VETERAN
VOJNE ZA SLOVENIJO
7
Glasilo Združenja veteranov vojne za Slovenijo april '99
Izdajatelj: Predsedstvo Združenja veteranov vojne za Slovenijo, p.p. 2780, Rojčeva 16,1110 Ljubljana, tel: 061-441-784, fax: 061-442-688. UREDNIŠTVO: Glavni in odgovorni urednik : g. Renato ZORKO, p.p.109, 8250 Brežice, tel./fax: 0608-67-845, GSM: 041-683-312, Email:Renato.Zorko@zws.si, http://www.zvvs.si. Člani uredništva: g. Drago BITENC, g. Srečko LISJAK, g. Stane GRANDA, ga. Mjuša SEVER. Oglasno trženje: Media-Boom d.o.o, g. Milči ŽGANJAR, Jakčeva 5, 1119 Ljubljana, tel./fax: 061-140-18-64, GSM: 041-670-485. Zunanji sodelavci: Aforizmi: g. Franci ČEČ, Karikatura: g. Milan ALAŠEVIČ, Humor: Janez ŽALIK. Žiro račun: 50103-678-0098871, Devizni račun: 900-27620-114660/2, NLB d.d., Trg Republike 2, 1000 Ljubljana. Cena izvoda: 200,00 SIT/1,05 EURA. Grafična priprava in tisk: KVM Grafika, Ribnica, Naslovnica: Letni zbor OZWS Kočevje, Šeškov domu, 12. februar 1999.
Na podlagi mnenja Urada vlade RS za informiranje številka 23/138-758/96-12 z dne 03.04.1996 je javno glasilo Veteran vojne za Slovenijo vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1344, proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
Prispevke za naslednjo številko Veterana pošljite na urednikov naslov. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavljali. Člani ZWS lahko namesto imena in priimka navedejo svojo člansko evidenčno številko, če ne želijo biti imenovani. Prispevke nam obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5« v urejevalniku besedil Word for Windows, ki vam jih bomo vrnili, vrnili pa bomo tudi fotografije za objavo.
HLADNA VOJNA
več moja vojska ! In tej zvezdi nisem nič dolžan, to bi rad povedal. Za to, da živim s svojo družino v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, nisem nikomur nič dolžan, ker sem svojo nalogo do domovine in družine pravočasno in častno opravil. Če bi bilo vse tisto, kar je bilo izrečeno glede vloge TO SRS v javnosti in na različnih "strokovnih" srečanjih
oziroma najkasneje leta 1974. Pa se ni. In vemo zakaj ne. Zaradi družbenopolitične ureditve, ki se je leta
1990	po prvih demokratičnih volitvah spremenila iz enostrankarskega sistema v večstrankarski sistem in šele to je omogočilo izvedbo tako plebiscita leta 1990 kot tudi samo pravno in dejansko osamosvojitev. Da pa je bil "prostovoljen sestop z oblasti" ena največjih prevar v zgodovini slovenstva, bo pokazala prihodnost ter zgodovina z ustrezne časovne distance. Skupaj z namišljeno spravo v Kočevskem Rogu.
Kdor seje leta 1990 in 1991 ODLOČIL, da brani nastajajočo novo državo tudi s svojim življenjem, nima ^ glede tega nobenih problemov in ve, da je današnja slovenska vojska nastala iz Manevrske strukture narodne zaščite, ki sojo tvorili tako pripadniki bivše TO, milice in prostovoljci. Kdor pa je imel v mislih zastaviti življenja drugih, verjamem, da mu danes ni
Slovenska vojska je obstajala že od oktobra 1990 naprej. Vendar v Zakonu o obrambi in zaščiti iz leta
1991	ni bilo mogoče zapisati pojma "Slovenska vojska", ker bi bil že to vzrok za napad Beograda. To je dejstvo, ki ga še tako močno napenjanje ne more spre-
Morda še nekaj besed o aktualnih vprašanjih povezo-
bi iz vojne 1991 obstajali dve veteranski zvezi. Pa obstajata. Taka je bila volja vodstev in članstva. V ^.kolikor se bosta ZWS in Združenje Sever odločili povezati se, bosta to storili. Brez botrov. Stališče ZWS glede povezovanja z ZZB NOB je jasno - lahko
nih interesov niti glede reševanja statusno pravnih zadev niti glede ostalih tekočih zadev. Z ZZB NOB tvorno sodelujemo na ravni Svetovne veteranske fed-
Po dolgem času ter glede na pobudo ZWS glede javnih izjav v aferi Holmec je matični odbor Državnega zbora 07.04.1999 obravnaval besedilo in amandmaje k spremembam in dopolnitvam zakona o vojnih veteranih v drugem branju. Namesto, da bi po osmih letih le doživeli moralno priznanje in bili ustavno enakopravni, je matični odbor podprl amandma Vlade, s katerim seje starostna meja upravičencev do veteranskega dodatka povišala iz 50 na 55 let. Kako bo v Državnem zboru ? Apeliram na vse člane ZWS ter vodstva OZVVS ter pokrajinskih odborov, da vložijo maksimalne napore ter pojasnijo poslankam in poslanecem Državnega zbora iz njihovega okolja, zakaj je potrebno črtati neenakopravne določbe zakona o vojnih veteranih, ki gredo le na škodo veteranov vojne 1991.
Sedaj pa še rebus - ob osamosvojitvi so vsi državljani nove države dobili lastninske certifikate v zneskih, ki presegajo 25.000 SIT. Ta znesek pa bi v povprečju morala letno plačati država vojnim veteranom iz leta 1991 za dodatno zdravstveno zavarovanje, v kolikor bi odpravila neustavno in diskriminacijsko določbo starostne omejitve 50. let za okoli 40.000 vojnih veteranov iz leta 1991. Ali smo vredni toliko ? Rešitev pošljite v Državni zbor Republike Slovenije. In kako je z ustanovitvijo zveze? Postopki se zaključujejo, k pogodbi o ustanovitvi pristopajo na novo registrirana OZVVS (prej območni odbori), v teku so usklajevanja besedila statuta zveze. Po kompliciranem začetku si večina želi uspešen in za vse zado-voljujoč zaključek ustanavljanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Drago BITENC, dipl.iur.
generalni sekretar ZWS
PRAVNI NASVETI
(uvodnik)
V	glasilu Veteran vojne za Slovenijo začenjamo z novo rubriko Pravni nasveti. Po izvedeni anketi v prejšnji številki, kakor tudi na podlagi številnih vsakodnevnih telefonskih klicev ter pisnih prošenj naših članov po pravnih nasvetih, ki so naslovljeni na sedež ZWS, je tovrstna rubrika ne samo popestritev našega glasila
V	tej rubriki Vam bom poskusil odgovoriti na Vaša vprašanja z dveh pravnih področij -uveljavljanja prav-
vojnih veteranih ter vojnih invalidov na podlagi Zakona o vojnih invalidih. Oba zakona sta objavljena v uradnem listu Republike Slovenije št. 63/95. V
kolikor moje skromno vedenje o tej tematiki ne bo zadoščalo, bom poskušal pridobiti ustrezne odgovore
jah.
Namesto strokovnega uvoda pa kratko razmišljanje o tem, kakšne pravice sploh lahko pričakujemo vojni veterani in kaj nam ta trenutek država nudi. Pričakujemo tako moralne kot materialne pravice. Ko
priznanje aktivnosti, povezanimi z nadpovprečno
1990 in 1991 doprinesli k ohranitvi napadene samostojne in neodvisne Reppulike Slovenije. In to
Ko nam bo priznana moralna pravica, da smo soustvarjalci in branitelji nove države, bodo sledile tudi materialne pravice. Gre za tisti minimum, do katere-
ki odlikovanj niso prejeli.
Do uveljavljanja pravic na podlagi omenjenih zakonov imajo pravico samo tisti, ki jim država prizna status vojnega veterana. Te pravice se lahko uveljavljajo šele, ko vojni veteran dopolni 50 let življenjske
neustavna, je predmet sprememb Zakona o vojnih veteranih, ki je sedaj v zakonodajnem postopku). Nekje je torej potrebno začeti. Prvi korak in moralna dolžnost udeleženk in udeležencev vojne za Slovenijo je, da pričnejo pri Upravni enoti, kjer imajo prijavljeno svoje stalno prebivališče, postopek za pridobitev statusa vojnega veterana. Že tu se boste srečali z nekaterimi težavami, vendar ne obupajte. Vse, kar boste počeli, počnite pisno! Ne nasedajte telefonskim in ustnim zagotovilom birokratov, temveč zahtevajte pisne odgovore v zakonitih rokih, pa čeprav bodo negativni. Samo s konkretnimi primeri lahko pri državnih insti-
daje zakon, niso dosegljive. V kolikor se bo zataknilo, Vas prosim, da na sedež ZWS posredujete kopijo dokumentacije ter kratek opis težav oziroma v naši novi rubriki postavite vprašanje.
Posredujete jih lahko pisno glavnemu in odgovornemu uredniku g. Renatu Zorku ali neposredno na sedež ZWS, lahko pa uporabite Internet ter eletkronsko
Vprašanje:
Imam status veterana vojne za Slovenijo. V njej sem bil udeležen kot šifrer v občinskem centru za zveze občine Tržič. Vpoklican sem bil 6. maja 1991 in deloval vse do 31. oktobra 1991 z 14-dnevnim presledkom v mesecu avgust. V vojaški knjižici pa imam vpisano udeležbo od 27. junija 1991 do 07. julija 1991. Opažam, da imajo nekateri rezervisti vpisanih veliko več dni oziroma toliko, kot so dejansko sodelovali. Za odgovor se vam zahvaljujem-Vojko Černigoj, Tržič.
ODGOVOR:
Zakon o vojnih veteranih (Ur.l. RS št.63/95) določa v zadnjem odstavku 2. člena časovni okvir od 26.06.1991 - 18.07.1991, v katerem se lahko veteranu
Vpis trajanja udeležbe v vojaški knjižici kot javni lis-
posameznika v vojni. V kolikor ste bili udeleženi v vojni dlje, kot Vam piše v vojaški knjižici, morate pisno zahtevati od pristojne Upravne enote, oddelka 4 za obrambo, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče, da Vam vpiše dejanske podatke. Od tega bo odvisen čas priznanja pokojninske dobe. Časovni vpisi trajanja udeležbe v vojni od 27.06.-07.07.1991 so posledica neustreznega podzakonskega akta ministrstva za obrambo, ki je že v letu 1992 v naprej prejudiciral, da se je vojna v Sloveniji končala s podpisom Brionske deklaracije, čeprav takrat sploh še ni bilo zakona o vojnih veteranih.
ZAKON O OROŽJU
Poglavitne razlike med predlogom zakona o orožju na osnovi Ljudske iniciative in vladnim predlogom zakona o orožju MNZ
1.	Predlog zakona o orožju - ljudska iniciativa prevzema vse dobre rešitve, ki jih ponuja vladni predlog, upošteva pa tudi praktično vse utemeljene pripombe
upošteva le v nebistvenem obsegu.
2.	Predlog zakona o orožju - ljudska iniciativa dejansko upošteva direktivo EU o nadzoru nad nabavo in posestjo orožja (91/4771EEC), medtem ko ji vladni predlog sledi le deklarativno, besedilo členov pa od nje bistveno odstopa (Npr.: določbe, ki urejajo nabavljanje orožja za tujce - 65. člen vladnega predloga, v nadaljevanju VP, omogočajo nabavo orožja tujcem, brez predhodne odobritve matične države, članice Unije, kar je v nasprotju s 1. točko 6. člena direktive EU; VP ne predvideva obveščanja držav članic EU, ki ne zahtevajo predhodnega dovoljenja za transfer
orožja, kar predvidevajo določila 13. člena direktive EU, VP uporablja pojem "športno streljanje, ki predstavlja brez dodatne obrazložitve bistveno zožitev pojma "streljanje na tarče, ki ga uporablja besedilo direktive EU.)
3.	Predlog zakona o orožju - ljudska iniciativa
pridobitev orožnih listin in orožja (Npr.: drugače kot VP pojmuje zanesljivost, določa obvezne teme orožnega izpita in izključuje izjeme), medtem ko je vladni predlog, pod pretvezo večje trajnosti, preohlapen in tako še nadalje omogoča neenotno izvajanje orožne zakonodaje na celotnem območju države (Npr.: ugotavljanje zanesljivosti temelji na sklepanju, kaj bo posameznik počel v prihodnosti).
4.	Predlog zakona o orožju - ljudska iniciativa
VETERANI O VETERANU
V	času od izdaje zadnje šeste številke glasila »Veteran« (16. december '98) je do 10. januarja prispelo 180 izpolnjenih anket, kar predstavlja 1,38 % od vseh prejemnikov. Z odzivom sem zadovoljen, saj je potrdil usmeijenost našega glasila in odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z njegovo naravnanostjo in
anketni vzorec anketirancev, za katerega pa lahko tudi trdim, da predstavlja delni reprezentativni
končni rezultati odstotkovno ne odstopajo od delne
Kar 88,8% (160 od 180) anketirancev redno prebira glasilo Veteran, ob njih pa glasilo prebira še 248 drugih bralcev-družinskih članov, prijateljev, znancev, kar pomeni 137% rast števila bralcev. Večji del anketirancev 69,4 % ne želi sodelovati kot avtor v glasilu, zato je tudi velik odstotek tistih anketirancev (93,8%), ki še niso ali ne bodo objavljali svojih prispevkom v glasilu.
Pri oceni glasila izstopajo ocena 7 (32,2%), ocena 8 (31,6%) in ocena 9 (12,7%), kar 92,6% anketirancev
dolO.
Anketiranci najpogosteje prebirajo strokovne članke (67,2 %), nato kroniko ZWS (61,1%) in t.i veteranov dopisnik (58,3%), pogrešajo oz. ob ponujenih novih rubrikah, ki naj bi jih uvedli, pa so v prednosti rubrike: pravni nasveti (79,4%) in predstavitev veteranskih konjičkov (44,4%).
V	pogrešanih obstoječih rubrikah anketiranci kažejo interes po več vsebinah: člankov s svojega področja (49,4%), križanke in humor (46,5% oz. 41,6%) ter obvestila (45%).
Med 180 anketiranci bi se kar 120 njih (66,6%) odločilo za redno naročnino, v kolikor bi bilo glasilo v naročniškem razmerju, 13,8% se na vprašanje ni opredelilo, 19,4 % anketirancev ne bi bilo naročnikov
Med anketiranci se nam je oglasilo tudi 17,2% veteranov - zasebnikov, podjetnikov in obrtnikov, ki bi želeli oglaševati v glasilu, 16,1% njih pa bi veteranom za
Zaključek:
Iz navedenih statističnih rezultatov je torej moč sklepati, da je glasilo med članstvom zelo prebirano, kar nesporno potrjuje potrebo po tovrstnem glasilu in njegovem izhajanju, saj je populacija, ki je branila in obranila Slovenijo še veliko večja. Predvsem pa je zanimivo dejstvo, da je skorajda enkrat in pol več bralcev glasila, ki niso v našem članstvu in tako neskromno lahko sklepamo, da glasilo prebira preko 30.000
Sicer pa je zanimivo dejstvo, da bralci pogrešajo članke iz svojega kraja, pokrajine ali področja (69,4%) v nasprotju z odgovori, kjer pa odgovarjajo, da ne želijo sodelovati kot avtorji člankov ali sodelavci (93,8%). To razmerje bo potrebno popraviti, predvsem
ni ne moje, ne njihovo, ampak naše-veteransko, zakar pa je potrebno tudi nekaj narediti, ali pa se realno ^ postaviti odločitvi po robi: glasilo DA ali NE! In če dodamo, da je glasilo v grobem povprečju ocenjeno z oceno 8, lahko sklepamo, da je glasilo všečno, vsaj nekaterim, drugim pa trn v peti. Odgovori na anketna vprašanja tudi izražajo potrebo po strokovnih ocenah dogajanj v letu '91 in spremljanje današnjih dogodkov s pogledom na osamosvojitveno vojno. Strokovni članki in posameznikova individualna doživetja, videnja in izpovedi o dogodkih '91, so najbolj prebirani članki. Hkrati pa želi biti članstvo tudi popolnoma informirano o dogajanjih v ZWS, kar še enkrat potrjuje potrebo po tej obliki medija in komuniciranja, saj ostaja prav pisna oblika več desetletni arhiv. In ob dejstvu, da bi se na glasilo Veteran, ob morebitni hipotetični samostojnosti glasila, kar dobra polovica članstva na tiskovino tudi naročilo, še enkrat da vedeti, kako naprej, kar pa je že zastavljeno z nekaterimi novimi rubrikami tudi v tej številki.
Vsem, ki ste se odzvali povabilu uredništva in izpolnili anketo, se v osebnem imenu in imenu uredništva zahvaljujem za sodelovanje.
Urednik: Renato ZORKO
mg	filUB UGODHOSTi
Vsem članom Zveze veteranov vojne za Slovenijo NUDIMO v tovarniško razstavno-prodajnem salonu, Celovška 224 v Ljubljani, UGODEN NAKUP UNITAS-ovih vodovodnih armatur z 10 % popustom in po dogovoru brez-
e s teflonsko apreturo. Cena: jopič 26,200,oo SIT; hlače 7.140,00 SIT; kapa 3.885,00SIT i 8 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-1999) - OSEM LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI
VETERANOV DOPISNIK
HOLMEC JE VSTAL
Da ima vsaka medalja, dve plati in je lahko hkrati
medalje pojavljajo politični večkotniki namenskega konstrukta, pa je prav v tem času zanimivo in ne preveč presenetljivo. ČAS je in bo namreč ena tistih /fizikalnih/ vrednot, ki se ga ne da spreminjati in
zato bo prav za vrednota pokazala, kdo, kdaj, kje in
za samostojno Slovenijo-policiste, teritorialce in man-

Nehote se mi je ves čas protesta na Holmcu pojavljalo vprašanje, KDO je tisti, ki se boji 60.000 glave množice osamosvojiteljev slovenske države in KDO je tisti, ki, kot so se spraševali govorci, postavlja tovrstni naziv ^ »osvoboditelj« kot predmet posmeha?
In nenazadnje...Zakaj so se neznano dotični spravili prav na policijske veterane in teritorialce in štartali v obelodanjanja »tresenja usnjenih stolčkov« prav z t.i. afero Holmec, torej z dogajanji iz leta '91 ob razglašenem vojnem stanju in izrednih razmerah, torej agresijo!? KDO je torej tisti posameznik ali skupina, katere interes je na celi črti blatiti osamosvojitveno vojno. Očitno bo ponovno potrebno strniti vrste! Na Holmecu so Slovenci ponovno dokazali svojo skupno moč, za katere so spregovorili: Zlatko Halilovič-poli-cijski inšpektor UNZ Slovenj Gradec in vodja obrambe mednarodnega mejnega prehoda Holmec junija '91, Viktor Kranjc - poveljnik zahodno-štajerske TO '91, Tone Krkovič - poveljnik Maneverske strukture narodne zaščite '91 (katerih del govorov tudi objavljamo), Srečko Lisjak - predsednik ZWS, Mitja Šipek -
vojne '91, Zvone Ulcej - načelnik UNZ Slovenj Gradec '91 in Vinko Beznik - šef policijskih specialcev '91.
Na sliki: Z. Halilovič Foto: R. Zorko
Zlatko Halilovič-policijski inšpektor UNZ Slovenj Gradec in vodja obrambe mednarodnega mejnega prehoda Holmec junija '91:
»...Koroška policija in pripadniki Teritorialne obrambe s ponosom dvigamo glavo ob delu, ki smo ga opravili 91-tega... Mogoče je res, kot pišejo nekateri, da smo se dva dni samo umikali kroglam okrog naših glav. Toda spoznanje, izkušnja in moč, ki smo jih takrat doživeli, nam še danes ostajajo. In zato mi verjemite, da ga ni na tej slovenski zemlji, ki bi mu dovolili, da se nas dotakne, pa če samo s popačenim člankom ali mislijo. Če se želite očistiti negativizma. potem boste morali svojo moralo poslati v Haag, mi pa bomo tam vaši razsodniki. Na Holmcu je bilo pet (5) žrtev maloumja takratne države in vseh pet jih je padlo v boju. To je resnica, ko je danes, na tem mestu, mnogo prič! Glejte posnetke, pišite članke, brskajte po arhivih ali pa poiščite mrliške liste fantov, ki so tu postale žrtve in zagotavljam vam, da se vam bodo prilepili na čelo, da jih nikoli več ne boste utrgali! Dragi soborci in drugi enakomisleči! Ni potrebno veliko in velikih besed za dejanja storjena '91-tega. Mi
predvsem pa bolj modri.«
Viktor Kranjc - poveljnik zahodno-štajerske TO '91 »...Odkar so se v javnosti pojavile informacije, ki izkrivljajo dogodke iz obdobja leta '91, še zlasti tu na Holmecu, se sprašujem ali Slovenci, ki smo po več tisoč letih ohranili in dobili prvič svojo samostojno državo, res hočemo poteptati svoja lastna dejanja?! Ali res, kot svobodni, v Evropo usmerjeni, in samo dvo-miljonski narod, ne znamo razmišljati in delovati drugače, kot tako, da se blatimo in razdvajamo med sabo?... Zato se pridružujem vašemu protestu, da
nedavne preteklosti. Želim, da tako enotno, junaško in uspešno, kot smo delovali v težkih trenutnih leta '91,
poizkusom sprenevedanja in pretvarjanja dogodkov. Res je, daje lahko več interpretacij, kajti vsak od nas je vojno videl in doživljal pa svoje, toda dejstva, ki so se zgodila, zaslug in pridobitev, ki ste jih tu na Koroškem izbojevali, se ne da in ne more pretvoriti v kriminalna dejanja!...«
Na sliki: T. Krkovič Foto: R. Zorko
Tone Krkovič - poveljnik Maneverske strukture narodne zaščite '91
danes skupaj. Žal mi je, da nismo bili bolj skupaj, kot smo bili...In danes smo tu, v lepem številu, prepričan sem, da z enotnim stališčem obsoditi to, kar se in seje dogajalo, in kaj se dogaja zdaj, z izrazito manipulacijo
vojakov tu na Holmecu. Težko si je izbrati izraz, s katerim bi se dalo okarakterizirati to manimupalcijo: sramota, nesramnost, podlost pa še marsikaj! Zame in verjetno za mnoge od vas, to ni prvi dogodek te vrste... Jaz to doživljam bolj ali manj očitno tja od leta '92 dalje. In ves čas do danes, vključno z današnjim dnem se sprašujem o konkretnih scenaristih teh zadev. Kdo to počne, zakaj, se da ugotovit! Kampanja pa je očitna! To niso naključni dogodki!...In kam smo prišli skozi te dogodke? Naša država, naš pravni sistem ligitimira agresorje. K nam eden za drugim počasi prihajajo, od generalnega izdajatelja ukaza za okupacijo Slovenije-generala Kolška, naprej njemu podrejeni kar zapovrstjo dobivajo ligimiteto. Pravno se da to verjetno razložit in argumentirat, povsem človeško, z zdravim človeškim razumom, pa zelo težko.
razumeli... Biti osamosvojitelj, kot so nas popularno
nam, z veseljem in ponosom bom vedno rekel: sem osamosvojitelj !«
R. ZORKO
GOSPODARJI NA SVOJI ZEMLJI
Spominjam se, da so nas v šoli učili, da Slovenci nismo bojevit, vojaški narod, da v zgodovini nismo imeli svojega plemstva, velikih vojskovodij in ne velikih vojašk-
Prav tako se spominjam, da so npr. Dražgoško bitko ali pohod 14. divizije zgolj omenili, medtem ko smo se morali o bojih na Neretvi, Sutjeski, itd. učiti na pamet, kot bi bile nekaj našega. Pa vendar, če se ozremo malo podrobneje v našo zgodovino, vidimo zmage slovenskega plemstva proti številčno močnejšim Turkom pri Sisku, barona Čeho-vina in Jurija Vego, visoko odlikovana artiljerijska častnika v Avstro-ogrski armadi, generala Rudolfa Maistra, generala Franca Rozmana - Staneta in še mnoge druge. Prav tako, pa moramo biti ponosni na heroje vojne za Slovenijo 1991, med katerimi so 4 vsekakor tudi pripadniki policije in enot TO iz Holmca.
Človek se kljub nekaterim, do nedavno zatajevanim zgodovinskim dejstvom, da smo Slovenci sami, v I. in II. svetovni vojni vojaško porazili okupatorje, velikemu številu narodnih junakov in navzlic velikim žrtvam vpraša, zakaj nismo že takrat ohranili samostojnosti.
Odgovor na to nam je podal lansko leto, tj. konec leta 1998, sam predsednik države Republike Slovenije Milan Kučan, na proslavi 80. obletnice generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev oz. njihovih bojev in zmage za severno mejo, češ da smo samostojnost leta 1918 v glavnem izgubili zaradi majhnosti takrat-
Generala Rudolfa Maistra so ti isti ljudje predčasno upokojili, njegove borce pa onemogočili s pomočjo _ vojske kraljevine SHS, h kateri smo bili, navzlic nejevolji naroda prikjučeni.
Danes nas od tega dogodka loči že osemdeset let, zato
umazanih trgovcev s slovenskimi dušami in zemljo, lahko hladno ogledamo in na konec koncev ugotovimo, da so to naredili "bedniki" zgolj zato, da bi v določenem trenutku nekaj bili, ter zadovoljili svoj bolestni ego, češ, sedaj boste pa videli, ker že prej niste upoštevali naših "čustev'. Zgolj na osnovi "grobega vzorca' dogajanj vidimo, komu in zakaj so bili v naši zgodovini narodni heroji trn v peti, kajti biti vojni heroj pomeni, živeti za in spoštovati čast, ponos in osnovna etična načela, kar pa je bilo njim nekaj povsem tujega. Na koncu pa lahko ta "grobi vzorec" prenesemo tudi v današnje čase in zelo hitro pridemo do spoznanja, kdo in zakaj. Verjetno so to kar občutimo danes mi, obču-
II. svetovni vojni, vendar vseeno z veliko razliko, 16. januarja 1999 na Holmecu, je bil ta vzorec odločno
presekan. Osamosvojitelji so ponovno strnili vrste, kot pravi, brigadir Anton Krkovič, so bile pretrgane na osnovi nekega koncepta, ki se vleče že od leta 1992, ali bolje rečeno na »foro« naših bivših bratov: "Zavedi pa vladaj!«, kateri so našim določenim visokim "duhovno globokim" glavam še vedno, očitno tesno pri srcu. No vsekakor, na Holmecu smo tega dne, stali skupaj z ramo ob rami teritorjalci, policaji in srčni Korošci in drugi zavedni Slovenci z zahtevo, da se krivce, režiserje te in vseh prejšnjih afer povezanih z osamosvojitveno vojno leta 1991 v Sloveniji, po pravni poti najde
Res je kar trdi pregovor, da je čas edini pravični sodnik nedolžnih, vendar kaj nam bo to, če bo čez pedeset ali morda osemdeset let zopet neki politik govoril o
mi, da bo prišel Holmec v zgodovino, kajti tu je bila dobljena prva borba, v nizu katerih so Slovenci v preteklosti izgubljali samostojnost. Dediščina, ki jo bo naša generacija zapustila naslednjim rodovom, je SAMOSTOJNOST, žalostno pa je dejstvo, da jo moramo braniti pred pohlepom umazanih trgovcev s Slovenskimi dušami in Slovensko zemljo iz vrst lastnega naroda. VENDAR PA, KAKOR SEM, KAKOR ŽIVIM IN KAKOR SO IN ŽIVIJO MNOGI, KI SMO SI V MISLIH IN SRCU BLIZU, VEM, DA BODO NAŠI NASLEDNIKI TRDNI, PONOSNI IN SPOŠTOVANI GOSPODARJI NA SVOJI ZEMLJI.
Darko ERHART sekretar O ZWS Domžale
fentpolthittjj ^.Zalaegersz
iničgrad

MOJE AKTIVNO SODELOVANJE V OSAMOSVOJITVEN I VO J NI
151 LET SLOVENSKE ZASTAVE
ii društva Heraldica Slovenka je v sredo, na slovenskem etničnem ozemlju, so to zastavo 7. aprila '99 pri Vačah nad Litijo ob 151-letnici prvega izobešali, čeprav so bili v manjšini. Ti izzivi so pripel-razvitja slovenske tribarvnice, ki so jo leta 1848 jali do tega, da so Slovenci, komaj teden dni za tem, ko
v kulturnem programu sodelovali Policijska godba iz Ljubljane, vod 12. gardijskega
Gimnazije, ob izvedbi častnega vet-
j vseh Nemcev v Evropi je s nemškimi barvami. Tudi Nemci
Na sliki: delegacoja ZWS na Vačah
Foto: R. Zorko
določili slovenske barve na podlagi barv iz kranjskega grba. Te slovenske zastave pa so spontano osvojile srca vseh Slovencev in zavihrale po vsej deželi. Na vseh pomembnejših krajih, v mestih in vaseh so nemške zastave zamenjali s slovenskimi. Te so od tedaj kot belo-modro-rdeča zastava izpričevale narodno prebujenost Slovencev, saj so se vse bolj zavedali
pomenu barv: bela barva-kakor svit srebra-je znamenje nedolžnega srca, modra barva-kot nebo-je znak stanovitnosti in redeča barva-kot kri- je znak junaškega duha. Ta, skupaj z lipo-najstarejšim simbolom slovenstva, je klub najrazličnejšim preizkušnjam ostal do današnji dni. Ta, tako opevana zastava in barvni trak slovenskega naroda, se je skušal v vsej zgodovini izkoriščati in zlorabljati, vendar je preživela vse skušnjave. Danes je znak svobode, vendar s krvjo
neponovljivem obdobju 1990-1991, ko smo ustvarjali
vo in te slovenske barve tako, kot je leta 1860 zapisal Simon Jenko: Naprej zastave slave, na boj junaška kri, za blagor očetnjave, naj puška govori.
j domovino in prvič v vsej zgodovini lovenstva svojo državo in svoje simbole. Simbole, ki »o kosti narodovega telesa, brez kosti je telo samo kup mesa. Zaradi tega morajo simboli naroda in države biti spoštovani, vrednoteni in varovani sedaj in v
Foto: R. Zorko
MO

¿¡SSBl&^r

¡lav ŠTRUCL, Bi i VOLČANJK, E
ODPRTO PISMO
Pesnik je nekoč zapisal:« Ko je človeško srce strto od žalosti ali pa ga preveva radost, takrat se rodi iz dna človeške duše pesem...« Kot borec-prostovoljec v vojni
živim in opazujem iz dneva v dan razvoj naše mlade Slovenije kot razvoj malega otroka, ob katerem me, tako kot moje soborce, vodi in usmerja očetovski čut, in ko nemo strmim v ta razvoj in sedim sam, nemočen, takrat me odene žalost, jeza, popade me divji notranji nemir, da bi zakričal: »Dost1 mam!« In vedno znova
borili za državo v kateri vlada že skoraj anarhija, za sistem v katerem ni konca afer? Komaj se odkrije ena, že je tu druga. Ali smo se borili za državo, v kateri se lahko vse kupi z denarjem, pa če je potrebno tudi čast in ponos, in v kateri je korupcija postala vrednota? Ali smo postavili na noge prvo samostojno slovensko ^ vojsko zato, da imajo v njej besedo in visoke položaje nekdanji agresorski jugo-oficirji? Ali smo res že postali tako apatični, da mogoče tega sploh ne opazimo? NE, HVALA, NISMO SE ZATO BORILI!« Dragi soborci, veterani vojne za Slovenijo, po osamosvojitveni vojni, ki smo jo zmagovito izbojevali, nam sedaj, glede na trenutne razmere, zopet ne preostane nič drugega kot boj, ampak ne več z orožjem, temveč s peresom in s svojimi dejanji. Prvo in najpomembnejše dejanje pa je pri vsakem delu, po domače rečeno »pomesti pred svojim pragom«. Namen mojega pisanja ni nikakor vnašanje kakšnih razdorov ali kaj podobnega v veteransko organizacijo. Osnovno vodilo in moto mojih dejanj je bila, je in bo
Slovenije. Na podlagi dejstva, da po zaslugi našega
demokraciji, ima vsak državljan pravico izraziti svoje & mnenje. Vse pogosteje se namreč dogaja, da glasilo Veteran postaja »politični bojni poligon« za nekatere določene subjekte. V ZWS se po podatkih oziroma
odborov, upajo in nimajo pri tem niti najmanjšega sramu, včlanjevati ali pa so že včlanjeni ljudje, ki z vojno za Slovenijo nimajo nič skupnega in ki so bili v času vojne v varnih zakloniščih. Obstaja tudi primer, ko je taka oseba med vojno govorila teritorialcem, kaj se sploh gredo, da jih bo pač JA zmlela v prah. Zdaj, po sedmih letih, si je ta oseba kupila uniformo ZWS in se obnaša kot velik heroj, pri čemer se nekateri takšnih ljudi kitijo tudi z dejstvom, da imajo za seboj partijsko šolo v Kumrovcu. Zaradi takšnih in podobnih ljudi se veliko pravih veteranov, ki imajo za sabo
vojni imeli za take »soborce« poseben izraz-»majski hrošči«! Tudi mi imamo precej majskih hroščev. Prej sem že pisal, da se da z denarjem kupiti vse, dodal pa
bi še eno dejstvo: da, tudi veteransko uniformo. 40 tisočakov je namreč prelahka ovira za pridobitev uniforme. Uniforma je po vsem svetu za veterane zastonj in jo lahko nosijo in pridobijo le tisti, ki so res sodelovali, sponzorirala pa jih je vojska in država. Pri nas pa gredo vse stvari v tej smeri, da je država eno, vojska drugo, mi veterani pa smo tako ali tako isto kot lovci, ribiči, gasilci itd...
Nadalje obstajajo tudi poskusi diskreditacije osamosvojitvenega boja. Zelo nesramen in do skrajnih meja žaljiv je bil nedavni primer, ko so »določene sile« osvinjale znak Slovenske vojske s komunistično rdečo zvezdo, proti kateri so se borili! Osebno v tem
objavljeno v veteranu, ki jo je podpisal brigadir Tone Krkovič in katerega dejanja med vojno in v sedanjem času, bi morala biti za vodilo in vzor celotni veteranski organizaciji. Če nato še listam po glasilu Veteran, so v njem resni in kvalitetni članki, kakor tudi vmesne misli, nikakor pa ne morem mimo člankov in »moralno-političnih« podukov ter »družinsko-socilanih« pridig, to je stalnih člankov avtorjev, kot je to g. Darko Erhart in podobni, ki nam nato solijo pamet in nas učijo o nekakšni »balkanski kulturi«. Ko sem prebiral razne »apele« in »epiloge« ne vem, ali bi jih uvrstil v rubriko humor ali pa pod psihijatrično posvetovalnico, toda nazadnje ugotovim, da spet nekaj smrdi po komunistični gnojnici. Spoštovani g. Erhart! Skrunitev spomenikov je po zakonu kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku RS. Zato, da se najde storilce, ki so kaj takega izvedli, pa obstajajo uradni organi, ob tem, da pa vi osebno in mogoče še kdo iz ozadja, iščete krivce med vrstami veteranov in preko glasila Veteran. To ne more biti nič drugega kot eden izmed vaših neslanih političnih manevrov, ki so skregani z logiko in s samim seboj. Sam osebno take vrste dejanj obsojam. Na podlagi dejstva, da sva oba veliko premlada, da bi sodila o dogodkih iz časov NOB, Vam spoštovani gospod povem, da sem jaz svojo vojno izbojeval leta '91 in si zato ne dovolim podukov o »balkanski mentaliteti«, ki so bili plasirani preko vašega pisanja. Kot strokovnjak na zgodovinsko-vojaškem področju pa menim, da bi bila nadaljna strokovna polemika o vojaški zgodovini Slovencev, z vami g.
Ob koncu bi želel izraziti mnenje, da taka in podobna dejanja in pisanja ne bi smela soditi v časopis Veteran, ponovno pa povdarjam, da smo se leta 91 borili za samostojno Slovenijo, kar je edinstven in prvi primer v vsej slovenski zgodovini v tisoč letih in več. Zato apeliram na vse tiste, ki skušajo deliti borce za samostojno Slovenijo na razne stranke in nestranke, razne »bele« in »rdeče« pole, da jim to niti v najmanjši meri ne bo uspelo. Teritorialci smo se borili za samostojno Slovenijo in proti jugo-komunističnem režimu, takrat ni bilo važno kdo si, v kateri stranki si,
ali si te ali one barve, važno je bilo samo to, da si Slovenec. Bili smo složni kot nikoli prej v zgodovini, za
tudi za vedno ostalo. Zato smo dragi veterani-soborci in vsi ki boste to brali: »VENI-VIDI-VTCI! PRIŠLI-VIDELI IN ZMAGALI - v 10-tih dneh! Upam, da moje pisanje ne bo spet romalo v koš, kar je že bil primer in zato vljudno prosim uredništvo, da
menim, da je to zdravo in potrebno in da je napočil
čas, ko je že enkrat treba reči bobu-bob!
Andrej JAMNIK
Spoštovani g. Jamnik,
Vaš prispeli članek na uredništvo z naslovom »Srečanje zbiralcev vojaških starin« je bil objavljen v glasilu Veteran št. 5 - stran 15.
NESPOREN IN ČASTEN !
Konfuznost in petelinjenje v prispevku na str. 3-Veterana št. 6/98, me je kot 20 (dvajset) let kontinuiranega člana rezervne sestave Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Socialistične Republike Slovenije, s činom višjim kot vodnik in na položaju odgovornejšem od skladiščnika oblačil, prisilila, da vam napišem nekaterim neznana dejstva. JLA je bila naslednica partizankih čet, odredov, brigad, divizij in korpusov - tudi slovenskih iz obdobja narodno osvobodilne vojne, ki so nastali iz narodno naprednih žensk in mož. Oborožitev pa so si morali pridobiti, to je iztrgati v boju z okupatorji vse do septembra 1943, to je okrog 28 mesecev borbe, tudi za pridobitev orožja.
Socialistična Republika Slovenija,soustanoviteljica in članica Federativne Ljudske Republike Jugoslavije je letno participirala z okrog 20% stroškov v skupni vojaški proračun takrat skupne in naše JLA. To se pravi, da smo državljani Slovenije bili solastniki vsaj petine skupne oborožitve v JLA ali, da je bil "naš" vsak peti avion, tank, helikopter, podmornica, top, haubica, puška... naboj!
Zaradi evropskih in svetovnih razmer ter doktrine samoobrambe je bila ustanovljena Teritorialna obramba Socialistične Republike Slovenije leta 1968s slovenskim komandnim kadrom- generali in višji oficirji so izvirali še iz partizanskih vrst, oficirji in pod-oficirji pa so bili s pretežno vojaških šol za rezervne starešine. To se pravi, da je bil ves komandni kader profesionalno šolan, izkušen, vsi s potrebnimi vojaškimi šolami, izpiti in vajami, katere so bile izvajane
Vso oborožitev in opremo TO smo si državljani Republike Slovenije morali dodatno kupiti, istočasno pa polniti vojaški proračun skupne JLA. Torej je oborožitev TO bila popolna last državljanov Slovenije. TO Slovenije je proučevala izkušnje pridobljene od partizanskih divizij, brigad in odredov v Sloveniji ter spremljala, proučevala in osvajala sodobne pridobitve vojaške tehnike, taktike in vodenja ter poveljevanja ob stalni prisotnosti slovenske narodne pripadnosti,
uspešnosti vodenja enot na vojaških in športnih dosežkih. TO je negovala duh pripadnosti.
V TO nikoli ni bilo nobenega odtekanja podatkov niti odkrivanja dokumentov ter blebetanja, kar se dogaja v "našem" tačasnem "demokratičnem" parlamentu. Svetovne, evropske, pa tudi jugoslovanske politične in vojaške razmere pa so se z leti spreminjale. JLA je leta 1990 uspelo le delno razorožiti TO Slovenije, to se pravi odvzeti lastnino slovenskih državljanov-odvzeti orodje za lastno obrambo.
Za pravilno razumevanje takratne situacije pa je zelo pomembno upoštevati in poznati datum, to je mesec, dan in celo uro določene odločitve najvišjih slovenskih republiških organov, postaviti se v prostor in čas dogajanja ter odločanja republiških odgovornih organov in ljudi.
TO Socialistične Republike Slovenije je vseskozi pripadala Sloveniji in je imela slovenski nacionalni ponos in pripadnost slovenskemu narodu. Po izvršenem plebiscitu za samostojno državo Slovenijo, pa seje s svojim komandnim kadrom vret pridružila slovenski državi in državljanom, saj je že vseskozi bila sestavni del Republike Slovenije.
Ergo: logotip 30.obletnice TO ni popolnoma nič
Če ne bi imeli dobro organizirane TO in družbene samozaščite v Sloveniji ne bi imeli sedaj samostojne države Slovenije.
Hrbtenica naroda in države je vojska! V sedanjem obdobju pa se že določene parlamentarne stranke in posamezniki trudijo, da bi zlomili hrbtenico naroda in
Uspešnost obrambne vojne leta 1991 za samostojno državo Slovenijo, pa kot vedno v takih vojnah, ni bila dosežena samo z oboroženo TO, ampak tudi in predvsem v prvih trenutkih z oboroženo ljudsko milico in oboroženo maneversko strukturo ter neoboroženo družbeno samozaščito in neoboroženimi slovenskimi in evropskimi politiki. Vse aktivne v obrambni vojni je vodila ideja pripadnosti slovenskemu narodu in slovenski državi, ne pa pripadnost katerikoli partiji. Namreč, leta '91 smo imeli že 17 (sedemnajst) partij s 17-timi vrstami različnih partijskih sekretarjev. Vse pa je preveval slovenski ponos in cilj osamosvojitve države.
O simbolu pentagrama-petokraki zvezdi, pa je nepoz-
že v antiki (pitagorejci), ponekod je to simbol večnosti
-	petokraka zvezda (dva krat po tri petokrake zvezde) se nahajajo tudi na grbu celjskih grofov že v prvi polovici XV. stoletja
tankov je bela petokraka zvezda
(rdečo) za oznako vojnih letal, tankov, pokrival
petokrako zvezdo (rdečo) na pokrivalih in na nacional-
-	pentagram-petokraka zvezda je zmagovalka v II. svetovni vojni poleg drugih oznak zavezniških armad
slovenskega naroda tudi simbol priključitve
tudi simbol priključitev Reke, Pulja, Istre, ' Kvarneskih otokov, Zadra, Lastova in morskih
Samo manjšini Slovencev iz tako imenovane "ljubljanske pokrajine", resnici na ljubo in žal, ni bil všečen sij rdeče osvobodilne petokrake zvezde, pa so se kitili s klerofašistični mi in nacionalističnimi simboli po
"neušečnost" v genskem zapisu ohranja?! Vsled konfuznih razlag pentagrama v "ns
imnosti, zakonitosti in totalitarnosti . petelinom in določenim poslancem
je katoliške akcije začne takoj "legitimno" sodelovati s - leta 1941 je ustanovljena "nelegitimna in nezakoni-

iov o legit-potrebno
-	leta 1935 fašistična Italija "legitimno in zakonito" napade Abesiniijo, tudo z aviacijo in plini. Imperialistični državi Velika Britanija in Francija pa
k sta onemogočili (embargo) nabavo orožja napadeni Abesiniji.
-	Vatikan je s svojimi škofi in duhovniki podpiral to "legitimno in zakonito" masakriranje Abesincev
-	leta 1936 španski klerofašisti "legitimno in zakonito"
španski republikanski vladi in proti ljudstvu Španije. Španski klerofašistom "legitimno" pomagajo italijanski fašisti in nemški nacisti
-	Vatikan je s škofi in duhovniki podpiral to "legitimnost" in pobijanje ter masakriranje španskih "nelegitimnih" demokratično izvoljenih
začne II. svetovno vojno z napadom na Poljsko
-	Vatikan s škofi in duhovniki" legitimnost predčasno podpre s poslanicami, s katerimi ugotavlja posebne vrednosti nemškega nacizma
-	leta 1941 nemški nacizem z italijanskim in madžarskim fašizmom "legitimno" napade Kraljevino
da za odpor z orožjem proti okupatorju
-	leta 1941 nemški nacizem "legitimno in zakonito' napada Sovjetsko zvezo. Vatikan podpira ta "legitimni
-	leta 1943 je bil zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. 650 "nelegitimno in nezakonito'
vanje partizanskih enot. Odobritev osebno podpiše vseh 650 poslancev.
-	leta 1945 Rdeča armada Sovjetske zveze, armada ZDA, slovenski partizani in jugoslovanska armada-vsi
Anglije s svojimi dominijoni, armada Poljske, Francije in odporniškega gibanja "nelegitimno in nezakonito' premagajo nacizem, fašizem in klerofašizem ter njihove simbole.
-	leta 1945 armada ZDA osvobodi nemško uničevalno taborišče Dachau. Američani "nelegitimno in nezakonito" takoj postrelijo vse SS stražarje, tudi tiste, ki so se predali po vseh vojaških pravilih. Američani so takoj ustrelili vsakega, ki je nosil SS uniformo, ker pa so vsi SS pripadniki imeli vtetovirano svojo krvno skupino, so ustrelili takoj tudi vsakega SS-ovca, četudi je bil v civilu. Vse " izven-sodno ob kršenju človekovih pravic" in mimo vojaških zakonov!
Bili ste postavljeni v "prazgodovinski" čas in prostor, opazili ste zlorabljanje terminogoloje: legalnost, total-itarnost, zakonitost-kar pa je običaj v parlementu našega časa.
S petokrako zvezdo smo Slovenci pridobili svoj nacionalni ponos, osvoboditev, republiko, teritorialno obrambo, osnovne in temeljne za neodvisnost ter ele-
Na podlagi trdega in odgovornega dela slovenskih politikov in dolgoletnih starešin TO Slovenij, se je le nekaterim uspelo vidnejše proslaviti v obrambni vojni za samostojno Slovenijo.
Državljani Slovenije smo bili demokratično vprašani
takrat neprej pa nas nihče več ne vpraša, če se strinjamo s sprejetimi zakoni, odloki in odredbami, ki prizadenejo ogromno število državljanov.
in. zakonit parlemanet,
Veteran 01161-09

KLUB VETERANOV
V oktobu '98 so šempeterski veterani s pomočjo številni sponzorjev, donatoijev, predvsem pa z lastnim
si ob obisku lahko pogledali razstavo uniform, opreme in fotografij 1945-91 avtorja Mitje Močnika, ki jo postavil na pobudo in s pomočjo Srečka Kodrič in Stojana Peršiča.
Običajno po nekaj letih vojne edino grobovi padlih še ostanejo simbol narodne enotnosti.
Razstava zajema obdobje od prve svetovne vojne do vojne za samostojno Slovenijo 1991, v kateri je avtor tudi sam aktivno sodeloval v Samostojni bojni skupini 6. PŠTO pod poveljstvom, takrat majorja Srečka Lisjaka. Skupina je poleg znanega zavzetja mejnega prehoda Rožna dolina, zavzela še mejni prehod Vrtojba, stražnico Nova vas in sodelovala v 1. tankovs-ki četi 6. PŠTO. Za te hrabre podvige je bila kot celoten oddelek odlikovana s častnim vojnim znakom z lento; sam poveljnik Srečko Lisjak s častnim vojnim znakom, ostalih osem pa z medaljo za hrabrost. Razstava je razdeljena glede na eksponate, ki jih spremlja tudi bogato slikovno gradivo za obdobja I. in II. svetovne vojne in osamosvojitvene vojne. I. svetovno vojno predstavlja imitacija avstro-ogrske poljske kuhinje s pripadajočo opremo, od kuhinjskega posod-ja, pribora, steklenic do prenosnih termosov za kuhanje hrane.
Imitacija avstro-ogrske poljske kuhinje v I. svet. vojni Foto: R. Zorko
V vitrini pa se nahaja nekaj delov opreme avstro-ogrske in italijanske armade. Eksponati so pretežno vsi najdeni oziroma izkopani v zaledju soške fronte in na sami fronti in so sestavni del razstave, ki jo je g. Močnik pred leti uredil v vojašnici Janka Premrl -
Pod II. svetovno vojno in obdobje italijanske okupacije Primorske 1919-1943, si lahko ogledamo nekaj delov opreme, zaščitno obleko in opremo nemškega vojaka proti bojnim strupom, katera je last podporočnika Franka Kukanje, ter dve partizanski zas-
tavi iz obdobja NOB. Obdobje FLRJ in SFRJ pa se predstavi z odlikovanji in ordeni iz obdobja NOB, ki so jih prejeli borci po vojni. Prvotno so bili na razstavi razstavljeni ordeni in odlikovanja last oz. nosilca pokojnega Jožeta Zavadlava iz Sežane, sedaj pa, ko jih je avtor razstave vrnil vnuku Tadeju Devetaku, pa so razstavljena odlikovanja in redi last družine Potokar iz Šempetra. Na ogled so še razne uniforme iz obdobja 1945-1991, tako zasledimo: mornariška zimsko uniformo pripadnika mornariškega vojaškega policista, službeno uniformo JNA s činom starega vodjo nosili v vojni za samostojno Slovenijo 1991.
Del razstave uniform in čelad iz obdobja 1945-1991
Enote teritorialne obrambe vse do nastanka SV pa predstavljajo naslednje uniforme: letna bojna uniforma tip TO (SMB), maskirna bojna uniforma tip PDD za rezervne pripadnike protidiverzantskih in diverzantskih enot v okviru OŠTO, maskirna bojna ^ uniforma tip SV last Venčeslava Hvale iz skupine polkovnika Srečka Lisjaka SBS 6. PŠTO nošena v vojnih aktivnostih leta 1991.
Vojaku med potjo v slepo ulico ni več smiselno razmišljati o napačno postavljeni signalizaciji.
Poleg tega pa je na ogled postavljena še obleka pripadnika Civilne zaščite s pripadajočo opremo, poklon Civilne zaščite iz Nove Gorice, ter obleka pripadnika Gasilskih enot iz Šempetra, katero je med vojno leta 1991 nosil Mitja Gregorič.
Pestro razstavo pa zaključujejo fotografije iz spopadov in posledic spopadov ter vojne za samostojno Slovenijo leta 1991, vključno s spomenikom padlih na Žalah. Na ogled pa je še skoraj dvajset čelad različnih armad oz. obdobij od leta 1915-1991. Med njimi je posebnost pilotska čelada za MIG-29 last podpolkovnika Ljuba Vidmar, s katero je pilotiral in se tudi katapultiral v Libiji, kot pilot Jugoslovanskega vojnega letalstva.
KARAVANKE
Bili so dnevi skrbi, strahu, poguma, prestrašenosti pa tudi upanja in trdih , človeških preizkušenj. Četrtek, 27. junija 1991 je bil obupno deževen dan. Prihrumeli so, s tanki in helikopterji nad to ozko dolgo dolino, ki je komaj zadihala v novi samostojni državi. Armadni vojaki in zvezni miličniki, nepovabljeni in
| Knjižni molji niso primerni za vojaško službo, j
Naslednji dan, 28. junija, sta armadni letali raketirali portal komaj odprtega mednarodnega mejnega prehoda Karavanke. 29. junija, v soboto, so na tem platoju, zajeli našega majorja Janeza Koselja in šele po ^ nedeljskem streljanju smo sedli za pogajalsko mizo. Pred tem so bili že poskusi, pogajati se v Ratečah in
30. junija 1991 ob 18. uri se je 8 pogajalcev zbralo v sejni sobi Izvršnega sveta.
Trije z agresorske in pet z naše, napadene strani, vsaka stran s svojimi izkušnjami, ukazi, zahtevami. Na haldi železarne na Jesenicah pa tovor s posebnimi odpadki. Dodatna, grozeča nevarnost za mesto in ljudi v njem. Na mejnih prehodih v občini nestrpni armadni vojaki brez vode, elektrike, informacij, z več
Po sedmih urah - 1. julija 1991, malo pred eno uro zjutraj, je bil podpisan dogovor o umiku armadnih vojakov in zveznih miličnikov iz tedanje občine
Dogovor, edini take vrste v Sloveniji, ki je bil tudi uresničen, so podpisali: na naši strani poveljnik Območnega štaba TO Jesenice Radovljica Janez Smole, rezervni major Janko Sebastjan Stušek, tedaj pomočnik ministra Janeza Janše, komandir jeseniške postaje milice Ludvik Zupančič, predsednik Skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar in predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice Rina Klinar, na drugi strani pa armadna častnika podpolkovnika Josip Jauk in Slobodan Lončar ter Božidar Stojanovic iz Zveznega sekretariata za notranje zadeve. 1. julija 1991 ob pol štirih popoldne je kolona z armadnimi vojaki in miličniki krenila s Karavanškega platoja proti Radovljici. Proti večeru so se umaknili tudi z mejnih prehodov Rateče in Korensko sedlo, pred tem pa tudi z ostalih stražnic v tedanji občini Jesenice . Tako seje tega dne vojna v tem delu Gorenjske končala.
Rina KLINAR
Veterani imajo 10 % popust pri storitvah in S % pri nakupu izdelkov.
VZOR
Oficir zaradi popadljivosti ni najbolj priljubljen v svoji okolici. Nekoč gre po cesti in vpraša mimoidočega, ki se sprehaja s psom:
IN MEMORIAM
VLADU PUCKU V SLOVO
27. decembra 1998 je prenehalo biti tvoje dobro srce. Bili so dnevi, ko so se drugi veselili prihajajočih praznikov, mi, tvoji prijatelji in tvoji najbližji, pa smo se borili z bolečino, ki nam je parala telo. Odšel si tako nepričakovano. Še vedno v mislih pričakujemo, da se boš oglasil, se z nami pošalil samo tako, kot si znal le i. Vendar to čakanje bo ostala le naša želja.
lil si eden od mnogih, ki so se leta 1991 postavili v bran domovini. Odšel si v 25. OBŠTO Brežice, kjer si po svojih močeh pripomogel k uspešnemu delovanju odd-i za zveze pri takratnem poveljstvu. O tvojih zaslugah je lepo povedal takrat-n sedanji poveljnik 25. OŠ gospod Ernest Breznikar. Spomnim se tvojega 50. rojstnega dne, ki si ga dočakal na Rucmanovemu vrhu, v času ko je na Prilipah pokalo. Povedal si mi, da tega dne ne boš nikoli pozabil. Ko smo zvečer za kratek čas imeli prosto, smo ti nazdravili in zaželeli še vrsto zdravih let. Z delom v vojašnici si nadaljeval vse do svoje predčasne upokojitve, nakar si se posvetil svoji družini, \ gradu ter radio-amaterjem, katere si v Cerkljah uspešno vodil. Z tvojim odhodom smo vsi, ki smo te poznali, zgubili dobrega in predvsem iskrenega prijatelja. Ostala je praznina, ki je ni mogoče nadomestiti. Odlikovanja Znak veterana, Zvest Sloveniji in Obranili Domovino pa govorijo, da si bil v najtežjem času za Slovenijo tam, kjer te je najbolj rabila. Počivaj v

LUKA JE ZASPAL....
Franc BAZNIK
POEZIJA
Jezdeci apokalipse
Ihti osamljena v noči tihi,
joče mati Domovina. Zopet so izdali jo.
Babilonska grešnica in hlapci njeni, so tujcu se uklonili,
naj vstanejo, ki spijo, njih, kateri z ognjem in meči,
bojevnike davnine.
Ob svitu prvem noč in dan,
se polovici neba združita v eno,
na ognjenih konjih strasti, prihrumijo bojevniki davnine.
Pod konji kopit, udarci njih meča,
Njo, Babilonsko grešnico, v noči polne lune, na hrast mogočen v gozdnem gaju privezali, strgali z nje zlato in oblačila, v čast bogovom Karantanskih jo zaklali, razkosali, meso psom pozabe so zmetali.
Panterja, nas zaščitnika so izpustili, da čuval narod bo in našo mati Domovino.
Poganski tempelj
Belina kože v ritmu bobnja valovi,
boginje Črne nedrjih topline, tempju prvinske notranje moči.
kamnitih stebrih večnosti,
v objemu z njo se strast rodi.
Srca bojevnikov davnine, njen ples, žrtev, mlada kri, jih oživi, da besneč vihar se dvigne iz teme davnin,
Vihar besnečih mož na divjih konjih, tepta pod sabo vse, kateri so se tujcu vdali,
vseh ki sojo umazali, in zmečejo v globine brezen vse, ki so izdali DOMOVINO.
Šele tedaj poleže se besnečih mož vihar, šele tedaj se vrnejo v objem boginje Črne, njenih nedrjih topline, v poganskem templju se bojevniki vrnejo v davnine.
Darko ERHART
Darko ERHART
Spoštovani	Vaš predlog za mub us°dnosti:
veterani in ostali!
pričnemo v našem glasilu z novo rubriko: Klub ugodnosti v sodelovanju z veterani in ostalimi, ki jih to
proizvodi. Vašo dejavnost bo marketing Veterana predstavil v oglasni obliki po veljavnem ceniku (priložen) in vas po preteku oglaševanja vodil v tekočem letu brezplačno v rubriki Klub ugodnosti. Namen Klub ugodnosti pa je, da podjetniki veterani (in ostali) nudijo veteranom cenejše storitve ali nakupe izdelkov na podlagi članske izkaznice enkrat
katerega se bomo dogovorili in ga objavljali. Če imate v zvezi s Klub ugodnosti še kakšne predloge, vas
pošljete na naslov marketinga: MEDLA BOOM, d.o.o., Jakčeva 25,1119 Ljubljana, za dodatne informacije pa pokličite tel: 061/140-18-64 ali GSM 041/670-485. Vse, ki vas to zanima prosimo, da pošljete izpolnjen vprašalnik na zgornji naslov, prvih pet pa bo imelo še dodaten 10 % popust pri oglaševanju.
Veteranski pozdrav!
Milči ŽGANJAR, Media-Boom d.o.o.
VPRAŠALNIK
• ime in priimek (odgovorne osebe):
• ulica, naselje: _
CENIK OGLASNEGA PROSTORA
glasila »Veteran« ZWS
Pooblaščena agencija za trženje: Media-Boom d.o.o. - podjetje za marketing Jakčeva 25, 1110 Ljubljana g. Milči Žganjar, tel./fax: 061/140-18-64
Cenika na velikost oglasnega prostora:
1 cm stopica - 4.000,00 SIT
1/8 strani - 25.000,00 SIT
1/4 strani - 45.000,00 SIT
1/2 strani - 85.000,00 SIT
1/1 strani - 160.000,00 SIT
Popusti:
-	za 3-6 zaporednih oglasov - 10 %
-	za 11 ali več zaporednih oglasov - 20 % Dodatki:
• Člani ZWS (podjetniki, obrniki...i.p.) imajo po sklepu Predsedstva ZWS in Uredništva glasila »Veteran« 20% popusta pri oglaševanju.
Ljubljana-Brežice, 1. januar 1999 gl. in odg. urednik: R. ZORKO
• telefon _ GSM_
• dejavnost (storitev, izdelki):
• odstotek popusta za Klub ugodnosti: 5 % 10 % 15 %
Na naboru zdravnik vpraša: » Imaš kakšne težave?« » Ja, kratkoviden sem.« » A lahko to dokažete?«
» Seveda. A vidite tisti žebelj na drugi strani sobe?« » Seveda ga vidim...« >• No, jaz ga pa ne vidim...«
NAGRADNA KRIŽANKA
1.	nagrada: hlačni pas ZWS
2.	nagrada: kravatna sponka i
k zws
3.	nagrada: obesek za ključe
NAGRAJENCI ANKETE:
Nagrado - obesek za ključe ZWS prejmejo:
1.	Franc Kocbek, Užiška 20, Ljutomer
2.	Ivan Čader, Vrazova 58, Maribor
3.	Janez Plohi, Deteljica 6, Tržič
4.	Janez Dragoš, Vojna vas 15 a, Črnomelj
5.	Alojz Šuštaršič, Robinavor 33, Dravograd
6.	Dušan Koruza, Tovarniška 3 c, Ajdovščina
7.	Metka Rutar-Pibler, Alpska cesta 1, Bled
8.	Emil Urbane, Kraška 5, Cerknica
9.	Jože Burgar, Krajčeva ulica 22, Novo mesto
10.	Ivan Vauče, Javornik 54, Ravne r
1. nagrado hlačni pas ZWS prejme: Franko Stefančič, Hrib svobode 4, 6250 Ilirska
ZWS prejme:
3. nagrado obesek za ključe ZWS prejme: Ervin Miklavec, Volaričeva 38, 6230 Postojna >
Rešitev nagradne križanke iz glasila Veteran št. 6:
ANEKSIJA, PATRONAT, OSAT, DNO, TA, EIS, MEDVEDJEK, AK, ARIANA, ZASTORNICA, MANN, ALTERNATOR, PTIČKA, BERTA, PALIR, OCEAN, OKER PALACIJ, AKRA, JOLA, ODA, AKT, OM
Ko pride naborbnik k vojakom mu nadrejeni r »Tu ti bo ljubico zamenjala puška.« » Toda jaz sem imel več ljubic..!?«
FILATELIJA
klobuk s perutmi kragulja ali vrane. Škopita, v skupini
Kozlerja, 100. obletnici rojstva akademika dr. Božidarja i Zemljovid Slovenske dežele in pokraj
uspešnih dejanjih v Mariboru po razpadu Avstro-Ogrske:
nemškega župana in nemškega
zbiralec knjig. -Izdal je dve pesniški (1904) in Kitica mojih (1929), pisal
ostalimi znamenitimi osebnostmi praznujemo obletnico njegove smrti in ne rojstva. Izvor tega sega v čas NOB, ko so obletnico smrti najpomembnejšega slovenskega pesnika razglasili za slovenski kulturni praznik; danes je celo državni praznik. Po njem se imenujejo najpomembnejše nagrade za kulturno dejavnost, ki jih vsako leto podeljujejo v Sloveniji in kitica iz njegove pesmi Zdravljica je bila izbrana za slovensko državno himno.
Poleg običajne vloge, dokazila o plačani
a koša ter kirurgije srca in ožilja. Ob kirurgiji srca je