List št. 74.
Kmetijske in živinozdravniške
vesti.
{Murve, murve sadimo in svilo pridelujmo!) 0 reji svilnih gosenc v Lombardii na Laškim zvemo, da pred 50 leti so imeli ondi le za 20.000 unc gosenčnih jajčk, iz kterih so pridelali 800.000 funtov kokonov (svilnih mešičkov), iz kterih so skupili 4 milione dva jsetic. S e d a j izrede iz 80.000 unc jajčk 4 milione kokonov, ki jim veržejo 100 milionov dvajsetic. Lep pridelk, lep dobiček, ki izvira le iz tega, da so se Lahi židoreje čversto poprijeli in murvine drevesa pridno množijo. Naj tudi nam bo to izgled in spodbadek se živo poprijeti sviloreje, kodar je kraj za to! Ni nam treba prerok biti, že sama zdrava pamet vsacimureče, da bo v 50 letih reja murvinih dreves in svilodov Krajnski deželi, posebno na Dolenskim, spodnji Štajarski, Teržaški in Goriški velik velik dobiček donašala, ker bojo naši nasledniki to vse bolje spoznali, kakor nekteri naših ljudi, kterim še sedaj v glavo ne gre, kako bi moglo to biti!
(Zastran cepljenja kusmiga čerma pri zdravi sivini) so bile v zboru Nizozemske živinozdrav-niške družbe nektere skušnje naznanjene, iz kterih seje zvedilo, da to cepljenje ne škodje živini nikakor ne na molži ne na pitanji, — da so znamnja vcep-ljeniga čerma, s kterim se ima živina te hude bolezni obvarovati, zlo enake znamnjem praviga čerma, — da jih je po vcepljenim čermu le celo malo poginilo, — da pa je silno teško dobiti dobro materijo, s ktero se cepi. Sklenjeno je bilo, še več poskusiti o tem. — Nam se kaj čudno zdi, da Nizozemska družba v c e p 1 j e n j i čerma ali vranč-niga prisada (Milzbrand) pomoči iše zoper to bo-lezin, ker bi ji vendar moglo znano biti, da s cepljenjem se dajo le nalezljive kuge odverniti, ki napadajo živino le enkrat o njenim življenji, ne pa take, ki izvirajo iz napčniga vremena, vročine, napčne klaje itd. in živino tolikrat napasti zamorejo, kolikorkrat se priložnost nakloni!