979
ŽIVI LENIN
KonstantinFedin 1
Cisto v začetku leta 1919 sem v Moskvi prvikrat videl Lenina. Ko si je opomogel od nevarne iraiie. ki jo je doibil ob atentatu kontrarevolucio-narjev, je spet začel zahajati med ljudi.
V ljudskem fcomiisariatu za prosveto, v poslopju nekdanjeiga liceja, pri Krimskem moistu, je čakal Nadeždo Konstantinovno Kruipsko. Bil je v kožuhu in go^logla^' in sprehajal se je po ozkem prostoru v veži med glai\iiim vhodom in stopnicami, kjer je za svojo mizico sedel vratar.
Z vrha je bilo tako leipo videti Leninovo glavo — \'e]iko, nenavadno glavo, ki se ti na prvi ipoigled vtisne \' spomin. Kodri svetlih, rumenih las so mu ležali na krznenem ovratniku. Strmo čelo, teme in tilnik so ČTidno prevladovali na vsej obliki gilave, ki tudi z drugimi potezami ni spominjala na nobeno izmed znanih živih ose^bnosti iz preteklosti ali sodobnosti,  temveč je bila  značilnost  samo tega človeka — Lenina.
Kiičnijo je držal na hr-Ltu in se metodično, s kratkimi, droibnimi koraki pomiikal gor in dol, zelo zbrano, ne da bi s čiaii motil ulbranost gibanja, in le poTedkoima vzdigoval pogled.
Čeprav je bilo že zdavnaj konec uradnili ur in je ^ stavfbi ostalo le malo uslužbencev, se je vendar po sobalh hitro raziiesel glas, da se je po Nadeždo Konsitantinovno' pripeljal Lenin. Spominjam se, kako so strojepiske tekale iz pisarn, da bi \idele Lenina, kako so se nagibale čez oigrajo m -se odmikale, če je vzjdiiiginil glavo.
To, kako se je Lenin sprehajal ob vratarju, ki se je ubadal s kroipom za čaj, iu to, kako so se krog in krog po domače prikazovali in izginjali uslužbenci, zvrhani žgoče čloi\eške radovednosti, je zapustilo v meni prvi neustavljivi vtis o Leninu kot človeku, ki je na vso moč dositopem, neprisiljen in izrazit zaradi s\oje možate preprost oistii.
\ juliju leta 1920 se je v Petroigiradu začel drugi kongres Komunistične iiiternacionale.
V dvoirano v palači Urickega je Lenin stopil na čelu skupine kongresnih dalegatov raziuih naroidiov. Naproti se mu je sproižil plaz ploskanja, se razlil in \se pogoiltnil s s\ojim hrumenjem. Tisti trenutek so iOd vseh strani prinesli v dvoTamo kiošarice z rdečimi nageljni in začeli razdei]je\ati rože deleigatoni.
Lenin je hitro odšel po vsej dvorani, z naprej sklonjeno glavo, kakoir da z njo reže tok zraka, ki mu valov i nasproti, in kakor da si prizadeva, da bi se čimprej sknil izpred oči in s tem zaustavil ploskanje. Povzpel se je na predsediniške klopi in, dokler so' trajale ovacije. ga ni bilo' več videti.
Ko je potihnilo, se je nepričakovano spet pokazal v dvorani in se začel zelo hitro vzpenjati po stopnicah med amfiteatrskimi sedeži. Ljudje ga niso takoj opazili, a kakor hitro so ga zagledali, se je že spet zčičelo ploskanje in zgrinjali so se iproiti prehodn, po katerem je skoraj tekel. Prišel je do nekega starčka, se veselo nasmejal in stegnil roke proti njemu. Ne vem, kdo je bil ta starec. Ce naj sodim po tem, kakio resno in kar imenitno se je pozdravil z Leninom, je moral biti katera od njegovih dobrih znancev iz kmečkih vrst.
Lenin je morali prenesti še tretjo in, mislim, najbolj navdušeno, zmaigoslavno ovacijo, ko je stopil na tribuno, da bi podal svoj referat. Doiligo je prebiral svoje papirje na govorniškem pultu, potem je vzdignil roko in potrese! z njo, da bi umiril razvalovano dvorano. Z očitkom in strogo je pogledoval zdaj na eno. zdaj na drugo stran, nenadoma
980
2
potegnil iz žepa uiro, jo začel kazati poislušalcem in jezno trkati s prstom po številčnici — pa ni nič ponragalo. Potem je spet začel pregledovati in prebirati svoje zapiske. Bučanje ploskanja se ni tako kmalu poleglo.
Lenin je kot govarnik obvladal popolno skladnost med kretnjoi in besedo. Vsebino govora je podajal plastično, z vsem telesom. Bilo je, kakoir da je raztaljena kovina ulita v prožen kalup, tako natanko se je zananje gibanje ujemalo z besedami in tako burno je potekal prenos ognjevitega smisla govora. Lenin je pogostoma pogledoival v svoje zapiske in našteval mnogo številk, vendar ni bil zavoljo tega nikoli niti za trenutek podoben enoličnemu profesoTJu, temveč je ostal skoz in skoz velik tnibun.
Ko je vprašal dvoirano, zakaj jei po vsem svetu nastal »nemir«, kalkor se izraža obzirna buržoazna angleška vlada, je z vseon telesom ironično upodobil ta neprijetni, za buržoazijo kočljivi »nemir« in svetovna politika se je vpričo vseh spreA rgla v porazno sairkaistično spako.
Zraven mene je v loži za časnikarje sedel slikar. Z bistrimi očmi je lovil Leninovo podobo in se tnidil, da bi pirenesel njeno živost na papir. Vendar Leninovih gibov, njegoivih ipremikov ni mogel ujeti. Slikar se je presedel na drug prostoT. Potem sem ga zaigledal še na tretjem, na četrtem. Objektivi fotografskih in filmskih kamer so' ob-eiiean s slikarji lovili neujemljivega živega Lenina.
Po zaisedanj u je Lenin prišel iz stavbe v gruči delegatov obenem z Gorkim. Tamkaj, pri izhodu, ju je fotograf slikal in tako je nastala znam^enita fotografija: Lenim in Gorki pri stebru pred palačo.
Dan je bil sinji, da je kar oči jemalo. Nad glavami so nesli tri-metrski venec iz hrastovih vejic in rdečih vrtnic, da bi ga na Trgu žrtev revolucije pdložili na grobove tistih, katerih življenja so bila v viharjih neiiiklonljiva kakor hrast in lepa kakor razcvele vrtnice.
Lenin je šel na čelu s kongresnimi delegati. Ob njem so se ves čas menjavaili ljudje — tujci, Ruisi, stari in mladi.
Šel je brez površnika, z odpetim suknjičem, de val roke zdaj na hribet, zdaj v hlačne žepe. Bilo je, kakor da ni na ulici, sredi težkih, velikanskih poslopij, temveč x prijetni sobi, mog'oče pri isebi doma: kakor da se mu ne dozdeva nič nenavadnega v množici, ki ga je obdajala, in počutil se je lahkotno, sproščeno v vsesplošnem nepremagljivem^ navdušenju ljudi zanj.
Na tej poti se je Lenim z nekom čudno pogovarjal.
981
5
A iiajiprej kraiteik ovinek. V Petrograd je prišel Nemec, ki je bil tri dni na čelu »neodvisaie« republike v Brau!uschweigu; to je pozneje raizbid Noske. Midva sva se srečala v Palači dela. Z balkona sva gledala na ing, še neurejen, ker je bilo na njean še videti sledove nedavne junaške obrambe Petrograda pred Judeničem.
B>raiiinischweigovec se je razburjal nad sovjetskim, načiaiom razdeljevanja blaga. Bil je grbast in nenadoima je vzdignil dolge roke nad glavo in z brezupno žalostjo z očmi objel ves trg:
»A zakaj nekii so pri vas zaprte trgovine im drobno? Ce se mi utnga gumb, kje naj si ga kupiim?!«
Ta braiunsch^velgovski 'republikainec je bil po  poklicu krojač...
In glejte, imed ljudmi, ki so se pogovairjali z Leninom na poiti proti Trgu žrtev revolucije, je bil tudi ta BrauraschweigOivec.
Lenin je nagibal glavo po strani, da bi bolje slišal pritlikavega sobesednika. Od kraja je bil Lenin resen. Potem se je naismejal, priprl oči in na kratko' izmigoval z glavo. Potem se je odmaknil, sunkoivito zamaiinil z roko s kretnjo, s katero hočemo Teči: Beži no, beži! Braun-&chweigovec je krilil z rokami in še naprej nekaj dokazoval. Lenin ga je prijel za komolec in spregovoiril dva, tri stavke — kratke in nekako doikomčne, neprefclione. A Braunsčhweigovec je z ihto ugovarjal. Tedaj pa ga je Lenin mahoma narahlo potrepljal po rami, vtaknil iprste pod pazduho za telovnik in se zasmejal in se smejal, se pri hoji majal, stopal čedalje hitreje in se sploh ni več ozrl po človeku, ki ga je spravil v smeh.
Pa menda ni nesrečni Braunschweigovec sipet spregovoiril o gumbu? Cisto miogoče, seveda.
Ta prizor, ki je trajal kveičjeniu dve, tri minute, mi je dal priložnost, da sem lahko A^del razigranega, od srca se krohotajočega Lenina in opazoval, ktiko se je znal živo sporeči, kako se mu je na obrazu hitro menjaval izraz, kakoi je zvito pripiral eno oko, kako so &e mu vrstili gibi, pdlnii 'pomenljivosti, sitrasti in 'sproščenosti ...
Ob teh treh trenutkih, dragocenih zame, se mi je vtisnil v pamet in v srce genialni, večno živi Lenin.
Prevedel Janko   Moder
982