GOSPODARSTVO V SVETU
Neenakomernost gospodarskega razvoja 
Evrope in Azije
Ce primerjamo podatke o go-spodarskem razvoju zahodne Evrope ln jugovzhodne Azija, .vidimo, da se razlika v njihovi gospodarski moči stalno veča in da je tempo njihovega nadalj-njega razvoja vse bolj neenako-meren. To potrjuje že samo dej-etvo, da je bila povojna obnova zapadno-evropskih držav kon-čana v treh letih, dočim je bilo Aziji za to potrebno pet let Le-ta 1954 je kmetijska proizvodnja v zahodni Evropi prekosila predvojni nivo za 90 odstotkov, dočim je jugovzhodna Azija La nivo komaj zdaj dosegla In le malenkostno prekoračila.
Primerjava industrijskega razvoja daje še slabšo sliko, Ceprav je zaradi nepomembnosti industrijske proizvodnje v ju-govzhodni Aziji težko delati kakršno koli primerjavo. V ob-dobju 1938—1953 je v zahodnl Evropi proizvodnja električne energije na prebivalca narasla t& 748 kv. h., dočlm znaša po-večanje v jugovzhodni Aziji v istem obdobju komaj 7 kv. h. Indiji, ki je dala v tem delu 6veta velike napore in doeeg-la dobre rezultate v razvoju bazične industrije, je v teh 15 letih uapelo povečati proizvod-njo jekla komaj za 1,5 k-g na prebivalca, dočim znaša v za-padni Evropi to povečaoje do 60  kilograinov.
Posebno pa je vidna razlika v  tempu  gospodarskega   razvo-
ja, če primerjamo investicije. V povojnem obdobju sta Nemčija in Norveška investirali več ka-kor 20 odstotkov celotnega nju-nega produkta, ostale zahodno-evropske države pa 15—20 od-stotkov. V jugovzhodni Aziji pa ni nobena država, razen Burme, investirala več kakor 10 odstot-kov svojega skupnega produk-ta. Če primerjamo samo čiste lnvesticije (brez izdatkov za vzdrževanje obstoječih gospo-darskih abjektov), znašajo te in-vesticije v jugovzhodni Azijl ko-maj 6 odstotkov skupnega let-nega produkta.
Da bl si bili na jasnem, kaj pomenijo ti podatkl, bomo pri-merjali investicije samo dveh držav. Ce upoštevamo samo čiste investlcije, je Indija leta 1954 investirala 1,6 milijard dolarjev, kar znaša 4.4 dolarjev na pre-bivalca, dočira je Zahodna Nera-čija investirala lstega leta 5,1 milijard dolarjev, ali 104 dolar-je na prebivalca.
Tak tempo gospodarskega raz-voja priča da teče razvojgospo-darsko razvitih in nerazvitih držav   Se   vedno  neenakomerno.
Neenakomeren tempo investi-ranja ima za posledico tudi ne-enakomeren tempo razvoja med-narodne trgovine. Zaradi tega se je lansiko leto delež nerazvitih dežel v skupni izmenjavi evrop-ekih držav znatno zmanjšal, če-prav se je obseg njihove medse-bojne izmenjave v absolutnem smislu povečal.
Posledice takega zaostajanja za svetovnim gospodarstvom so lahko kaj hude. Jugovzhodna Azija predstavlja najbolj oblju-deno področje sveta in je za-radi tega najpotencionalnejši potrošnik, katerega kupne mo?1 pa so minimalne. Gospodarskl razvoj tega dela sveta bi omo-gočil, da bi se svetovni blagov-ni trg in potrošnja ogromno po-večala, sorazmerno s tem pa bi se seveda povečala tudi proiz-vodnja.                            F.R.