Štev. 47, (Tek. račun s
C, C. con la Posta) V Trstu, petek 18. novembra 1927. - Leto VI.
 : ----------------------------
Leto V..
Izhaja vsak j) e tek dopoldne. Izdaja, konsoroij Malega lista, »slor: Mali list, Triesto, ca-sella eentro 87. — Urad: via Imbriani 9-I1I.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTET. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta h L., Četrt leta 8 L. - IZVEN ITAIJJE celo leto 24 L pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
MALI L
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK,
c.
Got*
.V'
CENA	ieSte	'
r’
iuATšO	(pol idta)
1 Vt VV,'^’	•	^elo	leto) 60»/,
’	popusta.
j* : 80 stotink vsaka beseda v na-*».' tisku; niaNtuo 4o stotink beseda; z IkMKlSIl ČRKAMI 5u st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
J^Iali koledar.
Petek, 18. novembra: Odon; Evgenij; Hilda. — Sobota, 19.: Elizabeta; Pon-cijan. — Nedelja, 20.: Feliks. — Ponedeljek, 21.: Darovanje Marijino; Kolum-ban. — Torek, 22.: Cecilija; Maver. — Sreda, 23.: plemen; Felicita. — Četrtek, 24.: Hrizogon; Janez od Križa; Flora. — Petek, 25.: Katarina; Jukunda. — Sobota, 26.: Konrad; Silvester.
MALE NOVICE.
Reforma zbornice.
Veliki fašistovski svet je na zadnjem zasedanju razpravljal o reformi narodnega zastopstva. Sedanja zbornica je te vrste zadnja. Nova zbornica se bo sestavljala po drugih načelih. O stvari borno še pisali obširneje. Dosedanja zbornica pa ostane še v funkciji vso zakonito dobo.
Fašisti h. konzulatom.
Vlada je pred kratkim imenovala sedem fašistov na razna konzularna mesta. V Celovec gre za konzula Silvij Delič. Eden gre v Buenos Aires, eden v Rio Janeiro, eden v San Paolo, eden v Tolo-zo, eden v Bruselj (Belgija).
Ali bo ali ne bo ?
čujemo, da zadeva Kmetijske zadruge še vedno ni končana. Celo tako daleč je prišlo, da je te dni imelo iti posestvo nekega posestnika na Krasu na dražbo, a se je k sreči dražba prenesla. Merodajni krogi v Trstu so sicer zagotovili, da se bo zadeva rešila, ne da bi moral nesrečni posestnik kaj utrpeti, a doslej smo culi samo besede. Želimo še dejanj, in sicer kmalu. Drugo pa, kar želimo, je to, da likvidacijski odbor končno poda poročilo o delovanju, o dohodkih in stroških, da bodo člani vedeli, pri čem so. Ako se likvidacijski odbor res ne more se stati, pa naj se za stvar pobriga zadnje nadzorstvo. Mali list se je vedno in povsod zavzemal za skupnost, ki ne sme nikar trpeti radi morebitnih zasebnih interesov. Zato prosimo merodajne čini-telje, naj se podvizajo.
Obsojeni komunisti.
Na Mažarskem je bila velika sodba čez komuniste. Glavni obtoženec je dobil 8 let, drugi 4V2, sedem njih po 2 do 4 leta, desetorica po 14-24 mesecev, trije po 8 mesecev; 22 jih je bilo oproščenih. Ivo je predsednik sodbo razglasil, so obsojenci vsklikali «živela rdeča internacionala«. Za ta vsklik jim je predsednik dodelil po par dni temnice.
Umestne naredbe.
Prefekt v Chieti je prepovedal dve vrsti plesa:	«charleston»	in «black-
bottoin«, ker sta nedostojna in bedasta.
V Jugoslaviji je dal poštni minister predpis; da morajo uradnice in nastav-ljenke na poštah nositi v službi črne halje, ki morajo segati najmanj 20 cm čez kolena; imeti morajo dolge rokave in biti pod vratom zaprte.
Zima je prišla v deželo.
Do sv. Martina smo imeli toplo prizanesljivo vreme. Ko smo se pa napravljali, da damo novemu moštu pošteno ime k vino«, ki ga letos v polni meri zasluži, je naenkrat butnila zima v deželo. Najprej jug, vlaga in dež, grom, povodnji, slabe novice od vseh krajev — nato burja, mraz kakor o Božiču. Temperatura je v par dneh nagloma padla za več ko 10 stopenj, vse je hitelo kupovat drva, .koks, premog. Peč je postala dobra
in j smo nehvaležniki čisto pozabili nanjo — iz omare pa smo izvlekli zimske suknje, kožuhe in kape. Tako se je Martinovo leto burno sprevrglo v zimo in nastopila je stroga koalicijska vlada burje in snega. Solnce mora, po časnikarsko rečeno, ujesti, grenki kruh opozicije» dokler se vladni voz koalicije ne razbije o spomladanskem povratniku. Za ta čas tolažili se bomo z moliorjevkami, ki jih željno čakamo. Šolski otroci na Vojskem veselo
prijateljica kakor lansko leto — poleti : skačejo, ker so začele — počitnice.
Obrtne volitve,
V Sloveniji se je nanovo sestavila zbornica za trgovino, obrt in industrijo (TOI). V odseku za industrijo se ni volilo, ker je bila vložena ena sama lista po sporazumu strank. V odseku za trgovino je zmagala celotna Jelačinova lista, ker je bila lista samostojnih demokratov neveljavna. Volilo se je le v obrtniškem odseku, v katerem je zmagala Ogrinova lista (Slov. ljudska stranka); dobila je 11 tisoč glasov, nasprotna Rebkova lista pa le 7 tisoč; v tem odseku dobi torej SLS 10 zastopnikov, Sam. dem. pa 6. V celi zbornici TOI imata torej Ogrin in Jela-ein krepko večino nad zastopniki starega liberalizma.
Aretiran slepar.
Agencija Stefani je objavila:
Ker so bile vložene razne pritožbe, da je vitez Cerquetti po krivici dobil prvo nagrado žitne razstave, je bilo na podlagi preiskave ugotovljeno, da so bili podatki odlikovanca, spričo katerih mu je bila podeljena nagrada, nepravilni in ponarejeni. Čeprav je odlikovanec povrnil nagrado, ga je vlada naznanila sodni oblasti in je bil vitez Cerquetti aretiran. Pokrajinska zveza poljedelskih fašistov-skih sindikatov v Perudržiji je Cerquet-tija izključila.
Novi otroški vrtci.
V Prvačini in v Volčjidragi je odprla otroški vrtec družba »Opera nazionale di Assistenza allMtalia Redenta«. Otvoritvi so prisostvovali prefekt, šolski skrbnik in druge osebnosti.
Nezgoda rojaka.
Dne 28. oktobra se je ponesrečil na postaji S. Severino pri Salernu rojak Mirko Tronkar iz Podgore pri Gorici, železniški uslužbenec. Padel je z zavor-nice pri premikanju vlaka. Sreča, da je odnesel samo lahke poškodbe na glavi in nogah. Zdravit se je podal v bolnišnico v Salerno, želimo mu, da bi se kaj kmalu mogel vrniti zdrav v svojo službo.
Da bodo pridni.
Po novejši navadi spada k dolžnostim državnega poslanca tudi krik, ropot in
Velika procesija v Trstu.
Letos obhajajo v Trstu stoletnico, odkar je bila ustanovljena bratovščina Matere božje, priprošnjice za zdravje (Ma-donna della Salute). Taka bratovščina je bila že v starih časih, pod cesarjem Jožefom II. je bila razpuščena in 1. 1827. spet obnovljena. L, 1849. je razsajala v Trstu kolera, ki je zahtevala 1676 smrtnih žrtev. Ljudstvo se je v stiski obračalo posebno do Matere božje v jezuitarski ctfkvi (S. Maria Maggiore), kjer je v posebnem oltarju slika Priprošnjice. Na zimo je kolera hitro odjenjala in od takrat se je 21. november —- po koledarju praznik Mar. darovanja — slovesno praznoval v Trstu kot praznik Matere božje, Zdravja bolnikov. Tisto leto je bila velika zahvalna procesija po celem mestu, katero je vodil škof Jernej Legat. Letos ob stoletnici bratovščine bo v nedeljo 20. t. m. oj} treh popoldne tudi velika jubileju« procesija, ki bo šla od Sv. Justa k morju, čež Zeleni most, po Mazzinijevi in Rimski cesti na Glavni trg in od tam v jezuitarsko cerkev. Prosesija obeta biti znamenita prireditev te vrste. Vodil jo bo škof dr. Al. Fogar. Verniki so k prireditvi uljudno vabljeni.
Naročnikom.
Današnji številki so priložene položnice. Treba je v najkrajšem času obnoviti naročnino za 1. 1928. Naročnina se pri časopisih plačuje naprej. To smo že te-
/VU H
IM
MIHEC: NI res, da Je narobe svet«
Ko mošt Je vrel, Imeli smo toplino. JAKEC: In zdaj, ko smo krstili novo vino, naenkrat breg in dol je v sneg odet.
tepež. Ker je * moda postala’ Sina !"0”	vpeljali dosledno tudi pri
Malem listu. Nas gospodorski položaj
je v Jugoslaviji vlada predlagala stVožji red in kazni za nemirne poslance. Kazni so sledeče: 1. Opomin k redu. 2. Pismen opomin. 3. Odvzetje besede. 4. Izgon iz dvorane in enodnevna izključitev. 5. Izključitev za daljšo dobo. Prve štiri šibe ima v rokah predsednik skupščine, o peti pa glasuje zbornica. Za do- ( bo izključitve izgubi poslanec tudi pri-j padajoče dnevnice. Z novim redom bo-.
nam ne dovoljuje, da bi list dajali zastonj; tožariti se pa tudi ne maramo. Ako se naročnina redno plača haprej, olajša se delo pri upravi, da se morejo ! pravočasno tudi izdelati v tiskarni listki z naslovi naročnikov. Modrost življenja je red.
Za mir ■ ■■
V angleških ladjedelnicah delajo
za
do najhuje udarjeni kričači, ki se malo j svoje bojno ladjevje eno oklopnico, 12 razumejo na resno delo in z vpitjem za-' križaric in 6 podmornikov. Lani pa je
krivajo svojo nevednost.
Ubogi-rudarji 1
V Krmelskem premogovniku v Sloveniji se je zgodila velika nesreča. V rovu Vencel gori že več mesecev premog. Oddelki po 6 mož so vedno pri gašenju; ugašene ostanke sproti spravljajo iz ja-
bila dodelana ena oklopnica, dva rušilca, en podmornik in en polagalec min. V morskem oboroževanju Anglija noče zaostati za prijateljico Ameriko.
Trgovinska pogodba.
Med Albanijo in Mažarijo se je sklenila pred kratkim posebna trgovinska po-
me, tako upajo ogenj pogasiti, kar bo pa 80c^a na podlagi največjih medsebojnih težko šlo, kakor trdijo stari rudarji. Neko noč so gasili trije rudarij. Eden je
z električno brizgalno brizgal vodo v ogenj, stoječ na lestvi, druga dva sta nakladala. Kar se vsuje velika goreča plast in pokoplje nakladalca. Na lestvi stoječi se je hotel rešiti, pa lestva se je v obleko zamotala in revež je zgorel. Druga polovica oddelka — trije rudarji — so med tem pred rovom sedeli na zraku in se hladili. Ker le ni bilo tako dolgo tovarišev iz jame so šli gledat in z grozo videli strašno smrt. Drugi dan opoldne so izkopali enega mrliča; nič ni bilo človeške podobe več — le kup osmojenega mesa in kosli.
olajšav.
Roparji preoblečeni v orožnike.
V vasi Zaton pri Šibeniku so napadli roparji, preoblečeni v orožniške obleke, tamkajšnjega župnika J. Aniča. Čakali so ga v župnišču, dokler se ni vrnil iz vasi. Ko je prišel, so zahtevali od njega 100.000 Din. Ko jim je župnik rekel, da nima več kot 2000 Din, so mu roparji začeli groziti, da ga bodo ubili. Med tem je župnikova sestra priklicala na pomoč kmete, ki so takoj prihiteli v župnišče. Alarmirana je bila vsa vas in začela se je prava bitka med kmeti in roparji. Streljali so nekaj časa kakor na bojišču, konečno so roparji pobegnili.
Crispi in rimsko vpraftanje.
Ob proslavi stoletnice rojstva slovitega ministra Crispija se je ravno živahno razpravljalo o rimskem prašanju. V ti zvezi so listi spominjali na Crispijevo zadržanje v ti pereči zadevi italjanske politike. Kralj Hambert je 1.	1895. po
zaupni osebi stal v zvezi z Leonom XIII. Leon XIII. je za kralja napisal na poseben list lastnoročno pogoje, s katerimi bi \atikan hotel narediti spravo s Kviri-nalom. Ko je kralj pismo bral, je vsklik-nil: «Xiti mojim ministrom se ne bi sanjalo o toliki popustljivosti in tako skromnih pogojih! »Poklical je k sebi min. predsednika Crispija in mu pokazal papeževo pismo. Crispi je prosil za 24 ur premisleka, šel je vprašat Velikega mojstra framasonske lože, kaj poreko framasoni. Ta pa je ministru izjavil, da bo vsak poskus te vrste vzbudil punt med ljudstvom. To framasonsko grožnjo je minister javil kralju in sprava je bila preprečena. To je dokaz, da spor med Cerkvijo in italijansko državo nete framasoni na škodo obeh.
Italijani v Franclji V Rimu so izračunih, da biva širom Francije okroglo 1 milijon Italijanov. Delujejo v raznih poklicih kot ročni delavci, zidarji, poljedelci, kuharji, točaji; veliko je krojačev, brivcev in godbenikov.
Električne ure.
so postavili v Ljubljani na štirih cestnih križiščih ter na frančiškanskem mostu. Ure stoje na reklamnih stebrih, tečejo na električni pogon in so zvezane med seboj tako, da bodo vedno enako in — kar je glavno — vedno prav kazale..
OPOMBE.
Priporočljivo. Stari profesor Seidel v Novem mestu je napisal bukvice z naslovom »Moderna izobrazba«. Notri ponavlja s pravo novomeško trdovratnostjo stare pozabljene pravljice o Koperniku, Galileju, Jordanu Brunu, o zaostalosti katoliške vere in prečudoviti naprednosti modernega prečudovitega napredka.' Zdi se, da je Seidel prevzel Slančevo dedšči-no, da novomeška stolica filozofije ne ostane prazna. Pobožna teta Edinost z roženkrancem v levici je z desnico Sei-dlove bukvice pohvalila in priporočila. Katoliški izobraženci že vedo, koliko odpustkov je na edinjaški roženkranc in kolika je edinjaška naprednost. Par za groš.
Kaj so sklenili francoski katoličani.
Na Francoskem se v zadnjih letih silno pridno prirejajo katoliški shodi, kateri so vedno bolj obiskani. Tak katoliški shod se je vršil 9. oktobra v St. Kentčnu, kjer so katoličani sprejeli slovesen sklep, da ne bodo ne naročevali ne brali protiverskih časopisov. Francoski katoličani bridko občutijo, kam je pripeljalo narod in zlasti mladino čitanje brezverskega tiska.
je s
Rumunija.
Dežela ob dolnji Donavi in Črnem morju doživlja težke dneve. Vrši se vedno bolj glasna in javna borba za kraljevi prestol. Ferdinandov sin Karel je bil med ljudmi precej znan in priljubljen, toda njegovo zasebno življenje bilo je pohuj-šljivo. Zapustil je bil namreč svojo zakonito ženo Heleno in sina Mihaela ter se združil z neko tudi ločeno žensko Lupe-scu. Ferdinand je svaril in grozil, a vse ni zaleglo nič. jKarel je moral zapustiti Rumunijo. Naselil se je v Franciji, doma pa so mu vzeli čast in veljavo1 ter deli njegovega sinčka Mihaela za prestolonaslednika. Še bolj se je stvar zamotala, ko je kmalu potem umrl Ferdinand. Vsemogočni minister Bratianu je takoj oklical Mihaela za kralja, kraljevske posle pa je prevzel «regentski svet», sestavljen iz treh oseb: kraljice matere, pravoslavnega patriarha in predsednika najvišjega sodišča.
Karel in njegovi pristaši niso tajili, da se protive temu stanju in tako se je razvnela borba. Na eni strani bije borbo ministrski predsednik velebankir Bratianu, ki ima v rokah ves vladni aparat in oboroženo silo ter tudi navidezno večino v parlamentu, ki jo je pri volitvah od ljudstva izsilil, na drugi strani pa stoji romunski narod pod vodstvom kmetske stranke. Temu se je pridružila tudi kraljica vdova (po Ferdinandu, Karlova mati). Bratianu hoče z vsemi sredstvi preprečiti povratek pregnanega princa Karla. Njemu je seveda veliko lažje vladati s 6 letnim kraljem Mihaelom, ker je tako on dejanski vladar. Zato je postal v boju za svojo oblast skrajno brezobziren. Vpeljal je najstrožjo cenzuro, vsa vladna poslopja je zasedel z do zob oboroženim vojaštvom, vsako gibanje nasprotnih strank je zatrl in dal je zapreti mnogo Karlovih pristašev. Karlu in kraljici vdovi pa je zagrozil, da bo odstavil dinastijo in razglasil republiko, čc bi sc jKarel skušal vrniti. Karlovi pristaši pa tudi ne mirujejo. V parlamentu je vlado zelo ostro naspadel vodja kmetske stran ke Maniu, ki je šibal Bratianova nasil-stva in se toplo zavzemal za Karla. Po več mestih na so se vršile velike manifestacije, za Karla. Ker je proti njim nastopilo vojaštvo, je v nekaterih krajih prišlo do hudih nemirov.
Ivarlisti so bili kolikor, toliko v zvezi s Karlom ter mu po slih pošiljali pozive in poročila o stanju zadeve. Za pota jim je bil visok ministrski uradnik Manoi-lescu, kateri je. dasi v vladni službi, tajno držal s (Karlom. Bratianu pa jc tudi
imel dobro razpredeno mrežo vohunstva in je to zvedel. Ko se je spet Manoilescu vrnil iz Pariza, so ga zaprli in deli pred vojno sodišče. Našli so pri rijem pisma, ki jih je pisal Karel voditeljem opozicije. Bumunski konzul v Parizu pa je dobil nalogo, da se polasti še drugih Karlovih listov. V ta namen so opijanili varuha Karlove vile in vdrli vanjo ter prebrskali spise (Karel ta čas ne stanuje v tisti vili).
Karlisti so zahtevali od Karla, naj se loči od svoje priležnice, pa on je to le na videz naredil, da bi se narod v ti reči pomiril; zato se je umaknil iz Pariza, ženska pa je šla za njim. Mož ima premalo energije, zato bo težko uspel v borbi s starim lisjakom Bratianom.
Tako se borba za romunski prestol nagiblje zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Ta borba ima svoj pomen nc samo v oziru na notranjo, ampak tudi na zunanjo politiko Bumunije. Bratianu je trden pristaš Malega sporazuma in velik prijatelj Francije. Njegov nasprotnik Avarescu, Karlov pristaš in bivši ministrski predsednik, pa ima o zunanji politiki drugačne nazore.
Boljševiški jubilej.
Na Buškem so praznovali desetletnico bolševiške vlade. Revolucija, ki je zrušila carsko samodrštvo i. 1917., jc bila liberalna. Kratkotrajni liberalni republiki jc načeloval silni govornik Korenski. Manjšina socialistične' stranke, na-zvana po rusko "boljševiki« (ker je zahtevala izvedbo najvišjega ali maksimalnega programa v duhu Marksovih teorij), je porabila težavne razmere in splošno, po vojski povzročeno nezadovoljnost, udarila na plan, zrušila Kerenskega in postavila svojega duševnega prvaka Lenina (pisal se je pravzaprav Uljanov) za samodržca Rusije. Po vsej velikanski Rusiji so nastali nemiri, kakršnih ni bilo še v nobeni revoluciji kdaj poprej. Boljševiki so ustanavljali povsod «so-vjete» (svete ali svetovalstva). V sovjetu je gospodaril tisti, ki je bil bolj divji in krvoločen. Boj je bil napovedan na življenje in smrt vsemu kapitalizmu in vsem kapitalistom. «Kapitalist» pa je bil ne samo bankir, tovarnar ali veleposestnik, ampak vsak njegov prijatelj, vsak tisti, ki je bil proti krvavi sodbi, vsak ((nezanesljiv« ali «sumljiv» človek. Bačuna se, da so pokončali boljševiki do 2 milijona ljudi. Nastal je strašen nered in zastalo je vse tekoče delo. Tudi na polju je delo zastalo in temu neredu je prišla na pomoč slaba letina; sledila je grozna lakota, ki je pobirala nove milijone življenj.
Nova država.
Lenin je bil najbrže za svojo osebo prepričan, da se dajo Mantovi nauki natančno izpeljati v življenju in resnici. Hotel jc narediti socialistično republiko, kjer bo vse vseh (skupnost, komunizem). Po mnenju komunistov je vse človeštvo do prihoda boljševikov živelo v smešnih in škodljivih zmotah, zato je treba vse dosedanje prcvreči in vse drugače nanovo postaviti. Lastnina je tatvina, nobeden ne bo smel ničesar imeti, vse bo vseh, vse bo last republike. Razmerje oblasti in pokoščine, ukazovanja in uboganja se protivi pojmu svobode. Vsi morajo pri vsem ukazovati in vsi ubogali. Najslabša reč v človeštvu pa je vera v Boga, vera v nadnaravne reči, v dušo, v nebesa in pekel. Vse to so zablode, neumnosti, praznoverje. Socialistična država mora vse to iztrebiti s koreninami. Socializem in vera v Boga ne moreta biti skupaj.
Taka so bila nova načela, po katerih je Lenin skušal urediti državo.
Kmet in republika.
Ruski kmetje so se dali kaj hitro vpreči pred komunistični voz. Od nekdanjih grofov in veleposestnikov so mnogo slabega uživali, dobrega pa malo; še tečnega pšeničnega kruha niso imeli ali pa ga še speči niso znali prav. V vojni pa je spet «mužik» trpel največ za «carja in domovinon, ko je navihani Žid našel kotiček v kaki pisarni. Vse to je doprineslo, da so kmetje revolucijo razumeli in podprli. Razumeli so jo kajpada po svoje. «Vse vseh» so prevedli v kmečko ruščino tako: »Zemlja bo kmetova«. Tu so kmetje predrli marksistično teorijo. Ko so prišli do zemljiške lasti, so se hitro odpregli izpred revolucionarnega voza in pustili boljševizem in marksizem mestnim ljudem.
To je bil prvi neuspeh leninove diktature. Sledil je drugi, še hujši.
„Nep“.
A7ova ekonomičeskaja politika« so rekli boljševiki zopetni vpeljavi kapita-stičnega sistema v narodnem gospodarstvu. Boljševizem v banki je pomenil fa-liment, boljševizem v tovarni lenobo, čenčanje in pričkanje namesto dela. Proizvodnja je prišla na nič. Brez dela pa ni jela. Da se jc začelo spet delati, morala je Leninova vlada dovoliti svoboščine tujim in domačim kapitalistom. Da sc pa ne bi ta osovražena beseda slišala in da nc bi vlada očitno priznala svojega poraza, rekli so starim kapitalističnim metodam unova gospodarska politika«.
Še en neuspeh.
Tudi vere ni mogel boljševizem iztre bili. Po vseh šolah so vpeljali nauk, da
ni Boga, ne duše, ne greha ne plačila. Mladino so naravnost navajali k -nečistosti in nesramnosti, da bi jo taikS' utrdili v brezboštvu. Zasejali so strašno nravstveno propalost, a vendar končno-veljavnega uspeha ni bilo. Ko je ljudstvo videlo krvolitje in nesramnost, se mu je boljševizem zastudil in nobena propaganda ni inogla v celoti naroda odvrniti od krščanske pobožnosti. Pri vsej svoji krutosti in železni doslednosti moral je boljševizem kapitulirati pred* pravoslavno vero.
Tako se je tudi v oziru na vero pokazalo, da marksizem v praksi ne gre skozi. Prav bi bilo, če bi socialisti in komunisti ob tem razmišljali, ni-li morda napaka v teorijah slavnega judovskega pismouka Karla Marxa?
Desetletnica.
Po teh bistvenih neuspehih komunizma sc je boljševizem neopazno spremenil v čisto navadno oligarhično diktaturo. Kmet je izpregel politiko, komunistična stranka jc spet ostala zgolj delavska, toda delavci ne uživajo nič večje svobode kakor v kaki «meščanski» diktaturi. Vsak mora biti v stranko zapisan, če ne izgubi delo. V srcu pa niso vsi za stranko, a morajo molčati radi ljubega kruhka.
Tako daleč, oziroma tako narobe se je zasukalo, da so teoretični dosledni komunisti pod vodstvom Trockega v opoziciji proti strankinemu vodstvu. Trocki in njegovi očitajo vodstvu, da je izdalo delavsko revolucijo. Vodstvo seveda je na take očitke Trockega in žinovjeva izključilo iz odbora, pa on ne neha vpiti in hujska komuniste proti vladajočim samodržcem.
Desetletnica je bila z veliko parado dne 7. novembra. Delavci so morali k paradi po sili. Značilno je za desetletnico,
I da so trije mladi komunisti koj po kon-j čani paradi šli skupaj v eno sobo, tam j peli revolucionarne pesmi in se potem
I	ustrelili. Bil je obup nad polomom bolj-: ševiških teorij, ki je gnal tri goreče pripadnike v smrt. Komunizem jim je vzel vero v Boga, v zameno pa obdaril Busijo z <• novo« gospodarsko politiko...
Med Jugoslavijo in Francijo,
Dober teden dni se je po celi Evropi časopisje bavilo z nenadnim podpisom prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Nam prostor ne da poročati obširno o mnenju enih ali drugih listov. Priobčujemo tu le vsebino uradnega besedila pogodbe, kakor sta jo prizadeti vladi objavili.
V	čl. 1. se obvezujete obe stranki, da ne boste druga druge napadli in se ne udeležili nobenega napada, ki bi bil naperjen proti varnosti enega izmed pogodbeni-
PODLISTBK.
Ta preklicana koza.
(Priredil Svitoslav)
Ne daleč od vznožja lepih gorenjskih planin leži malo, lepo mestece; rta imenu ni veliko ležeče. Proti severovzhodu od mesta se vleče mala lepa dolinica. Če hodiš po glavni cesti, ki deli dolino v dva dela, približno kake tri ure, in zaviješ po stranski poti naravnost pro-fi severu, potem si v dobri uri v raztreseni vasici; recimo ji Brezovje, Vasica ima to "prednost«, da so vse burke in neumnosti, ki so se zgodile daleč naokoli in sc še gode, pripisujejo le Brezovčanom. A to ne po pravici, kajti Brezovčani niso nič bolj pametni, pa tudi, nič bolj neumni, kakor so njihovi sosedje daleč na okoli, le to imajo, da so v občevanju z drugim svetom malo bolj nerodni in pa tudi premalo zviti, čemur se pa ne bo čudil tisti, kdor pomisli, da je prišel Brezovčan komaj vsake tri leta enkrat malo pogledat svoje daljne sosede. (ICer so bili premalo zviti in prebrisani, so jih tudi drugi za nos vodili, kakor nam spričuje tudi sledeča do-godbica.
Voglarjev Jur je bil kajžar v Brczovju. O sv. Gregorju ga je poslala boljša polo-
vica na semenj v mesto, da kupi kozo. Jurij je že precej dolgo oprezoval na živinskem sejmu, in že je mislil, da bo zastonj napravil tako dolgo pot, pa še ob samem kruhu in vodi. Nazadnje je vendar izteknil nekaj zanj primernega. «Ta bo moja ali pa nobena«, je sklenil sam pri sebi. Pričelo se je barantanje in glihanje in udarila sta za 19 kron. Juriju se je zdelo, da je žival med brati več vredna kakor en dešetak, zato si je mislil: «Ti stari reci, da si dal zanjo ravno 10 gld., saj ti bo verjela; za tisto krono •si pa privošči en kozarec«, in smuk v gostilno. Izpil ga je celega pol litra, potem sta jo pa mahnila -s kozo proti Bre-zovju. V Grabnu, nekako sredi pota, se je ustavil, ne zato, ker je bil sam potreben podpore, ampak, ker je bila taka navada in ni hotel trgati gostilničarjem rednih dohodkov. Za ograjo je kozo dobro privezal. Precej časa je moral čakati, predno mu je prinesel dobro rejeni gostilničar zahtevano pijačo.
«Saj vidiš Jurij, danes imamo precej dela, moral si malo počakati. No ali si tudi kaj kupčeval?«
o Nekaj malega že«, je dejal Jurij.
«Ali si kaj kupil?»
«Eno kozo, da bo poleti kaj mleka pri hiši«.
«Aii je draga?«,
»Kakor se vzame. No mislim, da bo že«.
Gostilničar je šel ven in se kmalu vrnil.
('Ali je tista črna. tvoja?«
«Tista bo ja, tista!«
«To pa je živalca, da 'ji ni para«, in gostilničar se je zvito nasmehnil. «Pa že velja kakih petnajst ali pa dvajset?«
«Ali jih daš dvajset? vpraša hitro Jurij.
«Prav gotovo bi ti jih dal, pa žena ne mara te živali gledati!« in kakor slučajno je postavil polno četrt pred Voglarja in vzel prazno proč. Voglarju se je samo smejalo, ker je naredil tako dobro kupčijo in nič se ni branil sladke vinske kapljice.
Krčmar je pustil Voglarja samega in zopet je ogledoval kozo. Pa bolj ko jo je ogledoval, bolj mu je silil obraz- v nasmeh, dokler ga ni na glas spustil, šel je v hlev; kmalu se je vrnil s črnim kozlom, ki je bil do pičice podoben Jur-jevi kozi, privezal je kozla, koza pa je romala v gostilničarjev hlev.
Malo v rožicah je zapustil Jurij krčmo in štorkljala sta po grapavi poti z navidezno kozo proti domu. Jurij že gleda v duhu vesel in zadovoljen obraz žene; po ušesih mu done lepe in zahvalne besede, ker je tako dobro kupil. Kozel za-meketa — in Voglar bi bil skoraj iz
kože skočil in lepe sanje so šle rakom žvižgat, ((^aj pa je to? Saj se žival ja ni prehladila, ko ima sedaj tako debel glas, prej jc bil pa tako tenak«. Kozel z nova zameketa in Jurija je bilo skoraj groza tega debelega glasu v tihi noči. Pospešil je korake, da bo preje doma. «Kozo» je spravil v hlev, ga dobro zaprl, potem pa začel klicati ženo.
Kmalu zahrešči zapah, vrata se od-pro in na moža se vsuje ploha ne ravno izbranih besedi.
«Veš Marjanica, ne smeš biti huda. Ti ne veš, kakšno živalco sem ti prignal. Ves dan sein stikal in vohal, pa šele proti večeru sem imel srečo. Glavo stavim, da ji ni para na Kranjskem«.
«Ali pa ima kaj mleka?«
«štiri litre vsak dan, se je gvišal prodajalec. Le kar pogledat pojdi, pa kar golido s seboj vzemi, saj veni, da jo mleko že zelo tišči«.
V	eni roki laterno, v drugi golido, je izginila žena v hlev. Jurij vesel, da jo je tako hitro umiril, se je vsedel k peči in si ga nabasal eno fajfo. Kar prileti žena v hišo in zavpije s tako silo nad Jurijem, da mu je od strahu fajfa iz ust padla:
«Ti pa res nisi zastonj Jurček, šema, šemasta. Ali imaš še kaj pameti in saj vendar nisi popolnoma slep, če si znal ponoči domov priti«.
kov. Izjema bi bila le, Če zahtevajo interesi samoobrambe ali pa po dnižtvu narodov sklenjena akcija.
V Čl. 2. se zavezujete obe stranki, da boste vse ev. medsebojne spore izgladili diplomatiČnim potom; če bi se to ne po-.srečilo, pa se podvržete razsodišču. Tozadevno boste sklenili poseben dogovor.
V čl. 3. sc obvezujete Francija in Jugoslavija, da boste vše sklepe Društva narodov in sveta društva, če bi stavili na kocko varnost enega izmed pogodbenikov, skupaj pretresli.
čl. 4. če bi bili Francija in Jugoslavija vkljub njunim mirovnim tendencam in ne da bi koga provocirali, napadeni, se sporazumete takoj obe državi, da podvza-mete skupno akcijo v varstvo svojih narodnih interesov in stanja, vstvarjenega po mirovni pogodbi; pri tem pa boste imeli pred očmi obveznosti, izvirajoče iz pakta Društva narodov.
Čl. 5. Obe vladi se obvezujete vsak poskus po spremembi sedanjega političnega položaja skupaj pobijati in delati na to, da se za ta slučaj doseže sporazum.
Čl. 6. Pogodbenika izjavita, da se nobena določba ne more tolmačiti na tak način, kakor da bi bilo v njej kako nasprotje do med Francijo in Jugoslavijo in drugimi evropskimi državami sklenjenih pogodb. Obe vladi se dalje obvezujete izmenjati si misli v vseh vprašanjih ■evropske politike, da tako podpirate mirovne tendence. Oba pogodbenika bosta se med seboj obveščala o pogodbah, ki naj jih skleneta s tretjimi državami.
Čl. 7. Ta pogodba ne nasprotuje ni-kakim obveznostim, izvirajočim iz pripadnosti k Društvu narodov. Pogodba se registrira v Ženevi. Dobi veljavnost po ratifikaciji, velja za 10 let, more se pa po '9. letih spora"zumno podaljšati.
Avstrijski socialisti.
V	Avstriji imajo socialisti precejšno moč. Sedaj so pa že dalj časa izven vlade, ker so se krščanski social-ci združili 7. nemškimi nacionalisti in ta blok ima večino v parlamentu. Socialisti bi bili tudi radi vlade deležni in med njimi je močna struja za to, da bi sedanjo vladno koalicijo razbili in se sami s katero ločenih strank združili v nov blok. Seveda, če se dela blok ali koalicija, mora se vedno nekaj odjenjati od svojega najvišjega programa. Proti vsaki odjenlji-vosli pa nastopa druga struja, zlasti dunajski socialisti, ki so bolj nagnjeni k komunizmu. To hudo ali "radikalno« strujo vodi dr. Bauer, ono bolj odjenljivo pa dr. Renncr, .oba znana socialistična voditelja in državnika, ki že poznata vladne posle. Radikalci hočejo vso oblast
v državi spraviti v ižkljiično šočialistbv-ske roke brez ozirov in zvez z drugimi strankaihi. Ker se socialistom pri zadnjih volitvah ni posrečilo dobiti zadostne večine v parlamentu, napravili so radikalci na Duriajii meseca julija revolucijo in zažgali sednijo. Vlada pa je razbijače gnala spat in tako so tudi v socialističnih vrstah izgubili precej ugleda. Navada je že taka, da je tisti osramočen, kdor je tepen. To nezgodo hudokrvnih tovarišev so izrabili bolj trezni socialisti, da so jim dokazovali, kako malo uspešna je radikalna taktika.
Nedavno je bil na Dunaju letni zbor socialistične stranke. Na zboru sta udarili obe struji druga ob drugo. Renner je dokazoval in razlagal, da morajo socialisti vstopiti v vlado. Narod je razdeljen v dva tabora: na eni strani socializem, na drugi krščanstvo in nemštvo. Vsak tabor ima svojo bojno organizacijo, nacionalisti imajo «Heimatwehr» (obramba domovine), socialisti pa «Schutzbund» (zaščitna zveza). Ti dve organizaciji lahko nekoč planeta ena proti drugi v krvav boj, ki se bo raztegnil na vso Avstrijo. škodo bo imelo ljudstvo, naj bo ene ali druge stranke. Da se ta nevarnost prepreči, morajo socialisti vstopiti v vlado in delati praktično pozitivno politiko; delovati morajo tudi na razo-rožbo obojne organizacije.
Bauer je trdil drugače. Po njegovo ne smejo socialisti vstopiti v nobeno vlado, če jim ni zagotovljen pretežen del oblasti. Dokler bi bili podrejeni, bi bili samo sužnji nasprotnikov. Kadar bodo pa imeli pretežen del oblasti, bodo pa kar vrgli one sko*i vrata in Avstrija bo izključno socialistovska. Ne «sodelovati» z drugimi, ampak »vladati« sami.
Socialisti, zbrani na strankarskem zboru so oba govornika poslušali, pri glasovanju pa so se povečini izrekli za treznejšega Rennerja.
Tajništvo in naša pošta.
Sigmond Andrej - Gorjansko Finančna intendaiica ve samo za te vaše prošnje: 1) premičnine št. 14-S — odlok komisije za vojno odškodnino, ker niste hoteli podpisati konkordata; 2) zemljišče št. 111-S — tudi odlok odškodninske komisije; 3) stavba pod hišno št. 22 — odlok odškodninske komisije likvidacija .št. 154007-06 Pot. 4) poljedelke plemičnine št. 3103 V Req. Prijave škode na drugi hiši (št. 18) intendanca nima.
Strancar Andrej - Volčjigrad. Prošnja glede zemljišča in hiše se obravnava kot rekvizicije (N. 3G34-S), torej ne kot prava vojna škoda. Za rekvizicije plača Italija 70% predjema, ako ste pravoča-
sno vložili prošnjo za predjem; drugače morate Čakati na izplačevanje Avstrijie.
Mihalj Janez -, Volčjigrad. Prošnje glede zemljišča in hiše se obravnavajo kot rekvizicije pod št. 5316-S, ker smatra intendanca, da so škodo povzročili avstrijski vojaki. Ste napravili prošnjo za predjem?
Vrabec Ivan - Volčijgrad. Tudi vaša prošnja glede hiše in zemljišča se obravnava kot rekvizicije št. 5534-S. Na konkordat boste še klicani.
Peršič Franc Šempas. Prošnja za voj-n<i> Odškodnino se že obravnava na finančni intendanci v ' Trstu pod št. 125974-182969. Karabinerji so že izdali potrdilo da je hiša obnovljena, manjka še odgovor obnovitvenega urada (Uf-ficio Ricostruzioni), ali ste prejeli kaj na račun vojne odškodnine od avstrijskih oblastev.
M. B. Godovič. Odgovorili smo vam v pismu.
Bubnič Anton - Obrovo. če boste prejeli kak odgovor, gotovo ne bo ugoden. Taki rckurzi nimajo pomena.
Koseč. Prejeli smo dopis, ki ga žal ne znamo tolmačiti.
Nova knjiga.
Moličre: Skopuh (L’Avare), komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret, Ljubljana 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljudski oder XII. zvezek. Gena 18 Din. Za izvrstno burko «Scapinove zvijače«, ki je lani prešla vse podeželske odre in povsod vzbujala salve smeha, smo dobili sedaj v izvrstnem prevodu Niko Kureta še Molierovo klasično komedijo uSkopuha«. Skopuh ima vse polno resnih momentov, vendar je tudi toliko komičnih prizorov v igri, da se bo občinstvo tudi po Skopuhu izvrstno zabavalo. Figura Skopuha, ki ima še dandanes ponekod precej podobnosti, je mojstersko delo pisatelj »-umetnika. Ker je bil Mo-ličre sam igralec, je znal pisati za igralce, zato vsebuje igra vse polno efektnih prizorov in vlog, ki so nalašč za igralce pisane. Trna 10 moških in 4 ženske vloge. Od teh 10 moških vlog, je 5 epizodnih, tako, da rabi režiser samo 5 + 4 vloge. Igri je pridejan predgovor (napisal prof. A. Robida), v katerem najde režiser vse potrebne napotke in nasvete glede kostumov, karakterizacije oseb, sploh vsega, kar je važnega v igri. Tudi predavatelj pred igro bo našel marsikaj porabnega v A. Robidovem predgovoru, kar naj občinstvu v uvodu razloži. Zato smo prepričani, da bo našel «Skopuh« pot po vseh podeželskih odrih in da bo ljub gost, ker je dobrih iger itak malo na razpolago.. »Skopuh« ni odersko zma-
šilo, ampak svar stalne literarne in vzgojne vrednosti, ki je kot komedija edina svoje vrste.
smeh.
Hudomušni tiskarski škrat.
Pevsko društvo »Šmarnica« je priredilo izlet v bližnji trg in imelo tam koncert na korist sklada za olepševanje trškega parka. Društveni tajnik je že t nedeljo sestavil tozadevno poročilo za krajevni list «Trobenta», ki se je stavil že v ponedeljek, izšel pa v tbrek. V kakšnem razpoloženju je pisal tajnik poročilo, tega nam ni treba preiskovati, ker je pri vsakem listu nastavljen urednik, ki izpolnjuje sveto dolžnost, da popravlja članke, spise, dopise itd. A čez vse je neizogibni škrat, ki se neviden potiče po tiskarni in ima vprav v ponedeljek svoje muhe in vražji ples. Tako se je pripetilo, da je škrat izmrcvaril tajnikovo poročilo v sledečo kolobocijo:
Naše pivsko društvo je primedilo včeraj izlet v trg M. Težko pri/nakani dan je končno vendarlo napočil. \r&g nas je potegnil do trga N. Tu nas ,ie čakala trška god/a, ki nas je počastila s koračnico, ki nam je še dolgo brnela po ušesih. Nato se je razftil sprevod. Med grmenjem popičev smo se približali trgu, kjer nas je s prek(r)asnimi besedami pozdravil občinski odpornik, g. Mihael Godrnjač. Zahvalil se mu je predsednik, ki je poudaril, da se «šmornica« trudi posmeševati in pod(p)irati vse, kar je lepo in dobro, zlasti pa goji neredno pesem. «šmarnica» je nastopila v koncertni dvorani, z obzirnim programom. Najbolj nam je u/iajal teror gosp. Polča; prav navdušili smo se zacopran-solo gospodične Silvije Gospod d ur agent je svojo težko vlogo rešil zijajno. Občinstvo mu je borno ploskalo, kar je v fcolni meri zaslužil, društvo pa si je s svojim nastopom pridobilo en lafcorjev venec več. Ta venec naj podžaga društvo k živa/nejšemu pivskemu delu.
Opasovalec.
iiutnaiiaHaNaiiM«u*Miiaiiiiiiii*iiai!iiiiiiaii*iiaiiaHaiiMiai
ZANIMIVOSTI.
Vesten uradnik.
V	zelo veseli družbi so rekli, da bodo pisali razglednico umrlemu avstr, cesarju Francu Jožefu. In so jo res pisali. Čez par dni je prišla razglednica nazaj na dotično pošto, z opombo uradnikovo: »Naslovljenec umrl, in mu razglednice nismo mogli dostaviti«.
Dober hodec.
Italijanski športnik Pavesi je prehodil (ne tekel!) 25 km ceste v 2 urah, 6 minutah in sedmih sekundah.
«Ali Marijana, kaj ti pa je? Ali ti ni morda koza všeč?«
»O všeč, všeč!« se zapači žena. »Če misliš, da se boš iz mene norca delal se motiš! Take neumnosti obdrži zase«.
«Za božjo voljo, kaj pa je? Ali ima koza kakšen tadel?«
»Ja ti Jurček ti, pa ne samo enkrat ampak trikrat Jurček; ali si bil takrat slep ali pa tako pijan, da nisi nič videl, kaj si kupil. Kdo pa je še kdaj — povej če veš, kakšnega kozla molzel?«
«Jaz te ne razumem!«
«0 jaz tebe pa dobro! Toliko časa si gledal v kozarec, da nazadnje nisi znal ločiti kozla od koze!«
“Kaj praviš?« in Jurij nastavi uho.
»Da-si kupil kozla mesto koze«, zakriči žena.
''(Kaj misliš, da sem res slep ali pa pijan?«
»Če ne verjameš, pa pojdi gledat«.
Jurij je šel; ko je prišel nazaj, je delal t;ike obraze, kakor da bi ga najhuje klalo po trebuhu.
Drugo jutro sta bila Jurij in kozel na vse zgodaj zopet na poti. Zvečer je moral Jurij vleči kozla, sedaj je pa kozel tako pridno potiskal Jurija, da je ta moral pridno opletati s palico na obe strani. Pot, če tudi ne ravno dolga, ga ie vendar utrudila, da je moral počiti pri ?nani gostilni. Ko ga je vprašal gostilni-
čar po opravku, je dejal, da je prodal včeraj mesarju kozla in da mu ga danes žene; resnico povedati ga je bilo sram. Gostilničar se je obrnil v stran in se nasmejal. Ko je Jurij izpil svojo merico in mislil oditi, je dejal gostilničar, da bo rial danes on za eno merreo, ker je bil včeraj tako dober dan. Medtem, ko sta ta dva pila, je romal kozel zopet v hlev in koza iz hleva. Juriju se je mudilo; gostilničar ga je spremil do vrat. Roječ, da bi gostilničar ne opazil velike podobno-sli med včerajšnjo kozo in današnjim kozlom, je odvezal Jurij kakor hitro mogoče navideznega kozla in hitro izginil za oglom...,
,Kmrilii je bil na prodajalčevem domu. Ko ga je zagledal, zakriči jezno:
«Na, tukaj imaš svojega kozla, ti lažnjivec ti! Denar pa daj sem, pa le hitro, če ne greva v lukno«.
«Kaj praviš?« sc začudi prodajalec. «Jaz ti že navijem uro, da boš pomnil, kdaj si prodal kozla za kozo«.
('Prijatelj, ne zameri, ali se ti en kolešček v glavi preveč vrti?«
«Tebi se pa vsi ali pa nobeden. Toliko pameti pa imam še, da vem da kozla ne molze nobeden drug kakor ti morda«, Jurij se ozre na kozla in se prime za glavo, ko vidi to izpremembo.
«Ta kozel je zacopran!«
«Saj vidiš, da ni kozel!«
»No, je pa zacoprana koza. Daj meni denar nazaj in redi sam to pošast«.
«Veš kaj«, zrase prodajalec, «če je koza zacoprana, potem je od takrat, odkar ’o imaš ti. Kupčija je bila poštena in jaz ne odneham, če ti ni všeč, veš kje me dobiš in če zineš še eno besedo, se bodeš pa kmalu znašel v luknji!«
Juriju je skočilo srce v hlače.'Tiho je v opravičevanje zamrmral in hote ali nehote sta nastopila s kozo pot nazaj. Vsakih trideset korakov se je ozrl, če se koza še ni izpremenila v kozla. Do Grabna ni prijelo živali veselje, da bi se izpremenila. Jurij je bil že vesel, ker je mislil, da je coprnija izgubila svojo moč.
Znani gostilničar je stal na pragu in se od samega snieha prijel za trebuh, ko je videl Voglarja s kozo. Ta je pravil, da je od mesarja grede zagledal to kozo tam pri enem kmetu in toliko časa silil v njega, da mu jo je prodal. Plačal je precej drago, pa mu ni nič žal, bo imel saj lep par.
Ali bo kaj počil? — Sedaj pa že nima nobenega časa. Kaj čas, in za eno merico da gostilničar.
Res se je dal Jurij zvabiti v sobo, potem ko je privezal kozo za ograjo. Gostilničar je pričel z Voglarjem živahen razgovor o živinski kupčiji, medtem pa so hlapci zopet zamenjali kozo s kozlom. Čez pol ure se je Jurij odpravljal. Ko
je stopil iz veže, opazil je na prvi pogled izpremembo. Divja jeza ga popade, zagrabi metlo, ki je bila v kotu veže prislonjena in skoči h kozlu: «čakaj ti preklicana žival, jaz ti izbijem te muhe iz glave«, nameri, a kozel je hitrejši — in Jurij leži na tleh kakor je dolg in širok.
«Juri plane pokoncu in izriova nameri, a to pot sta preprečila hlapca, in krčmar je pričel: Ne ubij no vendar živali!«
«Ta je zacoprana in ima rogatega v sebi!« kriči Jur. ((Peklenšček mora iz nje in če tudi crkne!«
«No, ne bodi no babjeveren, Jur«, se smeji krčmar.
«Na, pa ti poskusi svojo srečo... Sedaj | je kozel, danes zjutraj je bila koza in 'jutri večer bo zopet kozel«.
«Sedaj sem pa res radoveden«, se smeji krčmar. «Veš kaj, daj meni kozla in jaz ti dam 15 goldinarjev«.
«že velja«, kriči Jurij in z obema rokama sega po denarju...
Ko je mahal Jurij po grapavi stezi, se rnu je obraz veselo smehljal od same zadovoljnosti, da se je na tako dober način iznebil «obsedene» koze. Imel je na tihem željo, da bi se koza tudi pri gostilničarju spreminjala v druge živali: teleta, ovco, psa in nazadnje v mačka..,.
Gostilničar pa je zatrjeval svojim ljudem, da je bila šala sama vredna 15 goldinarjev in da je koza za nameček.
Kaj nam z dežele pišejo
Štjak.
Neprestano nas muči nerešeno praša-nje naše posojilnice, ki je v slabem stanju radi tega, ker je šlo veliko vlog v avstrijsko vojno posojilo. Posojilnica ne deluje, dolgovi rastejo; posamezni člani tirjajo, a se ne zavedajo, da vsi procesi le škodujejo, ker jamčijo vsi člani neomejeno z vsem imetjem. Po dolgem odlašanju se je Zadružna zveza v Gorici, pri kateri je naša posojilnica včlanjena, odločila prirediti zbor članov, katerega se bo udeležil tudi naš g. poteštat prof. Serafini. Zbor naj bi razpravljal o teh prašanjih: 1. Ali je mogoča sanacija? 2. Če je mogoča, kaj naj se ukrene, da se prašanje končno reši?
Nam se zdi ta akcija zelo potrebna, močno koristna. Zato naj umolkne vsako vaško prerekanje, ampak preudarno se pripravimo na zbor, ki naj bi rodil zaželene sadove. Organizirano delo v bratski vzajemnosti nele vseh članov, ampak vseh Občinarjev, ter podpora oblastev nam bo prinesla rešitev te tako mučne zadeve.
TOMAJ.
Do pred kratkim smo imeli v občini eno samo mesnico; v zadnjem času se je otvorila nova mesnica. Posledica konkurence je, da je pala cena mesa od 7 na 5 lir za kilo. Kar se živinorejcev tiče, je to pač vseeno, za konsumente pa ne. Konsumenti se te konkurence le veselijo. Čutijo namreč, da je poprej mesar vendarle preveč zaslužil; mari ni velikanski zaslužek, če kupiš žival po 1 do 2 liri kilo, prodaš pa po 7? Govori se, da je stari mesar obečal, da mora novega izkonkurirati in trgovsko ubiti. Za konsumente bi to ne bilo dobro, ker se zavedajo taga le: čim bi se staremu mesarju posrečilo ubiti novega, bi cena mesa bliskoma poskočila. Zato kličemo: Bog živi oba mesarja! Zato tudi ni čudno, da kupci radi podpirajo novega
TRNOVO pri Bistrici.
V	Naši pošti smo že omenili pesem trnovskih fantov o dekletih. Oni delijo dekleta v tri razrede: 1. Prave izobražene gospodične; 2. vrla dekleta kmečkega stanu; 3. gospodične mešane robe, ki imajo veselje brez dela živeti. Pesmica je na par mestih prehuda, podali bomo le par verzov za pokušnjo:
Ostrižene glave, kokošje srce, za vsakim teče, ako sabljica je.
Misli na doto in svilene obleke, avtomobile in motociklete.
Oblači se kratko, pudra kokotno, delati noče, ker je sramotno.
Ljubimček bo zginil ne bode ga več,
. stara bo teta ogrevala peč.
SENOŽEČE.
Fašistovska stranka je pri nas prenovila krajevni odsek. V odboru so: predsednik Silvio di Giamporcaro, ter člani Jožef Meden, Milko Šturm, Franjo Mlakar, Giacoino Porta in Anton Suša.
AVBER.
Pretekli teden so posestniku ponoči na njivi ukradli 32 lepih zeljnatih glav. če pojde tako naprej, bo treba k vsaki zeljnati glavi psa privezati. (Kaj, ko bi se preiskale vse hiše, nekje bi se glave morale najti.
Atanjel.
Oddahnili smo se, ko smo čuli, da pripravljajo oblastva korake zoper g. Zego iz Hrusevice, ki je bil pravi strah in trepet vseh ljudi. Božji mlini meljejo počasi, a zdrobijo gotovo vsako zrno. Hvaležni smo od srca vsem oblastnikom, ki so vse storili, da se strah in trepet konča. BREZOVICA v Istri.
Kot že znano je 18. februarja požar uničil 4 gospodarska poslopja. S pomočjo dobrih ljudi so si trije posestniki zopet postavili svojo domačijo, tako da so z družino pod lastnim krovom. Tem potom se Matevž Kljun s št. 45 in Franc Ban s it. 46 toplo zahvaljujeta vsem dobrini in usmiljenim ljudem za dobrote in pomoč, izkazano ob ti nesreči. Bog bodi vsem plačnik! Posebej se zahvaljujeta krajevnim oblastem, ki so jima šle v vseh ozirih na roko, posebno g. podeštatu. Najlepša hvala našemu vaškemu županu J. Ivanoviču za njegovo prizadevanje in pomoč ter družini Ivana Grka za njeno velikodušnost. Vsem povrni Bog stoterno!
KNEŽAK.
Dve veliki nesreči. — Dne 29. oktobra je na poti iz Zagorja proti Knežaku padel pod voz 50 letni posestnik Anton Sedmak, p. d. Antonas. Voz, naložen z deskami, mu je zlomil kolk, šel čez trebuh in mu pretrgal žile. Čez pet ur je v hudih bolečinah izdihnil. — Komaj smo ga pokopali in malo pozabili na nesrečo, že je zahtevala drugo žrtev, to pot 21 let starega fanta Alojzija Faturja, Farino-vega iz Šembij. S tovarišem sta se v nedeljo 6. t. m. peljala na kolesih v Št. Peter, odtam pa navzdol proti Ribnici. Na
brat
grobeh.
Na god Vseh mrtvih sem opazil slano čez ovenčane grobove domačega pokopališča. Solnčni žarki so bajno obsevali belo odejo blagoslovljenega kraja, ter skoraj mahoma uničili neljubo obiskovalko slano in grobišče je dobilo drugo sliko. Obiskal sem tudi druga sosednja pokopališča in opazil veliko zanimanja za olepšavo svetih krajev. Vse je tekmovalo ter hitelo s krizantemi v rokah na božjo njivo, posajeno s trupli dragih pokojnih. Opazil sem tudi da ljudstvo v olepšavi grobov napreduje, v molitvi za rajnimi pa nazaduje. Krizanteme so res nekaj lepega, za venčanje grobov, nikakor pa niso lepe na pokopališču rumene rože, katerih je bilo tudi dosti. Med veliko množico sem stopal tudi jaz na kraj miru, kjer je pod zeleno rušo strohnelo dobro materno srce! Križa nisem našel kamna tudi ne! Obljubiti in izvršiti je pač težko! Podal sem se v hišo, kjer je molila rajna mati do visoke starosti sveti rožni venec, sedaj nadomestuje to krohot in kvantanje. Stopil sem v sobo smrti, kjer je nehalo biti to dobro srce in opazil na steni, kjer so viseli znaki njenega verskega prepričanja, vzorce iz raznih smetišč, ki sovražijo dolge lase in ljubijo kratko pamet. Vrnil sem se nazaj na pokopališče. Krasno je tam donela vedno lepa »Vigred se povrne».
nekem ovinku je neslišno pridrvel avtomobil, zadel fanta in ga vrgel čez ograjo, kjer si je razbil lobanjo. Zdravnik dr. Ambrožič mu je takoj nudil pomoč in ga peljal domov, toda rane so bile prevelike: čez nekaj ur je umrl. Bil je eden boljših fantov. Naj v miru počiva!
GOLAC.
G. urednik! Zadnjič ste pisali kaj slabe reči o naši vasi. Zato pa Vami jaz pošljem boljših novic. Prvo nedeljo v oktobru smo imeli slavnost prvega obhajila; blizu sto otrok je pristopilo. Milo je bilo gle dati nedolžne otroke, 7-8 let stare, ko so tako resno in pobožno Boga prejeli. Drugo slovesno opravilo smo imeli na vernih duš dan. G. župnik je blagoslovil novi križ na T’okopališču. Križ je lepo in trpežno delo s Tirolskega, stane čez 1000 lir in bo še poznim rodovom kazal pot večnosti. Skoro vsa fara je bila zbrana in mnogi so se zasolzili, ko so mladeniči in dekleta res lepo zapeli ('Kraljevo znamnje križ stoji« in «Nad zvezdami«.
ČERNOTIČE v Istri.
Černotiška vas naznanja vsem prijateljem, da se bo dne 20. t. m. v nedeljo vršilo običajno letno opasilo; ta dan bo slovesen blagoslov kipa presv. Srca Jezusovega in posvečenje vasi presv. Srcu Kip so kupili vaščani z denarjem, ki bi se drugače porabil za godbo in veselico. Dekleta so kupile lep kip male^cvetke sv. Terezije Deteta Jezusa, ki bo tudi ta dan blagoslovljen,. Pridite in z nami vred po-čnstite Kristusa!
V«i na vojsko! Z zimo se začne vojska zoper borovega prelca, tistega škodljivca, ki uničuje nasade borovcev. Gosenica spada med postavne škodljive ži-valij zato je dolžnost gospodarjev, da jo, vsak na svojem zatira. Sedaj zgodaj ima spak svoja bela gnezda na nižjih vejah, kasneje se bo selilo v vrh. Zdaj se torej mnogo lažje zatre. Istrska prefektura je izdala ukaz. da mora vsak gospodar do konca leta svojo dolžnost narediti, po novem letu bo gospodska sama poskrbela za to, da se gnezda poberejo, a račun bo plačal posestnik. Zato ne odlašati, temveč takoj mobilizirati proti sovražniku naših siromašnih gozdov!
Č e vij ara ka -[tarifa. - Obrtna zveza v Trstu je izdala sledečo larifo za navadna čevljarska dela: Pete in podpati, prišiti L 22; pete in podplati, pribiti, 21; pete in polplati, prišiti, za ženske čevlje 17; pete in podplati, pribiti, za ženske čevlje 16; pete za navadne moške čevlje L 5; pete za velike moške čevlje 6; pete za navadne ženske čevlje 3, za velike ženske čevlje 4; «urbasi» (rimon-le) iz navadne kože L 55; «urbasiv iz kože «chevreaux» (ševro) L 60; «urbast« iz navadne kože, za ženske čevlje L 50; «urbasi» iz kože ševro za ženske čevlje L 55; ženski čevlji iz navadne kože L 120, iz kože ševro L 130; moški čevlji iz navadne kože L 130, iz kože ševro L. 140. Luksusna in posebna dela se bodo zaračunala posebe.
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste.
iriiii ii ii ii'iii! iriiiiiiii ri: n trriiiii 111 lin 11111
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5.
IZUČENEGA MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Delo trajno, plača po dogovoru. — Anton černetič, mizar, mojster «Fontana del Conte» (Knežak.)
PRODAM poljsko orodje: voz, plug, bravo, skrinjo za žito, mizo, omaro in drugo poljsko orodje po zelo nizki ceni. — Jože Čelhar — Št. Peter na Krasu 18.
Po čem je lira?
Dne 16. novembra si dal ali dobil:
Za	100	dinarjev	31.10	L'
,))	100	-čeških kron	54.35	»,i
»	100	franc, frankov	72.10	«
»	100	švicarskih fr.	353.50	»
»	100	nemških mark	435.75	»
»	100	avstr, šilingov	255.—	»
»	1	dolar	18.15	-	»
»	1	angleški funt	89.10	»
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk. veveric,, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
CFJSC - Via Battlstl št. 10 II. nadst. vrata 1g> Zelefon inter. št. 36-65.
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
/•*'*./„ a.
Andrej Purič
TRST
Via taedia it. 6
Kova&ki
  mojster
IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje in cirrežja - akojšnja Izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve
rooGoooaioiaaaoooapi
Kje pa vi kupujete obutev?	U
Najboljšo čevljarnico v Trstu ima	U
Matija Pahor
Trst — Via Aroata 1£* — Trst
LASTNA IZDELOVALNIMA
Čevlji delani samo na
Gospodarstvo.
Cene v Trsta. Podeštat je določil od 7. t. m. dalje te cene za nadrobno prodajo: sladkor zrnat 6.70; močnat 6.90; riž 1.60 in rl.65; testenine prve 2.80; ka-va 21.50, 22.50, 24.70; moka postavna 1.80; koruzna moka fina 1.20; kruh postaven v kosih po 200 gr 2 L; ržen kruh
2	L; novi fižol 2.20; zeleni fižol 1.90; olje tovarniško navadno 5.70;. oljčno srednje 8.60; domača mast, prva 10 L, druga 9.20, ameriška 9 L; Špeh domač in ameriški 8.40; maslo prvo 19.50, drugo 17.50; sir «reggiano» lanski 17.50, «emental» domači 13 L; mleko 1.40.
Semenj v Trnovem 17. oktobra, Prignanih je bilo: 2 bika, 20 volov, 51 krav, 9 telet, 247 1 prašičev. Cene:	voli
300-330, krave 200-250, teleta 500. Prašički glava 160-200. — Semenj 19. oktobra. Prignanih: 45 volov, 78 krav, 4 te-|leta, 132 prašičev. Cene kot zgoraj.
roko
Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
Velika izbera.
Prijazna postrežba — Zmerne cene.	Q
iocoooooptsoioioncoooB
EaHDHBarasoHiDBaMaBnnDllDp
Čevljarnica FORCESSIN g
odlikovana v Parizu in Genovi 1924.	f-|
z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
[rpj.gjj — via Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trst
Zimo prikima ptičko spodi.
Do Poreeasina človek hiti.
Kdor zmrzovati noče v nog6, hitro nabavi čevlje novd.
Cena je prava, \ dobro blagi).
Vsi Forcessinu hvalo d ajd.
g
I