Ifchftju vsak četrtek. Cena mu je 5 K na leto. (Ze. Nemčijo e K, r.a Ameriko in drage tuje državo 7 K.) — Posamezne številko *e prodajajo ——' po 10 vinarjev ' Slovenskemu ljudstvu, v pouk in zabavo. Spisi in dopisi se pošil jajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba*, —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—— Štev. 21 V Ljubljani, dne 23. maja 1918. Leto XXXI. Presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu iorju Antonu Bonaventuri Jegliču ob dvafseiletoem škofovskem jubileju. čeraj dne 22. t. m. je presvetli knez in škof ljubljanski opravil v stolni cerkvi v navzočnosti ljubljanske duhovščine in mnogobrojne ljudske množice tiho sv. mašo kot spomin na svoje dvajsetletno delo v ljubljanski škofiji. Skromna je bila proslava — a velik praznik, velik predvsem za slovensko ljudstvo, kajti to dvajsetletno delovanje je kakor velika, dragocena zakladnica, iz katere črpije slovensko ljudstvo velik del svojih duševnih sil, globokost svojega verskega prepričanja, trdnost svojih načel, blagoslova v težkem delu, vztrajnosti v svojem trpljenju. Slovensko ljudstvo je duševno naravnost obogatelo po neprestanem trudu in delu svojega duhovnega rfadpastirja. Pred dvajsetimi leti je nastopil presvetli knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič apostolsko pot po osrednjem delu slovenske domovine. Bila je res prava apostolska pot, to kažejo njeni apostolski znaki. Najprvo vzvišeni namen: razširjati in poglabljati med slovenskim ljudstvom kraljestvo Kristusovo in to po Mariji, in drugi znak: križ in trnje, s katerim Bog redno odlikuje apostolsko delo, je utrjuje in le po križu vodi do uspeha. Ta dvojni znak je pri dvajsetletnem delovanju našega prevzvišenega nadpastirja tako izrazit, da ga ne moremo prezreti. Delo razširjanja in poglabljanja kraljestva božjega med Slovenci je bilo mnogostransko in ogromno. Ljudstvo naj bi nadnaravne resnice ne le natančno spoznavalo, temveč tudi vse svoje življenje po njih uravnalo, kajti le tako si more zagotoviti resnično časno in večno srečo. Zato je Presvetli sam leto za letom hitel po svoji škofiji ter oznanjal božjo besedo, pobijal zmote, pojasnjeval ih reševal dvome. V spovednici je spoznaval, kje so najgloblje rane našega ljudstva, da jih je mogel potem uspešno zdraviti. V prepričanju, da je prvi vir in studenec trdnega verskega prepričanja in pravega krščanskega življenja Kristus, ki je pot, resnica in življenje, je Presvetli posebno razširil in utrdil med Slovenci češčenje presv. Evha-ristije. Samo Bogu je znano, koliko božjega blagoslova se razliva po celi slovenski domovini v dušnih in časnih zadevah iz številnih molitvenih ur, iz vednega celodnevnega češčenja, ki je vpeljano po vsej škofiji. Posebno pa je bilo Presvetlemu vedno pri srcu, da bi'se med slovenskim ljudstvom kolikor mogoče razširila pobožnost presv. Srca Jezusovega, v kateri naj hi Slovenci črpali moči in tolažbe. Pod Njegovim vodstvom so se razširile Marijine družbe, ki so ogromno množino mladih ljudi obvaro-vaie pred padcem, in so sedaj med vojsko, posebno med slovenskimi deldeti, sijajno rešile svojo nalogo. ti Ker pa je Presvetli vedel, da je srečna ali nesrečna bodočnost slovenskega ljudstva končno vendar zelo jdvisna od njegovih voditeljev, zato je pöskrbel, da se vzgoji tudi inteligenca irdna v katoliških načelih in nič manj v katoliškem življenju. In v tem oziru je bilo ob njegovem prihodu v Ljubljano slabo, zelo slabo. Slovenski visokošolci so imeli 1898 v Ljubljani shod, na katerem se je velika večina izrekla zato, da svoje delovanje med slovenskim narodom osnujejo na protikrščanski podlagi. To je dalo Presvetlemu pobudo, da se je odločil za težko in trnja polno pot -- sezidati Slovencem zavod z gimnazijo, kjer naj bi se mladi dijaki vzgajali na krščanskih temeljih. Bog sam ve in Presvetli, kako je bil z ostrim in obilnim trnjem nastlan ta križev pot, toda zavod stoji in danes že prvi njegovi gojenci delujejo med ljudstvom. Ni čuda, da so bili trije katoliški shodi, ki so se vršili v teh dvajsetih letih vedno veličastnejša manifestacija katoliške misli v ljubljanski škofiji. Pa tudi gospodarsko in izobraževalno delo, ki se je med Slovenci dvignilo do tolike višine, je našlo v Presvetlem najkrepkejšo oporo, in ravno radi te močne opore se je moglo tako krepko razvijati. In res prava apostolska ljubezen do slovenskega naroda, ljubezen, ki ima svoje korenine samo v Bogu in nikjer drugod, je nagnila presvetlega knezoškofa, da je v sedanjem času, ko hodi slovensko ljudstvo težko, s solzami namočeno pot štiriletnega trpljenja, srčno povzdignil svoj glas za pravico in svobodo, za lepšo bodočnost svojega ljubljenega naroda. Ni gledal na to, če si nakoplje nasprotnikov tujih in domačih, resnična apostolska ljubezen do ljudstva, katera edina je po volji božji, mu je bila povsod, tako tudi v tem slučaju, vrhovno vodilo. Kakor orač je presvetli knezoškof, orač, ki je oral dvajset let, oral globoko, oral neprestano. In danes zori. Slovensko ljuastvo pa v obilni meri uživa od teh sadov in bo uživalo še v poznih časih. Danes še ne znamo ir. ne moremo tako ceniti vsega dvajsetletnega dela presvetlega knezoškofa: gora .zvršenega dela je ogromna in preblizu stojimo, da bi jo mogli pregledati v vsej lepoti in vsebini. Ko pa se odmaknejo časi, tedaj se bo slovenskemu ljudstvu odpiral vedno veličastnejši pogled na velikost, globokcst in dalekosežnost delovanja presvetlega knezoškofa dr. Antona B. Jegliča, in slovenski zgodovinar bo prevzet ob tem pogledu obrnil list v svoji zgodovini ter napisal z velikimi črkami: Velika doba duševnega prerojenja med slovenskim ljudstvom. Vsi Slovenci ljubljanske škofije pa se danes v najgloblji vdanosti in iskreni hvaležnosti klanjamo svojemu presvetlemu nadpastirju ter mu najtrdneje obljubljamo svojo neomejeno pokorščino, ljubezen in zvestobo. Iskreno hočemo prositi Boga, od katerega prihaja vse dobro, da naj nam Vas ohrani do skrajnih mej človeškega življenja in naj še zanaprej tako obilno blagoslavlja Vaše delo v čast božjo, slavo sv. Cerkve in v blagor slovenskega ljudstva. Pravilnik Slovenske Ljudske Stranke. (Dalje) 6, Zbor zaupnikov. Čl, 13. Zaupnik stranke je tisti, komur «e v smislu določil tega pravilnika poveri to častno mesto. Čl. 14. Zaupniki se volijo v vsaki ob-fcini tako, da pride na vsakih 50 somišljenikov volilcev za državni zbor po en zaupnik, pri čemer je začeto število smatrati ка polno; te volitve vodi krajevni odbor. Poleg tega sme vsako politično dru-Stvo S. L, S., kakor Kmečke zveze, Me-ičanske zveze in druga politična društva odposlati po enega zaupnika. Čl. 15. Dolžnosti in pravice zaupnika »o: doznati potrebe in želje somišljenikov ter jih sporočati organom stranke, izvrševati sklepe in naročila vodstva oziroma načelstva, vplivali v smislu čl. 18, da se skliče zbor zaupnikov, udeleževati se zborovanj zaupnikov, glasovali, voliti in voljen biti. Čl. 16. Zaupništvo preneha: a) če to sklene krajevni odbor in pritrdi načelstvo stranke; b) ko poteče triletna poslovna doba, m sicer z izvršenimi novimi volitvami. Čl. 17. Zbor zaupnikov je vrhovna oblast v vseh zadevah stranke. Izključno pa spada v področje zboia Qi zaupnikov: volitev načelnika stranke in 3 podnačelnikov, določitev kandidatov pri volitvah v državni in deželni /bor pri čemer se je sporazumeti z zaupniki in političnimi organizacijami dotičnega volilnega okraja, prememba pravilnika in razpustitev stranke. Čl. 18. Zbor zaupnikov se snide na povabilo vodstva stranke najmanj vsako tretje leto, izredno pa po potrebi, ob času volitev, ali če vodstvo to sklene. Zbor zaupnikov je tudi sklicati najpozneje tekom enega meseca, ako to zahteva 100 zaupnikov s pismeno in lastnoročno podpisano vlogo na načelstvo stranke, katera more vsebovati tudi točke, ki jih je postaviti na dnevni red. Za svoja zborovanja si zbor zaupnikov izvoli sam predsedstvo ter sklepa z nad-polovično večino navzočih; le za premembo pravilnika ter razpustitev stranke je potrebna dvetretjinska večina navzočih zaupnikov. Drugi organ stranke je zbor zaupnikov, ki je zadnja in najvišja instanc'a stranke. Zaupnike volijo somišljeniki S. L. S. iu sicer tako, da pride na 50 somišljenikov-volilcev v zadnji državni zbor en zaupnik. Ako je torej v kakem okraju pri zadnji državnozborski volitvi volilo 50 ali manj volilcev kandidata S. I.. S., potem volijo vsi somišljeniki tistega kraja enega zaupnika. Na 51 do 100 volilcev prideta dva zaupnika, na 101 do 150 trije zaupniki itd. — Volitve vodi krajevni odbor.. Zaupništvo preneha po preteku treh let ali preje, če krajevni odbor ali načelstvo stranke to sklene, na kar se morajo vršiti nove volitve, s katerimi ugasne prejšnje zaupništvo. Da se zbor zaupnikov, ta vrhovna in najvišja oblast v stranki, ne bi mogei katerikrat potisniti v stran, kakor sc je to zgodilo pod vodstvom prejšnjega načelnika, in da nc bi mogla vso oblast osredotočiti ena sama oseba sama v sebi, zato daje pravilnik pravico, da sme 100 zaupnikov s pismeno in lastnoročno podpisano vlogo od načelstva stranke zahtevati sklicanje zbora zauonikov tekom enega meseca; in ta zbor zaupnikov mora obravnavati točke, ki jih je navedlo dotičmh 100 zaupnikov v svoji vlogi. Na ta način se ne more vriniti v stranko škodljivi absolutizem, ki je v zadnjih letih S. L. S. pripeljal na rob propada. Po tem pravilniku se odločilni vpliv somišljenikov na vodstvo stranke ne more nikdar odstraniti. Na ta način ostane demokratični temelj stranke nedotaknjen. 7. Vodstvo. 1 19. Vodstvo stranke tvorijo: a) načelnik stranke; b) trije podnačelniki, kot posebni z.i stopniki stanovskih koristi; c) po dva odposlanca iz vsakega sod nega okraja, katera izvolijo načelniki k:a jevnih odborov in načslniki političnih organizacij dotičnega sodnega okraja. Volitve se vrše na sestanku načelnikov krajevnih odborov in političnih organizacij, katerega v to svrho skliče načelnik krajevnega odbora na sedežu okrajnega sodišča. ' Pri izbiri odposlancev je po možnost upoštevati tudi zemljepisne razmere dotičnega sodnega okraja. č) Po dva odposlanca iz vsakega de-želnozborskega volilnega okraja mesta Ljubljane, katera izvolijo krajevni odbofl dotičnih volilnih okraiev. d) Vsi državni in deželni poslanci S. L. S. V slučaju smrti ali trajnega zadržka sme -vodstvo namesto odpadlega člana izbrati namestnika "za toliko časa, da je mogoča redna dopolnitev. Čl 20. Članstvo vodstva preneha: 1 ^ a) glede načelnika in podnačelnikov si ranke ter odposlancev sodnih, oziroma deželnozborskih volilnih okrajev mesta Ljubljane, s potekom triletne poslovne 1 dobe, t. j. dobe med dvema rednima sejama zaupnikov, in sicer z izvršenimi novimi volitvami; b) glede poslancev z izgubo mandata, to pa šele z izvršenimi novimi volitvami. Čl. 21. V področje vodstva spada posvetovanje in sklepanje o vseh važnejših , zadevah stranke, kakor so: vprašanja or-j ganizacije in agitacije, časopisje stranke i in drugo. Izključno pa: določitev dne in dnevnega reda za zborovanja zaupnikov, na-svetovanje kandidatov zboru zaupnikov, j volitev petnajstih članov načelstva, razsojanje sporov načelne važnosti, sporov o ; tolmačenju pravilnika in sklepov stranke, J sestavljanje volilnih oklicev in določitev prispevkov somišljenikov v pokritje upravnih stroškov stranke. Čl. 22. Seje vodstva sklicuje načelnik slranke najmanj dvakrat na leto. Za sklepčnost je potrebno, da je na-I vzoča najmanj ena tretjina vseh članov i vodstva, ki sklepajo z nadpolovično ve-Ičino, ! Čl. 23. 20 članov vodstva sme s pi-JLjmeno in lastnoročno podpisano vlogo na [fnačelstvo stranke zahtevati, da se naj-| kasneje tekom enega meseca skliče izredna Sie ja vodstva z določenim dnevnim redom. Istotako je na zahtevo 20 članov vodji stva postaviti od njih predlagano točko na ! dnevni red seje zbora zaupnikov. Tretji organ S. L. S. je vodstvo. Pravilnik jasno govori o sestavi vodstva ter o njegovih gclolžnostih in pravicah. Podnačelniki, kateii s<> trije, zastopajo v stranki koristi posameznih stanov; zato je potrebno, da zbor zaupni-Btov iz\ oJi podnačelnike iz raznih stanov, predvsem iz kmetskega stanu, nadalje delav-tk ega in obrtnega. Da se tudi tu varuje demokratični temelj (tränke in da manjšina ni brezobzirno potis-mciia v stran, zalo je tudi tu dana manjšinska .pravica: 20 članov vodstva (to bo približno Ena petina) sme zahtevati izredno sejo vod-£t>a, ki se mora sklicati tekom enega meseca j ti'f se na njej obravnavati točke, katere so navedene v pismeni vlogi one manjšine, ki [Zahteva sklicanje seje. (Dalje.) Na francoskem bojišču traja odmor l^ilje. Na obeh straneh se z mrzlično na-giostjo pripravljajo za novo bitko, ki naj Oo ljutejša, kakor vse dosedanje. — Na pdi;anskem bojišču se dan za dnem po n 'eni tepejo, vendar do večjih podjetij Ш "i prišlo. — Angleži so napadli 10. in ft. m. Kotorski zaliv v Dalmaciji, toda jispeha niso dosegli nobenega. Te dni ob-■aia|o Lahi obletnico vojne napovedi na-■proti Avstriji. Tri leta so že v vojski z ■ami, a uspehov niso želi, marveč samo [gube. V enajstih soških bitkah je padlo ^1.000 Lahov. Lani so imeli pri zadnji naši ofenzivi mrtvih 800 častnikov in 36 tisoč mož, ranjenih 3200 častnikov in 120 tisoč mož. Obletnica torej ni vesela. — Nemci prodirajo kljub mirovnemu stanju na severno Finsko ter ogrožajo svobodo ruske republike, ki jo pa hoče ruska vlada braniti, — Boljševiki se v Kavkaziji tepejo s Turki, katere so potisnili nazaj. Sicer zadnji teden ni bilo nič novega. orožja, z besedami Davidovimi: »Pravica in mir sta so poljubila.« Pravica je ona sila, ki nas približa miru, a pravica še ni nikoli temeljila na orožju, tre- * nutni bojni sreči, pravica je ista za premagance in zmagovalce. Kadar se naseli ta vera — vera krščanske ljubezni in pravičnosti — v naša srca, tedaj nam vzide zarja miru! Bliže miru? četrtič smo praznovali tepe bin-koštne praznike v vojni, dobi najhujšega pomanjkanja in potrebe, zato ni čudno, da je mirovna misel buknila ravno binkoštni teden na plan z vso silo, a ne samo pri nas, pri vseli trpečih narodih. Začutili smo svež hladi: len veter, ki nam veje nasproti, obetajoč razjasniti oblačno nebo. Ne vem, ali naj nam bo to sajno mala tolažba, da lažje prenašamo vedno večje pomanjkanje, ali pridobiva mirovna misel res na moči? Eno je gotovo: Višek svetovne vojne je prekoračen, korakamo počasi proli koncu, ki ne more biti več daleč. Na zahodu in jugu--se sicer pripravljajo na nove boje, a čujejo se glasovi, ki odsvetujejo vsak poizkus doseči oziroma pospešiti mir z orožjem. Dovolj nam je zmag, želimo le sporazumnega miru, ki se ne ravna po trenutni sreči orožja, temveč temelji na medsebojnem zaupanju v pravičnost. Pripravljeni moramo sicer biti, a naše priprave naj ne izzivajo nasprotnika, naj ga ne podžigajo k novemu odporu. Iščimo j'ajši slika z miroljubi nasprotne strani, katerim pa ne otežujmo njihovega truda 7. našimi prevelikimi zahtevami. Gotovo je tudi pri naših nasprotnikih mirovna misel močna, treba je le, da jo mi podpremo z dokazi, da želimo res za vse narode, časten in pravičen mir, bodimo pri tem veliki ne samo v besedah, temveč v dejanju. Res je, da nas je doslej slepila, ona goljufiva vera sile, meča, katero nam oznanjajo napačni oznaijevalci, katerim ni mar dobrobit človeštva, sreča narodov, temveč le njihov žep in xastihlepje. Vsak nasilen mir podžge nasprotnike k 'večjemu odporu. Kako blažilno vpliva na izmučene narode odločna beseda našega cesarja: »Ni še konec, vojne, a prepričani bodimo, tla so mu bližamo, za kar hočemo zastavili vse svoje moči!« Tudi govori nasprotnih državnikov nam pričajo o pripravljenosti za mir, tako je izjavil lord Cecil: Angleška vlada bo proučevala vsako stavljeno ponudbo in naj pride iz katerekoli strani. Besede, ki jih doslej nismo Culi iz ust angleških državnikov, nam veliko povedo; ne zamudimo prilike, ker nc vemo, če se zopet tako kmalu povrne. Tudi nemški ministrski predsednik grof Hertling ima veliko upanja za mir še v tem letu, on sicer računa na gotove dogodke, ki nam prinese mir, a varal se bo, če misli, da naš morebitna zmaga na zahodu prihliža miru! Kako lepo odgovarja sveti oče vsem oznanje-valcem napačne vere v silo, v zmago iže bolj na globoko in široko! V Nemčiji so pretekli teden vihrale zastave. Naš cesar je šel tja na obiske. Zaeno so se peljali ogrski grof Burian, ki je naš zunanji minister, ogrski baron Arz, ki je načelnik našega generalnega štaba, in nemški princ Hobenr lohe, ki je naš poslanik v Berlinu. Obisk so je vršil v nemškem glavnem sta-I nu, ki se sedaj nahaja, ne vemo, kje. ! Pričakovali so našega cesarja nemški i cesar Viljem in glave njegove vladfe: državni kancler Hertling, načelnik nemškega generalnega štaba Ilinden-burg in drugi. Prisrčno so se pozdravili. Toda zanimivejše je bilo, kar so .se pogovarjali potem pri mizi. Drugi, katerih ni bilo zraven, so zvedeli o teh pogovorih samo toliko, da so so pogovarjali o sedanji in prihodnji avstrij-sko-nemški zvezi, kako bi se še bolj zvezali v političnih, gospodarskih in vojaških stvareh. Sklenili so, da bodo sedanjo zvezo med Avstrijo in Nemčijo še bolj na široko izpeljali ter poglobili. Obisk je bil torej za prihodnjost avstrijskih narodov velikega pomena. Zato ni čuda, da Nemci in Mažari in Slovani komaj čakajo, tla bi kaj več zvedeli o teh zadnjih pogajanjih naših' in nemških generalov ter diplomatov. Pri nas ne moremo nobenega vprašati, ker so so ministri, ki vedo o teh stvareh, zaprli pred ljudstvom. Le tupatam nam privoščijo kako besedico, kako si mislijo I o prenovl jeno zvezo. Glede vojaških stvari so izdali, da bosta obe armadi sicer popolnoma samostojni ena poleg druge, tudi bodo najvišji poveljniki obdržali vsak zase svojo oblast, toda način, kako bodo izvrševali svojo oblast, nadalje kako bodo vojaštvo oboroževali in preskrbovali, ta način bodo pa z Nemčijo enotno uredili, zato da se bodo lažje skupno vojskovali. Take izpremembe sme po naši postavi vkreniti vladar sam kot najvišji gospod. Na Ogrskem, kjer so tako srečni, da imajo parlament, so vprašali poslanci ministrskega predsednika, naj vendar pove, kaj je bilo pri zadnjem obisku na Nemškem. Ministrski predsednik se je zvijal, no, toliko je pa 16 povedal, da pravzaprav še niso ničesar sklenili pač pa se bodo začeli v kratkem medsebojno pogajati. Nadalje je izjavil, da bodo gospodarske pogodbe, ki jih mislijo sk eniti, predložili tudi poslancem v polrjenje. Priznal je tudi, tla so govorili v glavnem stanu o poljskem vprašanju in sklenili skupno po- 3' stopanje. Listi domnevajo, da so skle-tili rešiti poljsko vprašanje v avstrij-Bkem smislu, to se pravi: Poljsko kraljestvo bodo sklopili z Avstrijo po personalni uniji s pomočjo cesarjeve osebe. Vladn avstrijskih Nemcev stresa jezo nad Čehi. Nemcem je kar sapo zaprlo. Zakaj vsi avstrijski Slovani in še Italijani so bili te dni zbrani v Pragi, da proslave petdesetletnico, odkar so začeli zidati češko narodno gledališče, ki je poslalo tekom let takorekoč središče češke na-nodne zavesti in omike. Bilo je to čisto češko kulturno slavlje in nič čudnega bi ne bilo, ko bi ne bilo tujih gostov. Ali kljub tej okoliščini, kljub težavnemu potovanju in kljub temu, da pride pri vladi vsak na slab glas, kdor išče slika s Čehi, kliub vsemu temu so se narodi takorekoč ponujali v goste. In glejte čudo, znašli so se skupaj samo tlačeni narodi. Zavest, da so tlačeni trpini, jih je pripeljala skupaj. Hoteli so priti, da pokažejo, da hočejo kulturne in politične svobode, da pokažejo nevoljo in odpor proti sedanji vladi in ustavi. In ta skupna zavest je vse tako prevzela, da so kar kipeli navdušenja z», skupno pravico, temu navdušenju ni bilo treba izraza v govorih, govorilo je samo od sebe. Vsi ti dogodki v Pragi so dunajsko nemško vlado grozno pogreli. Da bodo šli Jugoslovani v Prago, no, o tem so bili že naprej prepričani. Ko so pa. videli, kako častno so bili zastopani tudi Poljaki, so se pa ustrašili, zakaj na Poljake računajo, da jim bodo pomagali delati večino v parlamentu. iTolažijo so, da ti, ki so šli v Prago, ne predstavljajo Poljskega kluba, ali neki list pravi: »Gotovo pa je, da v Prago došli Poljaki s svojim obiskom neprimerno bol j izražajo mišlj/snje poljskega ljudstva kot pa Polj. klub.« Ko so slišali govoriti v Pragi celo Italijane, so jim ?e lasje pričeili stopati po konci. Italijani so iz rečno izjavili: »Druži nas skupno trpljenje, enaka preganjanja.« Vse to torej jezi našega ministrskega predsednika, ker vidi, kake uspehe žunje njegova »pomirjujoča« politika. Ali spametovalo ga to ni, temveč da si nekoliko ohladi jezo, je njegova policija v Pragi pričela z maščevanji. Pod pretvezo, »da se je zadnje praško slavlje večkrat izprevrglos;, so 4i prepovedali v Pragi vsako zbiranje in izprevode, jugoslovanska mladina mora zapustiti Prago, ravnateljstvu narodnega gledališča so zagrozili, da bodo gledališče zaprli, časopis »Narodni Listy« so ustavili, belo-modro-rdeče ko-karde so zopet prepovedali. K tem policijskim naredbam, pravzaprav k temu Seidlerjevemu maščevanju, piše neki list; »Te policijske naredbe morajo sicer »izdajske pripetljaje« držati na vajetih in z njimi uganjati burke; mišljenju (kakršnega smo zgoraj opisali) ne morejo ničesar, temu ne pridejo do živega. In res je to, čeprav o tem oblastneži na Dunaju nočejo ničesar slišati in še vedno mislijo, da bodo to stvar spravili s sveta s tem, da jo pre-kolnejo z veleizdajalstvom. Vsi ti narodi nočejo imeti s sedanjo avstrijsko vlado in ustavo ničesar opraviti, ker čutijo, da zanikava, njih narodne zahteve; vsi so prepričani, da se bodo njihove zahteve izkazale kot močnejše. Kako otročje je neumen, kdor meni, da bo to globoko in močno vrenje, ta deroči tok narodne zavesti vstavil z na-redbami praške policije. Te naredbe bodo na narodni ogenj dale novega ne tiva!« Prusija mora ostati junkerjem! To na vsak način zahtevajo jun-korji! Zato so pri končnem posvetovanju o novi volilni postavi v pruski zbornici odklonili splošno in enako volilno pravico ter sprejeli pluralno volilno pravico, ki je le stara volilna pravica v novi obleki. Šli so preko nemškega cesarja, ki je svoj čas slovesno obljubil, da bo prišlo tudi ljudstvo v Prusiji do besede pri vladanju s pomočjo splošne in enake volilne pravice. Niso se menili niti za grožnje via-de, ki je pretila z razpustom. Govorili so, da hočejo zapreti pot do vladanja »boljševiškim« zgagam, a v resnici so mislili, da hočejo ohraniti svojo nadvlado in svoj pruski militarizem, ki je sicer kriv neizmernega gorja, njim pa le nese, ker so veleindustrijalci, tovarniški akcijonarji ter vojni dobičkarji. Vlada je izjavila, da kljub porazu stoji na stališču splošne in enake voli1 ne pravice in da bo v dosego svojega cilja porabila, vsa ustavna sredstva. Najprej bo predložila svoj volilni načrt še gosposki zbornici, če tudi ta ne bo sprejela — kar je verjetno — njenega načrta, bo zbornico razpustila tisti hip, ko bo to združljivo po sodbi vlade z vojnim položajem. V strahu smo za prusko enako volilno pravico. Cincanje še nixoli ni imelo dobrega konca, pa ga najbrž tudi pri pruski volilni pravici ne bo imelo! Na Hrvaškem zori. Ne vemo, ali bi se smejali ali. bi se resno držali, če mislimo namreč na hrvaški sabor, ki se je sešel ta teden. Ko-alicionaši gore za Mažare. V dokaz svoje ljubezni so podaljšali, oziroma ponovili zakon o indemniteti. Opozici-jonalci, ki so pristaši jugoslovanske deklaracije, so igrali težko vlogo zavi- račev, da so namreč poskušali držat preveliko ljubezen do Mažarov nazaj A ni se jim posrečilo; premladi so šc, а krepko rastejo. Njim zori bodočnos Za smeh so pa-franlcovci. Predba civali so opozicionalcem najhujše dr žavne grehe in očitanja, da bi jili ophi šili. Tu pa je hotela nesreča, da je b odprl pismo, podpisano od načelni frankovske stranke, v katerem načel nik predlaga, naj mažarska vlada sa bor razpusti ter nastavi komisarja. Iv so frankovci videli pismo, so od srami zbežali iz dvorane. O ko bi se hotel zgoditi, da bi jih nikoli več nazaj n bilo! Tedenske novice. SHODI. Tabor v Št. Vidu nad Ljubljano. Z Št. Vid in okolico se bo vršil dne 26. maji to je v nedeljo popoldne ob štirih, v pri štorih nekdanje Mizarske zadruge manili stacijski shod za Jugoslavijo, Govorila b; sta načelnik Jugoslovanskega kluba Korošec in poslanec dr. Lovro Pogačni Shod se vrši ob vsakem vremenu. Vsi pr staši avstrijske Jugoslavije od daleč blizu, na shod! , + Manifcstacijski tabor na Vrhu ki. Poročajo nam Dne 2. junija se vi na Vrhniki velik manifestacijski 1| bor. Govorili bodo sledeči govornik Dr. Anton Korošec, Jože Gostinčar, Rybaf in urednik Fr. Smodej. Slovensko-hrvatski shod za jugosli vansko državo se je vrši! dne 12. t. m. Bizeljskem. Udeležilo se je shoda iz sosci nje Hrvatske mnogo Hrvatov, katerim ц je skrbna avstrijska vlada iz strahu prd Mažari prepovedali' na shodu govorij zato pa so navzoči Hrvatje in Srbi pfj sprejemu pozdravili dr. Korošca in p« udarjali zahtevo po svobodni Jugoslavij Na shodu so govorili dr. Korošec, A' Jankovič, dr. Benkovič in dalmatinski Hf vat Kerubin Šegvič. Shod S. L. S. se je vršil dne 12. t, J v Črnem Vrh nad Idrijo ob udeležbi Sif ljudi. Govoril je poslanec Jos, Gostinci DROBNE POLITIČNE VESTI. Krajevni odbori. Somišljeniki L. S. v Ljubljani so se v prejšnji tednu organizirali v krajevnih od rili. Prav je, da bi se tudi povsod» deželi organizacija krajevnih odbori v' najkrajšem času izvedla. Zadeva.f zelo nujna! Na rojstni dan cesarice Cite (dne i t. m.) v Mariboru zopet ni razobesil noW Nemec zastave. Videli smo samo malei' stave na uradnih poslopjih, sicer pa Ne® niso pokazali, da je Cita njih cesarica, Cesar in cesarica sta odpotovala 1 t. m. v Sofijo ,'n Carigiad, kjer sta H zelo slovesno sprejeta. Proti Jugoslaviji. Koroški deželni odbor je sklical za binkoštni ponedeljek vse zastopnike koroških občin in drugih javnih oblasti na shod, kjer so slovesno ugovarjali, da bi se delila Slovencem pravica. Kranjski deželni odbor, kjer gospoduje g. dr, Ivan Šusteršič; se pa še vedno ni izrekel za majniško deklaracijo. Čehi se nočejo pogovarjati z dr, Seid-lerjem, ki jih je povabil na razgovor. Dr. Seidler je kaj preprost mož: najprvo da Čehom brco, potem jih pa povabi na razgovor. Sline se jim cede. Tudi dunajski občinski svet se je čutil dolžnega dati brco jugoslovanski deklaraciji. Utemeljeval je pa svoj sklep s tem, da so naše slovensko azemlje celotna, pravzaprav stara nemška kulturna tla in da jih je že itak veliko v nemških rokah; torej slovenska zemlja ni čisto slovansko ozemlje. Na ta način moremo Slovenci zahtevati celo Štajersko in Koroško, zahodno Tirolsko in Ogrsko tja do Donave, kajti to so stara slovenska kulturna tla, kjer so bivali svoj čas Slovenci. Pravica pa Nemec, to sta dva nezdružljiva pojma. Nekoliko jih je pa le strah — sram jih ni nič. Vlada, ki je obljubila Nemcem okrožja na Češkem in nemško pomorsko šolo v Trstu, odlaša z naredbo. Zaveda se vnebovpijoče krivice, zato čaka ugodnejšega trenutka, da bo lahko bolj brez skrbi .idarila po Slovanih. Kako je med Nemci. Neki ljubljanski :asopis piše: V vsenemških krogih se kol-portirajo glede vladarja in cesarice prav iudne govorice. Mi jih seveda ne smemo ponatisniti, kajti zasegla bi nam jih cenzura; samo to se nam čudno zdi, da se pri nas ne gane nobena oblast, da jim napravi konec. Nedvomno je, da za nje ve tako c. kr. državno pravdništvo kot c. kr. politična oblast. Iste govorice so raznesli ti ljudje po vsej ostali de/.eli, in po Gradcu na primer dosegajo baje že naravnost fantastične oblike in velikost. Te govorice liso le vseskozi v najhujši meri veletzda-ialske, marveč vsebujejo tudi žaljenja veličanstva v najradikalnejši obliki. Kako daleč je že vsa stvar, sledi tudi iz nekega članka graškega »Volksblatt«, ki tozadevna izvajanja zaključuje s stavkom: »Kolikor vemo, je ta sodrga tudi pri nas v Gradcu pridno na delu, da brizga krog ^ebe strup obrekovanja in hudobnega ter nesramnega psovanja.« Bosno in Hercegovino bodo menda priklopili Ogrski državni polovici. Delitev kruha med Avstrijo in Nem-iijo. »Grazer Volksblatt« piše: »Častniki n vojaki nemške armade so pošiljali za-"<;bnim potoin iz Benečije nepregledne iunožice živil svojcem v Nemčijo; na prepovedi, ki so jih izdali, se niso ozirali. V Nemčijo je šlo po takih potih velikansko živil, in sicer iz naših zalog. Iz Rumunije | je dobila Nemčija več žita kot Avstrija. Zaledju Nemčije je pridobila ofenziva proti Italiji znatne ugodnosti. Ne razpravljamo o gospodarstvu v rudnikih in v svilopreji, kar se že zdaj po odhodu nemških čet godi, tudi glede na prehrano je b la Ncmčiia na boljšem. Poveljstvo avstrijskih-ogrsk'h čet je prepovedalo vojakom pred polio-hodem, naj puste domačinom živil za več mesecev in seme; a ko so odšle nemške čete, se je dognalo, da v svojih osvojenih ozemljih niso pustili prebivalstvu nobenega semena, živil pa le za nekaj dni ali za nekaj tednov. Vsa živila so morali odpeljati seboj v Nemčijo. S svojimi malimi zalogami moramo zdaj preskrbovati v Italiji domačine z živežem in s semenom.« Turčija si hoče priklopiti polotok Krim v severnem delu Črnega morja. S tem bi prišlo pristanišče Sevastopol zopet v turške roke. Ukrajinci so zavoljo tega silno ogorčeni. Dvojna mera. Nemci v Mariboru so imeli dne 12. maja shod z velikim zabavljanjem čez jugoslovansko nevarnost. Shod se je vršil pod milim nebom, kar je Slovencem prepovedano. Burian, avstro-ogrski zunanji minister, ki je sklenil mir z Rumunijo, je postal za plačilo grof. DOMAČE NOVICE. Ob 20 letnici delovanja ljubljanskega kne-zoikofa v ljubljanski škofiji se je dne 21. t. m. ljubljanska duhovščina po.l vodstvom stolnega kapiteijna poklonila Presvetlemu v škofijskem dvorcu. Isti dan popoldne se je tudi zbralo načelstvo S. L. S. ter pod vodstvom svojega načelnika preč. g. prelata Kalana izrazilo Presvetlemu svoie čestitko. Prcvzvišenega knezoSkofa dr. Jegliča je imenovala kamniška občina za svo)ega častnega člana. Naznanilo o sprejemu fiojencev v kn. šk. zavod sv. Stanislava v Št. vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1918/19. Učenci, ki žele vstopiti v 1. gimnazijski razred, naj se zglasijo v spremstvu starišev ali njih namestnikov pri vodstvu zavoda v času od 1. junija do 16. junija. Prineso naj s seboj spisano prošnjo, naslovljeno na knezoškofijski ordinarijat, kot priloge pa krstni list, potrdilo o cepljenih kozah in šolsko izpričevalo, ki izpričuje, da je učenec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo. — Vodstvo knezo.škofijskega zavoda sv. Stanislava, dne 15. maja 1918. Župan v Krškem. Namesto dosedanjega župana dr. Jankota Hočevarja, ki je bil imenovan za ravnatelja vojnokreditnega zavoda v Celovcu, je izvoljen za župana Ivan Golob, posestnik v Krškem. Odlikovanje in sicer častni znak III razr. Rdečega križa je prejel te dni vlč. g. Josip Potokar, župnik v Tržiču. — Župnik v Domžalah Fran Bernik je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. Slovesnost na Rakovniku pri Ljubljani se vrši prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. v sledečem redu: prejšnjo soboto zvečer so ob 7. za so-trudništvo vaje srečne smrti. V nedeljo so sv. maše od 5. ure naprej. Ob 9. uri slovesna pontifikalna sv. maša in. birma. Po sv. maši shod sotrudništva. Popoldne ob pol 4 slavnostni govor, nato proccsija s kipom Marije Pomočnice in potem litanije z blagoslovom. Okrajna poslovalnica c. kr. avstrijskega sklada vojaških vdov in s*rot se je ustanovila za tolminski politični okrai s sedežem v Cer- knem. Nova poslovalnica uraduje vsak dan v prostorih »Kmelske posojilnice«. P. n. sotrucl-niki, javne oblasti in stranke tolminskega okraja naj se v vseh tega sklada se tikajočiii zavarovalnih zadevah blagovolijo obračati na okrajno poslovalnico v Cerknem. Občni zbor »Ljudske posojilnice-! se jc vršil dne 15. maja 1918 in povzemamo iz letnega poročila sledeče podatke: Zavod je imel koncem leta 1917 vseli vlog K 35,321.399.89 in denarnega prometa K 101,094.134.31, največ odkar deluje Ljudska posojilnica. Čisti dobiček za leto 191/ znaša K 85.731.19, ter se bo porazdelil v glavnem na obstoječe rezervne zaklade, ki bodo narasli z zneskom, založenim v zadružnem skladu kranjske deželne blagajne na okroglo 1 milijon in 50 tisoč K. Del dobička se bode po sklepu občnega zbora porabil v dobrodelne namene in sicer: Škoiijskim zavodom sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 9000 K, Vojaškemu domu 5000 kron; Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov 1000 K; raznim Vincencijevim in Elizabetnim konferencam 650 K; za Svetogor-sko svetišče 500 K; Domu za invalide v Beio-krajini 500 K; Cerkvi (porušeni po potresu) v Čatežu 500 K; Dijaški podporni zalogi I. drž. gimnazije v Ljubljani 250 K; Druš tvu za mladinsko varstvo (sodni okraj Ljubljana) 200 K; Planinskemu društvu (osrednji odbor) 200 K; Zavodu sv. Nikolaja v Trstu 50 K; v neodložljivih slučajih se je darovalo tekom leta: pogorelcem na Kor jški Beli pri Javorniku lOOO K; za prehrano ubožnih slojev (mestne-niu magistratu ljubljanskemu izročeno) 500 K; Zavetišču za revne otroke v Ljubljani 300 K; raznim Vincencijevim in Elizabetnim konferencam 250 K Vojaškemu domu 200 IC; Kranjskemu deželnemu društvu za vojne ..vdove in sirote 200 K; Dobrodelnosti v Ljubljani 50 K; skupaj daruje torej ljudska posojilnica za dobrodelne namene K 20.650.—. — Mesto umrlega odbornika I. Travna je bil izvoljen č. g. Peter Hauptmann, župnik na Dobrovi, do-čim je bil v tekočem letu kot podnačelnik izvoljen preč. g. Matija Kolar, stolni dekan in prelat v Ljubljani. V nadzorstvo so bili voljeni isti gospodje, kot so delovali v letu 1917. 4000 K podpore občini Trebeljevo. Notranje ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom dovolilo prebivalcem v občini Trebeljevo v litijskem političnem okraju, ki trpijo vsled lanske toče, podpore 4000 K. Zahvala. Prebivalci iz Čepovana se prisrčno zahvaljujejo za vso prijaznost in pomoč za časa begunstva sledečim občinam na Kranjskem: Ihan, Šf. Rupert, Kropa, Gradac, Prcd-grad in Gor. Novaki na Goriškem. Zahvala. Begunci, bivajoči v Senožetih, županstvo Dolsko, se najsrčnejše zahvaljujejo za vljudnost in gostoljubnost, katero so nam izkazovali ves čas begunstva, poldrugo leto, in nam lajšali begunsko gorje. Ohranili jih bodemo vse v vednem hvaležnem spominu. Vsem Senožetčanom srčna hvala. Bog povrni in poplačaj stotero! Kdo ve? Kdo izmed vračajočih se viet-nikov ve kaj o vojaku Janezu Tome. Služboval je pri 27. pp in zadnjič pisal iz Budimpešte 19. marca 1915. Kdor kaj ve, naj proti nagradi sporoči Ani Tome, Zvirkovrh, i). Metlika, Dolenjsko. Ubil se je v nedeljo popoldan neki vojak na dopustu iz Polja pri Vodicah. Peljal se je s kolesom po vižmarskem klancu, zadel ob nekega čle veka, odlelel s kolesa ter na mestu mrtev obležal. Nesrečen dopust. Blizu postaje v Litiji so našli pred par dnevi težko ranjenega črno-vojniškega trenskefa vojaka Frana Udovča, ki se je peljal na dopust v občino Kolovrat. Padel jc najbrže ponoči iz vlaka ter se na glavi precej nevarno poškodoval. RAZNE VESTI. Za srečen konec vojske je amerikanski predsednik Wilson odredil 30. majnik kot dan pokore, molitve in posta. Za svetovni mir se bodo sešli v Bernu odposlanci vseh organizacij na svetu, da se posvetujejo o možnosti, kako naj se vendar enkrat pride do splošnega miru. Bog daj svoj blagoslovi Rekvizicija —, žlic. V Šaleški dolini na Štajerskem rckvirirajo sedaj že žlice, ki so iz kovine in po državnem zakonu zaplenjene. Pravzaprav je ta vladna modrost nad vse prebrisana, samo nekoliko prepozna. Ko bi vlada takoj ob začetku vse žlice rekvirirala, tudi lesene, bi bilo aprovizacijsko vprašanje z enim udarcem rešeno in vsega bi bilo preveč. Boljši kruh bodo pekli sedaj na Dunaju, ker bodo mešali koruzno moko s 50% ukrajinske moke. Slabši kruh bomo jedli v Ljubljani, ker bodo morali peki mešati 90% koruzne moke z 10% ukrajinske. Na Dunaiu bivaio Nemci, v Ljubljani oa Slovenci. ' ' - '/ milijonov Kron so dobili Primorci od države na cesanevo povelje. 3 'A milijona dobi Istra, 2% milijona Goriška, 1 milijon pa Tret. Za te milijone bodo kupili semen in živil ter jih razdelili med prebivalstvo. 200.000 parov čevljev za srednje stanove bodo izdelali do konca tega leta na Nižjem Avstrijskem. Drago jajce. V Londonu je bilo tc dni na dražbi prodano za 1209 K orjaško jajce ptiča iz rodu aeifornov, ki je nekoč živel na Madagaskarju. Jajce je imelo v objemu skoraj meter. Kakšna škoda, da ti ptiči ne žive v današnjih dr o'1 in sicer pri nas! Kakor prav bi prišlo gospj.' njani, ko bi vsak dan imele vsaj eno tako juice. Aprovfcacija blaznega. ŽOletni mesarski pomočnik Alberto Vecchiet v Trstu je zblaznel. Peljal je konja po Korzu, se ustavil biizu kavarne > Al Corso in glasno oznanjal, da on poskrbr, da Trst ne bo več trpel lakote. Nato je potegnil mesarski nož, zaklal konja in ga začet razkosavati kot spreten mesar. Tačas pa so prišli poni z avtomobilom in ga odpeljali v občinsko bolnišnico v opazovalnico. Nova odlikovanja. Cesar je ustanovil svetinjo za civilne zasluge, ki jih bodo prejemali civilisti kot priznanie za svoio delavnost. Štrajk. V Gradcu so delavci zopet štrai-kali. Bito jih je krof 12.000. Ministrski predsednik pa jih je »potolažil« s praznimi obljubami in korobačem, ki ga bodo občutili, če ne gredo na delo, in delo se ja zopet pričelo. Granata ubila pet otrok. Na vnebehod je v Vipolžah v goriških Brdih šlo pot otrok v »tarosti od 5 do 12 let na precej oddaljeni travnik, kamor so nesli tablico z napisom, da «e ne sme pasli na dotičnem travniku. Na travniku najdejo ročno granato, eden potegne za vrvico in razmesarila je vseh pet. 91ctni deček je ostal na mestu mrtev, od ostalih je eden umrl r,a poti v bolnišnico. Ni upanja, da bi kateri ostal pri življenju. Nesreče na železnici. Dne 14. t. m. zjutraj ob tri četrt na 5. uro ie brzovlak, ki je pri-vozil s Pragcrskega v Ptuj, zavozil v tovorni vlak. Obe lokomotivi in sedem do osem vagonov jc vsled trčenja deloma nerabnih, deloma popolnoma razbitih. Ubite so tri osebe, en železničar je težko ranjen. Tudi nekaj živine je poginilo. — Iz Sarajeva poročajo, da se je ob hercegovsko - dalmatinski meji zgodila velika železniška nesreča. Vsled trčenja dveh vlako je skočilo s tira sedem vagonov, dva »ta padla preko nasipov. Deset oseb je težko ranjenih. Ukradli so 1000 zavojčkov tobaka ne-tnani tatovi na južnem kolodvoru v Trstu. Roparska tolpa ob Sotli. Sitni strah po-vzročuje v kozjanskem in brežiškem okraju ob Sotli neka organizirana roparska tolpn, po splošnem mnenju vojaški dezorterji, ki ropajo in muiijo. Vlomili s;> že na premnogih ti' krajih in vse odnesli. Dne 25. aprila so napadli hišo posestnika Cimperšek v Križah št. 31, fare podsredške. Nastopali so naravnost zverinsko in nečloveško. Pobili so vsa okna, težko poškodovali gospodarja in gospodinjo, hčerko Ano, 16 let staro, in sina Janeza, 20 let starega, ki sta hotela ubežati skozi okno, pa na zverinski način umorili. Janezu so čre-injo vbili, na drugem mestu s sekiro ali ka-im podobnim predmetom lobanjo razsekali, na plečah petkrat ubodli. Ano tudi naravnost zaklali. Oba sta imela po 12 večinoma težkih ran. Največji mlin v Avstriji pogorel. V zadnjem času ie pogorel v Pragi največji avstrijski mlin Odkolek z vso opravo vred. Stroji so bili vredni čez milijon kron. Brezvesten mesar. V Nemškem Brodu je dajal konjski mesar Boreslav s pomočjo svoje žene posestnikom zastrupljeno seno za konje, da je tako kolikormogoče konj prišlo pod njegov nož. Ker je bilo veliko oseb obolelo radi uživanja tega mesa, so prišli stvari na sled. Demonstracija enega samega. V Pader-bornu na Nemškem so vzeli na kolodvoru nekemu možu 25 funtov krompirja, ki ga je kupil na deželi. Mož je bil tako jezen, da je razgrajal po mestnih ulicah in pri tem pobil 13 velikih izložbenih šip. Diamantno polje so odkrili na otoku Borneo. Sedaj bi marsikatera evropska država potrebovala diamantnega polja. 1200 komisijonarjev za mleko, samih od vojaške službe oproščenih liudi, je določenih za mesto Celovec in vendar je pomanjkanje mleka tam vedno večje. Bog ve, ali spravijo ti ljudje vsak dan 1200 litrov mleka skupaj? Vojne duhovnike so vpeljali tudi v arae-rikanski armadi, in sicer pride na vsakih 1800 vojakov en vojni kurat. »Šparovček«. Rumunija mora vso m uničijo, ki io ima več kot je potrebno za miiov-no stanje armade, dati srednjim velesilam »spraviti«. Proti nemščini. Po Italiji bodo menda odpravili iz vseh šol pouk v nemškem jeziku. Zadnjo avstrijsko postajo na tirolsko-ita-lijanski meji, mesto Ala, ki sc ga Italijani zasedli takoj ob začetku vojske, so Lahi sedai izpraznili. Dopisi. Iz Mošenj. Izjavo za mainiško deklaracijo je ženstvo naše občine z veienavdušenjem podpisalo, kakor je to »Slovenec« že davno priobčil. — Mošenjska šola je vedno vzorna. Vsak nadzornik hvali. Letos sta že dva pohvalila učiteljstvo in otroke. — Zašla sta pa, žal, dva dopisa v Vaš cenjeni list, katerega Mošenjčani najboli beremo. V prvem eden, ki je pač sam tujec v našem Jeruzalemu, tarna, da v Mošnjah ni nobenega voditelja, ki bi poskrbel za podpisavanje (že podpisane!) dekla-racijske izjave. Iz selške doline. Zborovanje somišljenikov S. L S. se za selško občino vrši v nedeljo, dne 2. junija, ob 8. uri zjutraj v »Društvenem domu« v Selcih. Poročala bosta poslanca dr. Lovro Pogačnik in Franc Demšar o političnem in gospodarskem položaju. Nato bomo na podlagi novega pravilnika izvolili zaupnike in krajevni odbor. Možje in fantje iz cele občine, pridite v polnem številu. Tudi volilke so lepo povabljene. žažar pri Vrhniki. Čeprav je vojska, vendar tukajšnje izobraževalno društvo ne spi. Pred kratkim smo trikrat igrali na našem društvenem odru. in sicer tri igre, namreč »Boj za doto«, »Botra nerga« in »Kmet in avtomat«. Lepo svoto čistega dobička smo poslali č. s. Klari Vrhunc v Gradec za slovenske oslepele vojake. Dolenja vas pri Ribnici. Na vnebohod je izobraževalno društvo priredilo igri »Prisiljen stan je zaničevan«, ki so jo igrale naša dekleta, fantje pa »Rdeči nosovi». Udeležba obilna, z igranjem splošna zadovoljnost. Gora pri Sodražici. Lep popoldne smo I imeli preteklo nedeljo. Deželni poslanec Skulj nam je v daljšem govoiu obrazložil sodobno ( stanje politično in gospodarsko. Dolgo smo se pomuehli pri deklaraciji, ki nam jo je poiasnik I da smo se še bolj vneli zanjo. Obravnavali smo razne dajatve, potrebščine i, dr. Na razna vprašanja smo dobili pojasnila. Sprejeli smo vsi z odobravanjem resolucije, v katerih smo se izrazili za deklaracijo, zaupnico Jugoslovanskemu klubu in S. L. S., predvsem pa ljubljenemu knezoškofu. Intrige proti njemu je shod z vso ostrostjo obsodil. G. župan se je v imenu cele občine zahvalil za skrb in trud, ki jo posveča g. poslanec naši občini in nam je vedno v pomoč. Vsi smo hvaležni g. poslancu za lepi shod. Gospodarske stvari. Uporaba ruskih vojnih ujetnikov. Na mnogostranska vprašanja glede ruskih vojnih ujetnikov odgovarjamo, da je izšla v tem oziru posebna vladna naredba, ki velja od 1. maja t. 1. naprej. Iz te naredbe je posneti to-lc: 1. P r a v i 1 o. Po sklepu miru z Rusijo in Ukrajino niso ujetniki še popolnoma prosti. Njih odhod je pridržan posebnemu dogovoru, kajti v vseh državah je gospodarsko vprašanje nujao. 2. Omejenost p r o.s t o s t i, Značaj ruskega ujetnika l^ot vojaka zahteva, kakor pri naših vojakih, omejeno prostost. Ujetniki, kateri se po predpisih ne ravnajo, si sami sebi škodujejo. Uvrstili se bodo v vojaško organizirane, strogo držane oddelke in se bo tudi skrbelo, da pridejo kot zadnji nazaj v svojo domovino. 3. Dolžnost dela. Ljudstvo in država stoje pod vtisom vojske. Za lenuhe in po-tepače pri nas ni kruha. Oni, ki dela, sme tudi hrano zahtevati. Ujetniki, kateri delo zanemarjajo, se motijo, ako mislijo, da bodo drugi za njihovo preskrbovanje skrbeli. Äko-ravno so naši ujetniki v Rusiii dozdevno prosti, so vseeno trpeči izgnanci, kateri pod ne-brojnimi težkočami iščejo svojo domovino. 4. Pogoji za delodajalce. Delodajalci, kateri nočejo ujetnikov pod novimi pogoji obdržati, morajo to deželni delavski iz.kazovaln.ici javiti 5. Prehranjevanje. Vojni ujetniki morajo dobivati tako hrano, kakor domači oljski delavci, na vsak način pa mora biti rana zadostna in idrava. Nasprotno vojni ujetnik ne sme zahtevati živil v obilju, če je ljudstvo podvrženo omejitvam. 6. Obleka. Vojaška uprava je primo-rana obdržati obieke in obuvalo v prvi vrsti za vojsko, v drugi za naše iz Rusfje dohajajoče ujetnike. Zato si mora delodajalec sam pomagati. Ako ruski ujetnik dano mu delo z zadovoljnostjo izvršuje in obleko od gospodarja dobi, se mu le-ta ne sme z nikaloim namazom barve pokvariti. Gospodar nima pra-vicc ujetniku dano obleko pri odpotovanju tega v svojo domovino odvzeti, ako je vojaška obleka ujetnikova raztrgana in nedostojna. 7. Nagrada. Ruski ujetnik dobi hrano in stanovanje od gospodarja, slednji mu mora izplačati minimalno delavsko doklado v znesku 1 krone na dan za kmetijska dela in 2 kroni za vsa druga dela, 8. P r e dp is glede dela in prostih dni Za ujetnike veljajo isti predpisi iu iste pogodbe glede dela in prostih dni kakor za delavce enake kategorije v istem kraju. 9. Razširjenje piostosti za ujetnike. Ujetnik je v prvi vrsti vojak; s tem je rečeno, da ne sme po 9 uri zvečer zapustiti svojega stanovanja, katero je tako-rekoč njegova vojašnica. Dela za svojega gospodarja sme tudi po tem času izvrševati. Brez spremstva je vožnja na železnici ujetniku prepovedana. Udeležba demonstracij in obhodov je kakor obiskovanje plesnih zabav tudi prepovedano. Obisk gledilišča in kinematografa je le v spremstvu dovoljen. Ujetnik sme gostilne po dokončanem delu, vendar ne po 9. uri zvečer obiskati. Ujetniki, ki se z i-.enskami potepajo, se odpošljejo v tabor. 10. U b e g, Ubcg ujetnikov je kakor predpisano naznaniti. Ujetniki, kateri samovoljno svoje mesto zapuste in kažejo upornost proti delodajalcu in če se po 15. marcu 1918 kaznujejo, odpotujejo zadnji v svojo domo- vino. Ako beg ujetnikov zakrivi delodajalec, mu zapade kavcija in se odvzamejo gospodarju tudi drugi ujetniki. Ujetniki se motijo, ako mislijo, da pridejo iz tabora hitreje domov. 11. Menjava delodajalca. Ujetniku je sprememba delodajalca tudi v soglasju z gospodarjem prepovedana. Izpremembe ujet- ( niškin delavskih krajev odredijo samo za to poklicane oblasti. 12. Splošno ravnanje. Zloraba ujetnikov od strani delodajalca ali njegovih organov se kaznuje po predpisih. 13. Zdravniško postopanje. Zdravniško ravnanje z ujetniki ostane isto kakor do sedaj. 14. Prošnje ujetnikov glede ženitve, ostanka v Avstriji i t Ujetnik, kateri hoče ostati v Avstriji, ima tozadevno prošnjo vložiti. Šiloma se ne bo ukrenila odstranitev ujetnika, ki hoče ostati v Avstriji. Ako ostane ujetnik v Avstriji, se pod nobenim pogojeni ne more pozvati т vojaško službo, kajti dovoljenje, da se ujetnik obdrži v Avstriji, še ni pridobitev avstrijskega državljanstva, rrošnje ujetnikov radi ,ženitve, pridobitve lastnin itd. se sedaj še ne uredijo. Te prošnfe se tudi vlože običajnim potom. (Jjetnik, Kateri se hoče ženiti, ostar.e tu do preskrbitve tozadevnih dokumentov. 15. Glede prostosti. Razširjena prostost se odtegne ujetnikom, kateri so se nevredni izkazali. 16. Disciplina. Za ujetnike, ki prestopijo disciplino in vojaški red, veljajo isti predpisi kakor doslej. Dohodninski davek od prodane živine. Kakor je znano, se je dolgo časa odmerjal dohodninski davek od dohodkov celega hleva, tudi če bi vso živino prodal iz njega. Novejša praksa pa je postala milejša. In sicer si dolžan plačati dohodninski davek samo od tiste prodane živine, ki je odvišna v tvojem hlevu, katero bi tudi v mirnih časih odprodal, ne da bi s tem otežkočil svoje poljsko delo. ' Če pa si prisiljen prodati tako živino, ki spada k tvojemu gospodarskemu obratu, ki jo potrebuješ nujno za svoje delo in bi je v mirnem času nikakor ne mogel oddati, potem od lake prodane živine nisi dolžan plačevali davkov. Vzemimo zgled: Ko bi imel posestvo z JO hektarji polja in travnikov, 5 ha pašnikov n 8 ha gozda, skupaj 33 ha; za obdelovanje lakega posestva se rabi v navadnih razmerah 6 krav po 1500 K, skupaj 9000 K, 2 vpre-žna vola po 1800 K, skupaj 3600K, 10 glav mlade živine po 600 K, skupaj 6000 K, do 25 prašičev po 300 K, skupaj 7500 K, Toliko lahko preredi 33 ha veliko pesestvo in da je posestvo res dobro obdelano, ga tudi toliko lotrebuje. Skupna vredri^st bi znašala torej K 26.100. Vsled rekvizicij pa se je stanje živine znižalo recimo na 4 krave po 1400 K, kar zne- naj preprečimo, omejimo ali vsaj uredimo izvenzakonsko spolno občevanje. Tu pa rabijo državniki tisto čudno pamet, ki izvira iz sedanjega biezver-skega mišljenja, da bi sicei radi zairli spolne bolezni, a proti izvenzakonskemu spolnemu občevanju pa nočejo reči nili žal besede, kaj-šele da bi proti njemu tudi kaj ukrenili. Menijo, da izvenzakonsko spolno občevanje ni škodljivo za splošni blagor ljudstva, zato ga tudi takorekoč ne smatrajo za nemavnega, prepovedanega, in ravno zato tudi nočejp proti takemu občevanju ničesar storili. Če pa1 pil tu in tam izdajo kako tozadevno naredbo, pa že njihovi uradniki skrbe, da se pozabijo. To je pač usodna zmota, ki je državi že neizmerno škodila in izprevrgla skoro vse njene naredbe proti spolnim boleznim. Šele v najnovejšem času so državniki ob teli bridkih preizkušnjah začeli spoznavali svojo zmoto in priznavati, da bo morala tudi država tako delati kakor nas uči in zahteva svela vera. Javni boj zoper sifilis naj bi obsegal nekako dva dela ali vprašanja: 1. vprašanje, kako naj se zdravi varujejo spolne bolezni, oziroma izvenzakonskega spolnega občevanja: 2. vprašanje, kako preprečili, da bolni ne bodo širili bolezni naprej. K rešitvi prvega vprašanja je neobhodno potrebno, da je država glede šeste božje zapovedi popolnoma istega mnenja, kakor svela Cerkev. Zalo naj bi država v zvezi s Cerkvijo ničesar ne opuslila, s čemer bi mogla v ljudeh gojiti ter okrepili nravni čut, čut za čisto življenje. Državi mora biti čisto življenje stvar javne blaginje, ne pa osebna stvar vsakega posameznega. V tem oziru ima dihava do z'aj premnogo na. vesti. Kako nabiranje gled'- f':ste božje zapovedi trpi država \/ri vo-jašu - ••am je vnem preveč jasno. Kako iz-poln ,o šc le borne postave, ki jih imamo glede poliujSljivega in nečistega življenja, o tem bi lahko povedali prebridkc' izkušnje, S kako kurjo slepoto so udarjeni, kadar jc treba cenzurirati ali preprečiti nesramne knjige, ali slike, nespodobne predstave po kinematografih, ki človeka naravnost silijo v grell, o lem (12 Kekvizicija —, žlic. V Šaleški dolini na Štajerskem rekvirirajo sedaj že žlice, ki so iz kovine in po državnem zakonu zaplenjene. Pravzaprav je ta vladna modrost nad vse prebrisana, samo nekoliko prepozna. Ko bi vlada takoj oh začetku vse žlice rekvirirala, tudi lesene, bi bilo aprovizacijsko vprašanje z enim udarcem rešeno in vsega bi bilo preveč, Boljši kruh bodo pekli sedaj na Dunaiu, ker bodo mešali koruzno moko s 50% ukrajinske moke. Slabši kruh bomo jedli v Ljubljani, ker bodo morali peki mešati 90% koruzne moke z 10"» ukrajinske. Na Dur.aiu bivajo Nemci, v Ljubljani Da Slovenci. / milijonov Kron so dobili Primorci od države na cesarjevo povelje. 3 'A milijona dobi Istra, 21 milijona Goriška, 1 milijon pa Trst. Za tc milijone bodo kupili semen in živil ter jih razdelili med prebivalstvo. 200.000 narov čevljev za srednje stanove bodo izdelali do konca tega leta na Nižjem Avstrijskem. Drago jajce. V Londonu je bilo tc dni na dražbi prodano za 1209 K orjaško jajce ptiča iz rodu aeifornov, ki jc nekoč živel na Madagaskarju. lajce jc imelo v objemu skoraj meler. Kakšna škoda, da ti ptiči ne žive v današnjih dneh in sicer pri nas! Kakor prav bi prišlo gospodinjam, ko bi vsak dan imele vsaj eno lako jajce. Aprovizacija blaznega. 20letni mesarski pomočnik Alberto Veccliiet v Trstu je zblaznel. Peljal je konja po Korzu, se ustavil blizu kavarne ; Al Corso in glasno oznanja!, da on poskrbr, da Trst nc bo več trpel lakote. Nato je potegnil mesarski nož, zaklal konja in ga zače! razkosavati kot spreten mesar. Tačas pa so prišli ponj z avtomobilom in ga odpeljali v občinsko bolnišnico v opazovalnico. Nova odlikovanja. Cesar je ustanovil svetinjo za civilne zasluge, 'ti jih bodo prejemali civilisti kot oriznanjc za svojo delavnost. Štraik. V Gradcu so delavci zopet štrai-kali. Bilo jih je krog 12.000. Ministrski predsednik pa jih je »potolažil« s praznimi obljubami in korobačem, ki ga bodo občutili, če ne gredo na delo, in delo se je zopet pričelo. Granata ubila pet otrok. Na vnebohod je У Vipolžah v goriških Brdih šlo pet otrok v starosti od 5 do 12 let na precej oddaljeni travnik, kamor so nesli tablico z napisom, da se ne sme pasti na dotičnem travniku. Na travniku najdejo ročno granato, ederi potegne za vrvico in razmesarila je vseh pet. 91ctni deček je oslal na mestu mrtev, od ostalih jc eden umrl na poti v bolnišnico. Ni upanja, da bi kateri ostal pri življenju. Nesreče na železnici. Dne 14. t. m. zjutraj ob tri četrt na 5. uro je brzovlak, ki je priložil s Pragerskega v Ptuj, zavozil v tovorni vlak. Obe lokomotivi in sedem do osem vagonov je vsled trčenja deloma nerabnih, deloma popolnoma razbitih. Ubite so tri osebe, en železničar je težko ranjen. Tudi nekaj živine (e poginilo. -- Iz Sarajeva poročajo, da se je ob hercegovsko - dalmatinski meji zgodila ve-hka železniška nesreča. Vsled trčenja dveh vlako e skočilo s tira sedem vagonov, dvr. «ta padla preko nasipov. Deset oseb je težko ranjeni.i. Ukradli so 1000 zavojčkov tobaka nc-inani latovi na južnem kolodvoru v Trstu. Roparska tolpa ob Sotli. Silni slr;di po-vzročuje v kozjanskem in brežiškem okraju ob Sotli neka organizirana roparska tolp-, po splošnem mnenju vojaški dezerterji, ki ropajo in morijo. Vlomili sy že na premnogih (j' krajih in vse odnesli. Dne 25. aprila so napadli hišo posestnika Cimperšek v Križah št. 31, lare podsredške. Nastopali so naravnost zverinsko in nečloveško. Pobili so vsa okna, težko poškodovali gospodarja in gospodinjo, hčerko Ano, 16 let staro, in sina Janeza, 20 let starega, ki sta hotela ubežati skozi okno, pa na zverinski način umorili. Janezu so čre-pinjo vbili, na drugem mestu s sekiro ali kakim podobnim predmetom lobanjo razsekali, na plečah petkrat ubodli. Ano tudi naravnost z.aklali. Oba sta imela po 12 večinoma težkih ran. Največji mlin v Avstriji pogorel. V zadnjem času je pogorel v Piagi največji avstrijski mlin Odkolek z vso opravo vred. Stroji so bili vredni čez milijon kron. Brezvesten mesar. V Nemškem Brodu je dajal konjski mesar Boreslav s pomočjo svoje žene posestnikom zastrupljeno seno za konje, da je tako kolikormogoče konj prišlo pod njegov nož. Ker je bilo veliko oseb obolelo radi uživanja tefja mesa, so prišli stvari na sled. Demonstracija enega samega. V Pader-bornu na Nemškem so vzeli na kolodvoru nekemu možu 25 funtov krompirja, ki ga je kupil na deželi. Mož je bil tako jezen, da je razgrajal po mestnih ulicah in pri tem pobil 13 velikih izložbenih šip. Diamantno polje so odkrili na otoku Borneo. Sedaj bi marsikatera evropska država potrebovala diamantnega polja. 1200 komisijonarjev za mleko, samih od vojaške službe oproščenih ljudi, je določenih za mesto Cclovec in vendar je pomanjkanje mleka tam vedno večje. Bog ve, ali spravijo ti ljudje vsak dan_ 1200 litrov mleka skupaj? Vojne duhovnike so vpeljali tudi v emc-rikanski armadi, in sicer pride na vsakih 1800 vojakov en vojni kurat. »Šparovček«. Rumunija mora vso muni-cijo, ki jo ima več kot je potrebno za mirovno stanje armade, dati srednjim velesilam »spraviti«. Proti nemščini. Po Italiji bodo menda odpravili iz vseh šol pouk v nemškem jeziku. Zadnjo avstrijsko postajo na tirolsko-ita-lijanski meji, mesto Ala, ki so ga Italijani zasedli takoj ob začetku vojske, so Lahi sedaj izpraznili. Iz Mošenj. Izjavo za majniško deklaracijo je ženstvo naše občine z velenavdušenjem podpisalo, kakor je to »Slovenec« že davno priobčil. — Mošenjska šola je vedno vzorna. Vsak nadzornik hvali. Letos sta že dva pohvalila učiteljstvo in otroke. — Zašla sta pa, žal, dva dopisa v Vaš cenjeni list, katerega Mošenjčani najbolj beremo. V prvem eden, ki je pač sam tujec v našem Jeruzalemu, tarna, da v Mošnjah ni nobenega voditelja, ki bi poskrbel za podpisavanje (žc podpisane!) dckla-racijske izjave. Iz selške doline. Zborovnnje somišljenikov S. L. S. se za selško občino vrši v nedeljo, dne 2. junija, ob 8. uri zjutraj v »Društvenem domu« v Selcih. Poročala bosta poslanca dr. Lovro Pogačnik in Franc Demšar o političnem in gospodarskem položaju. Nato bomo na podlagi novejša pravilnika izvolili zaupnike in krajevni odbor. Možje in fanljc iz cele občine, pridite v polnem številu. Tudi volilke so lepo povabljene. Žazar pri Vrhniki. Čeprav je vojska, vendar tukajšnje izobraževalno društvo ne spi. Pred kratkim smo trikrat igrali na našem društvenem odru, in sicer tri igre, namreč »Boj za doto«, »Bolra nerga« in »Kmet in avtomat«. Lepo svoto čistega dobička smo poslali č s. Klari Vrh unc v Gradec za slovenske oslepele vojake. Dolenja vas pri Ribnici. Na vnebohod je izobraževalno društvo priredilo igri »Prisiljen slan je zaničevan «, ki so jo igrale naša dekleta, iantje pa »Rdeči nosovi«. Udeležba obilna, z igranjem splošna zadovoljnost. Gora pri Sodražici. I.ep popoldne smo imeli preteklo nedeljo. Deželni poslanec Sluilj nam je v daljšem govoru obrazložil sodobno stanie politično in gospodarsko. Dolgo smo se pomudili pri deklaraciji, ki nam jo je pojasnil, da sino sc še bolj vneli zanjo. Obravnavali smo razne dajatve, potrebščine i. dr. Na razna vprašanja smo dobili pojasnila. Sprejeli smo vsi z odobravanjem resolucije, v katerih smo se izrazili za deklaracijo, zaupnico Jugoslovanskemu klubu in S. L. S., predvsem pa predvsem pa lluDljencmu kdeiumiuiu, ..,iiiKt proti n,c shod z vso ostrostjo obsodil. O. župan v imenu cele občine zahvalil za skrb in trud, ki jo posveča g. poslanec naši občini in nam ____].. .. 1, .л,,,-,-, r' Л/ci СПГ» JlV!)lp7ni ti KI JO posveta K- HUO.a..;-». ..«c »».ш^ je vedno v pomoč. Vsi smo hvaležni л slancu za lepi shod. Gospodarske stvaii. Uporaba ruskih vojnih ujetnikov. Na mnogostranska vprašanja glede ruskih vojnih ujetnikov odgovarjamo, da je izšla v tem oziru posebna vla !na naredba, ki velja od 1. maja t. I. naprej. Iz te naredbe je posneti to-le: 1. Pravilo. Po sklepu miru z Rusijo in Ukrajino niso ujetniki še popolnoma prosti. Njih odhod je pridržan posebnemu dogovoru, kajti v vseh državah je gospodarsko vprašanje nujno. 2. Omejenost prostosti. Značaj ruskega ujelnika kot vojaka zahteva, kakor pri naših vojakih, omejeno prostost. Ujetniki, kaleri se po predpisih ne ravnajo, si sami sebi škodujejo. Uvrstili se bodo v vojaško organizirane, strogo držane oddelke in se bo tudi skrbelo, da pridejo kot zadnji nazaj v svojo domovino. 3. Dolžnost dela. Ljudstvo in država stoje pod vtisom vojske Za lenuhe in potepate pri nas ni kruha. Oni, ki dela, sme tudi hrano zahtevali. Ujetniki, kateri delo zanemarjajo, se motijo, ako mislijo, da bodo drugi za njihovo preskrbovanje skrbeli. Ako-ravno so naši ujetniki v Rusiji dozdevno prosti, so vseeno trpeči izgnanci, kateri pod ne-brojnimi težkočami iščejo svojo domovino. 4. Pogoji za delodajalce. Delodajalci, kateri nočejo ujetnikov pod novimi pogoji obdržati, morajo to deželni delavski izkazovalnici javiti. 5. Prehranjevanje. Vojni ujetniki morajo dobivali tako hrano, kakor domači poljski delavci, na vsak način pa mora biti hrana zadostna in zdrava. Nasprotno vojni ujetnik ne sme zahtevali živil v obilju, če jc ljudstvo podvrženo omejitvam. 6. Obleka. Vojaška uprava je primo-rana obdržati obleke in obuvalo v prvi \rsli za vojsko, v drugi za naše iz Rusfjc doiia-jajoče ujetnike. Zato si mora delodajalec sam pomagati. Ako ruski ujetnik dano mu delo z. zadovoljnostjo izvršuje in obleko od gospodarja dobi, se mu le-ta ne sme z nikakim namazom barve pokvariti. Gospodar nima pra-vicc ujetniku dano obleko pri odpotovanju tega v svojo domovino odvzeti, ako je vojaška obleka ujetnikova raztrgana in nedostojna. 7. Nagrada. Ruski ujetnik dobi hrano in stanovanje od gospodarja, slednji mu mora izplačati minimalno delavsko doklado v znesku 1 krone na dan za kmetijska dela in 2 kroni za vsa druga dela. 8. Predpis glede dela in prostih dni. Za ujetnike veljajo isti predpisi in isle pogodbe glede dela in prostih dni kakor za dclavce enake kategorije v istem kraju. 9. Razširjenje prostosti za ujetnike. Ujetnik je v prvi vrsti vojak; s tem je rečeno, da ne sme po 9. uri zvečer zapustiti svojega stanovanja, katero je tako-rekoč njegova vojašnica. Dela za svojega gospodarja sme tudi po tem času izvrševati. Brez spremstva je vožnja na železnici ujetniku prepovedana. Udeležba demonstracij in obhodov je kakor obiskovanje plesnih zabav tudi prepovedano. Obisk gledališča in kinematografa je le v spremstvu dovoljen. Ujetnik sme gostilne po dokončanem delu, vendar ne po 9. uri zvečer obiskati. Ujetniki, ki se z ženskami potepajo, se odpošljejo v tabor. 10. Ubeg. Ubeg ujetnikov je kakor predpisano naznanili. Ujetniki, kateri samovoljno svoje mesto zapuste in kažejo upornost proli delodajalcu in če se po 15. marcu 1918 kaznujejo, odpotujejo zadnji v svojo domo- vino. Ako beg ujetnikov zakrivi delodajalec, mu zapade kavcija in se odvzamejo gospodarju tudi drugi ujetniki. Ujetniki se motijo, ako mislijo, da pridejo iz tsbora hitreje domov. 11. Menjava delodajalca. Ujetniku je sprememba delodajalca tudi v soglasju z gospodarjem prepovedana. Izpremembe ujet-niških delavskih kraiev odredijo samo za to poklicane oblasti. 12. Splošno ravnanje. Zloraba ujetnikov od strani delodajalca ali njegovih organov se kaznuje po predpisih. 13. Zdravniško postopanje. Zdravniško ravnanje z ujetniki ostane isto kakor do sedaj. 14. Prošnje ujetnikov jilede če n it ve, ostanka v Avstriji i t Ujetnik, kateri hoče ostati v Avstriji, imt tozadevno prošnjo vložiti. Šiloma se ne bo ukrenila odstranitev ujetnika, ki hoče ostati v Avstriji. Ako ostane ujetnik v Avstriji, se pod nobenim pogojem nc more pozvati v vo-jaSko službo, kajti dovoljenje, da se ujetnik obdrži v Avstriji, še ni pridobitev avstrijskega državljanstva. Prošnje ujetnikov radi .ženitve, pridobitve lastnin itd. se sedaj še ne uredijo. Te prošnf* se tudi vlože običajnim potom. Ujetnik, Kateri se hoče ženiti, ostane tu do preskrbitve tozadevnih dokumentov. 15. Glede prostosti. Razširjena prostost se odtegne ujetnikom, kateri so sc nevredni izkazali. 16. Disciplina. Za ujetnike, ki prestopijo disciplino in vojaški red, veljajo isti predpisi kakor doslej. Dohodninski davek od prodane živine. Kakor je znano, se jc dolgo časa odmerjal dohodninski davek od dohodkov celega hleva, tudi če bi vso živino prodal iz njega. Novejša praksa pa je postala milejša. In sicer si dolžan plačati dohodninski davek same od tiste prodane živine, ki je odvišna v tvojem hlevu, katero bi tudi v mirnih časih odproaal, nc da bi s tem otežkočil svoje poljsko delo. Če pa si prisiljen prodati tako živino, ki spada k tvojemu gospodarskemu obratu, ki jo potrebuješ nujno za svoje delo in bi je v mirnem času nikakor ne mogel oddati, potem od take prodane živine nisi dolžan plačevati davkov. Vzemimo zgled: Ko bi imel posestvo z hektarji polja in travnikov, 5 ha pašnikov n 8 ha gozda, skupaj 33 ha; za obdelovanje lakega posestva se rabi v navadr.ili razmerah 6 krav po 1500 K, skupaj 9000 K, 2 vpre-žna vola po 1800 K, skupaj 3600K, 10 glav mlade živine po 600 K, skupaj 6000 K, do 25 prašičev po 300 K, skupaj 7500 K. Toliko lahko preredi 33 ha veliko posestvo in da je posestvo res dobro obdelano, ga tudi toliko notrebuje. Skupna vrednost bi znašala torej K 26.100. Vsled rekvizicij pa se je stanje živine ■nižalo recimo na 4 krave po 1400 K, kar znese 5600 K, 2 para volov po 1800 K. skupaj 3600 K, 6 glav mlade živine po 500 K, skupaj 3000 K, 5 prašičev po 300 K, skupaj 1500 K. Skupna vrednost sedanjega hleva torej znaša 13.700 K. Če to odštejemo od K 26.100, kolikor bi moral biti vreden moj hlev, da bi dobro gospodaril, potem imaš za 12.400 K premalo potrebne živine v hlevu. Če si torej v 1. 1917. dobil za prodano živino ............ 14.700 K pa si kupil zato eno kravo za , . 1.350 K potem znaša čisti dohodek od živine 13.350 K Od tega pa moraš odšteti .... 12.400 K katerih ti radi rekvizicij v hlevu nanjka, in tako dobiš čistega donosa 950 K In le od teh 950 K si dolžan plačati dohodninski davek. Ta primer je sestavila cen-Irala za vnovčevanje živine na Dunaju. Gospodarska pogodba z Rumunijo predvsem natančno govori c dobivanju petroleja iz Rumunije. Osnovala se bo v ta namen pod nemškim vplivom neka družba, ki bo edina imela pravico in dolžnost iskali novih oetrolejnih vrelcev in jih izrabljati. Vrelci, ki so bili že v obratu do 1. avgusta 1914, ne pridejo v njen delokrog. DružDa se zaveže tekom prvih 15 let zvrtati 300 novih vrelcev in jih ohraniti v obratu. Pogodba velja za 30 let, rumunska vlada pa bo morala, če bo družba predlagala, pogodbo še za 60 'et podaljšati. Rumunija dobi za to neko odškodnino. Glavno besedo ima pri vsem tem Nemčija. Glede žita in drugih deželnih pridelkov se je Rumuniia obvezala, da bo oddala preostanke žita iz leta 1918. in 1919. osrednjim državam po določeni ceni, pa tudi še za nadaljnjih sedem let, če bosta Avstrija in Nemčija to zahtevali. Nova določila glede konj. C. kr. poljedelsko ministrstvo je določilo, da dobi, komur je poginil na licitaciji kupljen, za vojaško službo nezmožen konj, drugega, ako mu je ta poginil v teku treh tednov po prevzetju (dosedaj je bila ta doba določena na 14 dni). Nadomestnega konja mora pa kupec vzeti najdalje v treh mesecih po nakazilu. Čas se šteje od dne, , ko je dobil kupec obvestilo, da dobi nadomestnega konja. Po treh mesecih ugasne pravica do nadomestila. Vojaški konji za poljedelce. Vojno ministrstvo je odredilo, da se bodo v svrho pospeševanja poljedelstva oddajali vojaški konji v zasebno uporabo. Konji se dobe pri raz-pečevalnici konj (Pferdeverwertungsstellel v Ljubljani proti podpisu reverza. Za to potrebna navodila se lahko ogiedajo pri zgoraj navedeni razpečevalnici konj. Cene za žito — zvišane. Po poročilu dunajskih listov bodo cene za žito za bodočo letino zvišane. In sicer pri pšenici od 42 K na 55 K za meterski stot; cenr. za rž bo določena s 50 K. Ni še znano, za koliko bodo zvišane cene za ječmen, ajdo, koruzo in oves. Dosedaj so v Avstriji znašale najvišje cene za žito, in sicer za pšenico in rž 40—42 K za meterski stot, za ječmen 37—38 K, za oves 36—41 K in za koruzo 38 K. Bržčas bodo tudi zvišane cene za moko. Potrebno seno za prihodnje leto. Vsak, kdor je primoran seno za svoje živali kupo vati ali — če ga premalo pridela — dokupo-vati, naj se nemudoma obrne na deželno mesto za krmila v Ljubljani, oddeiek za seno in slamo, in naj naznani število in vrsto živine,, ki jo redi, in množino sena in slame, ki jo potrebuje in jo želi kupiti. To velja za vse posestnike konj, kakor tudi druge živine. Prepoved krmiti zeleno žito. Pri vladajočem izvanrednem pomanjkanju klaje (sena in slame) bi znala lepo stoječa rž kmetovalce zapeljati, da bi zeleno rž pokrmili, osobito, ker je v nekaterih deželah in pokrajinah zeleno Krmljenje iz travniških pridelkov še zaostalo. Da se pa kolikor možno neskrajšan pridelek prihodnje žetve omogoči, je potrebno, da se Kmetovalci opozorijo na dotično prepoved c. kr. poljedelskega in notranjega ministrstva z dne 19. maja 1915, drž, zak. štev. 128, s katero se je prepovedalo pod kaznijo pokladati zeleno žito živini. Zdravstvo. SIFILIS. (Dalje.) XI. Kaj so javne oblasti dolžne storiti proti sifilis. V srednjem veku si je država stavila predvsem nalogo, da je svoje podanike z vojaštvom varovala pred zunanjimi sovražniki, s sodišči pa je vzdržavala med podaniki notranji red in mir. Za drugo se načelno ni veliko brigala. Toda čimbolj je pozneje prišlo tudi ljudstvo do besede pri državni upravi, tembolj se je širil tudi delokrog države. Država je začela pomagati tudi pri prometnih sredstvih, pri šolstvu, pri obrti itd., jela se je brigati tudi za zdravstvo ljudstva. V Avstriji smo tudi že toliko napredovali, da smo ustanovili za skrb ljudskega zdravja celo posebno ministrstvo. Razumljivo je, da pazijo pri tem državne oblasti zlasti na tiste bolezni, ki so najbolj pogubne za ljudsko zdravje, namreč na nalezljive bolezni, ki se širijo bolj ali manj hitro od človeka do človeka in puščajo za seboj smrt in razdejanje, kakor ogenj, ki se širi po polju, ali gozdu. Tudi sifilis je nalezljiva bolezen. Zato država, varuhinja ljudskega zdravja, tudi nje ne sme prezreti. Do novejšega časa, zlasti do svelovnv. vojske, so bile spolne bolezni bolj skrite in omejene na velika mesla. V takih razmerah države niso čutile potrebe, da bi s kakim splošnim in enotnim zakonom uredile boj zoper sifilis in spolne bolezni sploh. Vse njihovo tozadevno prizadevanje je imelo bolj znak polovičarstva ali »flikarije«. Šele v sedanji vojski, ko so se spolne bolezni tako zelo razširile, so jele države misliti na zakone, ki bi bili izrecno proti spolnim boleznim. Uresničile so že take zakone Nemčija, Švedska, v Avstriji bomo pa menda v kratkem slcd'li Nemčiji. Rekli smo že, da je glavni in skoro edini vir sifilitične bolezni spolno občevanje, v prvi vrsti izvenzakonsko spolno občevanje. Iz tega je razvidno, da tiči vsa uganka, kako omejiti sifilis, predvsem v tem, kal«) naj preprečimo, omejimo ali vsaj uredimo izvenzakonsko spolno občevanie. Tu pa rabijo državniki tisto čudno pamet, ki iz\ira iz sedanjega brezver-skega mišljenja, da bi sicer radi zatrli spolne bolezni, a proti izvenzakonskemu spolnemu občevanju pa nočejo reči niti žal besede, kaj-šele da bi proti njemu tudi kaj ukrenili. Menijo, da izvenzakonsko spolno občevanje ni škodljivo za splošni blagor ljudstva, zato ga tudi takorekoč ne smatrajo za nenravnega, prepovedanega, in ravno zato tudi nočejo proti takemu občevanju ničesar storiti. Čc pa' pu tu in tam izdajo kako tozadevno naredbo, pa že njihovi uradniki skrbe, da se pozabijo, fo je pač usodna zmota, ki je državi že neizmerno škodila in izprevrgla skoro vse njene naredbe proti spolnim boleznim. Šele v najnovejšem času so državniki ob teh bridkih preizkušnjah začeli spoznavati svojo zmoto in priznavati, da bo morala tudi država tako delati kakor nas uči in zahteva sveta vera. Javni boj zoper sifilis naj bi obsegal nekako dva dela ali vprašanja: 1. vprašanje, kako naj se zdravi varujejo spolne bolezni, oziroma izvenzakonskega spolnega občevanja; 2. vprašanje, kako preprečili, da bolni ne bodo širili bolezni naprej. K rešitvi prvega vprašanja je neobhodno potrebno, da je država glede šesle božje zapovedi popolnoma istega mnenja, kakor sveta Cerkev. Zato naj bi država v zvezi s Cerkvijo ničesar ne opustila, s čemer bi mogla v ljudeh gojiii ter okrepili nrav.ii čut, čut za čisto življenje. Državi mora bili čisto življenje stvar javne blaginje, ne pa oocona stvar vsakega posameznega. V tem o?iru ima dužava do 7 ' ij premnogo na vesti. Kako na uran je gledo ste božje zapovedi trpi država pri vo-jaSiv .i -im je vsem preveč jasno. Kako iz-poln . jo še le borne postave, ki jih imamo glede polutjšljivega in nečistega življenja, o tem bi lahko povedali prebridke izkušnje. S kako kurjo slepoto so udarjeni, kadar je treba cenzuirati ali preprečiti nesramne knjige. ali slike, nespodobne predstave po kinematografih, ki človeka naravnost silijo v greli, o icm t>2 Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje po 41/4°/o brez kakega odbitka. Шшт os 8. zjutiaj ilo ijpolü. Glej Inserat! žc Vrabci čivkajo po strehah. Če država že za take reči nima nič srca, kako naj potem pozitivno pospešuje čistost med ljudmi. Tako imamo sto in sto dokazov, da jc sedanjemu državnemu duhu izvenzakonsko občevanje in vse, kar zapeljuje v tako občevanje — baga-tcla, malenkost. Da ie to potem velika po-tu!-.a za razširjenje spolnih bolezni, kdo more tajili? Kdor noče omejevati izvenzakonskega spolnega občevanja, se zastonj trudi, da bi omejil spolne bolezni. Država si skuša pomagati iz zadrege na ta način, da tistim ženskam, ki si s spolnim občevanjem služijo denar, to so prostitutke, in ki najbolj razširjajo spolne bolezni, da torej takim ženskam zapoveduje, da se morajo zgla-siti pri policiji, ki jih potem nadzira in pošilja k zdravnikom, če niso morda bolne in nalezljive. KaV.or hitro katera zboli, mora v bolnišnico. S takim ravnanjem država izvenzakonsko spolno občevanje takorekoč odobri, bolezni pa malo prepreči, kakor uči dolgoletna izkušnja. Imenuje se ta naredba javna prostitucija in na Švedskem so jo pred kratkim odpravili, ker več škoduje ljudski nravnosti, kot pa koristi ljudskemu zdravju. Kdor je zašel na taka pota, ga denejo na Švedskem v posebne poboliševalnice. Torej prvi pogoj za uspešno varovanje fprotifilakso) zoper spolne bolezni je socialna vzgoja, javno mnenje za čistost, strogo postopanje proti nečistosti in zoper vse, kar vodi vanjo! Druga stvar, da obvarujemo ljudi pred spolnimi boleznimi, je primeren pouk o spolnih boleznih. Veliko jih spelje v spolno bolezen nevednost, ker ne vedo, kako se take bolezni nalezejo, morda še več pa jih obvaruje pred spolno boleznijo strah, ker vedo, kako grozne posledice imaio ravno spolne bolezni. Zato se skrbno ogibajo priložnosti za take bolezni. In ravno pouk v spol.iih boleznih pa prežene ono usodepolno nevednost, ustvari pa v človeku oni blagodejen strah, da ga varje pred boleznijo. Seveda mora bili ta pouk res vzgojen, katerega cilj zdravje :n čednost. Pouk, kakor ga dajejo razni pro-svitljenci, s katerim hočejo poslušavcem predvsem dopovedati, %ako bi se bilo mogoče varovati bolezni, kljub temu da nečistujeio, gotovo tak pouk neizmerno več škoduje, kot pa koristi. Na Švedskem je država sama prevzela nalogo, da poučuje ljudstvo o spolnih boleznih Drugi del zoper spolne bolezni obstoji v tem. kako preprečiti, da spolno bolni človek no širi bolezni naprej. Dolžnost takega bolnika ie dvoma: iti takoj k zdravniku, da i'a čimprej ozdravi, in zdržati se med boleznijo vsakega spolnega občevanja. Na Švedskem imajo glede zdravljenja postavo, da je vsaka spolno bolna oseba pod kaznijo dolžna iti k zdravniku, ki rfa sama izbere. Zdravnikova oskrba in zdravila so za bogate in revne popolnoma brezplačna. Za vse plača država. Zdravnik mora vsakega bolnika natančno poučiti, česa se mora varovati, da bolezni ne bo širil na-prei. Ce bolnik ne uboga, ga mora zdravnik naznaniti. Tako je na Švedskem, pri nas takih postav še nimamo. Navadno pri nas spolno bolnega bolnika daio v bolnišnico, dokler ne ozdravi b tem je tudi nehote bolniku zabra-njeno, Ha s spolnim občevanjem ne širi bolezni dalie. I oda ta uredoa ima to slabo stran, da se bolrismce večina ljudi boji, posebno ker s tem njihova bolezen nostane očita. Radi tega Jiudie v takem slučaju svojo bolezen kolikor mogoče prikrivajo, kar podpira širjenje spolne bolezni. Velika ovira pri zdravljenju spolnih bolezni so takozvani šušmarji ali »kurfušarji«. Ker ..........„ _ ___________ Kub? Üh spravi'li'Tbolnišnico, se S1"nC]Ši [" -cr sc bolnikom pri njih E кц ., ,, 1 1 • ....... ишшашси, se ™ 11,П-Р ™ zaupanjem oklepajo, šušmarji l,h larbajO'. ne da bi bolezen ozdravili, er so prenevedm. Tako bolnik nosi bolezen ^n?™1 l'°t / T" "Rednosti s spolnim občevanjem lahko širi med druge ljudi. Zato imajo »rzave, ah bi morale imeti, tudi stroge po-itave zoper sušmarsko obrt, zaeno pa morajo )o zgledu Švedske kolikor mogoče olajšati ostop k zdravniku. Posebna postava je potrebna tudi glede motnega občevanja spolno bolnih oseb Na Nemškem in Švedskem j« strogo kaznovan, kdor bi spolno okužen s takim občevanjem spravljal v nevarnost zdravje drugih oseb. Na Švedskem je to tako velik zločin, da_ ga zasleduje državni pravdnik, ne da bi kdo tožil. Le če je v zakonu eden drugega okužil, je krivec kaznovan samo tedaj, če ga je drugi zakonski tožil. Kakor je razvidno, je javni boj zoper spolne bolezni zelo obširen in tudi težaven. Ker država v tem boju večalimanj premalo stori in ker jih več več naredi, zato se snujejo tudi razna društva v pobijanje nenravnosti ter spolnih bolezni. Njih namen je eden ali več izmed'naštetih načinov, kako bi se dale spolne bolezni bolj omejiti. Država ima pri tem dolžnost, da tem društvom kolikor mogoče pomaga, morda tudi da jim prepusti del dela, ki je jjotreben zoper nenravnost in bolezni, ki izvirajo iz nenravnosti. Pri nas na Slovenskem nimamo nobenega društva, ki bi izrecno pobijalo spolne bolezni. Ustano\ ila pa sc je letos »Nravstvena straža«. Svoj delokrog razteza predvsem po Ljubljani, pa tudi po deželi s pomočjo krajevnih odborov, ki naj bi bili odsek Marijine družbe ali kakega katoliškega društva. Namen Nravstvene straže je odstranjevati, kar je v javnem življenju pohujšljivega in nedostojnega, z besedo in dejanjem buditi nravstveno zavest, paziti na nravno življenje mladine ter skrbeti za nravno padle. To društvo vojuje torej prvi boj zoper spolne bolezni, namreč skuša ljudi obvarovati pred takimi boleznimi z nravno vzgojo in poukom. Ti čitatelj pa, ki si iz številnih vrstic o sifilis bral silno nesrečo spolne bolezni, vedi, da je tudi tvoja dolžnost, manjšati lo nesrečo med ljudstvom. Zalo pograbi, bodisi v političnem življenju, bodisi v zasebnem življenju vsako priliko, da z besedo ali z dejanjem na en ali drug način, kakor smo opisali, pomagaš zatirati spolno kugo. Pritrdil mi boš, da tudi iti velja: Kar ste storili komu mojih najmanjši;! bratov, ste storili meni!« Stei.efek© m druge ouietmce. Nabral V. S. 1. SedemstoJetnica rojstva Rudolia Habsburškega. Rudolf Habsburški je bil rojen dne 1. maja 1218. Leta 1273. so ga izborni knezi volili za nemškega cesarja. Po smrti zadnjega Babenberžana leta 1246. si je polagoma pridobil češki kralj Otokar Avstrijsko, Štajersko in Kranjsko. Rudolf Habsburški je Otokarja leta 1278. pri Suhih Krutih premagal ter si pridobil imenovane dežele. f»ko jc postal Rudolf praded avstrijskih vladarjev. Njegov rod je v moškem kolenu izmrl leta 1740. s cesarjem Karolom VI. Tega hči Marija Terezija se je omožila s Francem Lotaringijskim fl.o-renskim), zato je naša vladarska rodbina habsburško-lorenska. 2. Sedcmsto'etnica, kar je bita ustanovljena sekovska škoiija. Leta 1218, je ustanovil solnograjski nadškof Eberhard II. v svoji cer-kv eni pokrajini sekovsko škofijo. Papež Ho-norij III je to ustanovo potrdil ter prepustil vsakodobnemu solnograjskemu nadškofu pravico, da sme imenovati sekovskega škofa. Iz Kclnograjske cerkvene pokrajine je nastala le'a 1071. krška škofija na Koroškem, leta 1214. škofija Chiemsee na Bavarskem in leta 1228. Iavantinska škofija. Sekovska škofija je ob ustanovitvi obj- mala le majhno ozemlje; segala je od Sekove do Vildona ter je štela 13 obširnih župnij s 30.000 verniki. Obseg se ji je znatno spremenil leta 1786. in še bolj leta ' 859., ko je škofija dobila svoje sedanje obličje. Škofija se sedaj razprostira čez vse Gorenje in Srednje Štajersko in objemlje tudi več slovenskih župnij. 3,1618. — Veliki torek 17. aprila 1618 je posvetil škof iomaž Hren cerkev sv Jerneja v Šiški. 4. 1618, — 23. maja. V svojem zapisniku se spominja skof Hren tudi praške vstaje, ki je bila povod tridesetletni vojski. Piše namreč: »V tem času so se uprli krivoverci (Iute-jvncil na Češkem zoper svojega cesarja Matija U. in zoper svojega kralja, ki so ga so- glasno izvolili, Ferdinanda II., mojega pro milostnega gospoda (Hren je bil tedaj nadvojvodov namestnik v Gradcu za Nolranj« Avstrijsko). Napadli so katoliške uradnike, varuhe, predsednike in namestnike, jih pre-' ganjali in vrgli skozi okno tajne pisarne, kjet bi morala biti največja varnost, Viljema Sla. vata, Mezanskega in Popelija.1 Ko so li trije i padali, so klicali na pomoč Jezusovo in Marijino ime. Ni se Jim prigodila druga nesreča, kakor da si je Siavata ranil glavo pri padcu ob skali. Mezanski je precej vstal. Z dišavami, ki jih je imel slučajno pri sebi, je poživil Slavato, mu rano izmil in ga popeljal v sosedno hišo. Ko so krivoverci to videli, so dvakrat nanje ustrelili; zadeli so le rokav Mezanskega. Tajnik Filip je precej odbežal. Tako so bili rešeni služabniki božji, ki so v Gospoda zaupali. (Nisem videl itd. Psalm 36.) Potem so uporniki pod vodstvom Matija Henrika grofa 'Jhurna, odpadnika, ki mu jc kralj Ferdinand prej, ko je bil še katoličan na Goriškem, popustil nad 30.000 gold. pri fevdu v Rubiji, vztrajali v svoji hudobiji kljub pis-menim opominom cesarja Matija in so pričeli oblegati katoliško mesto Budjevice — a brezuspešno. Potem so vzeli Slavatovo mesto ln drihov gradeč, z odlokom izgnali jezuite i? petih mest: iz Prade, Kladskega, Komutova, Krumlovca in Indrihov. gradca. Istotako so pregnali druge katoliške redovnike. Zalo je pričel cesar vojno zoper upornike in je oprostil Budjevice in druga mesta pod poveljstvom grofa Boucquoi in grofa Dumpiere. (Dalje.) 1 V knjigah čitamo: Siavata, Marlin« hi lajnik Fabricij. Pred nekaj leti je živel na Nemškem mo dr i j a ii z imenom Niče. Silne in številno zmote, ki jih je učil; a ena najmanjših ш t:i-lo Vse bolehne, slabotne, stare, duševno zno.-t;ii", sploh vse, kar je dušno in telesno manj \rodnega, bi b lo treba pobiti in spraviti izpod nog. Tako bi ostali sami močni ljudje, bil Ih kre| ak roti, jia tudi sreča med ljudmi. Tako jo. učil brezvorni Niče, in skoraj i.- io solil slišal zadnjič iz ust preprostega vernega moža. Menila sva se namreč o invalidih. <> slepih in hromih, o pohabljenih in revmatičnih, o takih, ki so brez rok in nog. in med drugim mi jc dejal: »Najbolje hi jim bilo, če bi jim dali »kaj takega«, in kot sem slišal praviti, jim bodo tudi dajali po vojski.« /grabilo me je pri teli besedah. Zakaj nemogoče se lui zdi, da hi človek, rojen od katoliških staršev in vzgojen v katoliški Cerkvi, odobraval tako protinaturno. ostudno naz.n nje. Toda dandanes je vso mogoče, mogočo torej tudi, da ta ali oni ob tej splošni molitvi ceio v dobri veri pozabi temeljne nauko našo svete vere o človeškem življenju. Pa kakšen jo ta nauk o človeškem življenju, posebej o življenju, ki na videz za ta svet nima več pomena? 1. Sv. vera uči, da sam po sebi ni nihčo gospodar ne svojega, no tujega življenja. »Jaz umorim in jaz oživim« (V. Moz. 32, 39), pravi Hog sam. Zato pa tudi nima sam po sebi nihčo pravice ne sebe in ne drugega umoriti. Zakaj kdor stori umor, uniči življenje; uničiti kako stvar pa more samo gospodar. — Mogoče je seveda, da človek kdaj prejme od Boga to pravico kot n. pr. v silobranu, če iz|iolni vsi) druge pogoje, ki tnu jih je Uog postavil v takem slučaju. Enako ima to pravico od Boga tudi postavna oblast — seveda vedno jiod nn lančno od Iloga določenimi pogoji, da kaznuje hudodelce, da dovoli uboj v pravični vojski, ki je tudi le silobran. Če pa vojska ni pravična, je uboj umor. Nikdar pa ni dovoljeno no enemu in nc drugemu, da bi naravnost sebe ali drugega p0 nedolžnem umoril, kot hočeta imenovani brezverni modrijan in verni očanc. 2. Človek ni prejel od svojega Stvarnika samo zato življenje, da bi sc mu na zemlji dobro godilo, da bi obogatil, dosegel čast, koristil drugim. Vse, karkoli ima in dela, vse, karkoli stori in doseže, naj mu bo samo sredstvo v ilos oro njegovega zadnjega namena, Ju je čast božja in v tem tudi zveli-čanje lastne duše. Saj je dovolj znano, da nam je po naukih svete vero življenje samo delavnik v vinogradu Gospodovem, samo dan setve ta večnost, samo predvečer večnega praznika, ln svet nam je samo bolnišnica, v kateri so očiščujemo dušnih bolezni, samo bojno polje, na katerem bijemo boj za večno zmago, samo trg, kjer nabiramo s talenti,-ki nam jih je Bog izročil, zakladov ne za ta svet, ampak za nebesa. Toga zdravljenja, tega hoja, te kupčije pa se lahko udeležuje vsakdo, pa naj bo zdrav ali bolan, preprost ali učen, reven ali bogat. Zakaj življenju ne daje vrednosti ne spol, no stan, ne dolgost življenja. Merodajen je edino namen, edino ljubezen do Boga, s katero použivamo svoje življenje. Te ljubezni pa je zmožen tudi pohabljeni, tudi prezirani, tudi ubogi. Da, tudi v najhujšem trpljenju in zapu-ščenosti je človek zmožen ljubezni do Boga in največkrat večje v bolečini Uot v zdravju in v uživanju. Zato je večkrat vreden večjega spoštovanja nabogljenec, ki ne moro ničesar storiti za človeško družbo, kot, učenjak in bogatin in orjak in tisoč drugih, ki si umišljnjo, da bogvekaj pomenijo za ta svet. Že iz tega stališča moramo torej čuvati svoje, pa tudi svojega bližnjega življenje, pa naj bi bilo nam in drugim še v tako breme. So pa šo drugi razlogi. Ali ni življenje bednih in revnih in slabotnih med svetom, zlasti še po svojem vplivu na druge podobno življenju redovnikov po samostanih. Vsak človek je namreč, pravi nekdo, s svojo osebnostjo skrivnostno središče, iz katerega izhajajo ne le slabi, ampak tudi dobri vplivi na druge. Ljudje smo kakor kamenčki, ki jih mečeš v vodo. Cim večji kamen, tem večji val, čim vplivnejši človek, tem večji vpliv. Kakor te torej redovniki po svojem življenju spominjajo, da nimaš na zemlji stalnega bivališča, kakor so redovniki večkrat zgled skronftfilsti in svete eadovoljnosti kljub navidezni zapuščoiftsti od eveta, kakor redovniki zadostujejo za pregrehe drugih, kakor nudijo redovniki temu in onemu lepo priložnost, da stori marsikaj dobrega... enako je tudi z bolehniini, zapuščenimi, nadložnimi. Kdo ne bo lažje nosil svojih križev, če vidi drugega, ki ga jo še stokrat huje obiskalo trpljenje, vdano, pogumno, z veseljem trpeti? ... V puščavi Optima, tako pripoveduje ruski pisatelj Tolstoj, je ležal trideset let na trdi deski menili. Zadela ga je kap, in ie z levico se je mogel še geniti. Zdravniki so dejali, da pač silno trpi. Menih se jc pa smehljal in veselo hvalil Boga za iskro življenja, ki je še tlela v telesu. Tisoč in tisoč romarjev je priromalo k njemu in nemogočo je povedati, koliko dobrega je storil ljudem ta mož, ki ni bil zmožen za nobeno delo... Torej več potrpežljivosti, več verskega umevanja, več dejanske ljubezni do Boga in do bližnjega. ^7AVAv^VA\7AVAVAVA\l^ Listek Izgubljeni sin. Povest. Spisat Erik Friesen. Prevel *". (Dalje.) Več dni se je Edita mudila v vili Helios, potem se je zopet vrnila na očetovo pristavo. Bolj kakor kdaj jo skrbi Viola; vsa nejevoljna je na svojega svaka Rolfa, ki je tudi kriv, da Kočasi vene dekliška cvetka, hira in umira, e da bi očetu razodela ves svoi strah glede Viole, pa mu vendar pove, da Viola nevarno boleha, in ga prosi, naj pošlje za nekaj tednov Rozo v vilo »Helios«. Pričakovati je, da bo njena sveža, krepka in zdrava narava blagodejno vplivala na bolnico. Že naslednji dan se peljeta obe sestri v New-York. Edita je pripravila svojo mlajšo sestro na to, da bo našla Violo zelo izpremenjeno. Toda, ko Roža zagleda njena prozorno bleda ica, njene bolestno-zategnjene ustnice — ne nore oremagati svoje žalosti. Na glas zaihti in objame svojo bolno sestro ter jo krepko privije k sebi. Z mrzlično svetlimi očmi, začudeno gleda Viola zdaj eno sestro, zdaj drugo. Obenem začuti v prsih bodečo bolečino. Omotica jo napade Razprostira roke, kakor bi iskala opore. »Takoj k zdravniku!« kliče Edita. »Vidim, da sva prišli ravno pravi čas!« Čez eno uro je že tu stari dr. Donald, višji zdravnik v bolnišnici sv. Janeza. Skrb.io preišče bolnico. »Vaš obraz se mi zdi tako znan,« resno pripomni. »Niste li bolniška strežnica v bolnišnici sv. Ivana? Zdi se mi. da sem vas večkral opazil med posteljami ubogih bolnikov. Bili ste jim dober angel varili; pa storili ste preveč dohrega. Spodkopali ste svoje lastno zdravje. Pljuča so sicer zdrava, tudi srce je sicer zdravo, le oslabljeno je vsled prevelikih naporov in duševnih pre-tresljajev. Določujem sledeče: Tri tedne morate popolnoma mirovati pri dobri oskrbi in zelo dobri hrani. Potem se morate podati za več mesecev na deželo, proč od vclikomest-nega hrušča in trušča, kjer ne boste drugega slišali, drugega videli, kakor lepo božjo naravo. Pol leta se morate popolnoma odreči svojemu poklicu. Ne smete več obiskovati koncertov vašega svaka. Če beste ubogali, boste -— tako upam — čez pol leta zopet zdrava in vesela —« Saj niti ne maram več ozdraveti!« ga prestrašeno prekine Viola, ki se je pokonci dvignila na postelji »Hočem umreti v službi trpečega človeštva! Za trenutek zre zdravnik začudeno v deklico. To mu je nekaj novega. Potem reče resno, skoraj osorno: »Vaša bolezen ni za smrt. Bolni boste vse svoje življenje — sebi in drugim v nadlego!« Ne, ne!« prestrašeno kliče Viola. »Le nikomur v nadlego! No tako! < prijazno nadaljuje zdravnik, ne da bi se menil za proseče poglede Magda-lenine. »Ponovim: Vaša skrb bodi, da ozdravite! Več ne morem reči. Ozre se okoli. »Je-li tu kaka razumna ženska, ki ima praktično pamet. Nič sanjavosti, nič bolestnega čustvovanja? Jaz, gospod doktor! Odločno stopi Edita pred dr. Donalda. »Kdo ste?« »Bolničina sestra.« »Dobro. Vam izročam bolnico. Od vas jo čez pol leta zahtevam zdravo. Ste me umeli?« Da, gospod doktor.« Ko zdravnik odhaja, opazi sveži obraz Rozin, ki je boječe zrla skozi odprtino vrat. »Na, kdo pa je ta rdečelična deklica? vprašuje prijazno. »1 udi sestra — najmlajša!« »Pojdite sem, dete moje, hočete li tudi pripomoči, da bo sestra zopet ozdravela?« »O, če bi Ie mogla, gospod doktor. Nehote prime Roza za zdravnikovo roko tei jo krepko stisne. Kaj naj storim, gospod doktor?« »Bodite mnogo okoli nje, pripovedujte ji vesele reči, smejajte se, bodite vesela in srečna — z eno besedo: dvigajte ji potrto dušo!« Veselo prikima Roza. Njene oči se iskre veselja, da je, čeprav drobna, mala dcklica, izbrana, da pomaga bolni sestri. — Zdravnik odide. Mirno, čisto mirno počiva Violina glava na čipkasti, beli blazini. Debele solze ji vro izpod zaprtih trepalnic ter zalivajo njena bleda lica. To je bil zanjo-prehud udarec. Vsemu se odreči, na čemur visi njeno srce: bolnikom, Rolfovim koncertom — misli na bližnjo smrt!.. . Toda polagoma se ji olajša potrto srce Roza pride k nji, pa ji pripoveduje mnogovrstne stvari — o dobrem očetu, o domači pristavi, o dobrem srcu Edite, ki neumorno skrbi za očeta, pa je obenem vedno vesela in zadovoljna in o — še nekaj ima — Tu se nekoliko pornišlja mala Roza. Globoka rdečica se razlije po ljubeznivem obrazku. »No?« vprašuje Viola z vidnim zanimanjem, »Kdo pa še straši v tvoji glavici, Roza?« »Oh, Viola!« Ljubka, vesela stvarca skoči s stola pokonci, razpiostre svoje roke, kakor bi hotela objeti celi svet. »Oj, Viola! Tako sem srečna — tako neizmerno srečna! Jakob Robinzon —« »Jakob Robinzon? Kdo pa je ta?« »Naš sosed — kupil je očetovo manjše* posestvo. — Saj vendar veš — —« »A tako! Pripoveduj, moja mala!« In Roza pripoveduje o Jakobu Robinzonu, o njeguvih lepili plavih brkih in gostih kodrastih laseh, o njegovem zlatem srcu, o njegovih zvestih, modrih očeh — — »Oj( te oči!« Te oči so ji naredile. »Kdor zre vanje,« si pije navdušeno iz sebe, »se mu zdi, kakor bi zrl v nebo! In kako me ljubi, Viola! Sam mi je povedal. Ko bom dopolnila osemnajst let, na moj rojstni dan — bo prosil očeta za mojo roko. O, da bi že kmalu minuli ti štirje neumni meseci! . . .« Tiho, čisto tiho leži Viola na beli čipkasti blazini. Počasi, čisto počasi rde njena bleda lica . . . »Oh, tudi jaz poznam par zvestih oči, poznam zlato srce -—« Solze ji zatemne oči. fih vzdih se ji privije iz prsi. Rozo vznemiri Violin molk, pa hitro neha • plesati ter hiti k sestrini postelji. »O, ljuba Viola, ti se solziš! Kako sem ti mogla govoriti o svoji sreči. Ti si bolna, trpišl Odpusti, Viola!« Ne tako, Roza! Hvaležna sem ti. Bog te ohrani v veselju! Sedaj bi rada zaspala.« Trudno obrne Viola glavo v stran, Roza pa se vsede k vznožju postelje, da bi kot skrbna strežnica cula nad spečo bolno sestro. Naslednje jutro prosi Viola Edito, naj pokliče Mansfielda. Nekako začudena ugodi Edita njeni želji. Ko stopi v bolniško sobo duhovnik, čegar obraz rtosi poteze opatove, mu Viola veselo ponudi velo roko. »Usedite se, prečastiti. Rada bi vas nekaj poprašala — * Duhbvnik prikima ter se usede poleg postelje. Viola zre nanj s široko odprtimi očmi. Njeni roki počivata sklenjeni ila odeji. »Bolniška strežnica sem,« reče tiho Vioia. »Zdravnik meni, da bom zopet ozdravela, če se odrečem svojemu poklicu. Ali naj storim to? Ali naj umrjem v službi ubogih bolnikov?« »Dosti je krepkih žensk, ki jim bolniška strežba ne prinaša smrti. Natančno morate vedeti, če res Bog od Vas to zahteva, da tako slabotna žrtvujete vse svoje moči.« »Pa prečastiti —« — Viola nekoliko pornišlja — če bi rada še živela, je to zgolj sanioljubje. »Nekoga ljubim —f< ->Pa poslušajte glas svojega srca! In Bog bo blagoslovil vašo zvezo!« Vioiino obličje nalahno zardi. Hvala vam. prečastiti!« šepeče vznemirjeno s tresočim se glasom. »Pokazali ste mi pravo pot. Veselega srca hočem vztrajati na svojem mestu, kamor me je postavil Bog!« (Dalje prtli.) To in ono. Nojevo jajce, največjo ptice, je veliko za 30 kokošjih jajc. Balt'erije in bakcili to so najmanjša živa bitja na svetu. V kubičen centimeter vode gre eno milijardo bakterij. Pledovitc. t domačih zajcev. Znano je, kako hitro se razmnožujejo domači zajci. Ko bi no. bilo nobene nesreče in nobenih bolezni, katerim so pa kunci zelo podvrženi, bi od enega samega para prišli v doselili letih na. (10 milijonov zajcev. V Afriki sla samo dve samostojni državi in to kraljestvo Abesinija in zamorska Ijmlo-vlada Liberija. Polet krogle iz moderne iiifantei ijske puške znaša v najboljšem slučaju krog 4 km. V tem slučaju je treba dvigniti puško v kolu 45 stopinj. Cve Hüne fcarva. V najbolj severnih mrzlih krajih raste le malo cvetja, ln šo to cvetje ima samo trojno barvo: rumeno, belo in škr-latasto. Japonska. Beseda Japan je kitajskega izvora in bi se morala 'glasili Nippon. Po slovensko so pravi to: solncui vzhod. Zalo imenujemo Japonsko državo kolčnega v/huda. že Vrabci čivkajo po strehah. Če država že za take reči nima nič srca, kako naj potem pozitivno pospešuje čistost med ljudmi. Tako imamo sto in sto dokazov, da je sedanjemu državnemu duhu izvenzakonsko občevanje in vse, kar zapeljuje v tako občevanje — baga-tela, malenkost. Da je to potem velika po-tu.'ia za razširjenje spolnih bolezni, kdo more tajili? Kdor noče omejevati izvenzakonskega spolnega občevanja, se zastonj trudi, da bi omejil spolne bolezni. Država si skuša pomagati iz zadrege na ta način, da tistim ženskam, ki si s spolnim občevanjem služijo denar, to so prostitutke, in ki najbolj razširjajo spolne bolezni, da torej takim ženskam zapoveduje, da se morajo zgla-siti pri policiji, ki jih potem nadzira in pošilja k zdravnikom, če niso morda bolne in nalezljive. Kakor hitro katera zboli, mora v bolnišnico. S takim ravnanjem država izvenzakonsko spolno občevanje takorekoč odobri, bolezni pa malo prepreči, kakor uči dolgoletna izkušnja. Imenuje sc ta naredba javna prostitucija in na Švedskem so io pred kratkim odpravili, ker več škoduje ljudski nravnosti, kot pa koristi ljudskemu zdravju. Kdor je zašel na taka pota. ga denejo na Švedskem v posebne poboljševalnice. Torej prvi pogoj za uapešno varovanje fprotifilakso) zoper spolne bolezni je socialna vzgoja, javno mnenje za čistost, strogo postopanje proti nečistosti in zoper vse, kar vodi vanjo! Druga stvar, da obvarujemo ljudi pred spolnimi boleznimi, je primeren pouk o spolnih boleznih. Veliko jih spelje v spolno bolezen nevednost, ker ne vedo, kako se take bolezni nalezejo, morda še več pa jih obvaruje pred spolno boleznijo strah, ker vedo, kako grozne posledice imajo ravno spolne bolezni. Zato se skrbno ogibajo priložnosti za take bolezni. In ravno pouk v spolnih boleznih pa prežene ono usodepolno nevednost, ustvari pa v človeku oni blagodejen strah, da ga varje pred boleznijo. Seveda mora biti ta pouk res vzgojen, katerega cilj h zdravje in čednost. Pouk, kakor ga dajejo razni pro-svitljenci, s katerim hočejo poslušavcem predvsem dopovedati, Itako bi se bilo mogoče varovati bolezni, kljub temu da nečistujejo, gotovo tak pouk neizmerno več škoduje, kot pa koristi, Na Švedskem je država sama prevzela nalogo, da poučuje ljudstvo o spolnih boleznih. J rugi del zoper spolne bolezni obstoji v tem. kako preprečiti, da spolno bolni človek ne siri bolezni naprej. Dolžnost takega bolnika ie dvojna: iti takoj k zdravniku, da (ta čimprej ozdravi, in zdržati se med boleznijo vsakega spolnega občevanja. Na Švedskem imajo glede zdravljenja postavo, da je vsaka spolno bolna oseba pod kaznijo dolžna iti k zdravniku, ki rfa sama izbere. Zdravnikova oskrba £/,C;ia a S v Za boga,te in ,rcvne Popolnoma brezplačna. Za vse plača drŽava. Zdravnik mora vsakega bolnika natančno poučiti, česa se mora varovati, da bolezni ne bo širil na- navnwr T ik "e Ub?fiai ?a mora zdravnik naznanit,. Tako je na Švedskem, pri nas takih Postav še nimamo. Navadno pri nas spolno ozdravi S0n'luda°JV bolnišnico, dokler ne Ä «i. . "'i Л ne,,c?te boIniku zabra-5 ,s spolnim občevanjem ne širi bolezni t ; J- -a 13 U-r-ed4 t0 sIab° stran, da se bolr smce Vec,na I,udi boji, posebno ker s tem njihova bolezen postane očita. Radi tega t't d'e-v taKm slučaju svojo bolezen kolikor boleznf Pn iVa,°' kar podpira širjenje spolne |p,niVe'ik1 i"vira P'-'.zdravlienju spolnih bo- Крг c .°гУап,! šuimar|i ali »kurfušarji«. KL^W k" '-Г s° bolnikom pri njih n Bh z 'it Hi "U S?ravili, 7 bolnišnico, se iih a S.Tn zauP="le?. oklepajo, šušmarji lin -iarbaio' , ne da bi bol " ker so prenevedni. Tako boh^sU^S Unfern lahU„'?° 1 "T.1!"05'' ,s polnim občevanjem lahko širi med druge ljudi. Zato iinain ärzave, al. b. morale imeti, tudi stroge pi- itave zoper so zgledu Švedske kolikor ostop k zdravniku. Posebna postava je potrebna {polnega občevanja spolno bolni «emšicern in Švedskem ' Б2 šušmarsko obrt, zaeno pa morajo mogoče olajšati tudi glede i oseb. Na strogo kaznovan, kdor bi spolno okužen s takim občevanjem spravljal v nevarnost zdravje drugih oseb. Na Švedskem je to tako velik zločin, da ga zasleduje državni pravdnik, ne da bi kdo tožil. Le če je v zakonu eden drugega okužil, je krivec kaznovan samo tedaj, če ga je drugi zakonski tožil. Kakor je razvidno, ie javni boj zoper spolne bolezni zelo obširen in tudi težaven. Ker država v tem boju večalimanj premalo stori in ker jili več več naredi, zato se snujejo tudi razna društva v pobijanje nenravnosti ter spolnih bolezni. Njih namen je eden ali več izmed'naštetih načinov, kako bi se dale spolne bolezni bolj omejiti. Država ima pri tem dolžnost, da tem društvom kolikor mogoče jjomaga, morda tudi da jim prepusti del dela, ki je potreben zoper neriravnost in bolezni, ki izvirajo iz nenravnosti. Pri nas na Slovenskem nimamo nobenega društva, ki bi izrecno pobijalo spolne Lolezni. Ustanovila pa se je letos »Nravstvena straža«. Svoj delokrog razteza predvsem po Ljubljani, pa tudi po deželi s pomočjo krajevnih odborov, ki naj bi bili odsek Marijine družbe aH kakega katoliškega društva. Namen »Nravstvene straže jc odstranjevati, kar je v javnem življenju pohujšljivega in nedostojnega, ?. besedo in dejanjem buditi nravstveno zavest, paziti na nravno življenje mladine ter skrbeti za nravno padle. To društvo vojuje torej prvi boj zoper spolne bolezni, namreč skuša ljudi obvarovali pred takimi boleznimi z nravno vzgojo in poukom. Ti čitatelj pa, ki si iz številnih vrstic o sifilis bral silno nesrečo spolne bolezni, vedi, da je tudi tvoja dolžnost, manjšati to nesrečo med ljudstvom. Zato pograbi, bodisi v političnem življenju, bodisi v zasebnem življenju vsako priliko, da z besedo ali z dejanjem na en ali drug način, kakor smo opisali, pomagaš zatirati spolno kugo. Pritrdil mi boš, da tudi tu velja: > Kar ste storili komu mojih najmanjših bratov, ste storili meni!« tfmce m itöietnice. Nabral V. S. t. S-2demsto)etnica rojstva Rudolfa Habsburškega. Rudolf Habsburški je bil rojen dne 1. maja 1218. Leta 1273. so ga izborni knezi volili za nemškega cesarja. Po smrti zadnjega Babenberžana leta 1246. si je polagoma pridobil češki kralj Otok ar Avstrijsko, Štajersko in Kranjsko. Rudolf Habsburški je Otokarja leta 1278. pri Suhih Krutih premagal ter si pridobil imenovane dežele. Tako je postal Rudolf praded avstrijskih vladarjev. Njegov rod je v moškem kolenu izmrl leta 1740 s cesarjem Karolom VI. Tega hči Marija Terezija se ie omožila s Francem Lotaririgijskim (Lo-renskim). zato je naša vladarska rodbina habsburško-lorenska. 2. Sedcmsto'etoica, kar je bila ustanovljena sekovska škofija. Leta 1218. je ustanovil solnograjski nadškof Eberhard II. v svoji cerkveni pokrajmi sekovsko škofijo. Papež Ho-norij III je to ustanovo potrdil ter prepustil vsakodobnemu solnograjskemu nadškofu pravico, da sme imenovati sekovskega škofa Iz Kolnograjske cerkvene pokrajine je nastala \%\a Р,71;..кг1На škofija na Koroškem, leta looo ,skof"a Chiemsee na Bavarskem in leta j* lavantinska škofija. Sekovska škofija je ob ustanovitvi objemala le majhno ozemlje; ?®*a,a'eod Sekove do Vildona ter je štela 13 obširnih župnij s 30.000 verniki. Obseg se Ji je znatno spremenil leta 1786. in še bolj leta M- 41 'r- skoIl|a ,dollila sv°ic sedanje oblicie. Škofija se sedaj razprostira čez vse Uorenje m Srednje Štajersko in objemlje tudi vec slovenskih župnij. „ 3.1618.^ Veliki torek 17 aprila 1618 je posvetil skof iomaz Hren cerkev sv Jerne a v Šiški. 1 4. 1618. — 23. maja. V svojem zapisniku se spominja škof Hren tudi praške vstaje k" e bila povod tridesetletni vojski. Piše n^m-K.C. »V tem času so se uprli krivoverni (Inf,.. prli krivoverei (lute-. - ..., .... И|«г svojega cesarja Ma- tija 11. m zoper svojega kralja, ki so ga so- glasno izvolili, Ferdinanda II., mojega pre-milostnega gospoda (Hren je bil tedaj nadvojvodov namestnik v Gradcu za Notranj« Avstrijsko), Napadli so katoliške uradnike varuhe, predsednike in namestnike, jih pre' ganjali in vrgli skozi okno lajne pisarne, kjet Iii morala biti največja varnost, Viljema Sla-vata, Mezanskegn in Popelija.1 Ko so ti tri;,, padali, so klicali na pomoč Jezusovo in Marijino ime. Ni se jim prigodila druga nesreča, kakor da si je Slavata ranil glavo pri padcu ob skali. Mezanski je precej vstal. Z dišavami, ki jih je imel slučajno pri sebi, je poživil Slavato, mu rano izmil in ga popeljal v sosedno hišo. Ko so krivoverei to videli, so dvakrat nanje ustrelili; zadeli so le rokav Me zariskega. Tajnik Filip je precej odbežal, Tako so bili rešeni služabniki božji, ki so v Go spoda zaupali. (Nisem videl itd. Psalin 36.) Potem so uporniki pod vodstvom Matija Henrika grofa Thurna, odpadnika, ki mu j« kralj Ferdinand prej, ko je bil še katoličan na Goriškem, popustil nad 30.000 gold. pri fevdu v Rubiji, vztrajali v svoji hudobiji kljub pismenim opominom cesarja Matija in so pričeli oblegati katoliško mesto Budjevice — a brezuspešno. Potem so vzeli Slavatovo mesto In-drihov gradeč, z odlokom izgnali jezuite h petih mest: iz Prage, Kladskega, Komutova Krumlovca in Indrihov. graclca. Istotako so pregnali druge katoliške redovnike. Zato je pričel cesar vojno zoper upornike in je oprostil Budjevice in druga mesta j>od poveljstvom grofa Bouequoi iu grofa Dampiere. (Dalje.) 1 V knjigah čitamo: Slavata, tajnik Fabricij. Marti 0 t'red nekaj leti je živel na Nemškem modrijan z imenom Niče. Silne in številne sn zmote, ki jili je učil; a ena najmanjših ni la-Ie: Vso boleline, slabotne, stare, duševno zaostale, sploli vso, kar je dušno in telesno manj vrednega, Iii b lo treba pohiti in spraviti izpod ii'.g\ Tako l/i o,stali sami močni ljudje, bil lu krepak rod, pa tudi sreča mod ljudmi. Tako jo učil brezverni Niče, in skoraj i^-lo sem si.šal zadnjič iz ust preprostega vernega moža. Menila sva se namreč o invalidih, o slepih in hromili, o pohabljenih in revmatičnih, o takih, ki so brez rok in nog, in med drugim mi jo dejal: »Najbolje bi jim bilo, če bi jim dali »kaj takega«, in kot sem slišal praviti, jim bodo tudi (lajali po vojski.« Zgrabilo me jo pri teh besedah. Zakaj nemogočo so mi zdi, da hi človek, rojen od katoliških staršev in vzgojen v katoliški Cerkvi, odobraval tako protinaturno, ostudno naz.ra-njo. Toda dandanes jo vse mogoče, mogoče tu-rej tudi, da ta ali oni ob tej splošni moritvi celo v dobri veri jiozabi temeljne nauke naše svete vere o človeškem življenju. Pa kakšen jo ta nauk o človeškem življenju, posebej o življenju, ki na videz za ta svet nima več pomena? 1. Sv. vera uči, da sam po sebi ni niličo gospodar ne svojega, ne tujega življenja. »Jaz umorim in jaz oživim« (V. Moz. 32, 30), pravi Bog sam. Zato pa tudi nima sam po sebi niličo pravice ne sebe in ne drugega umoriti. Zakaj kdor stori umor, uniči življenje; uničiti kako stvar pa more samo gospodar. — Mogočo jc seveda, da človek kdaj prejme od Boga lo pravico kot n. pr. v silobranu, čc izpolni vso druge pogoje, ki mu jih jo Bog postavil v takem slučaju. Enako ima to pravico od Boga tudi postavna oblast — seveda vedno pod na tančno od Boga določenimi pogoji, da kaznuje hudodelce, da dovoli uboj v pravični vojski, ki je tudi lo silobran. Če pa vojska ni pravična, jo uboj umor. Nikdar pa ni dovoljeno ne enemu in ne drugem u, dа bi naravnost sebe ali drugega P o nedolžnem umoril, kot hočeta imenovani brezverni modrijan in verni očanc. 2. Človek ni prejel od svojega Stvarnika samo zato življenje, da bi se mu na zemlji do- bro godilo, da bi obogatil, dosegel čast, koristil drugim. Vse, karkoli ima in dola, vse, karkoli stori in doseže, naj mu bo samo sredstvo v dosego njegovega zadnjega namena, ki jo čast božja in v tem tudi zveličan je lastne du.se. Saj jo dovolj znano, da nam jo po naukih svete vere življenje samo delavnik v vinogradu Gospodovem, samo dan setve ta večnost, samo predvečer večnega praznika, ln svet nam je samo bolnišnica, v kateri so očiščujemo dušnih bolezni, samo bojno polje, na katerem bij omo boj za večno zmago, samo trg, kjer nabiramo s talenti,-ki nam jih je Iiog izročil, zakladov ne za ta svet, ampak za nebesa. Toga zdravljenja, tega boja, to kupčije pa sc 'ahko udeležuje vsakdo, pa. naj bo zdrav ali bolan, preprost ali učen, reven ali bogat. Zakaj življenju ne daje vrednosti ne spol, ne stan, ne dolgost življenja. Merodajon jo edino namen, edino ljubezen do Boga, s katero použivarao svoje življenje. Te ljubezni pa jo zmožen tudi pohabljeni, tudi prezirani. tudi ubogi. Da, tudi v najhujšem trpljenju in zapu-ščenosti je človek zmožen ljubezni do Boga in največkrat vočje v bolečini kot v zdravju in v uživanju. Zato jo večkrat vreden večjega spoštovanja. nabogljenec, ki nc moro ničesar storiti za človeško družbo, kot učenjak in bogatin in orjak in tisoč drugih, ki si umišljnjo, da bogvekaj pomenijo za ta svet. 2e iz tega stališča moramo torej čuvati svoje, pa tudi svojega bližnjega življenje, pa naj bi bilo nam in drugim še v tako breme. So pa šo drugi razlogi. Ali ni življenje bednih in revnih in slabotnih med svetom, zlasti še po svojem vplivu na drugo podobno življenju redovnikov po samostanih. Vsak človek jc namreč, pravi nekdo, s svojo osebnostjo skrivnostno središče, iz kateroga izhajajo ne lo slabi, ampak tudi dobri vplivi na druge. Ljudje irno kakor kamenčki, ki jih mečeš v vodo. Čim večji kamen, tem večji val, čim vplivnejši človek, tem večji vpliv. Kakor to toroj redovniki po svojem življenju spominjajo, da nimaš na zemlji stalnega bivališča, kakor so redovniki večkrat zgled skrormtbsti in svoto eadovoljnosti kljub navidezni zapnščorrosti od sveta, kakor rodovniki zadostujejo za pregrehe drugih, kakor nudijo redovniki teirm in onemu lepo priložnost, da stori marsikaj dobrega ... enako je tudi z bolebnimi, zapuščenimi, nadložnimi. Kdo ne bo lažjo nosil svojih križev, čo vidi drugega, ki ga jo še stokrat huje obiskalo trpljenje, vdano, pogumno, z veseljem trpeti? ... V puščavi Optima, tako pripoveduje ruski pisatelj Tolstoj, je ležal trideset let na trdi deski menih. Zadela ga je kap, in le z levico so je mogel še geniti. Zdravniki so dejali, da pač silno trpi. Menih se je pa smehljal in veselo hvalil Boga za iskro življenja, ki je še tlola v telesu. Tisoč in tisoč romarjev je priromalo k njemu in nemogoče jo povedati, koliko dobrega jo storil ljudem ta mož, ki ni bil zmožen za nobeno delo... Torej več potrpežljivosti, več verskega umevanja, več dejanske ljubezni do Boga in do bližnjega. S^^^^/AVAVAVAVAVAVAVAX^^S^ Izgubljeni sin. Povest. SpisaL Erik Friesen. Prevel **\ (Dalje.) Več dni se je Edita mudila v vili Helios, potem se je zopet vrnila na očetova pristavo. Bolj kakor kdaj jo skrbi Viola; vsa nejevoljna je na svojega svaka Rolfa, ki je tudi kriv, da Ročasi vene dekliška cvetka, hira in umira, e da bi očetu razodela ves svoj strah glede Viole, pa mu vendar pove, da Viola nevarno boleha, in ga prosi, naj pošlje za nekaj tednov Rozo v vilo »Helios«. Pričakovati je, da bo njena sveža, krepka in zdrava narava blagodejno vplivala na bolnico. Že naslednji dan se peljeta obe sestri v New-York. Edita je pripravila svojo mlajšo sestro na to, da bo našla Violo zelo izpremenjeno. Toda, ko Roza zagleda njena prozorno bleda ica, njene bolestno-zategnjene ustnice — ne nore premagati svoje žalosti. Na glas zaihti in objame svojo bolno sestro ter jo krepko privije k sebi. Z mrzlično svetlimi očmi, začudeno gleda Viola zdaj eno sestro, zdaj drugo. Obenem začuti v prsih bodečo bolečino. Omotica jo napade Razprostira roke, kakor bi iskala opore. »Takoj k zdravniku!« kliče Edita. »Vidim, da sva prišli ravno pravi čas!« Čez eno uro je že tu stari dr. Donald, višji zdravnik v bolnišnici sv. Janeza. Skrbno preišče bolnico. »Vaš obraz se mi zdi tako znan,« resno pripomni. »Niste li bolniška strežnica v bolnišnici sv. Ivana? Zdi se mi, da sem vas večkrat opazil med posteljami ubogih bolnikov. Bili ste jim dober angel varili; pa storili ste preveč dobrega. Spodkopali ste svoje lastno zdravje. Pljuča so siccr zdrava, tudi srce jc sicer zdravo, le oslabljeno je vsled prevelikih naporov in duševnih pre-tresljajev. Določujem sledeče: Tri tedne morate popolnoma mirovati pri dobri oskrbi in zelo dobri hrani. Potem se morate podati za več mesecev na deželo, proč od velikomest-nega lirušča in trušča, kjer ne boste drugega slišali, drugega videli, kakor lepo božjo naravo. Pol leta se morate popolnoma odreči svojemu poklicu. Ne smete več obiskovali koncertov vašega svaka. Če boste ubogali, boste — tako upam — čez pol leta zopet zdrava in vesela —<- »Saj niti ne maram več ozdraveti!« ga prestrašeno prekine Viola, ki se je pokonci dvignila na postelji. »Hočem umreti v službi trpečega človeštva!« Za trenutek zre zdravnik začudeno v deklico. To mu je nekai novega. Potem reče resno, skoraj osorno: »Vaša bolezen ni za smrt. Bolni boste vse svoje življenje — sebi in drugim v nadlego!« »Ne, ne!« prestrašeno kliče Viola. »Le nikomur v nadlego!« > No tako!« prijazno nadaljuje zdravnik, ne da bi se menil za proseče poglede Magda-lenine. »Ponovim: Vaša skrb bodi, da ozdravite! Več ne morem reči. - Ozre se okoli. »Jev li tu kaka razumna ženska, ki ima praktično pamet. Nič sanjavosti, nič bolestnega čustvovanja?« »Jaz, gospod doktor! Odločno stopi Edita pred dr. Donalda, »Kdo ste?« »Bolničina sestra.« »Dobro. Vam izročam bolnico Od vas jo čez pol leta zahtevam zdravo. Ste me umeli?« •Da, gospod doktor.« Ko zdravnik odhaja, opazi sveži obraz Rozin, ki je boječe zrla skozi odprtino vrat. »Na, kdo pa je ta rdečelična deklica? vprašuje prijazno. »Tudi sestra — najmlajša!« »Pojdite sem, dete moje, hočete li tudi pripomoči, da bo sestra zopet ozdravela?« »O, če bi le mogla, gospod doktor. Nehote prime Roza za zdravnikovo roko ter jo krepko stisne. Kaj naj storim, gospod doktor?« »Bodite mnogo okoli nje, pripovedujte ji vesele reči, smejajte se, bodite vesela in srečna — z eno besedo: dvigajte ji putrto dušo!« Veselo prikima Roza. Njene oči se iskre veselja, da je, čeprav drobna, mala deklica, izbrana, da pomaga bolni sestri. — Zdravnik odide. Mirno, čislo mirno počiva Violina glava na čipkasti, beli blazini. Debele solze ji vro izpod zaprtih trepalnic ter zalivajo njena bleda lica. To je bil zanjo prehud udarec. Vsemu se odreči, na čemur visi njeno srce: bolnikom, Rolfovim koncertom — misli na bližnjo smrt!.. . Toda polagoma se ji olajša potrto srce. Roza pride k nji, pa ji pripoveduje mnogovrstne stvari — o dobrem očetu, o domači pristavi, o dobrem srcu Edite, ki neumorno skrbi za očeta, pa je obenem vedno vesela in zadovoljna in o — še nekaj iina — Tu se nekoliko pomišlja mala Roza. Globoka rdečica se razlije po ljubeznivem obrazku. »No?« vprašuje Viola z vidnim zanimanjem. »Kdo pa še straši v tvoji glavici, Roza?« »Oh, Viola!« Ljubka, vesela stvarca skoči s stola pokonci, razprostre svoje roke, kakor bi hotela objeti ceh svet. »Oj, Viola! Tako sem srečna — tako neizmerno srečna! Jakob Robinzon —« »Jakob Robinzon? Kdo pa je ta?« »Naš sosed — kupil je očetovo manjšej posestvo. — Saj vendar veš — —« »A tako! Pripoveduj, moja mala!« In Roza pripoveduje o Jakobu Robinzonu, o njegovih lepih plavih brkih in gostih kodrastih laseh, o njegovem zlatem srcu, o njegovih zvestih, modrih očeh — - »Oj( te oči!« Te oči so ji naredile. »Kdor zre vanje,« siplje navdušeno iz sebe, »se mu zdi, kakor bi zrl v nebo! In kako me ljubi, Viola! Sam mi je povedal. Ko bom dopolnila osemnajst let, na moj rojstni dan — bo prosil očeta za mojo roko. O, da bi že kmalu minuli ti štirje neumni meseci! . . .« Tiho, čisto tiho teži Viola na beli čipkasti blazini. Počasi, čisto počasi rde njena bleda lica . .. »Oh, tudi jaz poznam par zvestih oči, poznani zlato srce —« Solze ji zatemne oči, lih vzdih se ji privije iz prsi. Rozo vznemiri Violin molk, pa hitro neha plesati ter hiti k sestrini postelji. »O, ljuba Viola, ti se solziš! Kako sem ti mogla govoriti o svoji sreči. Ti si bolna, trpiš! Odpusti, Viola!« »Ne tako, Roza! Hvaležna sem ti. Bog te ohrani v veselju! Sedaj bi rada zaspala.4 Trudno obrne Viola glave v stran, Roza pa se vsede k vznežju postelje, da bi kot skrbna strežnica cula nad spečo bolno sestro. Naslednje jutro prosi Viola Edito, naj pokliče Mansfielda. Nekako začudena ugodi Edita njeni želji. Ko stopi v bolniško sobo duhovnik, čegai: obraz nosi poteze opatove, mu Viola veselo ponudi velo roko. »Usedite se, prečastiti. Rada bi vas nekaj poprašala —■< Dubövrik prikima ter se usede poleg postelje. Viola zre nanj s široko odprtimi očmi. Njeni roki počivata sklenjeni na odeji. »Bolniška strežnica sem,« reče tiho Viola. »Zdravnik meni, da bom zopet ozdravela, če se cdrečem svojemu poklicu. Ali naj storim to? Ali naj umrjem v službi ubogih bolnikov?« »Dosti je krepkih žensk, ki jim bolniška strežba ne prinaša smrti. Natančno morate vedeli, če res Bog od Vas to zahteva, da tako slabotna žrtvujeie vse svoje moči.« »Pa prečastiti —« — Viola nekoliko pomišlja — če bi rada še živela, je to zgolj sanioljubje. »Nekoga ljubim — »Pa poslušajte glas svojega srca! In Bog bo blagoslovil vašo zvezo!« Violino obličje nalahno zardi. Hvala vam. prečastiti!« šepeče vznemirjeno s tresočim se glasom. »Pokazali ste mi pravo pol. Veselega srca hočem vztrajati na svojem mestu, kamor me je postavil Bog!« (Dalje prili.) To in ono. Nojevo jajce, največje ptice, je veliko za 30 kokošjih jajc. Balt'erije ia bakcili to so najmanjša živa bitja na svot'i. V kubičen centimeter vodo gre eno milijardo bakterij. Plcdovitc. t domačih zajcev. Znano je, kako hitro se razmnožujejo domači zajci. Ko bi no bilo nobene nesrečo in nobenih bolezni, katerim so pn kunci zelo podvrženi, bi od onega samega pora prišli v desetih lotih na (JO milijonov zajcev. V Afriki sta samo dve samostojni državi in to kraljestvo' Abesinija in zamorska. Ijudo-vlada Liberija. Pofei krogle iz moderno infanterijske puško znaša v najboljšem slučaju krog i km. V tem slučaju jo t robu dvigniti puško v kotu 45 stopinj. Cvc lične barve. V najbolj severnih mrzlih krajih resic le mulo cvetja. In šc to cvetje ima samo trojno barvo: rumeno, belo in škr-latnsto. Japonska. Beseda Japan jo kitajskega izvora in bi so morala 'glasiti Nippon. Po slovensko so pravi to: solnčni vzhod. Zato imenujemo Japonsko državo solčnoga v/hoda. Iveri. Ne svari zasmehovalca, da tj ne bo so-Arražil; svari modrega in te bo ljubil. {Pregovor 9, 8.) ... Lena roka dela uboštvo, roka močnih pa pripravlja bogastvo. (Preg. 10, 4.) * * * Nekateri svoje razdajajo in še bolj bogatijo, nekateri grabijo, kar ni njih, in so zme-jom v potrebi. (Preg. 11, 24.) ч * * • Pridna žena je krona svojemu mcžu; kamera pa sramotne reči dela, je kakor gniloba j(V njegovih kosteh. (Preg. 12, 4.) Odgovori. Antonu K.: Pravico do begunske podpore imajo le oni, ki so vsled oblastvene odredbe ali pa prostovoljno vsled neposredno jgrozeče vojne nevarnosti morali svoje bivališče trajno zapustiti in niso v stanu sebe in svojcev preživljati iz svojih rednili dohodkov. 'Ker niste tedaj trajno zapustili svojega bivališča, Vam ne gre begunska podpora, pač pa (Povračilo one škode, katero je povzročila lastna armada, kar je naznaniti županstvu. Ali, ikako in kedaj se bo povrnila ona škoda, ki so jo povzročile sovražne granate, danes še ni zakonito določeno, — Ivan Z.: Državni preživninski prispevek po vojnili vpoklicancih pristoji v dvojni višini le tedaj, če jo pred vpoklicem živci z vpoklicanim v skupnem !>o-Bpodarstvu in če je trajno delanezmožen. ker (vaša mati z vpoklicanim ni živela v skupnem gospodarstvu, ji ne gre podpora v dvojni višini. Pravico do državne podpore v polni višini 1 K 60 vin. na dan imajo edino le žene in zakonski otroci, drugi upravičenci pa jinaio pravico le do podpore v oni višini, kakor jim jo je vpoklicanec pred vpoklicem dejansko dajal. Vaši sestri gre po 1 K 60 vin. le tedaj, če more dokazati, da jo je vpoklicani brai s tolikim zneskom na dan podpiral. Državni preživninski prispevek je v smislu določil § 4. dotičncga zakona priznali za ves čas, odkar je vpoklicanec oviran svoj posel izvrševati, vendar je danes zelo težko doseči izplačilo za nazaj. Vsekakor pa lahko vložite novo prošnjo in če Vam isto odklonijo, se pritožile na deželno komisijo tekom 60 dni potem, ko se Vam je odlok okrajne komisije dostavil. — Francetu S-: Dne 31. marca 1918 je prišel zakon z dne 28. marca 191S drž. zak. štev. 119, ki določa podporo invalidom in njih svojcem v slučaju, da so potrebni; svojcem le pod nadaljnim pogojem, da jih je invalid pred vpoklicem preživljal ali f odpiral. Onim invalidom, ki že dobivajo dr-avno podporo v smislu zakona z dne 29. junija 1915 drž zak. .št. 161, ni potrebno po-.sebej prosili, oni invalidi pa, ki te podpore ne dobivajo, morajo posebno prošnjo vložiti pri pristojnem županstvu in istofako tudi njih {svojci, — Heleni Kr.: Pojdite z odlokom okraj, (glavarstva, s katerim se je Vaši nezakonski vnukinji zvišala podpora na 1 K 6(1 vin, Jia dan, k pristojnemu davčnemu uradu in zahtevajte tam, naj se Vam na podlagi ornenjc-Inega odloka izplača podpora po 1 K 60 vin na dan. pouk in pregled o vzhodni c crkvi, o verskih razlikah, o vzhodnem obredu in o vzhodnih katoličanih. To je nekak poljuden katekizem o pravosiavju in o vzhodnem cerkvenem vprašanju. Molitvenik obsega vse navadne molitve in je poraben za vsakegu. Vrhu-tega jo v molitveniku mnogo novih molitev; zlasti lepe so molitve, povzete iz vzhodnih cerkvenih očetov in iz vzhodne liturgije. Pri nas se prvo nedeljo meseca julija opravlja »ura molitve« za cerkveno zedinjenje. V ta namen nam molitvenik nudi tri lepe nove »ure molitve«, ki so pa tudi siccr porabne. Molitveniku so pridejane molitve za Marijine družbe. — Apostolski molitvenik bo med našim ljudstvom poživljal versko in apostolsko gorečnost. Razširjal bo duševno obzorje in ljudstvo poučeval, da bo razumelo tista verska vprašanja, katerih rešitev je zlasti od nas odvisna. Primeren je za preproste, a tudi izobraženci bodo v njem našli mnogo zanimivega in koristnega. SKRIVALNICA. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 15. maja: 47. 48. 65. 32, 80. Dunaj, 18. maja: 39. 46. 29. 85. 45. Fellerjeve tek vzbujajoče, nalahno odvajajoče rabarbara krogljice z zn. „ESza-MroglJIce" prineso olajšavo. fi škatljic poštnine proslo 7 K 37 v. Lekarnar E.V. Keller,,Stubic:i, Elsa trg št. 10. (Hrvatska.) Cez 100.000 zahvalnih pisem. Kje jo gosji pastir? ZAHVALA. Vsem blagim darovalcem izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo. — Bog povrni obiiokrat! Črnomelj, 8. maja 1918. MARIJA MALEŠIČ. Večja tovarna za krtače in metle, ki more točno dobav^j^i, išče za Kranjsko s sedežem v Ljublj^ glavnega zastopnika Rcflektira se le na vseskozi najboljše vpeljane gospode, ki se morejo izkazali z uspehi in ki morejo sklepati večje kupčije. Ponudbe pod »Eksistenca« 1710 na upravo .DOMOLJUBA«, vajena poljskih del in živine, se sprejmeta proti dobri plači in tečni hrani v Ljubljani. Ponudbe naj sc pošljejo na upravništvo »Domoljuba« pod štev, 1731. rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Potliirnjšek brivec, Ljubljana, ov. Peirn ccsin 3?. Opozar,amo na oglas : Mlini za drobljenje« v današnji številki. Pazili je treba, da se mlin takoj po dohodu preskusi in naglo vrne v slučaju, da ne bi ustrezal namenu, ker jc treba računati na zapreke pri nošiljatvah. Pravijo, da so jih v kratkem času prodali nad SflO.OOO Ш. ApcstoIsM nuiHtvsnlk. Izdalo Apostolsko sv. Cirila in Metoda. Cena vezanemu izvodu Z K 80 vin. — Važna novost v našem nabožnem slovstvu! Molitvenik se imenuje apostolski, ker navaja k apostolskemu delovanju, zlasti )k delu za cerkveno zedinjenje. V prvem delu ie poljuden, znanstveno popolnoma zanesljiv 32 Nad 1,000.000 v rabil Jločno silo jo praktično orodjo /11 VSnkojMtr 7.0, šivanje usnjenih I rodmetov. jor-mono v, vroč, jader, oprem, mehov, plaht, čev-1 i e v. — Jlusipro-dajalcem popust. Cena k/npl. šilu K 5—, povzotm stroški i osebej. I/.voz žrobljov, varovale.'V podplatov i/, kovino in usnja.podkvic. celul. trakov •/.a čevlje čevl.j. smole, okov za podplate in vojnih oodplatov. P. E. Lacliinann, Du-naj IX, lUusor-j/as - o JI, odd 181. !! АдШгаде za „Dcmoi;uba"!J Jamstvo Iflcat-mlin >u drobljenje so Vam роб-Ije za 14dni na poskušajo. Pošiljatev »e izvrši z začasnim povzetjem zneska. rfko bi z mlinom ne bili popolno zadovoljni, na'lahko vrnete tekom 11 dni zopet po povzetju zneska, ki se vam tako v celoti vrne. G. Meliksefian Dunaj II., Ilotens lern gas se 33. Telefon 43.126, pošt. hranilnice račun št. 12.106. g i ro-konto pri avstro-ogrski banki in »Union« banki. Le z idealnim mlinom za drobljenje morete I a h k o in naglo zmleti vse vrste žita, kot pšenico, ječmen, koruzo, oves tako debelo ali tako fino, kot sami hočete. Nad iiol milijona v kraikem üa^u razpredenih ker prekaša vse dosedanje mline za drobljenje po snosobnosti in Irpcžnosti in <|a dalje priporočajo vsi kupe1. Idcal-m hi za rlrobl.enje je IzvScn v vseh d lili iz vlrjene kovine in se lahko priredi za vsako za>!e,jeno vrsto tnlctve. Sedaj neobhodno potreben za vsnko ijospo- dinjslvo In kmclijo. Cena dn prekl'ca K 135'- z zainalinini kolesom. Zaboj in stroški po iljalve K 7'60. Mlin za tirobäiaaie, (ti se Je kot najboljši izkasal. Narnrilnlrn "*"o naročilnico Izreiite, napišite S HUIUIIIIIILU. razločni me in naslov in poš- J Ijite lisi v odprtem zavitku z znamko 3 vin. j Gojpcdn G. Mellltsetlnn, Dunaj II., Rotensternnasse 33. j Pošljite mi po povzetju, toda 14 dni na po- ' skušnjo i Ideal-mliii za drobljenje z zaniahnim I/ kolesom za ceno K I*5' . Opravičen sem. da j vam lekom 14 dni vrnem mlin no povzetju celega zneska, ako ,ie boni z nJim zadovoljen. Ime: ... Na lančni naslov: Železniška postaja: SPREJME SE 14- do 15-letni 1690 deček kot učenec Ivan Meden, kovaški mojster, Rndnik p. Ljubljani. flamizni za e in mletev vseh vrst žita primerni, se dobe za ceno 57 kron pri tvrdki ADOLF OPPENHEIM, MORAV, OSTROVA, Brückengasse 13. 17)1 NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23,— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo p finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18,—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najman) se more naročiti en zavoj vsake vrste. M. JÜNKER-ja izvozno podjetje v Zagrebu št. 1. Petrinjska ulica 3., III., teleion 23-27. Kupim 1685 Sporočite množino in ceno ni Fr. Cvet, Kamnik. Iiveležnih odjema!, potrdijo, dii uničevalec Korenin „Riabafsam'' v treh dneh brez bolečin odpravi kurja očesa, bradavios, trdo kožo. IJspoh IzajamCtn! Cenil 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 10 K. !->o:ip. prnäcli „Ita" odsttanja naqlo pot 19 rokah ш m gab. Cena K 2-50, 3 škatijn 6 K. Krema ..Circo" omehSa razpo-Jianeroke.Cena 5K,31onCki rt 12. Tnlinhol odslranja .Fides' naj-IiUUUJJtll trdov. revmat. bolečine, ko ie 2e vse odreklo, ju pri otllhzobeh. Če nI uspeha.denar naz.-ii. Cenn 3 K, 3 puSice 7 K, 6 puSIc 10 K. Nikak. okam. zo-bo\ ja, ne neprijet. duha! Snežno bele zobe da ,Xlrls', zobna tekočina. Takoj, uspeh. Cenn 3 « . _—_ 5 stekl. 7 K. KEMENY. КавсНае Л » (Kassa) I. postni preda! I2-C-I6, <' ■-->•>"• Oorsku. lilo '.. ^ v [dlt fit? si 2(1 šivanje !ß H 4C9@ Naše čudovito ročno Silo zn šivanje Šiva tako naalo prešivne vbode kot šivalni stroj. — Največja iznajdba, s katero moro vsak sani krpati in šivati usnje, raztrtjanc čevlje, konjsko o. runo. kožuliovino, preprorje. poqrinjala za vozove, šotore, klohučevino, plašče za kolesa, vreče, plaino in vsako drnqo močno blatjo. Dobrota za rokodelce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno zn vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba. Jamstvo za porabnosl. Mnotjo pohvalnih p:sem. Cena kompl. šilu s sukancem, 4 raznimi Sivaukami in porabnim navodilom K '1.90, 3 kosi K 13 50 > kosov K 22 — Pošilja po povzetju, (na bojišfe proti pred plačilu.) 124 M. Svoboda, öunai, (11/2, К'Ш!јШ8 13-434. se želi kupiti. — Prijazne ponudbe na: KONSERVENFABRIK, DUNAJ VI., Kasernengasse štev. 22. Le 3 M 25 Si rat „Omog-a", vel. s 1 i k o IX-t kompl. и malo opremo z. natauč. navoa. za začetnike. Aparat Perfekt", vel. <У|Х<Ј и motnim steklom, dvojno ka-soto, dober objekt in malo opremo ter navodilom za začetnike le K 9. Zaklopna!iamora,Gertrua'vel.0X12; hna iuvršitov v. vsem potrobnim o- promlj. za razne lego, prima altromat. lee.a, kompl. s kovmasto kasoto in navodilom doklor v znlc,gi le K 70. BO h zaklopna »ninra za Vojaštvo za ploščo 'in filme . opna oblika vel. 4VaX0 le K 64.B0; vel. 6X0 lo K 75.60. Polilja po povzotju. Poštnina i K, Export „Perfekt", Dunaj VIL Heusttftg. 137/103. ki se hočejo marljivo baviti z raz-pečavanjem dobro idočih in zelo rab-'j Ijenih konzumskih predmetov, naj pošljejo svoje naslove na kemično tovarno Hugon Pollak, Kralj Vinogradi, Jungmannova cesta 33; tovarn, telefon 5455; pisarn, telefon 5495. Srfeecico» iišaie odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha. nc maže Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K 11-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlaiem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 1'azite na varstveno znamko „Skaboform"! ia podgane K6-80, za miši S 4-80, love brez nadz.orstva do 40 ži-Pali v eni noči, no zapuste nt-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkotv v eni noči, po K 6-90. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K i-20. Povsod najboljši uspelii. Mnogo zabvalnic. i'o-šilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner. Dunaj III., Neu-Ungyasse 2G-L. Ročni milil mMt&l Moj izvirni " - ročni mlin Ka žit0 izboron za dobelo in fino mletev vsakovrstnega žita, jo priprosto pa trpežno izvršen 7. iz-monjaioc. mlovni-rni ploščami iz tr-doga mutorijala in .skoro neporušon tudi pri največji porabi. Neobhodno potreben za vsako iji«,!,;; gospodinjstvo. Mo-";!;•■•-• del 4 z vrti lom za ! mali obrat, toža 7 j kg K 100- - . Möddel 5 z gonilnim kolesom za večji obrat okolu 12 kg K 120-—. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu zne- ska glavno zastopstvo DuircaJ BV. Margsretensšr. 27M Pmm9 csispodlisfe! Na občo željo naših slovenskih gospodinj, uvedel sem razpošiljanje poštnih zavitkov s sledečo vsebino: Kavni nadomestek s sladkorjem, lug, pralno milo, škrob, plavilo, dišave, kocke za juho in golaš, čaj, vaniljni sladkor, pecilni prašek, sladkor in francosko žganje. — Ta celi zavitek stane samo 50 kron ter se prosi 10 kron predplačila, ostanek pa po povzetju. Z odličnim spoštovanjem F. ŠIBENIK, Adria - izdelki, Zagreb. Prosi se za točni naslov. Kdor bo rabil za jesen in prihodnjo pomlad isti ga mora že sedaj naročiti, ker je treba dobrega pol leta čakali. Mogoča so samo naročila na cele vagone. — Pojasnila daje: FR. MULEC, Gradec, Felix Dahnplatz 6. Za odstranitev peg (ogrcev)>sc rabijo najrazličnejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, da treba pege z dotičnim sredstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege (ogrce), ne zadošča, da se samo obelijo, ker se iste po porabi zadevnega sredstva vnovič prikažejo. Treba jih je torej docela uničili. Popolna odstranitev ogrcev, peg, zajedalcev Je mogoča edino Ie s takozvano »Santo-Creme«. Obraz se s to kiemo :ak dan namaže in nato izpere s Santo-praškom. Pege (ogrci) se s to senzačno kremo popolnoma odstranijo v kratkem času in pokaže se lepa bclo-rdeča polt. Ta krema je pripravljena po navodilu vseučilišč, profesorja dr. Hagerja, zakon, zajam. in je danes edino zajamčeno učinkujoče sredstvo in popolnoma neškodljivo. Ena škalla zadošča popolnoma. Cena 5 K, po pošti franko še 95 vin. Vsaki kremi je priloženo porabno navodilo in ena vrcčica praška zastonj. — Pošiljka navadna. Dobiva se proti vposlatvi zneska v znamkah, poi 948 nakaznici ali tudi po povzetju. J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71. aa&ÄSHffiöf Us5.arc©vSš®n© S. 1893. ^шашшнс regfstrovsca zadreiga % ©иеЈвибга jamstoom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke, ns*-Vračajo sc posojila v 7 ty2, 15 ali 22 letili v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjcnili obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno laslno premoženje znaša koncem leta 1915 51984840 kron. Zadruga"sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 1'ц % Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene cjlavnice za 6,089.850 kron. HMHMiMHHMiEgHMmaEag^i шшдшјашјдташи Zastonj dobi vsak na žeijo mo i'lavoi katalog ur, M-o-bruino, /liitiil-110, godbonih prodni, violino m višo. jiobre hur.po K H, 20, SB, io. 23, Ii.,, flu. 2 vrstno Jiannoniko po K 70, hO, 100, 12*-: avrstne harmoniki- pO K IM), 200. 240. 280, Gamonil do-voljna ali ®?И JAN KONRAD, c. i. !.r. tvor. dob. Most(Brüx) SI. 17S0, Cr.Sko. lišaji, garje, pege in druge kožne liolozni odstrani naglo in sigurno Paratol-donuu-e mazilo. Ne uiažo, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi (v:ez dnn. Velik lonček K 3-60, dvojno-velik lonček K G'—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50. Obojo so dobiva po povzetju ali prodplaoilu pri tvrdki Leknrja M. lilcina Paratcl-Werke, Dudaoest VII-10. Rözsa ut. 21. : aparat za gafenje »h tk&ncga blaga, perila ln platna. 7. našo izvrstno pripravo za 4 tenje si obvarn ete oči, pri-; iintc Cas in doscžctc trpežno, л|)о izvršitev. Ta čudovita priprava za gatenje je največji pripomoček za gatenje • Mfjavlc in za vsak drug tkan p; edmet, kakor za gatenje spodnjih Uril, miznih prtov, servijet, rjuh, Jiigrovega perila oblek itd. ter se da vsak predmet silno hitro, lepo jednakoraernopo-~ praviti, da izgleda kakor bi bilo -»i nanovo tkano. Imamo mnogo pohvalnih p-acni. i c: a kompl. aparatu z lahko umljlvo ilustr. razlago Ii. Ö-50. Razprodaja po povzetju zaloga novosti JÄ. Svoboda, Dunaj, III 2, Hiessgasse 13—404. IvseKßvrsha mm semena, 'k Suhe gobe, pratne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni ---:: PETER LASSNIKA NASL. ::- SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. Ш^* stenice izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za Ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2,—j uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ševalcc K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.--; tinktura za bolhe pri psek K 1.20: tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev, rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. flRSSSS n. n fležolno življenjske in rentne nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Abiolutna varnost. Nizke premije. .Najugodnejši pogoji y,a vojno vnvarovamo Znvod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj lil poštnino prost o. Sposobni zastopniki bo sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji, 183: Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebnvi in popolnoma izkoristi, naj se primeša krat na teden krmi, ena pest polna fiSnrf'«" to je dr. pl. Trnköczy-a retlilni prašek. „IrlfliHill Paket velja 2 K. 5 paketov 12 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za Ii mesece za ♦nega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Trnisöczy i-.iaven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev livali in rabi „Mastin". Najboljša goronjeka kosa so dobi prvi gorenjski razpošlljnliu IVAN SAVNIK, KRANJ, katera je lahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še rii poskusil te kose, naj si jo naroči takoj, ker so je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso so jamči. Dolgost in cene kos so: oni M 55 60 65 70 71 80 8.1 1)0 posli 5 5V, <1 0V, 7 7'f, 8 8", I) K a -, 6 20, вчо, seo, n-su, a , « 20, 1144, imi Trgovci pri večjem odjemu dobo popust. LKJDSKfl POSOJILNIC/I 4 reyistrovann zadruga z neomejeno zavezo t Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema'hranilne vlogo vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po w brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje isi vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vi- narjev na leto. ||| „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih Ш g] vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. —■ Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na dežoii in v mestih. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leia 1917 nad 3i milijonov kron. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjani. Kovinaste ure . . po K 24— 26— 32— 40 — 60' Srebrne ure . . po K 70— 90 — 100 — 120-— 200' Kovinaste verižice po K 2 — 3 — 4'— 0'— 10- Usnjate verižice . po K 160 2'80 4 80 1W Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. - Lastna protokolirana to----varna ur v Švici.__ Svetovna razpošiljalnica Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih Nobene podružnice. \ Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni ur 1? ednik Josip Gostinčar, državni in deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna