405 Jezikoslovne drobtinčice. INekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Y7Iahi v Istri memo velike množice Rumunov na dolejni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih , sem našel že razločke v korenikah in v skla-njanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Ca če, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, 1 spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, polu (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku 55Dictio-nariu rumunese lateinesk si ungarese", se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Se večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, selenom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; napr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero pad-cov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog d e ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: d i ali de, a, de. Razloček obojega skla-njanja se kaže v sledečem sostevku: Rumunsko. Istrijanskovlaško. 1. tatel, oče, 1. Domnu, 2. a tatelui, 2. de milost, dila te utrobe , 3* tatelui, 3. alu nostri dužnič, 4. tatel, 4. pera nostre, 5. o tate, 5. čače nostru, 6. dela tatelui. 6. de zvaka slabe. Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedii drugač so-staviti, kakor po molitvah , ki so jih ;,Novice" prinesle v listu 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno #}. Iz povedanega , mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaskega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. *) Gosp. Hicinger so tedaj gotovo veseli bili novice iz Istre v poslednjem listu. Vred.