nOMOEJU Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. _ Telefon 25-49 Prostor ene drobne vrstice v inseratnem de!u stane 10 Din. - Naročnino Stane 3R Din za celo leto. za inozemstvo 50 Din Posamezna številka I Din inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba« - Telefon 29-91 Fantom na pot Fantje, spet je prišel Cas, ko se poslavljate od naše lepe zemlje in odhajate k vojakom. Ko so najlepše razcvita pomlad, ko delite naši vrtovi v najlepšem cvetju, ko kali žito po njivah naših polj, ko domovi postajajo tako čudovito topli, vi odhajate. Kako vam je v srcih, kako v dušah? Nič jokavosti, le s korajžo, to je fantovsko! Vojaščina pride in mine, za marsikoga je mogoče to prvi korak v življenje, prva pot z doma, za drugega morda ue več prva in zato tem lažja. Dobro veste, da vojaška služIm še nikoli ni bila sramota, marveč odlika, ponos vsakega fanta. Saj ste prav vi določeni, da branite nas, ki ostajamo doma. In ne samo to, vojaščina je za mladegn fanla dragocen čas preizkušnje, za marsikoga prvi trenotek, ko je navezan sam nase, ko stopi med .tuje ljudi, v tuj kraj, v novo življenje, ki ga ni vajen. Ko boš od vojakov prišel, boš šele znal ceniti pravilno svoje življenje, življenje drugih, življenje v družini, spoznal boš. kaj je odgovornost in prava oselma svoboda. Ne straši so! Ce imaš le malo poguma, to zate nikakor ne lio zgubljen čas, ampak plodovitost zate in za tvoje življenje. Prišel boš morebiti daleč v južne kraje, spoznal boš nove ljudi, novo življenje, novo zemljo in šole potem boš znal soditi lepote naše zemlje in naše ljudi, šele potem boš občutil vso ono toploto naših domov, ki jo zdaj samo slutiš, šele potem boš videl pravo ljubezen, ki veje v naših družinah, šele potem se boš zavedel samega sebe in svojega življenja. Odhajate s pesmijo in vriskom, s svežim cvetjem, prav je tako, fantovsko in slovensko! Šopek, pesem, vrisk in harmonika, vse je naše, vse pristno — le pijanstva nikar! Ce nosiš šopek, vsak te bo vesel, če zavriskaš — ji? pač /.a slovo, če zapoješ, je pač po naše, če igra harmonika, tudi prav, če se pa napiješ, je to sramota, sramota zate kot fanta, sramota za nas Slovence, saj nam drugi tako radi kaj takega očitajo. Bodite tudi tukaj na mestu in se zavedite, kaj je slovenski fant! Ko odhajate, vam bodo dajali najrazličnejših opominov in nasvetov. Ne bom vam jih ponavljal, samo eno vam povem, česar vam morebiti vaše matere in vaši tovariši ne bodo povedali: Tistih grdih kletvin v tujih jezikih nikar ne prinesite domov. Bodimo ponosni na svoj materiii jezik, ki ne pozna tistih grdih psovk! Pa se taka stvar mladega fanta tako hitro prime iri marsikdo misli, da ni fant, če ne zna prav robato kleti in' pso-vati Mater božjo. Izkažite se tudi tu, da ste slovenski fantje, ki psovanja in preklinjanja ne poznajo! Samo to na pot, drugo vam bodo povedali drugi. Pomlad je in s pomladjo v srcih odhajate. Naj vam ta pomlad tudi ostane in z njo se vrnite na svoje lepe domove, v svojo zemljo, med svoje ljudi, ki vedno mislijo na vas z ljubeznijo in čakajo ria skorajšnjo svidenje. Javna dela To je vprašanje, o katerem se pri nas .vsa zadnja lela jako mnogo govori, še več čenča, a jako malo stori. Stori se tako malo, da moramo ravno v tem prav gotovo iskati '■udi enega izmed vzrokov obubožanja, ki ga opažamo zadnja leta in ki mora vzbujati v vsakem resne skrbi. Kaj so javna dela? Sem moramo prištevati predvsem velike prometne naprave, kakor ceste in železnice. Razen tega tudi večje javne industrijske naprave (n. pr. elektrarne), uravnavanje voda, velike javne zgradbe Itd. No rečemo, da se nI storilo prav nič. Nekaj malega pač, zlasti nekatere občine in pa bivša oblastna odbora sla storila marsikaj (n- pr. začela z velikopotezno elektrifikacijo Slovenije), toda pomembnih večjih javnih del, ki hi jih izvršili drugi, pa nismo doživeli v (Povojnih letih. Načrtov smo sprožili že »a kupe, izvolili [ zo na tura to odborov, ki naj bi skrboli za iz-i vršitev teh načrtov, vsako leto priredimo par parad in zborovanj za te načrte, vsak mesec »aženemo po časopisju krik in vik o nujnosti wvedb» kakega načrta, a resničnih uspehov ni dosegel ves ta krik sploh nobenih. Le kar pomislimo, koliko let že gradimo železniško zvezo s Sušakom, koliko se je že govorilo in pisalo o podaljšanju kamniške železnice v Savinjsko doliuo, o cesti Ljubljana—Zidani most—Zagreb, o cesti Ljubljana—Sušak, o novi bolnišnici v Ljubljani, o poslopju za ljubljansko univerzo, o temeljiti regulaciji naših večjih rek itd. itd. Kdo more tajiti, da niso vse te stvari nujno in krvavo potrebne, saj bi prišle v ogromen prid vsej Sloveniji. Tudi kmet je na takih javnih delih silno interesiran. Le pomislimo, kaj bi bili vredni gozdovi med Kočevjem in Kolpo, ako bi imeli železniško zvezo od Kočevja do Sušaka, dočim so danes skoro brez cene zaradi oddaljenosti od železnic. Pomislimo dalje, kako ravno kmet, ki se ne more zdraviti po dragih' sanatorijih. občuti pomanjkanje prostora v trikrat premajhni ljubljanski bolnišnici. Pomislimo koliko milijonov škode so v zadnjih lotih povzročile kmetu povodnji zaradi ue-uravuauostl uaših rok iu hudournikov, koliko neprilik povzročajo kmetu slabe cestne zveze itd. itd. Pa ne samo zato so javna dela za kmeta silno važnosti. Le pomislimo, koliko zaslužka bi imele vasi med Kočevjem in Kolpo, če bi gradili tamkajšnjo železnico, koliko bi zaslužili od gradnje zasavske ceste, koliko denarja bi prišlo med uaše obrtnike, če bi zidali tako krvavo potrebno novo bolnišnico itd. itd. Skratka: javna dela igrajo v gospodarskem pogledu prevažno vlogo, od katerekoli strani jih pogledamo. Od njih imajo vse plasti ljudstva takoj direkten zaslužek, ko so izvršena, pa trajne koristi. Zato je več kot samo ob sebi umevno, da posvečajo vse države javnim delom največjo pozornost, zlasti še v zadnjih letih, da ublažijo s tem kolikortoliko splošno brezposelnost. Samo pri nas v Sloveniji smo v tem pogledu zadnja leta mnogo zamudili. Svoje dolžnosti niso izvršili vsi tucati odborov in ne tisti, ki bi se bili dolžni brigati za to, da pride pri javnih delih tudi Slovenija na svoj račun. Prav zanimive podatke nam nudi v tem pogledu uradni statistični letopis, ki poroča, da je bilo izvršenih (razen železnic) državnih javnih del v vsej državi v Sloveniji 1.1930. ža 455 milij. D:a m 81.4 1.1931. za 250 milij. Din z* 18.7 1.1932. za 161 milij. Din za 7.8 V navodilih treh letih je torej izvršila država skupno za 866 milij. Din javnih dol, od česar je odpadlo na Slovenijo komaj za 52.7 milij. Din ali 6.1%, čeprav tvori Slovenija okroglo 9% vsega prebivalstva v državi in plačuje skoro 15% vseh državnih davkov, še neprimerno neugodnejša bi bila ta siilca, če bi prišteli sem še izdatke za nove železniške proge, saj vemo vsi, da ni bil zadnjih 10 let zgrajen v Sloveniji niti meter novih prog. Šarilo leta 1932. je zgradiia država 57 novih poslopij za 25 milij. Din, od katerih ni odpadlo na Slovenijo niti eno. Slično, če ne še neugodnejšo sliko nam nudita potem tudi leti 1933. in 1934., zaradi česar se seveda potem tudi ne moremo čuditi, zakaj ni nikjer ve? nobenega zaslužka in ne denarja. Čeprav je bilo zgrajenih v vsej državi po vojni mnogo nad 1000 km novih železnic, smo dobili Slovenci komaj borih 12 km prekmurske proge, a lansko jesen smo že povedali, d« bi bila samo železnica Kočevje—Sušak plačilna lahko v petih letih, toliko škode imamo od tega, ker mora sedaj vse na Trst. Za same melioracije zemljišč je izdala država od lela 1918.—1931. skupno 30 milij. Din, od česar je dobila Slovenija borih 0.84 milij. Din ali 2.7 odstotka Ne moremo se čuditi, če je zalo v Sloveniji danes v vsej državi razmeroma še največ neizvršenih melioracij zemljišč, namreč 19.000 ha, za kar bi bilo potrebnih okroglo 30 . milij. Din, kakor poroča sam uradni statistični letopis. (tat t rc*ts J92J RAZGLED PO SVETU 'Ur- -. ...S sr «w ' izr-f issesfatsjt. isjaear. ras.-'.:««! ajsarms. » • mt«?! i.. tj:-.; ■ .j. * - i-.v, ; it—- e. ii * v .vvvrai *r a- fsšfflsšiei . - sii s. .r« ' -aat- tjtl t.«. .3)-" -..' Tnifir st- -i- m irra. »t>«ii . JTT-iS, iraR-z-^t »s isac '..-j.--- — i » ~ IŽSfeZ «.«r..li. ■ • MKifflt iti S. J &A10U&&A CERKEV AVSTRiJA t *£fflt, ;.»■ ~ »MS CBB ie' |Ot jB.Ts«ia» »r, aat««. surovo:. iu — m ifi--' ? B-rjirasi- tSOUttt tXfct- iJSfeETZiraši. — isa as&te. s.:*m-ši- jKiiit k uriš« uit osl nt .■•-a« ■ lito. — \ aauu*aim.vn haajn. -..-T miti, mm. ^camnat Niz jzemsiO: vmmu * »asiat « jb jmopip- m. nara* »f še« — rit jaušsiR' eerEft p •• šip-iisEi: muh« S: »saaiamtf*. —atolov- .f SitKM aa«SiB8E5'.. ai_ Kumit vaar ~ 3»- «wshifej«i£. ■mm"-—-. • JMK: ESigCKfrr a S jSUBesK ,-EEil .aamf - «111 nananii' — matemm-sr-ia sr- - - ""TtiBae7--°Tr * .asa« r- jaa«ssfr aa. ae- tes— s. arfe st -»pramik. at oeib *»«aevjLt »t vitimi . v vin. aunajsKtsgi. w»a«eyi-. Simrnesuki v ^ a. * t vmc arucifi vi; »s nseenu X \ arij. «a& ur. PocrcKL » uaaesL Ht sg msmk. — 1 ' ecanji. te ira»či oi amnai auit ' t-rši- n m težsj itutouaovai.. — tu. vaaij » e D jjtesrttči. jH>se=«o.(ifc J ar sa. m -junaki, «eej aiiisj-afc x »-s. e-:i. as. Mi2J Mn iCapaaajrSiEj .jtrt"£Si 2at~--iiJ t« rsc SE5TE (HisOT IT AiCSC-- K S 4 »HT.B S^ti ■K-iiHTi VS4 t»9tr T- jj-^h a?«' &ossr sni 2. t^s—■ •'■-"t- 3l p h5~ « E a- 32- TK3 v ^ in- - ■ - i -aaa-rrr- a- i* « iv^j "Sa s®i Kšsi se- s£ra, »v. svi-^- ^ - »s- ; ,s »ŠBS Meiffis. fa. -aeai. c » Ta« nv- ^i« ........ E. ---------------------.- i- - — r-sMLsasSr »s;, « =.• .sr-sta. > • T&BBŠSS2* ITT.ZS m f «v ^--fc »Šdt »i, 3J«r M « t '.7 ^ 3k vagaae ^ »— »aesr- E -ET^r^ fflKTBis TaaaniiEi • » « fcfe^ia. jt mmMiiit i«. š-asgt vgttit^p wjaim m tu* *at inkrubtr.^ ttn jt yj i&fSm vit"***, ta ms* »oi n«*-, ,9 1 Msr > J/i jm^tMUiv. tit (f ui 'jra imC » itruass.1 rm *"'ara.' zavali » & to it kbb«» jt- M mk, w «• 'saftclt bs8cm »k« h avji«tk«),<4 ian. <"«.-«e*a f nt tiei a liomijent -i. ~ sani nt iaaT. Tlaiidmova bo- x-ss- s- ac »Kili t: avi»nj!.«iiifc iuot xi, ml teši ri£2XJEni5i. nserkf ganit težj* »'a. zajnu. » » ie pr««;.' i-.-:^:.-.:. ZsraTnis. s' njaviL so jt- atanjt ri;-.«:T.v.g: arsasetmita. giat.riita. ae«-E-. se- -srn liiiaii/tait- rase it iMcm,^ E-.i-a- awalae It. sajniai. m nursaL iz-trrSit u»aio«- srv. >t znacjiL pur^cPU « satajr nrssašemriKovi izttuijaiut. t KoMi* 4 iaiia. Sinit ubt pnats^t. u^mim veatAu* intuj. VOL at .k ^ jprtiiUk, iltu-jv: nt Cirre>UH»nii a-si-T- liii. ne-, - wm«»iut 1»uffudiau. Univ.. -ja »t iutrjt riisnja seti azi»uuia m i-■.jpv. b. vt jt umi** aem noti st- -s: j .ju.; >«-. lAtw» m-.trt mu :k Mtut z SJOi»t ai II. uu» lr-iii. rina i > gjiii. fivrop. sii it iit.;s • imumol cmiriati i>TBB liHI-aU. a-ugill «e- ta |t nsji, s iy • mu ' urruu. — »-■»'iS. v- I« IHMfc 81 1». aMU «11! S Jt s: .-v vi; i natn^:. AMERlhA t le n. on* T |'.i-ti»0t "rra^m m »mt« mir-Hr r«a. atrvan- itett^a HtetaiK Fmia. !,;«■£ At&uš.' nt a m«-.-a. ta e- aeri - pnf«ii n. r. 2»,t spTčauB jiaaLaaifsn jimiiiinii r-itia t ar;' t. kttJ» '>■ Jtl 1» — Si Hi. jt »asr 3i »sai lirš ^^ui/nč e nt I»«ifeaŠateai. — i I««3«fn. e ■ fj »"in. ,?a»-:n ŠHi.isr e — 1 itm- anmr ? - si j»Ki;Mnt Lxrtt li>—1 .11 a feauiTBu 3it SaijBRSKsga. — : ui™ ptU-tpa. naa. ««eE-jKi.i at istnua. £ HKU fs-zvm. 1 Taiit s tjTss.a m .'nfBMKEB- — 1 kina lanu. 7t jt- j«satiai: too. : «au» lat a _ '.mnra. I,a.n;;.na. — "5S Ji^mift-Bi k nas •«»«*» j* f~sati iBBnfc — Jiir-.>im 3nti m »atcnrisi 55 itn»r Stara — las *. ; ;cs w o< ie j»ap ran siist r-.-aa Mršat .'hblih — ' --aaict ur;- ar- mn. &»'- x feei c if-flSEi.H '.jatam* ir Ht'flranaet SE stert. — stifta.n k j.fMtunua ii. man j r-a E i. .trs1-- 't. — ItMTtr s liti Bi-'-aci u« ti.i.->. te.-ans ?issta z. fett ir-x.fr- !M1 fc at >-5Kt 2»I5SILi. E bf. — 1 .t -'nai I.nFnaa c Etfaiša ur fc 7r:n ia ijastu — « >-?•£>-a e auiiBBai s» ,« ilE s ."r-jijtSea tr- ItacsnaL — ^sasi. V.a,. -sf ^ snr-HH noRss-TBŽi W Svf-itj 7*ahw. s ^»tisumj >b»t« ar — .-ti- i;r-afisftf ^KK! lUjpHIIiL-«. nate;« - "Stsinmsiu * r.l --- ■ 4 f.'«. Ki ftr-U* T. nŠKTKtK H.< nKfimiv- r-»j 8».stnr, e S- nr - ."■■ " VIISRR,* ^ » snomrml Sf »»»asaL V w Ki - tStr-^-iti M aftot'.;.:;.-.*-^.! bsblb «. >«»ssjr.jttt — t rte 2ri sfaftr BARICH «ta*««,«. «MMK tnpumatOa »■» > -r«;. -v •• w ^^ ■ ,a»»nw ■ CTra. ' 1BB ^Otni^n- .vot rv'*' *- ftitnutli sr ^mmp- ■""v"" «•■>•» ••>•»«.«• »fcošfc » -»hh-mo«- l*1! « tanan-k » ni"-«- <«. vk «m> » »i i lil 1«» »»d-v-v .Mšis*, J^surttJtee kjsss, »,,»«—» Imjfj je padel s strehe nekega zavoda 16 letni Jož«! Klope* in se smrtno pobil. — V Buffalo je zaspala v Gospodu 52 letna Antonija Jerman roj- Kren. — V Elkharl Indiana je zapustil solzno dolino 60 letni Jožef Kvas iz Vipave. _ V Little Falls je umrla Marija Homovec r. Grdolnik iz Horjula pri Vrhniki. drobne novice Ostra volilna borba divja na Češkoslova-ikem zlasti mod nemškimi strankami. Pomorsko in zrakoplovu« oporišče je zajela graditi Nemčija na otoku Syltu, Zopet kršitev mirovnega dogovora 1 Ustanovitev mednarodne letalske policije zalite vajo angleški poslanci. Krvavo so sc spopadli komunisti in žadar-merija \ avstrijskem Wollersdorfu. Mnogo j« ranjenih. V Švici se vrši v kratkem ljudsko glasovanje, ki naj odloči glede nadaljnjega obstoja prostozidarskih lož. 50.000 vagonov pšenice je od Francije odkupila Italija. Za pol milijarde dinarjev je zavarovan v Londonu novi francoski potniški parnik »Nor-mandie«.. 30 milijonov brezposelnih, mod temi pet milijonov šolanih ljudi, je sedaj na svetu. 15 letal dnevno zgradi Nemčija. Ostavko je podala španska vlada. Brez katoličanov ue gre! Vsuk odslužen vojak v Švici dobi puško, ki jo potem hrani sam doma. Tajno komunistično radijsko postajo so odkrili v Pragi. Strahoviti peščeni viharji v severni Kitajski. 0 obrambi proti zračnim napadom poučujejo otroke na avstrijskih šolali. Francoski davčni duhodki so padli v letošnjem prvem tromesečju v primeri 7, lani za 358 milijonov frankov. Cel venec trdnjav iz betona in jekla je zradila Kusija na svoji zapadni meji. 1» Švice so izgnali francoskega pisatelja Barbussa, ker je preveč agitiral za Abesinijo j In proti Italiji. j 8050 loto! in 2380 tankov je sodelovalo pri : prvomajski proslavi v sovjetski Rusiji. ! 80.000 tujih delavcev je v dobrem pol letu odslovila francoska vlada. Kako pa mi? Velik sneg je zapadel te dni v Poljski. Nemogoč promet in občutna škoda na sadnem drevju. Ljudsko glasovanje o obnovi monarhije razpiše v kratkem grška vlada. Zdaj vemo, zakaj Venizolo&ova revolucija ? J JE NOVEGA Volitve v Narodno shupsčmo larežite in dobro spravite! LISTA G. PREDSEDNIKA JEVTIČA IMA ABSOLUTNO VEČINO Po doslej objavljenih uradnih podatkih je dobila doslej pri nedeljskih volitvah v narodno skupžčino lista g. Jevtiča okrog 1,600 000 glasov, lista g. Mačka okrog 900.000 glasov, lista g. Ljotiča okrog 38.000 glasov, lista g. Maksitnoviča okrog 30.000 glasov. V naši banovini je volilo 148.521 volivcev, Od teh so dobili: g. Jevtič 123.652 glasov, g. Maček 19.808 glasov, g. Ljotič 2.539 glasov, g. Maksimovič 44 glasov. Meslo Ljubljana: Odd. glasov 12.864, Jevtič (Ivo Mohorič in dr. Riko Fux) 12.489, Maček (dr. juraj Veselic in Janez Kocmur) 198, Maksimovič (Miljutin Petrovič in Miloje Marjanovič, Mirko Nardi in Alojz Novak) 17, Ljotič (dr. Franjo Kan-dare in Avgust Kuster) 169. Vseh volilcev 18.992. Okraj Ljubljana okofica: Odd. glasov 8757, Jevtič (dr. 1 ,'rago Marušič) 8315, Maček (joža Dolenc) 109, Maksimovič 21, Ljotič 212. Vseh volilcev 20.729. Okraj Črnomelj: Odd. »lasov 2952. Jevtič 14X7, Maček 1465. Ljotič 1, Maksimovič t. Izvoljen je dr. Jure Koee na Jevtičevi listi. Vseli volivcev 4069. Okraj Kamnik: Odd. glasov 5344, Jevtič 5226 (Anton Kersnik 2570, Anton Ccrar 2556), Maček (dr. Milan Dečak) 209. Vseh volilcev 10.267. Okraj Kočevje: — Volivcev 11.141 Jevtič 4831 (dr. Lovrenci?, 2153, Arko 2025, dr. Sa-jovie 653), Maček 414. Ljotič 1, Maksimovič 1. Okraj Kranj: Odd glašov 3722, Jevtič 3679 (Ivan Lončar 1817. dr. Fr. Semrov 1862). Maček 27, Ljotič 16. Vseh volilcev 15.658. Okraj Krško: Odd. glasov 6862. Jevtič 5201 (TTorvatič 2475, inž. Zupančič 2726), Maček 1564, Ljotič 96. Mnksimovič 1. Vseli volivcev 14.175. Okra i Litija: Odd. glasov 4121, Jevtič 3387 (Mravlje 2204. Lajovic 1183), Maček (Ivo Pregrad) 100, Maksimovič (Radovan Todorovič) t, Ljotič (dr. Vinko Zore) 537. Vseh volilcev 10.577. Okraj Logatec: Odd. glasov 3394, Jevtič (dr Drago Marušič) 3011. Maček (Dragan Belak) 344, Maksimovič 0. Ljotič 40. Vseh volilcev 7706. Okraj Metlika: Odd. glasov 1867, Jevtič 1338 (Makar 607. Maleuič 391, Bajuk 330), Maček (Janko Vrančič) 530, Ljotič 7. Vseh volilcev 2754. Okraj Radovljica: Odd. glasov 4329, Jevtič 2 listi skupaj 4193 (Ivan Ažman 1302, Ivo Mohorič 2891) Maček (Zvoiiiinir Kovačevič) 9, Maksimovič (Dragoljub Stablovič) 0, Ljotič (Živko Stojka) 127. , Vseh volilcev 10.459. Okraj Novo mesto: Odd. glasov 6972, |evtič 4451 (Josip Matko 490. Josip Pavlin 473 ar. Jos. Režek 1900. Franc Bule 1229, Karlo štrbenk 299), Maček (Krunoslav Batušič) 2541 Ljotič 31 Vseh volilcev 13.085. Okraj Brežice: Odd. glasov 5372, Jevtič 2936 (dr. Andrei Veble 1522, Ernst Krulej 1414) Maček (dr. Kukovec) 1515. Ljotič (Skrbeč) 921. Vseh volilcev 9893 Okraj Celje: Odd glasov 7791, Jevtič 5607 (Prekoršek Iv. 3322, Stante 2185), Maček (Vinko Vabič) 2451, Ljotič 13. Vseh volilcev 17.797. Okraj Dolnja Lendava: Odd. glasov 5853, jevtič 4527 (Ante Hajdinjak 1195, dr. Klar Fr. 3332), Maček (dr. Mato Slaviček) 1133. Ljotič 3 Vseh volilcev 10.859. Okraj Prevalje: Odd. glasov 3230, Jevtič 2997 (Karlo Dobršek 1814, Milan Lenarč:č 1183), Maček (Franc Bart) 231. Maksimovič 0, Ljotič 2. Vseh volilcev 8631. Okraj Gornji grad: Odd. glasov 2004, Jeytič 1694 (Matija Goričar 897, Zehelj Ante 792), Maček (Pevec Rudolf) 310. Vseh volivcev 4940. Okraj Konjice: Odd. glasov 2S25, Jevtič 2649 (Karlo Gajšek 2442, Ceručar 207), Maček (Ivan Život) 165 Maksimovič 0. Ljotič 11. Vseh volilcev 5485. Okraj Laško: Odd. glasov 4099, Jevtič 3024 (Jakob Sturc 228, Rudolf Pleskovič 1463 in Ferdo Roš 1333), Maček (Pavlič) 981, Maksimovič 0. Ljotič 94 (47, 47). Vseh volivcev 11.030. Okraj Ljutomer: Odd. glasov 4867, jevtič 4436 (Avgust Lukačič 2226, Jakob Rajh 950 in Skuhala Franc 1260), Maček 429 (P. Horvat 301, Dinko Štam-par 128). Ljotič 2. Vseh volilcev 10.379. Okraj Maribor levi breg: Odd. glasov 15.771, Jevtič 15.397 Ivo Jatižekovič 11.598, Rudolf Ourinc 3797), Maček (Ljubinski) 278, Maksimovič 0, Ljotič (Ivo Matičič) 96. Vseh volilcev 23.208 Okraj Maribor desni breg: Odd. glasov 6101, Jevtič 5963 (Ante Krejči 1827, Vinko Gornjak 3210, Ivan Kirbiš 926), Maček (Ljubinski) 134, Maksimovič 0, Ljotič 4. Vseh volilcev 14.489. Okraj Ptuj: Odd. glasov 8059, Jevtič 7239 (Ivo Petovar 2390, Miha Brenčič 4849), Maček (dr. Kukovec) 734, Maksimovič 2, Ljotič (Vladislav Fatv jančič) 84. Vseh volilcev 19.340. Okraj Murska Sobota: Odd. glasov 9226, Jevtič (Benko Josip) 6327, Maček 2448 (Sarinič 4, Pavlič 1236, Titan 765 in Znidariš 443), Ljotič 3. Vseh volilcev 15.919. Okraj Slovcnjgradec; Odd. glasov 3726. Jevtič 2896 (dr. Anton Novačan 1648, dr. Bog. Vošnjak 315, Leopold Kopač 933), Maček (Ivo Puncer) 784, Maksimovič 0, Ljotič 46. Vseh volilcev 7602. Okraj Šmarje: Odd. glasov 566S. Jevtič 2683 (dr. Moser 1760, Zdolšek 468, Komar 455). Maček 2981, Ljotič 1. Izvoljen je dr. Rudolf Dobovišek na Mačkovi listi. Volivnih upravičencev je bilo 11.677. izročit® in dobro spravite! . ............. ALI ST® 2b PLACALI NAROČNINO ZA .»DOMOLJUBA«? domače novice d Zlato poroko »ta obhajala 78 letni obrtnik in posestnik Franc Gajšek in njegova žena 73 letna Uršula roj. Strnad v Št. Vidu pri Gro-belnem. d Možje in fantje, ali ste se že priglasili pri župnijskem pripravljalnem odboru za polnočno pobožnost tia ljubljanskem evhari-stičnem kongresu. I;i bo v noči od 21). do 30. junija. Ce še niste, storite to hitro! Nihče naj ne zamudi le edinstvene pobožnosti, ki ho gotovo ostala vsakomur v trajnem spominu d Mesec maj, ko to pišemo, še ni prinesel zaželjenega toplega vremena, uasprottio se je ozračje zelo hladilo. Padel je mrzel dež, po planinah In nižjih gorah pa je zapadel celo sneg. Po mnogih krajih ie bila huda slana, lri je povzročila ogromno škodo, posebno na sadnem drevju. Ubogi kmet! ri Pomagaj, kdor more t Na Lešah pri Pre-valjah so sestavili odbor, ki bo imel nalogo, da preskrbi podporo za stradajoče rudarske družine. d Z obratom je zopet pričela tkalnica podjetja Zelenka in Camp. v Mariboru. Sprejetih je bilo v delo 350 delavcev. Podjetje zaposluje sedaj nad 500 delavcev. d Ogrumou kolač sira so razstavili te dni ua trgu v Mariboru Sir tehta 150 kg. Napravila je :-.irnn.a Zdenka« v Slavoniji in je porabila /.anj 1750 I mleka. Najbrž je to prvi sir, ki je izdelan v naši državi v taki velikosti. d Najdba iz rimske dobe. Dne 30. aprila je hlapec Vinko Strafella v Ptuju v bližini hiralnice orni njivo. Ko je rezal zadnjo brazda 8' jje plug oMščal v skali. Začeli so kopati in našli dobro ohranjen rimski grob, v katerem je bilo človeško okostje, razni bakreni okraski iii nekaj bakrenega denarja iz dobe rimskega tesarja Konstantina, ki je vladal od 806 do 637 po Kr. r. Tik groba pa so izkopali dobio ohranjeno okostje konjske glave, iz česar se da sklepati, da je bil pokopani rimski častnik. Ljudstvo je trumoma prihajalo, da si ogleda zanimivo rimsko najdbo. d Nore orgle pri ljubljanskem Sv. Krištofa je blagoslovil preteklo nedeljo stolni dekan dr. Kimovec. Pevci so lepo zapeli tudi nekaj Marijinih pesmi. d Velik koncert v Beigradu priredi 15. maja 1935 ljubljanski akademski pevski zbor. d Veliko poslopje za frančiškansko bogoslovje v Jajcu v Bosni zgrade frančiškani. d Omiljeni so predpisi glede znižanja prejemkov sinov in hčera državnih uradnikov, ki stanujejo pri starših. d Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Va« postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami-Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino. d Za kadilee. Monopoiska uprava bo imela na pomladanskem velesejmu v Ljubljani od | 1. do 11. junija svojo posebno propagandno i razstavo. Obiskovalci velesejma bodo imeli I priložnost, da se upoznajo z vsemi vrstami iobaka, ki služi za proizvajanje jugoslovanskih cigaret in cigar. Naše kadilce bo ta razstava gotovo zanimala. d Dogodek, ki se redko pripeti. V Slov. Konjicah je bil te dni krščen 21 letni Valand Ivan, sin revne matere, ki se nahaja v službi v nekem mestu v donavski banovini, Bojen je bil Ivan Valand v Londonu in je pristojen v Slov. Konjice. Njegov oče je pred 10 leti umrl v Lambreehtinu v Slov. Konjicah in je mati drugič poročena. Ivan Valand, ki je bil 21 let brez imena, klicali so ga >Ct»ro« in še z bogvekakšnimi imeni, je bil letos poklican v službo domovine. Seveda pa ni ime! krstnih spiskov, ki so jih zahtevale oblasti. Čudno je to, da se že prej ni vedeio, ali je krščen ali ne. Na ta način se je moral odločiti za prejem prvega sv. zakramenta. Na ta dan se je z vso vnemo pripravljal. Svete obrede je izvršil gospod arhidiakon Tovornik, kateremu sta asi-stirala gospoda svetnih Kumer in vikar Casel. Med pontifikaino bv. mašo je Ivan prejel tudi prvo sv. obhajilo. Botrovala sta Edvard in Kristina \VindischgrSfcz. V nedeljo 5. maja pa je bii skupno z bratom v Maribora pri birmi, kjer je obema kumoval Gutlip \Yindischgratz. d Štiri milijone škaielj feomerv je naročila abesinska vlada v tvornici zelenjadnih konzerv Kulpin v Novem Sadu. d Žalostna slika sedanjega časa. V Zagrebu se je te dni odigiala pretresljiva žalo-igra. Mati osmih lačnih otrok, je hoteia v neko predmestno zakotno in nekoncesionirano gostilno po svojega moža, brezposelnega mesarskega pomočnika, ki je tam zapravljal zadnje dinarje, mesto da bi jih prinesel svoji lačni družino. Na vratih pa so nesrečno ženo počaka« gostilničar, njegova žena in njun sin, ki •o revieo napadli s kamenjem ter jo pobili na tla in težko ranili. Ranjeno ženo so ljudje odnesli domov, kjer so lačni otrosJ kar planili na košaro s skromnimi jest vi na mi, ki jih je mati v mestu aa beračila zanje. Mož in oče teh otrok Je bil v baraki za gostiinioo tako pijan, da ni mcg®3 vstati ter je pU kar dalje. Moi je bil nekoč dober delavec, tods krissa ln br«z-4' poselnost sta ga vrgla ns oeate, kj« eo je vdal pijačL d Strašno dejanje ibeanelesa. V vasi Kri-va$ pri Novsfcem je te dni naenkrat zbesne! krnet Josip Kubarič. Pograbil je svojega pet letnega sina, ga z glavo naslonil na tnalo ter mu s sekiro odsekal glavo. Nato je hotel skočiti v vodnjak, r« so sosedje to preprečili. Blazneža so prepeljali v bolnišnico. d Dossava-Sav&-Adria železnica (bivša Južna železnica) izkazuje za leto 1934 čisti dobiček v višini 190.000 zlatih frankov, dočim je znažal ta v L 1933 samo 51000 zlatih frankov. SALDA-KONTB ŠTRACE-JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽ1CB RISALNE BLOKE ITD nudi po izredno uooonib ceptah KNJIGOVEZNICA jugoslovanske tiskasnk PREJ ICa T« E^ffl V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL »ADSTRDPJE d Največja zanimivost na zagrebškem velesejmu bo posebna ribiška razstava, na kaieri bodo razstavljene tudi žive ribe vseh vrst, tako sladkovodnih kakor morskih. Znano pa je, da je prevoz živih rib zelo težak. Na pomoč je sedaj priskočil letalski promet Zagrebška razstava bo dobila žive ribe iz morja z letalom. in sicer največ iz Hrvatskega Primerja, v glavnem s Sušaka. Ribe, ki jih bodo zjutraj ujeli žive v morju, bodo še isto dopoldne v Zagrebu, kjer jih bodo spustili v vodne naprave. Podjetje Aeroput je ai ta prevoz odobrilo znižano tarifo 2 Din za kg. Tudi potnikom na letalih je dovoljen 20 odstotni popust. d Strašno! — Pri Vinkovcih je živela v slogi in miru družina Deliča. Ob pravoslavnih velikonočnih praznikih je žena potožila svojemu življenjskemu drugu, da jo močno boli glava in da čuti vrtoglavico. Mož na te besede ni polagal večje važnosti, ker je mislil, da gre za navaden glavobol. Ko je pa naslednjo noč vsa družina mirno spala, se je žena po tihem splazila iz stanovanja ter odšta na sosedovo dvorišče. Tam je zažgala kup sena, vsled česar je pogorelo tudi gospodarsko poslopje. Zatem pa se je neopaženo vrnila domov. Ko so ognjeni zublji objemali to poslopje in je začelo zvoniti plat zvona, so prihiteli na kraj požara reševalci, med njimi tudi Delič. Svojo ženo in otroke je pustil doma. Kakor hitro e žena o kateri pravijo, da se ji je omračil um, opazila, da je sama doma, je skočila po velik kuhinjski nož ter z njim poklala svoje otroke najprej svojega dveletnega sinčka, zatem pa' 10 letno hčerko in končno Se 15 letno h&rka Ko je opravila lo strašno dejanje, »e je , spalni srajci izgubila v noč ter je ui.*, ^ danes še mogli najti. d Ker so osumljeni, da so razširjali pro«. državne letake je ljubljanska policija zaprla dimnikarskega mojstra Lipnika, klepa ske«j mojsira Žitnika, odvetnika dr. Cepudra ia bivšega poslanca dr. Rapeta. d Za 7000 Din cigaret in tobaka so odnesli neznani vlomilci iz trafike Eigner v Mariboru. nesreče d Ko bi moški vedeli... tedaj bi pravo, časno začeli negovati svoje zobe. Zobni kamen se ne vidi, ker tiči za zobmi! Zato čistite Vaše zobe redno z zobno kremo .Sargov KA-LODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulloricioieat dra. Braunliciia. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kameri in preprečite, da se naredi drug. d Gori; V Jarenini je zgorelo gospodarske poslopje mariborskega trgovca Mi-rite. — V Vrhlo*! jo požar uničil kozolec posestai/.a Jurija Mlakerja. d Vsa gospodarska poslopja so pogorela do tal posestniku Jožefu PlaninJku na Dravskem polju. d Hišo in gospodarsko poslopje je upepelil požar posestnim Ivani Jamnikar v Lobnici pri Mariboru. d Velik požar je uničil gospouxr**s poslopje posestniku Avgustu Habjanu v Stobu pri Domžalah. d Na Turneu na zapadni strani šmarne gore, oziroma Grmade, se je smrtno ponesrečil 19 letni knjigoveški vajenec Mirko Dovič it Ljubljane. d V kadi, napoljeni i vedo, je n točil sinček krojaškega mojstra Hrovatiča Alojzija it Ljubljane. d Divji lovec je ustrelil v Lučah reviraega nadzornika g. Emila Krištofa. Vest o gr,:znera zločinu je pretresla vso okolico. Blagi mož je bil nečak našega škofa dr. Gregorja K, žmaual d S ceste je zdrknil v potok. Blizu Drobni-ča pri Višnji gori so našli v potoku mrlvega prosja,.a Jakoba Hribarja iz Zlatega ;>olja. d S kolesa je padel in se hudo poškodoval Ženko Hribar, uradnik Hipotekarne banka Ponesrečenec je sin znanega ljubljanskega industrije« Dragotina Hribarju d Vrglo ga je 10 m ii avtomobila. Z novim avtomobilom tvrdke Pogati so se peljali i« Celja po Ljubljanski cesti sin odvetnika g. ur. Serneca, hčerka notarja g. Burgerja in sin tr* govca g. Stermeckija. Sofirai je sin g. dr. Ser neca. Ker je avto dirkalni, je dr. Serneoev sin prezgodaj odprl drugo hitrostno brzino in j® v tem avto pri vrtnarju Zelenka z vso silo zagnalo v drevo, da je avto skoraj popolnoma uničen. K sreči se vsem trem, ki so se vozili, ni zgodila vsttj za enkrat nič hujšega. Sina g, Sternieckij« je vrglo kakih 10 m iz avtomobil« in je ostal nepoškodovan, dr. Sernečev sin iws zlomljeno nogo, hčerka g. Burgerja pa je dobila poškodbe na glavi. d Obleka se ji je vnela. V Stajngrovi P^ Mariboru se je vnela pri štedilniku obleka 7 letni hčerki želarj« Franca Fekonje. DekJeii* je zadobiio strašne opekline ter mu tudi P0-moč v bolnišnici ni pomagala d Padel j« z voza in obležal. Oni petek i« peljal 27 letni posestnikov sin Alojzij .Janin« iz Rogatca iia Dolenjskem ležali voz blodf' Na poti proti Turjaku pa so se mu sp'8-"': konji, ki so zdirjali, tako, da je lastnik P*"* t voza iu obležal. Hlodi so mu stisnili prsni Icoš in mu poškodovali tudi glavo. Poklicana jo bila reševalna postaja iz Ljubljane. Janini k je že med potjo podlegel poškodbam. d Ker »e je svetiljka razbila. Te dni je gorelo pri posestniku p. d. Kmetu na Prekorju pri Celju. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Na kraj požara ao prišli gasilci iz Škofje vasi in (iaberja, katerim se je posrečilo rešiti hišo in svinjake. Požar je nastal po nesreči. Ko je stopil zvečer v hlev gospodar s svetiljko, se je spodtaknii, svetiljika se je razbila, petrolej se je raziil in vnel, d Nesreča za nesrečo. V vasi Črnivec pri Kadovljdci je ponoči neki avto povozil 23 letnega čevljarskega pomočnika Alojzija B&lanta. Baiant je dobil poškodbe na glavi. — V Za-mr>steou pri Sodražici se je polil s kropom 19 mesecev stari Ivan Marlot, sin posestnika. Ima hudo opečeno glavo. — V Zagorju ob Savi je padel z drevesa ter si zlomil levo nogo 6 letni delavčev sin Milan Repovž. — Pri žoganju si je zlomila desno roko 16 letna Leopoldina Sušnikova, hči krovca iz Ljubljane. — S stola je padla ter dobila notranje poškodbe 9 letna hišarjeva hči Rozalija Kroparjeva iz Zgornjega Brnika pri Stari Loki. — Na gorenjskem kolodvoru je butnil vlak vlakovodjevo hčer Terezijo Najgerjevo. Pri padcu je pouesrečenku dobila poškodbe na glavi. — V gozdu je podrla sni roka 79 letnega užitkarja Janeza Novaka iz vasi Apno pri Cerkljah. Novak si je zlomil levo nogo. — Z motorja je padel banovinski cestni nadzornik Viktor Demšar iz Lancova pri Ra-dovljifii in si zlomil nogo. — Pri telovadbi je padel in se zelo potolkel zobotehaik Leopold Turk. — Ko je padel pod voz, je dobil hude poškodbe po vsem telesu točaj Rudolf Plo/.uik pri Mikliču v Ljubljani. NOVI GROBOVI d Tam gori na rajski trati, tam večni maj svete... V Radvanju pri Mariboru so pokopali Antona Hosteja, zidarskega mojstra. — V Šent Vidu nad Ljubljano je umrla Ivana Štrukelj, posestnica. — V Mali vasd pri Ptuju je odžia v večnost posestnica Neža Prelog. — V ftkofji Loki so položili v grob ApoJonijo Pokoren roj. Perko. — V Smartnem ob Paki je umrla posestnica Ančka Cukjati. — V Mariboru je zapustil solzno dolino Josip Radolič, viš. sodni oficial v p. — V Vidmu ob Savi je na veke za-tisuila oči 88 letna Elizabeta Knez. — V Ribnici na Dolenjskem »o pokopali Angelo Marčič roj. Lovšin. — V Ljubljani so umrli višji oficial v p. Ignacij Lainpič, soproga dri. uslužbenca Marija Važič roj. Perme, vdova sprevodnika v p. Marija Svetic, Apologija Pokoren roj. Perko, kurjač drž., žel. v p. Anton Marinček, mestni blagajnik v p. Veličan Fink in višnje-goraki meščan Jožef Zupančič, zaveden katoliški mož. — Naj počivajo v miru I RAZNO d Edvard Gregorin: »V času obisk&njac. Dne 11. maja se vrši v ljubj. gledališču premiera Gregorinove pasijonske drame » V času obiskanja«. Delo obsega 8 slik in epilog. Drama je posebno zanimiva, ker ne slika samo Jezusov poslednji čas in smrt, temveč, ker je z«jel avtor ves nastroj tedanjega časa, razmere, ki so vladale takrat, ko je pričel oznanjati Jezus svoj novi nauk. Podal je v kratkih in značilnih scenah socialno in politično obiležje one dobe, v kateri Be je rodit Kristusov nauk kot posledica neznosnih razmer, ki so nastale Dežela se pripravam na kongres DRAŽOOSE Bela nedela, ki j« bila vsa posvečena misli na presv. Režnje telo in pripravi na evharistični kon- fres, smo slovesno blagoslovili evharistični križ. redi med obema vasema stoji na lepi razgledni točki 10 visok in nosi velik kelih s hostijo. Zjutraj je bila v cerkvi ganljiva slovesnost prvega sv. obhajila. Ob 19 se je pa vsa župnija zopet zbrala v župni cerkvi k molitveni uri. Ko se je stemnilo, smo prižgali svečke in iz cerkve se je začela pomikati dolga procesija na Kras, kjer je bil postavljen križ. Nepopisno lep je bil pogled na množico vernikov z lučkami, zbrano okrog belega križa, ki ga je osvetljeval od časa do časa bengalični ogenj. Po lepem govoru je g. župnik križ blagoslovil. Sledile so tri dekla-macije, nazadnje pa še pesem »Kraljevo znamenje« in zahvalna pesem, s katero smo se Bogu zahvalili za vse v sv. letu prejete dobrote in milosti. Kaj so rekli ljudje? »Vsako nedsljo naredimo enako ali podobno pobožnost!« Otroci so občudovali rakete, s katerimi smo dolincem naznanjali, da smo ob novem križu prisegli zvestobo Križanemu im njegovemu nauku. Križ sredi fare pa bo klical: »V križu je naše odrešenje!« - KOMENDA Ko je lani naš nadpastir i »-dal vabilo na letošnji evharistični kongres v Ljubljani, je g. Mejač v družbi večkrat opozarjal aa evharistične spomine, ki so v tesni zvezi s faro in potrebo, da se ti spomini nele ne izgubijo, ampak nasprotno v sedanjem rodu poglobijo. Našel je odmev ne le pri svojih prijateljih, ampak v celi fari. Na posebnem sestanku v društveni dvorani je na podlagi skioptičnih slik, ki jih je dal napraviti na podlagi Valvazorja, in drugih virov tolmačil zgodovino tare. Tri dobe. je posebno poudarjaj. Dobo ustanovitve fare in ko jo je prevzel malteški viteški red. Zakaj bi ljudje v dobi graščakov, ki so se šopirili v vsem sijaju, ne videli svojega Boga v časti viteštva? Se danes je med ljudmi spomin m konjske procesije na velikonočni ponedeljek. Duhovnik je zajahal konja, vzel v roke monširatioo s sv. 8. T. in procesija se ie vila po vsem mengeškem in cerkljanskem polju. VaJva-zorja je ljubezen do sv. R. T. tako prevzela, da io je v svojeni znanem delu ovekovečil ia zapustil tiskan spomin nanjo. Sedanja 200 let stara monštran-ca je še videla te vrste procesijo. V fari je Kriška graščina, ki ie igrala veliko vlogo za časa luteran-stva. Odstopila je luteranom cerkev na Gavšeku — danes vas Križ. Cerkev je danes razvalina, prerašča jo trava nam pa je dokaz, da je Bog med nami v sv. R. T., čeprav so to bivanje Iuterani tajili. — 200 let bo, kar je živel komenski župnik Peter Pavel Olavar, velik učitelj ljubezni do Boga in do bližnjega. Fara je bila takrat še enkrat večja kot danes Mož ie varčeval pri sebi, da ie ustanovil današnji župniji Tunjice in Zapoge. Ustanovil jih je zato, da bi imeli ljudje večjo priložnost obiskovati Boga v fabernakiju. v župnem arhivu je njegova prestava listov in evangelijev, ki jih je zlasti v postil prebiral vernikom in utrjeval razumevanje svete maše Iz istega namena jc ustanova bolnišnice in neizpolnjena želja komenske gimnazije. — Ti spomini so v letošnjem letu prevzeli oek> faro. Najdragocenejši spomin letošnjega evharističnega leta pa bo zapustilo zgodovini delo komenskih mož, ki so vzeli resno v roke preureditev okolice cerkve, ki naj spominja na P. P. Glavarja in evharistično leto. Komenda je bila nekoč utrjeno taborišče in slovenski mojster prof. Plečnik je imel najbrž to staro Komendo pred očmi, ko se je lotil tega dela. Prej je bila brezpomembna ograja, ki je ločila cerkev od okolice. Danes stojijo terase, ki spominjajo na terase pri lurški baziliki. Krona teh teras pa bo vsled trenja treh svetov: fanatičnega židovskega, kateremu na čelu so bili tempeljski duhovniki in farizeji, ki so izrabljali ljudstvo. Ljudstvo je trpelo pod pritiskom teh in ošabnimi Rimljani, kateri so gospodovali nad deželo. Nazorno podaja pisec drame, kako so hoteli izrabiti duhovniki in farizeji Jezusa in množice, ki so se mu priključile, kot pomoč zoper rimski jarem, toda ko so videli, da je njih «/p zaman, so naperili sodbo zoper Jezusa ter ga obsodili na smrt. Prireditev čita-tel.i»m toplo priporočamo! svetilnik, spomin na evharistično leto. Bo to inasi-i ven, 4 m visok steber v obliki starih kapelic na g» j renjskih poijih. V njem bo gorela vetrna luč. Na 1 podsiavku bodo znaki letošnjega evharističnega | leta, križ m kraljeva krona in primeren napis Kri-; stusu Kralju. Bo to spomin, kolikor vemo, edinstven , v Sloveniji. Delo dobro napreduje in upanje je, da i bo stvar do evharističnega kongresa izvršena. — j Fantje so porabili kot zunanjo pripravo na kongres drugo misel. Komenska fara je segala v času : P. P. Glavarja na jugu do Save, na zapr.du pa tudi ; ne dosti manj. Naj vidijo tudi fare, ki so se ločile ' od matere, da ljubezen do Boga pri materi še ni ugasnila. Vrh zvonika so postavili električno raz-. 5 vetij en križ, ki sveti vse nedelje istavili nad svojo vasjo na 740 m visoki Murovici še svoi poseben evharistični križ in pa na predvečer Najdenja sv. križa lepo razsvetlili ter prepevali jx>d njim zbrani primerne pesmi, ki so odmevale daleč naokrog. Bil je to lep prizor za bližnje in daljne kraje SEMIČ Versko življenje v naši župniji zadnja leta vidno raste. Posebno letos sc hoče vsakdo duhovno poglobiti in truditi. To so pričale zelo obiskane duhovne vaje, ki so se vršile posamič za može in fante, za žene in dekleta. Na belo nedeljo smo postavili prod župno cerkvijo evharistični križ, ki so ga po krasnem govoru naš g. župnik blagoslovili. Spominjal nas bo še dolga desetletja ua velike evharistične dneve v Liubljani. Nekdaj so stali naši predniki na tem obzidju in odbijali divje turške napade. Tudi danes butajo v nas sovražniki, tudi danes moramo odbijati njih napade na Cerkev in Boga. A samo v znamenju križa bomo zmagali in dosegli mir. jy> katerem tako Hrepeni bolno človeštvo. Po govoru smo zapeli »Kraljevo znamenje«, nakar se je vršil blagoslov križa Veličastna je bila nato procesija z lučkami v rokah, ki se jc vila daleč crtoli cerkve in končala v njej. Pa tudi najmlajši nočejo izosiati. Šolski otroci iz Rožnega dola se vneto pri-pravljajo z deklamacijami, pesmimi in z dvema igrani« itn prireditev, ki bo v začetku drugega meseca v Prosvetnem domu za evharistični kongres. HOMEC V zadnjem času smo imeli kol pripravo na evharistični kongres dvoje skioptičnih predavanj: o tvharističnih kongresih in o Marijinih božjih potih. Tudi predstave v Društvenem ttoinu služijo duhovni obnovi. Posebno vzgojno je učinkoval« igra »2rtev »povedne molčečnosti«. Vadimo se tudi v petju vseh onih pesmi, ki jih bomo peli pri kongresu: Za reditelje na kongresu se je priglasik) 23 fantov in mladih mož. Na visoki kupoli župne cerkve je zažarei električno razsvetljen evharistični križ. Pobožnost a je izvršila na veliki četrtek zvečer z govorom g. župnika in z obljubo zvestobe. Vsa cerkev je po govoru molila in ponavljala: »Jezus, verujemo v te! lezus, tebi živimo! Jezus, tvoji smo živi in mrtvi!« Nato je vsa zbrani množica navdušeno pela evhari-»tične fiesmi H koncu smo molili k rižev pot. KRASNJA Na belo nedeljo sme imeti slovesen sklep sv. leta. N» ta pomenljivi dan smo blagoslovili evharistični križ. V procesiji smo šli rta bližnji grič Ci-cefj, kjer stoji 10 m visoki, belo barvani križ. Po govoru g. župnika je bil križ blagoslovljen, pevci so pa zapeli še par pesmi o sv. križu, nazadnje p« pesem »Povsod Bo^a«. Križ stoji iu griču nad državno oetso in je viden skoraj po vsej župniji. HOTEDRSICA Zamisel evharističnega križa s« je pojavila ludi v naši fari. Križ smo postavili n« grič nad vasjo, kjer kraljuje celi fari. Blagoslov se je izvrši! na belo nedeljo. Zvečer so bile v cerkvi pete litanije. Ob veliki udeležbi faranov se je nato razvila procesija k okrašenemu in razsvetljenemu križu Lep je bil pogled, ko so larani s svečami v rokah šli med prepevanjem evharističnih pesmi in ob pritrkavanju. Ob križu je zbor u pel »Kraljevo znamenje«. Nato je bii blagoslov križa in govor o pomenu tega dogodka Zatem je pa mogočno zademela pesem »Povsod Boga«. Tudi v naši Tari sedaj blesti znamenje našega Evharističnega Kralja, kateremu skažiino čast z obilno udeležbo na kongresu! ST. OOTARD N» beio nedeljo smo tudi pri nas blagoslovili - ------- ----"J- - —>-..., gfl uo utiv l)au UCi- kvijo, da je viden po vsej fari. V nedeljo zvečer se je po slovesnih litanijah razvila lepa procesija h križu. Daleč v dolino so sijale neštete luči in odmevalo petje. Številnim zbranim faranom je domači g. učitelj razložil pomen slavja. Končal je z željo, da naj v stiski današnjih dni išče vsakdo ulehe lam, kjer je edino najti ntore. G. župnik ie pozval vse, naj Njemu, ki v presv Rešnjem Telesu živi med nam, in za nas, obljubimo večno zvestobo Iz stoterih src se je izlila ta obljuba, v stoterih srcih se je naselil Njegov mir. Dal Bog. da bi vedno ostal v nas! VRHNIKA Blagoslovitev 18 m visokega evharističnega kriza Sino imeh na belo nedeljo zvečer posebno slovesno. Ob 19.30 smo imeli v bajno razsvetljeni žup-ni cerkvi pele litanije, nakar je g. dekan v res izbranih besedah orisal pomen in veličino sv. križa. Po govoru smo se razvrstili s prižganimi svečami v veličastno procesijo, ki se je vila med prepevanjem in molitvijo na hribček Turnovš« h križ«, ki je bil električno razsvetljen. Pod križem smo odpeli litanije presv. Srca Jezusovega, nakar je sledil blagoslov kriza Zapeli smo še »Kraljevo znamenje7in »Povsod Boga, ter smo tako zaključili sveto leto, obenem pa se navdušili pod evharisfičnim križem za ^JitS t^f^ie. Zares neizbrisni spomini so nam ostal, na tako veličastno in pomembno slavje. KOPANJ Na veliki četrtek so naši možje in fantje postavili Ita kopanjskem hribu poleg župne cerkve wha-nst.črti križ, visok 19 m. V sredi je okrašen s keli-hom m hostijo, okrog pa se viie velika trnjeva Krona. Kriz se v,-ti no vsei župniji, razen na Sd B' Slivnico, kjer bodo postavili svojega. Na belo ddjo zvečer smo krfž slovesno blM-oslovdi. K tq svečanosti se je zbralo izredno velilto število Žup-ljanov. posebno tudi mož in fantov. Potopljeni v morje lučic smo se |»dali v sprevouu h križu, kje. smo najprej zapeli .Kraljevo znamenje«, nato je g župnik razložil pomen evharističnega križa m ga blagoslvil Potem smo molili za srečen uspeh evharističnega kongresa in še po namenu sv. očeta za mir med narodi. Sledila je pesem »Povsod Boga«, nato smo se vrnili v cerkev, kjer smo prejeli se blagoslov s sv. R. T. Tako smo obenem ludi lepo zaključili jubilejno lelo našega odrešenja, la gin ljiva slovesnost bo pač vsem udeležencem ostala v neizbrisnem spominu. — Na kongres smo se predvsem pripravljali z duhovnimi vajami, možje in fantje že v adventu, žene in dekleta pa v postu pred Marijinim oznanjenjem. - Priglasilo se je ia kongres iz naše župnije doslej že nad 250 udeležencev, več kol četrtina župnije. DOL PRI UUBIJAJil V svrho duhovne priprave za evharistični kon- Sree v Ljubljani se bodo v dneh od 18. do 22- ma- vršile za vse fante in mož« tukajšnje župnije duhovne vaje, ki jih bo vodil g. laiarist Bele. Govori bodo zjutraj in zvečer v lupni cerkvi. Ob tej priliki bomo jxwtavill tudi evharistični križ, na kar le danes opozarjamo vse vernike župnije, da se na to slovesnost dosto|no in pobofnn pripravijo. BUČKA Kar je res, je res: Bučklanarji niso otl muh. Za sklejMio sWesnost sv. leta in v spomin ter vzpodbudo za evh. kongres so postavili pri |»kopališču visok križ. Pa ne takega, kakor jin marsikje vidimo: en kol pokoncu, drugi pa počez, ampak kar ta pravega, hrastovega s podoi i križa nega Jezusa. Les je daroval Janez Lekše iz Vrha; vse drugo so |>od vod stvom g. župnika pripravili in uredili cerkveni ključarji in fantje. Na belo nedeljo zvečer se je zbrata skoraj vsa Bučka, pa še nekaj sosedov zraven, v cerkvi. Po Jcriževem potu in litanijah se jc razvila velikanska procesija. Mladina je nosila lampijoučke, ki si jih ie sama naredila, drugi so imeli prižgane svečke. Med prepevanjem — pelo je vse.' šolarji, fantje v svoji skupini, g. župnik e pevskim zborom, dekleti in žene — se je sprevod ustavil pred križem. Pri križu je g. žu[>nik razložil jiomen križa: stalile so deklamacije in obljuba zvestobe Križanemu. Vse je bilo ganljivo lepo. Zvestoba križanemu Jezusi: naj bo skalno trdna! TURJAK Ob zaključku sv. leta in kol spomin na evlui-ristični kongres v Ljubljani, smo tudi mi v Turjaku na najlepši točki postavili nad 17 m visok evhari-stičm križ, kateri je viden po Sest župnijah. Kdor količkaj pozna okolico Turjaka in one ovinke |>od Gradom, bo vedi, koliko Iruda je dal 18 m dolg hlod, ko so ga vozili z dvema j>aroma volov. Vsa dela so bila izvršena v petih dneh. Delo so izvršili večinoma fantje iz kal. akcije. Najlenša hvala jim Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki* so na katerikoli način z delom ali denarjem pripomogli k dograditvi. Na belo nedeljo smo križ slovesno blagoslovili. Po molitvah v cerkvi smo šli ob mraku v procesiji, katere s ose udeležili skoro vsi farani s prižganimi svečami h križu, kjer je imel domači g. žu|>nik lep govor in blagoslov. Za sklep pa smo skupno zapeli »Kraljevo znamenje«. Vsa slovesnost sc je lepo izvršila in bo oslala ljudem trajno v spominu. 1 STARI TRG PRI RAKEKU Blagoslovitev evharističnega križa ob sklepu svetega leta smo imeli minulo nedeljo popoldne na Nadleskem hribu. Po končanih večerni,.ah i« j|a dolga procesija iz farne cerkve s križi vseh podružnic na Nadleški hrib. Tu je imel g. župnik lep govor, v katerem je posebno poudarjal zvestobo do Kristusa tn presv. Evharistije. Po govoru je blagoslovil 18 m visok križ. Cerkveni pevski zbor pa vodsfvo™ ,orpnista zapel par lepih evhari SS?1'J??L !,' slabemu vremenu se je slav-nosti udeležilo veliko ljudi. ' PRESKA Zopet moramo poročati, kitko je naše ljudstvo navdušeno za evharistični kongres Na na Srn hribu naše župnik ki je mnogo višji ko im Z gora in še višj. kot Sv. Katarifia. je na JeterbenkS z vel.tom navdušenjem postavilo 12 m visik T^ov križ. Na velikonoč popoldne ob 2 ie pel Sšk z^ v krasn, podružnični cerkvi sv. Mariete r**i n.je, na Jeterbenku se je zbrala okotf mt 4 ve |k. Pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA. tej SANOVEC. Pristen je le v plombiranih paketih. Apoteka: Bahovee, Ljubljana Kongresni trg licu. lir, 7» od S. il ItM. množica ljudstva, tam je bila deklamacija, j-mor petje in blagoslov križa. Na belo nedeljo, ol> sklepa sv. leta, smo šli iz žujme cerkve po vasi med pri. trktrvanjem zvonov v rimski procesiji pred evta-ristični križ; Iu je mladenič 1. P. deklamiral pesem mladenič M. D. je bral posvetiiev križu. j>evci in' vse ljudstvo ie pa pelo jiesmi »Kraljevo znamenje« in »Povsod Boga«. Kar nismo se mogli ločiti (X) križa, na katerem gori noč in dan električna lučki. Za zadnjo nedeljo tega meseca se pa pripravljajo dekleta na pripravljanj evharistični sestanek. VKLEHOVO Evhariutifni križ sloji. Nič umetniškega ui m njeni; |iripro»t. 15 m visok, z 2 metra veliko ho stijo jc |K)stiivljen na zahodnem griču od cerkve, na Sc nekoliko vidnih razvalinah gradu kamer-skih Kiis|K)dov. kjer dovolj zgovorno oznanja minljivost sveta. Blagoslovili smo ga na veliki petek i ki Ave Mariji. Vsa fara je šla z gorečimi svečkami v |>rocosiji h križu, ki je bil ožarjen « tremi kresovi. Najprej so jievci zapeli pesem o sv. križo, nato (so g. inpiiik imeli lep govor in izvršili blagoslov križa. I.ep je bil prizor, ko smo i. dvignjenimi lučkami obljubili zvestobo Križu in presv Evharistiji. K ukicpu smo zajieli >Krnljevo znamenje križ stoji- in >Povsod Boga . Te dni imamo duhovne vaje za lan t« in deklet«, drugi teden |w za žene in može. Tako prerojeni »e nočemo ve i udeležiti nlavlja evharističnega Kralj«. Dal Bog za tiste dni tudi lepega vremena! V vsako hišo »Domoljuba«! MUKINJK Skioplično predavanje o evhar. kongresih liti v našem Društvenem domu v nedeljo, lil. I. m o!) pol 4 (|>o ftiiiiiriiicah). Glavni pripravljalni odbor pa vabi k temu predavanju (krasne «like!) ne !» tukajšnje župtjane, ampak tudi okoličane zlasti ii Nevelj, .Stranj in Tunic, ker bo to predavanje vo-ljnlo zn vso okolico. Običajna Marijina jiroce-sija na /.dušo ho letos 2. junija. Začetek oh pol 3 s slavnostnim govorom g. p. Dionizija iz Kamnika. Procesija se ho vriila ob vsakem vremenu. SVIBNO PRI RADEČAH Kakor v mnogih krajih širom Slovenije, snio tudi pri nas postavili evharistični križ na visokem hribu na razvalinah starega jrradu, kjer so gospodarili nekdaj Ostrovrliarii. Izdelan je križ iz hrastovega lesa, katerega sta darovala Podlesnik Franc in Knez Franc. Fantje so križ spravili po skoraj nedostopni stezi na strmino. Na belo nedeljo smo se proti večeru zbrali v farni cerkvi, kjer je bil govor o pomenu križa, molitven« ura in večerni«. V mraku pa smo se podali na razvaline starega gradi1 z banderi in lučkami, navdušeno pevajoč. vefiko ljudi je prisostvovalo blagoslovu križa in mu navdušeno obljubilo zvestobo. Kot a enega grla smo zapeli »Kraljevo znamenje« in se nato razšli veseli, dmin na devetnajstolctnico odrešenja m evharističnega kongresa. »SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške ak-eije. — Stane na mesec 25 Din — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. -- Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. PO DOMOVINI Franjo Neubauer: Majski pozdrav Potoček na gori, od solnca vzbujen, poteči, žubori če z travnik zeleni Naj tvoja vodica oznanja povaod, da rajska Kraljica obhaja svoj god. Naj ptičice glasno, veselo pojo, pod sinje in jasno lete naj nebo. Zadruge polagajo račune. (StaritTg pri Rakeku.) \ nedeljo, 26. aprila «e je vršil v občinski poto elovalmci občni zbor Živinorejske selek-ci jske zadruge v Stareintrgu. Občnemu zboru je prisostvoval tn
  • culi, dn je Snop prodal svojo hčer Jeromu, saj so vedeli, da mladenka ljubi drugega. Ivo je Jerom prišel v župnišče, je »upnik zahteval od njega listine in različne podatke. Možakarju je postalo kar nekam vroče, ko je župnik pričel vse zapisovati in mu obljubil, da bo po nekatera potrdila pisal že snnt v pristojno faro. Približal se je dau poroke. V župnišču še niso imeli potrebnih listin in Rezi ko jc zaskrbelo. Jerom je hotel poroko slovesno proslaviti. Ukazni je postaviti pred cerkvijo mlaje in Sno-l">vo bajto vso Oikrasiti. Za svate je pripravil mize kar zunaj nn travniku pred hišo. kjer so napravili prijetno zeleno utico. Hil je zadnji dan pred poroko. V Snopov i mSi je bilo vse pokonci, vsi so hiteli pripravljat in peč za svate, ki jih je Jerom povabil. Tedaj se pojavi nn pragu Snopove hiše •noninšno oblečena žena z dvema otročičema •» vpraša za Jeronia. 'Kaj bi pa rudi? Gospod je šel v žuipnišče zaradi poroke,« ji odvrne neko dekle. "Kje p« je njegova nevesta?« vpraša ženic«. »■"'e J.elile kRj vhognjme, kar počakajte, Skrivnosten prihaja nebeščanov klic, da stopa iz raja Devica devic. Prečista, presveta Marija, le pridi do zemskih siroti glej, šmarnice vse ti povija in šopke ti nosi naprot'. In cerkvice naše zvone ti, kot niso ti pele nikdar, in srca topleje gore ti kot solnca pomladnega žar. Florijanova nedelja. (Ponikve pri Dobrepoljah.) tudi letos 12. maja, to je prihodnjo nedeljo se bo obhajala pri nas Florijanova nedelja. Ta dan ie pri nas sv, Florijana patron-sko opravilo. Nuvadno m1 udeleže sv. maše vse okoliške gasilske čete, na kar vabljeni tndi letos. Sv. moša bo nn prostem. Sodelovala 1» tudi godba i/. Dobrepolj. Vabimo vse okoliške gasilce naj se udeležijo v polnem številu in tudi druge okoličane, da prihite v nedeljo v Ponikve, kjer skupno počastimo sv. Florjana in ga skupno prosimo, da nas obvarje časnega in večnega ognju. »V času obiskan ja«. (Šmarje pri Ljubljani.) Prosvetno društvo Šmarje priredi v nedelj, 12. in 19. maja ob 3 poj), in ob 8 zvečer v »Prosvetnem domu« v Šmarju pasijonako predstavo » V času obiskanja«. vljudno vabimo, da pridete v velikem številu, [^opoldanske pred- ' takoj vam prinesem,« odvrne mladenka in jo sočutno pogleda. 7. nevesto bi roda govorila,« odvrne pri-liujnčka. Že stoji pred njo Rezika. jo prijazno pogleda in vpraša, kaj bi rada. »Torej vi ste nasedli temu sleparju, temu goljufu? Ali ne veste, d« je poročen, da sem jaz njegovo zakonska žena? Ali vam ni tega povedal?« Rezika prebledi kakor piatno: »Žena. saj to ni mogoče?« »Da, du, res je! Le čakaj dekle, boš videla, do ne bo prinesel ženitnega dovoljenju, saj sem zvedela v domačem župnišču, knj namerava. Pn je tako predrzen, da vleče tebe in še duhovne gospode za no«! Mislil jc, da ne bodo poizvedovali in da se bo kar poročil, saj sva živela izven te. meje. No, naj dela, kar hoče, saj mi ni zauj, samo ekrbel naj bi zo otroke, kakor je njegova sveta dolžnost! Tako revščino tolčemo, da je grozno, .p* se ne z.meni za nikogar!« Raziika je vsa zbegan«. Ženske se zbirajo okoli nje in začudeno poslušujo, da je Jerom že poročen. »Pa kar same svntujmo!« se'oglasi Morožova Tina, ki ji manjka dveli kolese in je toliko bolj snedenn, kolikor manj pametna. Takoj pogrnili Jeromovo ženo ?n roko: »Pojdimo!« »Saj ni res, ouj ne more biti res!« zajndi Rez.ika in se prime za glavo. Jeromova pa sedi med ženskami in se gosti. Otroka se mašita s flancati. Realka sedi tam in jokn. Ženske jo tolažijo, pa nič ne opravijo, preveč žalostna je in pregloboko potr(» stave priporočana© bolr odaljenim gostom. Irnaite ugodno zvezo z v Inkom z Dolenjske ali od Ljubljane za prihod in povratek. Bližnje pa prosimo, da pridejo zvečer pravočasno, ker bomo točno ob H začeli. Otrokom pri teh dveh predstavah vstop ne bo dovoljen, ker l>odo otroci iineli svojo predstavo. Iz dolenjskih Benetk. (Kostanjevica.) Grdo nas je poparil majiiiik. Ponekod se tolažijo s tem, da je mraz pospravil hrošča. Pri nas ga pn ni. Ni ga seveda za to, ker te golazni naš k.raj nima. Zato, kor hrošč ni prijatelj vode, a vse krško polje je napojeuo z vodo. Km ie iznad ravni, lam ga pu že poznajo tega nepridiprava. Slana v četrtek im petek ie poklatila vse orehe, pojedla večji del jabolk, le ono, kar je s cvetjem zakasnelo, je še ostalo. Tudi rž, ki io je dobilo v klasju, je »mlatila. Kolika je škoda na trti, se še ne more presoditi. GotrfVo je to, da je sedaj r vinograd« pogled zelo žalosten. Pretekli teden je bil promet skozi Kostanjevico zelo živahen. Tako zanimanje je bilo za vse potrebe in želje. Razno. (Kokošnje.) »Kraljevo znamenje krii stoji.« Tako so zapeli naši fantje in dekleta na belo nedeljo, ko so ob slovesnem grmenju topičev iu ogromni udeležili ljudstva mora vik i g. dekan J. Ceg-nar blagoslovili evharistični križ za vas Kokošnje. Ni bilo to znamenje samo manifestacija katoliške misli, ampak ic bila tudi globoka prošnja, ki je lepo izzvenela iz govora g. dekana. »Gospod obvaruj in reši nas vsega hudega!« — Težika nesreča je zadela družino ob-čespoštovanega J. KoJcalja. Ko je njegov 12-letni edini sin prišel v bližino konja, ga je ta silovito uddaril ravno v čelo, da je nesrečni Jaikec na mestu obležal; odpeljali so ga takoj v bolnišnico, toda bila je vsaka pomoč zaman. Po enotedenskem mučnem trpljenju jc odšel 1. maja v boljše življenje. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali vsi učenci viš. nar. šole na Vrhpolju z zastavo. Prijatelji so mu darovali v slovo devet krasnih vencev. G. šolski upravitelj se je poslovil od njega oh odprtem grobu s krasnim govorom. Malokatero oko je ostalo suho. Počivaj v miru, dragi Jakec! Ko pride stari Snop, ki je slučajno še trezen, mu hči vrže: »Vsega ste samo vi krivi! Nikoli nisem marala zanj, pa ste me tepli kakor psa! Sram vas bodi.' Zdaj grem in se ne vrnem nikoli več!« Oče jo neumno gleda: »Zakaj se vendar vsajaš? Sam ne vem, kaj ti je?« »To mi je, da je Jerom poročen in da sedi tu njegova žena z dvema otrokoma! To mi je, da ste mi vi temu brezsrčnežu prodali, da vam ni bilo nič za lastnega otrok«, temveč le za pijačo, Da, za vašo pijačo ste me prodali temu človeku, ki je poročen z drugo!« »K vragu s teboj!« zakriči starec, ko »topi prav tedaj čez prag Jerom in zoliolščl v svojo ženo. Preden se zave, ga Snop podere na tla, ga jame tolči s pestmi lil praskati po obrazu kakor razdivjana mačka. Jerom kriči kakor obseden, ženske vrešče. Rezika glasno tuli, a stari Snop je menda zblaznel, saj tolče kar naprej, sc ne briga za Jeroniove krepke udarce in samo praska in suje. Ko ga naposled odtrgajo od Jerouia, jc ves okrvavljen, a spet se hoče divje zagnati vanj. »Takoj iz te hiše, kjer nimaš ničesar več iskati!« se zadere tedaj Martin, ki ga je privabil divji hrušč. Že zasuče preplašenega možica kakor peresee in ga s krepko brco vrže če.z prag. Jerom je še vedno ves zmešan, pobira se,' nekaj govori, si briše okrvavljen obraz in beži, n njegova ženil in otroci hite za njim. 3. »jerom je zginil s svojo ženo vred!« je šlo po vasi Toda ti«ii. ki so mu dolgovali, so pre1- fl> $ »rebrnem jubilej«. (Sv. Helena.) Te dni poteče 26 let, odkar so prosvetni delavci zaorali prvo brasdo katoliške prosvete na tem polju in ustanovili slov. katol. izobraževalno društvo pri Sv. Heleni. V uadeljo, 12. maja slovesno proslavimo lepi jubilej s primerno prireditvijo. Popoldne ob 3 bo slavnostni goyor z narodno igro >1 z p o d G o 1 i e ec. Razen domačinov vljudno vabimo tudi vse prijatelje prosvete iz okolice, da nas ob tako lepem prazniku v obilnem itevilu obiščejo. Iipod najvišje gore v Bvropi. (Houche.) Že nekaj let sem čisto sam pod Mont Blankom, kl je s svojo višino 4810 metrov najvišja gora Evrope. Naša dolina leži nad. tisoč metrov nad moijem. Ne daleč od naB je že večni sneg in led. NI čudno, da ae nas zima tako dolgo drži. Jeseni je zapadel sneg že 10. oktobra, skopnel je pa v aprilu, pa smo kmalu dobili drugega za nadomestilo. V sredi zime je pa padal brez konca in mraz je bil neznosen. Kraj je znan daleč okoli zaradi gorskega zraka. Poleti je vse polno tetoviščarjev, da je dolina podobna velemestu. Pa tudi kriza nas zadnje čase hudo obiskuje, zlasti delavce, vendar menda ne bo še tako hudo kot je po poročilih časopisov drugod. Kljub mrzlemu kraju imamo veliko sadja, zlasti češpelj in jabolk, ki gredo dobro t denar. Le jeseni je treba večkrat pohiteti z obiranjem, da sadja ne zapade sneg. — Pozdrav vsem titateljem »Domoljuba*! — Val. Skok, Houces, H. Savoie, i rancija. Ledeni maj. (Primskovo pri Litiji.) Tudi pri nas vlada občuten mraz. Noči so silno hladne, a dnevi so vroči. Ker je že vse v buj-,ieui cvetju, se je baii, da nam vse pozebe. Vinogradniki se boje za vinsko trto, ki že močno odganja. Zadnji mraz jI je že precej škodoval. Dal Bog, da bi ne bilo še večje škodel — Šmarnične pobož-nosti so pri nas vsak dan ob pol šestih zjutraj. Verniki ee jih v precejšnjem številu udeležujejo. — Volivno gibanje je bilo pri nas dokaj mirno. Imeli smo dva shoda. Obljubili ao nam samostojno občino in cesto. Za cesto se že borimo leta in leta. Gospodom kandidatom bi bili zelo hvaležni, ko H nam pripomogli res do poštene ceste. Primskovo je lepa izletniSka točka, a slabe pota odbijajo izletnike. Ko bi le obljubam sledila dejstva! Jubilej. (Roteče.) 10. inaja Je dopolnil 80 let. g. Janez Kušar, posestnik iz Reteč, brat pok. župnika v Mengšu in unirer. profesorja v Ljubljeni. Jubsl&ivf je globoiko veren, zvest naročnik »Domoljuba«, katerega tudi sedaj še »krbno prebira dober gospodar in »kr.ben oče, V mlajših letih se je mnogo udej-stvoval tudi v jav-neni življenju, Bil jc cerkveni ključar, član šolskega sveta, občinski odbornik in ustanovni član Katol. prosvet. društva. Veliko skrb je posvečal svoji družini, kateri pa srn rt ni prizanašala. Za prerauo unnr-k> ženo mu je vzela tudi dve hčeri v najlepših letih in sina, profesorja v Celju. Kljub težkim preiskušnjam ni omagal. Iskal je pomoči pri svojem Bogu in tak« zmagoval vse viharje življenja in dočakal častitljivo starost 80 let. Moža apostolstva in nioiiitve naj ljubi Bog ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. Med našimi izseljenci (Moers-Meerbeck) 7weza jugoslovanskih katoliških društev je pozvala svoje člane, naj zbirajo prispevke za ljubljanski kongres in za sportienik kralju Aleksandru. — Umrl je naš ustanovni član g. Jožef Kepic, štiri leta je boguvdano trpel Bil je vzoren katoličan, naročnik »Domoljuba« in drugih dobrih listov. Njegova soproga je pred 25 leti kumovala naši novi zastavi. Njegov pogreb je lepo pokazal, kako smo ga vsi ljubili. Doma je bil iz Most pri Komendi. Bog mu daj večni mir, žalujoče pa naj potolaži! — Za veliko noč nas je obiskal č. g. Oberžan in misijo-niral med nami. Obisk pri pobožuostih je bil povsod prav lep, škoda, da je bil čas prekratek. Bog povrni dobranu gospodu ves trud, ki ga ima z nami! ALI 8TB ŽE PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«? RADIO od 9. maja do 16. maja 1979. Četrtek, ». maja: 18 Plošče, 18.20 Sloveu. iSčrna, 18.40 Cas, poročila, spored .obvestila, 19 Kimečki trio, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos iz Bel- frada, 21.30 Cas, poročila, vreme, spored, 22 adijeki orkester. — Petek, 10. maja: lt šol. ska ura, 18 Plošče, 18.20 Sprehodi po »turi Ljubljani, 18.40 Čas, poročila, spored, obvestila, 19 Nemščina, 19.30 Nac. ura, 20 Aljažev večer, 21.30 Čas, poročila, vreme, obvestila, 22 Radij, orkester in plošče. — Sobota, 11. majat 18 Radijski orkester, 18.40 Cas, poročila, vreme, obvestila, 19 Zun. polit, pregled, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos z Jadranske straže, 21.30 Ca«, poročila .spored, 22 L solnčne Dulniacije. --Nedelja, 12, maja: 7.30 Uredba o prevažanja čebel na pašo, 8 Kmečki trio, 8.30 Cas in poročila, 9 Versko predavanje, 9.15 Prenos iz trnovske cerkve, 10 S šmarne gore na Kongresni trg, 11.50 Obvestila, 12 Program po željah, 15 Plošče, 15.45 Ženska ura, 16 Proslava materinskega dneva, 19.80 Nac. ura. 20 Čas, poročila, spored, obvestila, 20.30 Naša beseda, 21.3« čas, poročila, spored, 22 Rad. onkaster in plošče. — Ponedeljek, 13. maja: 18 Plošče, 18.20 Zdravniška ura, t8.40 Čas, poročila, spored, obvestila, 19 Radijski orkester, 19.30 Nac. ura, 20 Preno« opere iz Zagreba. — Torek, 14. maja: 11 šolska uvarska izkaznica. Kdor se želi še prkmižiti, naj takoj pošlje 156 Din na naslov: »sveta vojska« v Ljubljani, Vrazov trg 4, da bo še pravočasno dobil vse potrebno za potovanje. n Na mnoga vprašanja sporoča uprava »Vi. gredi«, da ee dobivajo vsi kroji io navodila za obleke, plašče itd., ki jih prinaša »Vigredina« priloga pri ijubljaimki tvrdki A. Krisper, Stritarjeva ulica. dobro vedeli, da še pride, saj eo ga predobro poznali in vedeli, da jim ne bo prizanesel. Nekoga dne se je res nepričakovano pripeljal z avtomobilom v vas. S seboj je imel tri gospode, ki so se ustavili zunaj na travniku ob vodi in pričeli ogledovati in meriti svet. Vaščani so bili kmalu o tem obveščeni in že so se zbirali in spraševali, kaj ti ljudje hočejo. Jerom jim je kratko pojasnil, da si žele kupiti tukaj svet, ker nameravajo jiostaviti veliko tvornico, kjer bo zaposlenih mnogo ljudi, da bo revščina v vasi za vselej končana. Kmetje mu niso odgovorili. Ko pa je zvečer povabil svoje upnike v vaško krčmo in jim svetoval, naj prodajo vsak svoj del zemlje ob vodi, so se mu vsi naenkrat uprli, »Gosjjodje ostanejo jutri še tukaj. Lahko se še premislite!« je svetoval Jerom in zapretil viščanom, da jih bo rubil in jim spravil posestva na boben, čc se mu ne vdajo. Za njegovo nakano je zvedel tudi župnik, in že je sklical v zadrugi sejo. Pet-rač je dejal, da raje nekaj tisočakov zgubi, kakor da bi dovolil, da bi Jerom zidal s svojimi družabniki tvornico tik vode. Kmalu »o gi bili edini in zadruga je sklenila posoditi vaščanom toliko denarja, da bi se lahko Jeroma odkrižali. Dolgovi iuso bili previsoki, in so se ga kmalu rešili. In spet je odšel, vendarle ne za vedno. Zadruga je delala s polno paro. Stari Jeran je spet poslal pogumnejši. Ker je bil š« dokaj trden, so mu preskrbeli službo. Vozil se je z vozom okoli kmetov sosednjih vasi, pregledoval poljske pridelki in jih naku-poval za zadrugo, saj je bil poštenjak. Milka je bila rešena. Delala je doma in mirno živela. Dol* j>ri Pekaču pa se je manjšal in oče in hči sta gledala v lepšo bodočnost, prepričana, da bo Jeranovo spet prišlo v roke prejšnjih gospodarjev. Jeroma ni nihče več marai. Vaščani eo se ga ogibali, nekateri so ga kar črtili, med njimi posebno kovač Martin, ki pa ni nikoli komu omenil, da ga ima na piki Trta je tisto leto posebno dobro kazal«. Vsi vinogradniki »o se veselili bogate litine. Zadruga je sklenila, da bo nakupovala tudi vino in ga sama prodajala na d filmi o ter pomagala zlasti manjšim vinogradnikom. Jerom se ni več stalno naselil v vasi, toda večkrat ga je še zaneslo nazaj, zlasti je rad posečal svoj vinograd, od katerega je tudi pričakoval nekaj koristi. Najbolj «e je bal starega Snopa. Kadar ga je srečal, je starec kar poskočil, mu žugal in pretil, da mu bo že pokazal. Ni se sramoval nahruliti ga, čeprav je bilo navzočih še toliko ljudi. Sploh pa je poslej še bolj popival, a hčerke ni več pretepal kakor včasih. Da, celo nekako mehak je postal napram nji. In odpustila mu je, sej je bil njea oče. Skrivaj pa je trpela ir. premišljevala iz dneva v noč, kaj bo. Ljudje so se že vnaprej teselili dobre letine, pa se je vse spremenilo. Nekega dne no nenadoma pridrveli temni oblaki, zabliskalo s« je in že se vsula po vinogradih za oreh debela toča. Stari župnik je hitel v cerkev ter molil, naj se Bog usmili teh ubogih, bednih, ki »o v znoju svojega obraza obdelali svoje skromne vinograde. Prosil je Boga, naj gte (a težki kelib mimo, jokal je in se trko! na prsi. Zunaj ua je razsajala toča in pobijal«. Ne- usmiljeno je bičala na vse strani, in ko »e je župnik vračal v župnišče, je videl, da so vinogradi stolčeni. tnsje se je skrivilo in ogolilo, grozdičje je ležalo razbito po tleh. Toča je siolkla vse jroganjke in napravila ogromno škodo. Kmetje so bili obupani. In spet se je pojavil v vasi Jerom in se norčeval, češ, če bi ga poslušali, in zidali tvornico, bi ne bili odvisni od vremena in toče. Pa se je znova izkazala zadruga. Bila je že dokaj močna, tudi več gruntarjev iz sosednjih fara je bilo udeleženih. In zadruga je pomagala. Ker je krompir dobro kazal, je kmetom za prvo silo izplačala na račun krompirja in fižola, ki «o ga imeli nekateri zelo veliko. Tn spet »o bili rešeni iz najhujše stiske. Jerom je spet pogorel. Sam je hodil po svojem vinogradu, posedal po zidanici in klel ter pil. Tudi njegovemu vinogradu ni toča prizanesla. Osumljen je možakar spet zginil Iz vasi. 4, Snopova Rezika je pestovala. Ko jo je zagledal Martin, je prebledel ln divje zaškrtal z zobmi: »Kaj je s teboj?« »Nesrečna sem bila. V vinogradu me je premamil.« »Da g« ni sram! Maščujem se nad njuni Že dolgo ga imam na piki. A zdaj, da zdaj mi ju dovolj!« je siiknil kovač in razburjen hotel iti. »Pusti gal Usoda se sama maščuje nad človekom! Bog ne prezre nobene krivicel« je prosila za svojega zapeljive«. Mladenič ji ni odgovoril, skamizgnil je z ramama in jezen «d-hitel B- ski Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) Na Silvestrov večer 1915 sem bil še vedno v Marijinsku. Zima se je pričela zares, zakaj toplomer kaže 38 stopinj pod ničlo. Kar lepo k peči, pa časopis v roke! V Rusiji izhajajoči list za Cehe, »Cehoslovak«, piše z dne 16. decembra 1915 med drugim sledeče: »Rusi niso napravili glede slovanskih ujetnikov tega, kar bi lahko. Rusi ne poznajo Slovanov in ravnajo z njimi kakor z Nemci, včasih Se slabeje, napačno pojmujoč, kakor zloglasni vojaški načelnik v Sibiriji, da so Slovani malo izobra-zen narod in zato neprijetnosti ujetništva ne občutijo v toliki meri, kakor kulturni Nemci.« - Ruska izredna preiskovalna komisija je jgohivila, da je bilo doslej že 3000 ruskih vojakov ranjenih od razrivnih (dum-dum) krogelj. — V nekem češkem časopisu, izhajajočem v Ameriki, čitam, da so se v zadnjih bojih pri Oslaviji pri Gorici posebno izkazali dalmatinski domobranci in naš 17. peš polk. Ruski časopis »Birževija Vjedomcsti« ie dne 15 decembra 1915 opisa! taborišče nemških ujeini-kov v Angliji, in sicer v Dorčesteru. Tovariši ujetniki, ki ste bili v Rusiji, Italiji in drugod, poslušajte in primerjajte: »Nemški ujetniki v angleškem Oor-česleru so dobivali vsak dan meso, kruh, surovo maslo in sadje najboljše vrste in v izobilju. Kuharji — vojni ujetnjki Nema — so prejemali od angleške vlade posebno plačo. Za "sako delo so i dali Angleži nemškim ujetnikom tri in pol pence za vsako uro. Angleška vlada je poslala v taborišče v Dorčesteru na svoje stroške oosebnega nemškega duhovnika iz Londona, da bogosluži in pridi»uje " nemščini. Nemški ujetniki v Dorčesteru so obiskovali posebne šole, kjer so jim tolmačili nemški pro-fesorji-ujetniki nemško in angleško zgodovino. Na razpolago so bile Nemcem telovadne dvorane :n i kopalnice s prhami. Nemški ujetniki so ustanovili j godbo na pihala in prirejali koncerte. Godala je | kupila angleška vlada. Vsi ujetniki v Dorčesteru so I dobili toplo obleko in izvrstno obutev. Zdravstveno i stanje je bilo v tem taborišču nad .vse dobro. Od 3'108 vojakov je zbolelo le 17 ljudii, a umrli sta samo dve osebi. Pobegniti jih je poskušalo pet. Nadzorstvo nad vsemi 3408 nemškimi ujetniki je tvorilo 7 angleških podčastnikov in trije častniki. Nemški ujetniki so imeli izvrstne zveze z domom, s&j jim jc bil na razpolago poseben izvrstno delujoč poštni oddelek.« Tako kulturni Angleži! Kako je bilo drugod? Raje molčim, zakaj še po dvajsetih letih mi ob misli na brezpravnost tistih dni vzkipi kri, da bi se maščeval nad tistimi, ki so neredko tako hudodelsko izigravali življenje ubogih ujetnikov. Da tudi v Rusiji iti šlo ob mobilizaciji vse gladko, kaže sodna razprava, ki se je končala dne 7. decembra 1915 v Barnaulu radi punta v tem mestu dne 22. julija 1914, pri katerem so nezadovoljni mobiliziranci zažgali tudi del mesta. Zaslišali so 844 prič. V težko ječo od 4 do 8 let je prišlo 15, v zapor od 1 meseca do 4 let 82, v trdil javsko ječo od 1 meseca do 3 let 32 in oproščenih je bilo 69 ljudi. Ob Novem letu 1916 sem storil svojo častno dolžnost in sem poslal častnikom-ujetnikom v Marijinsku čestitke. Takoj sem dobil od češkega častnika odgovor in še rublje povrh. Pismo se glasi v slovenščini: Spoštovani gospod nadučitelj! Zahvaljujemo se Vam iskreno za Vaše voščilo in ponavljamo svoje čestitke ter jih izročamo Vam in Vašim dragim. Kolikor kapljic toliko let, Bog Vam daj aa svet' živet! Bog Vas živi! Na zdar! Za ostale: inženjer Wrtel. Marijinsk, 1. januarja 1916. — Pa me resnično zanima, kje je danes dober m prijazen Ceh, »nž. Wrtel? Ali ie še žrv? Morda zavzema visoko mesto v češkoslovaški državni upravi, zakaj bil ie silno nadarjen mož. V časopisu »Russkoje Slovo« sem 'iste dni či-taJ sledečo zanimivo zgodbico: Načelnik U. avstrijske divizije general Sikarbonovič je običajno kruto ravna! s podrejenim vojaštvom. Nekoč ga pride na bojišče obiskat njegova žena in pričelo se ie tridnevno vozarenje, žretje in pijančevanje. Vsak dan se je vozil Skarbonovič z ženo in nekaj tovariši z avtomobilom na razne strani. Pri nekem izprehodu je šofer zavozil v jarek, j>a se ni nikomur nič zgodilo. Vendar je bi! šofer radi tega od »nadelanega« Skarbonoviča po vseh notah lepen. Da se maščuje, je šofer temnega oblačnega večera zavozil Skarbonoviča in njegovo spremljevalko na nasprotno stran — v rusko ujetništvo, kjer se je Skarbonovič čisto I gotovo streznil, pa fudi šoferja ni več tepel. , »Novo je Vremja« (Novi čas) od 23. decembra i 1915 poroča, da so bili na povelje nemškega generala Makenz^ia. vsi časjnikijn vsak deseti iz moštva 27. avstrijskega peTpofkaiSstreljehi, ker niso sledili povelju germanskih častnikov, ki so bili dodeljeni avstrijskim polkom. — V istem časopisu čitam, da se Anglija in Francija že sedaj pripravljata na go- spodarsko vojno z Nemčijo po sklenjenem miru. —• Francoski listi pišejo, da je ccsar Viljem naibrž podedoval neko hudo spolno bolezen. — Dne 23. decembra 1915 je sta! pred moskovskim vojnim sodiščem vojak 4!. avstrijskega pešpolka, pravoslavni Romun Vasilij Mihalčan. Radi požiga je bil obsojen na osem let trdnjavske ječe. — Tudi med češkimi ujetniki si našel tega ali onega, ki je češko sicer govoril, a nemško mislil. Pri nekem tozadevnem prerekanju je vzkliknil zaveden Ceh svojemu nasprotniku: »Ne samo po češko govoriti, ampak treba je tudi po češko čutiti.« Ne samo govoriti, tudi čutiti je treba Slovencu po slovensko vselej in povsod, sem si zapisal tisti dan v srce. V »Sibirskajd Ziznjf« z dne 30. decembra 1915, št. 284, čitam pod naslovom »Dve duši« izjavo ruskega pisatelja Maksima Oorkega, ki jc, kakor mnogim znano, sedaj popolnoma v kulturni službi ruskega boljševizma. Značilni stavki se glase: »Dve duši sta v ruskem človeku .. Ena — potujočega pastirja, Mongola, sanjača, nagnjenega k veri v tajne sile, uverjenega v tem, da je usoda vsemu delu sodr.i!t; ti si na zemlji, a usoda nad teboj iu proti usodi si brez moči. Vrstoma s to brezsilno dušo živi v ruskem človeku še duša Slovana, ki lahko močno vzplamti, vendar ne gori dolgo, hitro ugaša m je maio sposobna k samozaščiti pred silami, ki jo obkrožajo in zastrupljajo.« Na polotoku Krimu, znanem tudi po velikih tvormcah za tobak (tvrdki Mesaksudi) in Stamboli, je zdaj, 21. januarja 1916, v senci 10, na sohicu pa 25 stopinj toplote. Ze cveto mandeljni. — Danes sem zvedel iz ruskega časopisa, da so zavzeli Avstrijci Lovčen in prišli v Cetinje, — Iz lubada sibirske breze sem napravil več »dopisnic« in jih poslal na razne naslove v domovino. Tudi g. svetnik Anton Cadež je dobil en tak moj »umotvor« z geslom: »Na lubadu sibirske breze, pozdrav do Slomškove zveze.« Kako močno je bik) tiste dni gibanje za združitev pravoslavne in angleško-protestantske cerkve, kaže govor pravoslavnega Škota Pitirima pri srečanju s predstavniki angleške protestantske cerkve v Petrogradu. Po »Birževijih Vjedomostih« z dne 31. decembra 1915 je Pitirim dejal tudi sledeče: »Kot duhovniku ruske oerkve mi je zelo prijetno, da zadnji čas med obema cerkvama, med rusko-pra-voslavno in anglikansko narašča prizadevanje k združitvi obeh cerkva. Upam, da bo to stremljenje z božjo pomočjo venčano s fiolnim uspehom.« V vsako hišo Domoljuba! Otroče ni dolgo živelo, kmalu «o imeli pri Snopovih mrlička. »Prav, da je umrl revček!« so govorili ljudje, a Rezika ga je rada imela in je jokala za ■vjim. Vinogradniki popivajo. Obupali so nad trgatvijo, ki zelo slabo kaže. Nekateri lie bodo niti brali, ker jim ni ostalo ničesar ter pijejo lansko vino in pozabljajo. Mladina se veseli in nori s »tarimi. V cerkvi na Žalostni gori pa trpi ubogi župnik, pridiga kaikor zna samo on, da ee »rca jokajo in sc oglaša vest. a ko kmetje pogledajo svoje zapuščene vinograde, spet popivajo in «e zagovarjajo pred svojo vestjo, da ne morejo drugače, ker je njih bolečina presilna in je ne morejo več prenašati. Vinogradi pa »ijejo v soncu zeleni in jasni kakor bi sc smejali in drami!! v srcih novo upanje. Ko pride čas trgatve, prepevajo viničarji ln oberavci a nič ne aberajo, jk> zidanicah hodijo in hramžkih, se sami povabijo tu iu tam in popijejo kaT dobe. Ko so pijani, razsajajo in ae pmijo, se hvalijo, koliko pijače preneso in iščejo prepira. Je pač hudo, če človek nima zaslužka in zabave, ki jo je že. vajen iz leta v leto in se ne more zaživeti v tegobni umrtve-lofvti. Tedaj eo ee oglasili zadruga,rji: »Kdor bo samo jx>pival In obupava!, ter jemal še drugim jjogum, mu odtegnemo poinoč! Zadruga je zato tu, da podpre tiste, ki so zares potrebni, da pomaga onim, ki bi »« radi dvig-aili, na 3® ne morejo, a pijancev nc bo podpi-»ala.« ■Tudi župnik j« zapreti'! na prižnici: »Kar pijte, da boste vse popili! Zadruga vas ne bo več poznalo. Mesto, da bi bili veseli, ker »te rešeni iz najhujše zadrege, pa spet pjr jete! Svarim vas vsako nedeljo, pa ne j>omaga! Zdaj glejte sami!« Prestrašili so se in odnehali, splošna pijanost je popustila. * Počasi gre Jerom v hrib v evojo zidanico. Še ima nekaj starega vina, ki ga je kupil z vinogradom vred, a novine tudi pri njem nič ni bilo. Vinske gorice ae vzpenjajo v nebo, da jih zarja umiva in jih pokrivajo prozorni oblaki z meglenimi kopicami. Otožno »ijejo, saj trsja ni več, polomljeno je in okleščeno. Jerom jih ogleduje ko stopa počasi v reber. Na kropko gorjačo se opira in premišljuje. Ali niso gorice prav take kakor tedaj, ko je prišel v te kraje? Kmetje so obupovali nad seboj, trta je bila jiobita in kaikor milost božja jim je bil, ko je pričel od njih kupovati les in druge pridelke. In s j vet doživlja kar je minilo. Sredi |x>ti obstane. Ali ni šel nekdo za njisn? Tam za drevjem mora biti, zdaj, zdaj se prikaže. Ne, nikogar ui, sam je. Zakaj ga danes »preletava mračna slutnja, čemu mu je tako tesno? Počasi se večeri, rdečica zarje se razliva po vsem griču, poljublja cvetje in bilje ter polagoma zMedeva. Lahni vetre dije iu Mudi Jeroinu vroče znojno čelo. Sam ne ve, kaj mu je dane®. Ko pride na planoto, no spet uzre. Nikogar ni, saiin f»toj>a po planjavi mirno prvih vinogradov, ki ga žalostni in zapuščeni pozdravljajo. Spet se mu misli vračajo na jurvi čas, ko jt tod hodil in šele pričel svojo kupčijo. Lahko bi dela! pošteno, pa bi bil tudi mnogo založil, pa mu ni dala žilica miru, goljufal je. E, kako jr zinal! Že les je tako meril, da je moral zaslužiti, kmetje še niso dobro pognali merjenje, tudi na pogled je kupoval »toječi le« in pritiskal lastnike, kjer jih je mogel. In njegova žena? Res se nista razumela, pa mu ni bilo dovolj, da jo je zapustil, nič več se ni brigal in skrbel za družino, pa še drugo dekle je spravil v nesrečo. Vračali so se mu spomini na vse to kakor še nikoli j>reje. Ni maral na to misliti, toda moral je misliti in to ga je be-galo. Kaj je to? Zakaj take misli? Zaman se je spraševal in se jih skušal otresti. Le trenutno so ga zapustile, a že so se vrnile in ga še bolj živo obhajale. Iti spomnil se je, da Je to njegova slaba vest, ki ga je dolgo pusitila v miru, a zdaj s« je oglasila hitro, nepričakovano in ga pred samim seboj klicala na odgovor. Tn to je strašno, kadar človek, ki pndc, mora iskati zagovor pred svojim drugim jazom, pTed tistim dobrini, ki ga nosi vsak v svojem srcu. Vzniknila mu je misel na smrt, pa ee mu je zazdela tako smešna, da pe je glasno zasmejal: »Kaj mi še pade na um? Zdrav »em kakor riba, močen kakor hrast, pa naj na take »tvari mislim?« Zamahnil je z roko iu pospeši! korak * Daleč za Jeromon je šel kovač Martin, možakar ga ni mogel videti, ker »ta »i bila daleč vnaknebl in je mladenič siploh pazil, d« nI prehitro »topil n« p!»in. naročajte »Domoljuba«! Današnja sovjetska Rusija (Kadalievanje.) Dočim junuki predvojne ruske književnosti predvsem razmišljajo, govore in grebejo po svoji notranjosti, pa kaže povojna ruska literatura predvsem delovnega in ustvarjajočega človeka, človeka življenjske svežosti, radosti in moči ter vere v lepšo bodočnost. V svojem bistvu je navadno vsaj malo komunistična, pač se je pa od tega oplodila predvsem z veliko delovno silo in vztrajnostjo, ki ju ruski človek v dobi carizma ni poznal. Prav posebno mesto zavzemajo v današnji ruski, književnosti tako zvani »k m e t i S k i pesniki«, ki se pojavljajo prav iz osrčja ruskega kmetiškega ljudstva (n. pr. Esenin, Nevezov, S. Fonin, Kljujev i. dr.). Med njimi je nekaj izrednih talentov, toda med boljše-višliiini književniki mestnega nroletarijata imajo neizprosne nasprotnike. To je tudi popolnoma razumljivo, kajti gre za dva popolnoma različna in nasprotujoča si svetova. Dočim opeva »uradna« boijševiška poezija predvsem kolektiv, stroj, revolucijo, nasilje itd., pa izraža ta kmetiška pesem ljubezen do prirode, do domovine in celo do vere. To nasprotje je izrazil najlepše Kljujev, rekoč »Mi smo ogenj, voda, pašnik, ozimina, kot solnce okrogli hlebi rženi. vi pa tajen hlagodišečih vrtov ne umejete.« Veliko pozornost pa posvečajo sovjetske oblasti mladinskih književnosti. Dočim je bila ta pa-noga pred vojno le malo razvita, se pa boljševiki le predobro zavedajo pomena vzgoje ter so ves knjižni trg naravnost preplavili z mladinskimi knjigami, s katerimi skušajo mladino prepojiti s svojimi gesli in nazori. V teh obravnavajo vsa dnevna, poltična. kulturna, go- . spodarRk« in družabna vprašanja in vzgojiti hočejo iz ' mladine kolektivnega človeka, v posamezniku pa dolž- \ nost napram kolektivu. Številni mladinski romani. 1 novele, črtice in povesti proslavljajo junake tehnike in dela, a mladina sega najraje po zgodovinskih in teh- : ničnih spisih, potopisih in pustolovskih potopisih. Naravnost vzorne po opremi so ruske ilustrirane mladinske knjige za ponazoritev raznih tehničnih vprašanj. Najvažnejši povojni ruski mladinski pisatelji so St. Slo-bin. K Pavstovski, Pokrovskaja, Smirnov, Lebedev, Ar-zenjev, Mihajlov i. dr. Povojna ruska dramatična književnost je jako skromna, tem bolj pa cvete igralska. Rusko igralstvo je uživalo že od nekdaj svetovni sloves in tudi danes razpolaga SSSR z obilico velikih režiserskih in igralskih talentov, ki so utrli tudi filmu nova pota. Razvoj ruskega gledališča jo sličen razvoju književnosti. Revolucija je uničila nekdanji, tako sloveči ruski oder ter ga izpremenila v politično pozorišče, pri čemer je bil deležen najrazličnejših poizkusov v duhu boljševiškega kolektivizma. Smer mu je dajal najznamenitejši moderni ruski režiser Mayerhold, ki je skušal ustvariti pravo revolucionarno gledališče in postaviti na oder živo življenje mase, kolektiva in brez vsakega okrasja. Ker pa za tak oder ni bilo primernih iger, je brezobzirno prenarejal in mrcvaril stare. Kar je izvirnih iger, skušajo ponazoriti predvsem nastopanje mas in delati propagando za boijševiška gesla, zato je razumljivo, da sovjeti dramatiko jako podpirajo. Mayerholdovo lastno gledališče je več let igralo predvsem revolucijo v najmodernejši uprizoritvi, ki je za nas komaj razumljiva, ker le prepogosto spominja na — cirkus. Mnogim je bil pa celo Mayerliold premalo moderen in revolucionaren in ti so zahtevali gledališče sploh brc/, odra. Sredi gledalskega prostora so postavili nekaj telovadnega orodja, po katerem so potem skakali brez zmisla, zato ja delala taka boijševiška dramatična umetnost utis — gnorelosti igralcev. Sčasoma se je vse to seveda precej uneslo in današnja sovjetska Igralska ^ost raste na temeljih ki jih je položil Mayerhold. Tudi v film so uvedli RusI {o nUat, da so zajeli vanj mase. Njegov reformator je Eisenstein. , . . „„ Seveda pa nastopi množic niso ostali omejeni le na ozke stene gledališč, temveč jih z največjo vnemo goje tudi ua velikih javnih trgih in ulicah v obliki parad, manifestacij, sprevodov itd., ker jih smatrajo za najmočnejše propagandno sredstvo. Pri njih pride kolektivni človek bolj do izraza nego kjerkoli drugod. Ob takih prilikah pripravljajo te nastope cele množice pisateljev, slikarjev, režiserjev, kiparjev, glasbenikov itd. z vso denarno pomočjo vlade. Vsak važnejši pojav javnega življenja in vsako novo geslo stranke ali vlade najde takoj izraz v ogromni živi propagandi na ulici, kjer se obravnava igralsko. Boljševiki se jako dobro zavedajo, da ti neprestani javni nastopi niso le propaganda za njih gesla, temveč tudi eno izmed sredstev za prevod človeka iz »meščanske« rodbine v komunistični kolektiv. Ce se že malikuje masa povsod, se je seveda ne more prezreti tudi v g 1 a s b i. ki jo pojmujejo seveda tudi čisto materialistično. Buharin jo je n. pr. skušal razdeliti v njene sestavine in je preiskoval, kako so le sestavine odvisne od — gospodarskega položaja. Rusija ima tudi danes še prvovrstne skladatelje, pevovodje in pevce, toda pravoverni komunist gleda nanje kol na ostanek meščanskega nazadnjaštva. Pisatelj Soznovski je n. pr. dejal, da se njemu kar upira poslušati simfonijo, kajti zanj je najlepša simfonija — sovjetski kongres. Razumljivo je, da so morali najti boljševiški nazori odmeva tudi v glasbi sami. Da izločijo čim bolj osebnost, so n. pr. v mnogih orkestrih in zborih odpravili dirigenta, kajti glasba naj izraža kolektivna čustva, ne pa glasbenikova. Glede na to so začeli tudi hud boj proti 3tarim napevom, češ da so le izraz nazadnjaške meščanske družbe in zahtevajo, da upošteva modema pro-letarska glasba predvsem glasove industrije, strojev in mas. Iz tega se je večkrat rodila prava babilonska zmešnjava. Po mnogih mestih so prirejali »koncerte« vseh tamošnjih fabriških siren, piščal itd. s streljanjem topov, strojnih pušk, bomb itd. Da v takem ozračju opera ne more spevati, je razumljivo. Starejše so za to okolje neprimerne, modernih »proletarskih« pa ni. Popravljati in prirejati skušajo nekatere stare, toda iz tega so porajajo navadno pravi nestvori. Boljševiškim nazorom o glasbi skušajo ustrezati glasbeniki Pokrovjev, Mjaskovskl, Fein-berg, Aleksandrov, Sčervačev i. dr. Te revolucijonarne zmešnjave in komunistične demagogije se končno seveda ni ognila tudi likovna umetnost, to so slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo. Zlasti slikarstvo in kiparstvo sta se razvijala čisto vzporedno s politiko in gospodarstvom. Doba vojnega komunizma (1917—1922) pomeni nezmiselno uničevanje vsega starega in nastopanje kričavih boljševi-ških neznolic, ki so tekmovali v najmodernejših nezmi-selnostih ter jih proglašali za »proletarsko umetnost«, a so obenem zanikavali umetnost samo. M a I e v i č je n. pr. naslikal črn kvadrat na belo platno in proglasil to za ideal proletarske umetnosti, a Tatlin je sploh zavrgel barve, zložil iz starega železja, gumbov, žebljev itd. nezmiseln nestvor in trdil, da je to moderna umetnost. V dobi Nepa (1022—1928) se je z gospodarsko politiko tudi umetnost vrnila k treznejšemu preudarku, zavrgla prismojene skrajnosti kričačev in skušala uveljaviti zlasti stvarnost. Pri tem je gledala predvsem na vsebino, zanemarjala pa obliko. Z načrtnim gospodarstvom se je končno začela tudi na polju likovne umetnosti doba ustvarjajoče graditve. Pri tem je pa nastopalo nešteto najrazličnejših smeri, ki so se mod seboj ogorčeno pobijale, kakor v književnosti. Boljševiki so se teh prepirov polagoma naveličali, razgnali vse organizacije umetnikov in z odlokom z dno 23. aprila I. 1982 /družili vse v »Zvezo sovjetskih umetnikov«, kar je imelo ialto ugoden vpliv »a umetniško ustvarjanje razno Prizadeti vinogrsduitH delavci. Okrog Lokava pri Gor, Cinureku imajo avstrijski dvolaslniki <£ sežna vinogradna pose-itvs, ki jih obdelujejo naši fc lavcL Sedaj so avstrijski posestniki napravili dogo. vor, po katerem so vsi naenkrat znatno znižali plai, vinogradniških delavcev Zopet je prizadet naš fh>! vek ob meji. Nala ladjedelnica o«. prednje Te dni |e bil t redni obč. zbor delničarjev ladjedelnice •Split«, Iz poročila upravn svet« se vidi. da je dosegli ladjedelnica lep napredek. Delavnice so bile znatno razširjene Vrednost ladjedelnice se je dvignila od 24 na 28 milijonov dinarjev. Ladjedelnica more sedai že popolnoma popraviti in izdelati iadje do 100 m dolžine. V kratkem pa bo mogla ladjedelnica popravljati tudi ladje do 120 m dolžine in do 400C< btto reg. ton. S tem bo omogočila ladjedelnica naSi mornarici, da bo mogla nabavljali ladje do 90 odstotkov doma. Razveseljivo je. da so tudi mezde delavcev primerne, saj je znašala srednja mezda 42.28 Din na dan. Kakšna je razlika med mesarjem ia advokatom? Mesar najprej zakolje, t potem odere, dočim advokat najprej odere in potem zakolje. Ljuta borb« med sladkornimi tovarnami in lo-varnami saharina se vrši v Avstriji. Ker so potegnile z izaelovatelji sladkorja tudi kmetijske organizacije, bo sladkor najbrž« premagal saharin. Slednjega bodo močno obdavčili, ukinili svobodno prodajo ter se bo dobil samo v lekarnah na recepte. S tem bodo najbolj udarjeni — •mariborski tihotapci, ker bo potem konec lepih zaslužkov. Kaj pa če bodo potem začeli tihotapiti s sladkorjem? Hitlerjevski delavec. Vodja nemške delav. fronte dr. Lev je izdal na nem-ško delavstvo ob priliki I. maja daljši proglas, v katerem je navedel tudi v 10 točkah »nezrušljivo l-žnost, ki jo imajo v bodočnosti delavci«, med katerimi sta ti dve najbolj značilni: 1. Vsako jutro pozdravimo ftlhrerja in se mu vsak večer zahvalimo, da n»in je dal volj« do življenja ln novih upov. 2. Nikdar se ne pretepajt« razpršeno (auseinander), ampak vedno se pretepajte skupno (zusamnienraufen). Dve novovrstnl Iad|i z« prevažanfe lesa si i« dala zgraditi Rusija v Ilolan-diji. Nalaganje in izlaganje bo pri novi ladji izredno olajšano. 8' Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v ..Domoljubu"! Kristusove priče (Nokaj misli m pripravo na evhar. kongres.) Oe ae hočeš o tem poglavju obširneje poučiti, vzemi v roko pred kratkim natisnjeno dr. Lukmaaovo knjigo >Martyres ChiMi«, kar pomeni dobesedno v naš jezik prestavljeno toliko kakor: Kristusove priče. In seveda tudi naše priče. Naš ponos so ti ljudje, nam in vsemu svetu oznanjujejo resničnost naše vere. Junaki so, junaki resnice, junaki, proti katerim je bilo vse orožje preganjalcev brez moči. Žal, da nam naša slovenska beseda »mu-čenecc ne poda točne veličine tega, kar bi nam mogli biti vsi Bveti mučemoi. Naša beseda bolj poudarja trpljenje in bolečine, ki eo jih morali oni prestati, premalo pa pove, zakaj so vse to prestajali. Zato se tudi beseda niučenec tolikokrat rabi v napačnem pomenu. Mučeništvo v pravem pomenu besede je pričevanje, da je naša vera resnična. Za njeno resničnost so trpeli vsi apostoli; vsi, z izjemo Janeza, so tudi za njeno resničnost umrli. Koliko jih je pa še drugih! Ze rimski zgodovinar Tacit ve povedati, da je padla silna množica kristjanov. Ali ko je on to zapisal, je bila junaška doba vernikov šele pri začetku. Kakor je sv. Pavel zapisal Kološanom besedo: »Spominjajte se mojih veai«, tako nam mučemei sv. Cerkve kličejo iz svojih grobov; »Spominjajte se, da imate toliko najbolj zanesljivih prič za resničnost 3voje vere, kolikor nas je prestalo junaško smrt za Kristus Spominjajte , se naše možatosti, naše od jčuosti, naše zavednosti. Nismo dali svojega življenja za prazen nič, dali smo ga za Kristusa, dali smo go za ceno večnega življenja.« Nihče ne more m učencem očitati, da bi bili šli v sinit iz koristolubja ali iz častihlep-noeti. Saj so morali pustiti vse ugodnosti na svetu. Veak lahko podpiše z apostolom besede: »Kakor smeti sveta smo postali, vsem izvržek do zdaj.« Muke, ki so jih prestajali, niso bile nobena igrača. Vse, kar si je moged kdo izmed preganjalcev izmisliti kot mučilno orodje, vsega so se posluževali ne po volji zakona, ampak po volji lastne razdraženo«ti in grozovitosti. Ogenj in voda, železo in les, kamen in pesek, da, celo solnce z neba: vse so vpregli ti ljudje v svojo službo> samo da bi bile muke groznejše. Kdo bo v takih mukah iskal lastnih koristil Kdo bi silil za nič v tako smrti Kdo?! Kar recite takemu-le modrijanu, ki skuša med vami zatrositi seme nevere in brea-verstva, ki skuša omajati vero vašo in vero vaših prednikov, katero so oni branili po sedaj razpadajočih taborih, kar recite mu, samo polglasno mu recite, če je pripravljen za svoje besede iti tudi v trpljenje in v smrt, pa boste precej spoznali, da je to samo tiček iz vrste l>ojazljivcev. Velik v besedah, pogumen, dokler je na varnem, zatrepetala bo pa njegova beseda že ob vašem vprašanju. Mi pa si ob spominu na nepregledno vrsto zanesljivih prič Kristusovih in naših recimot »Ponosni smo na vero, ki je rodila toliko in takih junakov. Nikdar se je ne bocmo sramovali. Nikdar prikrivali!« Razvedrilo, od Boga blagoslovljeno V Govejeku na kraju Gonte nad dolino Ločnice je bila na veliki ponedeljek otvori-lev in slovesna blagoslovitev obrtniškega izletniškega doma, ki jo je izvršil sam knezo-Skof dr. Gregorij Rožman, ki je imel med sveto mašo globok, načelno važen nagovor. Gospod knezoškof je najprej pohvalil misel, da so si tudi obrtniki oskrbeli svoj izletniški dom. Naravno je. da tisti, k! pri svojem poklicnem delu, v delavnican, pisarnah in uradih nimajo zadosti svežega zraka in topiega sonca, žele priti od časa do časa Ven na deželo v prosto naravo, v hribe in planine, kjor se razvedrijo, dobijo novih moči in za čas pozabijo moreče skrbi vsakdanjega življenja. Vprav obrtniško delo se navadno vrši v lakih premalo zdravih prostorih in delavnicah. Zato je hrepenenje po oddihu v naravi popolnoma v skladu z božjo voljo, ki hoče, da skrbimo za zdravje svojega telesa in duše. Bog je ustvaril vse krasote sveta za človeka, da bi se človek po njih dvigal k Njemu, ki Je vir vse lepote. Ravno na hribih, kjer so človeku odpre mogočen razgled ua doline in daljnje hribe, imamo priliko opazovati veličastnost božjega stvarstva v vsej krasoti. Vse, kar utrjuje človekovo telo v dovoljenih mejah in dviga duha, je od Bujja blagoslovljeno. Pomniti pa je, da tudi v hribih veljajo božje postave, Le dovoljeno razvedrilo na planinah človeka poživi in okrepi, da se svež in z najboljšim mišljenjem vrne v svoje vsakdanje poklicno delo. Kdor pa hodi v planino iskat nedovoljenih užitkov in delat greh, se s težko dušo vrača s svojih izletov domov. Vse vedenje izletnikov bi moralo biti tako, da bi nas Kristus nikdar ne imel za kaj karati, če bi se nam pridružil kot tovariš na ' naših izletih. Kakor sta dva Gospodova učenca vsa trudna in potrta šla ven iz mesta Je-i ruzalema v kraj Emavs in sta vsa nenadoma ! oživela, ko se jima je prikazal na poti, tako 1 se bodo tudi vsi, ki hodijo iz mest v naravo , in planine na čist zrak in toplo sonce, okrepljeni vračali domov po dovoljenem razve-j drilu, ker bo od Boga blagoslovljeno. i DOBRO ČTIVO k Tomaža Kempčnna — Iloja za Kristusom je knjižica — v obliki modilvenika — kate.ro bi moral imeti in prebirati vsak katoličan. Za notranje versko življenje vsakega posameznika je čitaiije iz te zlate zakladnice neizmerne važnosti. Vsak dan bi moral čitati v njej, zakaj toliko vzpodbude, lfipote in miselnega "bogastva ne najde v nobeni drugi knjigi. To je knjiga za celo življenje —. čim večkrat jo Črtamo, tem i bolj se kaže *ad togo duhovnega branja. In , prav v sedanjem razrvanein času nam ie miren i in neomajen svetilnik v življenju, kakršen je i Tomaž Kempčun Itolj potreben, kot vsiikdonji ! kruli. Naj ne !>o danes med nami praktičnega ; katolika, ki bi . ■ bal stroškov za to zlato knji- I go. Jugoslovanski! knjigarna v Ljubljani je zni-; žula cono knjižici na R Din, s poštnino 9 Din. Knjižica ima 400 strani, je trpežno vezana, z rdečo obrezo. k Za pripravo na kongres priporočamo: P. Kri-zostoni, OFM: Kvharielični cvetovi. Zbirka dekla-macij m igric, primernih za akademije v Sast sv. IteS. Telesu. Pišite po knjižico v Jueoslov. knjigarno v Ljubljani. Stane 6 Din. — V zbirki knjižic ' za duhovno obnovo, ki jo izdajajo Salezijnnci na Rakovniku v Ljubljani je izšel v drobni knjižici življenjepis svetega brata Panhsla Itajlonskogs, zaščitnika evhartstičnih kongresov. Knjižica stane 1 dinar. DROBTINE Znameniti cerkveni slilutr Gebhard jc bil zaprosil nekega pruskega finančnega ministra za državno podporo, da bi poalikal neko cerkev v Diisseklo im Zato bi ovekovečil njegovo glavo v sliki. »Kako pa,« je rekel minister, »kako hočete uporabiti mojo grdo glavo v biblični sliki?« — »Za farizeja, ekscelenca, za farizeja!« Kako merijo toploto na zvezdah. V zvezdami ujamejo na moten zaslon sliko zvezde, ki jo riše zrcalo teleskopa. Ta »lika, ki v premeru ni večja nego grašek, predstavlja Marsa in na tem komaj opa-zni svetlobni pegi merijo njegovo loplolo. Toplomer, ki to izvrši, seveda ni navaden toplomer z živim srebrom v stekleni cevki, temveč ga nadomeščata dve drobni žici, od katerih je ena iz plafine, druga iz bisimrta. Obe žici sta s konci zvarjeni druga z drimo, in sicer tako fino, da opaziš zvarjeno mesto Komaj pod povečevalno lečo, ker ne znaša več nego petinko milimetra. Na tem mestu tiči čudežna sila, vsako najmanjše segretic, tudi če prihaja v snopih žarkov iz daljave 60 milijonov kilometrov, kakor pri Marsu, izzove tu električni tok. Sila tega loka je neznansko majhna, a vendar še tolikšna, do jo je mogoče izmeriti z občutljivimi merilci. Na podlagi te izmerjene sile izračunajo potem sito toplote, ki obdaja planet, Tako, kakor toplota Marsa, pa se da izmeriti toplota vsake zvezde. Kmetica bi bila rada dala v šolo svojega sinčka Jožka, da hi tudi pri njih hili enkrat imeli Sospoda. Pa gre k domačemu župniku m'ga prosi, a bi fanta malo vzel v roke in Ca posebej poučeval, da bi iel potem v jeseni v ljubljanske šole. »Zakaj pa ne,« prikima župnik, »samo če |e fant dobre glave.« »0, glavo ima pa dobro, tisto pa, tisto. Vejo, oni dan je padel s kozolca na glavo, pa mu ni bilo prav nič,« Koran v latinici. Znani carigrajski turSki založnik Ibrahim Hilmi j« Izdal že drugo izdajo korana v latinici. Prva je že raziprodana, ker so jo pokupile tole, ki ne smejo več rabiti arabske abecede. Nova izdaja je vzbudila veliko zanimanje tudi v javnosti. Muslimani radi kupujejo koran v latinici, ker je postal umljiv tudi preprostemu človeku. Prestavo izvirnega besedila je oskrbel Izmail Be|, najboljii poznavalcc korana. Opravil je težek posel In moral nekoliko spremeniti latinske črk« po zgledu msdjarske pisave, da )e izrabil vse aiabsk« glasove. Dober učitelj. — Mlad mož se je hotel naučiti trobente in si jc izbral primernega učitelja. Ampak nedostatni čut učenčev za takt je učitelju povzročil velike težave. Nekega dne bi bil nad njim skoraj obupal. Tedaj ga ja razsvetlila prava misel. Vzel je jermen in z njim kratkomalo zvezal svojo in učenčevo nogo. Tako ie moral učenec hote al! nehote pravilno udariati takt z nogo. Katoliški redovniki — kitajski bogovi. Evropejce, predvsem pa katoličane preseneča dejstvo, da sta bita dva Evropejca, katoliška redovnika iz Družbe Jezusove proglašena za kitajska bogova in da jima dajejo poganski Kitajci vse časti, kakor svojim starim kitajskim bogovom. Eden od teh blago-vestnikov ie Matej Ricci', ki je umrl leta 1610. /.a-Ščitnik je krčmarjev in urarjev. V molitvah ga naziva jo Li Mato. Tudi Manuela Diaza časte kot bo-žanslvo. Priporočajo se mu kol dobrotniku človeštva, Na Fučeju mu je zgrajen tenrpel. Na Kitajskem je živel kot blagovestnik v prvi polovici 17. stoletja. Nesebično in težavno delo za dobro, napredek in rešitev Kitajske ter njuno vzorno življenje je nar šlo priznanje pri poganskih Kitajcih. Ti so jima iz-reldi pač najvišje priznanje, ki je bilo mogoče, ko so ju proglasili za svoji božanstvi in jima postavili templje. Trinajstkrat okrog sveta. V Genovo je nedavno dospel 73 letni mož i« Cbarlestona, ki ie že dvanajstkrat objadral svet. To pot v trinajsti?. Pred hrti je opustil vse svoje posle iii ker ui vedel od dolgega časa, kaj bi počel, je postal večni mornar. Nikjer nima doma, na vožnjah je že zapravil milijone in uporabil vsa prometna sredstva razen letala. Za seboj ima 1,800.000 kilometrov dolgo pot. Bari nrmesto jedilnih voz. Francoske železnic« bodo v najbližji bodočnosti opustile jedilne vorove, ker se — kakor kaže izkušnja — niso posebno obnesli. Namesto njih bodo uvedli bare, oziroma bifeje. Zdi se, da bo ta naprava koristnejša in donosnejša, zakaj tudi potujoče občinstvo štetij pri Izdatkih in gleda sapio na to, knko bi si moglo privoščiti ntfid vožnjo priboljšek za mal denar, čemur pa jedilni vozovi m so dorasli. Najuespametnejšp živi »ni, ki šivi samo da iivi. Kdor bi rad poznal tuje dežel« in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropi,\iili po vsem Širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „ Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu. Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega svefa, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Leliro dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naročnina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprava »Duhovnega življenja« Avaios 259 Buenos Airee, Rep. Argentina. 27.900 let star kipec; V češkoslovaški so odkrili moško figuro, le 62 mm visoko, ki jo je pred-potopni človek iz mamutovih kosti z ostrim ka-menom izklesal. Je baje iz 25.000 let pred Kri-itusom. Ima dolgo brado. Arheolog Čupik je ugotovil, da je figurica iz male paleoKtne dobe in kot moški predstavlja edino najdbo iz te dobe. Pristnost ao dognali potom ultravioletičnih žarkov. Jc pa za enkrat lastnina nekega zasebnika. iiiaSi® luccrao domaČo (mo dete!)«, travna in druga semena za polje dobite pn tvrdki framc PogaCitlh a. umnjem Javna skladišča (Balkan Tyrieva (Dunajska) e. 33. Sidro za zrakoplove«. Nemški inženjer Otto Ktsll je izumil pripravo z« privezovanje zrakoplovov pozimi in v severnih polarnih krajih. Gre za sidro, ki se da kuriti z elektriko. Čim ga spustijo iz zrakoplova na led, se z električnim lokom segreje lil led se okrog njega raztaja. Tok se nato odklopi led zmrzne okoli sidra in ga drži trdno. Zrakoplov |c zasidran. Če ga hočejo oprostiti, spustijo v sidro znova električni tok. Pozimi bo zrakoplove torej brez nadaljnjega mogoče zasidrati v z&ledenela tla. — Važno je to, da je sidro lahko iz lahke kovine, saj ne učinkuje s svojo težo, temveč le s svojo zlepljenostjc z ledom. MIZAR Predno se lotile izdelovanja kakršnihkoli stolov, zahtevajte poprej z dopisnico katalog tovarne upognjenega pohištva r RMEC Co. Duplica pri Mainniifu .DOMOLJUB«, dne 8. maja 1935. Mali offlastiil« Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja z« enkrat Din 5 Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujejo kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo pošlo, oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe Fstesiii obeti se želi učiti mlad fant 17 let. Naslov v u ra-vl Domoljuba št 5192. Posnemalniks, brzo- PBFilHfte obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg25 Sprejmemo potnike! Ifalenra kmečkih star-s9l®niiB jev sprejme /.a mizarsko obrt takoj Franc Erjavec, Viž-marje 7 p št. Vid n. Ljubljano, lltanSsft poštenih star-UbEUms §ev sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v upravi Domiltu-ba poti št. 4971. Mizarskega mm sprejme Josip Žagar, Dravlje 73, p. St. Vid nad Ljubljano. jiiir.- z vinogradom Hl&iljf m tr« vn i kom na Dolenjskem naprodaj. Ponudbe na upravo tega lista it. 4956. Pacfjnia « - 15 let- ■ husii j« nega spre ime Dovč Slape 9 p. Dev. Mar. v Polju. fahslst Proa ee tako zmehča, da jo lahko odstranite z nohtom. Ta kisikova kopelj za noge obnavlja krvni obtok, krepi slabotne sklepe ter vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell s« prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah po neznatni ceni. BREZPLAČNO. Ne podlagi posebnega dogovora « IzdelovctelH lahko sedaj vsak čiSatelj lega list« dobi brezplačne zadostno količino Saltrat Rodella Pišite S® danes. Ns pošiljajte denarja, Naslovj M. Neumaua, aerrice 21/C, Zagreb, Boikovičeva »lica 44. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Izdajatelj: D«. Gregorlj Pečjak Ur«inik: .Jož« So(15ek M Evharisfični . Kongres! Nudim blago za narodne ltO$C. Za poletje nevostl za ženske ■SB m©ŠH« Obleke. Največja i%-bera novih svilnatih rS!l IH Serp JANKO titthlK LJUBLJANA LSisgarJeva - stritorfev« ul. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel fte«