C. Corr. con la Posta
IZHAJA TSAK PETEK
Harotalaa:		Letno	poilelm	četrtlitDS
ITALIJA		... Lir	1U-4U	5*0	260
INOZEMSTVO		t • • • *	18-20	910	1-60
Po«»mesni Uvod 80 cent.
Uredništvo in uprarništvo: Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, 20. novembra 1924. — Leto V. • Štev. 223.
i
Stvoritev delavsko-kmetskih odborov t j. svetov vsega delovnega ljudstva, je prvi korak do osvobojen/a.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Otvoritveno zasedanje parlamenta
Kom. govornik proti oskrunjevalcem spomina Matteottija
Ob priliki prvega zasedanja parlamenta se je zbralo na trgu pred zbornico mnogo ljudi. Policija je podvze-la stroge mere za preprečen j e manifestacij.
Po prečitanju zapisnika zadnje seje je predsednik podal besedo posl. Re-possiju, glede svoje izjave o imenovanem zapisniku.
Sredi največje tišine je posl. Repos-si izvajal sledeče:
«Govorim o zapisniku zasedanja z dne 13. junija. Ako se bodo moje izjave, odnosno izjave kom. parlamentarne skupine smatrale kot nanašajoče se na današnji položaj, je to odvisno od tega, ker ni današnji položaj nič drugega kot razvoj tistega, ki je bil ustvarjen tedaj, to je 13. junija. Ako bi bil prisostvoval tedanjemu zasedanju, tedaj bi spomnil poslance Rocco, Soleri in Delcroiz na to, da zbornica fašistov in tistih, ki podpirajo fašizem, da zbornica, ki so jo izvolili Cesare Rossi in Marinelli, ne more spominjati Matteottija, ne da bi s'tem zagrešila sramotno oskrumbo.»
Na strani desnice se začuje nekolike protestnih klicov, medtem ko se razširi po vsej dvorani mrmranje.
PREDSEDNIK. — On. Repossi, vas pozivam na red!
REPOSSI. —• Te stvari vam moram ponoviti danes. Tukaj se ne gre za politično odgovornost režima, ki nima danes nobene zaslombe razven fašističnih četnikov, ki kričijo: vživel Dumi-nil»; tudi se ne gre za moralne odgovornosti tistega, ki venomer smatra kot upravičeno tisto nasilje, lei se izvršuje nad delavci. V tem slučaju se gre za, direktne osebne odgovornosti, ki se ne zakrijejo s tem, da se prisili enega podtajnika, da poda demisije, niti ne z gorostasnim protislovjem odrekanja od mesta ministrstva, za notranje posle.
Zopet nemirnost na strani večine.
REPOSSI. — Odkar svet stoji, ni bilo morilcem in njihovim pomagačem nikdar dovoljeno, da bi obhajali spomin svojih žrtev. Nad tem, parlamentom, teži breme sokrivde.
Divje kričanje na strani večine. Posredujejo kvestorji, da bi vzpostavili mir.
PREDSEDNIK. — Fas pozivam na red že vdrugic !
REPOSSI. — In mi se povračamo danes semkaj samo radi tega, da ponovimo proti vam našo obtožbo, in nič nam. ne bo moglo preprečiti, da se vrnemo vsakokrat, kadar bo potreba da se poslužimo te tribune v to, da pokažemo delavcem in kmetom Italije pot do osvoboditve izpod režima kapitalistične reakcije, ki ga vi predstavljate. Ako bi mi bili prisotni na seji dne 13. junija, bi hoteli in bi tudi morali povedati, da se je Mattcottijev zločin predstavljal kot opredelitev gotovega položaja in to ravno radi tega, ker je to označal na najgorostasnejši in brutalen način.
PREDSEDNIK. — On, Repossi, vi ne govorite o zadnjem zasedanju...
REPOSSI. — Mattcottijev zločin je bil znamenje, v katerem se je kazalo vse krčevito zvijanje fašističnega poloma.
GREGO. — Tako ni mogoče nadaljevati !
REPOSSI. — Že tedaj je bilo zelo jasno, da je mogoče za. trenutek ukloniti proletarsko organizacijo, ampak da ni mogoče ukloniti proletariata za daljši čas, ker to bi pomenilo spraviti v sužnost celo deželo.
CAPANNl. . Te se ne dotikam, ker se mi gnjusiš!
Pritečejo kvestorji ki vzpostavijo mir.
REPOSSI nadaljuje: že tedaj bi vam mogli reči, kar vam danes ponavljam, da proletariat ne bo pozabil niti odgovornosti tistih, ki so pripraviti jn podpirali fašizem, ne. bo pozabil nikogar ki je. fašizmu olajšal pot da je prišel do Vlasti. Ze tedaj smo predvidevali, da potom, omejitve protifašističnega boja na iskanju parlamentarnega kompromisa., ki bi pustil nedotaknjeno bistvo fašizma, pod katerim trpijo in ki ga proklinajo milijoni delavcev in kmetov ni mogoče priti do nikakega pozUivM{ja rezultata. Ravno narobe, s tem se je le pomagalo fašizmu. Mi ne živimo danes v pričakovanju meščanskega kompromisa, za dosego katerega kliče buržuazija na pomoč kralja., r(id> katerega zametuje reformistična in maksimalistična socialdemokracija razredni boj in pozdravlja «upra.vo, ki bi stala nad vsemi strankarskimi interesi», to je vojaška diktatura, ki bi morala neizprosno preprečiti zmago diktature proletariata.
Izvajanja Repossija spremlja venomer godrnjanje in protestiranje, toda broz navadnega hrupa.
REPOSSI. — Središči' naše akcije je izven te dvorane, med množicami. One
se vedno bolj prepričujejo, da bo konec tega sramotnega položaja v katerem. se nahaja dežela, in v ko jem jo vi in vaši pomagači držite, vaši zavezniki, demokratje in liberalci; ta konec bo prišel edinole s tem, da se bodo povrnile na bojno polje ter tako pridobile moč nad vami in nad vašo organizirano silo. Tudi raz te tribune kažemo delavcem pot po kateri morajo hoditi. To je pot odpora in fizične obrambe proti vašemu nasilju, nejjretrganega boja za sindikalne pridobitve, organizirane intervencije proti draginji, in proti slabšanju ekonomičnega položaja. Je kot ustanovitve delavsko-kmečkih Je pol ustanovitve delavsko-kmečkih odborov se morajo zbrati vsi tisti, k, se hočejo bojevati s primernim orožjem proti vam. Iz delavskih in kmečkih odborov se morajo dvigniti edina bojna gesla ki vsebujejo rešitev iz sedanjega položaja: Proč z vlado morilcev in izgladovateljev ljudstva. Razorožitev črnih srajc in oborožitev proletariata. Ustanovitev vlade delavcev in kmetov. Delavsko-kmečki odbori bodo podlaga te vlade in diktature delavskega razreda.
Sedaj pa obhajajte le spomin Jakoba Matteottija, ampak pomnite, da klic, ki se je izvil iz prsi matere mučenika, je postal tudi klic milijonov delavcev. «Morilcil Morilci!»
Ko je Repossi- končal čitanje svoje izjave, je takoj zapustil dvorano.
Sovjetska vladavina je edino sredstvo, potom katerega je mogoče zagotoviti stopnjevalni, mirni razvoj dogodkov, brez bolečin, edino sredstvo v to, da se vpoti evolucijo vsporedno z razvojem zavesti, z duhom odločnosti in izkušenosti večine ljudskih razredov.
Sovjetska vladavina je popolni prehod upi‘ave dežele in gospodarske kontrole v roke delavcev in kmetov, katerim ne bo nikdo v stanu se zoperstavljati. Oni se bodo praktično učili, kako je mogoče' najprimernejše razdeliti zemljo in pridelke.	Lenin.
i poram za ni s
Kaj morajo storiti sodrugi in lokalne organizacije Komunistične stranke tekom časa, ko se bodo vršila parlamentarna dela?
1. Organizirati v čim večji rum in pogostoma sestanke delavcev in kmetov vseh strank. Naši sodrugi. imajo nalogo, da razlagajo strankino taktiko in značaj današnjega položja, to je karakteristike, izhajajoče iz dvomljivega stališča opozicij; da razlagajo potrebo nastopa nekega drugega činitelja to je delavskega razreda, organiziranega v razredni fronti, v delavskih in kmečkih, odborih, okrog komunistične predstraže;
2. Razširiti morajo v teh zborovanjih čim več temeljne dokumen te akcije, ki jo je stranka razvila v teh zadnjih časih, to je: resolucijo osrednjega Odbora, pismo parlamentarne skupine opozicijam (predlogi za akcijo proti fašizmu), govor Repossija v parlamentu;
3. Pospešiti propagando med delavci. ki sledijo še Maksimalistični stranki (pri nas : med delavci in revnimi kmeti, ki še v dobri veri sledijo nacionalnim in krščanskosocialnim strankam, med. reveži ki živijo v iluziji, da je mogoče odpraviti bedo, da je mogoče odstraniti vsakovrstne oblike tlačenja z moledovanjemm in reformamij. Dokazati jim, da stranke, katerim sledijo, so le orodje v rokah tistih, ki stremijo za tem, da ohranijo red meščanske družbe. Prepričati jih, da so te stranke v istinitosti za diktaturo, za nadoblast meščanskega razreda, kadar govorijo proti diktaturam. Prepričati, jih, da je edina pot mogoča, to je tista, ki jim jo kažejo komunisti. Pripraviti jih do tega, da pošljejo k vragu vse te stranke in politične skupine ter da se oklenejo edine delavsko-kmečke stranke, to je Komunistične.
4. Ne pozabiti, temveč gledati mnogo bolj na normalno delovanje, na pridobivanje novih pristašev, na politično reorganizacijo, na ustanavljanje obratnih stanic, pozvati množice, da pridejo zopet v sindikate, nabirati prispevke za proletarski tisk in skrbeti za njegovo razširjanje. Spomniti se na to, da si ne smemo pustiti uiti ugodnega trenutka, temveč, da ga moramo izkoristiti za razširjenje našega političnega vpliva in za povečanje naše organizačne zmožnosti.
im mi
•••
m
Diktatura fašistovskega generala Primo de Rivere se vedno bolj nagiba h koncu. Ljudstvo, ki jo do grla sito lumparij, ki jih uganja španska buržuazija, se pripravlja na boj. Pri tem tpa se prepričuje, da bo v stanu zmagati le pod vodstvom Komunistične stranke. In dogodki, ki so se vršili v zadnjem času, morajo učiti delavce, nt samo Španije ampak tudi drugih dežel, da je za vsako akcijo potrebna da-lekovidnost in dobro vodstvo.
Ob francosko-španski meji je prišle do spopadov med revolucionarnimi elementi (političnimi izseljeniki, živečimi v Franciji) in španskimi finančnimi stražniki in orožniki. Namen revolucionarjev je bil, udariti čez mejo tei izzvati upore. Poskus pa se je izjalovil. Mnogo njih je bilo aretiranih.
Kakor se je pozneje dognalo, je bil ta oboroženi vpad nalašč izzvan s strani agentov Primo de Rivere. Politični emigranti, živeči v Franciji, so nestrpno čakali momenta, ko jim bo mogoče nastopiti. O njih namerah pa je zvedela španska policija, ki je hotela imeti povoda za preganjanje revolucionarnih elementov v deželi. Bilo je poslano emigrantom v Franciji sporočilo, ki je iz-gledalo popolnoma avtentično, da je položaj v Španiji pripraven za nastop. Toda za tem se je skrivala nakana. Revolucionarji (večinoma anarhisti) so st podali na delo, ko ni bil še ugoden i viza. nastop, oziroma, ko je španska poL-cija znala za njih gibljaje in nastavila ob meji zanjke.
Sedaj razsaja reakcija v glavnih .središčih. Mnogo komunistov, anarh-atov. sindikalistov in republikancev jo bilo aretiranih, več od njh je bilo na legalen način umorjenih.
IM o itoloirskem Mi
ttrorju
Od 15. do 21. oktobra se je vršil v Sofiji proces radi umora semljoradničke-gji poslanca Petkova. Pri tej priliki je prišlo do senzacionelnih razkritji, ki podajajo jasno sliko o faiistienom terorju v Bolgariji Prisotnih je bilo 30 Prte,, med njimi tudi znano politične osebnosti in mati umorjenega. Pri zasliševanju je izjavila mati, da se je njenemu »lnu te takoj po prevratu, 9. hJtilja -1021., grozilo s smrtjo. Petkov Je spočetka mislil, da je bil obsojen na smrt s strani Makedonske organizacije. In radi tega se Je obrnila njegova mati
pismeno na voditelja iste, Aleksandrova ter povpraševala, ako je to res. Odgovor se je glasil, da Makedonska organizacija ni, izrekla proti Petkovu uikake obsodbe, ker da imenovani se ni z ničemer zagrešil proti tej organizaciji. Kasneje je Petkov doznal, da ga jo obsodila na smrt Oficirska zveza (tajna tororistično-fašistitna orgamci-ja, ki je glavna, opora Cankove vlade), kar mu je ta zveza tudi pismeno sporočila. Mati Petkova je skušala dobiti za njenega sina, potom uplivnih sorodnikov en potni list, tako da bi mu mio mogoče uiti v inozemstvo in si rešiti življenje. Vlada, oziroma minister za notranje posle, pa ni hotel izdati potnega lista za Petkova Kmalu na to je bil na cesti umorjen.
Petkovova je zaključila svoje izpovedbe tako : «Obtoženi policijski agent Karkalasev ni zame morilec mojega sina. Vlada, Oficirska zveza, vojaški kon-vent, vodilni elani kojega so ministri sedanje vlade, ti so umorili mojega sina. Dejstvo, da se ni dovolilo meni in soprogi umorjenega, da bi se na mestu nesreče brala maša, da se ni v parlamentu dovolilo spominjati se ga, potom dvignjenja a sedežev ter da bi se jnu na ta način izkazala poslednja čast, in končno dejstvo, da se je hotelo mene, kot glavno pričo, zadržati izven Bolgarske (ko je namreč hotela odpotovati v inozemstvo, radi zdravljenja, je policijski prefekt v Sofiji, na povelje ministra za notranje zadeve iz nje izsilil izjavo, da so ne bo povrnila v Bolgarsko prej nego po preteku šestih mesecev), zato, da mi ne bo mogoče prisostvovati procesu, vso to je najboljši dokaz, da je vlada, umorila mojega sina.»
Ta razkritja matere Petkova so porazna obtoživa proti fašističnemu režimu v Bolgariji.
Morilec Petkova, policijski agent Kar-kalasev jo bil obsojen na smrt. Ta obsodba pa velja bolj za Cankovo vlado, ker ta razbojniška vlada v resnici sedi na zatožni klopi
Beli teror v Estoniji
V Revalu, na Estonskem, se jo vršil proces proti 169 komunistom, med ka terimi se je nahajalo več poslancev, pod obtožbo, da so organizirali kom-Plot proti državi. Ta proces se je vršil v polnem ozračju terorja. Vršil se je pravcati lov na delavce, ki se jih jia smatralo kot prevratne elemente, že takoj, pri prvem zasedanju, pri kaitd-rem so obtoženci ohranili svoj značaj odločnosti, »o sodniki ravnali na tak
način, da pridejo ,: im prej do izreka, takega, v katerem bi se zrcalilo njih razredno maščevanje. Obtoženci so, v protest proti meram predsednika, ki so žalile najelementarnejše pravice 0-brambe, Zapeli «Internacionalo». To je zadostovalo, da je bila sodna dvorana DjSpraznjena in obsojenci odstranjieni. Kljub temu pa se je, v njih odsotnosti, proces nadaljeval. Tako je bilo mogoče obsoditi v »demokratični« Estoniji so-druga Tompa, bivšega poslanca na smrt, ker je v imenu drugih obtožencev glasno protestiral proti postopanju sodišča.
Sodr. Tomp je bil kmalu nato umorjen.
k Komunistični stranki
Ideja, da se je mogoče bojevati proti kapitalizmu in reakciji le pod vodstvom prave marxistično-revoluciona.r-ne stranke, se ukorenjuje vedno bolj. V Bariju se je vršilo zborovanje tistih delavcev, ki so ostali, po ločitvi Tretje-internacionalcev, v tamošnji sekciji maksimalistične stranke. Z ostro kritiko proti izdajalski politiki vodstva maksimalistične stranke je nastopil neki bivši član deželnega odbora. Prisotni so bili tako prepričani, da so od-
glasovali resolucijo v kateri izjavljajo, da zapuščajo reformizem in maksima-lizem ter da se vpišejo v Komunistično Stranko.
Po tem dogodku se predvideva, da se bodo razkrojile še ostale maksimalistične skupine.
Shodi pred tovarnami v Turinu
Delavsko gibanje se vedno bolj oživlja. Pred več tovarnami v Turinu so se te dni vršili shodi. Ko so delavci opoldne zapuščali delo, so se zelo razveselili ko so zagledali pred tovarnami naše poslance, ki so pričeli govoriti Množica je naglo naraščala. Govorniki jo opisali sedanji položaj, stališče opozicij in Komunistične stranke ter šc posebno naglašali potrebo ustanovitve delavsko-kmečkih odborov. Veliko navdušenje je vzbudilo ponavljanje poglavitnih točk iz govora sodr. Repossija v zbornici.
Povečanje troškov za ,»javno varnost'*
Javnost m zadosti varna. Tako je menil ministrski svet, ki je na svoji zadnji seji sklenil, da se nakaže 9 milijonov in petstotisoč lir več za «službe javne varnosti v državi, posebno v Siciliji.« Celo stvar pa je treba razumeti seveda narobe. Namreč, da se mora gospodo obvarovati, pred nazadovolj-stvom razburjene — javnosti.
MALE VESTI IZ RUSIJE
k
IDI
(Pismo sodruga Nikolajeva)
Dragi sodrugi!
Želim sporočiti potom vašega časopisa ostalim delavcem, kako delajo in živijo ruski delavci v Zvezi Sovjetskih republik. V imenu delavcev in delavk tovarne «Krasni Viboršec« želeli bi stopiti v zvezo z delavci podobne tovarne, kot je naša. V naši se izdeluje med, aluminij in druge barvane kovine. Izdelujemo cevi različne velikosti, priprave za kurjenje v lokomotivah, kuhinjsko posodo iz aluminija itd. V tovarni je zaposlenih 325i delavcev in nastavljencev, od teh je 2950 vpisanih v kovinarski organizaciji.
V tovarni obstoji stanica Ruske kom. stranke, v kateri je učlanjenih 700 oseb. Poleg tega obstoji tudi stanica komunistične omladinske organizacije. Te dve stanici vodijo vse politično življenje med delavci v obratu. Razven tega imamo naš obratni odbor, ki stpaja delavce s strokovno organizacijo ter skrbi za njih kulturno življenje.
Tovarna ima tudi svoj delavski klub. V tem klubu je mnogo krožkov; kjer se delavci učijo, se bavijo s športom in z dramatiko.
Otroci delavcev so organizirani v četo pijonirjev. Dojenčki so izročeni državnemu otroškemu zavetišču, medlem ko delajo matere v tovarni.
V naši tovarni imamo tudi delavskt dopisnike, ki opisujejo v delavskem ti-aku življenje delavcev v obratu tei osvetljujejo njegove clobre in slabe strani.
Imamo v tovarni tudi stenski časopis, to je glasilo Ruske kom. stranke, ki izhaja dvakrat na mesec. Delavski dopisniki in sploh vsi delavci sodelujejo v njem poljubno. V tem stenskem časopisu se zrcali vse življenje delavcev, kakor tudi vsa proizvodnja v obratu.
Dragi sodrugi i Za sedaj vam ne pišem nič drugega, ampak takoj ko prejmem od vas odgovor, vam bom podrobneje pisal. Želeli bi znati, kak, vam se kaj godi, bodisi pod vlado bur-žuazije ali pod vlado socializdajalcev
Naj živi vez med delavci Rusije in onimi iz ostale Evrope!
Naj živi III. Komunistična Inter nacionala!
Naj živi delavski tisk, voditelj h komunizmu !
S komunističnim pozdravom.
Delavski korespondent Lenin-gradske «Pravde» v tovarn/ «Krasni Viboršec»:
M. Nikolajev. Strokovao Časopisje
V uniji sovjetskih republik izhajajo čistih strokovnih glasil 24, revij pa 63, skupaj 87. Tu niso všteti buletini, ki jih izdaja večina strokovnih organizacij. ,
Goraj navedeno število strokovnih glasil izdajajo sledeče organizacije:
Vseruski centralni svet strokovnih organizacij i list in 8 revij, centralni odbori ipoedinih zvez 7 listov in 19 revij, krajevne zvezne organizacije 17 listov in 36 revij.
Izmed vseh teh glasil izhaja dnevno' 10 listov, trikrat tedensko 5 listov, dvakrat tedensko 2 lista, enkrat tedensko 5 listov in 6 revij, štirinajstdnevno 27 revij, mesečno 23 revij, neredno 2 lista in 2 reviji.
Vsi ti listi izhajajo v nakladi 753.000 izvodov
Uspehi zrakoplovstva
Rusko zrakoplovstvo je zaznamovalo v zadnjih časih sijajne uspehe. Afgan-ska vlada je namreč naročila več aero-planov in želela, da se jih pošlje po suhem. Kljub temu so se ruski letalci podali na pot, po zraku. Dne 29. septembra so se dvignili v Taškentu in še istega dne so pristali ob aiganski meji. Dne 30. septembra pa so odpotovali dalje in istega dne pristali v Kabul-u, glavne®^ mestu Afganistana. Zrako-plovci so morali preleteti visoke gore in so se morali večkrat dvigniti do 5000 metrov visočine. Poleg tega je bila plovba otežkočena, vsled goste megle, ki obdaja afganske gore.
Prizor na moskovski ulici
Dne 8. t. m. se je vršil na nekem •noskovskem trgu karakteristični prizor, to je sežig — fašista in skauta. V ta namen ste bili prirejeni dve podobi (strašili) iz cunj in slame.
V sredini kroga množice so 'govorni* ki pojasnili navzočim, kaj so fašisti in buržuazni sinovi (skauti), njih zločine; ki so jih izvršili nad delavskim razredom.
Množica je, v odgovor, z mogočnim krikom zahtevala, da se jih sežge.
In veselo je zaplapolal ogenj ter uničil figure.
Poštni promet
se je v tem letu silno razvil. Ustanovile so se nove direktne poštne rveze med Leningradom, Hamburgom, Stetti-nom in Londonom; med Odeso in Carigradom; med Urmansk in Cardoe (Ru-sija-Norvegija) in Baku-Enzeli-Bender-gea (Rusija-Perzija).
Nadalje so se ustanovile nove radio-telegrafične postaje (brezžični brzojav) v Orenburgu in Jekaterinburgu. Oren-burška veže Moskvo, na eni strani, in Novonikolajavsk na drugi (Skrajni vzhod).
Naravna bogastva v Sibiriji
Neka naravoslovna ekspedicija, ki je imela od sovjetske vlade nalog, da raziskuje severne sibirske pokrajine, je naleteda na poluotoku Čukušk na bogate sklade zlate in srebrne rude, nafte, premoga, grafita, železa in platina.
Mesto Jekaterinoslav prekrščeno v
Sverulovsk. Mesto Jekaterinoslav je bilo p -krščeno v Sverdlovsk na čast prvega predsednika izvrševalnega odbora Sverdlova.
Poravnajte
naroinino!
Ustaja v Indiji
V Kalkuti so se zbrali mnogoštevilni nacionalistični voditelji iz najoddaljenejših pokrajin Indijo, da proučijo položaj ki je nastal po , zadnjih aretacijah, ki so jih ukazali angleški guvernerji.
Komunistična stranka Indije je izdala proglas proti imperialističnemu terorju v Indiji. V tem proglasu je rečeno med drugim; »Obračamo se k evropskemu proletariatu, proseč ga, da se izjavi solidarnega z indijskim ljudstvom ki se bojuje za svojo.svobodo. Ta solidarnost se da izraziti s protestnimi shodi in proglasi, v kojih' se izreka solidarnost in simpatija indijskim nacionalistom.
Proglas se obrača posebno k angleškemu delavskemu razredu, ki ima veliko odgovornosti jn ki mora pevi priskočiti ma ponioš indijskim nacionaliste*«, ki trpijo pod železno peto imperializma.
O šolstvu
Kapitalistične vlade smatiajo šolo za steber današnjega gospodarskega reda. Vzemite najnižjo ali najvišjo šolo, povsod se poučuje tako, da se poveličujejo obstoječe razmere. Prvotno je kapitalizem podpiral šolo, ker je i. oLreboval bolj izobraženih ljudi. Z analfabeti ni mogel naprej, ker je gromni tehnični razvoj rahteval spo-5obnih ljudi. Tehnika je ustvarila nove potrebe, pisarne in uradi so se brzo množili, promet je naraščal z velikansko brzino •— treba je bilo novega človeka, zakaj predpotopni ni več za-ioščal. Tehnični napredek je začel do-/fašati kapitalu velike dobičke, zato je capitalizem začel tudi človeka tehnič-10 spopolnjevati, dal mu je šolo.
Sola je kapitalizmu dobro služila. Bila pa je tudi tako .prikrojena, da mu bo v korist, da bo pomagala večati profite. Kapitalistični red si jo je lepo prikrojil: obdržal si je nje vodstvo, določil, kdo uči, kaj in kako se uči, stroške zanjo pa je vrgel ljudstvu na hrbet.
Šola je svojo nalogo vršila kapitalističnemu izkoriščanju primerno. Izučila je za silo toliko in toliko, da so se ljudje prilagodili potrebam razvoja .ehnike, dala jim je toliko znanja, da se je tudi v novem življenju lahko iz-žernalo. Prav zanimivo je, da so vojaški krogi tehnično najbolj razvitih držav vedno podpirali šolstvo, posebno najnižje. Vedeli so dobro, da tudi v vojnah odloča poleg popolnejšega 0-ožja tudi tehnično popolnejši človek.
Zraven tehničnega spopolnjevanja Ho veka je kapitalistična država uvedla / šolo preobrazb^elovekovega ‘razuma io potrebah kapitalističnega gospodarskega reda. Kapitalistov ni bilo treba orepričevati, dopovedati pa mora šola, Mavcem in kmetom, da so vladajoče ‘azmere edino prave. To je Šola delala in tudi naredila, preustrojila je duh izkoriščanih, da niso videli resnice da je tudi danes ne vidijo. Svetovna vojna je bila mogoča, ker je šola človeka zastrupljala skozi pol stoletja s kapitalističnimi nazori. Delovno ljudstvo in pogosto celo njegovi voditelji so se pustili zaslepiti z nauki, ki so jim bili v strašno škodo, ki so jih stali toliko trpljenja in krvi. Tudi danes še učinkuje kapitalistični strup, ki je zašel v ljudstvo potom šole. Zato je življenje- izkoriščanih še danes tako grenko in brezupno.
V zadnjih desetletjih je šola pograbila v svoje območje veliko širje sloje kakor je kapitalizmu prav. Posebno srednje in visoke šole so prevzemale cele množice mladih ljudi. Pojavljati se je začela kriza. Kapitalistično gospodarstvo ni več potrebovalo' tolikega števila izobražencev in ni vedelo, kam ž njimi. Tudi najnižja šola je naposled postala kapitalizmu nevšečna, ker je marsikoga toliko izobrazila, da ga je bilo težje izkoriščati. Ves kapitali-itični duh, ki se je gojil v šoli, ni fflo-jel preprečiti, da bi delovne ljudske >lasti ne gledale s svojimi očmi, da ne bi mislile s svojimi možgani* Šola je xikazala nazadnje tudi svojo dobro stran, naučila je nadarjene sinove ljudstva vsaj čitanja, da so prej odpr-i oči, ko so dobili v roke tisk, ki je govoril Eesnico o. dejanskem položaju urokih ljudskih množic.
Tako je prišel trenutek, d^ je začutil kapitalizem potrebo rušiti šolo. Posebno kjer je udarila reakcija na vrh, podira šolo z vsemi sredstvi. Za-oira razrede in jih odpravlja, omejuje število dijakov in niža šolsko ohvez-iost,. stavi visoke učnine, da ne bodo nogii. ubogi v šole, odpravlja važnts učne predmete in spreminja šolo v Trališče, v prazno športno ustanovo. Obenem uvaja v učilnice stvari, ki naj služijo samo za utrjenje kapitalističnega gospodarstva. V šolah naj se spet proslavlja pobijanje ljudi, zatiranje, izkoriščanje, ne sme se pa črhniti o .človečanski vzgoji, o svobodi ljudi, o pravičnejšem gospodarskem redu, o škodljivosti zajedavcev in zločincev. Vse šole, od najnižje pa do najvisje, naj slavijo spet kapital in naj delajo za njegove dobičke. V ta namen je izbrati se ve le takozvano zlato mladino, otroke bogatinov, posebno za srednje in visoke šole, drugim pa se vrata zaprejo.'V ljudskih, bodi glavna stvar, prepričati mlado generacijo kmetov in delavcev, p.redn'0^0 se zavedeli, da so dolžni ubogati in nositi vsa bremena za lepšo življenje kapitalističnih bogov.
Tako šolstvo vzdržuje danes kmeč-ko-delavsko ljudstvo. Gledati ga mora in držat] jezik za zobmi. -Zavede pa se, da mu je to šolstvo v največjo škodo in da ga bo moralo naposled podreti.
Pomagati tistim, ki so tivi pokopani ki hirajo za stenami jeej pomagati tistim, ki so se žrtvovali la proletarsko stvar, ni le navadno delo usmiljenja, temveč jfevoluclonami čin, ki pospešuje prjhod dneva, ko bodo rejeni, ne samo ont ki se nahajajo *a stenami, ampak reieni bodo vsi ki trpijo v veliki jwi, v kapitalistiSnem pekle.
s
delo
Domače vesti
Kiko si! oospodiiii pii Jlo® SsaiBf i Gorici?
Kakor je našemu delavstvu znano, je fašistovska vlada na pritisk goriskega fašija, razpustila v januarju 1923 upravni svet «Boluiške blagajne« v Gorici in imenovala namesto tega kr. komisarja s polnimi pravicami v osebi Dante Confortija, občinskega glavnega računovodje v Gorici.
Svoje postopanje je opravičila vlada z izgovorom, češ da so bila službena mesta kakor tudi upravni svet v rokah prevratnih in nezanesljivih elementov Gosp. komisar je takoj po svojem nastopu šel na delo «čiščenja». Odpravil je tajniško mesto in odslovil uslužbenega tajnika, ker ga je smatral za vodjo pre-vratnežev. Temu so sledile še druge odslovitve (okrog 20) z iegovorom, da je število uslubencev že itak previsoko.
Toda kako je g. komisar dosleden v svojih ukrepih, kaže dejstvo, da je bilo še pred potekom leta tajniško mesto zopet vpostavljeno in število uslužbencev je danes, višje kakor ob začetku 1923; toda novi uslužbenci so bili izbrani izmed fa-šistovskih vrst.
Delo g. komisarja pa se ni ustavilo le pri odslovitvah; šel je še dalje v svojih refoimah, lotil se je tudi prezidavanja poslopja «Bolniške blagajne«. Tu se je skozi eno leto podiralo in zidalo, da je bilo veselje! Drugo nadstropje, ki je bilo prej za stanovanja, je sedaj predelano v ravnateljski urad. Ti prostori so tako razkošno in potratno opremljeni in opredeljeni, da se človeku ježe lasje, če pomisli, da so bili vsi ti nepotrebni stroški — okrog 150.000 lir — napravljeni z onim denarjem, ki ga je ubogo delavstvo s tako težavo vplačevalo in katerega je prihranilo prejšnje vodstvo s svojim umnim in poštenim gospodarstvom.
Da b> si g. Conforto zaslužil še večjih simpatij in dobrotno^ pri vladi, je del prejšnjih prihrankov zamenjal v državne obvoznice (za nad en milijon lir), kar mu je prineslo, s prejšnjimi zaslugami vred, povišanje v viteza «Italijanske krone«, naslov po katerem so se mu že dav-n r vile sli^e.
Doba komisarjevanja je imela trajati le 3 mesece, a sedaj bosta kmalu 2 leti, kar pa ni nič čudnega, če se pomisli, da donaša gosp. komisarju 1000 lir mesečnih m to moida ca eno uro dela na dan.
Upravne zmožnosti gosp. Confortija so kažejo tudi v tem, da je že takoj v začetku znižal zavarovalni prispevek za Zb od sto. Toda znižanje prispevka je imelo za posledico tudi zniianje podpore v sla* čaja bolezni. Oboleli delavec z dnevno povprečno plačo 20 Ur, je prejemal poprej 13 lir dnevne podpore, po tej reformi jih prejme pa le 11 Pač pa je prinesla ta reforma — kakor se je izrazil komisa,, at.m, »idustrijalcem, obrt..ib .m< m trgovcem v goriskem okraju 600.000 dobička
Skoro za en miljon primanjkljaja v enem letu
Gospod Conforto je ob zaključku poslovnega leta 1923 izdal letno poročilo. V tem poročilu pravi najprvo kakšen nered je vlaual ob njegovem prevzetju in se potem hvali na uoigo in široko, koliko uobnn je on doprinesel tej ustanovi v enem letu svojega poslovanja,
Toda Več kot vse samohvale gosp. Confortija naj govore številke, ki »o razvidne iz zgornjega poročila.
Rezervui zaiog in. uecembra 1923. se je zaključil kakor oni iz leta 1922 v znesku 3,0i'u.au9 lir 40 stot. A vse to je le navidezno prav in dokažemo takoj: bolniško poslopje, ki se je cenilo v bilanci 1. 1922. 12i.bV2 lir 11 stot. je dvignil gosp. Conforto v letu 1923 nič manj kakor na 4U0 tisoč lir. Premičnine, ki so bile cenjene leta 1922 za 128.167 Ur 58 stot. so poskočile 1923 na lbO.OOO lir.
Blagajniška imovina (premoženje) se je zaključila 31. dec. 1922 takole: aktiva limetjo) 4,004.201 lira 78 stot.; izguba (aolgj 378.U54 lir 30 stot. torej čista imovina (premoženje) 4,228.147 Ur <2 stot.
Blagajniška imovina 31. dec. 1923 pa je bila medeča: aktiva (imetje) 3,853.728 Ur &5 stot., izguba (dolg) 153.138 lir 18 stot. torej rosnična vrednost 3,682.500 Ur 37 st.
Kaj po v oao te Mevilke? To, da se je imovina (premoženje) «Bolniške blagajne« že po enem samem letu 'komisarskega gospodarjenja skrčila za celih 553.557 Ui' 05 stot. K temu znesku je treba prišteti, kakor omenjeno že zgoraj, še 278.327 lir 89 stot. radi precenilve poslopja in 51.832 Ur 42 stot. za precenitev nepremičnin in če vse to seštejemo dobimo primanjkljaja v letu 1923 za 803.717 Ur 30 stotink.
le so 'uobrine, ki jih je prinesel gosp. Conforti delavstvu goriskega okraja in tej važni ustanovi socialnega zavarovanja!
Moralne izgabe delavstva
K prejšnjim številkam še nekaj Btati-stičnih pouatkov —- vedno opirajoč se na uraono poročilo gosp. Confortija. V letu 1922. so znašali dohodki 4,745.584 Ur 57 stot., leta 1923. so ae znižali na 2,851.987 ‘ir 41 stot.; torej zmanjšanje za 40 od sto. Povprečno število zavarovancev leta 1922. je znašalo 13.101; 1923. pa le 8.806, zmanj-šek za b8 od sto.
.'.a.pmm uslužbencem se postopa skrajno slabo; vse pridobljene pravice In u-godnoati so jim sedaj po večini odvzete; ‘oda kljub temu so znašali upravni »troj-
ki leta 1923. 12 od sto vseh izdatkov, medtem ko niso znašali 1922. niti 9 od sto.
Vredno je omeniti, da je gosp. Conforto oddal dela, ki so se izvršila, kakor omenjeno, pri prezidovanju poslopja kar tako po domače brez vsake dražbe nekemu svojemu dobremu znancu — In ven-lar je sitalo delo nad 130.000 lir. Bilo bi omeniti še marsikaj, kar pa nam prostor ne dovoljuje, pa menimo, da je že toliko iovolj, da si delavstvo napravi sliko o sedanjem «vzomem» gospodarstvu.
Žalostne so tudi zdravstvene odredbe n postopanje z bolniki. Tako je splaval kj vodi načrt za zidanje planinskega •zdravilišča za, bolne na pljučih na Ce-lovanski planoti in naši bolniki se pojil jajo v sanatorij Chievo blizu Verone, / neke nezdrave barake kakor so pražili bolniki, ki so bili tam. Morsko Iravljenje je bilo letos kar odpravljeno n še marsikatera druga dobrina, usta-ovljena od prejšnjega odbora, izvolje-lega po volji delavstva,
V čim obstoja tedaj toli hvalisana zdravstvena reforma, katero je izvršil rosp. komisar? Morda v poslabšanju •.dravstvene službe in v slabem ravna-lju z bolnikir ali v zatretju nekaterih ipecijalr.ih zdravljenj (morsko, planinsko), v odstranitvi dveh izvrstnih zdravnikov itd. itd.?
Toda predrznost gosp. komisarja ni-na meje, kajti le ta- trdi v svojem letnem poročilu, da je prinesla zdrav-itvena reforma v letu 1923. «celih»
50.000 lir prihranka. Naj dokažejo sle-leee številko kako ta gospod laže.
Leta 1921. je bilo zdravstvenih stroškov :	212.944 lir 44 stot, s povprečno
2.000 zavarovancev; leta 1922. je bilo 399.400 Ur 72 stot s povprečno 13 000 zavarovancev; leta 1923. pa 308.018 lir iO stot. s povprečno 9.000 zavarovancev.
Naj le nadaljuje gosp. Conforto po tej poti, pa tudi delavstvo si bo vse zapomnilo in šlo tudi ono po isti poti, katera ga popelje zopet do svojih izgubljenih pravic.
Glejmo r.a to, da spravimo na pravi tir že obstoječo nezadovoljnost v mno-'eoh % ovolucionirajmo mišljenje mas. Revolucija se mora povsod temeljito izvesti, zlomiti moramo suženjstvo in ustvariti svobodo !
Mi ne poznamo kompromisov ampak le boj. Delujmo na to, da bo tudi pri ,:p.s postal komunizem moč prve vrste, ki bo uklonila tilnik kapitaUzmu. Naša akcija je šele v začotku, toda dan svo-
bode proletariata mora priti, on ni več daleč.
Te so naše naloge, za katere moramo delovati, z vsemi silami.
Proletarci, svetujem vam v vašo korist, opustite vse klerikalno in nacionalistično časopisje, ker to vas ne bo vodilo po poti zaželjene svobode.
Živel komunizem !
Rdeči dijak.
Glasovi z dežele
Sn2n|i kapitalizma udružlmo
se svi okupa
Da nas vise nego ikada radnici i kmeti udružinio se, da rastrgamo la-aac kojim nas je vezao svetovni kapi-calizam. Radnici i kmeti ne čekajmo one da te nas spasiti izpod jarma, koji .-iu nam jaram ukovali več mi mora-.ao sami svi skupa dase odlucimo, i pripravimo čini brže boriti se proti ajima. Prijatelji moramo se boriti»proti onima koji nam su dali god. 1914. puške u ruke da postrelimo brate .adnike i kmete koje nijesmo nikada niti videli ni poznali. Protiv onima koji su porušili sva bogastva zemalj-ska, protiv onima koji su narod pokvarili duševno i tjelesno, protiv onima koji su nama ustvarili takovu postavu da čovjek niti najsposobniji nije mu nioguče dobiti za komad kruha.
Mi se moramo boriti protiv kapitalizmu, bio on narodnosti koje mu drago. Ma za boriti se proti vla-dajutom klasi mi moramo prije sve-ga biti dobro organizirani u komu-nistički stranki, koja je danas jedina stranka koja zastupa. proletarske interese, jedina stranka koja se bori protiv izkoriščevalcema, proti svima pija-vicama naše krvi. Kada budemo svi izkoriščani, žrtve svetovnog rata, žrtve reakcijo i fašizma skupa organizirani, onda čemo ustati na noge iče-mo kazati našim oderuhom: dosta je, čaša trpljenja je puna, doli s vama, za uvjek. Radnici i kmeti koji nismo još organizirani, mi moramo se čim brže organizirati u proletarske borbene redove i pripravljati se za bolju bu-dučnost. Ako mi zapustimo prole-terske borbene redove, nas če opet buržuazija naoboružati kao 1914 g pače nas staviti da ipucamo na one koji se budu borili za spasiti nas i sebe izpod jarma kapitalističkog.
Prijatelji i drugovi, mi svi skupa stupimo u borbene redove čim brže i dase borimo proti buržuaziji, kapitalizmu i fašizmu.
Sa komunistickim pozdravom.
Radnik.
Iz diiaSkih krosov
Proletarci !
Pisatelju spisa «Opozicionalni blok in ainavstvo naših klerikalcev« so iskreno zahvaljujem, ker je podal bralcem «De-ia» v pravi luči hinavstvo krščanskih iocialcev.
Moj sošolec R...č, ki je pristaš klerikalcev, mi je že večkrat pravil, da imamo komunisti in krščanski »ocialci precej pqdohen program. Temu svetujem, da šl vzamo v roke «Delo» štev. 220 m 221 in da prečita mnenje William M. Jrowna, o marxtstičnem in o krščanskem socializmu. Upam, da potem ne bo pravil več takih neumnosti.
Delavci in kmetje in sploh vsi proletarci ! Opustite čitanje klerikalnih in istotako nacionalističnih listov, oprimite se čitanja «Dola». Le-ta nas bo vodU v joj proti izkoriščanju, in la potom nasvetov, ki jih dobimo v tem bomo odpravili zlo, ki muai proletarca I
Iz JelSanske okoeice
Brutalno postupanje karabinera i finance
' Blizu sela llupje gdje se križaju ce-ite iz 'Prsta i II. Bistrice leži gost,iona 30 domače zvana ..Šranjga”. lamo se je vršio u nedjelju 9. ovog mj. ples, kamo su dosli mladiči iz okoli šnig jela. Naravski bili su prisutni i kara-bineri iz Jelšan radi održanja „reda”. Ali kako oni drže red vidi se po sledečem dogodjaju, što se je odigrao taj dan na plesu gdje je bio žrtvom je-dan naš nedužni drug Ivan Brozina iz Rupe. Celo vreme se je ples vršio u lajljepšem redu. Na večer išao je je-dan prijatelj od imenovanog druga na Reku, i on se šnjime pozdravljao. Fi-nanci koji su stali prisutni počeli su lajednom gurati pred sobom našeg druga, u to su im priskočili u pomoč več napol pijani karabineri koji su pobeli lupati nedužnu žrtvu kundakom puške te ga na licu mesta svega ispre-bijali tako da nije mogao niti ustati. Nitko nije mogao da mu pristupi u oomoč jer su financi celi čas pucali lok su karabineri obavljali taj „čovje-čanski” posao. Kad je jedan od naših Irugova protiv toga protestirao počeli su financi vikati „Via tutti, qui siete tutti bolscevichi”.' No još mu nije bilo toga dosta več su onako isprebija-nog terali pred sobom do Rupe, te ga onde bacili na jedan voz i odveli u lelšane. Kad je brigadir pitao zašto su ra isprebijali, onda su bacali krivnjn jedni na druge, te bi sada h teli celu it var sabašuriti samo da ne ide u javnost. Dužnost bi bila g. brigadira da celu stvar točno istraži, te da krivci budu kažnjeni, ali to se sigurno neče dogoditi, jer zločini koji se počinjaju nad radnom klasom u današnjem buržoaskom poredku ostaju nekažnje-Tii. Tako če ostati i ovaj, a vama svima drugovi neka vam bude ovo opo-mena da radnik ne sme da traži svoje pravo dok se nalazi pod gospodskim ;armom. On mora samo da stradava i pati za ..dobrobit i veličinu domovine", a kad traži svoje pravo onda su •pripravni sluge kapitala sa svojim kundacima da dele pravo.
Stoga drugovi dužnost je vaša da stupite u redove ervenih organizacija Kom. stranke.
Pomognite i vi svojim silama da se sruši današnji truli buržoaski režim, a mjesto toga da se postavi komuni-stieki, gdje če radnik biti slobodan i uživati ono pravo koje ga pripada.
Zato neka živi Komunistička Internacionala !
Neka živi radnička sloboda i
Komunista.
Slap pri Vipavi
NaS križev pot
Zakaj nas preganjajo? Ker smo uboga raja; ker smo prišli do spoznanja, katero pot je treba prehoditi, da se ot-memo gibe, ki nas biča, ki je bičala naše očete in pradede, ki bi bičala naš? otroke, ako je ne zlomimo. Od tod vsa gonja porti nam. Toda nič ne bo izdala.
Prepričanje, ki so je vsadilo polagoma v našo kri, v našo dušo je globoke in trdno.
ProsluH Delpin, ki se redi od naših žuljev, ki «komisari» na naši občini proti naši volji lahko pleše dokler mu je čas. Prišel pa bo čas — in kakoi kaže ne bo dolgo temu — ko bo dajal obračun skupno s svojimi gospodarji Mi bomo pa vživali svobodo, ki bo sad našega trpljenja in požrtvovalnosti ❖
Resnično nas jo genilo to, da so vojaki cele vojašnice, ki so opazili naše fante nabornike z rdečimi znaki, kot en sam mož pozdravljali in ploskali.
To je menda najbolj razkačilo Delpi-na, da se je potem maščeval s tem, da je dal fante zapreti.
Nam pa je bilo to znamonje, da smo si vsi reveži bratje brez razlike jezika, in to je še bolj podžgalo naše re volucionarno prepričanje.
Naj le cepta z nogami Delpin. Mi ne klonemo in preganjanje nas napolnju-ie s še večjo mržnjo do današnjega družabnega ustroja.
Slapenski komunisti.
Is Viiinpde
Dužnost je moja da, kao vjorni član radnieke partije se oglasim u našem milem „Delu”, što se u mojej okolici logadja, kao što to čine i ostali drugovi Julijske Krajine.
Ako hoču da istinito dokažem, kako ?e kod nas kmečko-radnički pokret •azvija, moram dokazati da baš izvršno i sa velikom hitrošču napreduje. Uvi-jek nas je bilo nekoliko, koji smo se. v4o smo više mogli, trudili da širimo ideju kom. partije, ali nikada nijesam >pazio takvu uspiješnu propagandu kom. ideje, kao baš u to zadnie vrije-me. I zašto? Evo zato. Došli su, pred nekoliko dan« motottmski porezniei
,-ia „ki>mpanijom” karabinijera, po našim seliina, tražeči poslijednji novčič od našeg žalostnog i izguljenog kmeta za porez, kojcg je štedijo za prehraniti la črnim kruhom svoju mizernu i bo-'estnu diječicu.
Jeli je tako pravično? Ne drugovi Dabogme, pravično biti če samo onda, kada budu tražili novac kod kapitalista koji ga bez nužde trošijo za .luksus", a ne kod siromaha.
Medju tim, dobro znademo da smejati buržoazijcima nete, j er!: o njihova zadača je nas uništiti sa svim, i onda la postanemo njihovim robovima, ali se liuto vara ju.
Ustanite sužnji iz vaših kuteva kao 'te več začeli. Jedino poput boja čemo se osvoboditi ispod buržujskog jarma Voieg su se, več god. 1917. oslobodili "aši drugovi u Sovjetski Rusiji.
Živili sovjetski proletarci!
Kmečko gospodarstvo
Tiskovni sklad
Prej izkazanih L. 5.049.10 Sežana : Za «Delo» nabrali pri pogrebu v cvetju mladosti preminule, dobre Milke Vatovec, bivše članice tuk. podr. «Ljud. odra»	L.	30.—
Vreme. Nab. po’a 2:	N. N., Matjažič
Franc po 2; N. N., Sosič Ant., Ljubčič Vikt. po 5; Ceki Jos., Krtača Mih., Trebušnik Gašpar, Ramata .Tos., Poprdin Luka, Polh Iran, Majer Mih. po 1; Lopata Iv. 1.20; Smrekar Jože' 4: N. N. —.60	L.	31.80
Sežana. Nab. pola 3 : N. N., nečitljivo, Kuret, Jelušič, Ant. Puščavnik, solnčni žarek, C,raz, Lokavec, Vreme po 1; Sto'an Iz Slahga.« Štefan Nimanič, Skrinja stare zavez«, Srp in kladivo, Britof, V. K., Marija, ker rada «Delo> bere, Skrinja nove zaveze po 2; O. Fonda 3; nečitljivo 0.50; X. 6 L. 34.50 Beli kamen in Pavletiči. Nab. pola 256 : Iv. Udovič 3; Jos. Udovič, Mat. Udovič', Ant. Franca, Jos. Udovič, Iv. Franca po 2; Andr. Franca, Pet. Franca, Pet. Rakar, Ant. Rakar, Št. Bembič, A. Franca, Jos. Franca, Pet. Franca po L. 1; Karlo Franca 0.50
L. 21.50
Lens (Francija) Ant. Mozetič, Žerovee Leopold, Neimenovani po 10 L. 30.--Reba pri Cerknem: M. Pervanje
L. 5.60
Nabrežina: Colja	»	2 60
Tinjan: Želim 2; svobode 2.10, zavedni mladenič 1	L.	5.10
Trst: Žerjal	»	1-—
Šmarje na Krasn: Vesela družba pri novi kapljici 8; Jugoslovanski bik 5; Sebi na oltar 19.60; Knez 1 L. 33 C0 Sela pri Volčah. Nab. pola 259 : Željen svobode 3.10; Rdeči invalid, Leopold S., Pet. Fon po 5; Mladi komunist 0.50; M. V. prijateljica komunizma, Marija J., Fr. Baloh, Fr. Valentinčič', Rdeči kmet, dober Slovenec in trdi komunist po 1; N. N. željen svobodo po 2. Usnik: B. F., F. J., Jakob L., Simon Jug po 2; I. J. 1. Grgar pri Gorici: Avg. J ure tič 1 L. 38.60 Dolina pri Trstu. Nab. pola 201: F. A., J. A., V. Z. 2.f0; Vinko V., Ivan P., Jožef S. 5; Ant. S., Ant. Š., Ant. S. 4; Al. Š.. Karol F. 1.50; dva mladeniča, Rdeč Mačkovljan, Boljševik, Boljše-vik iz Doline, Trocki, S. Andrej, I.ov-riha Ant., Sirk Dolina, Sišter Jugoslavija, Iv. Kocjančič, Jos. Vodopivec, 1 in 2 po 2; zniraj rdeči 3; ostalo pri rdeči mizi 12; v smrt za ideal, N. N. po 1	I>	54.70
Podcora pri Gorici: Nabrali na bloke 52; republikanec vidoč pogreb G. Ma-piacco, S. Jakončič, R. Juretič, A. Okroglic, R. Kristjančič, A. Gregoris, J. Ščurk, S. Matelič, E. Sošol, E. Jarc jx) 1; S. Merviz 9; simpatizant 4; A. Lugano, J. Semolič po 2; J. Okroglič, B. Černič, G. Dilenardo po 0.50
L. 80.50
Komen : B. A., V. A. po 10; B. F., J. V„ B. A. po 5: Ett. 4; C. K., O. J. po 3
L. 45.—
Vipava: Al. Blagojne, P. M., Iv. Bla-gojne, M. Krasna, V. Jos. Furlan. St. Mesesnel, C. L. Goče, Zidar G. po 2; N. N., P. F. po 10; S. Feliks 1 L. 37.-GradišCe: N. N. 10; Mirko, Ponižev mojster po 2; Iv. Baričič 2.10; Viktorija, Lenard, J. Verčon, Tone iz Prufta po	1	L.	20.10
Vsega skupa)	L.	8.490,70
Prosimo vse	proletarce, ki	so	prispevali bodisi	za	Tisk. sklad, Med. rdečo
pomhč ali drugo, naj nam ne štejejo v zlo, ako -nismo mogli priobčiti vseh njihovih zbirk, kar nam. ni dopuščal pičli prostor v listu. Prihodnjič izide list na štirih straneh in imeli bomo možnost, da objavimo.
Dalje pozivamo vse zavedne proletarce, da zbirajo z neumorno požrtvovalnostjo denarne prispevke za Tiskovni sklad in «Med. rdečo pomoč*, ker če ne bi proletariat podpiral svojih revo lucionttrnih ustanov bi bilo to v škodo ndino njemu samemu in v tndčtdljnost kapitalistični h lahkošiveer,
O gnoju
(Nadalje nanje).
Kremikove kisline, klora in natrijevega okisa, pa nekatere rastline niti ne vsebujejo, iz česar sledi, da ji te snovi niso neizogibno potrebne in da se razvijajo tudi brez njih. Zaradi tega so bistveni obstojni deli rastline te-le tvarine :	fosforova	kislina, žveplena
kislina; kalijev, magnezijev in železni okis in vapno.
Kmetijska kemija (nauk o življenju rastline, njeni sestavi itd.) pa je dognala. da so to tvarine spojene iz kisika :n sledečih prvin : fosfora, žveplaš, kre-Tiika. kalija, natrija, kalcija, magnezija, železa, ogljika, vodika in dušika. Prvine se imenujejo zato, ker ostajajo vedno v prvotnem stanju in se ne dado razdeliti.
Te prvine, razeu kisika in dušika, iz katerih je zrak pa niso nikdar same zase, temveč so vedno spojene največ s kisikom. To je za rastline kot nalašč' in tudi neobhodno potrebno, ker one uživajo le primemo spojene prvine, isuno čistih pa nikoli. Pa tudi to še ni dovolj. Tudi kisline in okisi se morajo spojiti, da jih rastlina povžije. l'em spojinam rečemo soli.
Vse to snovi, iz katerih je ona sama, potrebuje tudi za svoj živež. Ker jo te snovi redijo, jim rečemo redilne snovi, ki prihajajo vanjo iz zraku (po listkih) m iz zemlje (po koreninicah).
Kakor pretvarjamo mi povžito hrano v kri, meso itd., taJco jo spremeni rastlina in v rasti, telesu najdemo potem : beljakovine (po jajčjem beljaku), tolšče (masti), škrob (dosti ga je v moki, krompirju, semenu), listno zelenilo ali klorofil, sladkor i. dr.
To so organske spojine, ker zgorijo, kar ostane v pepelu, je neorgansko (organ je ud ali del telesa; iz tega je beseda organizacija ali zveza udov). Ne-
12 kg. fosforove kisline; v 10 q. sena je: 15 kg. dušika, 16 kg. kalija in 4 kg. fosforove kisline. Primerjajte te pridelke in količine redilnih snovi 1 Te številke nam dovolj jasno povedo, koliko redilnih snovi odvzamemo zemlji.
Da torej ohranimo rodovitnost zemljo ali da rodovitnost povečamo (in na to moramo gledati), skrbimo za dober gnoj i
Nedeljska pridiga
(Črtica)
Neko vročo poletno nedeljo atoji gospod nune v cerkvi na prižnici in _ita evangelij. Cerkev se je nahajala v abožnejšem delu mesta. To nedeljo se je naliajalo pod pozlačeno kupolo tako .eliko skrbi in uboštva in bolečin -jatlačenih, da je bil veliki cerkveni poster skoro premajhen za vse. Izde .ane suho roke se sklepajo k molitvi, žalostne oči se obračajo k pozlačeni kupoli, da dobijo od tam pomoč in rešitev. Dobro rejen, z okroglim trebuhom .stoji župnik na prižnici in povzdigne svoj glas : «Blaženi so v ponižnosti ...».
Tedaj se zgodi nekaj nenavadnega. Zauaj za rojenim župnikom se vzdigne suha, v raztrgano obleko odeta postava. Koščena roka potisne črno haljo v .stran in zavzame nje prostor. Iz bledega obraza tega raztrganca bliskajo jezne oči navzaol v cerkveno ladjo in .ijtgpv motni glas odmeva, da se trenejo stene : «Prokleti bodite potrpežljivi, ker vi grešite proti ljubezni 1»
Otopelo strmijo verniki na prižnico ui razcapanec prične pridigovati:
«Prokleti booite vi in siromašni, ki v tej cerkvi molite, zakaj vaša potrpežljivost in ponižnost je kriva vašega ahoštva in gorja, zakaj ono ubiva vaše jtroke. Prolueto bodi vaše lastno
^/izuanje, ker ono daje moč hudobne-katerih snovi je dovolj v zemlji in v zem zemlje. Prokleto bodi vaše rajsko zraku (ogljik, vodik, kisik, drugih pa gieuanje in ste v vaši pobožnosti poza.-primanjkuje). Ce pa zmanjka rastlini U1u Iia zemljo. Vi dajate vašim sole ena izmed bistvenih tvarin, ne raste, j vražnikom orožje v roke, ki ga rabijo Najčešče primanjkuje zemlji:	dušik,	proli vam- Vi ste slaoši od živine. Vi-
aite, ako ima žival mladiče lačne, gre in išče hrano, ako ima pri tem tudi poginiti. Vi zapeljani in izgubljeni, vaša uuanost uničuje človeška življenja, kot ui ima travnate bilke. Prokleti bodite varuhi krivičnega družabnega reda 1 Vsakokrat, bo privolite kaj vašim krvosesom, storite zločin, ker s tem ubijete nekaj vaših, v uboštvu živečih sobratov, obsodite celo na suženjstvo svoje, in njih še nerojene otroke. Celi svet bi vam bil lahko dan, t vsemi svojimi dobrinami, vam in va-iiirn otrokom. Vi pa ste prepustili roparjem in morilcem, da oni v izobilju žrejo, da vi v lakoti propadate. Pro-kiote naj bodejo vaše sklenjene roke, k molitvi zamaknjene, one so vam bile dane zato, da se noOeto z njimi bojevali za vašo pravico. Proklet bodi vaš jezik, kateri samo toži in ne sna nič zahtevati. Prokleto bodi vašo srce ki ga nosito v sebi, ker ono ni ožarjeno za pravičnost 1»
V cerkveni ladji trepetajo verniki pred to strašno sodbo. Nek ženski glas oe zasliši : «Ali znaa samo prokiinjati in nič blagoslavljati?«
Teoaj se zabliskajo temne oči nehla-goslovijene ljutiezni po ljudeh in a Oronikaa glasom nadaljuje : «i^iag03i0Vijena boui sveta jeza, katera kot Zareci ruaeči plamen to slabo gospouarstvo upepeli. blagoslovljena ijoui vonja upora proti slabemu, ker jua pripravlja pot k dobremu. Blagoslovljene bouijo vaše roke, ako so stegnejo po oiožju, da si izvojujejo prasko. blagoslovljen bodi vaš jezik, ako zahteva vaše pravice nazaj, noč in dan m tako dolgo, dokler svet ne izpolni vaših klicev. Blagoslovljeno bodi vaše srce, ako jo polno ljubezni do bratov v uboštvu in stiski, blagoslovljeni bodite, ako skupaj držite ker potem bodo moč in bogastvo vase na veke. Blagoslovljeni bodite, ako pocestnim roparjem in morilcem iztržete iz njihovih rok gospodstvo sveta. Blagoslovljeno bodi nasilje pravice. Blagoslovljena bodi kri prelita za pravičnost. Blagoslovljeno bodi dek>.»
Haztrganec vzdigne roke; ((Blagoslovljena bodi množica proletarcev, zakaj tvoja je bodočnost*, novi svet, bogastvo in pravica 1»
Heiminja Zur MUhlen.
(Iz nemščine prevedel Ste!«).
ios.orova kislina in kali.
Tu pridemo na gnoj : kar nima zemlja, ji damo v podobi gnoja. Princ livgen, je rekel Mariji Tereziji, da rabi vojska denar in še enkrat denar, torej veliko denarja; poljedelec, oziroma živinorejec pa pravi: gnoj, gnoj in spet gnoj.
Rastline žive v nekem prijateljskem, sporazumnem razmerju (tedaj bolje kot človek) in medtem ko rabi gotova vrsta rastlin zelo dosti ene, hoče druga dosti druge hrane. Zato lahko rečemo rastlinam, ki potrebujejo dosti dušika, du-šičnate (zelna.te rastline), oni, ki potrebujejo fosfor, fosforate (semenske rastline, n. pr. žito, sočivje) in kalijev-nate (trave). To nam tudi razjasni, zakaj menjujemo setev (sajenje) ali zakaj kolobarimo.
Torej : ker rastline povžijejo mnogo dušika, fosforove kisline in kalija, je teh snovi v zemlji vedno malo. Še na nekaj drugega zabimo in sicer na vapno, ki je posebno ljubijo stročnice (fižol, grah, bob) in katerega je v naši zemlji na splošno zelo malo. Res je sicer, da je pod njo sam vapnenec, a ta je b. vapna in ogljikove kisline, kar je neraztopno toliko časa dokler tega kamna ne sežgemo, to je dokler se ne odstrani ogljikova kislina, da oatane samo vapno, s katerim (živim vapnom) pognojimo. Denemo ga po njivi v malih kupčkih, ki se pokrijejo z zemljo. V treh do šterih tednih razpade v prah, nakar se enakomerno raztrosi in pod-orje. Zapomnimo pa si, da vapno koristi le na dobro obdelani in pognojeni zemlji. Najbolje učinkuje, če njivo jeseni preorjemo in pognojimo in »pomladi vapno zavlačimo v surove brazde.
Na 1 ha. (10.000 m2) ga rabimo 10-20 q. Za poskušnjo lahko pognojimo le 100 m* površja (2 kg. vapna), 100 m2 pa pustimo nepognojenih. Vapneno gnojenje učinkuje do 6 let.
Ker znamo, iz česa sestoji rastlina, nam je tudi jasna sestavina gnoja, ki je iz rastlinskih, živalskih (živalski ostanki pa so zopet in rastlinskih) in rudninskih ostankov. Hlevski gnoj je iz blata, scalnice in stelje. V blatu je mnogo fosforove kisline, scalnica pa je bogata na dušiku in kaliju. Da dobimo dober gnoj, moramo mešati blato s scalnico. Kako pa je običajno in na splošno pri nas? Opaža se nalašč narejeno jarke, da so odteče i31 izgubi čemveč scalnice in z njo dve najvažnejše snovi. Na ta način izgubljamo letno stotake, saj lahko računamo vrednost scalnico od vsake odrasle živine aaj okrog L. 120. In a pepelom, ki je tako bogat na kaliju ? Saj vsebuje n. pr-pepel iz rožja (trtne mladike) celo do 20% kalija (v 1 q. je do 20 kg. kalija). To je tako važno gnojilo, da bi ga morali hraniti s posebno pozornostjo, če nam je kaj na pridelkih. Vrednost dobrega gnoja, oziroma zgoraj omenjenih redilnih snovi spoznamo iz cone umetnih gnojil, ki vsebujejo te snovi, t. j. dušik, kalij in fosforovo kislino:	100
kg. dušisnatega gnojila stane do 150 L., kalijevnatega okrog 70 L. in fosforove-ga do 35 L. Ta gnojila vsebujejo povprečno le od 15 do 18% teh snovi. Pa en primor : v 10 q, pšenice (a »lamo vrad) je: 30 kg. du»ika, 17 kg. kalija ta
Zahvala
Vsem darovalcem In nabiralcem se zahvaljuje za zbrano vsoto L. 31135 v pomot v težki bolezni in bedi-
MARIA ud. MARTINČIČ v Sesani.
/
Mgovorni urednik : Vekoslav Rovan.
«Ub. Tl*. I. **•«*' • Trl*‘,fc* Vl» OomwwH*» *■
Zavarovalni družbi proti požaiju
..HTbfiNTE" in „LH FONCIERE"
Sedel v Milanu
Glazni zattoisnik z* Ithroi
Rudolf BernetIC, Marezige it. 13