GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V*AMERIKI. i l—liwhmiliiiiiiii 'f ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER II I ZA RESNICO H | IN PRAVICO. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDE R THE ACT OF MARCH 3rd 1879. Sapama ŠTEV. (NO.) 28. CHICAGO, ILL., TOREK, 12. APRILA, 1921. LETO (VOL.) VIL Published and distributed under i>ermit (No. 3ao) authorised by the Act of October * 1917, on file at the Post Office of Chicago. UL — By the Order of the President A* S. Burleson, Postmaster GeneraL NAJNOVEJŠE VESTI. POLOŽAJ V ANGLIJI. Zadnja poročila iz Londona naznanjajo, da so se začeli premogarski-delavci iznova pogajati z lastniki premogorovov. S tem je najhujša nevarnost odstranjena. Delavci ^niso ravnali tako kakor so grozili, ter niso zapustili sesalk. To je dalo povod in omogočilo nova pogajanja. Železniški in transportni delavci so namreč sklenili, da bodo tudi oni začeli danes s stavko, ako se prej njihovi zavezniki premogarji in lastniki premogovnikov prej ne začno pogajati. Sicer se ti dosedaj še niso mogli sporazumeti, toda vsaj to se lahko reče, da se pogajajo. Baje je premogarje silno razočaralo to, da se na vladni poziv v velikem številu oglašajo prostovoljci v vojaško službo. Mnogo nekdanjih oficirjev, katerih slaba obleka priča, da so si morali v zadnjem času z delom svojih rok služiti vsakdanji kruh, se je z veseljem priglasilo za navadne pro-stake. Vlada je kajpada silno vesela, da je med ljudstvom toliko entuzijaz-ma. Bala se je prej, da bi ji znali kdaj stopiti na prste, zato se je pravočasno zavarovala na vseh koncih. Malo predno je bil obsojen je preklical svojo izjavo, ter rekel, da je Mrs. Werner sama s sekiro ubila svojega moža, on pa je privlekel truplo iz kleti in ter oddal tri strele na mrtveca, da bi zakril sledove ran od sekire. Najprej pa je bil priznal, da je sam umoril Wernerja na prigovarjanje njegove soproge. ni uradniki. Razen tega bodo vsi poštni uradniki, ki imajo v rokah denarne in druge vrednostne pošiljatve, oboroženi z revolverji. POŠILJAJTE PRAVOČASNO! Več kakor milijon pisem zaostane vsak dan, ker se Chicažanom ne zdi vredno, da bi se toliko potrudili in bi jih pravočasno oddali na pošto, to je pred peto uro popoldne. Dva tisoč uradnikov čaka celi dan na pisma in pošiljatve. Vsako uro je pripravljenih devet vlakov, da jih popeljejo na določeni kraj. Toda Chicažani oddajčTsvoja pisma in pošiljatve raje po peti uri, da se jim tako zakasnijo za celi dan. Samo po peti uri pride namreč okrog 300.000 pisem več na pošto kakor ves ostali dan. Torej pošiljajte raje prej! Pri tej priliki opozarjamo tudi na V to, da se pošta in vlaki v Chicago ravnajo po starem času. Zato se dostavljajo vse pošiljatve eno uro kasneje kakor prej. DEKLE POBEGNILO Z JAPONCEM. New York, 11. aprila. — 21 letno dekle Marion Hurvitz je pred kratkim izginilo in nihče ni vedel kam. Zdaj pa je prišlo na dan, kaj je bilo z njo. Njeni stariši so dobili poročilo, da je pobegnila z nekrm Japoncem po imenu Koji Hashimoto. S tem se je skrivaj poročila in odšla na njegov dom v New Orleans, kjer ima on dobro stoječo trgovino. Njen oče ni hotel prej nič slišati -o tem, da bi vzela tega Japonca. KORLČKU GLADIJO POT. Horthy je podpisal izjavo, kjer ga priznava za postavnega kralja. Ogerska vlada bo plačevala Korelčku letno $50.000. To poročilo povzemamo iz kabelske brzojavke poslane "The International News Service". — Admiral Horthy se je Karolu na ljubo odpovedal svojemu mestu ter podpisal izjavo, da je Karel postavni ogerski kralj ter da mu bo ogerska vlada za naprej plačevala $50.000 na leto. Malo pred svojim odhodom v Švico se je eks-cesar posvetoval z o-gerskemi industrijskimi magnati, ki so slovesno prsegli, da nečejo služiti nobenemu drugemu kralju. Obljubili so, da bodo delali na Oger-skem na vso moč propagando zanj ter da bodo prosili zaveznike, naj prisilijo malo entento, da se ne vtika v njihove zadeve, tako da bo Karel čim prej postal končnoveljavni ogerski kralj. Governer admiral Horthy je izjavil, da je Karel s svojim nepričakovanim prihodom vse presenetil in da sedanje razmere še niso zadosti u-godne, da bi zopet zasedel svoj tron. Ni bilo še vse zadosti pripravljeno, zato mu je to pot spodletelo. Prijelo se ga je domotožje po njegovi deželi in temu donjotožju se ni mogel več ustavljati. (Da se ga je prijelo "domotožje" radi verjamemo; najbrž boleha tudi Viljem za to boleznijo. Op. ur.) Pričakoval je, da ga bo ljudstvo sprejelo z odprtimi rokami. Toda Ogerska je krog in krog. obdana od sovražnikov, ki se jim ne more ubraniti, zato bo treba še počakati, da se razmere drugače zasučejo. V sedanjih razmerah za Korelčka niso mogli več storiti, kakor so storili. To poročilo nas še bolj potrjuje v prepričanju, da ne bo dolgo ko '' bo Korelček sedel na ogerskem prestolu, ako bo to v interesu Francije in Anglije, ki sedaj faktično vladati celo Evropo. VPRAŠANJE POTNIflf LISTOV. Ameriški rudeči križ, jugoslovanski oddelek, Department o£ State nam je poslal sledeče obvestilo. 4'Vrhovni Odvetnik" (Attorney General) je sporočil State Departments da je po njegovom tolmačenju "Passport Control Act" od 22. maja 1918. vsled skupne rezolucrje kongresa od 3. marca, postal nepra-vomočen, v kolikor se tiče ameriških državljanov, odhajajočih iz Združenih Držav oziroma prihajajočih v nje, in inozemcev, odhajajočih iz te dežele, dočim je z ozirom na neki postavek v proračunskem zakonu za diplomatično in konzularno službo od 2. marca 1921 Passport Act še vedno v veljavi glede inozemcev, prihajajočih v Združene Države. "Vsled tega ta vlada ne zahteva več potnih listov (passports) in dovoljenj (permits) od ameriških državljanov, prihajajočih v Združene Države oziroma odhajajočih od njih, ali od inozemcev, odhajajočih iz Združenih Držav. Vendar Department priporoča ameriškim državljanom, ki nameravajo obiskati inozemske dežele, naj povprašujejo pri dotičnih diplomatskih ali konzularnih oblastih, da-li zakoni -dotičnih držav zahtevajo, da morajo predložiti vizirane potne liste, ako naj se jim dovoli vstop. "Vsled popolnega prenehanja pasportne kontrole odhajajočih potnikov, Department of State ne bo več izdajal odpotovalnih dovoljenj onim inozemcem, ki ne morejo dobivati potnih " listov ali sličnih dokumentov od vlad onih dežel, kamor spadajo. Nasvetu je se, naj ljudje povprašajo pri diplomatičnih ali konzularnih oblastih onih dežel, ki jih nameravajo obiskati, kako do kumente — če sploh kake — priznavajo v nadomestilo rednih pot-nih listov". Y dodatek Department of State BOLJŠEVIŠKI ZAKONI. Ena najkočljivejših stari, ki so jih očitali ruskim boljševikom je ta, da si prizadevajo uničiti družinsko življenje in družino v gotovi meri po-državiti. Zakon naj bi se sploh odpravil, žene v mejah gotove starosti naj bi se socijalizirale, otroci pa naj bi se vzgajali v posebnem državnem institutu izven domače hiše. To je precej krivo, da je postal boljševizem tako zasovražen. Sicer se na taka poročila ni veliko zanesti v tem slučaju se pa le nismo zmotili. Sedaj je ruska vlada spoznala, da se bo preveč odtujila svetu v trgovskem in socijalnem oziru, ako si na vso moč ne prizadeva dokazati, da Rusija ne pomeni nravne nevarnosti za svetovno moralo ne za nravni nivo pozameznih oseb. vilni zakon smo že omenili. Vsi verski zakonski zadržki so kratko-, malo odstranjeni. Nadalje so izdali postavo, da premoženje obeh zakonskih po poroki ne postane njuna skupna last temveč obdrži vsak svoje kakor pred poroko. Izredno smešna pa je sledeča določba: Ako» se eden izmed zakonskih, bodisi mož: ali žena preseli v drug kraj, drugi zakonski ni dolžan iti za njim. Mož: torej nima pravice, da bi odločeval* kje bosta bivala z ženo. Ce bo stanoval na pr. v Moskvi, njegovo boljšo polovico pa bo naenkrat pičila muha, da bo odšla v Petrograd, ne bo mogel nič za to. To bo zares krasno družinsko življenje. No sicer se bosta pa takointako lahko ločila v takem slučaju. Razporoka je po novih določilih To je očividni namen knjižice, ki>silno olajšana. Za sedaj je treba si- DANSKI KRALJ PRIDE V WASHINGTON. Kopenhagen, 10. aprila.—Danski časopisi pišejo, da pride kralj Kristijan junija meseca, potem ko bo obiskal Islandijo in Grenlandijo, v Washington. Obiskal bo predsedni-va Hardinga ter se pri tej priliki zahvalil Združenim Državam, da so kot prva velesila priznale dansko nadvlado nad Grenlandijo. ČE JE RES? Paris, 11. aprila.—Švicarski zavezniški svet je odredil, da se mora prejšnji avstrijski cesar Karel takoj izgnati iz dežele. To poročilo je prejel pariški časnik "Echo de Paris" iz Genfa. OBSOJEN NA ELEKTRIČNI STOL. Herkimer, N. Y.» i*. aprila.—Sodnik Claude B. Alverson je obsodil nekega Rudgerja Warder, da mora dne maja na električni stol. War-der je priznal, da je umoril svojega prijatelja Henryja Werner ter S^el ^ njegovo deno prepovedano ražr _ • J? merje. mJk STRAŠNA STATISTIKA. Washington, 12. aprila.—V predzadnjih treh mesecih lanskega leta so pri železniških nesrečah v Združenih Državah 2.044 osebe izgubile življenje, ranjenih pa je bilo 17.738. Leta 1919 je bilo ob istem času vsled železniških nesreč ubitih 1.735 in ranjenih 14-738. Leta 1918 pa je v tretji četrtini leta znašalo stf^'o do smrti ponesrečenih 2,429, ranjenih pa 16.446. PROTI POŠTNIM ROPARJEM poStni uradniki bodo odslej oboroženi. Washington, i*, aprila.—Da bi enkrat za vselej napravil konec številnim poštnim ropom, je generalni poštni mojster Hays odločil, da dobi vsak, kdor ujame kakega postnega roparja, 5000 dolarjev nagrade. Do te nagrade imajo pravico tudi roSU vešca: u Zakonodajna odstranitev utesnitvi glede potnih listov bo le v jako malem obsegu spremenila potrebo, da si vsak, ki potuje v inozemstvo, priskrbi potni list. Dočim ameriška vlada ne zahteva od svojih državljanov, da imajo potni list, oni, kakor tudi inozemci bodo našli od prihodu v inozemska pristanišča, da je potrebno imete take dokumente. — (Združene Države ne zahtevajo več dokumentov od strani vseh onih, ki odhajajo, niti od Amerikancev, ki prihajajo, ampak večina inozemskih držav bo še vedno zahtevala vizi-ran potni list od onih, ki prihajajo iz Združenih Držav. "Inozemci, prihajajoči v Združene Države, morajo tudi nadalje biti preskrbljeni s potnim listom". cer še uradnega dovoljenja, toda ta se prv lahko dobi. Zadostuje, da se oba zakonska strinjata s tem. Za gotove vrste ljudi bo Rusija pravi paradiž. Vendar ni verjetno, da bi druge države priznale take postavfr vvsaj za svoje podanike v Rusiji. Marsikaj smo izvedeli v Rusiji* toda iz vsega se da spoznati, da se bolj še viška dežela vedno bolj oddaljuje od tega, da bi nam res predstavljala pravi raj na zemlji. SPOMENIK BENEDIKTA XVI V CARIGRADU. V kratkem odkrijejo v Carigradu spomenik Benedikta XV., ki bo sploh prvi spomenik v turški prestolnici, ki predstavlja človeški lile (koran namreč prepoveduje vpodab— ljanje človeškega telesa). Spomenik so postavili v zahvalo za velike dobrote, ki jih je papež med vojno izkazoval prebivalcem turških dežela. Za spomenik, ki stoji na trgu pred katoliško katedralo, so prispevali izključno nekatoličani i sultan Mahomed V. in cesarski princi, veliki rabrnec, razkolna patrijarha Armencev in Georgijcev i. dr. Ob tej priliki objavljajo listi razne, javnosti še neznane slučaje, ko je papež posredoval v prid raznih nesrečnikov, časa v veljavi spada Tako je papež nekega dne prosil za pred vsem dotične o zasebnih do- pomiloščenje radi vohunstva na ■hodkih in zasebni lastnini. V Rtu smrt obsojenih Armencev. Turška siji torej zaenkrat še ni odpravljena viada je hotela prizanesti samo ka-zasebna lastnina. Država sedaj še tolteanom med jo je izdala pisarna ruske vlade v New Yorku o zakonskih postavah v sovjetski Rusiji. Knjižico smo prelistali in izvedeli, da sovjetska vlada pravzaprav ne odpravlja zakona kot takega, pač pa odpravlja cerkveni zakon in postavlja na njegovo mesto civilni zakon. Tudi nič ne prikriva, da bo postave za ločitev zakona ščasoma še bolj " demokratizi-rala". Kako daleč bo šla ta demokratizacija, to so zaenkrat še previdno zamolčali. Družinsko pravo v sovjetski Rusiji ima pred samo trojni cilj. Prva namera je, uničiti dosedanji red, drugič vsebuje določbe, ki priznavajo začasno nekatere dele prejšnjega reda iz praktičnih razlogov in tretjič prizadevanja ustvariti temelje nove organizacije. K prvi vrsti spadajo strogi ukrepi prot istaremu družabnemu redu, proti razrednim predsodkom in razrednim predpravicam, o pravi ded-ščine, obveznost družbe kot take, da skrbi za vzgojo otrok, enakopravnost zakonskih otrok z nezakonskimi i. t. d. marsikaj ni za nas nič novega, dočim so to v Rusiji Ijali šele boljševiki. Med določbe, kr naj ostanejo samo nekoliko vpe- nima sredstev, da bi prevzela v vsakem oziru na svoje rame skrb za vse prebivalstvo. Postava o vari-hih naj bi bila nekak prehod do te-.era, da bi polagoma sprejela država skrb za vzgojo otrok. Glede zakona in razporoke so prišli boljševiki že precej daleč, tnko da lahko spoznamo, kam merijo. njimi. Toda papežev delegat je to zavrnil rekoč:— "Ali vse ali nobenega, taka je papeževa želja". CARUSO ZOPET POJE. V petek je Caruso prvič nastopili po svoji bolezni. Zadnjič je pel malo pred božičem. Bolezen njegove-Da so vpeljali ci- mu glasu ni škodila. Jugoslovanski Konzulat v New York« izjavlja, da mora vsaka oseba, ki potuje v državo S. H. S., i-meti potni list, drugače ji bo vhod v državo prepovedan. CENEJŠE MILO. James S. Kirk and Co., Protector and Gamble, Colgate and Co. in drugi tovarnarji mila naznanjajo, da so z današnjim dnem znižali cene milu za 7 do 15 procentov. Košček pralnega mila, ki je stal doslej 9 centov, bo stal odslej 6 centov in pol. Denar na vse kraje sveta. Naše podjetje je stopilo v direktno zvezo z najbolj uglednimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji. Vse pošiljatve so garantirane in dospo na svoj cilj v dveh do treh tednih. Prejemniki nimajo nikakih sitnosti ker prejmejo denar direktno na svoj dom. Najboljše priporočilo vsakemu pa je naše dose-dajno pošten® in točno poslovanje. Denar pa pošiljamo tudi v vse druge države v Evropi. Ker se cena evropskemu denarju vedno menja na borzah, zato bomo vedno računali po cenah istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. Ob izidu te številke smo računali sledeče cene: Za jugoslovanske krone: Za italijanske lire: 500 kron........$ 3.80 50 lir........$ 2.55 z,ooo kron........ 7.45 100 lir........ 4.50 5,000 kron........ 37-oo 500 lir........ai.50 10,000 kron........74-00 1,000 Mr........42.00 Vsa pošiljatve našlo vi ja j te na EDINOST, 1849 W. 22nd St., Chicago, DL ,-s SE!* " ■■ ■" " , - ■ rt.'- . * • -.r ■ --vr- - i ■ ' - - ■The best? m e d i u m^t oTre a c h t hTe best vsr.j kmalu tu. Ni,- | namen je: prevrniti vlado. In to ne samo Lloyd Gcorgeovo vlado, temveč razredno vlado sploh, ki je bila toliko Časi na krmilu in je zgradila! britansko svetovno kraljestvo. To vlado odstraniti, na njeno mest » pa j bodo prišli stanovi, ki so bili doslej zapostavljeni. ' To ne kaže nič dobrega, temveč prerokuje slabe čase ne samo za 1 Anglijo, marveč za celo svetovno gospodarstvo. Kar nas ie Amerikan-! cev in sploh takih, ki ljubimo prostost, neodvisnost in samoodločbo, nt-j mamo vzroka, da bi sočustvovali z dosedanjo britansko razredno vlado in I ji želeli uspeha v sedanjem boju, vendar pa si želimo, da bi postopali 1 voditelji tega boja kolikor mogoče oprezno, kajti ta boj bi imel lahko ' slabe posledice tudi za nas in več ali manj za ves civilizirani svet. Sicer! bo sedanje angleške vlade tako prej ali slej konec, to je gotovo, toda to se ne sme zgoditi kakor bi odrezal, ker to bi imelo slabe posledice za ves j ostali svet. Vendar pa ni izključeno tudi upanje, da se bodo1 sedanji nemiri reši H potoni evolucije, kajti evoluciji! je angleškemu bistvu veliko bližja\ nego revolucija in širše srednje mase angleškega ljudstva so v dobrem! pomenu besede konservativne, zato smerne navsezadnje vendarle upati.j da se bo vse poravnalo brez usodepolnejših posledic. Chisholm, Minn. — Umrla je dne 19. marca rojakinja Ivanka Babnik, previdena s sv. zakramenti. Tukaj zapušča moža, eno hčer in enega sina. — Bodi ji žemljica lahka! Cleveland, O. — Pred kratkim je bil na W. 9th St. napaden Josip Petelin, 7806 Hecker ave. od dveh ban-ditov, ki sta mu spraznila vse žepe in odnesla $106.00. 6 letni Stanko Arko, 3588 E. 81 st St. je bil povožen od nekega voza na Aetna Rd. in Union ave. v soboto. Noga mu je zlomljena. Policija je dobila tri posode ro-zinovca prr Mr. Šinkovcu. Mr. Šinkovec se je izjavil da ne ve kako je jaka prišel pod njegov porč, in ker niso imeli nobenih dokazov, je bil oproščen. Indianapolis, Ind. — Rojaku Jakob Ulmanu je ušla žena z nekim Hrvatom, ki je imel že tri žene kar tako na "koruzi". S seboj je odpeljala 13 letno hčerko Emilijo, katero bi rad rojak Ulman dobil nazaj. zdravniška praksa. Vsi zdravniki so Simon Gregorčič: dolini zdraviti, ne da bi imeli pravico, zahtevati plačo od bolnrka. Pač pa se država zaveže, da nabavi zdravniku vse potrebne stvari, in da jih honorira kot vse ostale sovjetske uradnike in delavce. Sovjeti so se za to reformo odločili šele potem, ko se je zapazilo, da umirajo bolniki brez zdravniške pomoči, ker nimajo tolrko denarja, kolikor ga zahtevajo zdravnik^za zdravljenje. Katoliška cerkev v Belgradu. — Društvo za zgraditev katoliške cerkve v Belgradu je dosedaj nabralo 36,662 dinarjev. Grand Rapids, Minn. — Na tukajšnjem sodišču je bil spoznan od porote krivim John Stanovich napada prve vrste. — Nick Vumerovich, kr je bil obdolžen, da je napadel John Stanovicha, je bil obsojen na $100 kazni ali 6 mesecev v zapor. Oba obsojenca sta iz Nashwauk, Minn. Do pretepa je prišlo na novega leta dan. Pred 3 leti namreč je bil Stanovich aretiran, ker je z nožem obklal Vumerovicha in je dlje časa radi tega presedel v ječi. Na novega leta dan se ie hotel Stanovich s Vumerovichetrs pobotati ter I 1 ,mu podati roko v znak sprave, toda j Vitmerovich ga ie udaril s kolom po1 Iglavr. Uro pozneje se je Stahovich' vrnil s puško v roki ter ustreli na! Vumerovic!r\ katerega pa ni zadel. - Milwaukee, Minn. — Zadnji četr-j tek 31. marca je preminila rojakinja' Julija Mihelčič, stara 33 let po krat-' ki bolezni. Živela je na 506 S. Pierce 1 St Po Teh r><»ko: lice s'1 "e vršil v! j soboto' popoldne. Zapušča žalujoče-' ga moža in tri nepreskrbljene otro-j 1 Ringo, Kans. — Za operacijo je1 lehal za rakom na jetrih. Star je bil' 14 let. Rodom je bil iz Postojne na' Notranjskem. Tukaj zapušča žalu* j 'čo soprogo, šest nedoraslih otrok1 in eno sestro, v staremu kraiu pa e-i rfega brata in eno sestro . Detroit, Mich. — Preminul je ro-jak Frank Suštaršič. Tukaj zapušča soprogo in svaka v staremu kra-i ju pa brata, sestro in vnuke. Po-1 kojni je bil star 64 let. Rodom je bili iz Stanežič, fara Št. Vid nad Ljubljano. Smrt je povzročila pljučnica. SRSBNI. Proletarčev dolgoušec se je naveličal prazno slamo otepati, zato jo je v naš zelnik ubral. Ker mi še nismo komunisti, naj nam nikar ne zameri, če ga malo spodrepimo. — Za veliko noč ga je per associatio-nem idearum, če ve kaj je to, začelo že naprej sram "ratvati", kam bo ob vstajenju svoje grešne kosti skril. Da se otrese teh nadležnih misli, se je zatekel k univerzalnemu sred-"^ stvu vseh nezgrevanih grešnikov, k tajenju verske resnic^ o telesnem vstajenju. Z visokega stališča "modernega znanstvenika, ki prezirljivo gleda na neuke apostole, dokazuje, da je telesno vstajenje nemogoče. To pa prvič zato, ker se snov v človeku neprestano spreminja. Sedemdeset kilogramov normalne teže odraslega človeka, mej katerimi je pa dva in petdeset kilogramov vode (v glavi Proletarčevega dolgoušca je gotovo sama vod», pa še ta le taka, ki se je od slame natekla. Opomba sršenarja.) se vrne v prirodo ter preide v druge tvorbe. Iz tega sklepa, da bi moral sodnji dan nastati velik pretep .za snov mej ljudmi, živalimi in rastlinami, ki bodo po njegovi zajčji pameti tudi vstale. No za njegovo pamet bi se tudi_v tem slučaju nihče ne tepci. Op. sršenarja). Drugič pa zato ni mogoče telesno vstajenje, ker do 25 milijard ljudi, ki bi morali pred sodbo, ne bi našlo prostora. Sodnji dan ie tedaj bajka. Za tistega ki ima take materialistične pojme o vstajenju kot zajček, gotovo! Toda takemu pojmovanju vstajenia se še naši o-troci smejejo in tudi — bebci. 'i udi a ta- Komi a so se za veliko noč spravili mej pismarje. Pravijo. da je Kristus prehitro vstal: bi bil moral saj do nonededika Tv>no!- bi se tudi tisti, ki so mačka pres na H vdelc.HIi vstajenja, ali zakaj. No K a inter exegetas—asinus inter poeta s. Le č revi je sodi naj kopitar! ZAHVALA. Vsem tistim rojakom in rojaki- 'IIITO I-t* C-, • T - ■ ; •' • ; Ui-s;>eva!e z a naš^-a slovenskega bogoslovca v starem :raju se se enkrat najlepše zahvaljujem. Nabrala sem vsega skupaj ^54.50. S tem bo že nekoliko pomal gano. Obenem se zahvaljujem tudi osobju pri Edin ost r'\ ki mi je po--!a!o% denar v stari kraj in vse najlepše uredilo. Najiskrenejša zahvala vsem skupaj! Mary Lušin, Eveleth, Minn. AJ, PRIŠLA JE ZNOVA Y DEŽELO POMLAD. A j, prišla je znova v deželo pomlad— Ne meni! In prišla je v suknji zeleni; Prinesla Zemljanom nebrojno je nad, Ne meni! Na halji zeleni Ji cvet tisočer je našit; Oj cvet čudovit, Na pol le razvit, Čarobno razvija na halji se njeni. In glej nje oko Kot jasno po dežji nebo Se sinje leskeče — Le meni blesteti se neče . . . In jagodne ustne rudeče, Kaj ž njimi okoli šepeče? . . . Nič meni Ta deklica v halji cvetoči, zeleni Povedati neče! Prigiblje pa k bilki se vsaki na trati Ne k meni! Smehljaje poljublja vsak grm in drevo ; A kradoma ti na tej suknji bogati Svoj plen so zagledali zlati, S tem cvetem odelr si golo telo. Pomlad pa, ta hčerka neba, Porednoprijazno se cvetkam smehlja Saj vedno na halji množi se ji cvet In bo se množil in prerajal bo svet. Tu v cvetji je vse! zdaj na severno stran Odplula pomlad je, da zrak tam ogreje, Ki še je pozimsko hladan; A k nam spet prispeje Čez leto in dan In z nova naš svet Bo v cvetje odet! . . . A meni kaj cvetje?! Jaz gledam na hrast: - Pomlad odhajaje svoj dih pomladanj j Je dihnila vanj; j A v njem se borita zdaj rast in propast. List stari na hrasti Kljubaval najhujši je zimi, 0 dihu pomladi pa mora odpasti j In novi izpod se izcimi . . . List veli na hrastu sem jaz! Vi mlado ste popje, začeli ste rasti, jZivljenje, pomlad iz vas diše; List stari k slovesu pa piše j i"o sodbo za vas: 1 aš listek zda i mlad in krasan ! C ez leto in dan Uvel na moj grob bo nastlan". Pn7ot? t \JJu UK ! Iver imamo v uredništvu že cel ]j, , ~ ,, j - ; •; 1 • t • -lei t. * rošoni i^f* uf)mn * ru 1 "1 v 1 i 1 ■ - 7T~1 ir»in 1 - t ' - ■ - 1 Uredništvo. - j Peterček Zgaga pravi, da bo začel > Kratkem proaajati kar na debelo ;tare otrobe. Iz vseh kotov bo zmel 'skupaj p les novo robo ter jo prodajal cenjenim rojakom po ^o centov. Kdor nima pravega svinjskega želodca. te hrane ne bo moq-el prenesti. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo popoldne se je zbrala naša naselbina v Bohemian American Hali, 1440 W. 18th Street' Prišla je gledat velikanski Minstrel Show, ki ga je priredila naša slovenska župnija sv. Štefana. Podrobnosti o tej prireditvi, ki ni samo za našo naselbino velikega pomena, temveč je lahko v ponos ameriškim Slovencem sploh, bomo poročali prihodnjič. Velika prireditev se je sijajno obnesla. Najbolj razveseljivo dejstvo pri vsem pa je to, da so nastopile razen par izjem samo naše domače moči, naši slovenski fantje in dekleta. Razmeroma velika dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. Letošnji Minstrel Show je bil prirejen v korist naše nove šole in dvorane. Obiskalo ga je več odličnih gostov. — Več prihodnjič. — Poročila sta se včeraj zjutraj v cerkvi sv. Štefana Mr. Frank Jagod ic, 1833 ^ .22nd Pl., z nevesto Ivanko Žabovec, 1821 W. 22nd St. Za priči sta bila Mr. John Jerič in Mr. Ivo Račič. Novemu zakonskemu paru naše najiskrenejše čestitke! _Lorain, Ohio. — Splošno znani rojak Anton Rovan, 1712 E. 31st St. je bil teško poškodovan v tovarni The Thew Automatic Shovel Čo. Noga mu je zmečkana. Odpeljan je bil v St. Joseph bolnišnico. Mr. Ro van br se imel v kratkem poročiti s hčerko spoštovanega rojaka, Angelo Jakopin, in poroka se bo morala sedaj pač nekoliko odložiti. Naše iskreno sožalje družinam in želimo skorajšno okrevanje. Nashwauk, Minn. — 30. marca je prišlo do pretepa na 4. cesti blizu igrališča, ki je imel zelo žalosten konec. Srb Joe Melich je smrt-nonevarno obstrelil Tomich-a in ranit S. Kokicha, nato pa neznano kam pobegnil. Tomrčh ima eno kroglo v plečih, eno pa v tilniku, Kolichu pa je šla krogla skozi rokav in ga nekoliko opraskala. Oblasti iščejo sedaj pobeglega Melli-cha. Kaj je bil vzrok prepira, ni poročano. .RAZNO Eveleth, Minn. — Starišem Mav-rin je umtla 30. marca popoldne NOVE SOCIALNE REFORME V RUSIJL Iz Rusije so prispele informacije o nekih novrh nameravanih socialnih reformah. Te reforme so zelo mnogobrojne. Med najinteresant-nejše spada reforma glede zdravni-štva. V Rusiji se odpravi privatna Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEPINA-. predsednik; A. J. KRASA, tajnik. Novice iz Jugoslavije. PRVO LETO 15 MILIJONOV, DRUGO 9 IN TRETJE 6 MILIJONOV BO ZASLUŽIL KRISTAN. "'Slovenski Narod" poroča: "Anton Kristan je prevzel službo ravnatelja Friderikovega veleposestva in se odpove svojemu poslaniškemu mandatu. Kakor čujemo, znašajo dohodki veleposestva letno okrog 300 milijonov. Po poročilih iz Beograda dobi upravitelj od teh dohodkov prvo leto 5 proč, drugo leto 3 proc., nadaljna leta pa 2 proc. V kolikor so ti podatki točni, ne moremo kontrolirati. Ce je ta "Narodova" vest resnična, bo Kristan zaslužil prvo leto 15 milijonov, drugo leto 9 milijonov, tretje leto pa 6 milijonov. Ali so to krone ali dinarji, tega "Narod" ne pove. Socrjalno-demokratski poslanec Kristan je iz-previdel, da je ta "zaslužek" lep in zato se 111 čuditi, če namerava položit svoj mandat. Volilcem je pokazal fige in sedaj se lahko smeji! Kaj bodo rekli pa volilci, je druga stvar! vidno, da so zahteve silno narasle. V prošlem letu je znašal državni proračun 4 milijarde dinarjev, letos pa znaša 8 milijard, kar bo imelo za posledico, da odpade na vsakega državljana (žene in mladina všteta) letno 666 dinarjev ali 2664 kron davka. Največje svote zahteva minister za vojno in mornarico, na drugem mestu stojita ministra za promet in gradbe. Odlikovanje. — Regent je odlikoval na predlog min. prosvete zaslužnega pisatelja F.-S. Frnžgarja povodom njegove 50 letnice z redom sv. Save III. razreda. Častitamo! Sokolska divjaštva. — V nedeljo dne 13. marca se je vršil v dvorani Uniona v Ljubljani velik manifestič-iii shod katoličanov, na katerega je tudi prišlo nekaj pretepačev z namenom shod razbiti. Z galerije je nekdo vrgel stol na govorniški oder. Reditelji so rogovileže in pretepače, med katerimi je bilo večje število Sokolov v krojih, ki so se vrnili s pogreba njihovega staroste doktor O-•ažna, odstranili iz dvorane. Predsednik zborovanja je zaklical Soko-lom-razgrajačem: '"Lepo častite spomin svojega staroste!" Ker So-, ;ol v dvorani ni do segel svojega namena, so po shodu v celih gručah napadli po ulicah naše somišljenike, ki so bili na sr < iu. Tako n. pr.j - > SoW)!i trnvi i |]- -p i1-/>(-ri r miš! j en ilea, ki je šel v Rokodelski j -'ovala od zadaj, druga mu je pa zaprl ■a p t. Prvih dveh napadalcev se ie! >trescl, n?l:ar je planila nanj cela! /-iružena tolpa in ga podrla s kame-i : m na tin. Šele policija je div-* :vu F ■; : n 'inravi 1 a k- >nec. Palica in k* irc: :e ie nač zn^k «olcnl-l:c kulture! 666 dinarjev davščine iti eno o-: ■sel'O. \>c državne oblasti so vpo-l -Lile finančnemu ministrstvu svoje: nreračunske predloge za prihodnjo; r-roracunsko leto. Iz teh pa je raz_! _ — ___—___________ Umrl e 6. m. m. v Hrašah pri Smledniku župnik v pokoju in duh. svetnik g. Jernej Ramoyeš v starosti 79 let. Njegova zadnja služba je bila v Poljanah nad Škofjo Loko, kjer je pastiroval nad 45 let. Bog mu bodi večen plačnik. - Nesreča v Logatcu. — Na Logaškem polju so Italijani pustili polno žic, kosti, starih bomb in druge ropotije, ki je niso mogli vzeti seboj. Zadnjič so otroci pobirali kosti. Ne-, ki deček je pobral tudi bombo, ki je eksplodirala ter ga težko poškodovala. Rakek dobi carinarico. — Ker so Italijani že zapustili Rakek, se w stanovi tam carinarnica. Italijanska carinarnica bo v Postojni. Kako postopajo Nemci pri postavljanju razmejitvenih kamnov? S tehničnim delom je priromala naša razmejitvena komisija na severu do občine Kapla. Dne 15. m. m. je začel tehnični oddelek pod vodstvom dveh inženerjev, 1 orožnika in zastopnika kaplske občine, tamo-šnjega učitelja, postavljati mejne mejnike na Kapli. Komaj je teh-! nični oddelek zakopal nekaj kamnov, že je navalila druhal kakih 8o| avstrijskih Nemcev in obmejnih nemškutarjev na mirno delujoče raz-' mejitvenike, izrnvala vse že tam postavljene mejnike, opsovala tehnični oddelek in ga pregnala z dela. ! Kaj takega si seve lahko privoščijo kakor spas samo obmejni Nemci in j nemškutarjr. Merodajne oblasti pa pozivamo, da da tehničnemu oddelku zadostno oboroženo asistenco, sicer bodo ta oddelek še enkrat pobili q-erman?ki fašisti ob meji. Ako ; 1 si podobno drznost upali vprizo-r:ti sentaljski obmejni Nemci, ki pri-■Mo proti svoji volji pod Avstrijo, I bi drugi dan gromelo tozadevnih pr< testov skozi celo Nemšijo in Avstrijo v Pariz in London. Smo radovedni, ako se bo radi ravnokar o-pisanega slučaja naša razmejitvena delegacija pritožila na pristojno mesto ' Na bregu pri Ptuju se sistematično germanizira pod krinko Prve ingoslovanske tovarne zi usnje. —j --------— _____ KAPPERS I 1757-1759 W. 18th St., Cor. Wood St. IZVANREDNA RAZPRODAJA ZA TA TEDEN Ženski praznični nizki čevlji, rujavi in črni, z eno, dvema ali trema preponka-maf velikost 3—S, vredni $6.00. Sedanja cena Močni moški čevlji za na delo, rujavi in črni "Elk Uuppers" z dvojnimi podplati velikost 6—12. Vredni $5.00. Sedajna cena $2.95 1 ^Diamondtfi/ianct Ženski čevlji na trakove z nizko in visoko peto, velikost 3—9, vredni $6.00. Sedajna cena $3.95 Ženski Oxford nizki čevlji z gumo na "" straneh, rujavi in črni z močnimi podplati, velikost 3—q, vredni $4.50. Sedajna cena House Slipers" za ženske z eno ali dvema preponkoma, velikost 3—8. — Sedajna cena: tAl "Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. IHemecelV FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: CANAL 2534. -_ levlji za mladeniče na trakove ejšega tip i sedanje niod< picani. v ' k >»t ..—vredn o. najno- Najboljši čevlji za dečke in deklica na krasnimi trakove in gumbe narejene iz najtrpei- ::=cga usnja, velikost 8—rr, u $5.00 Boljša mesta v tovarni zasedajo iz ključno Nemci in nemškutarji. L kak manjvreden ter podrejen koti ček se milostno odkaže kacemu po nižnemu Slovencu. V tovarni s govori samo nemški, ker je duša ce I lega podjetja dunajski žid Ettinge in njegovi sinovi. Kot glavni sou deležnik ter pravni zastopnik pod * jetja fungira g. demokrat dr. Fer s mevc, ki vso to germanizacijo mir 1 no gleda, ne da bi ganil z mezincem 1 Demokratskemu advokatu je narod ) nost podjetja postranska stvar. — Denar, je denar, četudi bi ga prine sel pes na repu! Tatinske družbe krog Mozirja. — Nekdaj se v naših krajih o tatvin niti slišalo ni. Zadnjo čase pa sc . začele delovati zelo mraljivo razn< tatinske družbe od slavnih "kurjih in purjih gard" pa do tistih ljudi ki ropajo in strašijo pri trgovcih ir ki so tudi iz mozirske župne cerkve I ukradli kelih in dva oltarna prta. Bodo že morale oblasti enkrat prav odločno nastopiti. Kako misli izvršiti beograjska vlada agrarno reformo nad turškimi ve-leposestvi v Bosni? Klub muslimanov v konstituanti se je dolgo branil vstopu v vlado," ker so pa Turke le rabili, da podprejo Pašičev kabinet, so tudi morali ugoditi turškim zahtevam glede agrarne reforme. _ Turški begi posedajo v Bosni agrarna veleposestva, ki spadajo pod agrarno reformo. Ravno razdelitve veleposestev so se najbolj bali muslimani in zahtevali, da se jim splava .za odvzeta posestva takozvani hak (odškodnina). Muslimani zahtevajo kot odškodnino za odkup turških veleposestev od vlade i milijardo 200 milijonov kron, katere ie vlada obljubila. Vstop Turkov v vlado je plačan presneto drago! ROJAKOM IZ LOŽA! i Cleveland, O.—Rojaki iz vseh delov J nase domovine objavljajo po naših listih prošnje za nabiranje prispevkov za -i nove zvonove v njihovem rojstnem kra-). ju. Samo mi Ložanje se ne zganemo I nič, kakor da bi se ne bilo v našem | skritem Ložu zgodilo nič žalega, da-' I siravno so pobrali skoraj vse zvonove - po cerkvicah naše doline. Kako bogat J ie bil Lož s svojimi cerkvicami! Ne | vem, če premore katera župnija na Slovenskem dvajset cerkvic kakor jih pre-> more Starotržka župnika v Loški dolini, j In skoraj iz vseh teh cerkvic so pobrali zvonove. Tukaj se vidi. kako močno so j prizadeti v naši dolini kar se tiče zvo-■ j nov. \ m, da ima te zvonove še vsak v .i spominu, kdor jih je slišal kdaj zvoniti, j iz dvajsetih stolpov se je razlegal nji-: . hov glas po dolini, da je odmevalo daleč i v nas.h gozd vik. Da, n kdaj tako gla-: si » petje rov o no v po dolini, danes pa jv'-da tišina, kakor bi bilo vse izumrlo!! j Dobili smo pismo o*d gospoda župnika. | katerem nas prosijo, naj bi tudi kaj! j pripomogli do novih zvonov v cerkvi sv. j |urija v Starem Trgu. . Gotovo se bo-j j n> vsi odzvali g. župniku in prispevali: • :ik po svoji moči. Se vselej sta bila j an 111 1-ožanka dobrega srca in staj storila svojo dolžnost kadar je š!o za1 ;kaf:o koristno stvar. Upam, da bosta! | tudi zdaj nekoliko prispevala za novel zvonove v cerkvi sv. Jurija. Kdor ima j j dobro voljo in sočustvuje s svojo žup-j ' ni jo, bo vsak daroval po svoji moči in! J r.e bo iskal izgovorov. Prosil bi pa tu-j di. ko bi se hotel kateri zavzeti za to' stvar tudi po drugih naselbinah. Ni moj namen, da bi nadlegoval druge rojake, I ker vem, da mora vsak svojo župnijo j; d pirati, vendar si drznem tudi druge | o;ake, ki so naklonjeni Ložanom, oro-;ti, naj se nas malo spomnijo. ATiss . j' vanka Ober^fein, doma iz Planine, je dala vsem lep vzgled; darovala je $5, za kar se ji lepo zahvaljujem. Morda se bo da'o pridobiti vsaj naše trgov#e, da bodo v ta namen kaj darovali. Vsak, pa naj bo še tako majhen dar sprejmemo z največjo hvaležnostjo. Opozarjam pa Ložane, naj vpoštevajo to, kateri trgovec bo kaj daroval za nas in naj se mu skažejo hvaležne s tem, da g:i podpirajo. Kako lepo bi bilo od nas, ko bi mogli toliko nabrati, da bi lahko z; našimi darovi kupili veliko zvon. Naj bi ga imeli za spomin od nas Ameri-kancev; boljšega spomina jim gotovo ne moremo dati, kakor bi bil to. Kdor misli kaj darovati, naj pošljel svoj dar do i. maja( ker na ta dan se to zbiranje zaključi. Vsa imena darovalcev in koliko je vsak posamezni daroval bom objavil v Edinosti, obenem pa poslal tudi gosp. župniku. Do sedaj so darovali: Miss Ivanka Oberstar $5, Miss Frančiška Mihelčič $5, Miss Frančiška Sterle $5, Miss Margareta Kandare $5, Mr. Frank Pelaji $5, Mr. Jernej Krašovec $5, neimenovani $10, Mr. Jakob Mulec $10. — Skupaj $50. Jakob Mulec. P. S. — Vsa darila naj se pošljejo na 1 naslov: Jakob Mulec, 6007 Dibble Ave., < Cleveland, Ohio, ali pa na blagajnika J društva "Loška dolina" Mr. Jernej Krašovec, 6032 St. Clair, Cleveland, O. (j RAZPRDAJA RAZNflToBLAčiL, MOŠKI BELI ROBCI, KI SO STALI PREJ 10c, " jT stanejo sedaj DC Moške 'khaki'' srajce za delo velikost smo jih pro- OQ dajali poprej po $1.69. Sedajna cena Močne piave srajce za delo, velikost 14^—177, vredne $1.25. QO Sedajna cena uO^ Ženski jopiči, rujavi in plavi, vseh velikosti, ki smo jih preje Qp nn prodajali po $4.00. Sedajna cena yijitfO Ženske "Georgette Creps" bluze, najnovejše mode, s kratkimi in 00 Q0 dolgimi rokavi, vredne $5.00. Sedajna cena * $0,i70 SLAMNIKI ZA DEČKE, V VSEH VELIKOSTIH, QQ prej 69c, sedaj . Otroške obleke, pisane in plave in različnih barv,- narejene v naj O 4 lepših modah, velikost 2—6, prava cena $1.50. Sedajna cena V* "Iv Ženski predpasniki, najnovejše mode in zelo umetno obšiti, Q0r so stali $1.25—$1.50. Sedaj stanejo samo Ladies "Petticoats", narejene iz finega dolgega blaga in okrase- RQr ne s ččipkami, vredne $1.25. Sedajna cena Ua^" ŽENSKE NOGAVICE, ČRNE V VELIKOSTI 9—10, OR dva para NOGAVICE, ČRNE IN BELE ZA OTROKE, i cq par po f "Children's Rumpers", s plavimi preprogami Ginghams, velikosti I7QC 2—6, vredni $1.25. Sedajna cena samo 'Gingham Dresses", barvani in naravni, v velikosti 6—14, smo jih CM IQ prodajali za normalno ceno $1.98—$1.75. Sedaj jih dobite po 'Dress Gingham" blago, široko 27 inčev, izvrstno za razna oblači- AQy2C la, vredno 25c yard. Ta teden stane yard samo Moške poWsne hlače in jopiči za delo, vredno $1.50. Ta teden, QQC dokler ne poidejo jih bomo prodajali po ^ Ženske jopiči za podoblačiti, lepo zarobljni na trakove najno ve j- Q0C' ;ega modela, vredni $1.50. Sedaj jih dobite za Moški praznični čevlji, rujavi in črni na trakove in gumbe, v velikosti 6—12, ^vredni $7.00. Sedajne ^ gg EDINOST" DELO IN DENAR. Spisal dr. Fr. Detela. (Dalje.) ®®0©®0gXS©®©©®®©©€ Berto pa je mučila grozna rado-.vednost, kakšna da je bratova izvo-ljenka. Od Rumpla in Mosteriha ni izvedela nič podrobnega, razen da se imenuje Draga ali Dragica in da jo spremlja Artur večkrat domov. Radovednost ji je vdehnila imeniten načrt. Pripravila je tiho svoj kodak, se zavila v plašč in se napotila proti tvo.rnici ob času, ko so odhajali delavci. Skrita je čakala, kdaj da bo zagledala brata, in naklep se ji je posrečil. Ujela je na fotografsko ploščo Arturja in dve spremljevalki. Sreče je bilo nekoliko preveč, a Berta se je tolažila, da je iz-voljenka pač tista, ki je brhkejša Ko pa je bila fotograf in j a skrbno izprala in odtisnila ploščo, je spoznala z novo nejevoljo, da ne ve, katera spremljevalka da bi bila brhkejša. Podobica je šla potem iz rok v roke, in ko se je vrnil Artur nekega večera domov, ga je pozdravil bučen grohot mladih prijateljev. Mati in teta pa sta se držali hudo. "Kaj pa se grohočeta?" se je u-stavil Artur pred Mosterihom in mr-ščil obrvi. "Oh, dovoli, Artur, da se nasme-jem!" je prosil Mosterih, dejal roko pred usta in bruhnil^zopet v smeh. "Le smejta se, norca!" je dejal Artur, se zasukal in šel. Gospoda pl. Rumpla je spravila njegova jeza v veliko zadrego; zakaj dasi materin zaupnik, se vendar on ni smel zameriti sinu. Hitel je za njim, ga pridržal, ko sta bila sama, in ga prosil, da naj mu odpusti, če ga je raz-žali-1 njegov smeh. Govoril je tako resno in prisrčno, da je genil Ar-turju srce. Pri takih ljudeh je namreč srce zelo mehko in jok in smeh vedno pri rokah. Artur je odkril prijatelju svoje srčne bolečine, svoje nade in pomisleke, in da se najbolj boji matere, očeta ne toliko in mi. Artur je ugovarjal živahno, da je vse premislil in da je njegov sklep neomajen. Mati mu je opisovala, kako br ga osmešila in osramotila! takšna soproga v vsaki družbi; mož se mora vendar ponašati z ženo in žena z možem; a že možnost takšne zveze, kakršno zagovarja on, budi ali posmeh, ali pomilovanje; kako bi mogla sprejeti ona sneho, sestra svakinjo naravnost iz tvorni-ce [ Niti hlapci in dekle bi je ne spoštovali. "Kajne, Artur, saj so to samo muhe, ki pridejo in prejdejo!" je govorila sladko teta: "Če bi mogel ti zadosti občevati s to svojo izvoljen-ko, bi te ona sama kmalu ozdravila te otročje bolezni". Artur se je razvnemal, kakšen p6-men da bi pač imelo njegovo življenje, če bi si ne smel izbrati niti družice za življenje; on da hoče imeti soprogo za sebe, ne za druge, ne za svet. Sploh pa, mama, jaz še ne vem ne, če mara ona zame". "Skromen si, Artur", je vzdihni-^vprašanjih, la gospa. "A o tej zadevi bodeva še govorila". Ko je odšel Artur, sta se zbesedi-M li svakinji. Teta se je srdila, da go- la takšnega izida. Artur pa se je menil tako .malo za domačo družbo, da ni hotel ostaja-i ti doma niti ob nedeljah, ko ni imel službe. Najrajši bi bil sedel pri Jemčevih ; toda Jemčeva mati, ki je vedela, da brusijo ljudje že jezike, je bila naprosila svoja dva fanta, da naj vzameta mladega gospoda pod kakšno pretvezo s seboj, na izprehod ali kamorsibodi, in naj ga zabavata sama. Tako so hodili o prostih dneh, če je bilo vreme ugodno, po bližnjih hribih, se razgovarjali z delavci in kmeti in se učili drug od drugega, Artur demokratskega govorjenja, onadva pa marsikaj drugega. "Kaj je to pravzaprav, kapital?" je vprašal Janez, ko so šli neke nedelje od doma.'1 Povsod je slišal govoriti o kapitalu in kapitalistih in vprašati si rri upal nikogar, da ga ne br imeli za bedaka, ki ne ve, kar vedo vsi. Saj se ne kaže nevednost samo v odgovorih, večkrat tudi v OGLASI V "EDINOSTI" IMA VEDNO NAJVEČJI USPEH. ja je treba za kapital?" "Kapital, kapital", je dejar Artur in hodil počasi in se oziral nazaj, če ne pride morda še kdo iz Jem-! čeve hiše za njimi, "kapital ni treba da bi bil denar. Kapital je vsaka stvar, ki ima kakšno vrednost in od katere pričakuje lastnik kak do-1 hodek. Če imate Vi, Janez, dva klo-[ buka, enega za delavnik, enega za, praznik, potem še ne govorimo o ka- pitalu ; če imate pa enega naprodaj, je njegova vrednost Vaš kapital.— Vol, ki orje, ali pa tudi ki se pita za mesarja, je posestniku kapital; od prvega ima dohodek takoj, od drugega, kadar ga proda, in če je vreden tristo kron, ima kmet tristo kron kapitala, četudi nima nobenega krajcarja v žepu, in je večji kapitalist od; onega, ki ima dvesto kron gotovine; in drugega nič". (Dalje prihodnjič.) VINKO ARB AN AS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne: vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, Hi* Phone: Canal 4340. st v NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ 'Kapital, koliko denar- TE LIST "EDINOST"! spa ne zna vzgajati svojih otrok; da živi le svojim zabavam; to da bi se neomoženi ženski ne moglo zameriti tolikanj, pač pa soprogi in materi. Gospa, ki je čutila, kam da merijo besede, je odgovarjala pikro, da je vseh teh sitnosti kriv le gospod soprog, ki je pregnal svojo družino v to puščavo; naj bi imel Artur žensko družbo, primerno svojemu" stanu, ne bi se bil tako izpozabil; a ljubezniva svakinja da bi bila tudi lahko nekoliko tistega nadzorovanja in varuhovanjaj ki je obrnjeno proti njej, odmerila nečaku. Artur je imel zoper sebe vso rod- ' bino razen sestre. Ta je stala na njegovi strani, ga branila in zagovarjala. Zdaj šele se ji je zdel pravi junak, ko je takorekoč že nekaj doživel, ko ne životari več kakor goba na gnojniku. Le škoda, da ni hotel Artur z njo nič govoriti o svoji srčni zadevi. Oh, kako bi se ra-dovala ona, če bi pripeljal brat klju-bu očetu in materi in teti kakšno prav nenavadno nevesto v hišo ; kako br ga navduševala ona za boj pro- KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA? Delavec se ga poslužuje, da odpomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tcgnile pri težkem dnevnem delu. Firmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer ?e pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari. __ _ - Tovarn a rški delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo njegovo moc in en energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge neprilike v njegovem- težavnem poklicu. Majnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križ«, nevralciji ali vseh boleznih, katere oslabijo telo in odvzamejo vso energijo. Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če otroci padejo ter se ranijo, zoper pike muh in vbodljaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega Iinimejita. Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER. Dajemo na znanje vsakomur da izplačujemo denar v Jugoslaviji ne samo v KRONAH, marveč tudi v DOLARJIH V GOTOVINI. Cena za pošiljatev je 3%, a najmanjša vsota za stroške 1 dolar. Ako pošiljete denar v kronah, Vara ne računamo nič, razen za brzojavno pošiljatev, ki jo je treba posebej plačati. Pišite in vprašajte, kako visoko stoji denar! Prodajamo šifkarte za vse proge po določeni ceni. Sprejemamo hranilne vloge in plačujemo po 4% obresti. EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode. V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem. ANDREW GLAVACH 1S2S West 22nd Street « Kadar pokličete na telefon, rabi- es hi cago, I1L te vedno štev. Canal 5889." sestre nič. Rumpel ga je tolažil, da izteče morda vse gladko; on da ga bo zagovarjal, kolikor bo mogel. "Ali se smem zanesti nate?" je dejal tiho Artur in ga objel in mu pogledal v oči ki so ga gledale pol porogljivo pol usmiljeno. Rumpel mu je stisnil roko in se vrnil k družbi. Da je materi potem zaupiio poročal, da je Arturjcva zadeva resna in vsega uvaževanja vredna, to se umeje; zakaj še manj se je smel zameriti gospe. Z gospo sta tudi pg-tlej preudarjala, kako naj bi se u-redila ta sitna stvar, da bi bilo na vse strani prav. Ko pa je prišel Artur nekega večera lahko noč voščit materi in teti, sta ga napadli obe, zakaj da se tako smeši pred vsemi pametnimi ljud- ti predsodkom 1 Da je brat zamišljen in malobeseden, je bilo njej tudi popolnoma umevno, ker je bila že tolikrat brala, kako se vrsti in menja v ljubezni žalost in veselje. Iz tega znanje je tudi sklepala, da ne čuti ona sama nobene ljubezni ne za Rumpla, ne za Mosteriha, ker ji nista prizadevala ne žalosti, ne veselja, samo zabavo in dolgčas. Pri Arturjevi zgodbi pa se je že pričela borba s hudimi starši, sebičnimi sorodniki, kruto usodo. Nastati mora še, si je naštevala, razpor med junakom in junakinjo, obrekovanje, spletke, nesporazumljenja, dokler se nazadnje, ko misli bralec, da je srečen izid po človeškem razumu izključen, ne usmili pisatelj nedolžnih trpinov in jim ne da svojega blagoslova. Berta se je že naprej veseli John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ •«17 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. Pripravite se za neodvisnost •e priporoča za nakup MOŠKE IN X>EŠK£ OPRAV*. Izdeluje MOJSK OBLEKE po naroČilu točno in ocno. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTUHA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanju Jas. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstrani111 » revmatiaem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Brusi in tinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rano, opekline, potne n6ge ia za druge bolezni imam jalco uspeina zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. IBAftBH KOLKDAJt in žepno knjiaco pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le 54 za poštnino. V potrebi velja te knjtfica vtakne več kot fio.oe. — * JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave^ N. E. Cleveland, O. Vinu banka, kamr nalagate are j denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v snbi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmoznofr'c Bančna nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUK ISLAND A VB, CORNER ISth STRE8T Da ugediiM onim, ko ne morej« priti med devete ure zjutraj ia do petih rrečer, sste b® ta boa-1» «*rta efc pendelkih m sobotah de pol de«** POKLIČITE NAS!