„Gorira* izbaja vsaki torek in soboto. Ako pade i)a ta dneva praznik, dan poprej.J Urednistvo se uahaja v „NarodniJTiikarni*, ulica Vetturiiii St. 9, kam or je naslavljati pisma. Hcfrankirana piama se ne sprejemajo, enako w ne uvažujejo pinna broz podpisa. Rokoptai dopiBOv Be n vračajo. GORICA TELEFON it. 201. boric»* nane na leto 10 K. ia pol let« b K. la, četrt leta 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni' alica Vetturtni it. 9. La (>«lane se plačuje od čvelerostolpne petit vrste po 14 vin., za veikratni natis p rim ere n popust. Poflaroezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo » raznih gorükih traffcah. St. 90. V Gorici, v soboto dne 15. novembra 1913. Leto XIV. Prej in sedai. Miioko sc jc tfovorilo iiijpisalo in limoRo se jc zabaxljalo čez ^u/clno i: - pravo zadn.iili dvaiiajst let, el's, da ic bila z,clo dra^a in da jc vzdrževala cei regiment uradnikov. Rls ic, da se jc deželiia uprava \ r>riiiim /. oik! pied Ictom l1^'-. zelo po- dražila, kajti troški za njo so znašali I. 19111. Ic 5i.Nimi K in oni za I. 101-?. so proračunicni na _M.Uon K. Ta pox iš/k .ic poxzrocila dcloma preosnoxa urad- niskili plač, ki jc bila vslcd vedno veJic tlra^iiije ncohliodno potrekiia. še \'cO \\\ poiunožitev uradnisketfa osobja. I >o Icta loui. jc bilo pri deželncni odboru iako malo uradnikov, a od istc- ;j;a časa naprei sc jc začelo stexilo ura- dnikov zclo liinoziti. to pa radi te:j,a. kcr ic upnixno dclo dež. odbora n^ro- miio naraslo. To kažcjo sledeči p;-- datki: I •() I. ion_\ ic doliajalo dcž. odboru naix eč do 7sou spisox' na Icto. a Ido \{)\2 iili izkazujc 17.')S(». \clikc \a/nosti jc pač, da sc taki spisi pravilno. praxicuo in liitro rcšiijc- jo. kar sc jc v dobi od I. l(>oj naprcj i!o 1. I'JU tudi ^odilo: toda resitev uradmii spisox' nc more biti y,lavna skrb držehic upraxe. inar\ eč nieiio deloxanjc sc mo- ra raztczati na wse pano^e tfospoda:- stxa izxen deželnc hišc. Tu pride v pi- \i xTsti x1 posiex' knictiistvo, potein tr- ^oxina. obrtniia. solstxo.' ceste in nio- stoxi. ui;.\na\ a xotla. skrb za denarnc zaxode, za zdravo in dobro pitno x'i.do ittl. In koliko se ic izdalo \' dobi pivl leto.u l(>0_\ \- te uanienc! /a kmetijstxo sc ic izdalo n. pr. I. 1S00 Ic 4_\4 p;i J27.HOII K; za jaxna del;:, »jeste. mostove, uraxnaxo xoda itd. Ida 1S90. ,100 K (beri: trisio kron). I. 10|_>. pa 233.300 K, torcj J.U.ilfin K \ cč nc1_\ |>a 2,SSS.S00 K. A vse to se je izvršilo, ne da hi se bile one davščine, Ki ubte/ijo kmeta itt posestnika, izdatno povišale, kajti Icta 1SW. je de/.ela pobirala Hi' r doklade na zctnljiski davck, \2'< od liisarine > 15'V od obrtniiic; a sedaj pobira JO'- od rcalnc^a in MV"< od obrtninske^a dax-ka. I'mljix'o jc, da sc je storilo \r prci- stiji dobi \f raznierju tozadevnili izdat- ko\' malo ali nič za napredek v kmetij- stvu. Razen obeli knietijskib sol, ki so bile pa ravno v oni dobi zelo ]iroble- matičnc vrednosti, in par teoreticnili predavanj ni v oni dobi znaka za po- vzcHko kinetijstva. In sedaj? Opozarjaino le na razstaxc jrovejc živincki so vzbudite in x zbujajo sc vedno zaniinanic za zbolj- sanje tfoveje pasnie. na izvedbo zakoua za zboljšanje jrovcdorcje, na zavarovn- nje zivine, na brezobrestna posojila, na preosnovo kmetijskili šol, kjer se uri leto za Ictom 80 kmcčkih fantov v uni- nem Rospodarstvu in kmctijstvn, in 40 deklet v uzornem gospodinjstvu. Usta- novil sc je kmetijski urad, ki marljivo in vestno dcluje za zboljšanjc živinoreje, za zboljšanic travnikov in pašnikov, 7A\ riborejo in ^ozdarstvo, ki jc za na.šo cleželo xspesno sodeloval pri vinski la/Jslax'i na hiinaiu. ki nadzi/iuie knii> iiist% in :^< spodinjske tcčajc, kmciiisk » kohAjo pri dcz. mnobolnici, dc/.ebio titiueo in drexeHiico x (lonci m posk1- sni x it \ Ijcljaini, po^kusna polja \- ^o- rateui delii dc/.elc, ribic xalilnike. i:1 blex'e za xzieianic bikox' Ta urad pod rad/orstx (.in dczclnc^a odbora jc \'od:l tudi akcijo za nabaxo krniil oh Ca^u ^n- šc in za nabaxo turšicc ittl. ittl. Splo'i tic/.clni odb(;r ni zainutlil v tei tlobi ii',- bene prilike in ni prczrl nobencvia sredstxa \- pow.di^o knietiistxa. Kai ve je storilo |)a za ceste prej i'i kai setlaj? Totrosck .*-1tu K /;i cestc lz 1. 1N°(' pox'c x se .kai sc ic prei storilo ' tern oziru; a k'o bi liotcli naxesu x'st.-, kar sc jc \' zadnjili \2. Ictili x tcni ozi- ru storilo. bi napolnili Ic ^ leiu naš list. \i ic inenda občinc. ki nc bi I'.ila dnbil.t x la namen dcželne podpore. Tu nai ouieiiinio le ;Krla\ na tlcla. /^ratlile ^te ^>- takozx'ani obineini cesti. ki stanetc nad ¦iSii.iiiio K. izdelnje sc cesta Ax'ce-Kal- l')atc-( ir:4ar. ki bo stala o!>(;hi .^in.oini K, uratli sl tutli noxa cesta St. \~\ rjj'i- \ ipolže-l >obrox o s potrcbščiuo J"7.(|1111 K. končana je cesta oh l.iiaku. jc^ta •¦- kolu :^riCa S\ . Jurija. ^c^ta Biliana- Križ. ccsta k'ocinj-Kaiul'reskd. ^c^i.t I >ol-( )tliea. razl'Juc ecste in poti \ Ko<- banski dolini. na Krasu in \ l'"nrlanij'. \ koliko podper je se doxolicnih za ee- ^tc, ki sc iinajo uraditi \ bli/nii bod';c- uoMi! Kai sc je storilo za vilstx'o prei mi kai sedaj od strani tlc/eliic upraxe. o teui ne niorenio dancs pisaii. kcr na'vt prostor to zabranuie. SLer pi'idc |'.; i.i pcrcče x'prasanje x kratkein ua dnex'1', red. in tctlaj razložiino tudi to. /a- stopniki dcždnc iiprax'e \ dobi I1'"-1 IU1J iiledajo puj laliko ^ poiu^oni n.i sx'oje tlelo in zeliio le. da bi nnvu .' i- stopstxo to dclo nadaljevalo z jcdna'\>> x'licino in x'estnostio. Naloga delegac:]. 1 ;!"ihotlnii torek za-jne jcsciisko /a- sctlanje ax siroo^rskili tlelc^aeij. kic'' zna priti marsjkaj na ducvui red. kar ic do setlaj bilo Ic tako niiino^rede o- uieiijeno. I '\ c toeki hotleti na x sak ua- C'in naibolj zauimixi in z nestrpnostio sc prieaknjc o njili uatančneie^a po- i'ocila. \ tlelcu'aeijab upaino, da sc bode obrax iia\ alo z vcejo rcsnostio in od- loenostjo, kot sc :4(>di to \- zborniei po- slauccv. ki je izv^ubila x1 resniei že sko- ro \'cs smisel za kako sirso ijnspodar- sko ali drns^o akcijo. Zato tudi priča- kuieio avstrijski narodi letos od dele- U'aeij \ee kot snio pricakoxali dniu'a leta, ko sino z.e iz parlanientarnih scj dobili jasno sliko o nasem politicuein položaju. I'rva važna toeka, ki bodo nior;ilc o njcj raziiraxljati dcle^aeije, so nove vojaške zahteve, ki jjredo že v oirroin- ue iniljouske sxote, kakoršnib se iiism i Iili vajeui plaeevati do letos. Vojna upraxa zabtcva pokritje za »balkau- sko.t mobilizaeijo, polcff tc^a novc to- pove, novo artilerijo. nove ladiie itd. Vse to sc opravieuje od vojaske strani s tem, da se zatrjuje, da snio mi še ved- no dosti prešibki proti drujjiin. da dr.i- iie države liitijo mrzličiio naprcj, da iili mi nc homo nikoli dose^i in kar jc se podobnili takili artfinncntov. ki vsi pre- žijo na zepe davkoplaecvalccv, pa naj bodo to žc knictjc ali obrtniki ali h- ki: x si ! odt: občutili tcžo novili xoiaskili potrcb.ščin, ki nso rax no maj- Imc. Miljonske s\otc bode trcba šteti in to x jasu. ko ic naša indiistriia in obrt šibka in oškotlo\ana |)o zadnji1! balkaiiskili »»\"six.*hih". o katerih xcd>. poxtdali nckateri listi. Na t!'. a kraja miio udarjeui pri tei afcii: prxic ni^mo nič z; shižili in dm- 'L\c ni'.raiiH) to reč še place ati. \ ta- kili slučajili je |uij težko 'srovoriti <> ka- kili \s|'chili. kot ic to storila prcd krat- kim "K'eielisposr-, ki ^i ic naiela ne- kc^a baie hol'^arskc:sra diplomata, k' ic za trdno iziaxil. da snio mi A\strii- e.i inieli od balxanskc xoiske profit. Trpko ic jlox-cku pri sreu. ko čita take stxari. a sk(»ro sc mora vinciati! K'axiK- sedanjc dele^acije in njili de- nanie prcdlovjc bosti na vscli straneb. 'o je gotovo. Z Ruskega pribajajo jriaso- vi, da skušajo neki diplomatic zopet doseci nckak rnednaroden sporazum med vclcvlustmi v l.\ ropi. To bi bil jaki* priTiicrcn in u^oden ^lučaj, da bi mi nckoliko xsaj poprasili • svoje raz- incrjc do Iviisije. kaiti brcz T^usox na lialkauu lie ^re. naj ¦¦ Reichspost""tece kar lioče. I >ohro bi bilo kaj take^a. tudi nasini tinancam bi nekoliko prijafelj- stva z Rusijrj nc škodovalo. Toda \ se to ostane xeliko vprašanie. ki se j{a bržkonc pri dele^aciiab nc bo nikdo dotaknil. Sicer se širših in tflobljih vpra- šanj naxadno bojinif». naša zunania po- litika konča ob albanski nieii. I >a bi se dalo potoni delc^a^ii kaj posebneiCa doseči to bo Tedai skoro ne- nio^oče: za enkrat bonio zadoxoljni. ako dobimo o sedanio^ti jasno in zasi- (srurano sliko. Nekakov ohračun dose- danje politične dobe s, /cürno. da bo- demo laliko /. gotovostjo zrli \- bodoč- nost. Da ta račun ne bo ravno anöden, to vemo; želeli bi pa, da bi bil Cist in natanecn. ker Ic na podlagi čistih račii- nov ic mogoče začeti novo politično dclo. Nalo^a deleffacij jc Tedai. da po- skrbiio za iasnost naše^a politične^a položaia in vsa avstriiska javnost iim bo lixakvna za niih nastop in možatost. Polifični pregled. Državni zbor. \ sredo se jc \ ršila v zbornici dc- daljex'ala razpravo o zvišaniu davka na z^anje. Ki :vori eno glavüüi tack ir.a- leija- finanjneyfa načrta. Rusinski po- slancc Olesniekx' ic inicl svoj obstruk- ^¦ijonistični ^ovor do t\ lire in tri «lotrt. I'u sc je razprava prckinila in niinister- ski predscdnik ^,'rot Stiir^kh je od^ovo- :il na interpelacijo jilede u\ edbe uprav- :ic komisiie na Ceskcin. f irof Stiir^kh je izjax il. da ie bila iix cdba upraxnc komisiie potrebua. ker so to /ahtcvale slabe finančnc ra/mere Ceške. ki so uastale vslcd tcjia. kcr ni dcloxal dcžclni zbor. \ vseh moderuih drzaxah sc prizna \ ladi pravica. da na- stopi tarn, kier se nn>rajo odstraniti nevzdržliivc razinere. \ lada snuitra za sv(\io dolžnost sprax iti nasprotue >,} stranke do zbližanja in sicer to \- ^U^- brobit dcžcle. \ lada prcvzainc tudi vso tKlu'ovoriiost za storjeni korak. Posl. Stanek ic prcdla^al. nai se "txori debata o Stiiry;khoveui iiox'oru. Nenici so bili proti temu predlogu in tudi xlada ie hotcla pridobiti Slovence in Italijanc za to. da bi ^lasoxali proti, ttula ni se ii posrecilo. Stanekov prod- loL ie bil vsprejet. nakar se ic razprava prckinila. \ sredo se ie vrsila v zbornici de- bata o Stiirskhovem od^ovoru ua in- terpelacijo ylede tivcdbe komisarijata na Češkeni. Mod drn^im je ^ovoril tu- di posl. Orafenaner (koroski poslanec S. 1.. S.), ki se je pritožil v imenu ko- roskih Slovencev proti državni upravi, ki daja posebno na Koroškeui Netncem popoluo vlado v roke. Po debati o Stiirgklioveni ffovoru, kaierega so vsi kritizirali, sc jc nada- ljcvala razprava o predlogi jjflede povi- šanja davka na ž^anje. (lovoril je k temu predmetu Riisin Zahradnik in si- ccr obstrukcionističiio. Koneeni seje se je razpravljalo o Pacherjeveni predloyru Llede 20 mil. za izboljsauje učiteljskega položaja. \' cetrtek je posianska zbornica uadaijevala debato o odtfovoru tnini- stcrske^a predscdnika jjrofa Stiirgkh na interpelacijo glede uvedbe upravne Avtoinobilna vožnja v Furlaniji. V četrtek predpoludne se je vrsila po h'urlaniji poskusua vožtija za uvedbo avtomobilne zveze ined (jorieo in Cer- vinjanotn ozironia Belvederjeiu. 1 o podjetje se naliaja v rokah družbe, ki iina postno vožnjo po Vipavski doUni. Za sedaj se je doloeila enkratna vožnja in sicer po zimi do Cervinjana, polcti pa Uu Itelvederja. Avtoniobilna proga jc sledeča: Uorica-Uradišee-inost pri Zagraju-Romans-Vcrsa-Ajel - Perteole ir'aeilet-Cervinjan in poleti Oglej-ltelve- dere. Yoznja traja 2 uri. la pruiuct pri- čiiL' v približiio 2 mcsecili. In zopet nesreča i urožjein. kS-letni ^rot tirdin Attiinis v Attimsu v Furla- niji sc je pripravljal na dvorišču na lov pri teni pa je poslal sina svojega ko- lona 17-lctncga Aiitona (iarussi po ne- ko stvar. Oaiussi-jii je rekel, naj se po- žuri. sieer da ustreli in poiueri s puško nani; strel pade in (iarussi se zgrudi nirtev na tla. Mladi ^roiič, videe iic- sreeo. pa je zbežal kot bi bil zblaznel. Tri Hrvate so prijeli v Krminu, ker so imeli karte le do (ioriee. Na- zadnje pa se je dotfnalo, da so vsi trije še za nabor in priznali so, da so se lioteli odtetfniti voja.ški oblasti ter po- betfniti v Anieriko preko Šviee. \ se tri ie orožuištvo aretiralo in spravilo vjete zopet v iijiii pristojui kiaj. kjer jili čaka zaslii/eua kazen. Ku/.ne bolezni na Priniorskem. Ku- Ka na tfobeu in parkljih razsaja v holim, v Kl.meu, v Crnieah, v Šteferjanu, v Prvaciiii, v Kojskcm. v Avnerju, v Ko- bleulavi, v l.okvi, v Naklem, v Plisko- vici, v Povirjti, v Staiijelu, v Skrbini in v $tjaku. S\ injska ku^a di\ja: \ CiiMi. v Kastvu. v .lelšanali. v I <>\ r.i- ni \ Trstu. Ro/.a |>ila jc šc ra/širjena pn Isiri. kurja kolera pa po uaši Kurla- niii. I-cstojnski o'kraj na Kranjskem je Sc \ i.dno inoenn okii/en. Prepoved /iviiiskih sejmov v po- stojnskeni okraju. k'adi ra/.širjciic /\\ 1.1- skc Knvre na nobcu in parkljili sc '!¦¦ snic.ifi \ ršiti v eelem postojnskein P'>- litiCncin okraju zivinski scjini. \ sled Icvia ^c tlidi senienj /a yjovedo, <>\cl. kozc 'I! prešiče ne bo vršil due 17. no- \cniiMa v Ilirski Histiici na Notrani- skem. 0 uinorjeiicm vo/niku Skerjaneu. Iv^iztclesitev mnorjeMetfa voznika Škei- iatka i/ Senožeč je pokazala. da je bil um/ v /atilnik /. revolverjem ustreljen. Rano so natanko videli in preinerili. SlnCai živabno spominja na uinore iz- vošjckov, ki so sc bili dotfodili pred leti v Trstu. L'mrl je v Ciračiščah pri Pazinu prcč. ^. župnik h'ranjo Jedrejäe. Po- krrcb ic bil due 4. t. mi. N. p. v m.! Smrtna kosa. Umrla k1 v \ ipavi ua. M.irija I* e r b a v e e. Potrreb je bil v ectrtek zjutraj ob pol l). uri. Najstarejša žena na Kranjskem je iiinrla v Polgivasi na Kočcvskeni. Uniria je Helena Wcdcrwoiil. rojena Perz. doeakala je starost I ks let. Omo- /,ena je bila šestkrat! Smnški tečaji v ßohinjski Bistrici. Deželna zveza za tujski proinet na Kranjskein priredi s podporo kranj- skckra deželnega odbora v letosnji se- zoiii S in dni trajajoče sniuške teča jc v liohinjski Bistrici. Zaeetek in na- taneni program teb teeajev se bode pra\'očasno objavil. VIadni komisar v Rovinju. Mešea- ni v Rovinju so napravili na vlado vlo- kro, \- kateri so prosili, da bi imenovala vladnega konvisarja. Vlada je tej proš- nji ustrejjla; v kratkem bo zasedel žu- panski stol v Rovinju od vlade imeno- vaiii komisar. Razglas. Vsled pritegnitve ^ibeni- ka (l)alinaeija) k splošnemu državneniu telefoiiskeniu onirežju otvorila so se s 15. XI. t. 1. nova govorilna razmerja brez časovne oinejitve. Za navadne tri- liiinutiic pogovorc (trojrio od nujnih) odpadajoča pristojbina za (iorico zna- ša ,\ K. V proslavo FJnspielerievega spo- mina priredijo celovški Slovenei jutri veliko slavnost v veliki dvorani hotela .»Trabesinger« v üelovcu. Gradnja liške železnice tako liitro napreduje, da bo na progi od Ogulina do Plaškega že 1. aprila 1914 steket pr- vi vlak. Kar se tiče zveze s Kranjsko, to je zveze nied Metliko in Karlovcem, ki predstavlja del zveze z Dalmacijo, je ztfradna te proge že tako napredovala, da se že 22. t. m. izvrši poizkusna vožnja. Sleparije na reškem niagistratu. Pri carinskeiu oddelku reškuga mest- ncü'a magistrata so prišli na sied veli- kini deuarniin nerednostim. Prinianjku- jc okolo 1U.IMM1 K. Zaradi tega je bilo aretirauili več carinskili uradnikov. Kako inest« Zagreb mesčane s hra- no preskrbuje. Zagrebški občinski od- bor je naroCil za zimo 2S vagonov krompirja. 2 vagona kislega zelja, 2 vagona ü/ola in veliko jaje. Hai je je na- roeil I5.S00 kx razIiCmli rib in ^-lin k-Kr Miorskih losov. ki se bodo prodajalc vsak petek na trvTu. Kakor znano. iin-i občina troje mes"ic. kjer prodaja (Kr<»- veje in prasieevo meso prve vrste. I )alje prodaja obOina tnleko in inlecne izdelke ter zclenjavo. \ cCja naročila se dostavljajo strankam na dorn. ?ikofje ilirske cerkvene pokrajine m» i/dali tc dni duli<»všCini silno zaniiniv pastirski list <> poiTienu m \a/.nosti \/.- seljeniškega vprašanja. Kakor je znam». s|iadajo \- ilirsko cerkveno provineijo goriška. Ijubljanska. krska. tr/.asko-k<»- per^ka in porcsko-puliska skoiija. Na ko/arcu sc je ranil \ «iradeu neki inlaiiterist bosmškega polka. Ko- /aree je bil nekoliko nškrbljeu in ostri- na ix senega stekla je \uiaka tako /;«- re/.ala \ ustnico. da je moral prill zdravnik na |v>iim»0. l'o novic«» oinenia- ino /alo. ker sc tudi \ naših krajih I"» viostilnah vidi dostikrat take oškrbliene m okršene koza'ce. kar ic za goste ncvarno m nc ka/e ravno skrbnc^a vjospodaria. Proti i/.seljevanju sc bori \ /adüicin času vsa avstrijska javnost. na < *vcr- skeni pa skleplje \ lada nove |)ogodbe / dni/baim. ki pospešujejo izseljevanje v Anieriko. Tako ie sklenila (»grska \ laJa z znano "Cunard" dru/bo te dni uo\ o liogodbo v,rlede izseljevanja preko Re- ke. Omenjena dru/ba bo radi tega vo- zila nied Reko in New ^Orkom od sedai dalje letno M-\ krat in bo dala napraviti še en uov parnik. Prej ic napravila dru- žba Ic 2U vožeiij na leto. Roscgger in Cehi. Kakor ic bilo či- tati po listili. je tozadevni odbor mislil predložiti letos tudi ziumega pisateli.i P. Roseggerja .da hi dobil Nobelovo na- >;rado za |)isatelje. Toda Cehi so sc o- brniti na dotiC-ni komite v Stokliolmu in pojasuili tarn, da je Rosegger poleg pi- satelja tudi neinskJ naeijonalee. kar je pokazal najboli z znano zbirko, ki ie naiueujena za neniski »Schulverein«. Ta zbirka je pravzaprav Roseggerja šele proslavila po vseh nemškili krajil1. dokler je bil le Pisatelj, je bil zuan pač le rcdki'ii. Sedai sc seveda Neniei boj.\ da z nagrado iic bo nie. ker »Sehulvc- reinsko« delo pae ni mirovno delo, ani- pak je delo proti Slovanoui. "Seliulvc- rein« hoče gernumizirati našo mladitv) in zato so Čelii nastopili proti njegove- inii glavnemu podporniku, proti Roscg- Kcrju. Z Dunaja v Brno naincravajo na- praviti električno železnieo, ki bi vo- zila 120 km na uro. Tako bi prišel vlak. y. IHinaja v Brno že v poldrugi uri. Tak vlak bi rabil do Ajdovščine n. pr. 14 minut, do Sv. Lucije pa 16 minut. Iz (iorice do Prvačine bi rabil le 6 minut in do Trsta pol ure. Obesil se je v zaporu neki morav- ski pismonosa, ki je poneveril 400<) K. Dolgo ga polieija ni mogla zajeti, ko so ga pa spravili v zapor, se je na ovratni- ei obesil. Nobelovo nagrado za literature jc letos dobil indijski pesnik in godbenik Rabindranatta Tagore. Kuga na gobcu in parkljih pri g«>- veji živini se je pojaviia tudi v Svici. Treba bo velike paznosti, da se ta kuga. ki jo imarno tudi ze po nasib krajih še bolj ne razširi. Prvo žrebanje avstrijske razredne loterije. Prvi dobitek je zadela v znesku 6(1.01 Ki K sreeka St. 20..i^, drugi dobi- tek \- znesku ili.dOd K sreeka stev. Ovl.ioo. Pri nadaljneni žrebanju razredne loterije ie zadela dobi- tek lo.ooo K sreeka St. Ws.565; 500(i K j ezadela sreeka St. _M.(Jl6; po J(HHi K so zadele številke 1547; i6.W9: (i7..}_?7. Po KMKi K so zadele številke 41: — 25.966; M\.2V>. Prva c. kr. avstrijska razredna lo- terija. < )d soboie 21. t. mi. naprei bode l.juhijanvka kreditna banka v Ljubljani kot opravilišCe c. kr. razredne loterije odnosno njene podruznue \ Splitu. Cc- loveii. Trstu. Celju In Goricl izplaCeva- la dobitke in onenein izdajala obnovit- \ene sreJke za drugi razred. Dosedanji iniejitelji srečk naj se od tega due na- prei prig'.asiio. da ^e jmi izroče srejke za drugi razred. Pri tej priiiki naj s<- tudi vrneio srejke za predidoei razred. Zadnji termin obnovit\'enega roka ie 2. december V)\^. Ra/širjenje p<• to- vornih parnikov. Manjkajo ix>ročila o 27V osebah, ki so bile uslužbene na teh parnikih. Z nekini drugim parnikom je utonilo 32 oseb. Z dvemi drugimi lad- jami je prišlo .^6 oseb ob življenje. Ne- prenehoMia pribajajo poročila o drugih nesrečah. Sedaj se niti približno ne mo- re doloeiti števila žrtev in visokosti provzroeene škode. Šiba bo zopet pela v angleških so- lah. ..Temps" pise, da je kornisija za vzgojo sklenila, da se v angleških šolah uvedejo zopet telesne kazni. Gospodarsfvo. Brezobrestna posojila vinoKradni- kom. L. kr. okrajno glav. objavlja: D.ie 21. okt. je dose! e. kr. okr. glavarstvu v (ioriei operat o dovoljenih brezobre- stnih posojilib za obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov. Okrajno gla- varstvo potrebuje približno 3 tedne, da izgotovi v ta nanien potrebna dolžna pisma in jib razpošlje strankam. Njim bode potem skrbeti za to, da si dajo v najkrajše inogočem času legalizovati zadolzniee in da jih potem zopet pred- lozijo okrajnemu glavarstvu. Tarn, kjer je ninogo prizadetih strank v eni obCini, bilo bi vsem v ko- rist, ako bi županstvo naprosilo doticno v. kr. okrajno sodnijo, naj odredi enega svojega uradnika v dotični občinski urad. da vsem strankam ob istem času poveri zadolzniee. S tem se prihrani mnogo easa. nadležnosti in stroškov. Kadar predložiio stranke vsaka svoje dolžno pismo. napravi okrajno glavarstvo Predlog za vknjižbo, a resi- tev tell predlogov pobere naimani en mesee časa. tako da pretečeta približno obilna dva meseea, predno se izplačajo dovoljena posojila. l>o sedai je bila navada. da se je državni delež posojila poprej izplaceval strankam in šele kak teden pozneje de- želni dele/, in umevno je samo po sebi, da se ie s takim dvakratnim izplaeeva- njem po nepotrebnem potratilo mnogo časa in pros zročilo precei stroškov. -- Zato bi bilo želeti. da deželni odbor na- kažc za brezobrestna posojila doloee- no svoto deželnega prispevka dotične- mu v.. kr. davenemu uradu v nanien. da istocasno izplača strankam državni in deželni delež posojila. Z oziroMi na obeno denarno krizo in na velike te/.ave. ki se upiraio dobavi posojil priporoča se vinogradnikom prav toplo. naj vestno uporabiio dovo- ljena posojila v določeni nanien in s tem pripomoreio povzdigi domaeega \ inogradni^tx a, Izredni obeni zbor „6o- spodhrske zadruge za goriško okolico". V nedeljo °. t. in. je itnela imeno- vana zadniKa zboroVanje pri .lerasu v Draginja je prestana bö vskliknil vsak, ki se o tem prepriča v tr-» govini J. MEDVED-GORICfl Geic so sled^č^: Mošak obleka K 28, 34, 40, 35, Zlmska saknja „ 20, 25. 30, 40. Pelerlna „ 15, 20, In 25. Otročja obleka od 7 K naprej Prepričajte se o tem v izložbeuih, oknlli kjer eene jasno govore da je v iTsiiici »BAGIMJA PRESTANA Ta glas naj prodre do zadnje hiše naše domovine. Vsem gospodinjam toplo priporocamo KOMNSKO CIKORIJO = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. == v korlst ----- obmejuini slovencem. koniisije na Ceškem. Poliak dr. Jawor- ski je izjavil, da so v üaliciji z vznemir- jenjem sprejeli vest o uvedbi upravnc komisije na Ceškeni. Poljaki protestira- jo proti takim vladnim odrcdbam. üovoril je tudi posl. Rybar, ki je izjavil, da se zdi, da je uprizorila gonjo v nemškein časopisju proti tržaškim nainestništvenim udlokoui glede namt- ščanja regnikolov vlada sama, kateri ni niari za uvedbo narodue avtonomije v jezikovno mešaiiih krajih. Včeraj se je v poslanski zborniei nadaljevala debata o Stiirgkhovem govoru. Posl. Stransky je v svojem govoru ostro napadal miiiistra Hochen- burgerja, ki da je uvedel v avstrijsko justice korupcijo in si izgojil neinske sodnike, ki so, mesto da bi bili pravi elani justice, krivoprisežniki in lopov», ki se ravnajo le po poveljih ruznili »Volksratov«, ne pa po predpisih zako- nov. Posl. S p i n č ie je izjavil, da vla- da na Hrvaškem komisarijat, o katerem je januvarja 1. 1912 obljubil grot Stiirgkh, da se bo kmalu odpravil. Oo- vornik se je obširno peeal tudi z istr- skimi razmerami. • Posl. Choc je polemiziral z dr. Rybar-em zaradi njegove zahteve po narodui avtonomiji. -Prihodnja seja posl. zbornice oo v torek. Volitve delegatov. V posebni večerni seji zbornice so se v četrtek izvolili delegatje. Izvolje- ni so: Za Ciorisko dr. Bugatto, kot na- mestnik dr. Faidutti; za Trst Pittoni, namestnik Oliva: za Istro dr. Laginja. namestnik prof. Mandič, za Kranjsko dr. Šusteršič. namestnik dr. Krek. Gališki spor. Vceraj se je vršilo pri ministerskeni predsedniku posvetovanje glede gališ- ke deželnozborske volivne reforme. Pri tern posvetovanju so se predložile te- meljne določbe za preosnovo gališkega volivnega reda. Ako se do torka ne doseže. sporazum med Poljaki in Rusini in ako bodo vsled tega Rusini še nadalje obstruirali v državnem zboru, se na- merava poseči po drugih sredstvih, da se stre obstrukcija. V zbornici se je iz- ražalo včeraj upanje, da niorda ven- dar pride do sporazumljenja. Službena pragtnatika in uradništvo. Včeraj je bila deputacija tržaškega uradništva pri notranjem ministru Hei- noldu da mu priporoei uvedbo uradni- ške službene pragtnatike in pa uvedbo pristaniške doklade. Potem je bila de- putacija vsprejeta tudi od vodje finanč- nega minsterstva Engel. Oba sta se ve- liko zanimala za zadevo. V dunajskih parlamentarnih krogih se je govorilo, da se v Trstu pripravlja splošen štrajk uradništva in ž njim solidarnega delav- stva. ako vlada ne ugodi kmalu zahte- vam uradnikom. Kakor se zdi, pa je vlada odločna čimprej uvesti službeno pragmatiko. Prestolonaslednik v avdijenci. V četrtek dopoldne je bil vsprejet prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand od cesarja v posebni avdi- jenci. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je po- dal na Angleško, kamor prispe danes popoldan ob 5 uri, kjer bode sprejet ;.a londonskem kolodvoru. Vesti o Conradovi demisiji. Zadnje dni so dunajski listi objavili vest, da bo šef generalnega štaba gene- ral Conrad demisijoniral in sicer zara- di nekega nesporazumljenja med njim in prestolonaslednikom. "Zeit» pa poro- ča sedaj, da je cesar vsprejel v avdi- jenci najprej prestolonaslednika in po- tem Conrada. Vspeh teh avdijenc je, da Conrad ostane. Komisarijat v Pragi. V dunajskih političnih krogih se za- trjuje, da se vršijo priprave v notra- njem ministerstvu za razpust praškega občinskega sveta in za uvedbo vladne- ga komisarja v Pragi. »Korr. Bureau" dementira to vest. Cesarjeva zahvala prebivalstvu v Hosni. Deželni set Totiorek je nabil na vo- galih cesarjevo zahvalo, v kateri se cesar zahvaljuje prebivalstvu, da je ob vojnih dogodkih na Balkanu vse pri- prave dižave brez izjeme spretnljalo iidano in požrtvovalno. Avstrijski dolg. Dolg Avstrije brez Ogrske znasa 12.,471,149.502 kroni. Se ne plačane o- bresti 493,288.931 K. V 1. 1912 se je dolg povečal za 230.477.278 K. Nadškof Stadler ostane na svojem inestu. »Hrvatski Dnevnik« priuaša povo- doiu povratka nadskofa dr. Stadlerja z Ihinaja in Rima obsežen članek o polo- žaju nadskofa in pravi, da ostane kljub vsem spletkam, ki so se snovale proti ujeinu, na svojem mestu. Ko piše ojije- govem posetu pri vladarju in pape/.u, pravi, da je bil ta njegov pot pravi tri- umf. Yladar ga ie sprejel z nenavadno prijaznostjo in mu rekel: »Ja, ich weiß. Sie waren mir immer treu'.u Ob priliki poseta pri papežu mu je rekel papež: »\'dike uiuke si pretrpel. a doživel bos §e večjo nagrado!« In ko je posetil pa- peža sarajevski poniožni škof Larie. mu je rekel papež o Stadlcrju: »Manet et manebit!« (Ostane in ostal bo!) Škoiovske konference na Dunaju. Na Pimaju so se v torek pričele škofovske konference. Od jugoslovan- skih škofov so navzoči: dr. Sedej, dr. Napotnik, dr. Jeglič, (Ijivoje. dr. Mah- nič. »Stranka prava«, ki je imela te dni v Zagrebu vee posve- tovanj glede nove taktike z ozirom na koalicijo in mažarske zahteve, je ofi- cijelno potrdila izstop nekaterih članov iz stranke, med katerimi je tudi dr. Hor- vat. Uradno glasilo »stranke prava« ni več »Hrvatska«, ampak novo ustanov- ljeni list »Hrvat«, ki zastopa interese »stranke prava« po vseh hrvaških po- krajinah. Naeelnik stranke ostane dr. Starčevič, kateremu se je izreklo po- polno zaupanje v njegovo delo. Bosanske železnice. \' torek predloži vlada posl. zbov- nici bosensko železniško predlogo. Na pritožbo posla-ncev, da se ne predlo/i tudi obenem lokalnoželezniška predlo- ga, kakor je bilo nekoč dogovorjeno, je ministerski predsednik odgovoril, da zmanjkuje sredstev za lokalne železni- ce. Za bosanske železnice pa so mero- dajni strategic™ oziri. Zadnji mini- sterski svet je sklenil, da mora biti bo- senska žel. predloga vsprejeta najkas- neje do febr. 1914. Župan Nathan demisijoniral. Vsled izida državnozborskih voli- tev v Rimu, pri katerih so zmagali kon- servativci, je župan Nathan odstopil in žnjim vred so odložili mandate tudi vsi liberalni občinski svetniki, tako da je bil občinski svet nesklepčen. Vlada je takoj nastavila državnega komisarja in razpisala tudi že nove volitve. Oboroženje v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Posted ice mobilizacije zaradi albanske vstaje še niso izginile, kajti demobilizacija še ni izvedena in ni izključeno, da bo stalna vojska, ki se jo je hotelo imeti 80.000 mož močno, štela 120.000 do 130.000 mož. To je razmeroma toliko, kot če bi Avstrija v mirnem času imela 1.3 do 1.5 milijona mož oborozenili. Proračun povečane Srbije znaša za I. 1914. nad 160 miliionov dinarjev, od cesar zahte- va vojna uprava eno tretjino do polo vi- ce zase. Kar se tiče vojnih utrdb, ki se jih namerava zgraditi, bodo na meji proti Bolgariji izpolnili razne že obsto- ječe naravne in umetne utrdbe. Na meji proti Albaniji pa bodo obdržali stari si- stem turških kul (stražnih his). Kaj je Albanija? Po nemških listih, ki so od nekdaj hvalili Albanijo, posnemamo sledeje vrstice: »Albanija obsega 16.000 km" prtjstora. \sega prebivalstva je tarn 86Ü.0ÜÜ. Od teh ie 600.000 molianicdan- ske, 14«>.0lM) pravoslavne in 12IMMM) ka- toliske vere. Mohaiuedauci se delijo ua tri dele, pravoslavni tudi na tri. Nekaj jih govori toskiško. nekaj g-egiško in ne- kaj srbsko. Tako imaiuo v tnali Albaniji 7 strank, ki so ena drugi sovražne do krvi. Kateri jezik naj bo uradni, kdo bo sploh poslusal in ubogat, če bo kaj u- kazano? Vsi ti narodi so hudi rokovnja- či, ki ne poznajo nobene pravice ue o- blasti. Puška je njih sodršče. Ktiltur- no so tako nizko, da o kaki kulturi niti nciiiški listi ne morejo govoriti. l>av- kov ne bo hotel nikdo plačevati, ako hi se uprli in spuntali proti. Ker se tarn doli nič ne dobi, pravijo nemški ume^ni gospodje, naj bi sedaj nasa država zalo- /ihi tja doli svoj denar in tako »oživilau albausko kulturo. Brez denarja ni uič, kroncc so potrebne. Čitali sino /e marsikaj. to pa presega že skoro vse tneje, kar so tu načvekali politiki nein- škega kalibra. Seveda, sedaj naj damo so denar tja doli in potem naj gleda- mo, kako se koljejo ti pletneniti Alban- ci med sabo. Ta politika pač ka/.e vso neniško duševno revščino, ki ne se/.e dalje kot do albanskega plota. Solun prosta država. Solunska kupčijska zbornica je sklenila prositi grško vlado, naj prokla- mira Solun za prosto državo, ker le na ta način bi bil osiguran prosti razvoj in procvit tega mesta. Mir med Grško in Turčijo sklenjen. One 13. t. in. so bile odpravljent zadnje te/.koče, ki so ovirale konečni sklep mini med (Irško in Turcijo. Tur- ški delegatje so dobil pooblastilo, da podpišejo tnirovno pogodbo. Angleška mornarica v prihodnji vojni. Pri banketu. ki ga ie priredil lon- donski nadžupan \r »Cuildhallu«, je tnornariški minister Churchill odgovoril na zdravico v cast vojske in mornarice sledeče: Hritanska mornarica bo v pri- hodnji vojni razpotagala s 150.000 mornarji in pomorskinii vojaki, torej bo presegala prvi]\rat število tnoštva. ki ie bilo nicbilizirano za časa vojske proti Napoleonu. Ta sila, ki se je ne da pri- merjati z nikomur drugiin, bo dvakra^ večja kakor ona tiste pomorske velesi- le, ki iina največjo moč za Anglijo, t. j. Nernčije. Ruska duma proti enakopravnosti državljanov. Kadeti so predlagali, da se izvoii odsek, ki naj sestavi zakonski načrt o neenakopravnosti državljanov. Duma je ta predlog odklonila s 152 glasovi prori 92. 7a<\\\ Fridmann, ki je skušal govoriii o kijevski pravdi zaradi ritualnega 'i- lnora je predsednik vzel besedo. Dopisi. Iz Štanjela natn poročajo, da je tarn divjal v četrtek tried 6. in 7. uro zvečcr hud vihar, ki je napravil ubogim ljudem tnnogo škode. Odkril je mnogo his ta- ko, da ni ostalo na nekaterih strehuh nič opeke in tudi nič lesa. Veter je iz- rul več dreves in podrl mnogo latniknv. Takega viharja ne pomnijo niti najsta- rejši ljudje. Med viharjem pa je lilo kot »iz škafa«. — Tudi iz Trsta, Istre in s Kranjskega se poroča o strašnern vi- harju, ki je divjal skoro oh istem času. V Ljubljani je vihar napravil tudi mno- go škode na hišah. Angelj na zvoniku frančiškanske cerkve je upognjen. k/i Štanjel. V torek popoludne se je zgodila na postaji v Štanjelu velika nesreča. Posestnik Alojzij Turk iz Ko- mna je prišel s konji na postajo po ope- ko. Ravno takrat se je nahajal na po- staji tovorni vlak. Turk je stal prcd konji. Ko stroja zažvižgata, so se konji splašili in vrgli Turk'a nod se. Turk jc dobil vsled tega težke poškodbe na glavi in govore tudi, da ste mu bili ro- ka in noga zlomljeni. Prepeljali so ne- srečneža v bolnišnico usmiljcnih bra- tov v Gorico. Sežana. Na zadnieni uciteljsketn zborovanju se ie sklef>ik), da se uve- dej« kmetijskf tečaji za one dečke, ki iiisn vec soloobvezT'.i. Prec. g. dekan Valerrtinčie je predlagal, da bi se učil pri teBr teeajih tuidi veronauk in sicer po eno uro ua teden. Predlog je bil vsprejet. Taki kmetijski tečaji se bodo za sedaj otvorili v Povirju, v Barki, v Kostanjevici in v Škrbiui, ker so tarno- šnji učitelji sposobni za kmetijski po- uk. Tomaiski župan Vram je hotel imeti tak tečaj tudi za Tomaj,. ali tega pred- loga se ni vsprejelo, ker ni sposobne- ka učitelja za kmetijski ponk v To- maju. Scasoiua se bodo ti tečaji raz- tegnili po celem Krasu. Domače in razne vesti. Iz politične službe. Imeiiovani so: provizorični okr. komisar Karl pi. Poit v Trstu za def. okr.. komisarja; namest. koncepist Pavel di Oasparo v Ciorici za prov .okr. komisarja: prov. natn. koncepist Oskar vit. Kalteuegger v (io- rici za def. nam. koncepista; konceptni Praktikant dr. Adolf Singer v Trstu za prov. nain. koncepista. Za protestantskega župnika v Go- rici je inienovan Karol (irycz, ki je closlej posloval kot protestanski vika- rij v (lorici. Vojaška bolnišnica v Gorici, ki jo je zgradila dežela, se bo blagoslovila due 2. deceinbra. Organizacija dež. pomožnih urad- nikov in dnevničarjev. Kakor čujeino, nameravajo ustanoviti de/.elni pomožiii uradniki in dnevničarji društso, ki naj bi imelo nanien ščititi iu pospeševati in- terese teh res siabo plačanih Ijudi. Ta- ko so nainreč tain n. pr. večletni usluž- benci, ki niinajo več kot KKl 120 K mesečne place, čeprav so jitn poverjeni večinonia uradniski posli. ^eleti hi bilo, da slavni deželni odbor upošteva ojira- viČLUe želje teh revezev. Truplo samomorilca. \ sredo so izkopali truplo onega mladctiiča, ki sc je vrgel raz most koncem ulice sv. Klare v Korenj; uavzoči ste bili sestra in sestriČMia nesrečneža, ki ste ga koj spoznale. Samomorilec jc 2S-letni mi- zar Alojzij Kodermac iz Podturna. Po identifikaciji so truplo zopet zakopali. Na nečeden način si je pomagal v ulici Leoni stanujoči Anton Srame!. Skoro celo leto je kradel |io okoličan- skem polju in navajai tudi nilade dec- ke k tatvini. Zato so ga te dni nazna- nili. Mestna godba bode pričela jutri zo- pet s svojimi običajnimi koncerti ob nedeljah opoludne v ljudskem vrtu. .lu- tri bode svirala celo \erdijevo ojiero »Aida« in to v proslavo Verdijeve 100- letnice. CENTRAL BIO. Vedno ohilucjši poset tega kinogledišča dokazuje, da ie vodstvo v polni meri izpolnih< zelje oh- činstva v vsakein pogledu. Vsporedi predstav pa so tudi taki, da očarajo gle- clalce. Po nekaterih velikih delih se bo- de prednašalo od danes naprej vee manjših del, tako da bo vspored raz- noličen. Glavni del te predstave tvori film »Junaški štirinožecu, posnet iz /iv- ljcnja •' Ameriki. V filmn se vidijo tudi pravi indijanci. Poset teh predstav to- plo priporočamo. Služba lekarn. Od 16. do 2?>. t. m. bodete imeli ponočno službo lekar- ni: Gliubich-Tromba. Povodnji. Vsled silncga deževja, ki ga imanio te dni, so naše reke in hu- dourniki preplavili svoje struge in na- pravili še precej škode. Soča je silno narasla. Tudi Vipava je silno narasla in je napravila zlasti pri mlinih mnogo škode. /!e več let ni bila Vipava tako velika kakor je bila posebno v četrtek zvečer. Reki ste nesli s seboj mnogo lesovja in drugega plaveža. — Ob tej povodnji se je spet pokazala silna po- treba o regulaciji Soee, Vipave in njenih pritokov. Res skrajni eas je, da se je začelo s tern velevažnirn delom, ki pa naj bi se hitrejše nadaljevalo. Central Bio! Vsaki dan velezanimivi programs. V nedeljo (Hvdpoluiliu* öd 10.— 1*2.: Sostanok vsoh oko- ----- - liranov v ,. BIO\ Oorki v svrho puroCrila potcka tr^o\i- : ne s Kroinpirjem in dnitfo. Zborovanh' je otvoril predsednik zadnitfe lvan Mi- inolja tcr porocal: Letina pri nas. Leto 11>1.\ ic bilo /a pridelek zgod- njctfa krompirja v ^oriški okolici res nesrečno leto, ki ^aslu/i štev. U. iMie 14. aprila je pokončala krompir slana. ko se jc obrascl; od 1_\ maja do 2b. ju- nija jc pa pritiskala susa. kcr ni bilu dežja. Kg sc je kroinpir P° de/.iu -V iuniia nekoliko popravil. da jc bil spn- soben za trtfovino. pa jc začelo celi pr- vi tcden iuliia de/evati. Takrat bi oJ- poslali lahko nad 100 vagonov krompr- ja v Nemeijo in na Češko še po primcr- nih cenah. Ko je nebalo deževati. pa ic bilo tudi z izvozom na sever koneu. Ta- ko so nas v tem lctu zadele kar tri vni- cujoče elementarne nezgode: slana. suša. in preveliko de/ia. Letina v Italiji in na Ogrskem. Nasprotno kot pri nas ie bila pa letina naiboljsa v onili de/.elah. ki z na- mi konkurirajo. ltaliia ie iniela skozin- skoz najugodnejše vrenie: zatorej vos čas vcliko nino/.ino in izredno tepo blago. Na Ogrskem je od začetka tudi pritiskala suša. konec niaja pa so imeli dež. ki je krompirju dovolj namodl' ker je dež padel na vročo presušeno zeinljo. je krompir ;aKoj dozorel. Druga leta so od tarn razpošiliali navudno \—2 tedna za nami. v tem letu pa so zaceli z odposilianjeni dober teden pred nami. Tako smo se naliajali pred otvori- tviio kupčije prav v obupnem položa- ju. Mi smo pridelali droben, neokusen, za trgovino prav nesposoben krompir. Italijani in Ogri pa popolneiši kot drn- ga leta. Ko smo ga zaceli odpošiljati. so imeli Italjani precei visoko ceno. Ovrri pa, ki imajo tudi slabejše blago, so cenc tako znižali, da smo bili v zadregi. kako mi postaviti ceno. Ker kmetje radi sulie zemlie niso siliü z izoravanjem. je vod- stvo postavilo precei visoko ceno. /' visoko ceno je Šlo težavno. Narocali >>! od začetka 1e veliki trgnvci, ki so lioteii imeti radi izbere poleg itaiianskega in ngerskega tudi ^oriški krompir. Otvoritvena cena bi imela biti ft K izplačevali smo pa vendar za celi pr\'i teden po ° K 50 vin. Račun krompirja. Zi'drii'^a je odpo^lala .oft va^oiicv krom;iiria. Nakup znaša K 2n4.s^1/ö. Prodaja .. K 242..W.24. Ostane K ^7.444. r'J. Stroški. Nakup vreč 21>ft7.UO L:radništ\'o. vodstvo za- stopniki in a^enti K 11..M0.0S Bančni stroški K 1.157.31 Popusti in morebitne izKube K j.onii.rm Umazani dobiCck K 37.444.59 Stroški K 3ft.3f>5.29 Ostanek K 1.079.30 l'orei skiipm promet /uaša radi slabe letine |iribli/no za polovico lan- ske^a leta. Predsednik predlayia i/.voii- te\ preyjledin alce\ računov i/med čla- nov. kar se sprejme enoiilasno. /a pre^ledovalce racunov so izvo- ljeni: Predsednik odseka Fran pi. Lo- kateli, dol. \ rtoiba. Claui: Hudal .losip. Oas.par l.utiuaii. Standre/; Sokol .losip. $t. Peter: Toiu^ič Jrs'p. So\(\!uic' (lorkič Ivan. dol. \ rtoiba: Neiuec Ivan. gfor. \rtojba: Cian Anton, Peč; Hnmu:t .losip. Miren; (iorkic l.udvik. Oreliox- Ije-Bilje; Terčič \ alentin. Pod^'ora. Prememba pravil. Pri preiuembi pravil so posevili \ debato razni clani. namreč Anton Liaii. Pec; .losip Budal. standre/; Lutman Caspar, standre/.. Tomsič Anton, So- vodnje: Resič Franc. >t. Peter: Sokol .losip. Lt. Peter. P>ehata je trajala h.kI eno uro. I3ri vsaki točki pa se je dose- ?el sporazutu in enovilasna odobritev. Za premembo seniena ijovori dalje predsednik l\an Mrmolj.i. Ako hočenio vzdržati uaše triie. mora- nio napredovati s semeni. Mi stoiimc. Italjani pa napredujejo. Mi liočemo od- jemalce ^iliti, da morajo iesti le krom- pir 7. belini niesom. Italjani pa sadiio tak krompir kakoršneira zalitex a odie- malec. Zadrutra ie prciskusila /e mno^ü vrst semen. Posku^ je pokazal. da nio- ramo za sedaj priporočati 2 vrsti rude- če^a in cuo vrsto rumenetfa krompir'a. Rudeči krompir smo že naročili in se priporoča, da Lu člani v kratkeni pre- vzamejo in porazdele. Semenski kroni- pir sadite vedno posebej ne z dru^i'n krompirjem in ne tarn .kier je krompir ra^te! preisnie !eto. Seme se v evetiu spreminja z meniavo evetnevea prašk.i. katerega veter ali čebele prenašajo i/ enega steblovia na drugo. (Kouec prih.) Čitajt? ii üillite se! Neverjetn i! 700 hosov samo za K n! 1 ura. ziiamka ,Ariker* iiatanei.o nioča pozlačena (jainstvo .H leta) s pozlačeno verižico, 1 moderna kravata iz sviU- za gospoda, 3 sin»' no»iu' rute. 1 flcurant(-!i prs'an z brilanti x.a sr«ispoda, 1 zbirka za gospe b*'stavljena iz ene perlf za go.spt-, ] par zapt'stnic. I par uhanov. 1 lopo škatljico za ioileto. l par lcpih aurnhov s 3°',, zlatom double, 1 usujata dfnariiica. 1 elegantfn album s svetcč- iiimi slikami. 3 drujri clegantni predmet1, pri- mf-riii za rnladmo ali pa za starcjšc ljudi, 20 po- trebnih kosov za dopisovanje in potem šf 500 prednietov, potrebnih v vsaki družini. V'se skupaj, vštevši tudi uro. ki je sama toliko vredna. se poiilja proti naprej poslanemu dfiiarju sarrKj za K 4- 20 iz eksportnf d^najske centrals • P. Lust, Krakovo. Ako blago ne ujfaja s<- denar vnif. — F-Jiziko j<- izklju^fMio Zdravnik dr. J. Bačer ordinira v ulici Tre Re št. 9 v G0RICI. Priporoča se, pod iiovini vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Je- lenu«. Istotam se sprejeniajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Janez Werbnjak, trtnica BRBG P. PTUJ priporoča anieriške cepljene trte, seznam trt: laiki rizlin^. bur^uiulf r beli in n!e«5i, muškat, silvaner, zlahtnina bela in rdeča. daiifol, kapčin.i. izabela in šo nekaj ilnijrili vrst. (!ep- ljene trte. na Hiparijo in Montikolo slauejo !()() kosov M K. bilff ^koienjaki) U)0 kosov ö K kolči 1000 kosov V2 K. Najbolj^l ieski dobavni vir! Perje zablazloe po zelo nizklh cenah. %Mä^^:) Ä' 3 \ kk: 40 v; polukelo najboljšo K- >^0 v: üisto belo 4 K; belo. puh 5 K 10 v. 1. ks najliiiejšc bclo razceplji'iio 6 K -10 v, 8 K ; 1 kg puli-pi'rja. sivo K 6. 7: belo sinn 10 K; i :ijiinojši» prsno VI K. Posiljati'V 5 kc, pnStiiin»1 prosto. Izqotovljena posteljna oprava iz gosU'sra. rdotJt'L'a. plavf>:a. l-flfga ah niiiwn- ^3r 2 blazini vsaka po 80 an dolga ter 60 cm široka s finim, trptžniin puhoni K 1ti s pol-puhom K .0. «• l'inin puhoni I. vrstf K 2-1 : posanu'zne pirnicc 10 K, \2 K. U K, lt> K : blazine za pod iilavo K H. K 3 f)0. K 1. iVr- nict> 21)0 *.• in dolge in 1-40 cm siroK»' K IS, k 1470. K 17 80 in K 21. Pernati madraci iz niut?- iif zaiiu'nia ali pa st1 vzanif' nazaj t'T st> vriw denar i.-'inki ia- ?ton) in postiiiiio prosto. J>. Henisch, Desclwnitz št. oqj, Ceško Friü (prej eigo) A Ntmtc) ulca Municipio st. I v Gorici. priporoča slavnemu občinstvu v me stu in na deželi svojo bogato zalogo najboljših istrtkih in domačih vin PoSilja na dorn. PostrEžbaJažna. FRANC MLECNIK ulica Vetturini st 3 priporora svojo krojasko dclavni(M) slavnomu olu-in- stvu v inestii in na dcželi, poseimo pnvast. «luhovšrini za napravo t a I a r j e v. po- vršnikov itaaiit- nib nove tasoiic, vHikost pi> poslani meri v cm. Vso Stiri pan- jirodam za K 9. Kazptisilja po po\/i't)ti S. LANDAU, Krakovo, Berka Joselewlcza 3.1154. /.ami'iijav.i dovulicna in tudi di-n.u sc viin' NÄJBOU/Ä /TREHA /EDANJOni Aslesini cementni skriljevecfirmit jeionetcn kamen naibolise vrste FIRNITQVE TOVARNEzadrk» WEI//ENBACHo&TRIE/nN6l /PODNJE AV/TRIJ/KO WWR ZA/TOR/TVO IN ZALOGAW aGREGQRlt GORICAdzkauiicaAi l^upujle samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrstc'i ki so najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vadno labo ali za dirke ciivaini strojiOrijim rs 1 „Victoria" so naiprakticiu'jsi za vsako liiäo. ' 1st' služijn za vsakovrstiio ši- va iijc in štikanjf ^vczoiijeJ.Htroj I tt'cf brczsiiiiino in \v. jakotrpc- žcn. 1'uško, samokresc, slaino rcznict' in vsc v to stioko spa- I dajočf prcdmrli! sc dobi po to- varniški ciMii pri tvrdki [Kerševoni i Cud, t G O R I C A - Stolnl trg St. < ..Liublianska kreditita \w pmiH \ m Centra la LlUbliflnfl. podružuice : Celje, Celovec, Sarajevo, Split Trst.