Satelitska TV po jugoslovansko
Satelitska TV (STV) se nezadržno širi. Širi se neglede na pravne in druge nonne. STV je primer pritiska od spodaj navzgor. Ta pritisk je zelo močan, pa tudi traja že precej časa, kar nekaj let. Pri vseh pritiskih, ki trajajo že toliko časa, pa ni ustreznih učinkov.
Pravne norme so bile obljubljene že lani. Rečcno jc cclo bilo: vi kar dc-lajte, preden boste prav začeli, bodo pravne normc lu. Javili so se proizva-jalci. Predvsem tuji so bili tisti, ki so bili zanimivi. Zanimivi so bili predv-sem zaradi visoke garancijc: 20 let. Neobičajno za nas! Svojcvrsten pro-blcm jc bila cena, ki je bila odvisna od prodaje.
Čim višja bi bila prodaja, tem nižja bi bila cena. To jc terjalo seveda orga-nizacijo na visokcm nivoju. STV naj bi se organizirala vsaj na mestnem nivoju. Strokovnjaki naj bi določili, s kolikimi antcnami bi se mcsto po-krilo in kje bi te antcne stalc. Tako bi se pokrilo veiiko področje, pomeniio pa bi nizkc stroške. Z drugimi bese-dami povedano: dostopno bi bilp. Se-daj pa je v dogajanjc posegla zvezna administracija. In ta je zadcvo rcšila po jugoslovansko: za STV jc določena RTV. Vse v redu, bi rekcl laik, saj gledamo TV ckrane. Toda ta zvezni poseg je postavil zadevo na glavo. Tehnologija se je v TV povsem spre-mcnila. Prej je bila oddajna antena in sprcjemna antena. Povczani sta bili z ravno linijo brez vmesnih motenj.
Sedaj jc to drugače. Prej oddajna an-
tena sedaj sprejcma sliko prcko satc-lita (tja je obrnjcna). To sliko preko kabla (pod zemljo) prcnese na ekran. Vmcs je še veliko aparatur, toda za razumcvanje je to dovolj. Tehnolo-gija, ki je bila prej zgoraj (nad zcmljo) je sedaj pod njo. Torej bi morali za polaganje kablov porabiti dosedanjo (kjer je) infrastrukturo in zgradili novo (kjer je ni). To pa jc področjc ptt.
Kcr je ptt tako izločena iz pro-blema, TV pa nima ničesar skupncga z infrastrukturo, ki sc nahaja pod zemljo (nima strokovnjakov), dobi problcm STV drugo dimcnzijo. Zgo-dilo naj bi se tisto, prcd čemcr so nas opozarjali vsi strokovnjaki: ne upo-rabljati nadzemnih (zračnih) kablov.
Ne samo, da bomo šli po strokovnem mišljenju po napačni poti, šli borao tudi po najdražji možni poti. Ker je zakon ptt izločU (kako jc Bcograd »zeio pametcn«!), ne bo možna orga-nizacija STV na nivoju mesta. Ptt na-mreč svoje že obstoječe infrastrukturc noče dali na razpolago, kar je razum-ljtvo. Po zračni liniji pa tudi ne bo
mogoče, ker tega strokovnjaki ne do-puščajo.
Tako je po zaslugi »pamctnajkovi-čev« v Beogradu nastal pat položajj: nc tako ne tako se ne da. Scvcda, Čc se držimo črke zakona. Zakon pa ie pri nas omajan. Čcprav so prepovedali prekupčevanje z dcvizami, zadeva cvcti. Tako znan nogometaš javno ob-javi, da je zapustil klub, ker je dobil 500.000 (pol milijona) mark. In nič se ni zgodilo. Tudi menice brcz kriija so stare več kot 10 let. In nič se ni zgo-dilo. Mi smo trpeli inflacijo, oni (tova-riši) so pa bogateli in, seveda, spioh nič vedcli. In barka gre naprej. In tako bomo (tako kaže) po zaslugi »pa-mctnih« iz Bcograda, šli po že izhojeni poti. Občani se bodo še naprej sami organizirali, gradiii bodo ic naprcj na črno, programc bomo šc naprcj kradli (oprostitc izrazu). Vse to pa na račun naših povsem nesposobnih poliliikov, ki pa odločaio o vscm, samo da je njim dobro. Vendar pa si človek, ki v tcj problcmatiki živi, skorajda ne imore misliti drugcga kot to, da je zaideva blokirana namcnoma (pri obratnilh za-irjcvanjih). To pomen, da našim poli-tikom žc dolgo ni zaupati, kar |pa jc njim malo mar. Zaradi tch ljudi boomo še trpeli povsod, nc samo pri ST"V.
DIMITRIJ STIAISNY