Letnik V. — Laško, november 1971 — Številka 11(51) O GRADNJI OSNOVNE ŠOLE V RIMSKIH TOPLICAH BOMO DOPUSTILI, DA BI Z DELI PRENEHALI? Vsak obiskovalec Rimskih Toplic, zlasti tisti, ki bo zavil na lokalno cesto proti Ogečam, bo ugotovil, da so dela na gradbišču v polnem teku in da je zaradi lepega vremena pričakovati že v tem koledarskem letu lepe gradbene rezultate, med drugim celo pokrivanje gornjega dela stavbišča. Gradnja torej napreduje, cene na tržišču pa še bolj. Hočem reči, da bodo nekatera dela zaradi dražjih gradbenih materialov in opreme presegla okvire naših predračunov. Prav je torej, da že sedaj mislimo na stvari, ki nas v kritičnih trenutkih ne smejo iznenaditi. Med pogoji, na podlagi katerih smo uspeli dobiti kredite in začeli z gradnjo, je zlasti projekt, ki predstavlja sodobno in moderno tehnično opremljeno šolo. Moderna učna sredstva, na katera se je osredotočila nova slovenska šola, pa so vsekakor draga. Čeprav je upravni odbor sklada za financiranje družbenih dejav- nosti predvidel določeno rezervo, ki presega predvideno ceno gradnje, bo spričo sedanjih pogojev na tržišču, zlasti pa spričo toliko podražene o-preme, nujno iskati še drugih virov financiranja te naše pomembne gradnje. Po gospodarski moči s,e Krajevna skupnost Rimske Toplice ne more meriti s Krajevno skupnostjo Laško ali Radeče, S pomočjo gospodarskega zaledja Rimskih Toplic dodatnega vira financiranja torej ne bo, čeravno mimo nekaterih gospodarskih organiza- Ob letošnjem občinskem prazniku občine Laško so bili pri nas v gosteh predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij iz Tr-stenika. Takrat so iz rok predsednika občinske skupščine Laško prevzeli listino o pobratimstvu med občino cij — zlasti tistih, ki imajo sedeže izven naše občine — le ne bomo mogli. Vsekakor pa bodo Rimske Toplice in okolica pri dodatnem sofinanciranju prispevale toliko, kolikor bodo zmogle. V ta namen bodo izkoriščeni roditeljski sestanki na podružničnih šolah in na centralni šoli v Rimskih Toplicah, temu vprašanju se bo učni kader posvetil na svojih učiteljskih konferencah, v ta namen še (Nadaljevanje na 2. strani) Laško in občino Trstenik iz bratske republike Srbije. Podoben akt o pobratimstvu je ob letošnji proslavi občinskega praznika občine Trstenik sprejela na svečani seji tudi Skupščina občine Trstenik in ob tej priliki izročila predstavnikom naše občine v usnje vezano listino o pobratimstvu. Za to prliiko se je proslave občinskega praznika v Trsteniku udeležila posebna delegacija, ki so jo sestavljali: predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, razen tega pa še predstavniki Papirnice in Krajevne skupnosti Radeče ter osnovnih šol Laško in Rimske Toplice. Otroška kulturna skupina je v bratski republiki Srbiji nastopila s svojim programom v Trsteniku in v Medvedji. Skupina je ostala v gosteh nekaj dni in si v teh dneh ogledala pridobitve ter se seznanila z dosežki, delom in življenjem občanov trsteniške občine, v kateri so naši občani v najtežjih dneh okupacije našli zavetja in bili deležni njihovega neizmernega gostoljubja. Tudi to srečanje je znova izzvenelo v prisrčno in enodušno manifestacijo bratstva med občani obeh občin. NOVA OBLIKA ŠIRŠEGA SODELOVANJA SVET OSMIH OBČIN V Laškem so se konec oktobra sestali predsedniki občinskih skupščin: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec in se dogovorili, da bodo svojim skupščinam predlagali, naj sprejmejo sklep o ustanovitvi sveta osmih občin širšega celjskega območja. Ustanovitev takega sveta je narekovala želja in potreba, da se čimbolj poglobi medobčinsko sodelovanje med temi občinami. Svet bo predvsem povezovalno, posvetovalno in usmerjevalno telo. Obravnaval bo vsa področja družbenoekonomskih odnosov, od samoupravljanja do gospodarstva, šolstva, kulture, zdravstva, prosvete, financ in druge, ki so najpomembnejše za občine celjskega območja. Predsednik sveta se bo menjal vsakih šest mesecev. Predsedstvo za prvih šest mesecev je prevzel predsednik občinske skupščine Šentjur — ACI SVETINA. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE TRSTENIK VELIKA MANIFESTACIJA BRATSTVA IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI RIMSKE TOPLICE VSEBINSKO BOGATA VOLILNA KONFERENCA Letošnja volilna konferenca Krajevne organizacije SZDL Rimske Toplice, ki je volila nov izvršilni in nadzorni odbor za dobo prihodnjih dveh let, je bila zastavljena nekoliko drugače, kakor je bil to običaj doslej. Udeleženci konference, ki so z dokaj lepo udeležbo napolnili dvorano restavracije »Stara pošta«, so sicer poslušali poročilo dosedanjega izvršilnega in nadzornega odbora, vendar se je o bodočem razvoju Rimskih Toplic spontano razvila živahna razprava, ne da bi bilo o tem podano posebno poročilo. Izvršilni odbor je namreč želel slišati pobude in mnenja občanov, kako ocenjujejo in kako gledajo ter kakšne skrbi jih tarejo v zvezi z bodočim razvojem kraja. Zanimivo je, da se je poskus te oblike kar dobro obnesel. Čeprav ni bilo pred tem nobenega zgoščenega poročila o tej temi, so udeleženci posegli v razpravo z vprašanji, ki so Že lani smo v našem listu pisali o razmerah v živinoreji in o ukrepih, da bi se stanje izboljšalo. Eden od ukrepov v Sloveniji je tudi ta, da je bil sprejet sporazum večine slovenskih proizvajalcev, predelovalcev in prodajalcev živine o cenah za meso in živino ter da je bil ustanovljen stabilizacijski sklad za živino SR Slovenije. S sporazumom o cenah za meso in mleko, ki je bil podpisan v lanskem letu, so se pogoji uredili vsaj toliko, da se stalež minimalno povečuje in da so stroški vsaj pri dobri proizvodnji kriti. Tudi na našem področju se pozna vpliv sklada. V prejšnjih letih smo ugotavljali, da iz leta v leto pada količina izpi-tanih govedi, lani in posebno letos, se pa ponovno povečuje pitanje mlade živine. Letos smo do konca avgusta prevzeli blizu 200 spitanih govedi, do konca leta pa bo skupno prevzetih okrog 500 komadov. Za spitane živali so rejci dobili letos do 30. 8. 1971 poleg dogovorjene cene od 8,50 do 9,20 din po kg žive teže spitane na 54—56 % klavnost še 61.377,50 dinarjev premije. V lanskem letu je bilo izplačano 36.573,75 dinarjev premije. Do konca letošnjega leta bomo izplačali predvidoma še 100.000,00 dinarjev premij. V enakem obdobju letos smo od poklanih živali v naši klavnici plačali v sklad 42.920,65 dinarjev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da rejci zopet dobivajo interes za pitanje in da se količina spitane živine iz meseca v mesec povečuje, V zadnjem obdobju se razmere sicer ponovno slabšajo, ker so se cene krmil nenormalno dvignile, vendar jih zanimala. Brez pridržkov so iskali odgovore o razširjenih kapacitetah pro-stozračnega bazena, o obsegu bodočih investicij na ožjem področju Rimskih Toplic, o vprašanju termalne vode in odnosov uprave zdravilišča do potreb in prizadevanj ter interesov na tem področju delujočih organizacij. Razen tega so udeleženci želeli vedeti, zakaj cesta III. reda na odseku od železniške postaje Rimske Toplice do Gtfačnice in dalje iproti Jurkloštru ni vzdrževana in je že toliko zanemarjena, da skoraj ni več podobna cesti, kako je z akcijo pri urejanju zunanjega izgleda naselij Rimske Toplice-Ogeče-Smarjeta, kar bi bilo treba za bodočo turistično sezono ponovno in pravočasno zastaviti, čeprav doslej niso bili doseženi kdove kakšni uspehi. Tudi so se zanimali, kakšni so izgledi za graditev ceste od Tovar- upamo, da se bodo odnosi cen le uredili. Sporazum določa tudi cene za mleko, tj. odkupne in prodajne, nadalje stroške in ostale pogoje. Tudi pri odkupu mleka smo dosegli določen napredek, ki je vzpodbuden za nadaljnje angažiranje vseh sil v tej smeri živinoreje. Za zaključek lahko nedvomno ugotovimo, da je za naše razmere stabilizacijski sklad koristen in delovanje uspešno. Do sedaj smo koristili 50 % več sredstev sklada, kot smo prispevali v sklad, kar je zadovoljivo, vendar moramo doseči vsaj skupno koriščenje 100 % več kot prispevamo. To upamo, da bomo dosegli v prihodnjem letu. NOVAK ing. Jože 0 GRADNJI ŠOLE V (Nadaljevanje s 1. strani) bomo zbirali pionirs.ki dinar in v ta namen bodo končno dali svoj prispevek tudi vsi tisti občani Rimskih Toplic in okolice, ki jim prispevek ne bo preveliko breme. Upoštevati moramo, da v naši občini prispevka za izgradnjo šol nismo uvedli, kljub temu pa je prav, da dajo svoj prispevek za drago gradnjo vsaj tisti občani, ki morajo biti za šolo najbolj zainteresirani in ki določen prispevek zmorejo. No, kljub temu moramo vedeti, da dograditev ne bo odvisna le od takega načina zbiranja, kajti tu gre za objekt, ki bo vreden najmanj 7 milijonov, ki se zbirajo v skladu. Res pa je, da bo vsak tisočak, ki ga bomo naknadno pridobiti, zlasti v zaključni fazi, tudi ogromno pomenil. Se ne lesne galanterije s priključkom na Briše in Zidani most nad levim bregom Savinje. Poudarjena je bila tudi potreba, da se v Rimskih Toplicah z dograditvijo nove osnovne šole prostori dosedanje šole uporabijo kot obrat določene dejavnosti, ki bi omogočil zaposlitev ženski delovni sili s tega območja. Močno je bilo postavljeno v ospredje tudi vprašanje ustreznih prostorov za delo družbenopolitičnih organizacij in društev tega kraja. Na vsa ta vprašanja so dajali pojasnila in odgovore na konferenci navzoči predstavniki družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in društev. Predsednik turističnega društva je na navzoče apeliral, naj za prihodnjo turistično sezono poskrbijo za boljši in lepši zunanji izgled naselij in jih seznanil, da upravni odbor društva pravkar proučuje možnosti o sodelovanju društva pri sofinanciranju prizadevanj ter pripravljenosti občanov v tej smeri. Na koncu je konferenca izvolila 18-članski izvršilni in 3-č2£nski nadzorni odbor ter osvojila sklep, da se za področje Lažiš, Konca in Zabreža ustanovi pododbor KO SZDL, ki bo poleg Lokav-ca imel v izvršilnem odboru svojega predstavnika. Skratka: konferenca je bila vseskozi konstruktivna, vsebinsko bogata in zanimiva ter je živo posegla v . dogajanje Rimskih Toplic. Ugotovila je, da je bilo delo izvršilnega odbora v minuli mandatni dobi nadvse prizadevno, da zlasti vodilni funkcoinarji IO zaslužijo priznanje in vso pohvalo za svoje dosedanje delo. Škoda le. da se je stvar nekoliko zataknila, ko je šlo za izvolitev predsednika in njegovega namestnika v izvršilnem odboru KO. Po daljši razpravi je bil končno izvoljen in je vendarle prevzel funkcijo predsednika FRECE MARTIN, namestnika predsednika pa LOGAR IVAN. Konferenca je tudi z ogorčenjem ugotovila, da se volilne konference ni udeležil nihče od vodilnih funkcionarjev vojnega zdravilišča, ki bi bil v imenu uprave pooblaščen dati pojasnila na postavljena vprašanja. S tem so s svojo odsotnostjo dokazali, kako malo mar so jim problemi skupnosti, v kateri zdravilišče posluje in kako odmaknjeno živijo od življenja in prizadevanj družbenopolitičnih organizacij, društev in potreb te krajevne skupnosti. -r RIMSKIH TOPLICAH pred tem pa je nujno, da delovne organizacije, ki svojih obveznosti še niso izpolnile, to takoj store, sicer se lahko zgodi, da se gradnja ustavi, kar pa bi bil nož v hrbet vsem našim prizadevanjem in vsem dosedanjim uspehom. Vedeti je namreč treba, da znaša ta dolg kar milijon in osemdeset tisoč novih dinarjev (108 milijonov starih). Mimo tega gradbeni odbor v Rimskih Toplicah že misli na zaključno fazo, na katero bo moral biti pripravljen. V ta namen bo o podrobnostih akcije zbiranja dodatnih prispevkov naše občane pravočasno obveščal. Zaradi skupnih interesov, ki so vsekakor veliki, lahko pričakujemo, da bodo naša skupna prizadevanja obrodila zdrave sadove. MILKO VAHClC KAJ SMO DOSEGLI S STABILIZACIJSKIM SKLADOM ZA ŽIVINO V SR SLOVENIJI PESEM ZBLIŽUJE LAŠKI PEVCI V PLIEZHAUSNU Moški pevski zbor iz Laškega je pod vodstvom dirigenta MILANA KASESTNIKA gostoval v Pliezhausnu — okraj Reutlingen — v Zvezni republiki Nemčiji. Več kot leto dni se je Moški pevski zbor Laško pripravljal na gostovanje v Pliezhausnu. Za dosego tega cilja je moralo društvo prebroditi marsikatero oviro. Vprašanje financiranja, prostih dni članov zbora — saj je večina aktivno zaposlena, odsotni pa smo bili polne štiri dni. In ne nazadnje: nerazumevanje nekaterih predstavnikov kulturnega življenja v občini za to kulturno manifestacijo. Z mestom Pliezhausen je prve stike navezalo Gasilsko društvo Laško, ki je pred tem izmenjalo delegacije gasilcev v obe smeri. Drugo srečanje je pripravila Godba na pihala Laško ob letošnji proslavi 100-letnice obstoja, ko so bili kot gostje v Laškem godbeniki iz Pliezhausna. Že od vsega začetka je bila izražena želja s strani tega mesta, da naš pevski zbor priredi v Pliezhausnu celovečerni koncert. Na vseh teh srečanjih in razgovorih so sodelovali tudi predstavniki obeh občin. V četrtek 23. septembra ponoči smo krenili laški pevci na dolgo pot. Med potjo smo si ogledali koncentracijsko taborišče Dachau. Ogled Hitlerjeve tovarne smrti je napravil na celotni zbor mučen vtis. Še dolgo za tem je bilo čutiti v avtobusu, ko smo nadaljevali pot, tišino, kajti vsem so verjetno uhajale misli na ta strašen kraj. Na cilj smo prispeli v petek ob 18. uri. Pred kulturnim domom v Pliezhausnu so nas pričakali pevci, godbeniki in drugi predstavniki kulturnega življenja tega mesta na čelu z županom, ki nam je zaželel dobrodošlico in prijetno bivanje pri njih. Za tople besede se je zahvalil in izročil pozdrave iz Laškega predstavnik naše občine, nakar sta oba zbora zapela pozdravne pesmi. Da so temu obisku dali poseben in močan po- udarek, smo se lahko prepričali, saj je na pročelju kulturnega doma poleg njihove, visela tudi velika jugoslovanska zastava. Sobotno dopoldne smo izkoristili za ogled mesta. Popoldne nas jespre-jel nadžupan mesta Reutlingen. V pozdravnem govoru v kulturni galeriji nam je opisal temne čase Hitlerjeve oblasti, ki jo je kot star socialist občutil po taboriščih in v pregnanstvu. Po ogledu nove palače nadžupan-stva, smo se vrnili v Pliezhausen, kjer so domači pevci zvečer priredili skupno z godbeniki in športniki celovečerni kombiniran program, na katerem je sodeloval tudi oktet našega zbora. Po kulturnem programu je sledila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč — mi pa se na tej zabavi le nisfho povsem sprostili, saj nas je naslednji dan popoldne čakal najtežji del našega programa — samostojni koncerta V prvem delu koncerta smo peli u-metne pesmi, pretežno tujih avtorjev v enotnih črnih oblekah. V drugem delu pa domače narodne pesmi v narodnih nošah, kar je napravilo na odru, ki je bil ves ožarjen, zelo pestro sliko. Bili smo deležni dolgih aplavzov. Med nabito dvorano je bilo tudi nekaj naših zdomcev, ki so bili ob domači pesmi še posebpo srečni in zadovoljni. Po izmenjavi spominskih daril med društvi in poslovilnimi govori med kulturnimi in političnimi predstavniki obeh občin, ko smo si zaželeli še več takih srečanj, saj je pesem ena od oblik, ki gradi mostove med narodi, smo se prisrčno poslovili in že nas je avtobus v pozni večerni uri odpeljal naši lepi domovini naproti. Ob tej priliki vabimo mlajše moške, ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja, da se vključijo v naš pevski zbor ter pomladijo naše vrste. Udeleženec KOROŠKI PEVCI MA OBISKE PRI MAS V nedeljo, 24. oktobra je v Laškem gostoval in s koroškimi narodnimi pesmimi nastopil 35-članski zbor prosvetnega društva iz Radiš pri Celovcu. Obisk in stiki s tem zborom niso novi. Pravzaprav so koroški Slovenci to pot vrnili obisk laškemu pevskemu zboru upokojencev, ki je lani nastopil v Radišah. Pevski koncert je bil v dvorani doma Dušana Poženela v Laškem. Zapeli so predvsem koroške narodne in umetne pesmi. Do zadnjega kotička zasedena dvorana je pričala, kolikšno je bilo med Laščani zanimanje za koroško pesem, še bolj zadovoljni in srečni pa so po končanem nastopu zapuščali dvorano, ko so jim mladi pevci s svojo pesmijo vžgali NAROČNIKOM ZAMUDNIKOM Ce še niste plačali letošnje naročnine za STORITE TO V PRIHODNJIH DNEH IN JO ŠE PRED KONEC LETA NAKAŽITE PO PRILOŽENIH POLOŽNICAH NA ŽIRO RAČUN ŠTEVILKA 5061-631-55 srca in znova izpričali, kako živa in globoko zasidrana je pristna slovenska pesem med našimi. rojaki onstran meja. Po končanem nastopu so pevci iz Radiš ostali med nami še ves dan. Tudi predsednik občinske skupščine Miha Prosen jim je posvetil nekaj uric, ki jih je preživel v prisrčnem in prijetnem kramljanju z njimi o vsem, kar jih je zanimalo o delu in življenju pri nas. OPOZORILO DAVČNIM ZAVEZANCEM Davčna uprava je prve dni novembra razposlala obračunske položnice za letošnje leto. Vse vrste prispevkov in davkov občanov, ki se plačujejo četrtletno, tj. prispevek od kmetijstva, obrti, skupnega dohodka občanov ter davek na cestna tovorna motorna vozila in davek od stavb je treba plačati DO 15. NOVEMBRA 1971. Zoper tiste zavezance, ki do tega roka v plačilo zapadlih prispevkov in davkov ne bi plačali, bo davčna uprava uvedla postopek za prisilno izterjavo in davčni dolg z obračunanimi 9 % obrestmi ter stroški prisilno izterjala. Vsi zasebni gostinski obrati so razen tega dolžni do 10. dne v mesecu odvesti tudi občinski in republiški prometni davek od nabavljenih alkoholnih pijač, tisti, ki zaposlujejo tujo delovno silo pa tudi obračunani prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, da ne bo izvršbe. DAVČNA UPRAVA DEJAVNOST TELESNE KULTURE V OBČINI že nekaj let nazaj opažamo, da telesna kultura v naši občini ni bistveno napredovala. Vzrokov je več. Mislim, da nam je vsem znano, da brez dobrih priprav in organiziranega dela ni napredka. Že več kot leto dni je, odkar je bil občni zbor OBZTK Laško in še danes ne moremo biti povsem zadovoljni z delom tega organa. Kje so vzroki. Mislim, da največ v ne dovolj aktivnem delu nekaterih članov UO. Lahko trdim, da smo imeli lepo zamišljen program občinske zveze, ki je bil dobro pripravljen, žal pa ni bil v celoti izvršen, delno tudi zato, ker posameznim društvom ni bil v celoti dostavljen. Ce ocenjujemo delo posameznih društev v naši občini, lahko trdimo, da so najbolj aktivni TVD Partizan Papirnica s svojimi sekcijami: od- Most čez Gračnico pri Blatniku je bil že toliko dotrajan, da bi bila njegova uporaba s količkaj težkimi vozili že nevarna. Zato je bila njegova dopustna nosilnost skrčena že na 1 tono. Krajevna skupnost Rimske Toplice je zaradi tega dala pobudo, da se most obnovi. Upravni organ občine Laško je na podlagi tega že v prvi polovici maja letos sklical na kraju samem predstavnike Splošne vodne skupnosti Savinja in Cestnega podjetja iz Celja, predstavnike Gozdnega gospodarstva Celje — obrat Laško, Gozdnega gospodarstva Brežice ter Krajevne skupnosti Rimske Toplice. Po ogledu je bilo soglasno ugotovljeno, da most kliče po nujni obnovi in je zato treba za varnost občanov in prometa preko njega, zlasti pa za spravilo posekanega lesa, ki ga ima gozdno gospodarstvo za zimske mesece 1971-72 v programu, most usposobiti za takšen promet. Izdelavo načrta je prevzela Splošna vodna skupnost Savinja iz Celja. Ta je pozneje prevzela tudi gradbena dela in prispevala svoj delež k gradbenim stroškom. Vsi ostali interesenti : Gozdno gospodarstvo Celje in Brežice ter občina Laško s Krajevno skupnostjo Rimske Toplice pa so pristopili kot sofinancerji k ostalim stroškom za obnovo mostu. Z gradnjo mostu so začeli v septembru in bo njegova predračunska vrednost znašala 170.000 dinarjev. Vsi leseni deli starega mostu so bili odstranjeni, namesto njih pa sta bila pozidana dva nova betonska nosilca, preko njiju pa namesto lesenih položena železna konstrukcija, ki seda* zagotavlja njegovo nosilnost do 15 ton. Dela na mostu so že v za- bojka (člani, članice), namizni tenis (člani, mladinci), plavanje (člani, članice), šah (člani), kegljači (člani), atletika (člani), nogomet (člani, mladinci, ekipe pionirjev). V rednem tekmovanju sodelujejo v NP Celje člani in mladinci, pionirji pa v zasavski ligi. Vse ostale zgoraj naštete športne sekcije nastopajo na športnih igrah papimičarjev Slovenije in ob raznih drugih prilikah npr. ob krajevnem in občinskem prazniku in podobno. V okviru TVD Partizan Radeče delujejo naslednje sekcije: splošna telovadba, ki je razdeljena na naslednje oddelke: mlajši pionirji, mlajše pionirke, starejši pionirji, starejše pionirke, mladinci, mladinke. ključni fazi in bo most že v prihodnjih dneh usposobljen za normalen promet. Z dograditvijo oziroma obnovo mostu so občani tega predela v smeri proti Lokavcu dobili varen prehod preko Gračnice. In če bodo sedaj poprijeli še sami in uredili cestišče, bo ta dolina do šole prevozna za vsa vozila. TVD Partizan Radeče je v juniju organiziral telovadni nastop s sode-lb van jem ŠŠD Radeče, ki je zelo dobro uspel. V sklopu TVD Partizan Radeče deluje še rokometna sekcija, ki jo sestavljajo I. moštvo (člani), mladinci in pionirji. Člani tekmujejo v slovenski ligi, mladinci pa v zasavski. Pionirji imajo občasna tekmovanja s sosednimi društvi. V okviru TVD Partizan Laško delujejo sekcije: košarka, ki je v rednem tekmovanju v conski ligi, medtem ko rokometna in odbojkarska sekcija delujeta le občasno. Smučarska sekcija — predvsem pionirji so zelo aktivni. Vsako zimo prirejajo smučarske tečaje in sodelujejo na medobčinskem tekmovanju skupno s ŠŠD Laško in Rimske Toplice. Telovadba se v zadnjem času ne odvija po zaželjenem programu, ker so v glavnem vzrok neurejene razmere pri uporabi telovadnih prostorov Dušana Poženela. Tudi te stvari bo treba čimpreje urediti. V sklopu TVD Partizan Rimske Toplice delujejo naslednje sekcije: plavanje, odbojka in košarka. Vse sekcije delujejo v glavnem ob raznih prireditvah, niso pa vključene v redna tekmovanja. Nogometni klub Pivovar tekmuje v nomogetm podzvezi Celje v II. razredu. (Nadaljevanje na 5. strani) ZA DAN REPUBLIKE IZOBESIMO ZASTAVE Letošnji praznik ROJSTVA REPUBLIKE bomo tudi v naši občini proslavili na dostojen način. Družbenopolitične organizacije in društva ter šole se že dogovarjajo in pripravljajo programe, da bi ta dan — ROJSTVO REPUBLIKE — proslavili zares veličastno, ocenili prehojeno pot in sprejeli nove obveze za nadaljnje delo. Vendar ne gre samo za to, da se bomo v tistih dneh zbrali na številnih proslavah širom naše republike, v občinskih središčih ali posameznih krajevnih skupnostih. Poleg tega gre namreč tudi za to, da poskrbimo in tudi na zunaj damo vsemu našemu okolju in sleherni hiši v strnjenih naseljih slavnosten videz. To bomo dokazali, če bodo ulice in ceste čiste, odstranjena vsa navlaka okrog hiš, na hišah pa izobešene zastave. Ne dopustimo, da bo videz našega okolja podoben kateremukoli navadnemu dnevu v letu, ampak na ta način, ko bodo z vseh naših tovarn in poslopij delovnih organizacij ter vseh naših stanovanjskih blokov in hiš vihrale naše zastave, bodo te vsem in vskakomur pričale o naši sreči, ki nas bo ob spominu na VELIKI ČAS pred osemindvajsetimi leti še posebno navdajala te dni. Predstavnike družbenopolitičnih organizacij in društev, krajevnih skupnosti ter delovnih organizacij, hišne svete in vse lastnike in upravljalce hiš v občini vabimo, naj poskrbijo da bodo že dan pred praznikom izobešene naše zastave in se enotno pridružijo tej manifestaciji. NOV MOST PRI BLATNIKI! M VRHU SO NAPELJALI VODOVOD PRI GRADNJI VODOVODA SO OBČANI IN 9008 UR PROSTOVOLJNEGA DELA Želja po zdravi, tekoči pitni vodi je bila na Vrhu stara preko sto let. V tem kraju do nedavnega ni bilo tekoče vode, prebivalci so bili odvisni od padavin. Če je bilo dovolj dežja, so bili vodnjaki polni, v sušnih letih pa so morali voziti vodo iz okoliških krajev, celo iz Laškega. Odkod dobiti vodo? Z naravnim padcem je bilo nemogoče napeljati vodo na Vrh, ker pač živimo na vrhu Vrha. Obstajala je edina možnost, da dobimo vodo iz doline — iz zaselka Laskovca. Do prvih razgovorov je prišlo pred leti med takratnim — sedaj že pokojnim direktorjem Komunalnega podjetja v Laškem — Cirilom Vezjakom in vodstvom šole na Vrhu ter nekaterimi drugimi predstavniki organizacij na Vrhu. Uspehi teh razgovorov so se kmalu pokazali. Izdelan je bil celoten načrt za gradnjo vodovoda, a pri tem je tudi o-stalo. Načrt je obležal v arhivu Komunalnega podjetja v Laškem. Prebivalci Vrha so se ustrašili predračuna, po katerem naj bi napeljava vode stala okrog 6 milijonov starih dinarjev. Minevala so leta in prebivalci Vrha so vedno bolj čutili potrebo po dobri vodi. Do prvih sestankov v zvezi z gradnjo vodovoda je prišlo v začetku 1970. leta. Imenovan je bil iniciativni odbor, ki naj bi pripra- Uredništvo »NAŠE DELO« ima nekaj dodatnih izvodov ZBIRKA OBČINSKIH ODLOKOV O UREDITVI IN VZDRŽEVANJU ZUNANJEGA IZGLEDA NASELIJ še na razpolago, zato jih naročite pravočasno. Šolska mladina opravili skupaj vil vse potrebno, da bi lahko pričeli z delom. Občani so se obvezali, da bo vsako gospodarstvo poleg denarnih prispevkov opravilo še 100 ur prostovoljnega dela pri gradnji vodovoda. Prva lopata je bila zasajena 9. maja 1970 in to na kraju, kjer danes stoji rezervoar, ki napaja z zdravo pitno vodo 22 gospodarstey in šolo na Vrhu. Zaradi objektivnih vzrokov je delo konec maja zastalo. Z delom so ponovno pričeli zadnje dni julija in vzdržali do konca, to je do dneva, ko je na Vrh poizkusno prvič pritekla voda, v avgustu 1971. Pri gradnji zajetja, obeh rezervoarjev in glavnega cevovoda je bilo opravljenih preko 3 tisoč ur prostovoljnega dela, pri gradnji omrežja pa 5 tisoč ur, skupno torej 8 tisoč ur prostovoljnega dela. V najkritič-nejših trenutkih so delavcem z Vrha priskočili na pomoč še občani okoliških vasi, katerih otroci obiskujejo o-snovno šolo na Vrhu in opravili 508 ur prostovoljnega dela. Velik delež pri gradnji vodovoda ima tudi šolska mladina, ki je opravila preko, 500 ur dela. Več desetletij so prebivalci Vrha čakali na vodo, končno je voda tu, čeprav delo ni bilo lahko. Oddahnili so se prebivalci, ki imajo vodo, predvsem pa so se oddahnili tisti, ki so dela pri gradnji vodovoda vodili ali kakorkoli pomagali, da imajo vaščani pitno vodo, da imajo vodo v hlevih in da jo lahko koristijo za razne gospodinjske stroje. DRAGO CEPUŠ PRITOŽBE OBČANOV: OD RIMSKIH TOPLIC DO GRAČNICE ZANEMARJENA CESTA Na volilni konferenci KO SZDL Rimske Toplice, ki je bila v nedeljo 7. novembra in na kateri so udeleženci obravnavali bodoči razvoj Rimskih Toplic, je bilo iz njihovih vrst slišati tudi ogorčene pripombe nad vzdrževanjem ceste od Rimskih Toplic pa vse do Jurkloštra. Še posebej pa so poudarili, kako grozno je zanemarjen odsek od železniške postaje Rimske Toplice do Gračnice. Cesta na tem odseku je vsa v kotanjah, kaže svoja rebra in je komaj še prevozna. Ta cesta velja kot cesta III. reda in naj bi za njeno vzdrževanje skrbelo Cestno podjetje iz Celja. Vse kaže, da na tem odseku že nekaj mesecev ni bilo nobenega cestarja, če pa je bil, ni bilo kaj prida narejenega. KRAJEVNA SKUPNOST VRHOVO URESNIČUJE SVOJ LETOŠNJI PROGRAM V mesecu decembru lani je Krajevna skupnost Vrhovo sklicala vse politične in družbene organizacije našega kraja, da skupno postavimo plan dela za leto 1971. Predlog je bil, da se naj v program vključi predvsem tisto, kar bomo zmožni izvršiti. V program smo sprejeli zamisel, da se Vrhovo priključi na avtomatsko telefonsko centralo. Delo je bilo izvršeno. Za to delo je Krajevna skupnost Vrhovo vložila 11.000 dinarjev. Tudi javno razsvetljavo smo uredili. Predračun del je znašal 22.000 dinarjev. y tem letu naj bi tudi. pričeli z grad- njo kanalizacije. Kljub vsem prizadevanjem to delo še ni izvršeno, ker še niso izdelani načrti, pa tudi sredstev je še premalo. Krajevna organizacija SZDL in PD Vrhovo sta organizirala proslavo v počastitev 30. obletnice OF in obletnice izgona naših ljudi v tujino, dočim je gasilsko društvo prevzelo skrb, da s pomočjo drugih organizacij organizira proslavo 60. obletnice gasilskega društva, v okviru letošnjega krajevnega praznika. Poudariti moramo, da si vse organizacije in društva vzajemno pomagajo in da tudi mladi dobro sodelujejo. Kržan Karlo Tudi oster ovinek s podvozom pod progo je že dolgo na robu ob Savinji nezavarovan. Občani so bili nad takšnim odnosom cestnega podjetja več kot ogorčeni in so odločno zahtevali, da tako Krajevna skupnost kakor tudi Krajevna organizacija SZDL Rimske Toplice opozorita na to Cestno podjetje Celje in poskrbita, da bo podjetje ta odsek ceste čimprej primerno uredilo. DEJAVNOST TELESNE KULTURE (Nadaljevanje s 4. strani) V sestavu Občinske zveze za telesno kulturo delujejo tudi šolska . športna društva: Laško, Rimske Toplice in Radeče. Z rezultati njihovega dela smo lahko zadovoljni, ker so pokazali precejšnjo aktivnost pri raznih športnih tekmovanjih v občinskem merilu kakor tudi v krajevnem. Športno dejavnost v občini financira občinski proračun. Sredstva, ki jih dobi občinska zveza za telesno kulturo, deli društvom po njihovih potrebah in aktivnosti. Ta sredstva pa ne zadostujejo za kritje vseh njihovih stroškov. Tudi še ni rešeno vzdrževanje športnih objektov, kar pa bo treba čimprej e urediti in naj ti način, kako bomo vzdrževali obstoječe objekte, da bi zagotovili nemoteno delo društvom. VINKO LAVRINC PROBLEMI, KI ŽULIJO OBČANE KS JAGNJENKA-SVIBNO Na področju naše krajevne skupnosti je še nekaj zaselkov, ki niso vključeni v elektrovodno omrežje. Vzrokov za to je več: velika oddaljenost od elektrovodov, redka naseljenost, šibka gospodarska moč, poleg tega pa še tudi nezainteresiranost posameznikov. Eno od teh zaselkov; Magovnik, ki spada pod Po-čakovo, je letos dobilo s pomočjo Pivovarna ima z ozirom na precejšnje nihanje potrošnje (januar : julij 1 :4) možnost proizvesti 240.000 hektolitrov piva. Seveda je bila proizvodnja v zadnjih dveh letih večja ker smo v sezoni delali neprekinjeno nadure, pretirano obremenjevali stroje in podobno. Sezonski značaj prodaje piva nam praktično narekuje dimenzioniranje zmogljivosti na najmočnejše mesece potrošnje. To dejstvo in pa nekatera predvidevanja po analizi trga, da je možno v sezoni prodati do 40 % več piva, je narekovalo odločitev za nova vlaganja v povečanje zmogljivosti. Tako smo v letu 1971 pričeli z rekonstrukcijo (izvajanje faze II. po srednjeročnem planu), ki je obsegala nabavo nove varilnice, polnilne linije, parnega kotla, postavitev kleti — družbe in družbenih organizacij električno razsvetljavo v svoje domove. Na Počakovem je še slaba cestna povezava međ posameznimi naselji. V programu za 1971 so sicer imeli, da bi povezali cesto 4. reda Krajšek —Počakovo od naselja češence v Počakovo v dolžini 600—700 m. Ker so bila vsa razpoložljiva sredstva vložena v elektrovod, zato letos ni provizorija, rekonstrukcija hladilnega sistema in razna manjša pripadajoča dela. Dela so bila končana v juliju tako, da je po rekonstrukciji možno proizvesti 450.000 hi piva letno. Kljub temu povečanju, pa povpraševanju pc pivu v celoti ne bomo zadostili. Celotna predračunska vrednost vlaganja v etapo II. je bila 34,500.000 din, po spremembi paritete dinarja pa je dosegla vsoto 40.000.000 din. Investicija je bila financirana iz sredstev najetega kredita, delno pa tudi iz lastnih sredstev. Vsekakor smo z rekonstrukcijo pridobili precej, predvsem pa smo dosegli to, da bo kvaliteta Laškega piva tudi v času najvišje sezone ostala na tako visoki ravni kot to želijo naši potrošniki. SADAR JOŽE več mogoče računati na ta podaljšek ceste. Na področju Svibnega je cela vrsta odprtih vprašanj, ki terjajo rešitve. To so: prizidek k šoli za cider in druge potrebe prosvetnega društva in šole same. Prosvetno društvo, ki je sicer aktivno, se ne more razvijati zaradi tesnih prostorov. Oder za igre je v enem razredu. Vse skupaj je zelo stisnjeno. Stanovanja za učne moči so nepopolna. Še večja težava je s pokopališčem in njegovim obzidjem, ki se ruši. Skupščina se za obnovo tega obzidja po udoru v januarju 1971 prizadeva, ni pa lahko dobiti gradbeno podjetje, ki bi prevzelo to delo. Teren je namreč okoli pokopališča zelo strm in za dostavo gradbenega materiala dostopen le z vrhnje strani. Ceste četrtega reda so zaradi preobremenitve s težkimi tovornjaki, ki prevažajo les, vedno v slabem stanju. So sicer prevozne, pozna pa se tudi, da na njih ni rednega cestarja. Iz svibenske osnovne šole se vozijo otroci v matično šolo Radeče. Ob bližajoči se zimi se pojavlja vprašanje, če bodo ceste zasnežene, ali bodo sredstva za pluženje. Zaradi vedno večjega števila motornih Vozil in sploh povečanega prometa bo cesta morala biti prevozna tudi pozimi, saj bo v primeru, če bo cesta Jagnjenica—Sopota v okvari, šel ves promet po cesti Jagnjenica— Svibno—Sopota. Od cestne uprave slišimo, da se bo cesta Radeče—Jagnjenica uredila in dobila še zaporni sloj. Občani to pozdravljamo, saj je tudi že skrajni čas za to, ker bodo sicer težka sredstva, ki smo jih prostovoljno dali občani in družba, popolnoma propadla. Občani iz Jag-njenice se tudi navdušujemo za cestno razsvetljavo v dolžini 800 m, kar pa je zaenkrat še nemogoče, dokler ni cesta urejena. Ž ureditvijo potoka Sopote od Papirnice do Starega dvora je kraj po svojem zunanjem izgledu precej pridobil; strugo Sopote bi bilo tre* ba poglobiti še bolj v gornjem delu proti Zagradu, kjer ob vsakem malo večjem dežju poplavlja parcele ob potoku. Za razvoj turizma so v kraju še lepe možnosti. Škoda le, da se je pričeta gradnja ribnika povsem zataknila. V to je ribiška družina vložila že lepa sredstva, ki pa so sedaj tako mrtva in je veliko vprašanje, če se bodo kdaj obrestovala. Ce zemljišče ni sposobno služiti temu namenu, je drugo vprašanje, moralo bi pa biti prvo pred začetkom vlaganja v to investicijo. Kraj kot tak pa. je zaradi tega gospodarsko in turistično vendarle prikrajšan. DOSEDANJI IN NOVI OBJEKTI PIVOVARNE. — V OZADJU NOVO NASELJE TA- BORJE POVEČANE PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI V PIVOVARNI ■ PIVOVARNA LAŠKO JE V JUGOSLAVIJI MED 28 PIVOVARNAMI ■ NA 6 MESTU PO PRODANIH KOLIČINAH PIVA, OSTALI POKAZATELJI ■ USPEHA PA KAŽEJO ŠE BOLJŠE REZULTATE GOSPODARJENJA. MILOŠ RYBAR, dipl. pravnik in prof. zgodovine: 800 LET IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Posebnost kartuzijanskega obreda je tudi ta, da med bogoslužjem ne zvoni ministrant z malim zvončkom, ampak z velikim zvonom; stolp mora biti nameščen na strehi tako, da pride vrv od zvona ravno pred oltar (ponavadi je tak stolp na slemenu), da od tam lahko zvonijo in se zvonenje sliši po vsem samostanu. Vsako popoldne pred večernicami imajo navado, da menih, ki prvi pride v cerkev, zvoni tako dolgo, da pride drugi, ki prevzame vrv od prvega; tako si podajajo vrv in kličejo z zvonenjem drug drugega, dokler ne pride v cerkev zadnji. Zato je tudi v Jurkloštru še danes zvonik sredi strehe, le vrv ne pada več pred oltar, ker je sedanji glavni oltar pomaknjen naprej, stari oltar je bil tam, kjer je danes zakristija in tako je vrv padla ravno pred oltar. Kartuzijanski red je po svojem načinu življenja najstrožji red katoliške Cerkve. Kljub temu ali morda ravno zaradi tega uživa povsod mnogo simpatij in spoštovanja, tudi pri ljudeh drugačnega prepričanja. Značilen je odnos vladajočih krogov vseh časov do tega reda. Plemstvo v srednjem veku in tudi pozneje se v svojem načinu življenja ni držalo moralnih predpisov katoliške Cerkve. Kljub temu si je z bogatimi darovi prizadevalo, da si pridobi prijateljstvo kartuzijanskega reda. Odtod tak porast kartuzijanskih samostanov; v 15. stol. jih je bilo 190. Poglejmo si samo okrutne celjske grofe, ki so v svojem času bili največji dobrotniki kartuzijanskih samostanov v Sloveniji. Znano je tudi zadržanje kartuzije v Pleterjah na Dolenjskem med zadnjo vojno, ko je tedanji prior podpiral partizane in nekdanji partizani so ne glede na prepričanje obdržali prijateljstvo do pleterskega samostana. Tudi predsednik Tito je obiskal kartuzijo Pleterje. Zanimivo je, da je bil že približno 60 let po smrti sv. Bruna ustanovljen prvi kartuzijanski samostan v Sloveniji. Ustanovil ga je štajerski mejni grof Otokar V. Traungavski (kartuzijane je verjetno spoznal v Franciji) v samotni dolini ob vznožju Konjiške gore na nasprotni strani Konjic okrog leta 1160. Dolina na drugi strani Konjiške gore je bila dovolj samotna in po njej teče potok Žičnica. Oboje je bilo primerno za lokacijo samostana. Najbližja vas je bila tedaj Žiče, zato je dobil sa- JURKL0ŠTRA (6) NADSTRESNI stolp v JURKLOŠTRU JE BIL SEZIDAN ZARADI PREDPISOV KARTUZIJANSKEGA OBREDA IN STOJI SE DANES srednji Evropi, je bil to prvi kartuzijanski samostan. Zato prvi menihi niso mogli biti Nemci, ampak Francozi in morda Italijani, prior je bil celo Anglež, prišli so pa iz Francije. Najprej so si postavili leseno cerkev in lesene kolibe za očete v zgornjem samostanu, 1700 m pred zgornjim samostanom pa so postavili spodnji samostan, prav tako z leseno cerkvijo in drugimi lesenimi poslopji. Ustanovna listina je bila izdana, ko so bile prvotne stavbe že postavljene in nosi letnico 1165; tedaj je bil ustanovitelj, mejni grof Otokar V., že mrtev in jo je zato opremil s pečatom njegov sin Otokar VI. Domnevajo, da je bil samostan dejansko ustanovljen kakšnih 5 let poprej. torej okrog 1160 in tedaj so se že menihi naselili in začeli postavljati prvotne stavbe. Ustanovitelj je poleg obdelovalne zemlje in gozdov, ki jih je podaril menihom, skrbel še za zidavo poslopij in je naklonil samostanu tudi takšne stvari, ki jih sami niso mogli pridelati, npr. sol, železo in olje. Za sladkanje jim je zagotovil 19 mer medu letno iz Laškega. Laško je bilo tedaj še vas, toda že središče obsežnega zemljiškega gospostva, katerega posestniki so bili Traungavci. Otokar V. je hotel samostanu nakloniti še več dohodkov, toda menihi so se branili prevelikih darov. Samostan je obstajal približno 17 let, ko je zašel v krizo (enako se je zgodilo Jurkloštru). Menihi so bili tujci in se niso takoj znašli v naših krajih. Niso poznali ne zemlje in njene rodovitnosti, ne domačinov, ki so jim služili pri obdelovanju, zato niso mogli v začetku presoditi, koliko bodo porabili za preživljanje in so odklanjali preobilne darove. Samostan je tedaj skoraj propadel, zato so se menihi obrnili na papeža Aleksandra III.- ki je bil tedaj za nekaj mesecev v Benetkah. Papež jih je v listini leta 1177 opomnil, naj potrpežljivo prenašajo svoje težave, nadloge in revščino, obenem pa jim je sporočil, da je pismeno naprosil ustanovniko-vegä sina in naslednika Otokarja VI. Traungavskega, naj jih še bolj podpira in jim pomaga pri gradnji samostana. Poslopja so bila do tedaj še lesena in menihi so si šele počasi zidali trajne stavbe. Otokar VI. je res ugodil papeževi prošnji in je samostanu naklonil še več zemljiške posesti, poleg tega pa krzno in kože vseh živali, ki so jih zaklali v njegovih gospostvih v Mariboru, v Radgoni in v Laškem. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) mostan ime po tej vasi. Danes sta med razvalinami samostana in vasjo Žiče še dve vasi, Špitalič in Skedenj, zato sedaj ne moremo reči samostan v Žičah ali kartuzija Žiče, ampak samo žički samostan ali žička kartuzija. Žički samostan je nastal približno 10 let pred Jurkloštrom in je bila začetna rast obeh samostanov podobna, zato si bomo na kratko ogledali nastanek žičke kartuzije, ker o njej več vemo kot o Jurkloštru. Žička kartuzija ni bila samo prvi tovrstni samostan v Sloveniji, celo v vsem nemškem cesarstvu, kamor so tedaj spadali naši kraji, in s tem v vsej KDO JE KRIV ZA RAZOČARANJE TEKMOVALCEV? Programsko bogatemu praznovanju krajevnega praznika Radeč, ki so ga pripravila razna društva, s podporo številnih delovnih organizacij, ki so bile pokrovitelji, se je pridružila tudi Strelska družina Papirnica Radeče pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Laško. Naloga družine je bila, zbrati čim-več tekmovalnih ekip iz radeških delovnih organizacij. To ji je tudi u-spelo, saj se je dobro pripravljenega tekmovanja udeležilo kar šestnajst tričlanskih ekip. Tudi kvaliteta čeprav na hitro sestavljenih ekip ni bila slaba, saj so dosegli lepe rezultate: MOŠKI 1. Papirnica 2. Obnova 3. Papirnica II ZENSKE 1. Papirnica I 2. Papirnica II 3. Kora POSAMEZNO 1. Dular Berti 1. Kožar Joža 2. Pacek Ivan 2. Martinšek Mimi 3. Knez Andrej 3. Knez Vera Žal pa je tisti svečani zaključek, podelitev čeprav skromnih priznanj, na katerega je čakalo lepo število strelcev in strelk, moral odpasti zaradi odsotnosti pokrovitelja. Skoda, da je dobro pripravljeno tekmovanje moralo dobiti na samem kraju kanček neodgovornosti. TONE KOŽAR Gibanje prebivalstva v občini SMRTI: — VAVRIČUK Darko, (21), delavec, Laško, Valvazorjev trg 8; — STVARNIK Franc, (91), upokojenec, Laško, Titova 47; — KRAŠEK Franc, (57), upokojenec, Rečica 143; — FRECE Ana, (55), poljedelka, Rečica 162; — ZAVŠEK Barbara, (84), gospodinja, Klad j e 4; — GUČEK Lovrenc, (90), preužitkar, Laška vas 5; — BIDERMAN Ana^ (74), gospodinji a, Velike Gorelce 8; —■ LAPORNIK Amaflija, <8(0), socialna podpiranka, Paneče 23; — OBERSKI Alojz, (41), invalidski upokojenec, Paneče 39. — ČOT Jože, (67), kmet. Gorel j ce 6; — PODPEČAN Vinko, (72), upokojenec, Breze 88; — MOHORKO Antonija, (75), gospodinja, Strmca 2; S STRELSKEGA TEKMOVANJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V RADEČAH RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA NOVEMBER 1971 V novembru 1971 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1971 Živinozdravnik TELEFONSKA številka 1. 11. 6. 11.— 8. 11. 13. 11.—15. 11. 20. 11.—22. 11. 27. 11.—30. 11. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško Malenšek dr. Slavko, Laško Malenšek dr. Slavko, Laško (klicati postajo milice Radeče) (klicati postajo milice Radeče) 73-979 73-996 73-S96 Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj tretjega dne. Dežurni veterinar opravlja umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu. ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA NOVEMBER 1971 V času od 1. 11. do 30. 11. 1971 bo dežurna služba zdravnikov za področje Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj tudi za območje Radeče) in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: «Naše delo. izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 - Cena za vsako številko 1 din - Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP Cetis Celje 1971 Zdravnik 1. 11.— 7. 11. Velikonja dr. Tone 8. 11.—14. 11. Pečar dr. Samo 15. lil.—21. 11. Baburak-Grakalič dr. Vesna 22. 11.-28. 11. Dolanc dr. Jože 29. H.—30. 11. Velikonja dr. Tone Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih do 12. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo izven rednega delovnega časa dežurnim v ambulanti.