo lile de France dospeli v New York trije slovenski predstavniki, ki bodo nedvomno prisrčno pozdravljeni in sprejeti med našimi slovenskimi naseljenci povsod, koder se bodo mudili za časa njihovega šesttedenskega obiska v tej deželi.
Eden od teh predstavnikov je nam ameriškim Slovencem dobro poznani pesnik in pisatelj Tone Seliškar, ki ga lahko prištevamo med pionirje slovenske delavsko-socialne poezije. Njegova dela v pesmi in prozi smo čitali skozi vrsto let v naših naprednih publikacijah v tej deželi: v Ameriškem družinskem koledarju, v Prosveti in Enakopravnosti in drugod. Seliškar, po poklicu učitelj, se je skozi vso dobo osvobodilne borbe udej-stvoval v njej rama ob rami s svojima dvema sinovoma .
Danes je ta pesnik, ki je s tako občutenostjo in globokim vpogledom socialnega poeta zajel v svoja pesniška dela trdo življe nje in borbo trboveljskih rudarjev in drugih slovenskih delavcev, glavni urednik "Delavske
enotnosti," glasila sindikatov (unij) Slovenije, in predsednik glavnega odbora sindikatov Slovenije, kot tudi član Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije. Tekom svojega obiska bo kot zastopnik strokovno organiziranega delavstva stare domovine in kot pesnik in pisatelj podal recitacije svojih del in predaval o sedanjem ustroju delavskih sindikatov nove Jugoslavije, s poudarkom na socialno zavarovanje delovnega človeka v novi Jugoslaviji.
V drugi osebi iz Slovenije do-šlih predstavnikov imamo žensko—dr. Franja Boje poročena Bidovec—ona je bila upravnica in zdravnica slovite partizanske bolnice "Franja" pri Cerknem, kamor so znali tako spretno do-važati ranjence, da bolnice niso mogli nikakor izslediti sovražniki in niti domači izdajniki Zdaj je dr. Franja Bojc-Bidovec načelnica zdravstva pri Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani. Ta žena bo našim ljudem pač lahko povedala marsikaj iz težke borbe našega naroda, za nima pa se tudi, da bi se sezna
VAŽNA SEJA NOCOJ!
Nocoj ob 7.30 uri se vrši zelo važna seja konvenčne-ga odbora Sansovih podružnic v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Takoj zatem se pa vrši važna seja podružnice št. 48 Sansa. Prosi se vse zastopnike in člane, da so gotovo navzoči!
WASHINGTON, 22. maja—Predsednik Truman je danes v svojerh poročilu o sodelovanju Zedin j enih držav z organizacijo Z. N. napadel Sovjetsko zvezo, ki da "zasmehuje" organizacijo in je odgovorna za zvišano napetost v mednarodnih odnošajih.
V svojem poročilu je Truman izjavil, da je Sovjetska zveza v preteklem letu zvišala mednarodno napetost z vztrajnim nasprotovanjem ameriškemu načrtu za kontrolo atomske energije,
čeprav tudi sama že izdeluje atomske bombe. Dalje je omenil sovjetsko obstrukcijo mirovnih poravnav, sovjetsko izolacijo od ostalih držav in sovjetsko nasprotovanje sodelovanju v organizaciji Združenih narodov zaradi ^risostva kitajskih nacionalističnih delegatov, za katere zahteva, da se jih zamenja s komunističnimi.
Truman je v poročilu poudaril, da bodo Zedinjene države sodelovale z organizacijo Združenih narodov. S tem je zavrgel priporočilo bivšega predsednika Hooverja, ki je nedavno predlagal, da se organizacijo Združenih narodov razpusti in ustanovi novo, iz katere bi bile izobčene Sovjetska zveza in vse komunistične države, medtem ko bi ostale države v okviru nove organizacije sodelovale z Zedinje-nimi državami.
nila z raznimi modernimi metodami, ki so v rabi v Ameriki na polju zdravstva, posebno pa še na področju brige za mater in dete. Naše ženske organizacije naj bi se pobrigale, da ji priredijo predavanja, v kolikor ji bo kratek čas obiska to dopuščal.
Tretji član novodošle skupine odličnih obiskovalcev je Drago Šega, docent na Akademiji za igralske umetnosti v Ljubljani. Ta akademija je bila ustanovljena leta 1946 in bo letos dala prve maturante . . . Kurikulum akademije krije vse faze dramske umetnosti od režije do odrskega nastopanja in to v teoretiki in praksi. Drago Šega bo prav gotovo toplo sprejet med našimi rojaki, ki se po svoji možnosti zanimajo in udejstvu-jejo na polju dramatike v ameriški Sloveniji
On je tudi član slovenskih pisateljev—ukvarja se poleg drugega z literarno, gledališko in fihnsko kritiko ter je spisal scenarije za film "Visoška kronika" (Tavčarjevo delo), kateri je pod režijo Bojana Stupice in bo izgotovljen prihodnje leto. Drago Šega je Ljubljančan, njegova mati je iz Belokrajine.
Našim gostom kličemo: Dobrodošli med nami!	A. K.
Sovjetski tisk pravi,
da je Truman "atomščik"
MOSKVA, 21. maja—Moskovska "Pravda" je danes napadla izjave predsednika Trumana, gen. Bradleya in senatorja Van-denberga ob priliki proslave Dneva armade.
"Medtem ko svet sliši odločne in splošne zahteve, da se prepove atomska orožja, ameriški predsednik cinično hvali ta orožja barbarstva in agresije." "Pravda" je pristavila: "Truman, ki kar naprej zasmehuje dejstva in zdravi razum, je izjavil, da bo atomska bomba prej znižala, kot pa zvišala število žrtev."
V članku je bil gen. Bradley označen y za "še enega netilca vojne, ki pozivlje na splošno mi-litarizacijo Zedin jenih držav."
PRESBITERIJANCI SO PROTI MEŠANIM ZAKONOM S KATOLIČANI
CINCINNATI, 22. maja — Glavna skupščina presbiterijan-ske cerkve je danes obsodila zakone s katoličani, ker rimskokatoliška cerkev za takšne zakone postavlja pogoje, ki so nesprejemljivi.
Delegatje na skupščini so z velikim odobravanjem sprejeli resolucijo, s katero je bil obsojen rimsko-katoliški cerkveni zakon, na osnovi katerega se katoličanom dovoljuje zakon z ne-katoličani le pod pogojem, da se otroke vzgaja le v katoliški veri. Presbiterijanci pravijo, da je to "verski sistem," ki ga ne morejo sprejeti.
Mešane zakone s katoličani je obsodila tudi protestantovska episkopalna cerkev iz istih vzrokov, ker si katoliška cerkev lasti pravico na vzgojo otrok iz mešanih zakonov.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Norwood, Mass.—Dne 5. maja je umrl Emil Bisidnak, star 74 let, doma iz vasi Orehovlje pri Gorici, Primorsko. Tukaj zapušča ženo in sina.
Chicago. — Pri družini Odom in Agnes Wouk so se oglasile vile rojenice in pustile hčerko-drugorojenko.
Herminie, Pa. — Theresa Ba-tis je tiobila vest iz fitarega ''raja, da Je v Kalu pri Št. Lamber-tu 27. aprila umrla njena mati Marija Vozel v visoki starosti 85 let. Tam zapušča sina, tri hčere, 22 vnukov in vnukinj ter pet pravnukov in pravnukinj, v Ameriki pa dva sina, tri hčere, 31 vnukov in vnukinj ter 29 pravnukov in pravnukinj.
Strabane, Pa. — Nedavno je bilo poročano, da so se vile rojenice oglasile pri družini Albert Midofar. Pravilno je, da so se oglasile pri družini Albert Albenini.
Cuddy, Pa. — Dne 2. maja je naglo umrl James Litvinuk st., star 56 let, član SNPJ. Zadela ga je srčna kap pri delu. Zapušča sina in poročeno hčer. Žena mu je umrla pred 22 leti.
Chicago. — Zadnji torek je umrl Paul Gonzales, črkostavec po poklicu, star okrog 60 let, mož Emilije Gonzales (Jorga), ki se je prejšnja leta udejstvo-vala na kulturnem polju kot igralka in pevka.
Downers Grove^ 111. — Louis Mohar ml. član SNPJ, je naglo zbolel. Bil je odpeljan v Hinsdale Sanatorium (bolnišnico), kjer je bil operiran na predrtih uljesih. Prejšnji teden se je vrnila iz iste bolnišnice njegova žena Mary, ki se je tudi morala podvreči operaciji.
Traunik, Mich. — Dne 4. maja si je pretrgal nit življenja Jože Anzelc, star 61 let, doma iz Maliloga pri Loškem potoku. Pred leti je bil v sanatoriju za jeti^e. Potem se mu je bolezen vrnila in ga pognala v smrt. Sorodnikov tukaj nima in v društvu ni bil. Bil je bečlar, imel dva akra zemlja in hišico. Imel
IMELI BOSTE VEČER IZVRSTNE ZABAVE če posetite opereto
"GOSPODIČNA NITUŠ"
katero poda
GLASBENA MATICA
v NEDELJO, 28. MAJA
ob 7. uri zvečer
v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
L
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
23. maja 1950.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTIOM RATES—(CENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Ypgr—(Za eno leto) ___________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)______
For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________
_..$8.50 _ 5.00 _ ^00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_______________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)________
$10.00 _ 6.00 _ 3.50
.Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NARODNO OSVOBODILNA VOJNA V KOLONIJAH
(Pod gornjim naslovom je slovenska priloga Ljudske Pravice "Vprašanja naših dni" objavila v svoji št. 17, letnik VI., članek o osvobodilnih gibanjih in vstajah v azijskih kolonijah, članek je zelo sodoben, ker je vprašanje Daljnega vzhoda zopet v ospredju. Zato ga v informativne svrhe objavljamo. Op. ured.)
I.
Popotnik, ki ga je pred vojno zaneslo v tropične dežele in na otoke v Južnem Pacifiku, je videl brezobzirno oblast evropskih imperialistov nad domačini v kolonijah, takšno, kakršna je bila malone nespremenjena skozi dve do tri sto let. Ko je gledal, kako ameriška vojska vlada nad domačini na Filipinskih otokih, nizozemska mornarica nad Indone-zijci, francoske čete nad Indokitajci ali angleške vojaške čete nad Burmo in Mala j o, sploh ni pomislil na to, daje vse jugovzhodno tihooceansko področje na pragu socialne revolucije, ki bo omajala ves kolonialni ustroj imperializma. Kakor potres ali izbruh ognjenika skoraj nikoli vna prej ne opozorita ljudi na svojo bodočo strašno razdejanje, tako tudi položaj v južnopacifiških kolonijah tik pred vojno ni z nobenimi alarmnimi znaki napovedoval velike socialne kataklizme, ki je vrela pod mirno površino in zbirala sile za mogočni prevrat v kolonialni zgodovini.
Ko bi bil tisti popotnik obiskal Sanghaj, Peking ali Nanking pred letom 1937, preden je Japonska začela totalno vojno proti Kitajski, ne bi bil opazil znakov neogibnega konca korumpiranega vladanja Kuomintanga in tuje imperialistične nadvlade nad to veliko deželo. Majhna kitajska Rdeča armada, ki se je mudila daleč, v malone pustih pokrajinah Severnega Sensija, je takrat pač napravila vtis onemogle, šibke sile nasproti veličastnim granitnim poslopjem tujih bank in ^ mogočnim tujim križarkam pred vrati Sanghaj a.
Zdaj dobra štiri leta po zmagi nad Japonsko v Pacifiku, je kitajska Ljudska demokratična republika, severovzhodno preko Rumenega morja, je severna polovica Koreje (bivše japonske kolonije) prav tako Ljudska demokra tična republika, na južni meji Kitajske pa ima Ljudska demokratična republika Vietnam v rokah nad 90% ozme-Ija Indokitajske, bivše francoske kolonije. Vse to so novi tipi ljudskih demokratičnih republik, o katerih se pred vojnemu popotniku, ki se je mudil v luksuznih hotelih v glavnih mestih Vzhoda, niti sanjalo ni. Temnopoltih služabnikov, ki so skrbeli za njegovo udobnost, in oguljenih kulijev, vpreženih v "rikše," v katerih se je vozil, si pač ni mogel misliti kot bodočih gospodarjev teh prijetnih tro pičnih dežel.
Ljudske republike Kitajska, Koreja in Vietnam pa so šele prvi zreli plodovi velike kolonialne revolucije, ki je zahrumela nad tihooceanskim področjem in vihra širom po Aziji. Po končani vojni je dobila ameriška kolonija na Filipinih formalno neodvisnost (v juliju 1946) in zdaj je republika Angleška kolonija Burma in sosednji polkonti-nent Indija sta tudi dobila zajamčeno neodvisnost. Malo bolj proti jugu, na ekvatorju, se imenujejo pravljično bogati otoki Indonezije s 70 milijoni prebivalcev zdaj Združene države Indonezije in so republika v okviru krajevine Nizozemske.
Indija, Burman, Filipini in Indonezija še niso dobile popolne neodvisnosti. Nobena izmed njih ni ljudska demokracija. Noben osnovni gospodarski problem njihovih delovnih množic še ni rešen. Toda dejstvo, da je tudi najmanjša, tem kolonijam priznana formalna neodvisnost velikanskega pomena, je tudi znamenje obupnih naporov imperialističnih držav, da bi odgodile izgubo svojih kolonialnih virov bogastva in superprofitov, ki jih ne bodo nikoli več dobile nazaj. Moč teh držav pojema. V Burmi, na Filipinih in v Indoneziji se protifašistične ljudske armade in partizanske čete kar naprej bore za resnično nacionalno svobodo, za razlastitev celotnega, z ropanjem pridobljenega kapitalističnega bogastva v njihovih deželah, za demokracijo in za agrarno reformo. Stare imperialistične države s svojimi pomorskimi silami, letali, tanki in artilerijo ne morejo več v krvi zadušiti teh uporov, kakor so jih pogosto pred vojno. Staremu kolonialnemu sistemu brezobrizne vojaške uprave in pobesnelega, nečloveškega izkoriščanja se bliža konec.
Cilji sedanjih kolonialnih revolucij na Pacifiku niso omejeni samo na zahtevo po nacionalni osvoboditvi. Z zahtevo po neodvisnosti je nerazdružljivo povezan trden sklep ljudstva strmoglaviti stari fevdalni veleposestniški sistem, ki so ga umetno vzdrževali tuji imperialistični bajoneti. Jedro demokratične revolucije v kolonijah je agrar-
Po 22 letiU na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
56
Z mamo sva se veliko pogovarjala o tem in onem, najine pogovore pa so navadno motili obiskovalci. Danes zahajajo časopisi v mnoge kmečke hiše in so čitali o mojem obisku. In ljudje so prihajali v našo hišo. "Gospud, ali poznate našega, ki je v Clevelandu? Pozdravite ga! Veliko nam je že poslal. Ne vem, kako bi mu vrnili. Gospud, ali bi mu hoteli nesti steklenico slivovke? Gospud, vi ste pa tako prijazni — nate zelenko vina, boste našega malo poku-sili."
Sam pri sebi sem mislil, kako dobri so ti ljudje, toda mnogi še tako primitivni, kot so bili tedaj, ko sem bil še doma. — Pa je prišla zopet druga kmetica, katera mi je pripovedovala, da ima mojo mater prav tako rada kot svojo pokojno mater in če ne bi bilo moje mame, bi bila ona reva; da ji je moja mati vedno stala ob strani, zato zanjo vedno moli. Nato pa je ženska pričela praviti o izkušnjah, ki jih je imela z oblastmi. "Veste, gospud, nisem vedela, da ne smem svojih pridelkov prodajati na trgu .po taki ceni. Soseda mi je rekla, da lahko. Pa je prišel miličnik in ukazal, da moram iti z njim. Povedala sem mu, da rajši v smrt kot pa v zapor. Kričala sem, ruvala se z miličnikom, brcala. Ne, rajši v smrt kot pa samo en dan v zapor. Ce me pri tej priči ubijejo, v arest pa ne!"
"In kaj se je zgodilo?" sem radovedno vprašal. "I, kaj! Dobre ženske so priskočile na po moč in ukazale mihčniku, naj me pusti na miru, nakar je s povešanim nosom odšel. Ne, v zapor pa ne, če me pri tej priči ubijejo,"
Tako je govorila kmetica iz bližnje vasi Cikave. Pristna kmečka natura, dobra natura, toda uporna in trmasta proti raznim določbam novega reda.
K nam je prišlo tudi nekaj oseb s prošnjo, naj bi posredoval pri oblasteh, da bi poslali domov njihove sorodnike, kateri so bili poslani na tako imenovano "družbeno koristno delo" ali po domače prisiljeno delo. Vpraševal sem jih, naj mi povedo, kaj so zakrivili, a odgovor je bil pri vseh isti: "Nič, prav nič! Ne vemo, zakaj so jih odgnali."
To me je zelo razburjalo. Začel sem poizvedovati in kritizirati. Zvedel sem, da obstoja za-k o n, kateri daje pravico ljudskemu odboru, da pošlje sle-
ševalno" delo za tri mesece, ako ne sodeluje z oblastmi, to se pravi, ako noče delati, se upira doprinesti svoj delež za gradnjo industrije, ali če se ukvarja z nezakonitim prekupčevanjem. Po treh mesecih ima ljudski odbor pravico podaljšati kazen, ako se prizadeti ne poboljša. ^
Zanimivo pri tem je bilo to, da so vsi trdili, da ne vedo, kje so njihovi sorodniki, vzlic temu pa sem prav iz njih izvlekel, da so bodisi v kočevskih gozdovih, v Litostroju ali pa v Str-nišču. Ta zakon, ki daje tako moč ljudskemu odboru, je nedemokratičen, totalitarski in jaz ,sem ga obsojal pred vsemi funkcionarji, s katerimi sem prišel v stiko. S Kuhi jem sva celo iskala sprejema pri predsedniku republike Slovenije Marin-ku, kateri pa je bil baš tedaj v Beogradu, nakar je Mirko pisal Marinku pismo o tem zakonu in v njem obsodil tako postopanje v slučajih, ko kazen ni zaslužena. Verjetno tak zakon v inozemstvu državi več škodi nego doma koristi.
V Jugoslaviji danes velja svetopisemski izrek, da kdor ne dela, naj tudi ne je, kar je popolnoma na mestu, toda dati moč ljudskemu odboru, da lahko brez odvetnika in sodnika odloča o usodi prizadetega državljana, je nepravilno, nedemo kratično, krivično! Ljudski od bor lahko na podlagi takega za kona kaznuje popolnoma ne dolžnega človeka, vsakogar, ki se mu zameri radi tega ali one ga vzroka.
Prizadeti pa čestokrat preti ravajo o teh obsodbah in trdijo, da je bil njihov sorodnik po krivici poslan na "poboljševalno" delo ali pa v zapor. Naj na vedem en primer. Neka ženska je sporočila, naj bi prišel njej. Moja mati mi je takoj po vedala, zakaj gre, namreč da je njen mož zaprt in da me bo že na prosila, naj bi posredoval pri oblasteh, da bi ga izpustili Obiskal se dotično žensko, kajti njenega moža sem v mladosti poznal. Zadeva pa me je toliko bolj zanimala, ker je bil dotič nik v Kanadi in se z velikim na vdušenjem vrnil v novo Jugosla vijo, sedaj pa sem zvedel, da je v zaporu.
prt "za nič". Končno je žena dejala, da so ga mogoče zato zaprli, ker je v "pijanosti kaj rekel."
Tedaj pa je prišla domov druga hčerka, katera se uči v lepotičnem salonu. Mlado dekle in lepo opravljeno. Nekaj časa je poslušala svojo mater, nato pa je dejala: "Mama, zakaj praviš, da ne veš, zakaj je ata zaprt. Bom pa jaz povedala. V Kanado smo mu pisali, naj še ne sili domov, ker so težke razmere. On pa ni poslušal in prišel domov ves navdušen za novo Jugoslavijo. Nekaj časa je bilo vse dobro, kmalu pa je pričel zabavljati na vse strani, popival in vsakemu pravil, da je tu vse za nič, v Kanadi šo pa nebesa."
"Torej za to je zaprt?" sem
dekleta prekinil. "Ne za to, ne! Bili smo v neki gostilni na Težki vodi: on, moja sestra in jaz. Ata je veliko pil in pričel glasno zabavljati čez Jugoslavijo in pel slavo Kanadi. V gostilni sta bila dva uradnika od notranjega oddelka (miličnika) in ata se je prepiral z njima. S sestro sva jokali in ga rotili, naj bo pameten, on pa je hotel vse pre-tepsti. Tako je bilo in nič drugače. Obsodili so ga na tri mesece. Se bo vsaj spametoval in prenehal piti," tako je vsa razburjena povedala njegova hči.
Mož je imel presedeti oziroma delati še tri tedne. Njegovo ženo sem tolažil, da bo to kmalu minilo. Tu naj pristavim, da sem poizvedoval že poprej pri drugih, zakaj je zaprt in vsi so rekli, da je "nekaj rekel v pijanosti." Šele njegova hčer je povedala, da je ta "nekaj" malo več kot samo "nekaj".
(Dalje prihodnjič)
UREDNIKOVA POŠTA
O KONVENČNIH PRIREDBAH SANSa
"Kaj je mož naredil, da je za prt?" sem vprašal njegovo že no. "Nič, prav nič!" je trdila žena in me prosila, naj bi šel k oblastem. Razgovor je tekel na prej, njena hčerka pa se mi je videla nekam nemirna, ko je hernega državljana na "pobolj- mati trdila, da je njen mož za-
no vprašanje. Sedanje kolonialne revolucije so hkrati proti-imperialistične in protifevdalne ali "buržoaznodemokrati-čne." Njihov neposredni socialni cilj ni v tem, da bi razbile domače kapitalistične odnose, ki so še v začetni razvojni fazi, marveč, da bi strle fevdalne okove, ki zavirajo razvoj njenih oblik kapitalističnega načina proizvodnje. Ker pa so tuji imperialist! umetno zavirali buržoaznodemokratične revolucije v kolonijah pred sto leti, so zdaj v glavnem pod vodstvom proletariata, ki na tej stopnji že vnaša prve važne elemente socializma v obliki nacionalizacije bank, narodnih dohodkov, železnic in tistih industrij, ki so jih tuji imperialist! zgradili v kolonijah. To vidimo na Kitajskem, v Vietnamu in na Koreji.
Samo v komunističnih partijah organiziran kolonialni proletariat je sposoben do kraja uresničit! kolonialne revolucije. Samo kolonialni proletariat se lahko z orožjem v rokah odločno bori za brezpogojno neodvisnost od imperializma in za popolno uničenje domačega fevdalnega veleposestniškega sistema. Kratek pregled sedanjega stanja revolucije v vsaki kolonij! nam bo lahko to osvetlil. Kjer koli je imela vodstvo v narodnoosvobodilnem gibanju domača buržoazija, so zamenjala oboroženo borbo diplomatska pogajanja in namesto popolne neodvisnosti je bila uveljavljena "samouprava" ali status dominionov, velikanske tuje investicije kapitala, ki res pomenijo kri in znoj mnogih domačih rodov, pa so bile priznane kot nedotakljiva privatna lastnina tujih kapitalistov. Da bi do kraja izdala ljudstvo, se je domača buržoazija povezala s fevdalnim! in veleposestniškimi razredi in s tujimi imperialist!.
(Dalje prihodnjič)
Tukajšnji odbor podružnic št. 39, 48 in 106 SANSa je inten zivno na delu s predpripravami za čimbolj uspešno konvencijo SANSa, katera se prične prihod njo soboto 27. maja.
Kot še vedno dosedaj, se nadejamo, da bo naš slovenski Cleveland pokazal in dokazal s svojo udeležbo, da nam je za napredek med nami, ter da nam je organizacija SANS še vedno po trebna. Za to priliko je odbor pripravil tudi nekaj konvenčne-ga programa s priredbami in sicer v soboto zvečer se bo vršila prosta zabava s plesom v spodnji dvorani Slovenskega de lavskega doma v krogu zunaj nih delegatov in gostov iz do movine. Za ples, kot jg običajno na takih zabavah, Ifodo ogrila mladi Tomšič-Pavli godbeniki.
Za nedeljo popoldne je pa aranžiran obširnejši program, kateri se prične točno ob 4. uri popoldne, istotako v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Programne točke obetajo, da se vam bo ob tej priliki nudil jako dober duševni užitek. Za otvoritveno točko nastopijo trije najboljši slovenski pevski zbori Jadran, Zarja ter Slovan, in sicer v skupnem nastopu z ameriško ter slovansko himno. Dalje nastopijo posamezni i^ev-sko zbori z raznimi našimi lepimi slovenskimi pesmami. Zarja kot običajno tudi zapoje nekaj partizanskih pesmi, katere so peli naši rojaki tako radi v hribih in gozdovih, kjer so se borili za svojo narodno osvoboditev, tako tudi zmagali.
Dalje bodo tudi nastopili razni govorniki. Glavni govornik bo predsednik SANSa, Fred A. Vider iz Chicage. Dalje bodo med nami tudi gostje iz Slovenije, kateri so poslani sem od slovenske ljudske vlade. To so: književnik Tone Seliškar, kateri je nam ameriškim Slovencem že tudi dobro poznan po njegovih pesnitvah ter drugem književnem delu.
Dalje bosta med nami Drago Šega, ter zdravnica dr. Franja Bojc-Bidovec. Zadnja dva nam nista toliko poznana, se bomo pa imeli priliko seznaniti ž njima.
V drugem delu programa se bo kazalo najnovejše slike iz stare domovine, katere bodo prvič predvajane med nami. Te slike so bile posneto, ko sta SANSova predstavnika posetila staro domovino zadnjo jesen. Slike so pokrajinske in so iz raznih krajev Slovenije, naše bivše domovine.
Po programu, ki bo, kakor azvidite, lazličen ter užiten za duševno razvedrilo, se bo ser-viralo večerjo v spodnji dvorani za vse navzoče, kateri se bodo želeli poslužiti. Po večerji se razvije prosta zabava ter ples.
je tiste lepe polke in valčke, ob katerih se naši rojaki in rojakinje tako radi zavrte.
Ko pridejo med nas razni de-legatje iz različnih mest naših naseljencev, boste imeli priliko se ponovno sniti tudi ž njimi, zato smo prepričani, da se boste vsi in vse udeležili teh kon-venčnih priredb prihodnjo soboto ter nedeljo. Posebno še k popoldanskemu programu, kateri bo v duševno razvedrilo, ko bo ponovno donela slovenska pesem iz grl naših dobrih številnih
pevcev, prej imenovanih zborov. Dalje naj vas pa bodri zavest, da tudi s tem pripomorete dobri organizaciji, katera že zadnjih osem let vrši človeško delo med nami za po vojni prizadete rojake v stari domovini.
Ameriška Slovenija je potom SANSa doprinesla veliko na humanitarnem polju, storila je že toliko človeško usmiljenega dela. Zato naj bo naša dolžnost, da še pomagamo, kar je pač v nasi moči. SANS nam je še vedno pO" treben tudi ameriškim rojakom s tem, da nas potom organizacije drži skupaj, veže in strni za naš skupen napredek. Je nekak-šnja vez, katera je potrebna vsem nam.
Dasiravno je že pozno v sezoni za pohat v naše narodne domove in ne oziraje se na mogo' če lep spomladanski dan, je vseh dolžnost, da gremo in demo vsi dne 28. maja, to J® prihodnjo nedeljo v Slovenski delavski dom na ta lep in obsežen program. Nihče ne bi sme imeti izgovor, da ne bi posetil te lepe velike prireditve.
Za to odbor smelo pričakuj® odziv od vseh, da napolni®" dvorano Slovenskega delavskega doma do kapicitete. S tem homo menda res zaključili naše no tranje priredbe. Mimogrede naj pripomnim to, da je za nas to edina prireditev tega dne. vem, zakaj je G. M. šla tako da leč in prireja ravno ta dan, oZi roma ponavlja svojo priredite^' katero je že imela v zadnjem secu. Ali se ni dalo nedeljo je ali nedeljo pozneje?
Za odbor tukajšnjih SANS" vih podružnic:
Joseph P-
Mara Tavčarjeva:
SPOMINI NA IVANA CANKARJA
Danes je 74. obletnica rojstnega dneva Ivana Cankarja, glasnika naših dni, borca za pravico in resnico. Bil je ob strani ponižanih in razžaljenih, zahteval je za vsakega človeka prostor na soncu. Pesnik Oton Žnpančič zaključuje besede v "Posmrtnici": "Dobrega četrt stoletja si se boril za resnico in pravico med nami; ni je strune tako tenke in tajne v človeški duši, da se je ne bi dotaknil; ni je žalosti, katere se ne bi spomnil; ni ga vprašanja v naši javnosti, v katero ne bi posegel. Kako naj bi Ti bili sledili; kako naj bi te razumeli, ko si govoril nam, ki smo bili v sponah jezik svobode. Rod, ki Te bo razumel popolnoma, šele raste."
In Cankar je zapisal: "Ta narod, ki je trikrat petsto let trpel in tlačanil, naš narod, ki si je pisal zgodovino s svojo krvjo in s svojimi solzami, ta ha-ro si je kljub suženjstvu in uboštvu, kljub gladu in žeji čeznaturno močjo ustvaril kulturo."
Ivan Cankar je umrl 11. de cembra 1918, a Oton Župančič 17. junija 1949 Tvorci slovenske moderne počivajo skupaj: Kette, Murn, Cankar Župančič. Ob mislih na bogastvo njihovega dela, jim je danes posvečen hvaležen spomin. Prilagam v branje drobec Cankarja. Helena je bila učiteljica na Vrhniki, •njegov ideal. Tov. Lamutova jo je poznala in pravi, da je bila lepotica. Ta Cankarjev ideal spada v njegova dijaška leta, pred maturo. Medve s tov. La-mutovo sve bile prijateljici Ivana. Mnogo smo bili skupaj. Obe sve pisali spomine na njega. O tem sem pisala tov. Josephini: "Zvesta bili smo trojica, zdaj spomin je bliskavica." In danes se je zasvetila Cankarju v spomin v mavričnih barvah, Cankarju, mimo katerega je hodil svet brezbrižno. Po smrti so mu vzidali ploščo v rojstno hišo, mu postavili spomenik in ga ovenčali z gioriolo. Za njegovega življenja pa — blatil ga je
— in frak in talar mu je P ^ plavil svečan sprevod na miru. Pot slovenskega ume D ka. Danes je drugače, Iju^s se seveda in ž njim oblasti,
so umetniki, pridigarji m
klica""
ji k vzponu hajvišje nan kulture.
Ljubljana 10. maja 1950.
odo®
Primorske vesti
Presenetljiv uspeh tržaškcS® gledališča v Sloveniji
Slovensko narodno gled&^'^.
;emlje f
za Svobodno tržaško oz
gostovalo z delom Ostrovs
LjublJa»'
"Donosna služba" v	^
in Mariboru. Po sodbi kriti je pomenila predstava v ^ _ nostnem pogledu pravo P^g, nečenje. Tega uspeha pa selimo tudi vsi tržaški saj čutimo s svojim gledališč ^ ki se mora dan na dan boi' najrazličnejšimi težavami g ne more dobiti v Trstu no dvorane za svoje nastopi- .j, vrnitvi naših požrtvova^ ^ igralcev in umetnikov v še bolj utrjuje v nas nje, da je treba z vsemi ^ podpreti plemenita pri^ jj. nja našega slovenskega S liška, ki zasluži za svoj ^ vejši uspeh toplo priznanj® iskreno občudovanje.
No. l)ostc izkoriščali vprašanja za svoje temne namene
. gpfC'
Iz ozadja so črne dusc žile kampanjo laži in ® . ,jjiU
vanj proti jugoslovans
področju Tržaškega ozemO^^,
Jugoslaviji. Za bolel jih -J®, co-goviti uspeh delovnih mno^ ne B ob nedavnih volitval^^^^jj
Uioi"®-'''
vilke so številke, tudi
gorostasne laži jih ne , jg
gedaj ""
prevrniti ali izmaličiti.
spregovorila tudi Slovcnsk
lijanska Ljudska fronta 2» ^
žaško ozemlje, ki ugota^^^^^j
svoji spomenici, da j'' .-mo šovinist'
dogodkov v zvezi s su«"-
..	------- jv-j in iredentistično kampa^J" jj.
frak in talar. Ko je onemel za davnih upravnih volitvah ^ Za ples bodo igrali Krištof brat-1 večno, se jim je oglasila vest' (Dalje na i. strani)
23. maja 1950.
ENAKOPRAVNOST
: STRAN 3
M
KRIŽARJI'' OBSOJENI V SLOVENIJI
Ljubljansko okrožno sodišče jp na svojem zasedanju v Šoštanju v dneh 22., 23. in 24. marca obsodilo 14 članov teroristične kipe, ki si je nadela ime "Kri žarska vojska Slovenije."
Že leta 1946 se je v šoštanj-skem okraju pojavil mož, ki se izdajal za "majorja" in voditelja "Križarske vojske." Prvi "jegov pristaš je postal Ivan ^dkrižnik, za njim pa Miha Šu-®ah, a vsa stvar pri prebival-ni našla nobene zaslombe. ^ni pa se je pojavil kot nov križar" Franc Požar, ki se je ' okolici Belih vod združil z ne-svojimi soobtoženci ter postal vodja teroristične tolpe, ^ je imela za svoj znak križ in polmesec z zvezdo. Žig s tem ^®akom je izdelal obtoženi ^Častnik in kmalu so se pojavili ^taki s takim žigom.
Požar je na sestankih govoril ° raznih terorističnih naktepih, katerimi so bili tudi načrti hiranja prog in viaduktov, "^^eležil pa se je dveh roparskih "izpadov na poštene kmete in po-1'tične funkcionarje. Tolpa je na svoji listi najvidnejše aktiviste in kot prva njihova žr-je padel aktivist Travničkar. Franc Požar je izrazit zločin-tip. Bil je v partizanih, a vsi j^^ojni vplivi nanj niso odrekli. ~akoj po osvoboditvi je bil za-raznih zločinov obsojen na let, pozneje pa pomiloščen. 'očinska narava pa mu ni dala '"'fu in tako je našel pot med *;^Cori8tično tolpo. Na razpravi sicer tajil, da bi bil njen vod-a vsi ostali obtoženci so zatr-^^ali, da je to bil in da so iz-Polnjevali njegove ukaze. Obtoženi Alojz Stropnik je delomrznež, ki je po vaseh .,^del živino, preden se je zdi*u-s Požarjem in drugimi člani Tolpa ga je poslala tudi ^ Ljubljano, da bi poiskal zvezo ^ ^ekim tujim konzulatom.
Ivan šumah je bil med ustanovitelji tolpe leta 1946, ko se
pojavil tako zvani križarski --- ^
major. Tudi Anton Slovič je bil med starimi člani tople in je v njo uvedel Požarja. Medtem ko je imel Šumah v tolpi naredni-ški čin, je bil obtoženi Ivan Pod-križnik njen oficir in najožji sodelavec Franca Požarja.
Obtoženi Jože Andreje je skrival na svoji domačiji teroriste in se udeleževal njihovih sestankov, ki so bili večkrat na njegovem domu. Na razpravi se je skušal uveljaviti kot žrtev svoje nevednosti. Ivan Beričnik je poleg Požarja dajal tolpi navodila za napade na aktiviste. Obtoženi Goršek, Jazbec, Hrastnik, Nahtigal in Medved so aktivno delovali v organizaciji tolpe ter jo podpirali z orožjem in na druge načine.
Med razpravo so se vsi obtoženci zagovarjali, da so delali pod pritiskom. Zbrano gradivo in izpovedbe mnogih prič pa so jih postavile na laž. Vsi obtoženci so se prostovoljno udeleževali sestankov, poznali so cilje
svoje tolpe in soglašali so z vsemi njenimi načrti. Zbirali so orožje ter storili vse, da bi se zločinski naklepi uresničili.
Nekateri so se vrivali v krajevne ljudske odbore, da bi tako prikrili svoje zločinske nakane. Razkrinkani so bili po zaslugi budnostnih organov in zavednosti ljudstva.
Obsojeni so bili: Franc Požar, Miha šumah, Ivan Podkriž-nik in Ivan Beričnik na smrt z ustrelitvijo, Alojz Stropnik, An-to Sovič in Franc Jazbec na 18 let, Alojz Goršek, Anton Jazbec in Ivan Medved na 16 let, Jože Andreje in Franc Hrastnik na 14 let, Adolf Nahtigal na 11 let in odvzema prostosti s prisilnim delom, Martin Tajnik pa na dve leti poboljševalnega dela. Vsi obtoženci so bili obsojeni tudi na zaplembo vsega premoženja.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna všaki družim zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"

■■<■" ■ \;^c,)i.:'&eA4.'

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in Ultra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik
Primorske vesti
(Nadaljevanje z 2. strani)
goslovanskem področju Tržaškega ozemlja pokazal, kako služi tržaško vprašanje italijanskim imperialistom za zopetno poživljenje fašizma. Zaradi tega Slovansko-italijanska Ljudska fronta poziva vse delovne ljudi, Slovence in Italijane, ki živijo na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja, da se združijo v borbeno fronto proti pojavom fašizma ter iredenti-zma, proti izdajstvu. Hkrati poziva k odločni borbi proti izkoriščanju tržaškega vprašanja za poživljanje fašizma, k odločni obrambi važnih pridobitev ljudske oblasti v istrskem okrožju ter k žilavi borbi za iste demokratične pozicije na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemljal
Med našim ljudstvom
V	Gorici so umrli: 93 letna gospodinja Jožica Pelicon—To-mažič, 73 letna gospodinja Angela Kos, 35-letna delavka Florida Vižintin, 37 letna gospo-pinja Vijolica Pisa, 57 letni uradnik Karel Kerševan, 80 letni upokojenec Alojz Krapež, 62 letni Valentin Cijan.
V	Rojanu je umrl daleč naokoli znani planinec Franc Vo-grič. Njegovega pogreba so se udeležili tudi zastopniki Prosvetnega društva v Rojanu in Osvobodilne fronte ter Kmečke zveze, pri kateri je marljivo deloval. Poslednje slovo mu je izrekel predsednik tržaškega Planinskega društva.
V	Oslavju je umrl zavedni slovenski oče Franc Primožič, star 73 let. Bil je med ustanovitelji društva "Naš prapor". Pel je že 'od mladih let in tudi
na stara leta ni štedil s svojim glasom. Od osvoboditve OF je bil eden najdelavnejših članov. V, poslednje slovo so mu odpeli tožne žalostinke pevci iz Oslavja, Pevme in Podgore.
V Trstu smo slovesno proslavili Prvi maj in združili to proslavo s peto obletnico osvoboditve Trsta. Na trgu "Roton-do" je bilo veliko množično zborovanje našega delovnega ljudstva, popoldan n a prvomajskem stadionu pa velik fizkul-turni nastop mladincev, mladink in pionirjev.
^ V Podgori smo imeli občni zbor svojega Prosvetnega društva, ki šteje okoli 200 članov. Razveseljiva je bila zlasti številna udeležba podgorske mladine. Predstavnik Zveze slovenskih prosvetnih društev je pohvalil prosvetno delovanje zavednih Podgorcev.
hO\)R
.....-	- %
^ i	, %
S5	"

Najvažnejše Evropsko pristanišče za petrolej
Po poročilu lista "Le Figaro" bo leta 1952 Marseille prvo pristanišče v Evropi za promet z nafto in petrolejem. List navaja podatke o sedanjih delih za zgraditev pristaniških naprav. Leta 1952 bo Marseille lahko sprejel do 7,200,000 ton tekočih goriv.
TU JE NAJBOLJŠI NAKUP PLINSKE PECI V ZdODOVINI
> f
Prihranite
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
Odin Plinska Beauty Peč
NO. 105
Vrhnji del je razpredeljen in iz čisto belega porcelana
Obdrži svojo originalno barvo
Nima razpok ali manjših kotičkov, kjer bi se nabirala navlaka
Se prav lahko sčisti
Ima prostor za velike lonce
Pečica je iz enega komada iz porcelana
Ima Robertshaw kontrolo za toploto
Je popolnoma insulirana z Johns-Manville Rock Wool
Ima en velik "burner"
Ima trii standard "burnerje"
Majhni krožniki iz kroma pod "bur-nerji" se z lahkoto odstranijo za
čiščenje
Pražilni oddelek se lahko porabi za shranitev jedi na toplem
Ogrodje je električno zvarjeno
Ima veliko prostora za spravo posode
Vrata in predali se ob dotiku prsta zapro
Samo '99.50
Vabimo Vas, da si pridete ogledati to fino, na trgu najbolj ekonomično peč, katera bo okras vsaki kuhinji in vsaki gospodinji y ponos.
Mario Kolenc
W. F. Hann & Sons Co.
15565 Euclid Ave. MU 1-4200
v
Louis Planine'
'hov Vorane:
BORBA
(Nadaljevanje)
^jegov hrbet se jo zgrbil še j^ij-l In roki sta se obupno oklc-' ' Vreče, pospešil je korak in hipov pozneje se je sese-vrečo v breg ob boru.
jc dahnilo iz njegovih ' potem se je brez moči naslo-breg. Odložil je pokveče-'otuk in si z golo roko brisal ki mu je polival čelo. , ^avno polovico pota sva pre-mi je rekel.
"Zakaj ne počivate pogosteje?" sem ga vprašal. Razumel sem že takrat, da trpi pod težko vrečo. .
"Ne smem! Kdaj bi prišel domov, ko bi počival pri vsaki smrčki?" mi jo odgovoril.
Med odmorom si je včaaih nabasal kratko pipico in kadil, zamišljeno zroč v temne smrekove vrhove. Njegove oči so takrat vselej zagorele v posebno živem ognju poželenja.
"Ko bi bile moje . . ." je za-mrmral mnogokrat, nato pa mu je obraz zatemnel in molče je zopet natovoril breme na pleča in nastopil težavno pot proti domu.
Polagoma sem začel razmišljati o četovih samogovorih, ki sem jih tolikokrat slišal. Vpraševal sem se, zakaj nimamo lastnega doma, kakor pravi oče. Ker mi je bilo vprašanje prezagonet-no, sem sklenil vprašati starše.
"Zakaj nimamo mi lastne zemlje?" sem vprašal najprej 6oeta. On mi navadno ni dal odgovora, ki bi mi zadostoval, zato sem vprašal mater.
"Koliko ljudi je, ki je nimajo, kot mi!" mi je odvrnila.
"Zakaj?" sem nadaljeval željno.
"Ker je od vekomaj tako!"
"Zato, ker je! Na svetu morajo biti revni in. hogati ljudje. Bog je naredil t'ako!"
Jaz sem bil v zadregi. Bog! Oba, oče in rnati, sta me vendar učila o njegovi neskončni do-brotljivo5rti, usmiljenosti in pra-vicoljubnosti. Ali to, kar čujem zdaj, je vendar krivica! Po božji odredbi torej so moji starši za kleti v večno siromaštvo; a zakaj? Saj so vendar tako dobri in trpijo toliko od dne do dne. Zakaj ne bi smeli imeti lastne zemlje, po kateri je posebno oče tako hrepeneče vzdihoval? Zakaj mu Bog ne usliši te želje? Moja mlada, razvijajoča se pa-
met ni mogla razumeti te logike. Nekoč sem izrazil materi mnenje, da Bog potemtakem ne more biti pravičen. Posvarila me je ostro. Govorila mi je v obliki nauka, da on že ve, kaj dela, da moramo trpeti na zemlji, ako hočemo dospeti v raj, in končno me je hotela prepričati, da nam prav za prav tudi v tem položaju nič ne manjka. Jaz sem poslušal molče, toda moje puntarske misli so mi ustvarile že takrat neko rezervirano mnenje o Bogu, kar je postajalo vedno odločnejše in močnejše. Kasneje, ko sem bil še dete, a sem moral že delati, sem odobraval Boga le zato, da je vsak sedmi dan v tednu odredil počitek.
V družbi je imenoval oče gro-
fa vedno: gospod grof, v svojih samogovorih, ali kadar je bil slabe volje, pa ga je psoval: prekleti grof. Sprva sem si mislil čudne stvari o tem grofu. O njem sem čul govoriti mnogo, mnogo, ali videl ga nisem nikoli; rekli so mi, da živi nekje daleč v velikem mestu in da je prvi 7^ cesarjem. V dolini se je videl izmed visokega drevja velik bel grad, njegovo letovišče. Preče-pel sem cele ure na mestu, od koder se je videl grad, in z nekim tajnim, radovednim strahom zrl v njegove zidine. Primerjal sem ga z raznimi gradovi iz raznih pripovedk. Nekoč sem izpraševal očeta o grofu.
"Ali je ravno tak človek, kakor mi, ta grof?-" sem vprašal.
"Je, in . . . kot mi!" je odvrnif oče nizkotno.
"Zakaj se pa imenuje potem grof?"
"Ker je bogat. Pravijo, da ima plavo kri, a ima vraga!" Potem mi je razlagal njegovo bogastvo: "Kar vidiš zemlje od tod proti ji:^, je skoraj vsa njegova. A to je le troha njegovega bogastva. Koliko sveta ima po drugih krajih, po mestih ima velike fabrike, kjer dela zanj noč in •dan na tisoče delavcev, in velike krasne palače."
Jaz sem se čudil temu bogastvu in ko sem ga vprašal, kako more človek obogateti na ta način, je postal oče nevoljen in mi je odgovoril srdito:
(Dalje prihodnjič).
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. maja 1950.
FERDO GODINA:
I BELETULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan lela 1941)
(Nadaljevanje)
"Če verujem?" me je vprašal. "Niste zastavili vprašanja prav; kako bi naj veroval v ta kozarec, ki tu stoji. Verovati ne morem, ker ga vidim in ga lahko primem. Prav tako v zakon težnosti ne morem verovati, ne morem. Tako je! No vidite, tudi v svojo stvar ne morem verovati, kajti vem, da je to zakon, zakon razvoja."
Njegove lepe oči so žarele. Govoril je počasi, vsako besedo je tehtal. V tem hipu sem mladega Tomaža zelo zavidal. Vse to, o čemer sanja on, je šlo mimo mene, da se niti zavedel nisem, kako izgubljeno je bilo prav za prav moje življenje.
Kot bi se nečesa spomnil, je pobiral v usnjeno torbo svoje rečL Zdelo se mi je, da ni več pri stvareh, o katerih sva govorila.
"Jejte lahke stvari, mleko, maslo. Prišel vas bom še pogledat."
Podala sva si roke. Slišal sem njegove korake po dvorišču, nato brnenje avtomobila. Hitel je zdravit ljudi, katerim njegova pomoč ne bo prišla prepozno.
Prepričan sem bil, da je prišla mati k meni. Vendar so bili trenutki, ko sem o tem dvomil. Kaj če le ni bilo res. Ni se oglasila, ni se me dotaknila. Kako grdo sem ravnal z Rahelo. Pahnil jo od sebe, ko me je po napornem trpljenju hotela samo videti. Kaj pa, če je mati le prišla?
Čimbolj se je delala noč, tembolj se pripravljam na materin prihod. Zdi se mi, da mora priti.
Reba je odnesla posodo. Dela tiho, hodi po prstih, vrata zapira, da komaj slišim. Dela se mrak. Reba je odprla hišna vrata in poniolila glavo v sobo.
"Ključ imate na stolu pri postelji."
Ostal sem v hiši z mislimi, ki so bile tembolj strahotne, čimbolj se je delala noč, Dobfo in zlo sta bila v meni dva svetova, med katerima je nastala prava meja šele v pretekli noči. Z mrakom vstajajo v meni ti kontrasti z vso strahoto. Boj med zlim in dobrim je bil v meni končan že davno, ko sem prišel na prvo razpotje. Potem sem otopel, sam sebi nisem pustil toliko časa, da bi se zavedel. Prepričan sem bil tedaj, da mora življenje iti pot, katero hočem jaz. Borbe, težave in bridkosti sem imel zato, da sem se sprostil vesti. Sprostil sem se je. Na mater sem gledal, kakor da je v zmoti, dasi sam nisem vedel odgovora za svoje ravnanje
Zdaj se je to spremenilo. Malo dobrega vidim za seboj, moje preteklosti se dotika uma zan greh, katerega ni mogoče oprati. Česar koli se dotaknem, me zaboli; najti hočem opravičila za sleherni greh, toda vse to je le pena.
Trda tema je že v sobi, mo rim se, prisluhnem slehernemu glasu in ropotu z ulic.
V vasi se ni ganila živa duša. Kaj, če je moja mati že prišla? Mogoče je že v sobi, sedi pri peči ali na svoji postelji, kjer je umrla. Ne premaknem glave, da je ne bi zagledal. Strah čutim pred njo, a obenem si želim, da bi prišla, da bi se sklonila nad mene.
Minula je ura. Ni je. Kaj, če
MLAD ZAKONSKI PAR
nujno potrebuje stanovanje s 3 ali 4 sobami. Je mirna in zanesljiva ter poštena dvojica. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
DI 1-9035
PRILETEN VDOVEC
se želi seznaniti s Slovenko v starosti okrog 55 do 60 let, poštenega značaja. Jaz imam stalne mesečne dohodke in lastni dom. Katera se za to zanima, naj pošlje svoj naslov pod rubriko VDOVEC, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Tajnost jamčena.
HIŠE NAPRODAJ
v collinwoodski naselbini imam naprodaj sledeče hiše:
Za eno družino, 5 sob in kopalnica, plinska kurjava. Ena garaža. Cena samo $8,200. Se lahko takoj vselite.
Za dve družini blizu Waterloo Rd. 8 sob in dve kopalnici, plinska kurjava. Dve garaži. Cena $9,000.
Blizu Grovewood Ave., zidana hiša za dve družini. 8 sob, plinska kurjava. Dve garaži. Cena $15,800.
MATT PETROVICH
REALTY ___ KE 1-2641
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proli revmatizmu. •
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
V~ATI čevlji
BODO ZGLEDAH KOT NOVI. alto Jih oddast« t popravilo lane-■IjiTemu čevljarju, ki vedno iiTrii prvoTritno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
je izostala zaradi Rahele in je| ne bo nikdar več. Nisem tega kriv, mati. Rahela ni prišla, nikoli je ne bo. Mati, vi pridite!
Vendar nisem ganil z glavo. Potil sem se, zrak v sobi je bil suh. Trenutki pričakovanja so bili muka.	,
Ne bo je. Zakaj sta prišla Janči in Berta! Ne bi bilo tega treba.
Ko bi bil Bog z menoj toliko usmiljen in bi me vzel v nebo, kakor je mojo mater. Utrinek upanja se mi porodi v duši. Tja, kjer je moja mati, vendar ne morem.
Ogenj, škripanje z zobmi, večen nemir zato, ker sem žalil Boga, tistega Boga, ki mu je mati v mojem srcu postavila oltar, mi je bil pred očmi.
Potim se. Vlečem si blazino čez glavo. V boju, strahu in negotovosti spet začnem z gorečo molitvijo. Molim v teh nočeh kakor še nikdar. Vsak ropot mi pretrga molitev, da prisluhnem in mi kri po žilah zastane. Ko je mir, začnem z molitvijo znova.
Matere ni. Samo možnost, da bi Rahela prišla, jo je zadržala. Žal mi je, da bi se razjokal.
Utrujen in ves v koprnenju po njej sem zaspal.
Prebudil sem se sredi noči. Moralo je biti v zgodnjih jutranjih urah, kajti bledi mesec je priplaval na nebo. Svetil je skozi brajdo in se v krpah razlival po blazini. Predmeti v sobi so se nejasno odražali. Obleka, ki je visela za vrati, je dobila obliko človeka, ki je stal in me gledal. Kje stoji mati?
Gledal sem po sobi in poslušal. Ničesar. Ne bo je nikoli več. Oprijela se me je malodušnost in strah. Kaj, če je mati kje zunaj? Kakor človek, ki ne ve, kam in zakaj se je napotil od
DELO DOBI
ženska srednje starosti, katera želi dober dom in primerno plačo, za oskrbo bolne ženske.
Pokličite RE 1-0940 ali KE 1-5800
doma, tako sem se tudi jaz brez vzroka oprl n a laket. Počasi sem delal to. Glavo sem s težavo dvignil od okna. Zeleno travo na dvorišču je obseval mesec. Od ulice do prikletnih vrat je držala ozka pot. Brajdo, drevje in travo je mesec posrebil.
Sapa mi zastane. Nekaj me zgrabi za grlo, da se davim. Skozi izabeline liste sem zagledal na podstenju mater. Sedela je na stolčku. Oblečena je bila v navadno obleko. Roke je imela sklenjene v naročju kot bi prebirala jagode na rožnem vencu. Zdelo se mi je, da ima roko in nogo spet zdravo.
V omotici sem tipal z roko po oknu. Prsti so iskali železne kljuke. Nestrpen sem, kakor da me preganja divja zver. Mater moram zadržati!
Odprl sem okno. Koliko so mi še dopuščale moči, sem se dvignil. Oči nisem odtrgal od nje.
"Mati, mati," sem kriknil. Mati s6 je zganila. Pogledala me je in vstala. Počasi se mi je bližala. Mesec je svetil nanjo. Gledala sva se. Oči je imela velike, udrte. V njenem pogledu ni bilo sence usmiljenja. Nenavadno ši-
roko jih je odpirala in zrla vame. Bližala se mi je.
Pri Horvatovih je nekdo odprl okno. "Gospodu kaplanu se blede; mater kličejo." V tem hipu je moja mati izginila. Niti sledu ni bilo več za njo. Začutil sem v srcu neizrečeno bol. Ne sme še oditi. Napel sem sile, in kolikor sem mogel, sem kričal za njo: "Stojte mati, mati!"
Počakal sem. Mir je zavladal naokrog, le od sosedov sem slišal tih pogovor.
Obnemogel sem omahnil n a vzglavnik. V valih je prihajal skozi okno hladen zrak poletne, mesečne noči.
Konec.
NOV NAMAKALNI JEZ V EGIPTU
Egipt gradi nov ogromen jez 100 kilometrov severno od znanega Asuanskega jeza. Vodo bodo porabljali za namakanje obrobnih padročij v delti in bolj oddaljenih baz, kamor ne sega vpliv Nila in kjer so navezani zgolj na talno vodo.
Na novih področjih bodo go-
jili predvsem riž in bombaž. Zanimivo je, da bo gradila jez neka češkoslovaška družba in ne Angleži, ki so dosedaj izvrševali skoraj vse večje gradnje v Egiptu. Pozornost vzbuja tudi gojenje riža, ki ga v Egiptu v večjem obsegu še niso gojili. Ta novi producent bo gotovo v nekaj letih vplival na trg v Evropi.
STANJE ŠOLSTVA V ITALIJI
Ministrstvo za prosveto je objavilo, da je danes v Italiji 12 % manj osnovnih šol kot takoj po vojni. V Italiji je 33,000 osnovnih šol, ki jih obskuje 4,500,000 učencev. Takoj po vojni je poslovalo 27,000 osnovnih šol z nad pet milijoni dijakov. Predstavniki sindikata učiteljev in profesorjev mislijo, da zasleduje znižanje števila državnih osnovnih šol stremljenje demo-krščanske vlade, da zniža število katoliških šol za 21%, tako da je danes v Italiji 8,000 privatnih šol s približno en milijon dijakov.
ml

PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO RD.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private' beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
mmzi YmmMi
Nove kare potrebujejo višji oktan! Starim karam ugaja njegova vzpodbuda. Z zvišano močjo brez zvišane cene, kako morete izgubiti?
Celo v^ja kot jo more dati sloveči dolgodistančni X-70. Izdelava tega najboljšega Ohio-gasolina v mirnem času nas tane sto ^milijonov dolarjev. Kako se morete vzdržati, da ea ne bi poizkusili?
m Auri-wiocic!
Prisluhnite šumenju, lahnemu, dragocenemu glasu novega X-TANE v akciji. Prekaša standard premium gasolina ... za regularno gasolinsko ceno ... kako morete izgubiti?
l : ,
PREKAŠA STANDARD PREMIUM GASOLINA
SOHIO
... za ceno regularnega gasolina!
NAPRAVITE X-ZNAK DANES! PRESKRBITE SI VISOKO PRE-SKUŠENO SLUŽBO X-TANA ZA CENO NAVADNEGA GASOLINA!
POD NOVIM VODSTVOM
TELEVIEW RADIO AND TELEVISION CO.
774 EAST 185th STREET, IV 1-4788
Kompletna zaloga delov za radije in televizijske aparate. Prodajamo in popravljamo. Izborno delo.
Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. Tudi plošče.
izkušnje pri uporabljanju aureomicina
Antibiotično sredstvo omicin," ki spada v isto družino kot penicilin, ima tudi svojstva, ki pospešujejo rast in razvoj zi' vali. Izredno majhna količin^ aureomicina, ki je primešana hrani ptic, svinj, krav itd., na] bi baje pospešila razvoj teh živali. Živali dosežejo odraslo sta-• ■ ' £.0 ki nje prej kot v polovici časa,
je sicer potreben.
LLOYD MOTORS, ING.
29824 Euclid Ave.
Wickliffe. Ohio
Garaža in popravljal^^'^^ avtov vseh izdelkov. Del" je jamčeno — cene zmerne-Pridemo iskati in nazaj peljemo. Avtno ogrodje P"" pravimo in prebarvamo, P"" pravimo zavore, itd.
ZAHVALA
KMETT
I 1950
Globoko potrti m žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče
Joseph Kmett
Zatisnil je svoje mile oči dne 24. aprila 1950 po dolgi bolezni. Pogreb se je vršil dne 27. aprila iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete ter od tam po opravljeni slovesni maši-zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 12. marca 1875 leta v vasi sv. Lovrenc na Dolenjskem. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, društva Združeni bratje št. 26 SNPJ in Elks v Scranton, Pa.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega soproga in očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Dalje najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Hvala vsem, ki so darovali v dobrodelne namene v spomin pokojniku.
Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala onim, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in onim, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Posebno zahvalo naj sprejmejo sorodniki in sosedje za vso pomoč v bolezni in ob času smrti, ter oni, ki so nam brzojavno ali pismeno izrazili sožalje.
Toplo zahvalo izrekamo čst. g. g. duhovnom za opravljene cerkvene obrede. Prav posebno zahvalo naj sprejme čst. g. Victor Cimperman za tolažilne obiske v času bolezni. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Končana je Tvoja zemeljsko pot, ljubljeni soprog in oče. Prenehalo je biti Tvoje dobro srce in odšel si v deželo smrti, tja, kjer ni križev in težav, tja, kjer vlada večni mir. Naša srca pa so žalostna in oči polne grenkih solz, vsaj smo Te vsi ljubili. Spominjali se Te bomo z ljubeznijo do konca naših dni.
Spavaj mirno in snivaj sladko večni sanj!
ŽALUJOČI OSTALI:
FRANCES, soproga
JOSEPH, FRANK, EDWARD v Dayton, O., HENRY
v Cal., sinovi MARIE poroč. MANDEL, ANN poroč. THOMAS, FRANCES poroč. SKODA in EMILY, hčere V stari domovini zapušča več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 23. maja 1950
/ \