f
Sloveti, Slovenke: Usi v nedeljo 26. oetobrn no mladinsko prireditev,
v Armenski dvorani, ulico Acevedo 1353.
UST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1561	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad- Intelectual No. 032878.	NAROČNINA. Za Ameriko in sa celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJev.
Dirección y Administración: GR AI«. OESAR DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.	AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 17 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1941 Núm. (Štev.) 37	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Izgon slovenskega ljudstva
Iz Slovenije prihajajo pretresljive novice. Z vso brezobrazno surovostjo, katere so zmožni, so se Nemci vrgli na delo, da iz naše prelepe Slovenije, katere največji del so zasedli, iztrebijo vse, kar je slovenskega. Te žalostne vesti je potrdil v izjavah, ki jih je dal 30. pr. m. v Londonu, tudi podpredsednik naše vlade dr. Miha Krek. Povedal je, da je Hitlerjev ukaz Gestapoju, naj Slovenijo “spet naredi nemško’’, spravil slovenski narod v obupen položaj.
Vršijo se priprave za izgon 283.000 Slovencev v Srbijo in Hrvaško, 60.000 Slovencev pa je bilo že oropanih vsega, kar so imeli, in deportiranih iz Slovenije. Skoro vsi slovenski zdravniki, advokati in duhovniki so v koncentracijskih taboriščih.
Njih družine so bile na vozeh, ki so jih vlekli voli, odposlane v Srbijo. Iz Maribora, Celja, Ptuja in drugih mest so morali izginiti prav vsi Slovenci, potem ko je Gestapo polovila vsa dekleta in mlade fante ter jih odvedla v Nemčijo na prisilno delo. Vse cerkve in knjižnice v Sloveniji so zaprte in vse liste so Nemci zatrli.
To so vesti, ki prihajajo iz raznih virov in ki jih je potrdil angleškim časnikarjem tudi zastopnik Slovencev v jugoslovanski vladi.
V Buenos Aires je iz Jugoslavije prispela zakonska dvojica, kateri se je posrečilo ubežati iz Hrvaške. U-bežnika sta nam pripovedovala pretresljive stvari, ki sta jih videla tekom svojega potovanja. Nemci nakladajo slovensko prebivalstvo na živinske vagone, ki jih zapečatene pošiljajo na jug, proti Bosni in v Srbijo. Staro in mlado, ženske, starčki in otroci se gnetejo v teh vagonih sestradani, umazani in bolni. Ker so prometne zveze mnogokrat prekinjene, leže ti vagoni s svojim žalostnim tovorom po več dni na tračnicah in dogajajo se prizori, ki bi morali celo kamen omečiti. V nekem hrvaškem mestu se je zgodile, da ie v takem transportu slovenskih izgnancev od bolezni umrlo več otrok. Ustaške oblasti so končno poslale zdravnika, da pogleda, kaj se godi; prišel je, pa brez zdravil in brez slehernega zdravniškega instrumenta! “Izgnani Slovenci u-mirajo ko muhe!” je dejal ubežnik, ki je na lastne oči videl, kaj se z njimi dogaja.
Nacizem je Slovenijo izropal, sedaj pa je začel moriti Slovence. Grzodejstva tevtonskih barbar jev vpijejo do neba in kličejo božjo kazen na ves nemški rod. Strašna je Kalvarija, na katero je Hitler pognal naš mali slovenski narod, ki je gotovo eden izmed najbolj miroljubnih, delavnih in poštenih na svetu. Zobje škripliejo v ustih in prsti se krčijo v pesti, ko človek posluša, kaj počenjajo z našimi ljudmi, s sivolasimi slovenskimi starčki, s slovenskimi materami, s slovensko de-co, in kako ženejo na “prisilno delo” slovenska dekleta in v suženjstvo slovenske fante. Ne! Za takšne zločine tevtonskih barbar jev ni in ne bo odpuščanja! Slovenski narod
Nemška ofenziva proti Moskvi
NACISTIČNA VOJSKA SE PRIBLIŽUJE GLAVNEMU MESTU RUSIJE, ČEPRAV PLAČUJE SVOJE JSPEHE ZELO DRAGO: RAČUNAJO, DA JE V 13 DNEH ZGUBILA 600.000 MOŽ — STRAHOVITI 30JI PRI BRANSKU, VJAZMIJN KALININU
Jz Ankare poročajo, da .je tjakaj prispel zgovoren nemški diplomat in zaupno povedal prijateljem, da je med Hitlerjem in nemškim generalnim štabom prišlo do nesoglasij glede operacij na ruski fronti. Generali so razlagali, da je nemška vojska utrujena in da je zato najbolj pametno stabilizirati fronto do prihodnje pomladi. Hitler je bil drugačnega mnenja. Prepričan je, da bi zasedba Moskve delovala zelo blagodejno na nemško javnost, ki postaja zpierom bolj hladna zaradi vesti o velikih zgubah na vzhodu in ker vidi, da se Hitlerjevi “Blitz-kriegi” (bliskovite vojne) nočejo spremeniti v “Blitzsiege” (bliskovite zmage). Obveljala je Hitlerjeva, tpda nemški generalni štab je baje Hitlerju jasno povedal, da si je umil roke in ne prevzetna nobene odgovornosti za izid nove ofenzive. Tako pravi vest iz Ankare. Naj bo resnična ali izmišljena, dejstvo je, da igrajo Nemci sedaj vse za vse. Trinajst dni ofenzive proti Moskvi jih je stalo 600.000 mrtvih in ranjenih, kakor zagotavljajo angleški informatorji. Vkljub tem strahovitim zgubam žene Hitler svoj vojni stroj naprej. Zbral je proti Timošenkovi armadi toliko čet in tako močne rezerve, da so Nemci še zmerom številčno v premoči vkljub ojačenjem, ki jih Rusi dan za dnem pošiljajo na ta del fronte.
Nemci, ki so bili v drugi polovici septembra pritisnili s prav posebno ihto proti Leningradu in v Ukrajini, torej na levo in na desno krilo ruske gronte, so se v oktobru zaleteli proti Timošenkovi armadi, t. j. proti Moskvi. Tu postaja položaj zelo resen za Ruse, čeprav Nemci ne prodirajo tako hitro, kakor je menda Hitler računal, sklepajoč po njegovih optimsitičnih napovedih v zadnjem berlinskem govoru. Pri prvih dveh mestih je nemška vojska skušala obkoliti ruske divizije.
I Nemška uradna poročila zatrjujejo, da se je ta namen posrečil in da je bilo zajetih 560.000 mož, Rusi pa te vesti zanikujejo. Trde, da se je obkoljenim divizijam posrečilo presekati nemški obroč pri Brjansku in se umakniti na nove postojanke, kjer zapirajo pot nadaljnjemu prodiranju nacistične armade.
Velina nevarnost za Moskvo je nastala, ko so Nemci v sredo zasedli Kalinin in s tem zabili klin v zunanje moskovske obrambne utrdbe. Timošenko .je storil vse, da zamaši * 1
to vrzel, in po strahovitih bojih seje Rusom posrečilo potisniti nemške čete nazaj. Nemci napadajo tu s tanki, oklopnimi avtomobili, z letali, motorizirano pehoto in s padalci. Bojišče je posejano z mrliči, ranjenci ¡ter z ogromnimi kupi razdejanega vojnega materijala.
Položaj je resen in ga moskovski dnevniki prav nič. ne prikrivajo. Ljudstvo opozarjajo, da je nevar n ost velika in ga oživa j o, naj posnema prebivalce Odese in Leningrada, ki so doslej odbili vse nemške napade. Za boj nesposobni ljudje, predvsem otrod in starčki, zapuščajo mesto, in, da je položaj kritičen, se kaže tudi v nerednostih, ki so se pojavile v prenosih moskovskega radija.
Morda se bo Timošenku končno posrečilo zadržati nemško vojsko tik pred vratmi Moskve, v nasprot-
eVlik del krajine južno od Beograda je bil več dni v oblasti četnikov, ki so se spet umaknili v gore šele, ko so nadnje prišla nemška ojačen j a, tanki in letala.
Krvav nacistični teror
Prometni minister jugoslovanske vlade je izjavil londonskim listom, da so nacisti in fašisti izvršili do konca avgusta t. 1. sledeče uboje v Jugoslaviji:
Pozaprli, mučili in deloma pobili so 180.000 Srbov in Židov. Pred nedavnim je nemška motorizirana divizija razdejala vasi in mesta v Črni gori, ubijajoč .moške, ženske in otroke za kazen, ker so v tistih krajih delovali četniki. Na debelo so Nemci, od okupacije dalje, klali Iju-
terim prejšnjim poročilom o preganjanju in zapiranju slovenske duhovščine in prisilnem izganjanju slovenskih kmetov in trgovcev v Srbijo.

DR. MAČEK JE ZAPRT V NEMČIJI
Iz Lizbone na Portugalskem je prišla vest, datirana 4. septembra, ki se glasi, da je bil dr. Vladimir Maček, vodja hrvaške kmetske stranke in ljubljenec Hrvatov, odveden v Nemčijo in tamkaj interniran.
Nekaj tednov je imel firar Pavelič Mačka zaprtega na njegovi kmetiji v okolici Zagreba, obenem ga je pa neprestano silil, naj se izreče za njegovo vlado, nakar bo nagraden z dobro službo. Dr. Maček je odločno odklonil vsako nagovarjanje, da bi se izrekel za Hitlerja in njegove hrvaške lutke. Končno, ko so videli, da ne opravijo ničesar, šo dr j a. Ma-čeka odvedli v Nemčijo. Nemški in hrvaški (Paveličevi) listi zdaj silno blatijo Mačka, češ da je “izdajalec” gibanja za neodvisnost Hrvaške, da se je “prodal” velikosrbskim Srbom, Churchillu in Rooseveltu. . .
čačak v Srbiji, kamor je nemška Franca Cizelja
oblast poslala v izgnanstvo Trbovelj
dr ja.
iz
ueni slučaju si bo pa moral prizadevati, da reši čimvečji del svoje armade. Z zgubo glavnega mesta vojna ne bo še izgubljena, če se ruske divizije ne dezorganizirajo. Kakor smo že rekli, so Nemci doslej drago plačevali svoje uspehe, če se jim ne posreči streti rusko vojno silo, bodo vse njihove dosedanje zmage zaman.
Vesti, ki so prispele preko Berlina, poročajo, da so Nemci zavzeli Odese.
je miroljuben, a je tudi pravičen. Terjal bzo zob za zob, oko za oko!
Vkljub staršnemu trpljenju, ki je prišlo nad slovenski narod, čuvajmo j v srcih trdno prepričanje, da bo po
1 tej pretežki Kalvariji prišlo vstajenje. Žrtve, ki jih od Slovencev terja sedaj nacizem, bodo prišle na telAnico, ko bo beseda o slovenski zemlji. Primorci, zavedajmo se tega in bodimo dostojni prebridkih žrtev, ki jih tudi za nas doprinašajo naši bratje pod nacistično strahovlado !
80.000 četnikov se bori v Jugoslaviji
Iz Londona prihaja poročilo, k) pravi, da se odpor proti Nemcem, Italijanom in njihovim plačancem v Jugoslaviji širi bolj in bolj. Računajo, da se sedaj bojuje po raznih krajih Jugoslavije več ko 80.000 četnikov, katere vodijo izurjeni častniki jugoslovanske vojske. Po cestah, ki peljejo skozi Srbijo, je ves promet ukinjen, ker streljajo vstaši na vsako vozilo, ki se pojavi na njih.
Delavnost četniških skupin je posebno živahna v krajih, ki so jih za sedli Italijani. Okupacijske čete so morale pred četniškim pritiskom zapustiti celo vrsto manjših mest in vasi ter se umakniti v večja središča.
di v sledečih mestih: v Bihaču 200; v Ljubljani s0 jih pobili 2.500, ranili pa več ko 1.000; v Donjem Mi-lanoveu so jih postreljali in pobesili 300; v Prijedoru 1.000; v Mostarju so v dveh nočeh usmrtili 200 oseb, v Nevesinju 500.
Italijanske zgube v Jugoslaviji
Ltalijaski generalni štab priznava tudi v svojem poročilu za september, da ima italijanska vojska največ zgub še zmerom na “ju-goslovanske-krški ” in na “jugoslo-vansko-albanski” meji. Po njegovem poročilu je v Jugoslaviji padlo tekom septembra 378 mož in 124 jih je bilo ranjenih, dočim so Italijani v Vzhodni in Severni Afriki zgubili v istem času samo 211 padlih in 297 ranjenih.
SEZNAM IZGNANIH SLOVENCEV
V Cleveland je dospela kakor poroča Ameriška Domovina, ena številka ljubljanskega Jutra od 20. julija. V tem listu je dolg seznam imen onih štajerskih Slovencev, ki so bili s silo odgnani v Srbijo.
Naj navedemo nekaj imen iz Trbovelj: Adolf Vizjak, upravitelj bratovske skladnice, Branka Vizjak, dijakinja in Uroš Vizjak, dijak; vsi ti so bili odpeljani v Ribarsko Banjo v Srbiji. — Dr. Franc Cizelj iz Trbovelj je bil izgnan v čačak v Srbiji.
Minister Snoj med ameriškimi Slovenci
DR. NATLAČEN IZGINIL?
Newyorški World-Telegram je objavil poročilo, v katerem je rečeno, da je slovenski ban dr. Marko Natlačen nekam izginil iz Slovenije. Ne ve se ali je mrtev ali je v kakšnem koncentracijskem taborišču.
Kakor poroča omenjeni list, je dr. Natlačen poslal papežu v Rim poročilo o nečloveškem postopanju nemških nacijev na Slovenskem. To po-
Slovenski minister Kraljeve vlade v Londonu, g. Franc Snoj, ki je prispel skupno s Banom Hrvatske in gg. ministri Jeftičem, dr. Markovičem in Kosanovicem v Združene države, je bil pri svojem prihodu in pri svojih obiskih med ameriškimi Slovenci povsod nadvse toplo in prisrčno pozdravljen.
Iz Washingtona, kjer se je z Banom Hrvatske in z ministri udeležil
posveta s Kraljevim poslanikom
Konstantinom Hotičem je odšel New York, kjer so ga pričakali odlični predstavniki slovenskega izseljeniškega življa. G. minister se je prijazno odzval vabilu ter se udeležil sestanka s svojimi rojaki v slovenski dvorani na Osmi in pri tej priliki izpregovoril daljši pozdravni govor. Takoj v začetku je izrazil svoje trdno prepričanje, da bo Jugoslavija po sedanji vojni vstala in z njo tudi Slovenija. Z izbranimi be sedami je poslušalce seznanil z vse mi nesrečnimi dogodki, ki so sledili izbruhu sedanje vojne s posebnim
vije pred okupacijo. Svoj govor je zaključil s sledečimi besedami:
“Da se vrnem k svojim prejšnjim izvajanjem, ko sem rekel, da je Jugoslavija zadržala Hitlerja dovolj časa, da se je Anglija pripravila, da je slednjič zasedla Iran, moram sedaj poudariti, da je drugi slovanski narod, namreč ruski, ustavil Hitlerja na njegovem pohodu in prepričan sem, da bo nemška oborožena sila doživela svoj poraz v Rusiji — tedaj bodo Slovani porazili Hitlerja.”
V nedeljo je minister Snoj prispel v Cleveland, središče ameriških Slovencev. Odveč bi bilo opisovati navdušenje, ki je z njim bil sprejet, naj navedemo le nekaj stavkov iz slovenskega časopisja, ki naj ponazori' čustva slovenskega naroda v Ameriki:
“Včeraj smo imeli redko čast seči v roko slovenskemu ministru v jugoslovanski vladi Francu Snoju. Prišel je v metropolo ameriških Slovencev, da vidi naše življenje tukaj ; vtis, ki ga je napravil g. minister na nas je bil učinkovit. Minister ni kak prevzeten vladni uradnik, ampak popolnoma demokratskih nazorov, kot smo jih vajeni srečavati v Ameriki. Diči ga ona nepriseiljena domačnost in odprto srce, ki sta glavna simbola slovenskega naroda.
Pri vsaki besedi zveni iz njega neizčrpna ljubezen do domovine, za katero jepripravljen položiti vsako žrtev. Poudarja pa vedno: skuppo delo za rešitev naše Jugoslavije. Videli smo, da bo nam ameriškim Slovencem prav lahko delati roko v roki s takimi voditelji slovenskega naroda.
Gospod minister, ameriška Ljubljana Vas iskreno pozdravlja in radostno sprejema v svojo sredo.”
Drobne vesti iz Jugoslavije
Angora, 15. septembra. — Potniki, ki prihajajo iz Grčije, pripovedujejo o strašni lakoti in pomanjkanju v jugoslovanskih krajih, ki so .jih zasedli Italijani. Zatrjujejo, da so z lastnimi očmi videli, kako so se sestradani ubožci sredi ceste sesedli.
Washington, 15. septembra. — JCO poroča iz svojih neposrednih virov:
Vlado “Neodvisne Hrvatske” tvorijo “Veliki Poglavar” in dvanajst “Malih poglavarjev”. V vladi je nedavno izbruhnil spor med vojsko (Kvaternik) in plačanci. Za kazen so vlado “p.reustrojili” in jo napolnili s “strokovnjaki”. Kvaterniku so.se oddolžili s tem, da so mu sina postavili za “državnega tajnika”.
*
Somišljenike 'Hrvatske Kmetske Stranke so pOgnali iz državnih in samoupravnih služb ter mnoge od njih pozaprli v Kupincu in Bosanskem Petrovcu. Druge so poslali na prisilno delo v koncentracijskem taboru na otoku Pagu — razvažanje soli s samokolnicami:
*
'Italijani in Nemci “kupujejo” pravice do hrvatskih gospodarskih družb in podjetij. Podjetjem, ki je njih denarno kritje bilo židovskega izvora, so postavili “komisarje.”.
Italijan Maruzzi je “komisar” največje lesne industrije v Jugoslaviji. “Našička”.
*
Nabirali so vojake za rusko bojno črto. Odziv je bil seveda slab. Pustili so jim stare vojaške obleke, samo čepice so jim zamenjali. Avstrijski častniki so zopet dobili svoje stare čine in avstrijska odlikovanja. Tudi stare avstrijske zastave so znova v rabi.
*
Odnošaji z Madžarsko so ostri, ker je Hrvatska zahtevala, da ji vrnejo Medjimurje. Do spora je prišlo tudi z Italijo, ko so Hrvati zahtevali, naj se uredi svobodno pristanišče v Splitu.
*
V	promet so izročili zrakoplovu«) zvezo Berlin—G raz—Zagreb—Sarajevo. Vsa letala in vsi piloti so nemški.
*
Navzlic nadzorstvu nad cenami se vse draži, zlasti živež in obleke. Prodajo vseh stvari so omejili.
*
Vlada je “podržavila” važne tvornice, tako Teslicevo v Sisku, tovarno železa v Capragu, tovarno železniških voz v Brodu in veliko če r-" ljarnico Bata v Borovu.
*
Država je prevšela vse občinske gozdove. Vse pogodbe in vse pravice gozdarskih in rudarskih družb so razveljavljene.
*
Patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo je zaprt in ga bo koncem tega meseca sodilo vojaško sodišče v Beogradu. Obtožen je veleizdaje. (Za totalitarce je veleizdaja če kdo brani svojo domovino proti njim!)
*
Mussolini je izdal povelje, da se vso Črno goro postavi pod vojaško upravo. Razlogi za to so “posebni”. Dejansko je prišlo radi odpora naroda proti vsiljivcem in, ker plačanci niso mogli nanj vplivati. Ljudstvo se upira italijanskim oblastem pri vsakem koraku.
*
V Zagrebu sta bila ustreljena profesor Sunara in rabin (židovski višji duhovnik) Engel. Sunara je bil doma iz Splita in je bil član Hrvatska Kmetske Stranke.
*
Italijanski general Coselschi je v spremstvu “Poglavarja” Paveliča obiskal svoje ranjene pristaše, Pa-veličeve plačance.
*
V	mesecu juliju je na Balkanu poginilo več italijanskih vojakov kot na vseh drugih bojiščih skupaj. Samo po italijanskih uradnih poročilih je bilo skoro štiristo mrtvih in prav toliko ranjenih.
*
Pavelič je pomilostil vse krivce, ki so bili obsojeni po jugoslovanskem vojnem zakoniku.
*
Neka angleška radio postaja je objavila, da je blizu Beograda šla v zrak smodnišnica in zaloga gorljivih tekočin. Istočasno je bila poškodovana tovarna letal. Razdejanja železniških prog, telefonskih zvez in brezžičnih postaj ter porušene ceste, vse to ovira in delno onemogoča premikanje vojaških edinie.
Po istih vesteh je skoro vsa črna gora v oblasti upornikov.
ARGENTINSKE VESTI
Argentina imenovala svojega zastopnika pri naši vladi v Londonu
SPREMEMBA URE
V sredo 14. oktobra je bilo treba eno uro prej s postelje. Ta dan jo bila namreč ura spet pomaknjena za eno uro naprej.
Po zasedbi Jugoslavije po sovražnih vojskah je bilo argentinsko poslaništvo v Beogradu zaprto in odpravnik poslov g. Vignes je moral zapustiti deželo. Argentinska vlada je tako ostala brez svojega zastopnika pri naši vladi, ki se je medtem zbrala v Londonu. Ostalo pa je tako samo kratek čas. Z dekretom od
3.	t. m. je vlada republike Argentine imenovala sedanjega začasnega odpravnika poslov pri angleški vladi, dr. Ricarda .1. Siri-ja, za svojega, zastopnika pri naši vladi v Londonu,
Diplomatski odnoša.ji med našo državo in Argentino se s tem vračajo v svoje normalno, predvojno stanje. Odločitev argentinske vlade ima v sedanjih časih poseben pomen ; dokazuje, da Argentina priznava našo vlado v Londonu kot edino zakonito zastopnico našega naroda ter da ne priznava razkosanja naše države in raznih “vlad”, ki jih je sovražnik imenoval. Jugoslovanski izseljenci z zadoščenjem pozdravljajo ta korak argentinske vlade, ki je nov dokaz simpatij napram našemu narodu.
BUENOSAIREŠKI OBČINSKI SVET RAZPUŠČEN
Izvršna oblast je z odlokom razpustila mestni občinski zastop ter postavila 21 mož, ki bodo vršili funkcije bivših občinskih svetovalcev in vodili občinske posle.
Kaj je dovedlo izvršno* oblast do tega ukrepa javnosti ni povsem znano. Na interpelacijo socialistov je državni podpredsednik odgovoril, da je bil svet razpuščen zato, ker ni vršil pravilno svoje dolžnosti.
Radi razpustitve je med radikali in socialisti veliko razburjenje ter nameravajo obe politični skupini napraviti velike protestne javne shode.
Res je sicer, da so se godile neke nerednosti, toda radi par takih nepoštenih svetovalcev vendar ne bi bilo treba občinskega zastopa razpustiti, pravijo socialisti in radikali.
TRGOVINSKI DOGOVOR MED ARGENTINO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI
V torek popoldne je bil končno podpisan trgovinski dogovor med Argentino in Severno Ameriko, katera pogajanja so se vlekla par let.
Novi dogovor obeta biti ugoden za obe državi.
ODKRITJE AMERIKE
Odkritje Amerike ali Dia de la Raza se je vršilo tudi letos z vso slovesnostjo. Posebnega dneva za to proslavo ni bilo, ker je bila na ta dan ravno nedelja.
SKAVTIZEM
Argentinski skavti obhajajo te dni svoj praznik pod imenom “Teden skavtov”.
Skavtstvo je ustanovil leta 1908 angleški general Baden Powell ter je isto danes^ razširjeno že po vsem
svetu. Ni pa t,o nikaka vojaška ustanova, ampak ima človekoljuben cilj, navajati človeka k dobremu in ga napraviti koristnega človeški družbi.
GIBANJE PARNIKOV
Prejšnji četrtek je odplul iz tukajšnjega pristanišča angl. parnik “Higl. Monarch”.
V petek je odplul španski parnik “Cabo de Buena Esperanza”.
Proti koncu tega meseca prispe španski parnik “Cabo de Hornos” in začetkom novembra pa še’“Motite Gorbes”.
DOMAČE VEST
HIMEN
V soboto, dne 5. oktobra, se je poročila članica Jugoslovanskega društva “Samopomoč” Kristina Mavrič z Rudolfom Žiberna. Poroko je opravil g. Janez Hladnik.
Svatba se .je vršila v Lomas de Za-inora v družbi ožjih prijateljev in je bilo na obedu 115 povabljencev. Miza je bila lepo okrašena in polna okusne jedače in pijače.
Veselo družbo pa nam je delal
dobro poznan okrester “Centrih”.
Dobro igranje godcev je privabilo v dvorano tudi mnogo argentinskih fantov in deklet.
Svatba se je vršila v najlepšem razpoloženju ter so se zadovoljni svatje-in drugi prisotni šele proti jutru razšli.
Novoporočencema želimo vse najbolje v novem stanu!
A. Hace in J. Truden.
MAŠA ZADUŠNICA
Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro naj finejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno!
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
?
?
i
Maša za pokoj duše Frančiške Hladnik, se bo vršila v sredo 22. t. m. ob 10 uri dopoldne v cerkvi sv. Roze.
V zadnji številki
‘ Slovenskega
Janeza Hladnika. \ začetku vojne Italije z Jugoslavijo, je morala kakor drugi zapustiti domači kraj. Videla je grozote vojne in to je njeno slabo zdravje še zrahljalo. Ko se je vrnila opef domov, je našla doma
Veliki zavod
“RAMOS MEJIA”
V e n e r e a s
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedenska in me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Pokojna Frančiška Hladnik, matinašega izseljenskega duhovnika, katere smrt so povzročile sedanje vojne grozote.
lista” smo v oglasu javili, «la jo j pa življenje popolnoma končalo, umrla Frančiška Hladnik.	Naj počiva v miru!
Pokojna je bila, kakor znano 'um-; G. Hladniku in njegovim ostalim ti našega izseljenskega duhovnika pa naše iskreno sožalje! vse prazno in opustošeno. To ji je 1	-------
ALI SI ŽE FRIDO BIL NOVEGA NA-
im 4 ?
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
i.q • » -_>» J-	:> venski stavbenik
j Za	načrte, betonske preračune !
• •	in Firmo,
• t	obrnite se do tehničnega
' • l	konstruktorja
i i	FRANCA KLANJŠEK
1 f	Marcos Sastre 4363
i v - ; 11 i v «xl	i Devo.to U. T. 50-0277 ’
j Trgovina čevljev BELTRAM
Krojačnica ‘Gorica Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
}
i
j
| Vsakovrstna izbera čevljev ’	in copat.
1 Dto. Alvarez 2288 — Paternal
|	Buenos Aires
\	TRGOVINA JESTVIN
j 4iBela Ljubljana”
:
|	IVAN MOČNIK
t Sapaleri 2700 na Paternalu
U. T. 59 - 0467 Se priporoča rojakom.
s:

¡Vesti iz organizacij
I ________________~
DOMAČA ZABAVA V SLOVENSKEM DOMU
V nedeljo se je vršila v Slovenskem domu domača zabava. Nastopila sta mešan in moški zbor. Prvi je prav lepo zapel Pozdrav, drugi pa Ljubezen in pomlad. Tudi ta zbor je dobro zapel, vendar pa je bilo opaziti, da manjka nekaj glasov.
Igralci pa so nastopili v enodejanki “Mutasti muzikant”. In čeprav skoro brez vsake vaje, so se igralci dobro izkazali.
Udeležba je bila srednja. Med prisotnimi je bilo precej elanov Ljudskega odra.
Nasi šolarji nastopijo
Radi nevihte, ki divja po Evropi, #e danes ne more govoriti o kakšnem šolstvu v domovini, in če se kje zbirajo otroci, se godi to zato, da jih odtujujejo naši govorici in našemu narodu. Pa saj ni da bi opisoval “vzgojo” mladine, predpisane od fašizma ali nacizma, ki je v nasprotju z moralnimi, kulturnimi, vzgojnimi, narodnimi in sploh vsemi človeškimi zahtevami; kjer se “vzgaja” mladina v duhu malikovalstva in klečeplazstva, in kjer morajo že pet do šest letni otroci nositi orožje ter se uriti v vojaških vež* bah!
Takšno je šolstvo v domovini v sedanjih dneh. Trdno upamo pa, da se bodo razmere kmalu spremenile ter se bo Evropa rešila teh “rešiteljev” kulture in “branilcev” civilizacije, ki so pripravili Evropi največje gorje, kar ga pomni zgodovina. Poučeval se bo po vsem slovenskem ozemlju slovenski jezik, tudi na Primorskem, Koroškem in drugod, kjer že dvajset let ni slivenskih šol, čeprav jili je ljudstvo postavilo zato, da bi se otroci vzgajali v njih v svojem materinem jeziku.
V pogledu šole in vzgoje Slo venci v Argentini nismo povsem vredni potomci naših dedov ali očetov v domovini, ki so vodili težke borbe, da so si izvojevali narodno šolstvo. Strah pred tukajšnjo neuko javnostjo, ki je imela vse slovanske narode za Ruse ali Poljake, je na marsikoga vplival, da ni učil svojih otrok materinega jezika in se mo-
goče tudi sam odtegoval naši družbi. Pa tudi nekaj dragih, ki se niso hali tega praznega in bedastega strahu, so imeli in še imajo mnogo pomislekov zoper šolo, katero si želijo po nazorih, ki niso ne preiskuše-ni ne umestni. A tu treba povdariti, to, kar je bilo že enkrat napisano: Ni sedanji čas, ni kraj, v katerem i živimo, ne dopuščata kakšnih posebne vrste eksperimentov. In tudi če bi to bilo dovoljeno ter bi napravili šolo po okusu tega ali onega, bi z njo tudi ne zadovoljili vseh, a še najmanj bi dosegli s takšnimi novotarijami kakšne posebne uspehe pri otrocih.
Šolo torej imamo; bila bi lahko res nekaj drugačna, ko bi se vsi rojaki zavedali dolžnosti do šole in pomena, ki ga ima vzgoja. Tudi otrok je precej in bi jih seveda lahko bilo še več. Ti otroci napravijo prihodnjo nedeljo 26. oktobra svojo prireditev. Čeprav se pri otroških nastopih'ne more govoriti o kakšnih posebnih umetnostih, so radi prisrčnosti in ljubkosti vendar najlep-ši. Otroci se sicer v šoli ne smejo učiti za oder, nego za življenje a kdo jim bo zameril, če želijo pokazati, kaj znajo. Saj otroci radi nastopajo — tako radi, da jih ponekod celo zlorabljajo s prireditvami — kar je pa končno tudi šola.
V domovini so nam odvzeli čez tisoč raznih naših šol — radi česar se upravičeno pritožujemo, jočemo in tudi preklinjamo, kar seveda ne j spremeni položaja. A pravo ljubezen do naše kulture in naše šole dokažemo predvsem s tem, da vzgajamo deco v našem slovenskem duhu ter zato podpiramo našo tukajšnjo šolo. Če že radi razmer ta ali oni ne more plačevati redne članarine pri šolskem društvu, naj pokaže svojo ljubezen do šolarjev s tem, da obišče njihovo prireditev ter jiti tako vzpodbudi pri učenju našega jezik*Dolžnost je, ne samo staršev ali sorodnikov, nego vseh rojakov, da obiščemo prireditev šolskih otrok ter s tem dokažemo ljubezen do naše kulture, in obenem bolest, ker so nas te kulture oropali v domovini. Pa tudi mladini sami napravimo veselje z našo prisotnostjo in se še sami poveselimo z njo, zato naj nihče ne manjka na prireditvi!
Mnogo se govori v sedanjih dneh
med nami o slovanstvu in vseslovan-stvu, o rasi in narodnosti, kar je razumljivo in prav. Smešno je pa govoriti o slovanstvu, če si nočemo ali ne znamo vzgajati naraščaja, ki bi se zavedal svoje pripadnosti, a na- | ravnost žalostno bi bilo, če bi kdo | omalovaževal šolsko vprašanje med nami. Zato upravičeno pričakujemo, da se bodo zbrali prihodnjo nedeljo j vsi rojaki v Armenski dvorani na prireditvi naših malih.
I. P.
Darujte za srečkanje
Na mladinski prireditvi, ki jo bo imela 26. oktobra Slovenska šola s Patemala v Armenski dvorani ulice Acevedo 1353 in za katero vlada veliko zanimanje tudi izven Buenos Airesa, bo tudi bogat srečolov.
Ker so tedaj stroški za vzdrževanje šole veliki, dohodki pa majhni, zato je potrebno, da jo poskušamo čimbolj podpirati. In precej se pridobi ravno s srečolovom, če ni treba dobitkov kupiti.
Imamo že nekaj prav vrednostnil. dcbitkov, med temi fin nov radio, a jih je treba ševeliko.
Zato se odbor tem potom obrača do vseh rojakov in rojakinj, ki imajo srce za našo mladino in žele, da bi naši otroci govorili tudi naš jezik, srce za našo mladino in žele, da bi blagovolili pokloniti kak dar, bodisi naravnost v dobitkih ali pa v denarju, kakor jim je pač prikladne-je. Nekateri so to že storili, pričakujemo pa še od drugih.
Dobitka, oziroma denar je dostaviti po možnosti v šolo, ulica Paz Soldan 4924 na Paternalu.
Darujte za Slovensko šolo!
najbrže morali zvedeti marsikatero žalostno novico.
Rojaki, rojakinje! Ali ste se že spomnili svojih trpečih doma, in kaj ste do sedaj storili zanje? Malo ali pa nič!
Vi rojaki, ki ste bili pod Jugoslavijo, zla usoda pa vas je sedaj združila z rojaki s Primorske, pomislite, da vaši v stari domovini trpe pomanjkanje. Trpe glad in mraz. Spomnite se tudi borcev, ki potrebujejo pomoči. Saj ima prav gotovo kdo izmed vas brata ali mogoče več bratov med njimi!
Kaj pa vi Primorci! Dobro vam. je znano, da je mnogo tisoč naših rojakov z Goriške in Trsta prešlo čez mejo. Mnogi od teh so bili zasledovani od italijanskih oblasti. Ali ste kdaj pomislili, da so ti naši vrli rojaki sedaj med četniki, kolikor jim je vspelo ubežati, da jih niso za-
segli Italijani. In ali ne veste, da ima mnogi naš rojak s Primorske, ki se nahaja tu med nami med četniki, v taborišču ali ječi, svojega brata! In kaj ste storili, da jim olajšate gorje? Za vse se brigate, za marsikaj imate denar ,samo za naše trpeče brate v Jugoslaviji ga nimate!
Rojaki in rojakinje! Spomnite se teh nesrečnežev. Prilike imate dovolj. Poleg Narodne obrane, kamor bi moral biti vpisan in član vsak naš človek, so dobrodelne delavnice, za katere bi mogli darovati prispevke, ali delati gotove predmete. Na raz-j polago in v razprodaji so sedaj tudi loterijske srečke po 1 peso, ki bodo ' žrebane novembra meseca.
Torej rojaki in rojakinje, pomagajmo našim nesrečnim bratom in sestram! Ne bodimo brezbrižni. Naša sveta dolžnost je: pomagati jim!
Letalci


'i
¡Slovenska šola na Paternalu
bo imela v
NEDELJO 26. OKTOBRA, točno ob 4.30 uri popoldne,
v Armenski dvorani, ulica ACEVEDO 1353
VELIKO ŠOLSKO PRIREDITEV
s SLEDEČIM SPOREDOM:
1)	Pozdrav: Ida Pečenko.
2)	Rajalni nastop: izvaja otroški vrtec.
3)	Pericón, narodni ples: izvaja višja skupina.
4)	Pomlad, deklamacija: otroški vrtec.
5)	Balet: Lidija Gabrovec od otroškega vrtca.
6)	Sarafan, dvospev: izvajata Anica Lakner in Ida Pečenko.
7)	Ciciban in čebelica: izvaja otrcški vrtec.
8)	Gavote, ples: izvajata Irena Vidmar in Marica Giacomelli.
9)	Neodrešena domovina: dekl. Irena Vidmar.
10) Domovini: dekl. Lakner Milka.
Med sporedom bosta Zofka Suličeva in Marija Trebšetova peli “Pri oknu”, “Ne plakaj” in “Doma”.
Mešan zbor “Slovenskega doma” bo pa zapel “Pozdrav domovini” in “Knezov zet”.
Vse plesne in pevske točke bo na glasovir spremljala Marica Mavčeva.
PO SPOREDU SREČKANJE IN PLES
SVIRAL BO “SLOVENSKI ORKESTER”
Proslava L Decembra
Jugoslovanska narodna obrana bo letos priredila proslavo našega narodnega praznika ter se bo ista vršila v bosoto 29. novembra ob 9 uri zvečer, v dvorani “Unión Tranviarios”, u’ica Moreno 2967 (tri kvadre od Plaza Once).
Opozarja se vsa naša društva že sedaj na to prireditev.
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Naši izseljenci morejo poslušati jugoslovansko radio uro vsako soboto od 6 ure 45 minut do 7 in (4 na postajo L R 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte to našo radio uro, kjer boste uživali naše narodne pesmi in zvedeli, tudi kaj iz našega narodnega življenja.
Pomagajmo našim trpečim v domovini
i
ROJAKI, ROJAKINJE! Dolžnost vaša je, da pridete na to prire- t ditev, da s svojo navzočnostjo podprete v teh za naš narod tako !
žalostnih časih, slovensko šolo.	t
ODBOR?
IHica Acevedo, v kateri se nahaja armenska dvorana, je na višini 1 4800 ulice Cordoba (prej (Rivera) ter dve kvadri od Canninga. — j V bližini Acevedo vozijo razna prometna sredstva.	!

V Sloveniji, ki so jo zasedli Italijani, postaja nezadovoljnost naroda vsak dan večja. To tudi po vsej pravici. Znano je vsakemu izme:l nas, da je Jugoslavija dala Nemcem in Italijanom vse, kar je mogla, samo da bi jim ugodila, čeravno je moralo radi tega naše ljudstvo trpeti pomanjkanje. Sedaj, ko so zasedli naše kraje, pa hočejo iz naših ljudi izvleči še posljednje kar imajo: živež in obleko.
Ni čuda torej, če postaja narod nezadovoljen in se upira, četnikom, ki so v raznih težko pristopnih krajih, se jim to obupano ljudstvo pridružuje. Zato pa je tudi bilo mogoče pred tedni četnikoip zavzeti za nekaj ur celo Ljub.jano, kar smo že poročali.
Ker se protivljenje proti okupatorskim oblastem vedno bolj širi ter so napadi na njihovo vojaštvo na dnevnem redu, kakor tudi stalno razdiranje železniških prog in mostov, je pozval Mussolini komisarja Graziolija “province Ljubljane” na odgovor.
Ta mu je seveda obrazložil stvar, pa je Mussolini izdal radi tega dekret, potom katerega se v okupiranem ozemlju po Italiji, postavi smrtna kazen za vsako osebo, ki bi se odredbam italijanske oblasti ne pokorila ali delovala proti državi, p Radi te odredbe in spričo dejstva, i da je naše ljudstvo skrajno obupano Iradi neznosnih razmer, bomo žal
Letala so v dandanašnjem modernem času zelo važno sredstvo. Ne sicer toliko v vsakdanji uporabi, pač pa so neobhodno potrebna v sedanji vojni. Ker pa letala sedaj še ne lete sama, ampak je treba vodnika, zato' je danes pomanjkanje teh vodnikov, ki se jim pravi piloti in vse države skrbe, da izvežbajo čimveč pilotov. V prvi vrsti se gre tu za tri glavne vojujoče se sile, Nemčijo, Anglijo in Rusijo. Vse te tri države potrebujejo mnogo letal, torej tudi mnogo pilotov. Vedno je treba izpopolnjevati vrzeli, ki nastanejo tako v letalih kakor v pilotih. Saj čita-mo vsak dan poročila, da toliko in toliko letal so sestrelili eni in drugi. Razumljivo, da s sestreljenim letalom je vsaj povečini ubit tudi pilot.
Škoda, prizadeta v letalski vojni je velika. Prav tako velike so izgube letal, motorjev, letališč, pomožnih priprav vseh vrst. Toda vsakdo ve, da se v dveh delih sveta noč in dan kuje novo orožje, izdelujejo nova letala, novi motorji, vsak ve, da tako Nemci kakor Angleži pošiljajo v boj vsak dan več novih letal, kakor pa so jih izgubili. Glavno vprašanje se tiče nečega dragega. Dokler bo kaj jekla in aluminija, dokler bo v obeh državah še kaj svobodne zemlje, tako dolgo bodo delali nova letala. Vprašanje pa je, če bodo imeli ves čas in v istem obsegu tudi dovolj pilotov. Veliko vprašanje je, ali bo mogoče imeti vedno dovolj človeškega materiala, dovolj smelih mož letalcev, teh pravih in največjih junakov moderne vojske, katerih življenje visoko gori v zraku je odvisno od majhnega ventilčka na letalu... Dovolj je tovarn, ki vsak dan izdelajo vsaj po eno letalo. Ni pa nobene šole za pilote, iz katere bi prišel vsak dan en pilot, izvidnik, mehanik, strelec.
Ne moremo reči, da je angleški pilot boljši od nemškega ali ruskega ali obratno. Morda pa lahko rečemo, da so izgube te ali one strani večje, kar zavisi od tega, kje je več bojev. Ce so zračni boji nad angleškim ozemljem, imajo zelo verjetno večje izgube nemški letalci, ker se angleški sestreljeni letalci, če se reši jo padalom, zopet lahko bore na novih letalih, nemški pa postanejo vojni ujetniki, so torej izločeni iz I svoje armade. Kadar so boji nad | nemškim ali drugim ozemljem, je i prav obratno. V splošnem je bilo doslej največ bojev nad angleškim ozemljem, zadnji čas pa nad ruskim vsled nastalih sovražnosti, zato je vprašanje nemškega letalskega na-raščaja morda nekoliko bolj pereče,
! čeprav ni dvoma, da je imela Nemči-! ja v začetku vojne neprimerno več 1 letalcev kakor Anglija. Nemčija mora zato izobrazbo svojih letalcev zelo pospešiti, kar pa vsebuje nevarnost, da nimajo dovolj časa za izkušnje v vodstvu bojnih letal prve linije.
Kanadske letalske šole, ki so za angleški letalski naraščaj mnogo pomembnejše kakor letalske šole na angleškem otočju samem, računajo pri vsakem letalcu z učno dobo 7 do 9 mesecev. Večji del, to je 25 tednov, je posvečenih praktičnim vajam. Vsak učenec mora biti v zraku najmanj 150 ur. Ko je ta tečaj končan, pošljejo pilota na Angleško, kjer pa še dolgo ni dodeljen tistemu krdelu, ki jc določeno za boj, temveč je dodeljen letalskim skupinam, ki se vadijo, tako da traja skupna njegova izobrazba eno leto. V zraku mora biti vsaj 200 ur. Ko je vse to končano, potem šel^jpje dodeljen bojnim letalom ,ki se spoprimem z nasprotnikom v zraku.
Prvi v Kanadi izučeni piloti so prišli na Angleško novembra in posegli v boje v začetku leta 1941. Občutneje se je poznala kanadska pomoč spomladi.
Angleški imperij ima v načrtu, postopoma izobraževati čim več pilotov, tako da bi prišlo nekako v sredini leta 1941. vsak mesec kakih 650 dobro izvežbanih pilotov. Če pomislimo, kako veliko je bojišče, na katerem se Anglija mora boriti, to število ni preveč veliko. Na žalost ne vemo, koliko letalcev izučijo v istem času v Nemčiji. Pravijo, da nemški vodilni krogi ne polagajo toliko važnosti na to, da so izurjeni piloti res v vsakem pogledu prvovrstni, ker bi tako učenje zahtevalo preveč časa, pač pa gledajo na to, da povprečno izvežbajo, čim večje število pilotov. Številk ne vemo, ker Nemci nimajo navade mnogo govoriti o svojih načrtih, pač pa na tihem pridno delajo, nato pa presenetijo svet z novimi, nepričakovanimi novostmi in uspehi.
Kar se tiče ruskega letalstva tudi nimamo podatkov. Izkazalo pa se bo na kaki višini je, saj so letalski boji na ruski fronti vsak dan.
Piloti, piloti, to je klic vojskovodij modernega časa. Med letalci ni brezposelnosti. Pilote povsod iščejo, tako v bojujočih in nebojujočih se državah, pa tudi po končani vojni jih bodo ne samo obranili, temveč z lučjo iskali in z zlatom plačevali. Le to je žalostno znamenje naših dni, da je najbolj iskani poklic brez svoje krivde tisti poklic, ki uniči največ življenj in naprav, povzroča največ grozot in bede.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.	*
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah» obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne k	Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)
SLOVENSKI LIST
List izdajata: “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
Cerkveni vestnik
19. okt. tnaša na Paternalu za Franca Slamič.
Pri sv. Rozi za Viktorja Kerševan od 12 uri.
Molitve na Avellanedi.
26. okt. Maša na Avellanedi.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Kati Podreka.
Molitve se opuste, ker je istb čas slovenska šolska prireditev.
22. oktobra, v sredo, ob 10. uri bo pri sv. Rozi zadušnica za rajno Frančiško Hladnik.
Na potovanju v Rosarijo in Cordobo sem ves potni program izpolnil in bil pravočasno doma.
V	Rosariju so se zbrali v jako lepem številu pri sv. maši na dan Ro-ženvenske Matere Božje. Kapela pri sestrah je bila čisto polna in sestre so tudi prelepo zapele, tako, da je marsikomu solza orosila lice od ginjen j a.
Isti večer se je pa spet zbralo lepo število rojakov v Triglavu, ki je zbirališče rosarijskih Slovencev.
Tudi v Cordobi sem našel rojake v zadovoljnosti. Še vedno si znajo pomagati vpričo krize, ki je vsak dan bolj občutna.
V	društvenem pogledu je zavladalo neko mrtvilo, pa ne morda radi nedelavnosti rojakov, ki vsi kažejo voljo in zanimanje za stvar, nego največ radi tega, ker so se hoteli preveč umešati v društveno delo in njegovo usmerjenost taki, ki ne žive tam in je bilo zato delo društva zavrto.
S časom pa, tako upamo, bod«
že spet rojaki našli tla za skupno delovanje brez vsiljenih primesi, pa i)o spet dobila Córdoba tisto mesto, ki ji v slovenskem društvenem življenju pritiče.
V soboto zvečer (11. okt.) se je zbralo precej rojakov v “Slovenskem domu”, to je v restavraciji pri postaji, ki so me nato še spremili na postajo.
Naj se zahvalim vsem rojakom za njihovo ljubeznjivost na mojem potu. Posebno zahvalo sem pa dolžan v Rosariju g. konzulu Rubeši, mojim straničem Čukom. Jožetu Čuku ter Triglavovemu odboru. V Cordobi pa mojemu sošolcu Bartolu.
Janez Hladnik
Trgovci in obrtniki!
Slov. Babica I
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA j
Diplomirana na Univerzi v	t
Pragi in v Buenos Airesu	|
Ordinira od 9 zjntr. do 9 zvečer i LIMA 1217 — BUENOS AIRES I U. T. 23 - Buen Grden 3389	|
! V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. AteCe MARKO RAOALJ
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 35b»
facundo (¿uiroga 13zo U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Oglašajte v 48 Slovenskem listu ”, da Vas bodo naši ljudje poznali!
Dolžnost vsakega našega človeka je, da je član J.N.O.
I Ana Chrpova
Slov. babica
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIC
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361 U. T. 41-3520, Buenos Aires
j	de Falicov in !
DR. FELIKS FALICOV \
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
U. T. 59 - 1723	j
ŽENITNA PONUDBA
Vdovec, s petletno hčerko, star 37 let, mehanik z dobro plačo, stalnim delom in dobrim gospodarskim stališčem želi znanja v svrho ženitve z dekletom ali vdovo v starosti od 30—35 let.
Panudbe nasloviti: Poste Restan-te, Correo Central, Cedula de Iden-tidad No. 1125000.

'«^FOTOGRAFIJA
«“LA MODERNA”
VELIK POPUST PRI 2 FOTOGRAFIRANJU >1 Ne pozabite
1 FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires 5iiroMMaaeMHai
«
9
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA POMLADANSKE IN POLETNE OBLEKE
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
Q
i

Técnico Constructor

1
Proyectos - Planos Trámites
D
=.
Hoinigón Armado - Firma de los Planos
Pedro moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 247
Potemkin plane, pahne lepo ženo od sebe, toda neznanka ga je krčevito objemala z obema rokama.
—	Čemu delaš to? — vzklikne lepa neznanka. — Čemu bežiš od mene, saj ti si moje vse na svetu?!
Ostani! — Ostani!
Brez tebe ne morem živeti!
—	Pusti me! — Pusti me,, prosim te, rotim te, pusti me, da bom odšel odtod ! — vzklikne mladi častnik razburjeno.
Jaz ne pripadam več samemu sebi, — jaz ljubim deklico, ki je čista in nedolžna kakor angel, prisegel sem ji zvestobo, sedaj pa nočem biti lopov.
Oh, žena, žena, ne vem, kdo ste toda rotim vas, ne uničite moje časti, ne vzemite mi edinega, kar posedujem, ne oropajte me spoštovanja do samega sebe!
Lepi ste, madame, zapeljivo lepi, osrečite koga drugega s svojo ljubeznijo, — Boga, — toda ne navadnega smrtnika, ki se plazi med golaznijo v prahu!
—	Oh, dovoli, da bom vsaj enkrat srečna, — vzklikne lepa žena, — daj da te samo še enkrat poljubim, — daj mi še zadnji poljub v slovo!
Ti niti ne slutiš, nesrečnež, kaj si sedaj izgubil!
Rdečelasa žena plane k njemu.
Prej kakor se je mogel ubraniti so ga objele njene mehke roke, njene ustnice so poiskale njegove, v naslednjem trenutku pa se je zdrznila.
Bila je bleda in osupla.
—	Koraki! — vzklikne lepa neznanka in pokaže z drhtečo roko proti vratom, ki so vodila v sosedno sobo.
Glas, — oh, Bog, slišim njegov glas J
To je on.
V sosedni sobi se je nekdo bližal vratom.
Vrata niso bila zaklenjen n
V tem trenutku pa je vzkliknil nekdo jezno, hkrati pa porogljivo:
-— To je torej hiša, v kateri teptajo najsvetejše prisege?!
Nazaj, predrznež, sicer te bom prebodel s svojo sabljo.
Na svoje lastne oči se hočem prepričati, če sem zares prevaran, izdan in izpdrinjen!
Aleksander Potemkin si pritisne roko na sence.
Kje neki je že slišal ta glas?
Sedaj pa se je spomnil, da ga je slišal pred nekaterimi urami, — šele pred nedavnim je prvikrat slišal ta odurni glas, porogljivi glas tega človeka.
Iia, lotila se ga je strašna misel, — to je on — najmogočnejši človek v Rusiji!
Kdo pa je bila ta lepa žena, ki je trepetala po vsem telesu, kakor da bi stala pred strašnim sodnikom?
—	Skrij se, nesrečnež! — mu zakliče skrivnostna žena. — Skoč’ s'-ozi okno, reši se, kajti sicer te bo ubil!
Kaj pa je to?
Mlademu častniku se je zdajci zjasnilo.
Streslo ga je kakor električna iskra.
Sedaj mu je prišlo na misel, da je" to ženo že nekje videl.
Natančnejše je pogledal njen lepi in energični obraz, — in spoznal je, da je doživel prizor, kakršnega redko doživi kdo izmed smrtnikov.
Objemala ga je carica.
Žena, ki je pred nekaterimi trenutki odprla vrata v sobo, v kateri se je nahajal, je bila Katarina, mogočna ruska carica.
Katarina je razširila roki in sc postavila pred Aleksandra Potemkina, kakor da bi ga hotela zaščititi s svojim lastnim telesom.
Pozneje mi je pripovedoval vaš oče, baronica Fatima Reninska, kako se je vse to zgodilo.
Grof Orlov plane ves divji v sobo.
Brez pozdrava, visoko vzravnan, s pogledi, ki so bliskali kakor strela okrog sebe, je stopil ljubosumen pred carico.
—	Genniv hi
vo zato, — zavpije grof Gregor Orlov in zamahne s svojo sabljo, — čeprav bom moral oditi v Sibiriji ali pa umreti na morišču —nočem mirno gledati te nezaslišane sramote!
Za mojo ljubezen in za mojo srečo ste mo prevarali!
Kdo si, mladenič, ki si se upal ugrabiti grofu Gregorju Orlovu njegovo ljubezen, njegovo oboževano carico?
Brani se, če si mož, — napočila je tvoja, zadnja ura!
Gregor Orlov je pahnil carico nežno toda odločno vstran in navalil na Potemkina.
Potemkin pa je z bliskovito naglico potegnil svoj meč iz nožnice.
Mladega častnika se je lotilo hrepenenje j30 bojevanju in prekrižal je svoj meč z mečem caričinega milj enca.
Potemkin vzklikne:
f— Četudi si najmogočnejši človek v širni Rusiji, grof Gregor Orlov, se bom boril s teboj na življenje in smrt,— jaz pa sem samo siromašen in neznaten častnik!
Sedaj sem pa kljub temu vitez in zaščitnik te dame, ki si jo razžalil!
Orožje jc zažvenke,talo, udarec je sledil udarcu, iz trdih mečev so frcale iskre.
—	Nazaj! — vzklikne carica Katarina, ki je v neskončnem strahu motrila Aleksandra Potemkina.
Nazaj, ukazujem vam, vi pa morate ubogati svojo carico.
Katarina je stala ponosno vzravnana pred njima, — Potemkinu pa se je zdelo, da je to najlepša žena, kar jih je kectaj videl.
Toda Gregorju Orlovu niso ostali prikriti pogledi, s katerimi sta se motrila Katarina in Potemkin.
Ti pogledi pa so mu vzeli poslednjo trohico razuma.
—	Sedaj nisi meni carica Katarina, — vzklikne grof Gregor Orlov in navali še bolj divje na Aleksandra Potemkina, ki se je spretno hranil in se umikal udarcem. — Tukaj se borita dva moža in ni vladarja na svetu, ki bi nama mogel ubraniti, da bi ne končala te svoje borbe!
naju mora pasti mrtev!
V	tem trenutku navali Aleksander Potemkin na grofa Gregorja Orlova.
S strašnim udarcem izbije grofu meč iz roke, — v širokem loku in med glasnim žvenketali jem je priletelo orožje na tla.
Istočasno pa je postavil Aleksander Potemkin svoj meč na prsi caričinega miljenca.
—	Še samo ena kretnja, grof Gregor Orlov, — vzklikne Aleksander Potemkin, — še ena sama besedica in prebodel te bom !
Ti si moj ujetnik. Njeno Veličanstvo carica pa naj odloča o tvoji usodi.
Orlov je stal in se ni ganil.
Njegov obraz je bil bled, njegove oči pa so se svetile kakor steklene in so zrle topo predse.
Konica meča je prebila Orlovo uniformo, ki je bila vezena z zlatom in se dotikala njegovih prsi.
Čutil je, kako je hladna. ..Katarina je z občudovanjem zrla na Potemkina.
V	njenem pogledu se je zrcalila nepopisna ljubezen, — obenem pa si je prizadevala, da bi ji ne bilo trba pogldati Gregorja Orlova.
—	Hvala ti, moj dragi junak, — je rekla carica Katarina z glasom, ki je jasno govoril, kako silno jo veseli Potemkinova zmaga. — Hvala ti, da si obranil svojo carico!
Toda pokloni mu življenje, — pusti ga!
Zapomni pa si nekaj, Aleksander Potemkin — nikomur niti besedice o vsem tem, kar si nocoj doživel.
Mladi in lepi častnik povesi roko, ki je stiskala meč, drugo pa dvigne k svečani prisegi.
Gregor Orlov stopi k carici, poljubi rob njene obleke in ji reče kleče:
—	Grešil sem, toda moj greh je bila ljubezen!
Morda sem si s tem zaslužil strogo kazen, kateri pa se ne bom skušal umakniti.
V	svoji palači bom čakal nadaljnjih ukazov svoje mogočne in ljub-
ÉtÊÈÊÊÊM
Ne da bi se zmenil za Aleksandra Potemkina je grof Gregor Orlov pobral svoj meč in odšel iz sobe.
—	Vi ste se drznili, Aleksander Potemkin, — se obrne carica Katarina k mlademu poročniku, — pred očmi svoje carice poteptati nared-bo, ki prepoveduje dvoboj !
Pojdite takoj k straži zimske po-lače 1
Izročite poročniku Miroviču svoj meč in se javite pri njem kot njegov ujetnik!
Jutri bom odločila o vaši nadaljnji usodi.
Strašno presenečen je gledal Aleksander Potemkin nekaj trenutkov veličastno ženo, ki je sedaj hladno in ponosno, človek bi dejal skoraj nedostojno stala pred njim.
Potem pa je povesil glavo in dejal mirno in brez najmanjšega znaka razburjenja:
—	Storil bom, kar mi je Vaše Veličanstvo ukazalo!
Od tega trenutka sem ujetnik svoje carice.
V naslednjem hjpu so se za njim zaprla vrata.
Katarina je vztrepetala, potem pa je bridko zaihtela.
—	Ti si moj ujetnik? — vzklikne carica Katarina in iztegne roki proti vratom, skozi katera je pravkar izginil Aleksander Potemkin.
Praviš, da si ujetnik svoje carice?
Motiš se' dragi Aleksander, ti niti ne slutiš, da je carica tvoja ujetnica, zvezana z nežnimi, toda trdnimi sponami ljubezni, — sponami, ki so naredile iz mogočne ruske carice tvojo sužnjo, Alkesander Potemkin !
Ni minilo dolgo po tem dogodku, ko je Aleksander Potemkin postal generalmajor.
Poročnik ni verjel svojim ušesom, ko je slišal to imenovanje.
Mar je bilo to mogoče?!
On, navadni in neznatni poročnik, je prehitel tisoče in tisoče svojih tovarišev, v kratkem času je napravil karijero, za katero bi bil kdo drugi potreboval dvajset do trideset let.