GUŠILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 20 / LETNIK III / ROŽNIK / 1995 mi trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 Medvedova 1a, tel. 831-404 Pridite v KAMNIK, obiščite novo MODNO HIŠO in se prepričajte o kakovostni ponudbi POLETNIH OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO! Nudimo vam naslednje UGODNOSTI: - nakup nad 15.000 SIT z gotovino - 5% POPUST - BREZPLAČNA POPRAVILA pri nas kupljenih oblačil po vaši meri - DRUŽINSKI NAKUP NA 5 ČEKOV SUPER PONUDBA: otroške majice HUGO samo 921 SIT ! VSE NAŠE PRODAJALNE SO V POLETNEM ČASU ODPRTE OD 7.00 DO 19.30 /^AVTOMO B ILS kT^x. PROGRAM \ V industrijski prodojolni HELKO DOBRI PLAČILNIPOGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061)715 233 RAČUNALNIŠK1 TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domžale 713-660 KilSKTSg^i
» PORTRET Gost rubrike Portret v tej številki je g. Jože Kralj. Prepričani smo, da ga vsi Mengšani, ki jim je kaj za šport, še posebej nogomet, dobro poznajo. Za pogovor z njim in predstavitev širšemu krogu ljudi smo se odločili po uspešno zaključeni nogometni sezoni v Mengšu. Nogometnega dogajanja v Mengšu si brez g. Jožeta Kralja skoraj ne bi mogli predstavljati. Zato je bila tuđi tema najinega pogovora nogomet. Pionirska ekipa iz leta 1953 (šesti iz leve) Nogomet ima v Mengšu dolgo tradicijo. Kdaj si se ti vključil vanj? "Bilo je leta 1951, ko sem bil star 10 let. Mladi fantje smo se navduševali nad nogometno igro, ki nam jo je prikazovala predvojna in povojna generacija mengeških nogometašev. Nas mlade fante je takrat na izvenšolskem področju zbral g. Vili Delač, ki nas je naučil prvih nogometnih korakov. Nogomet je bil g. [ože Kralj takrat v Mengšu organiziran v okviru TND Partizan. Veselili smo se vsake nogometne tekme posebej, ki smo jo odigrali. Nismo pa igrali samo nogometa. Takrat je bil popularen tuđi namizni tenis." Kdaj si zaigral za člansko ekipo? "Mislim, da je bilo to leta 1959. Jedro ekipe je predstavljala pionirska generacija iz leta 1951. Bili smo zares nadarjena generacija, ki je s prihodom odličnega trenerja Jožeta Hočevarja v letu 1959 nizala uspehe. Tako smo v sezoni 1959/1960 zmagali v medobčinski ligi. To je pomenilo napredovanje v zahodno območno ligo. Danes bi temu rekli v drugo ligo zahod. Že prvo leto nastopanja v tej konkurenci smo osvojili drugo mesto, kar je bil izjemen uspeh. Tako je bilo vse do leta 1965, ko smo bili vsako leto v vrhu. Tega leta smo bili tik pred tem, da se uvrstimo v prvo slovensko ligo. To pa nam ni uspelo, ker za kaj takega nismo imeli neprimernega igrišča, ne primernih garderob. V posledici tega so bile forsirane druge ekipe. Žal pa smo izgubili eno od odločilnih tekem z NK Sava v Tacnu z 1:0." To je bila torej zlata doba mengeškega nogometa? "Da in ne. Vedno je tako, da za neuspehi pridejo uspehi in obratno. Takrat smo res Član ene najuspešnejših generacij - ekipa iz sezone 1960/61 (peti z leve). MMšŠiMi dosegali lepe tekmovalne uspehe. Te pa smo imeli zaradi tega, ker je v ekipi vladalo pravo tovarištvo, ker smo imeli odličnega trenerja ter dobro in številno publiko. Spominjam se, da smo na tekmi z NK Virtus iz Duplice prodali ćelo 1100 kart, kar je verjetno še danes rekord v Mengšu. Navijači so nas spremljali tuđi na gostovanjih. V tem pogledu je to bila zlata doba. Žal pa je bila druga plat bolj siva, saj nismo imeli praktično nikakršnih pogojev za kvalitetno treniranje in nastopanje." Kako je bilo takrat s temi pogoji za igranje nogometa v Mengšu? "Kot sem že rekel, bi po kvaliteti lahko nastopali v prvi slovenski ligi. To pa se ni zgodilo, ker v krajevni skupnosti ni bilo pravega posluha za nogomet. Garderobe smo imeli v TVD Partizan, igrišče pa je bilo nasproti sedanjega in smo tja pešačili v športni opremi. Nišo nam dovolili postaviti niti brvi čez Pšato, da bi si pot nekako skrajšali. V garderobi nismo imeli niti tople vode. Za urejanje igrišča in za nabavo potrebne opreme smo pretežno skrbeli igralci sami. Brez denarja pa seveda tuđi ni nabiralne akcije med ljubitelji nogometa. Te nemogoče razmere so leta 1965 povzročile, da je nogomet v Mengšu zamrl, čeprav so igralci uspešno nastopali še naprej v drugih klubih, predvsem v NK Induplati Jarše in NK Domžale." Mrtvilo je bilo torej začasnodo kdaj? "To je bilo nekako do leta 1970, ko so se igralci vrnili iz drugih klubov. Sam v tem času nisem igral, ker v drugih klubih nisem želei igrati. Takrat smo tuđi ustanovili samostojni klub NK Mengeš, ki ni bil već organiziran v okviru TVD Partizana. Prostore smo dobili za Kulturnim domom, kjer jih imamo še sedaj. Tuđi v tem času mengeškemu nogometu nišo cvetele rožice. Tako smo leta 1976 praktično čez noč ostali brez igrišča, ker so nam ga prekopali za novo strugo Pšate. Takrat sem sam tuđi počasi prenehal z igranjem, vendar pa brez nogometa nisem mogel. Delal sem tuđi kot trener. Skupaj z drugimi nogometnimi navdušenci pa sem se lotil izgradnje novega igrišča na prostoru, kjer se danes nahajajo teniska igrišča. Takrat so mi odgovorni na krajevni skupnosti grozili, da me bodo dali zapreti. Pa me nišo! Igrišče smo naredili in nogomet se je v Mengšu igral dalje. Kasneje smo začeli z urejanjem sedanjega igrišča, v katerega smo vložili ogromno prostovoljnega % PORTRET g. Jože Kralj dela in tuđi denarja, ki smo ga zbrali pri Ijubiteljih nogometa v Mengšu, obrtnikih in podjetjih. Nekaj pa je prispevala tuđi krajevna skupnost, ki jo je vodil g. Peter Janežič." Bil si tuđi predsednik kluba. "Da. Predsednik sem postal leta 1987, ko je bil po propadlih Portoroških sklepih ponovno uveden tekmovalni sistem. Od tega leta pa do 1993 smo nastopali v MNZ Ljubljana. V tem času smo trikrat zasedli prvo mesto in sele tretjič nam je uspel prehod v III. ligo. Nato pa kot je znano smo takoj osvojili prvo mesto v III. ligi in se lansko leto uvrstili v II. ligo in se letos tam tuđi obdržali. Tako smo po kvaliteti sedaj med 20. in 25. mestom v državi. Za ta dosežek je bilo potrebno ogromno dela. Moram pa reci, da smo v klub uspeli potegniti prave igralce in pa tuđi prave ljudi za organizacijo samega kluba. Predsednik sem bil do leta 1993, sedaj pa sem še vedno član izvršilnega odbora in po svojih močeh pomagam pri delu. V današnjih časih je vođenje takega športnega kolektiva zelo zahtevno opravilo. To še posebej velja za Mengeš, ko tuđi v današnjih časih ni ustreznega posluha za nogomet. Kot primer naj navedem, da smo v letošnjem letu kot prispevek družbenih sredstev za nogomet dobivali mesečno po 8.000 SIT. Sami si lahko predstavljate koliko naporov je bilo potrebnih, da smo zagotovili vsa potrebna sredstva za normalno delo v klubu. Če Mengeš v bodoče želi imeti kvaliteten nogomet, bo pač moral zato nekaj prispevati." Kje pa te poleg nogometnega igrišča iahko še srečamo? "Ves prosti čas sem posvečal nogometu in seveda družini in službi tako, da za druge aktivnosti nimam časa. Mengšani pa me poznajo tuđi kot učitelja na Centru strokovnih šol v Ljubljani, ki jo v vsaki generaciji obiskuje tuđi nekaj učencev iz Mengša." Naj na koncu našemu sogovorniku zaželimo še veliko športnih in nogometnih uspehov v Mengšu in njegovega osebnega zadovoljstva pri tem. Jože Rožman Najstarejši v ekipi leta 1977 (prvi z desne). Predsednik. 5 MMSSftM PRAZNIKI IN OBIČAJI KRES (Šentjanževo) Janez Krstnik 24. (unija Sonce je na svoji poti doseglo vrh. Iz starega izročila ohranjeni "kresni dan" velja med ljudstvom za najdaljši dan v letu. "0 kresi se dan obesi". "Poslej se dan spet skrajša". "0 kresi se dan prebesi". Kres je edinstven praznik. Bogastvo njegovih šeg in obrednih dejanj, kolikor jih še poznamo, nam kakor prerez zemeljskih plasti razodeva posamezne dobe človekovega razvoja. Spoznanje, da je sonce doseglo vrh svoje navidezne nebesne poti in da dan začne spet pojemati, je prvotnega človeka vsako leto znova navdalo s tesnobo, s strahom za obstoj. V svojem preprostem mišljenju pa je menil, da more s čarnimi, magičnimi sredstvi S o n c u ohraniti moč, mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bil 0 g e n j . Karkoli je bilo kresnih šeg, ki jim je v središču ogenj, vse izhajajo prav iz najstarejših, iz magičnih odnosov človeka do narave. Človek je na kresni dan žgal kresove, prožil ognjene krožce, takal goreča kolesa, nosil velike plemenice, ker je bil prepričan, da bo njegov ogenj "pomagal" Soncu, ki zato ne bo omagalo in shiralo. Magična moč ognja pa naj ne bi pomagala samo Soncu. Deležen jo je hotel biti tuđi človek, deležna naj bi je bila tuđi njegova živina. Tako so se ob poletnih kresovih razvila nekatera še danes ohranjena obredja. Veri v magični pomen kresnega ognja se je pridružila vera v sončno božanstvo. Božansko sonce pa je moralo prej ali slej dobiti človeško podobo. Sončno božanstvo, staroslovanski Svetovit, je bil pri Slovencih K r e s n i k . Njegova podoba v bajnem svetu starih Slovencev je danes povsem zabrisana z najrazličnejšimi bajkami in pripovedkami. V njih se Kresnik iz božanstva spreminja v sončnega junaka, nazadnje pa v zemeljskega vladarja z bajeslovnimi lastnostmi. Jedro so jim bajke o boju med bogom svetlobe in bogom teme, po njih nastaja poznejša pripovedka o boju med junakom Kr(e)snikom in hudobnim zmajem. Kršćanstvo je pač Kresnika uspešno izpodrivalo s sv. Janezom Krstnikom, zato je Kresnik izgubljal zmerom več svojih bajeslovnih potez in mu je nazadnje ostalo samo še ime. Praznovanje kresa je pravzaprav zvečer pred 24. junijem, ko po krščanskem koledarju praznuje sv. J a ne z Krstnik. Nemara je edini svetnik, ki mu cerkev praznuje rojstni dan. Rimski obrednik (Rituale Romanum) je imel svojčas v dodatku med raznimi blagoslovi, odobrenimi po sv. stolici, tuđi blagoslov kresa na večer pred sv. Janezom Krstnikom. Sv. Janez je našel pot v kresne kolednice. Ena takih znana je na Gorenjskem: Dober večer, dobri Ijudje vam voščim zdravje, veselje! Al Janez, al Janez gospod je svet Šentjanž.... Poganski Kresnik se je zato sčasoma povsem umaknil, ime sv. Janeza pa se je tako priljubilo, da je postalo menda najbolj razširjeno slovensko krstno ime. Kresove kurijo najrajši po hribih in gorah, pač zato, da so bili v poganski dobi bliže soncu. Stara šega je ostala, zdaj kresujejo večidel na starih kresiščih zato, da se ogenj lepo vidi daleč po okolici. Z biranje dračja in lesa je bilo sprva obredno dejanje. Prispevek je bil dolžnost: kdor ni dal ničesar, se je pregrešil. Marsikod je bilo kar določeno, koliko kuriva mora "odrajtati" vsaka domačija. Količina se je ravnala po premožnosti. Starodavno praznično vzdušje je povzdignila pesem okoli kresa in ples. Menda so pred enim stoletjem slovenske deklice prav "po indijanski" plesale okoli kresa. Druga značilna šega ob kresnih ognjih je bilo s k a k a n j e čez kres, kar je imelo izraziro obreden, magičen značaj. Če skočiš čezenj in tako priđeš z njim skoraj v neposreden stik, te ne le očisti, ampak ti tuđi podeli skrivnostnih moči, ki te obvarujejo bolezni in čarov... P oročila navajajo tuđi obredno službo kresnic ali "kresničic". Znano je, da so "kresovale" s svojimi obhodi še sredi prejšnjega stoletja ćelo mlade Ljubljančanke. Na kresni večer so namreč hodila v Ljubljani po mestu dekleta, ki so prepevala različne pesmi in poklanjala poslušalcem šopke "vrtnarskih cvetlic", za kar so dobivale "nekak darek v penezih". V Tržiču na Gorenjskem pa se je v prejšnjih časih ohranil pristno le tržiški običaj "kresničice". Revnejše družine so na kresni večer postavile pred hišo mizico, jo pregrnile z belim prtičem, gori pa postavile malo smrečico in pod smrečico dva krožnika, na katerih so bili šopki cvetlic, zlasti drobnih marjetic, katerim so v Tržiču vedno rekli "kresnice". Okoli mizice so bila dekleta od 10 do 14 let stara in so mimoidočim ponujala cvetlične šopke z besedami: Če se vam ne fržmaga, vam ponudim en pušelček. Ljudje so navadno za šopke dajali po en ali dva krajcarja na krožnik. Obhod je tu izostal, ostalo pa je kresno okrasje "kresni mlaj", ostale so "kresne cvetlice", ostale deklice "kresničice", toda vse prikrojeno malomestnemu okolju. Obredi s kresničicami so bili na mnogih krajih naše domovine, vendar krajevnim prilikam prilagojeni. Skrivnostne moči, ki jih hranijo rastline, je človek spoznal že v davnih časih. Dognal je njihove zdravilne lastnosti, pripisovati pa jim je začel tuđi magične moči. Sonce napolni o krešu tuđi rastlinje s svojim blagoslovom. Sončnemu božanstvu so bile nekatere rastline posebno ljube in posvečene. Glavne "obredne rastline "za kresni večer in kresni dan so p r a p r o t , kresnice (ali marjetice), zdravilne rumene šentjanževe rože in košata bela stelja ali k r e s n i č e v j e (tuđi lisičji rep). Prvo mesto gre vsekakor p r a p r o t i , ki slovi kot čarovno zelišče po vsej Evropi, Omenja jo že Valvazor, pozna jo s popačenim imenom "prapret". Ljudstvo loči pri praproti rastlino samo in njeno seme, na evropskem severu vedo ćelo za njen cvet, ki je kajpada izmišljen. v Carovno moč ima zlasti praprotovo seme. Kdo ga n e v e d o m a nosi s seboj, je drugim Ijudem neviđen, in sliši, kaj se živina pogovarja. Svojo moč ima praprot prav o krešu. Njeno seme dobiš le tedaj, ko "cvete" in "zori" - na kresno noč o polnoči ali samo hip po polnoči. Sv entjanževa roža je zelo znana in priljubljena zdravilna rastlina. Njeni zlatorumeni cveti še bolj kot kresnice (ali marjetke) spominjajo na sonce, zato ni čudno, če je šentjanževka prava kresna cvetlica. 0 krešu je še danes, tuđi v mestih, priljubljena bela s t e I j a. Pri nas in tuđi po drugih krajih jo na kresni dan zatikajo v okna, ponekod pa za streho. Šego zasledujemo dalje naprej na Gorenjskem. Šopke travniških cvetlic, marjetic in šentjanževih rož polagajo v Mengšu o krešu pod streho in na streho, "da obvarujejo hišo strele". V svoji tesnobni skrbi za letino kmet. Nikoli ni opuščal nobene priložnosti, da bi svojega pridelka ni zavaroval. Zavaroval pa ga je v prejšnjiih časih le z magičnimi ali pa s "krščanskimi" pripomočki. Ni izbiral, uporabljal je oboje, vsako zase, pa tuđi - prav ali ne prav-oboje hkrati. Zatikal je v njive resnično ali umišljeno blagoslovljeno šibje, šibe iz blagoslovljene cvetnonedeljske butare, veje mimo katerih je stopala telovska procesija... Skrivnostnih moči kresne noči še dolgo ni konca. Še mnoge zanimivosti nam je nanizal naš pripovednik o šegah in navadah Niko K u r e t. Franc Veider mm&m ncclclpih in pniznikih 841-560) orl.u od 8. (.Jei 12. uic od V), do 19. ure flobotn od 8. do 17. ure Za spomin na uspelo razstavo še spominska slika mladih avtorjev in njihovi izdelki. mm^im |E NASA SOLA Nagradni izlet na Javorniški Rovt Ob osmih smo se odpeljali izpred vrtca proti Gorenjski. Na Jesenicah smo zavili desno proti neokrnjeni naravi. Vso pot nas je spremljal potok Javornik, ki je kljub svoji majhnosti dobro izkoriščen. Ima namreč kar 4 manjše hidroelektrane. Naša prva postaja je bila nekdanja karavla, sedaj dom Trilobit. Dom stoji ob umetnem jezercu, kjer je možno veslati in ribariti. Imajo tuđi umetno steno za plezanje in nekaj športnih igrišč. Nato smo se sprehodili do izvira Javornik. To okolje je zanimivo tuđi iz naravoslovnega vidika, ker je tu veliko redkih rastlinskih vrst in fosilnih ostankov. Okrog enajstih smo se odpravili proti planinskemu domu Pristava. Spotoma smo videli tuđi botanični vrt, ki ga je uredil Karl Zois, brat Žige Zoisa. Sledila je malica in prosti čas za razvedrilo in šport. Izlet je popestrilo tuđi lepo vreme, ki je v celoti dalo svoj pečat. Kmalu po poldnevu pa smo se vrnili polni lepih vtisov v dolino in nato domov. Uroš Pinterič RAZSTAVA ILUSTRACIJ Knjižnica Osnovne sole Mengeš junij 1995 KAMILA VOLČANŠEK V okviru že tradicionalnih srečanj in predstavitev slovenskih likovnih ustvarjalcev, se v knjižnici osnovne sole Mengeš v juniju predstavlja slikarka-ilustratorka Kamila Volčanšek. Rojena je bila v Brežicah. Slikarstvo je studirala na Ijubljaski akademiji za likovno umetnost. Poznana je zlasti našim najmlajšim bralcem, saj se že vrsto let ukvarja z ilustracijo mladinske literature. Še posebej se je uveljavila kot "pravljičarka". Kamilini liki so duhovita .prikupna, pravljična bitja, ki so otrokom blizu , hkrati pa skrivnostno odmaknjena sproščajo brezmejno otrokovo domišljijo.^Njeni junaki so rahlo "grdikavi" in se ne podrejajo "sladkobno lepim" trendom, ki jih uporabljajo nekateri drugi ilustratorji. Druga njena značilnost pa je drzno in široko uporabljena pahljača močnih barv, ki je spretno vpeta v prefinjeno risbo. Do sedaj je z ilustracijami opremila že preko trideset knjig. Izoblikovala je svoj način pripovedi in lasten likovni jezik, ki je razpoznaven že na prvi pogled.Njena dela so, tako za male kot tuđi za velike, resniČno prava paša za oči. Vinko Železnikar Iz pozdravnega nagovora Drage osmošolke, dragi osmošolci, spoštovani starši, cenjeni gostje, prisrčen pozdrav vsem v dvorani. v Cas neusmiljeno hiti. Se ni dolgo, ko so ta dekleta in ti fantje sramežljivo začeli svojo šolsko kariero. Vsi brezizrazni in smrkavi so se stiskali v šolskih klopeh, danes pa jih tu vidimo postavne in čedne ter trdno odločene postati NEKDO. Opravili so prvi zrelostni korak v življenje in zacrtali svojo pot v prihodnost, kar danes ni lahko. Verjetno si je marsikdo med nami že rekel: Če bi lahko življenje še enkrat na novo začel, bi se odločil drugače. Samo enkrat živimo, to je pretresljivo resno spoznanje za vsakogar, zamujen trenutek se nikoli ne povme, zato nam ta zavest nalaga dolžnost, ki je izražena že v starorimski modrosti: CARPE DIEM (izrabljaj dan, izkoristi vsak užitek, ki ti ga more nuditi). Ta misel nas spodbuja k delu, k popravkom, k izboljšanju in preusmeritvi naših dejanj. Opozarja nas, da pravočasno, to se pravi sproti popravljamo in dopolnjujemo to, kar se še popraviti da, da že vnaprej preprečujemo neozdravljiva doživetja prikrajšanosti, da pravočasno spregledamo zgrešeno smer na slepem tiru ali ko dirjamo v prazno da ga napolnimo z vsebino, dokler ni prepozno. Človek raste iz lastnega življenskega izkustva, ki je navadno precej grenko, a zato tem učinkovitejše. Ker naši otroci še nimajo velikih in bogatih izkušenj, jim borno pomagali premagovati ovire. Naučiti jih moramo poguma, da se samostojno in odgovorno odločajo. Naučiti jih moramo eno osnovnih človekovih življenskih sposobnosti in modrosti: znati sprejemati udarce, prenašati neuspeh, morda kdaj krivico in imeti ob vsem tem še toliko poguma in volje, da znova poskusijo in uspejo. Izbral sem PRAVO POT, vsaj tako mislim. Če nisem izbral prave poti, ne pomilujte me. Če nisem izbral prave poti, ne zasmehujte me. Če nisem izpolnil vaših pričakovanj, ne kaznujte me z sovraštvom. POMAGAJTE Ml, saj sem še OTROK. (Iz pozdravnega nagovora ge. Dragice Železnikar, voditeljice zaključne slovesnosti) MEtfšš&IM m NAŠA ŠOLA Ekskurzija Vteku Šolskega leta so otroci Osnovne sole Mengeš poleg naravoslovnih, športnih in kulturnih dnevov opravili še ekskurzije, kjer so spoznavali lepote Slovenije. Po povratku so morali o zanimivostih, ki so si jih ogledali, strniti svoja opažanja in vtise ter izdelati plakat. Eden takih zapisov je prišel izpod peresa šetrtošolca Mateja Hercoga, ki je opisal ekskurzijo na Vrhniko, v Bistro in na Rakitno in petošolca Klemena Lebna, ki je opisal ekskurzijo na Notranjsko BIBA CANKARJEVA ROJSTNA HIŠA NA VRHNIKI Cankarjeva rojstna hiša stoji na Vrhniki, Na klancu št.3. Ivan Cankar je bil pisatelj, pripovednik. Ni pa znal samo dobro pisati, toda tuđi dobro risati. Pri Cankarjevih so bili zelo revni, zato nišo imeli denarja, da bi ga šolali. Nekoč, ko je nekaj deklamiral, sta ga slišala tuđi župan in njegova gospa in sta ugotovila, da bi ga bilo škoda pustiti nešolanega. Zato sta zbrala denar za njegovo šolanje. Nekoč je pogorela vsa hiša in, ko je Ivan Cankar prišel domov, je našel mater z edinim predmetom, ki ga je resila, z očetovo staro uro, ki že takrat ni delala več. Potem so se selili. Ker nišo imeli denarja, da bi sezidali novo hišo, so stanovali kar pri sorodnikih. Nekoč ga je prišla mama peš obiskat v Ljubljano, da bi prinesla malo denarja. Ko pa ga je prijatelj vprašal, če je to njegova mama, se je sramoval in rekel, da ni. Potem smo se odpeljali k izviru Ljubljanice. PRI IZVIRU LJUBLJANICE Ljubljanica priđe na dan v šestih izvirih: Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica, Ljubljanica. Mi smo bili pri šestem izviru Močilniku, kjer izvira reka Ljubljanica. Voda privre na več mestih na dan. Najprej je videti kot veliko, plitvo, vendar deroče jezero, nato pa postane globoka in ožja. Pri izviru je voda čista in lepa, potem pa žal postane umazana. Po petintridesetih kilometrih toka se izlije v Savo. Ko smo si izvir ogledali, smo se odpeljali dalje. V TEHNIČNEM MUZEJU Tehnični muzej ima prostore v gradu Bistra. Ta muzej je zelo velik. V njem je zelo veliko vozil. Med njimi je največ avtomobilov.: Rolls-royci, mercedesi, fičoti... Imajo tuđi en helikopter in veliko motorjev. Tuđi zimske sani in črpalke jim ne manjkajo. Vsa ta vozila še delujejo. Vkotičku za živali je medvedji svetovni prvak v velikosti in nekaj dni star medvedek. Tuđi jeleni, srne in mladi bambiji se skrivajo v tem muzeju. Leoparda vsak opazi. Nekaj lovskih pušk je bilo na ogled. Nekatere so bile čisto iz lesa, druge pa so imele že kar veliko kovine. Tuđi streliva je bilo veliko. V ribiškem muzeju smo videli postrvi, rdečerepko, krapa... Včasih so lovili z lesenimi ribiškimi palicami, videli smo tuđi nekaj starih ribiških mrež. Imajo različna orodja: različne žage, miže za izdelovanje različnih predmetov... Tuđi sodarske potrebščine imajo. V hiši, ki ji mlinsko kolo poganja žago, sta bili dve žagi. V eni izmed njih je ohranjen mlin, v katerem so mleli moko. V eni izmed hiš je kovačija, v kateri voda poganja veliko kladivo. Za konec smo se odpeljali še na Rakitno. NA RAKITNI Nadmorska visina Rakitne je od 780 do 820m. Nahaja se blizu Krima nad Ljubljanskim barjem. Ima okoli 400 prebivalcev. Na njeni planoti je umetno zajezeno jezero. Tam je zdrav zrak zaradi gozda in višin. Zato je na Rakitni naravno klimatsko zdravilišče. Tam je tuđi majhno gostišče. Potem smo se vrnili v Mengeš. Mate/ Hercog 4.a, Osnovna šola Mengeš EKSKURZIJA NA NOTRANJSKO Pred dvema tednoma smo pri spoznavanju družbe izvedeli, da gremo 16. maja na ekskurzijo na Notranjsko. Načrtovali smo ogled Močilnika, Planinskega polja s Planinsko jamo, Rakovega Škocjana, Cerkniškega jezera z njegovo maketo ter ogled Postojnske jame. V ponedeljek smo se v soli domenili za odhod. V torek zjutraj ob 7.45 smo se zbrali pred vrtcem Gobica. Vsi smo imeli oprtane nahrbtnike polne hrane in pijace. Petnajst minutni čas namenjen za zbor je hitro minil v veselem in sproščenem vzdušju. Ob osmih sta pripeljala dva avtobusa. Učenci petega A in petega B razreda smo vstopili v prvi avtobus, učenci ostalih petih razredov, pa v drugi avtobus. Takoj nato sta avtobusa odpeljala v smeri proti Ljubljani in nato v smeri proti Vrhniki. Na Vrhniki se nam je pridružil vodič, ki nam je med vožnjo do Močilnika razložil potek izleta po Notranjski. V Močilniku nam je razložil, kako je prišlo do vdora jamskega stropa in, zakaj kraških rek ni mogoče nikoli več očistiti, če jih sedaj onesnažimo. Nato smo pot nadaljevali po robu Planinskega polja in obiskali Planinsko jamo. Ker jama nima razsvetljave in urejenih poti, smo šli le dvesto metrov v njeno notranjost. V njenem začetnem delu teče tuđi reka Unica, ki ima strugo na Planinskem polju dolgo šestnajst kilometrov. Nato smo se napotili v Rakov Škocjan, kjer smo si ogledali veliki in mali naravni most ter strugo reke Rak. Nato nas je pot vodila proti Cerkniškemu jezeru. Poleg jezera smo si ogledali tuđi njegovo maketo, kjer so označeni vsi požiralniki in bruhalniki, ki tuđi na maketi bruhajo vodo. Nazadnje smo si ogledali še Postojnsko jamo. Ogledali smo si le pet kilometrov jame od devetnajstih km. V jami je zelo lepo in z malo domišljije si lahko oblike kapnikov lahko predstavljaš kot osebe in živali. Jama ima tri nadstropja. V spodnjem še vedno teče reka Pivka Ostal nam je le še povratek v Mengeš. Vozili smo se poldrugo uro. Med vožnjo smo se veliko pogovarjali in tuđi malo peli. V Mengšu pred vrtcem pa smo se vsi prijetno "zmatrani" izkrcali iz avtobusa in jo mahnili proti domu. Ekskurzija mi je bila všeč, žal pa mi je, da nismo obiskali Še Predjamskega gradu, v katerem je v stoletjih osemnajst in devetnajst živel ERAZEM PREDJAMSKI. Želim si še veliko tako zanimivih ekskurzij. K/emen Leben SfflMSŠMJ 1*5 RAZISKOVALNA NALOGA Najprej borno pogledali v Topole, v vas, ki šteje sedaj okoli 50 hiš. Topole se nahajajo nekaj sto metrov od Mengša. Da je vas zelo stara, prav gotovo pričajo portali. In ena od takih letnic je prav gotovo letnica pri hiši gospe Mejačeve, saj je tu sedaj vidna letnica 1805. Domačijo PRI ADAM pa lahko najdete na številki Topole 11. ^ nostaven portal s sklepnikom je viđen L ^di pri rodbini Zabret, ki naj bi bila stara že^eč kot 250 let. Zanimivo je, da je bilo v tej hiši že šest gospodarjev in vsem je bilo ime Franc. Tu je portal z letnico 1892 in vklesanima črkama F.Z. (Franc Zabret). Stanko Zabret, ki je nam je posredoval tuđi te podatke, zna povedati še veliko drugih zanimivosti. In ena od teh je prav gotovo ta, da je bil včasih tu še vodnjak z rezanimi kamni, ki pa so ga podrli, ker je stal ravno sredi dvorišča. Pravi pa tuđi, da so hišo že večkrat dozidavali, kasneje pa so ta prizidek tuđi podrli. Domačijo PRI ALEŠKOT, kot je domače ime domačiji sedaj lahko najdete na naslovu: Topole 16. VTopolah lahko vidimo tuđi portal s sklepnikom. Zraven pa sodita tuđi dve kamniti klopci. V hiši, pred katero je vse to, sedaj živi Crnivec Ana. Tuđi ona pravi, da je rodbina stara več kot 250 let in da se še spomni, da je bil včasih tu tuđi vodnjak, ki pa ga je nekdo podrl, iz kamnov pa si je sezidal hišo. Tuđi tu lahko vidimo letnico in sicer 1873 in dve črki, ki sta J.Č. (Črnivec) Današnji naslov pa je Topole 27 ali po domače PRI JANŠČU. "7 daj pa lepo v Mengeš! Najprej si oglejmo X enega najstarejših portalov v Mengšu. To jeTRI ŠUNKARJU, sedaj je to Jelovškova 8. Viđen je enostaven portal s sklepnikom, v katerem sta vklesani dve črki, ki sta J.S. Videti je tuđi letnica 1836. Portal iz ihanca.nad katerim je videti tuđi portalna polica, je delo Tomaža Sirollija. Barva je svetio siva. Enostaven portal z nadportalno polico najdemo tuđi na Kidričevi 1. Vklesana je letnica 1860 in dve črki M.S.(Mihael Stare). Zanimivo je tuđi domače ime domačije, saj se imenuje PRI KRAMARJU, to pa zaradi tega, ker je Stare prišel v Mengeš kot prodajalec blaga (kramar). Barva kamna je siva. Vidne pa so tuđi posledice potresa iz leta 1895. Q ortal iz leta 1834 najdemo tuđi na P GLAVNEM TRGU 17. Gospa Hela Kane, ki nama je povedala te podatke, pravi, da je bila tu včasih pivovarna in da je bil viđen tuđi vodnjak. Drugače pa je bila hiša last Julija Stareta (sorodnik Mihaela Stareta). Na čudovitem portalom z nadportalno polico lahko vidimo tuđi različne okraske. To so na primer različno oblikovani trikotniki in rože. Barva tega portala se menja, saj je spodaj bolj bela, zgoraj pa prehaja v sivo. Portal z nadportalno polico lahko zasledimo tuđi na Jelovškovi 51. To je bila tuđi rojstna hiša pesnice Franje Trojanšek. Na portalu je vklesana letnica 1864. Videti pa je še drugo letnico, ki pa je vklesana v sklepniku. To je ietnica 1866. Poleg tega pa so vklesane tuđi tri črke, ki so J.M.T. (neuradno te tri črke pomenijo Janez Marija Trojanšek) Včasih je bila tu tuđi gostilna, ki se je imenovala PRI KEBRU. Ohranjenih je veliko zgodbic, saj so se tu tuđi ustavljali furmani, ki so prevažali smodnik. Velikokrat pa so sem prišli tuđi rokovnjači, ki so napadali prav te furmane. Poleg tega je 1.1887 Anton Koblar tu ustanovil Bralno društvo, ki je zelo dolgo delovalo prav v tej hiši. Portal s sklepnikom najdemo tuđi na Gorenjski 4. V sklepniku je vklesana letnica 1835. To hišo je zgradil Primož Keržič. Sedaj tu živi družina Urh. Zanimivo je, da se je domačiji reklo PRI DRNOVŠKU, zaradi tega, ker se je temu delu vaši včasih reklo Drnovo. Barva portala je zelena. Zelo je zanimiv tuđi portal na domačiji PRI JENČIČU. Tu lahko v sklepniku vidimo izklesano letnico 1842 in dve črki J.V. (neuradno Jenčič Valentin oz. Viktor). Poleg portala lahko vidimo še nadportalno polico in veliko različnih vzorcev. To so vse od različnih grozdnih sadežev POOBLASCENI SERVIS KENWOOD SHARP SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 do različnih rož. Hiša s tem portalom sedaj stoji na GLAVNEM TRGU 5. "7 elo zanimiv portal lahko najdemo na /^ Kidričevi 31 oziroma na domačiji PRI ROŠČU. Tu notri sedaj živi gospa Antonija Slevc, ki je stara že kar 83 let. A vseeno pa se še vedno spomni, da je hišo zgradil MATEVŽ AUŠER. Portal je zanimiv zato, saj se barva tega portala močno menja. Spodaj je bela, zgoraj pa prehaja v crno. Zasledimo lahko tuđi dve črki J.S. (Janez Srčnik) in letnico 1897. Poleg portala pa lahko na dvorišču zasledimo vodnjak, ki pa zdaj ni ravno najbolje ohranjen. Zanimiv portal lahko najdemo PRI URH. Ta hiša sedaj stoji na ulici OF 3. Tu je viđen portal z letnico in črkama F.B. (Franc Benda). ^ eveda pa ne gre pozabiti tuđi na portale, ^ ki se izklesani na vhodih v staro vaško cerkev. Pa poglejmo portal na stranskih vratih mengeške župne cerkve. Tu je videti enostavni pravokotni portal. Portal je iz ihanca. Videti je tuđi okraske pod podbojih. Portal je delo Tomaža Sirollija iz leta 1808. Barva portala je siva. Raziskovalno nalogo sta pod vodstvom mentorice Franje Potočan naredila Blaž Kolner in Iztok Sivec. V najem oddamo poslovne prostore za daljše obdobje. Vodimo poslovne knjige za manjša podjetja (d.o.o.) in s.p. Tel.: (061) 737-873, 738-414. Najameva stanovanje v MengŠu ali okolici. Ponudbe na tel. 737-208 Maja * SffiIKH^\IKI_ IZOBRAŽEVANJE Dan odprtih vrat v Centru za mlajše odrasle - CMO V okviru podjetja Ml AMIGO, ki se ukvarja z izobraževanjem, usposabljanjem in aktivnim zaposlovanjem v prostem času, torej tuđi z uvajanjem družabnosti v naše življenje, deluje Center za mlajše odrasle ali kratko CMO. Center je bil ustanovljen z namenom, da omogoči mladim, v starosti od 15. do 26. leta organizirano druženje v homogeni skupini, v kateri imajo vsi udeleženci podobne težave, želje in cilje. Mentorji v Centru jim skušamo na strokoven način pomagati pri ugotavijanju težav in njihovih vzrokov in definirati njihove želje in cilje. S strokovnim vođenjem in usmerjanjem jim omogočimo, da lažje dosežejo svoj cilj ali se mu vsaj približajo, pri tem pa pridejo do novih znanj, prepričanj, pogledov na različne situacije. Vse to jim omogoča osebno rast, kar je pogoj za lastno afirmacijo v družbi. Tisto, kar želimo mladim dokazati, je: - da se je vsakdo sposoben naučiti nečesa novega - da nihče ni popolnoma nesposoben oz. nesposoben prav za vsako delo - da se morajo za uspešnost v življenju naučiti spoznavati sebe in druge - da se morajo naučiti spoštovati sebe in druge - da nova znanja vodijo k razvoju osebnosti - da nove kvalitete v znanju vodijo k večjemu uspehu in večjim možnostim zaposlitve - za lastno afirmacijo in zaposlitev morajo marsikaj storiti tuđi sami, čeprav vzroki za njihove težave pogosto nišo v njih samih ali vsaj ne samo v njih samih Nekateri od udeležencev bodo že ob prihodu vedeli, katero področje izobraževanja je tisto, ki jih posebej zanima in za katerega so prepričani, da jim bo ob pridobitvi novih znanj omogočilo zaposlitev. Vsi pa verjetno ne bodo taki. Nekateri bodo nezainteresirani, pa tuđi posebne želje po zaposlitvi ne bodo imeli. Te bo treba še posebej motivirati in jim prikazati vrednost in pomen izobraževanja. Morda bodo ćelo z udeležbo pri večjih izobraževalnih programih prišli do spoznanja, kaj jih v življenju zanima, pa tega do sedaj nišo vedeli, ali nišo imeli možnost, da bi se s temi dejavnostmi spoznali. Udeleženci bodo lahko sodelovali v enem od štirih izobraževalnih programov: - hišniški, ki bo potekal v prastarih Ml AMIGO, lahko pa tuđi v naravi - šiviljski, ki bo potekal v prostorih Ml AMIGO - kuharski, ki bo potekal v prostorih Ml AMIGO, lahko pa tuđi v naravi - vrtnarski, ki bo potekal v naravi, delno pa tuđi v prostorih Ml AMIGO (teoretični del) Izobraževanje bo potekalo v okviru posamezne skupine, občasno pa se bodo skupine povezovale med seboj, hkrati pa tuđi z okoljem. Tako se bodo udeleženci navadili skupinskega dela in spoznali, kje v večji skupini je njihovo mesto in kaj vse vpliva na to. Poleg znanja so to vsekakor še osebnostne karakteristike, ki se lahko razvijajo le v skupini in okolju, kjer prihajajo do izraza osebnostni elementi, kot so samospoštovanje, spoštovanje drugih, tolerantnost, prilagodljivost, prijaznost in drugo. Udeleženci vseh skupin bodo imeli enkrat mesečno možnost na skupnem srečanju prikazati, kaj so se novega naučili. V ta namen bodo priredili piknik, morda razstavo ali drugo obliko skupne predstavitve in sodelovanja, kamor bodo povabili mentorje, morebitne sponzorje, ugledne strokovnjake s področja izobraževanja, strokovnjake iz podjetij, politike in druge. Udeleženci bodo ob koncu izobraževanja prejeli potrdila oz. priporočila, s katerimi bodo pri iskanju zaposlitve dokazovali svojo usposobljenost. Izobraževanje bo potekalo nekaj mesecev, dolžina pa bo odvisna od predhodnega znanja udeležencev, njihovih želja in ciljev in možnosti zaposlitve. In komu je namenjeno izobraževanje v CMO-ju? Mladim v starosti od 15 do 26 leta, ki: - nišo uspešno končali rednega osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja ali srednjega izobraževanja in so ostali brez zaposlitve - si želijo pridobiti nova znanja po drugačni poti - si želijo druženja z mladimi iz okolja - si želijo najti svoje mesto v družbi in se uspešno zaposliti - si želijo ustvarjalno preživljati svoj čas Kdaj bo center pričel aktivno delovati? - predvidoma v drugi polovici septembra Kje se lahko prijavite? - na Zavodu za zaposlovanje, pri svojem svetovalcu - v podjetju Ml AMIGO v Mengšu, na Slovenski 28 ali po tel. 737-317 Prijavite se lahko kadarkoli, kajti CMO ni klasična šola s kontrolnimi nalogami in spraševanjem. Možnost se nam imate pridružiti za dobo od dveh mesecev do enega leta, v primeru zaposlitve pa lahko izobraževanje zapustite tuđi prej. Podjetje Ml AMIGO in vodstvo CMO je prepričano, da lahko v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, Andragoškim centrom Slovenije in Zavodom za zaposlovanje pomaga mladim najti svoj JAZ in jim pokazati pot do osebnega uspeha. Zato prirejamo: DAN ODPRTIH VRAT V CENTRU ZA MLAJŠE ODRASLE V MENGŠU 13. 7. 1995 Ob 9.00 24. 7. 1995 ob 9.00 16. 8. 1995 ob 9.00 31. 8. 1995 ob 9.00 Izvedeli boste vse o načinu izobraževanja in možnosti vključitve v program. Pridite, morda je ravno to tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebujete. mag. Marjeta Atelšek FOTOGRAFIJE Z VAŠEGA I FILMA V ENI URI! FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ! MMSlM3 m VAŠA POSTA Mengeš - prijetno majhno mestece, zgrajeno na prečudovitem koščku jugovzhodnega dela Gorenjske. Iz ravninskega dela porečja Kamniške Bistrice in Pšate se dvigajo nizke vzpetine Dobeno - Gobavica. Prav k pobočju Gobavice se stiska Mengeš. Že naši predniki so vedeli, da nam rodovitna ravnina daje kruh in tam nišo zidali. Najlepši predel Mengša si je izbrala za domovanje osrednja kulturna ustanova, osnovna šola. Dom, kjer si naša "bodočnost" nabira znanja in izkušenj za življenje. V polkrogu pod solo se razprostira športni park. Vse je v zelenju in lepo urejeno, čudovit pogled in lahko smo ponosni na vse to. Nekaj pa me vendar moti. V prilogi zadnjega Mengšana med odloki občine Mengeš je zaslediti tuđi odlok o imenovanju nekaterih stavb v kulturne objekte. Med drugim je kulturni objekt postala tuđi Oranžerija. Ne trdim, da ne sodi v to okolje, nasprotno po svoji dejavnosti kar sodi. Pa poglejmo kako se vse "skupaj vklapla". Dvorana FIT TOP z reprezentativno restavracijo Vincent, balinarska baraka, brunarica teniškega kluba in na koncu Oranžerija. Vsi ti "kulturno pivski" objekti so kar obkolili hišo, kjer si naši otroci pridobivajo znanje. Pravimo, da je dober zgled najboljši učitelj in vzgojitelj. Pa kakšnih zgledov so deležni ob toliko "kulturnih" objektih drugačne vrste. Oranžerija je torej z odlokom občinskega sveta sprejeta med tište prave kulturne objekte. Pa si to tuđi zasluži? Kaj nekemu objektu daje pravico imenovati se kulturni, nekaj razstav ali dva koncerta prirejena recimo v štirih letih, ko pa vemo, da je zadnje čaše na Oranžerijo vezanih vse več čudnih "kulturnih" dogodkov? Ali se občinski svetniki zavedajo, da borno po njihovem odloku vse to plačevali iz proračuna? Ali jih razni denacionalizacijski zahtevki glede Oranžerije nišo prav nič motili ob sprejemanju tega sklepa? Kaj res ne vedo, da je Oranžerija v prvi vrsti gostinski lokal, ki si je nadel preobleko kulture? Morda poreko nekateri, da ni res. Pa zakaj se potem okrog tega objekta dogajajo stvari, ki s kulturo nimajo nič skupnega, še več, so daleč od vsega kar še lahko imenujemo kultura. v Ce samo pogledamo kdo so obiskovalci tega objekta in s kakšnim namenom ga V premislek obiskujeio, vidimo, da je vse skupaj daleč od kulture. Se bolj pa moti njih kulturno obnašanje v poznih noćnih urah. Tistih nekaj stanovalcev Gobavice ne more domov, ker so kulturniki zaparkirali tuđi cesto, pa se za prošnje kaj malo menijo. Znanec iz Ljubljane se je z avtomobilom pripeljal na parkirišče pod hribom. Ko se je vračal, ni mogel domov. Dva avtomobila obrnjena vsak v svojo smer sta zaprla cesto. Dokler si naduti, mladostne objestnosti polni mladci kriče nišo izmenjali kulturnih vtisov, ni mogel nihče mimo, še peš ne. Zdaj pa recite! Kaj te zadeve res nišo vredne premisleka? Tuđi poimenovanje Oranžerije v kulturni objekt? Pa tuđi ali sploh sodi tak "kulturni" objekt v bližnjo soseščino sole? Optimist Trdinov trg 2, Mengcis l.eL 738-630 (ob nedeljah in praznikih 841-560) odprto od 8. do 12. ure od 15. do 19. ure aobor/1 od 8. do 17. ure V najem oddam poslovne prostore za daljše obdobje. Vodimo poslovne knjige za manjša podjetja (d.o.o.) in s.p. Telefon: 737 873, 738 414 Najamem stanovanje v Mengšu ali okolici Ponudbe na telefon: 737 208 Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, 61234 Mengeš, Tel.: salon (061) 737 414, servis: (061) 737 279 Fax: (061) 373 431 RENAULT Postanite tuđi vi član velike družine Renault! - celoletna ponudba vozil Renault - strokovna svetovanja - drobna presenečenja Pri nakupu novih Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom (R+7%-za dio, R+11,5%-za ostale modele) in leasingom. Vsi, ki boste do 31. julija vplačali 30% pologa na leasing za avtomobile iz zaloge, boste lahko avto prejeli takoj, obroke pa boste pričeli odplačevati sele čez 3 mesece. Poleg tega vam priznamo še dodatni popust na prodajno ceno za naslednja vozila: za Šafrane, Espace, Btpress -1,5% popusta, za Trafic in Master - 2,5% popusta. Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge. Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro. Dobrodošli! Miiia^i 1*8 VFRAŠANJA IN ODGOVORI Prasne luže Stem pismom, ki ga objavljamo v Mengšanu, bi radi prebivalci Jarške ceste opozorili na naš problem. In kaj je naš problem? Neasfaltirana cesta! Pozimi luknje, ob dežju luže, poleti pa oblaki prahu. Neznosno je, zdravju škodljivo, predvsem za starejše in na prah občutljive. Zelo se zavzemamo za asfaltiranje ceste, saj je že marsikatera gorska in vaška pot asfaltirana. Zakaj torej ni Jarška, ki je zelo prometna? V tovarno Induplatj se vozijo delavci, v diskont Napredek kupci. Pa tuđi na žago je veliko prometa - težki tovornjaki naloženi s hlodi. | nogokrat smo se že obrnili na KS - na tajnika in našega župana, vendar nismo nikoli dobili zanesljivega odgovora, le obljube. Zdaj se obraćamo na naš časopis, da bi s problemom seznanili vse občane. Upamo, da opozorilo tokrat ne bo zaman. Prebivalci Jarške ceste VIDEO r^ POOBLAŠČENI SERVIS KENTOOD SHARP SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 Mamica, lahko skačem po lužah? MMšŠMS trn VPRAŠANJA IN ODGOVORI Županu in svetu občine Mengeš Z izgradnjo večnamenske dvorane FIT-TOP v športnem parku pod Gobavico smo Mengšani dobili brez dvoma pomemben in ekskluziven družbeni objekt. Zaradi močno povečanega prometa, pogostega neupoštevanja hitrostnih omejitev s strani voznikov motornih vozil (avtomobilisti, motoristi, mopeditsti...) in slabo dorečenega prometnega režima (dostop in povratek po eni cesti), je prebivalcem z roba dovozne ceste, predvsem krajanom Muljave, žal prinesel predvsem močno poslabšane bivalne razmere in pogosto ćelo neposredno žMjensko ogroženost. S širjenjem dejavnosti centra (fitnes, gostišče Vincent idr.) v novejšem času, se je ugotovljeno stanje še nadalje poslabšalo. v Sirša okolica Muljave predstavlja južni dostopni predel do športnega parka pod Gobavico (tenis, nogomet, lokostrelstvo, balinišče, tim steza, smučišča, letno gledališče, osnovna šola...) in je že tradicionalno sprehajališče in prostor za oddih. Zato naj bi predtavljala v kraju t.i. mimo cono-prostor brez hrupa in sodobnih prometnih motenj. Pri tem je skoraj najkrajši, predvsem pa najvarnejši dostop učencev južnega dela kraja do osnovne sole, varen prehod oskrbovancev centra INČE od avtobusne postaje do njihovega delovnega mesta, ostalim krajanom pa miren dostop do cerkve, pokopališča, glasbene sole in pošte. Naše naselje je zaradi znatne pomladitve prebivalstva postalo prebivališče številnih mladih družin z majhnimi otroki potrebnimi stalnega nadzora. Pogosto ga obiskujejo tuđi otroci iz obeh mengeških vrtcev, oskrbovanci doma ostarelih in ostali miru željni občani. Zaradi trenutno povsem neustreznih prometnih razmer v naselju pred/agamo, da se stanje uredi na en ali več navedenih (ali ostalih) načinov: 1. V kolikor pri voznikih ni možno doseći ustrezne prometne discipline (glede na stanje na naših cestah je to vprašljivo), naj se na privozni cesto do dvorane zgradi ustrezno število (studija je že napravljena) cestnih grbin -ležečih policajev" za preprečevanje prevelikih hitrosti, ki so na tem odseku preveč pogost pojav. 2. Druga možnost je ureditev krožnega prometa skozi naselje (dovoz po zgornji cesti, povratek po spodnji ali obratno) in s tem enakomemejša prometna obremenitev naselja. 3. Najkrajšo in morda ćelo najgospodamejšo varianto predstavlja povezava med parkiriščem pri športni dvorani in območjem mrliških vežic (razširjeni most čez Pšato, ca 50 metrov nove asfaltirane ceste do parkirišča). Prizadeti krajani prosimo in želimo, da se vprašanje resi čimprej. Sprejeta rešitev naj se vnese tuđi v občinski proračun. Stem se borno izognili posledicam nekontroliranega in podivjanega prometa, s katerim se čedalje pogosteje srečujemo na naših cestah in v naseljih. Prometnim strokovnjakom najbrž ne bo Ukrepajmo, da ne bo prepozno!!! težko poiskati še ustreznejših rešitev od zgora/ navedenih. Lep pozdravi V imenu krajanov Muljave: KAM 10. DRUŠTVA Črpanje vode, kot nekoč. Gasilci iz Topol smo se v nedeljo, 4. junija 1995 udeležili tekmovanja s staro brizgalno, ki ga je organiziralo Gasilsko društvo Krašnja. V prijetnem vzdušju je tekmovalo enajst moških in ena ženska ekipa. Ekipo je sestavljalo osem članov društva, tako da je šest gasilcev črpalo vodo iz potoka, en tekmovalec pa je moral napolniti 50 litrov vode v pripravljeno posodo v najkrajšem času. Član, ki je bil v rezervi, je zamenjeval utrujene tekmovalce. Črpanje vode s staro brizgalno je namreč na videz enostavno in lahko, vendar kmalu ugotoviš, da je delo izredno naporno. Zato vsa čast gasilcem, ki so morali v preteklosti s takšnimi brizgalnami gasiti resnične požare, saj je bila za to potrebna posebna vzdržljivost. In še o uvrstitvi. No, za prvič osmo mesto niti ni bilo tako slabo, zato smo po razglasitvi rezultatov ob prijetni glasbi ansambla Poljanšek sklenili, da se tekmovanja naslednje leto zanesljivo udeležimo. J.K. regijsko tekmovanje, za dosežene uspehe pa so prejele lepe pokale. Uvrstitev tekmovalnih enot PGD Mengeš Člani A na tekmovanju v Avstriji regijskem gasilskem tekmovanju, katero pa bo tuđi izbirno za državno tekmovanje gasilcev v letu 1996. Iz PGD Mengeš je na izbirnem tekmovanju GZ Domžale (občine Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica) nastopilo osem (8) tekmovalnih enot in vse so se uvrstile na Foto: MiroALES Gasilci Maj in junij - meseca gasilskih tekmovanj Gasilska zveza Domžale je v maju in juniju organizirala izbima tekmovanja za mladino in člane-ce v Domžalah in za veterane-ke v Mengšu. Tekmovalne enote, ki so dosegle predpisane norme, bodo jeseni nastopile na Dečki (7-12 let) 1. mesto Mladinci (12-16 let) 1. mesto Člani A (do 30 let) 3. mesto Člani B (nad 30 let) 3. mesto Članice B (nad 25 let) 2. mesto Veterani I. (nad 50 let) 1. mesto Veterani II. (nad 50 let) 2. mesto Veteranke (nad 45 let) 1. mesto Mladinci z mentorjema po tekmovanju Vmesecu maju so člani A PGD Mengeš kot gostje častno zastopali Mengeš in Slovenijo na koroškem deželnem tekmovanju gasilcev v Feferentzu pri Spittalu in osvojili bronaste značke (3. mesto) Veteranke so tekmovale tuđi v Teharjih in dosegle 2. mesto, veterani pa v Šinkovem turnu 1. mesto. Udeležili pa se bodo še tekmovanj v Matkah, Šmokuču, Prevaljah in Bevčah pri Velenju, kjer bodo poskušale veteranke za trajno osvojiti prehodni pokal "Šaleske doline". NA POMOĆ! Poveljstvo PGD Mengeš Mengeški pionirji s pokalom Instruiram matematiko, angleščino in nemščino za osnovno in srednjo solo. Informacije na telefon: 061/737 541 MMSŽftKl 2-1 DRUŠTVA Gasilci LOŠKE GASILKE SPET ODLIČNE Tekmovanja v spretnostnih in znanju gasilskih veščin za leto 1995 v organizaciji Gasilske zveze Domžale se je udeležilo tuđi 9 (največ od vseh) gasilskih desetin iz Loke - 5 ženskih in 4 moške, ki so se pomerile prav v vseh starostnih kategorijah. Boljše in uspešnejše so bile ženske, saj so v obeh konkurencah dosegle 1. mesto pri članicah A in B ter še 3. mesto pri članicah A, čeprav so zaradi mladosti (???) morale tekmovati zunaj konkurence. Mladinke so dosegle odlično 2., pionirke pa 6. mesto. Razveseljivo je, da so se našim odličnim mladim gasilkam, ki že vrsto let spadajo v sam vrh gasilstva v Sloveniji, letos pridružile še članice skupine B. Po lanskem 3. mestu v občini so si zadale cilj letos zmagati in v zadovoljstvo vseh so ga tuđi uresničiie. Od moških ekip se je najbolje uvrstila mladinska ekipa, in sicer na 4. mesto, zmožna pa je doseči veliko več. Dečki so zasedli 7. mesto, člani A 8. in člani B 6. mesto. Torej res lep uspeh naših gasilk in gasilcev. Želimo jim, da bi se kar najbolje odrezali tuđi jeseni na območnem tekmovanju. Jože Brojan Borci in njihovi problemi Vsoboto, dne 22.4.1995, smo imeli borci in udeleženci narodnoosvobodilne vojne Mengeš svojo letno skupščino. Kljub temu, da nas je veliko starih, bolnih in obnemoglih, se nas je zbralo preko 50 od skupno 160 članov. Razpravljali smo o svojem delu v preteklem letu in o nalogah za bodoče. Ugotovili smo, to je posebej poudaril predsednik v svojem poročilu, da smo postali stari. To je sicer normalen pojav, saj je to generacija, ki se je udeležila druge svetovne vojne, od katere prav v tem času poteka 50 let. Od skupnega števila 160 članov je do 66 let starih le še 15 članov med 66 in 75 let 89 članov med 76 in 85 let 48 članov nad 86 let pa 5 članov Od teh je eden star 87 let, eden 88, eden 89, eden 90 in eden ćelo 95 let. Jasno je, da ima taka populacija prav posebne, predvsem starostne in zdravstvene probleme. Vse ugodnosti, ki smo jih borci nekdaj uživali, predvsem na zdravstvenem področju, so bile zadnja leta ukinjene, kar generacijo, ki je preživljala vojne grozote druge svetovne vojne, še posebno prizadevajo. Zelo si želimo tuđi, da nam bi občina dodelila vsaj skromen prostorček, kjer bi lahko hranili svoj arhiv in opravljali najnujnejše pisarniško poslovanje. Razumemo trenutno zadrego s Predsednik Marko Hribar podaja poročilo o preteklem delo. poslovnimi prostori, ki jim ima občina za svoje potrebe, prepričani pa smo tuđi, da bo naše želje z razumevanjem uresničila. Res smo stari in onemogli, vendar pa smo očetje in matere, dedki in babice sedanjega mlađega rodu. Na skupščini smo tuđi sprejeli sklep, da se sedanja Krajevna organizacija ZB NOV Mengeš preimenuje v "Občinsko organizacijo združenja borcev" in ZB NOV Mengeš preimenuje v "Občinsko organizacijo združenja borcev in ostalih udeležencev narodnoosvobodilnega boja Mengeš". V imenu župana gospoda Pera je skupščino pozdravil svetnik občine g. Janez Dimec, ki je še posebno spoštljivo govoril o nas kot borcih in kot starejših občanov. Doživel je zelo tople ovacije. Članice B - letošnje zmagovalke Foto: L. FRANTAR Člani poslušajo referat predsednika Marka Hribarja Skupščino je prav tako pozdravil predstavnik Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš g. Franc Bleje, ki je sicer tuđi naš član. Tuđi njega so udeleženci zelo toplo pozdravili, kakor tuđi predstavnika zaenkrat še občinskega odbora Domžale Stane Grilc. Naša organizacija se trenutno financira samo z lastnimi sredstvi, to je s članarino. Tuđi tu upamo, da nam bo skromno pomoč nudila naša nova občina. Vsa dela, ki so potrebna v zvezi delovanje, opravimo člani sami s prostovoljnim delom. Franc Zibelnik MMš&m M DRUŠTVA Ob razstavi slepe in slabovidne mladine Slovenije Leta 1825 je Francoz Luis Braille (1809 - 1892) razvil mednarodno uporaben sistem pisave slepih. Temelji na osnovni braillovi čelici s šestimi pikami. Vsaka pika v čelici ima svoje ime. Pike so razporejne v dveh vzporednih stolpcih. V levem stolpcu zgoraj je prva pika, pod njo druga in tretja; v desnem stolpcu zgoraj je četrta pika, pod njo je peta in šesta. To pravilo velja za pisanje in branje na posebnem pisalnem stroju in računalniškem zapisu, ki ima v levem stolpcu spodaj dodano sedmo piko, v desnem stolpcu pa ima spodaj dodano osmo piko. Slepe osebe pike vtiskujejo v debelejši papir tako, da za vsako piko nastane izboklina. Z različno razporeditvijo pik v osnovni braillovi čelici slepe osebe napišejo vse: črke, ločila, števila, matematične znake, kemijske simbole, glasbeno notacijo. Berejo z blazinicami prstov tako, da tipajo izboklino. Včasih namesto pisalnih strojev za vtiskovanje pik uporabljajo tablico. Vanjo med spodnjo (podložno) in zgornjo (popisno) ploskev vlože debelejši papir, na katerega vtiskujejo s posebnim pisalom imenovanim pisalka, pike v osnovni braillovi čelici od desne proti levi. V desnem stolpcu zgoraj je prva pika, pod njo sta druga in tretja; v levem stolpcu zgoraj je četrta pod njo peta in šesta. Popisan list slepi vzamejo iz tablice. Za branje moraji list obrniti. Danes pisalni stroj in tablico nadomešča prilagojena računalniška oprema za slepe. Komplet eloset sestavljata elobox in elotvpe. Elobox je majhna elektronska beležnica. Elotvpe pa se uporablja kot braillov tiskalnik za izpisovanje teksta vnešenega v elobox, računalnik in kot samostojni elektronski braillov pisalni stroj. V komplet eloset se lahko zapisuje podatke v osnovni braillovi pisavi in v računalniški braillovi pisavi. Priključi se ga lahko tuđi na računalnik. Prilagojeni računalniški opremi je ob računalniški tipkovnici dodana kot izhodna enota braillova vrstica. Vsaka računalniška celica braillove vrstice je sestavljena iz osnovne braillove celice z dodano sedmo in osmo piko. Pike so keramične iglice. Razporeditev vdrtih in poudarjenih pik, nadomešča računalniški zaslon in omogoča popolno komuniciranje med računalnikom in slepo osebo. Bazstavljeni izdelki iz gline so nastali pod prsti mladih slepih in slabovidnih iz vse enije, ki ustvarjalno bogato prežive del poletja na raziskovalnem taboru. Prvi tak tabor je bil leta 1990. Vsako leto je tabor organiziran v drugem kraju. S pomočjo mentorjev in vodnikov šlepa in slabovidna mladina spozna marsikatero vrednoto. Na neposreden način s pomočjo čutil, spoznavajo bogastvo naravnih in družbenih danosti. Na svojih raziskovalnih poteh se srečujejo z domaćini in odstirajo pregrade neznanja o zmožnostih slepih in slabovidnih. Za večino so ti tabori edina priložnost da se srečajo. Tu se snujejo nove misli in pletejo v igrivo podobo sreČe. Sprijatelji in dobrotniki pod pokroviteljstvom Skofijske Karitas Ljubljana so se združili avgusta 1994 v Vrtovčevem domu na Visokem pri Poljanah. Na željo mladih je bilo srečanje prežeto z duhovnostjo. Duhovne dimenzije človeka, korenine kršćanstva, Sveto pismo, spoznavanje poti iskanja Boga in resnice, so bile teme srečanja. Pod mentorstvom akademske kiparke Mihaele Žakelj je zaživela delavnica oblikovanja v glini. Glina je kot košček voljne prsti čakala na mlade, da so ji vdihnili misli in občutke v podobo moči volje in Ijubezni. :;::?::::::;:: :::: :::::r:::r - Pisava za slepe SLOVENSKA ABECEDA V MEDNARODNEM SISTEMU l'.ll - Osnovna braillova celica PRVA (IZHODlSCNA) SKUPINA: BREZ i. IN 6. PIKE •• •' k •* T~k •• n •• T~v •* T"» •• T~i •• /~» •* TT *• T "• T :: ::=A •-. =B ::=C :?=D :?=E r: =F ?? =G ?? =H ?: =1 rr =J DRUGA SKUPINA: PRVA SKUPINA 2 DODANO 3. PIKO :: ;.=K ::=L ;:=M ;r=N ;r=O ::=P :?=R::=S»=T TRETJA SKUPINA: PRVA SKUPINA Z DODANO 3. IN 6. PIKO CETRTA SKUPINA: PRVA SKUPINA Z DODANO 6. PIKO • • • • A • • A, :: :; = C :;=S PLIA SKUPINA: PREDZNAK ZA II VELIKO ZACCTNICO = '•*• 'I = STEVILO • • • • •• ŠESTA SKUPINA: PRVA SKUPINA. PRESTAVUENA STOPNJO Nl2E • • •• .. t. .. ••r\'*l**/\*' ' ' 9 f • • •' = #. = . •• = . •• = # =: V •• = ' •• =1 I •• = •• = • • •• t •• , • • . *• • •• * •• •• \ 7 •• ,, •• SCDMA SKUPINA: PRVA SKUPINA. PRESTAVLXNA DVE STOPNJ Nt2E • • • • »• • • s — • • •• STE VILA :: ::v=8 ;:r:=9 ;:rr=O ::::r:?::r =1994 i... ' • \l\l - Računalniška braillova celica PIKA, DODANA MPISANfMU ZNAKU V ČELICI POUDARI: •• ;; = VELIKO ZAČETNICO '.i = ŠTEVILO \\ = POSEBEN ZNAK •• •■ •• •• 1/DflAI IN OnilKOVAl : JURC SVOLJ5AK MM5SAM mm DRUŠTVA Ob razstavi slepe in slabovidne mladine Slovenije Nastali so prvi poskusi oblikovanja, prvi izdelki. "7 izrednim čutom za opazovanje so mladi / utrjevali predstave o določenih stvareh, kišo jim postajale vedno bolj jasne, resnične. Zaživela so pravila o proporcih, značilnostih zlatega reza, statičnosti, razbremenitvi. Sproščeno so oblikovali od preprostega k zahtevnejšemu. Težavnost oblikovanja je bila prilagojena posameznikovim sposobnost'm. Prvi izdelki so bili vaze iz kačic. Prek oblikovanja žvali so prešli na oblikovanje človeške figure. Oblikovanje roke in avtoportreti. Kipeli so od sreče v spretnosti in spoznanju, da so zmožni tako oblikovati. Nekateri udeleženci kiparske delavnice so sposobni narediti izdelke, ki so prava izpoved njih samih. V kiparski izpovedi so vstopili y stik z lučjo: JANA POVALEJ, MOJCA MAGDIČ, MARJAN VAMLEK, STANKO KOSI in DENIS ŠPACAPAN. O ponzorji kiparske razstave: župnišče ^) Mengeš, IBK Ljubljana, Tesarstvo Kosec Peter, Kleparstvo, krovstvo in izolacije Miro Hribar, Mizarstvo Tone Ipavec Postavljanje kiparske razstave slepe in slabovidne mladine Slovenije. Trenutek za fotografa. Foto: P. Škrlep Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš Spoštovane občanke in občani! Obveščamo Vas, da smo zaradi pospešenega propadanja in uničevanja ostale duhovne in materialne kulture na področju občine Mengeš po dolgotrajnih pripravah ustanovili MUZEJ MENGEŠ. Akt o ustanovitvi je bil sprejet 28.4.1995. Glavne naloge muzeja so: zbiranje, restavriranje, dokumentiranje, raziskovanje, objavljanje, razstavljanje ostale duhovne in materialne kulture. Sleherni od vas je povabljen, da prispeva posamezne predmete ali ćelo zbirke za Muzej Mengeš. Posebno pa vabimo podjetnike in Občino Mengeš, da' s finančnimi sredstvi podprejo projekte muzeja Mengeš. Za pripravljalni odbor Janez Škrlep Predsednik društva Viljem Marjan Hribar Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš Slovenska c. 30 61234 Mengeš Na podlagi 1., 2., 7., 8. in 12. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS 12/91), 89. in 90. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS 1/81), 5. člena statuta Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš in 1. člena sklepa izvršnega odbora Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš o ustanovitvi Muzeja Mengeš (Sklep o ustanovitvi Muzeja Mengeš z dne 28. 3. 1995) izvršni odbor Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš sprejme AKT o ustanovitvi zavoda Muzej Mengeš. 1. člen Akt o ustanovitvi Muzeja Mengeš vsebuje: . ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja; . ime in sedež muzeja . dejavnost muzeja . določbe o organih muzeja; . sredstva, ki so muzeju zagotovljena za ustanovitev in začetek dela; . vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo muzeja; . način razpolaganja s presežkom prihodkov nad dohodki in način kritja primankljaja sredstev za delo muzeja; . pravice, obveznosti in odgovornosti muzeja v pravnem prometu; . določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti muzeja; . medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in muzeja; . druge določbe v skladu z zakonom. Ime in sedež ustanovitelja 2. člen Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš (v nadaljevanju ustanovitelj), Slovenska c. 30, Mengeš, je ustanovitelj zavoda Muzej Mengeš. £ffiM3a£\lf3 wm\ DRUŠTVA Proslava ob DNEVU DRŽAVNOSTI \ I počastitev največjega slovenskega V praznika Dneva državnosti je Kulturno društvo Franca Jelovška pripravilo proslavo z naslovom: Skozi različnost se izraza smlsel skupnega snovanja Bogat kulturni program so oblikovali recitatorji in pevci slepe in slabovidne mladine Slovenije. Viki Vertačnik iz Topolšice je zaigral Jernača iz dramatizirane povesti Ivana Tavčarja V Zali. Pele so Šonja Pušnik iz Razdelja. Jana Povalej iz Štor in Suzana Dajčman iz Maribora. Šonja Pušnik iz Razdelja in Jure Svoljšak iz Virmaš pri Škofji Loki Podpredsednik KD Franca Jelovška izroča šopek predstavnici slepe in slabovidne mladine Slovenije Jani Povalej ob Dnevu državnosti '95. Skozi raznoličnost se izraza smisel skupnega snovanja. Šonja Pušnik. Zlepo ubranim petjem in rodoljubnimi pesmimi je sodeloval Mladinski župnijski zbor. sv. Mihaela. Prisluhnili smo poglobljenemu razmišljanju, ki sta ga v literarnih prispevkih oblikovala Primož Ogrin in Šonja Pušnik. Kratke nagovore, pa so imeli direktor škofijske KARITAS gospod Stane Kerin, gospod Jure Svoljšak vodja taborov slepe in slabovidne mladine Slovenije in Janez Škrlep podpredsednik društva. Proslave so se udeležili, poleg številnih Mengšanov tuđi prodekan in župnik Matej Zevnik trije člani občinskega sveta Občine Mengeš, načelnik upravne enote Škofja Loka gospod Vincencij Demšar in župan občine Škofja Loka gospod Igor Draksler. V sklop proslavljanja DNEVA DRŽAVNOSTI smo vključili tuđi kiparsko razstavo slepe in slabovidne mladine Slovenije. Plastike so nastale na mladinskem taboru, ki ga vodi gospod Jure Svoljšak iz Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka pod pokroviteljstvom Škofijske KARITAS Ljubljana. Razstavo je s sodelovanjem članov društva Franca Jelovška oblikovala in postavila akademska kiparka in dobitnica Prešernove nagrade Mihaela Žakelj. Razstava je bila na ogled do 2.6.1995. Janez Škrlep Nagovor direktorja Škofijske KARITAS Ljubljana, gospoda Staneta Kerina. SMHNK&M3 74S DRUŠTVA Kresovanje "Će kres deži, orehov ni.' Razposajeno vzdušje na kresno noć 23.6.1995 v Mengšu. mm Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš ohranja ljudsko izrodilo, stare šege in navade. ^ once je na svoji poti doseglo vrh. Po O stari šegi je kresni dan najdaljši dan v "0 kresi se dan obesi." "7 aradi prastarega verovanja, da s 24. / rožnikom sonce prične zgubljati moč in zgloboko željo, da moč Sonca ostane, so naši predniki kurili kresove. Soncu ohranja moč in mu jo s svojo magično močjo pomnoži ogenj. Te moči naj bi ne bilo deležno le Sonce, pač pa tuđi Ijudje in živina. Tako so se poletnih kresovih razvila mnoga še danes ohranjena obredja. K I a animistični stopnji je Sonce bilo tisto, l\l ki ga je človek povzdignil v božanstvo. V Soncu je videl vir življenja: dajalo mu je svetlobo in toploto, omogočalo rast in zorenje pridelkov. Praznovanje kresa je na predvečer godu sv. Janeza Krstnika 23. rožnika. Cerkev je nadgradila stara obredja in stara verovanja z novim upanjem. Prerok sv. Janez Krstnik je rekel: "On, (to je Kristus) mora rasti, jaz pa se manjšati"(Jan 3,30). IX ristus, duhovno Sonce naj se razrašča v l\ Ijudeh, poganski strahovi pa naj zamirajo. Stara tradicija kresa je v Mengšu še vedno živa, čeprav ga je hotelo izpodriniti prvomajsko kresovanje s huliganskim "obredjem" nahujskanih mladoletnih motoristov. Le Mengeška godba s svojim kulturnim programom in prijetno budnico daje ino tuđi temu kresovanju. Brezposelnim in slabo plaćanim delavcem pa prvomajski kres predstavlja prastrah pred negotovostjo, jutranji hruf) pa "plat zvona". v "7 e ves teden pred godom sv. Janeza / Krstnika nabiramo Mengšani "krstnika" (Belo steljo), ga zatikamo za okna ali oblikujemo v šopke. "Šopke travniških cvetlic, marjetic in šentjanževih rož polagajo v Mengšu o krešu pod streho in na streho, "da obvarujejo hišo strele". (Kuret, Praznično leto Slovencev II). Skrivnostne moči kresne noči smo doživeli letos na Starinovem travniku. Zahvaljujemo se gospodarju Stanetu Koscu. Ni mu bilo žal koša trave, ki jo je osmodil kres. Trdnega zdravja in dobre letine mu želimo prav tako pa tuđi Petru Koscu, ki je kres omogočil. Veseli kresovalci. Janez Škrlep mmsSmj ■2. s DRUŠTVA Zabava Gremo na Štajersko Plesna revija v Mengšu PLESNA ŠOLA MICKEY MOUSE prav posebna plesna šola, v kateri združujejo vse od najmlajših in njihovih še nerodnih plesnih korakov do skoraj že pravih profesionalnih plesalcev, ki skupaj s plesnimi učitelji Vesno Humar, Špelo Rozman, Sašo Kosten, Andrejem Zabretom in Boštjan Nahtigalom vsako leto pokažejo, kaj vse so se naučili v posamezni plesni sezoni. Tuđi letos ni bilo nič drugače in dvorana kulturnega doma v Mengšu je bila skoraj premajhna za številne mimice in očke, dedke in babice ter vse druge, ki so si želeli ogledati letošnjo čisto pravo PLESNO REVIJO, ki jo je ob zaključku letošnje sezone pripravil Studentski klub Domžale - Plesna šola Mickev Mouse. Simpatična povezovalka Blaženka Mali je na kratko predstavila PLESNO SOLO in povedala, da vse mlade druži veselje do plesa, v katerem pa ni le plesnih korakov, ampak je to nepopisna panorama in mavrica barv, ki so jo tuđi tokrat predstavili vsi nastopajoči plesalci iz osnovne sole Krašnja, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Blagovica, OŠ Domžale in z Vira. Prisrčno so bile pozdravljene tuđi plesalke gostujoče skupine iz Kamnika, vrhunec prireditve pa so bili nastopi skupin ŠAŠE I in SASE II. To je bilo prijetno plesno popoldne, ki se ga borno radi spominjali. Vsem, ki so bili zanj zaslužni, pa prijetne počitnice in še uspešnejšo naslednjo plesno sezono. V.V. Art maja smo se s Turističnim društvom /\j Mengeš spet odpravili na spomladanski Set.Tokrat smo se odločili, da borno obiskali Štajersko. Vso noč in tuđi zjutraj je deževalo, na Kredarici pa snežilo, tako da smo bili kar zimsko oblečeni. Avtobus je bil skoraj poln in dobre volje smo preko Tuhinjske doline prestopili štajersko deželno mejo. Ob pripovedi o zgodovini tega zanimivega sveta smo po Sloveniki hitro prispeli do našega počivališča v Tepanju. Dež je popolnoma pojenjal in veseli smo se ozirali proti Pohorju, kjer se je Rogla kazala s svojim stolpom, ki je bil tuđi cilj naše poti. Mimo Slovenjskih konjic in zreč smo po vijugasti cesti prispeli do Rogle. Dobra polovica se nas je med rahlim naletavanjem snega povzpela do 50 metrov visokega razglednega stolpa, ki je s svojim vrhom najvišja točka Pohorja. Nismo se mogli načuditi razgledu in lahko smo si samo mislili, kako bi bilo lepo v jasnem vremenu in kaj bi lahko vse videli od tod. Samo najhrabrejši so se povzpeli na zgornjo ploščad. Ko smo se vrnili k hotelu, smo druge dobili v topli brunarici pri stvareh, ki ogrejejo telo in dušo. Rogla je s sistemom smučišč pravi raj za smučarje, zaradi mehkih tal in prekrasnih smrekovih gozdov je pa tuđi priljubljeno letovišče v poletnih mesecih. Naš naslednji cilj so bile terme v Zrečah, kjer se je večina izletnikov odločila za kopanje, nekaj za klepet ob hrani, nekaj za sprehod, pet nas pa je šio na dobro uro oddaljeno Brinjevo goro, ki je priljubljen cilj obiskovalcev Zreč. Ob štirinajstih smo komaj pričakali kosilo in se željni novih lepot potem odpravili proti Dobrni, Velenju, do Mozirja, kjer smo si ogledali izredno privlačen vrt "Savinsjki gaj". To ni samo arboretum, ampak so v vrt prinešene tuđi zanimive stavbe iz Savinjske doline. Pred kratkim so zgradili tuđi majhno cerkvico, ki je bolj kapelica, vendar s pravim zvonikom in posvećena komu drugemu kot svetemu Valentinu. Po ogledu vrta smo se peljali še do Gornjega gradu, kjer smo si komaj mogli ogledati katedralo svetega Mohorja in Fortunata. Tu je bil nekdaj sedež ljubljanske škofije in po zanimivi razlagi smo se okrog enaindvajsete ure preko prelaza Črnivec zadovoljni vrnili domov. Vodstvo Turističnega društva Mengeš vabi, da se nam pridružite na izletih, da sodelujete pri drugih aktivnostih društva in da nam predlagate, katere kraje naj bi na izletih obiskali. Marička Benda Foto: F. Zabret Izlet TD Mengeš, 20.5.95 - Rogla Žmajdov križ ob grobeljskl cesti v Mengšu ponovno stoji! Na področju Občine Mengeš je Kulturno društvo Franca Jelovška registrirano tuđi kot organizator obnove naravne in kulturne dediščine. Tesno sodelovanje z Regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine prinaša bogate sadove. Žmajdov križ ob grobeljski cesti v Mengšu ponovno stoji! Zahvaljujemo se donatorjem Tesarstvo Kosec Peter - Slikopleskarstvo Janez Škrlep - Kamnoseštvo Makovec - Kamnoseštvo g Burgar - Mizarstvo ■£ Ipavec Anton - Župnišče .g Mengeš - Kleparstvo, S. krovstvo Miro Hribar - £ Ključarničarstvo Vahtar - ]S pasarstvo Vinko Domik, ff. Lojze Dornik jmsSm n_ DRUŠTVA Sprejem pri županu Četrtek, 22.06 je bil za najboljše učence O.Š. Mengeš praznični dan, saj smo bili počašćeni s povabilom na sprejem k županu v avlo Kulturnega doma Mengeš. Sprejem se je začel s kulturnim programom, na katerem so učenci 5.b razreda odigrali igrico, jaz sem zaigral dve skladbi na harmoniko, nato pa je učenka prebrala svoj spis. Sledila sta govora župana g. Janeza Pera in ravnatelja O.Š. Mengeš, g. Branka Liparja. Po vsem tem pa je začel župan podeljevati majice in knjige s posvetili. Začel je s "prvčki", nadaljeval z drugimi razredi in se počasi vzpenjal vse tja do osmih razredov. Nazadnje je župan podaril "šprintarce" najboljši športnici in najboljšemu športniku sole. Zatem nas je g. Janez Per povabil na zakusko, na kateri smo s pevskim zborom tuđi zapeli. Na sprejemu mi je bilo zelo všeč. Mislim, da ni bilo nikomur od nas žal za trud, ki ga je vložil v ta uspeh. Upam pa, da se borno naprej trudili in dosegali tako lepe rezultate. Klemen Leben, 5.a razred Seznam učencev, ki so kot najbojši v svojem oddelku na slovesnosti dobili knjižne nagrade: LANEŽARugelj LBGORANGavrić 1.C PETRA Babnik LDMATIJARober 2.A MATEJA Vahtar 2.B TJAŠA Jerak 2.C BARBARA Adlešič 3.A EVA Zupančič 3.B MAJA Zorman 3.C URŠKA Kunstelj 3.D BORUT Verbančič 4.A JURE Grčar 4.B TJAŠA Mislej 4.C MIRELA Ikić 4.D VODIČAR Miha 5.A KLEMEN Leben 5.B HANA Kosir 5.C ALEŠ Černivec 5.D SEBASTJAN Kompare 6.A UROŠ Boštjančič 6.B MIRJAM Jerak 6.C NINA Hercog 7.A MAJA Sršen 7.B STASA Podgoršek 7.C NEŽA Škrlep 8.A GREGOR Posavec 8.B EVA Žnidar 8.C URŠKA Sedevčič 8.D ZORAN Trifunović KflSK^ftlM mm DRUŠTVA Šolsko leto so uspešno zaključili tuđi mladi člani Šolskega športnega društva V Solsko športno društvo (ŠŠD) deluje na Osnovni soli v Mengšu že vrsto let. Je številčno močno društvo, saj so vanj vključeni domala vsi učenci. ŠŠD je imelo v prejšnjem obdobju večjo veljavo, pa tuđi financiranje je bilo boljše. Sspremembo načina financiranja so društva na većini šol formalno prenehala obstajati, saj so se le skromno plačevali kadri, ki so bili še pripravljeni delati z mladimi, priznano pa ni bilo niti delo mentorja, ki je društvo vodil. Na Osnovni soli v Mengšu smo vseeno neformalno še imeli ŠŠD in v letošnjem šolskem letu vodili kup aktivnosti in krožkov ter se udeležili vrste tekmovanj, kjer so naši učenci dosegali lepe rezultate in se tuđi na športnem področju potrjevali. Pod mentorstvom Janeza Zajca smo izvedli številna razredna tekmovanja, šolska prvenstva in se udeležili skoraj vseh razpisanih občinskih (ŠZ Domžale) tekmovanj. Na teh smo dosegali lepe rezultate in se kot občinski prvaki v odbojki in posamezno v atletiki in krosu uvrstili na regijska in državna tekmovanja. Zasluge za lepe rezultate gredo prav gotovo učiteljem športne vzgoje in mentorjem za posamezne dejavnosti, ki Ijubiteljsko vodijo in vzgajajo otroke v športnem vzdušju. Seveda pa ne smemo prezreti dejstva, da bi bilo potrebno v šport usmeriti mlajše otroke, za katere je zmanjkalo prostora v telovadnici, ki je z dejavnostmi ŠŠD zasedena od konca rednega pouka pa vse do večernih ur, ki jih povečini zaseda Športno društvo Partizan. U parno, da bodo kasnejši rodovi imeli več tovrstnih priložnosti, ko se bo realizirala 2. faza prizidka - prepotrebna večja telovadnica ali večnamenski prostor, v katerega bi Mengeš lahko povabil tuđi Karaoke, godbe in Marele... V letošnjem šolskem letu so se z mladimi športniki trudili naslednji vaditelji: Šolsko športno društvo Janez Zajc - odbojka fantje Fredi Bleje - badminton dekleta in fantje Agata Kržišnik- košarka dekleta Darko Tisaj - namizni tenis fantje in dekleta Primož Glavica- košarka fantje Jana Jenc - odbojka dekleta Ob koncu šolskega leta je ŠŠD s posebnim priznanjem pohvalilo najboljše športnice in športnike posameznih razredov, ki so pripomogli k skupnemu uspehu, najvišje priznanje ŠPORTNICE in ŠPORTNIKA sole pa sta si letos prislužila oz. pritekla ANJA ZAVRŠNI« in TOMAŽ KUŠAR. ANJA je sedmošolka, ki se je že več let ukvarja s kraljico športov - atletiko in dosega lepe rezultate. V teku na 1000m je v jesenskem krosu zmagala, na državnem tekmovanju v krosu pa je skupaj s sošolko in prijateljico v športu, Heleno Pečnik, osvojila 1. mesto. Dobre rezultate je dosegala na medklubskih mitingih, gorskih in pouličnih tekih. TOMAŽ je Anjin sošolec in prijatelj v atletiki. Tuđi on že precej let trenira atletiko. Njegovo prizadevno delo je rodilo vrsto zavidanja vrednih rezultatov. Naj naštejemo le nekatere: 1. mesto v jesenskem krosu, občinski prvak v atletiki na 1000m, področni prvak v teku na 1000m, srebrni na državnem tekmovanju v atletiki, 1. mesto na državnem krosu in še vrsto prvih in drugih mest na gorskih tekih, medklubskih in pouličnih tekmovanjuh. Nagrade (nove sprinterice), ki jih je prispevala šola, je najboljši športnici in športniku podelil župan Občine Mengeš g. Janez Per. Blba K ŠPORT V začetku meseca junija so se na skupnem sestanku sestali trenerji namiznega tenisa v NTS EDIGS in starši ter ugotovili naslednje: Za nami je izredno uspešna sezona. Najbolj smo lahko zadovoljnji z napredkom mladih igralk in igralcev namiznega tenisa. Pokazalo se je, da v bivši občini Domžale najbolje delamo , saj so naši tekmovalci dosegli praktično vsa 1. do 3. mesta, tako v ekipnem delu tekmovanja, kakor tuđi med posamezniki. Prav tako smo se izkazali kot dobri organizatorji, saj smo organizirali dva pregledna tumirja za učence in učenke ljubljanske regije, na katerih je nastopilo preko 200 tekmovalk in tekmovalcev. 0 izredno dobro pripravljenem državnem prvenstvu za mlajše pionirke in pionirji, ki smo ga ob pomoči pokroviteljev in sponzorjev organizirali v Domažalah, pa se še sedaj govori v namiznoteniških krogih. Imamo izredno nadarjene mlade tekmovalke in tekmovalce, ki so v pretekli sezoni na regijskih tekmovanjih osvojili osem- krat 1. mesto, desetkrat 2. mesto in desetkrat 3. mesto. Trije tekmovalci so se uvrstili na TOP 12. Na državnih prvenstvih pa so se dvakrat uvrstili med 8 najboljših. Vspomladanskem delu tekmovanja smo sodelovali na 18. turnirjih, prevozili smo 1245 kilometrov. Vse to smo zmogli ob predanem in strokovnem delu trenerjev Darka Tisaja, Boštjana Vrhovnika, Luke Pirša, Karla Novaka, Tanje Ribnikar in Jožeta Mlakarja. Pri pripravi tekmovanj in prevoziti na tekmovanja, pa so nam bili v veliko pomoč tuđi starši naših tekmovalcev. Naj na koncu omenimo še generalnega pokrovitelja namiznoteniške sekcije Parti- zan Mengeš: EDIGS PEGE d.o.o. Mengeš in sopokrovitelja: FOTOKOPIRANJE, RAZMNOŽEVANJE IN TISK RAVNIKAR Domžale, ki sta finančno omogočila delovanje namiznoteniške sekcije. Namiznoteniške novice Vsoboto, 3. junija smo ob zaključku sezone pripravili tradicionalni DRUZINSKI PING PONG, ki sta ga vodila Tone Gostišpa in Jože Mlakar. Na turnirju je nastopilo 18 družin, ki so bile razdeljene v 4 predtekmovalne skupine, kjer so igrali vsak z vsakim. Najboljši trije v skupini so se uvrstili v finalno skupino, četrtouvrščeni pa v tolažilno skupino. Po končanem tekmovanju so v KAVA BARU PICCOLO razglasili rezultate, najboljši pa so prejeli pokale, ki sta jih podarila pokrovitelja prireditve gospa in gospod Silva in Brane Koncilija. Rezultati: 1. mesto: Gašper Srebačič in ata Štetan 2. mesto: Marko LJmbek in mama Breda 3. - 4. mesto:Ana Novak in ata Karei Anja Srebačič in ata Štefan Tekmovanje je potekalo v pravem tekmovalnem vzdušju, v veselem razpoloženju v Kava baru PICCOLO, pa smo vsi prisotni kovali nacrte za 6. tradicionalni PING PONG 1996. mlaj Najboljše "družine" s pokroviteljico ga. Silvo Koncilija. loto: Po/ona Lestovec BALINARSKE NOVICE Sestal se je odbor za pripravo proslave v počastitev 10 letnice dela sekcije. Na sestanku so si porazdelili naloge in določili aktivnosti v počastitev te obletnice. v Ze v mesecu juniju bodo pripravili več prireditev in tekmovanj med njimi BAUNARSKI MARATON, velik turnir z udeležbo 16. ekip, najbolj svečano pa bo v začetku septembra, ko bo svečana akademija in BAUNARSKO SREČANJE, na katerega bodo povabili tuđi najboljše slovenske tekmovalce. 10. junija so pripravili klubsko prvenstvo v dvojicah. Na tekmovanju je sodelovalo 16 parov. Tekmovanje je trajalo ves dan, tekmovalci pa so pokazali obilo znanja. Po izredno napetih bojih so najboljše rezultate dosegli: 1. mesto: Tomazin Igor, Kužnik Stane 2. mesto: Bleje Ivo, Belentin Martin 3. mesto: Loparič Viktor, Kovač Štefan mlajši ^B ^P^^kl s ^^r ^^F ^^k jC ^^p ^B SH MM^aiKI ŠPORT Motoslalom v Mengšu V organizaciji Avtooptika in Vulkanizerstvo Skok Jože iz Mengša, je bilo v soboto 17.6. na parkirnem prostoru tovarne Trak Mengeš tekmovanje v spretnostni vožnji z motorji. Prireditev bi morala biti že teden dni prej, vendar je zaradi dežja odpadla. To je botrovalo nekoliko manjši udeležbi, kar pa organizatorja ni motilo in tekmovanje je bilo izvedeno na visoki ravni. Tekmovald so bili razdeljeni v šestih kategorijah: juniorji do 10 let, do 80 ccm, do 350 ccm, enduro, do 750 ccm in nad 750 ccm. Vseh tekmovalcev je bilo 42, potegovali pa so se za lepe praktične nagrade ter pokale. Ob 10. uri je bil na sporedu trening, za vsako kategorijo dvakrat po 10 minut. Vsi tekmovalci so morali voziti slalom med stožci, prevoziti oviro, prestaviti palico iz enega v drugi stožec, prenesti kozarec vode od začetka na konec miže in na cilju ustaviti točno na crti. Vsaka napaka je štela eno ali več kazenskih točk, odvisno od napake. Seveda pa se je meril tuđi čas vožnje, kazenska točka pa je pomenila sekundo pribitka. Na koncu se je izkazalo, da je spretnost pomembnejša kot hitrost. Na otvoritveno vožnjo se je kot predtekmovalec podal Silvo Habat točno ob dvanajsti uri. Nekdanji slovenski šampion v cestno hitrostnih dirkah je svojo nalogo opravil v velikem slogu in požel ogromen aplavz. Stekmovanjem so začeli najmlajši v kategoriji junior. Presenećeno smo občudovali mlade upe tega športa, saj so pokazali vse svoje znanje in spretnosti, čeprav nekateri še v solo ne hodijo. Naprej je tekmovanje potekalo po kategorijah kot je omenjeno na začetku. Vsi tekmovalci, ražen enega, so z več ali manj napakami uspešno prevozili progo. Škraba Štefan z moto kluba Wayski je bil malce preveč zagrizen in je padel, a se je vse srečno končalo. Kot zadnji je progo prevozil organizator Skok Jože in dokazal, da mu tovrstna tekmovanja nišo tuja. Z eno kazensko točko je dosegel tretji čas, vendar pa se je na podelitvi praktični nagradi odpovedal v korist Štefana Škrabe. Tako je bilo tekmovanje končano. Vsi prisotni, ki so čakali na razglasitev se nišo dolgočasili. Za to so poskrbeli predsedniki moto klubov Wayski Ljubljana, Orli Kranj, Vaški Mengeš. Pomerili so se v slalomski vožnji z mini motorjem. Zmagal je Janez Kranjec s kluba Vaški. Rezultati: Juniorji do 10 let: 1. Habat Marjan moto klub Habat 2. Kozole Luka moto klub Habat 3. Urbanija Mike AMD Lukovica Do 80 ccm: 1. Urbanija Bernard AMD Lukovica 2. Kern Sebastijan Huski Motoclub 3. Habat Uroš motoclub Habat Do 350 ccm: 1. Rojnik Domen motoklub Vaški 2. Lukač Jure motoklub Vaški 3. Štefe Matjaž AMD Domžale Enduro: 1. Kern Sebastjan Huski Motoclub 2. Urbanija Bernard AMD Lukovica 3. Katrašnik Darko motoklub Wayski Do 750 ccm: 1. Katrašnik Darko motoklub Wayski 2. Škraba Tomaž motoclub Wayski 3. Kermavnar Uroš Komenda Nad 750 ccm: 1. Leban Jani motoclub Vaški 2. Kranjec Janez motoclub Vaški 3. Skok Jože motoclub Vaški Po zaključenem tekmovanju so za Mengžana povećali: Organizator SKOK Jože: "Rad bi se zahvalil vsem, ki so pomagali uspešno speljati tekmovanje, še posebno kolektivu tovarne Trak Mengeš, ki je odstopil svoj prostor, da je tekmovanje lahko nemoteno potekalo na zaprtem prostoru. Zahvaljujem se tuđi vsem tekmovalcem za udeležbo in čestitam najboljšim!" Zmagovalec v najtežjem razredu Jani Leban: "Vesel sem zmage v močni, a žal nepopolni konkurenci. Organizacija je bila na zavidljivi ravni. Škoda, da je takih tekmovanj oziroma prireditev premalo." Z zmagovalcem v kategoriji junior pa smo opravili kratek intervju. Marjan, koliko si star? "Devet let." Ali je to tvoje prvo tekmovanje? "Ne, danes tekmujem tretjič. Letos smo že tekmovali v Vinici, kjer sem bil drugi." Ti starši dovolijo, da se z motorjem voziš po cesti? "Ne, vozim se lahko le na zaprtih prostorih ali večjih varnih parkiriščih." Kaj pa čelada, jo vedno nosiš? "Vedno, saj sem bil enkrat kaznovan s prepovedjo vožnje, ker je nisem imel." Ti je bila današnja prireditev všeč? "Zelo, saj smo se mladi motoristi zabavali, obenem pa nibirali izkušnje, ki jih borno potrebovali v prometu." Ali boš tuđi ti dirkal, tako kot oče? "Verjetno, brat Uroš se že pripravlja za prvo dirko, Jure pa prav tako." Marjan, srečno! "Hvala." Stane Slokan Tekmovanje so omogočili: Sava Kranj Avtocomerc Ljubljana Jenko d.o.o. Škofja Loka Moto sport oprema Trzin Rothmans Club Mengeš Vaja najmlajših voznikov foto: T.S. Strmšek MMš&ftM ŠPORT Novice iz nogometnega kluba FILC MENGEŠ Ljubitelji nogometa v Mengšu so zanesljivo seznanjeni z razpletom fnovanja v II. Slovenski nogometni ligi. Na veselje vseh je naša ekipa uspela doseči 7. mesto, kar ji zagotavlja nastopanje v II. ligi tuđi v naslednji sezoni. Glede na reorganizacijo nogometa v Sloveniji, bo to izredno močna konkurenca 16 ekip, saj bo v I. ligi nastopalo le 10 moštev, ki bodo po većini organizirana na personalnem principu. V II. ligi pa bo nastopalo mnogo bivših prvoligašev. Za obstanek v II. ligi v naslednji sezoni pa bo potrebno doseči najmanj 14. mesto. Končna lestvica v letosnjem tekmovanju je bila naslednja: 1. ERA ŠMARTNO 46 točk 2. NAFTA LENDAVA 43 točk 3. ZAGORJE 43 točk 4. RUDAR TRBOVUE 35 točk 5. RADEČE PAPIR 32 točk 6. DRAVA PTUJ 32 točk 7. FILC MENGEŠ 31 točk 8. SOLINAR PIRAN 31 točk 9. NAPREDEK DOMŽALE 31 točk 10. ŽELEZNIČAR MARIBOR 31 točk 11. TURNIŠCE 27 točk 12. DRAVINJA SL KONJICE 25 točk 13. SLOVAN LJUBLJANA 20 točk 14. BELTRANS VERŽEJ 19 točk 15. STEKLAR ROGAŠKA SL. 17 točk 16. ELAN NOVO MESTO 14 točk V sezoni 1994/95 je bila ustanovljena medobčinska liga v malem nogometu Domžale-Kamnik. V tem prvem letu obstoja je v ligi sodelovalo 6 ekip. Zaradi manjšega števila prijavljenih se je igralo trikrožni sistem; najprej vsak z vsakim doma in v gosteh, tretji krog pa je bil turnirskega tipa (na enem igrišču odigrano celotno kolo). Liga je bila zelo dobro organizirana, tako z vidika delegiranja tekem kot sojenja in informiranja ekip in sezona je bila izpeljana praktično brez napake. Na koncu sezone so bile trem prvouvrščenim ekipam podeljene medalje, pokal za prvo mesto in fair-play ter najboljšega strelca. Nekako v istem času smo tuđi v Mengšu začeli z rekreativnim igranjem malega nogometa in se na pobudo vodstva lige odločili za sodelovanje. V jesenskem delu (Lkrog) smo zaradi neuigranosti in še ne izdelanega pravega koncepta igre osvojili skromne 4 točke (od 15 možnih) in bili na zadnjem mestu. V spomladanskem delu pa je krmilo ekipe prevzel - do tedaj še igralec - Frenk Omik. Že po nekaj zaporednih uspehih se ga je prijel laskavi naziv "Fabio Capello". Zmage so dvignile samozavest celotni ekipi in še posebej Fabiu, ki pred seboj ni več videl nepremagljivega moštva. Po 2.krogu smo se tako prebili na 4. mesto in zmanjšali zaostanek za prvouvrščenimi. Zmagovalni pohod se je nadaljeval v tretjem krogu, ko smo tesno (3:2) izgubili le eno tekmo. Na koncu smo tako Iz lige so izpadle ekipe od 10. mesta dalje, Napredek Domžale pa se je uspel obržati v II. ligi v dveh kvalifikacijskih tekmah z prvakom III. lige NK Črnuče. Izvršni odbor kluba ugotavlja, da finančno stanje kluba ne zagotavlja uspešnega nastopanje v II. ligi v naslednji sezoni. Kot primer lahko navedemo podatek, da smo sedaj mesečno prejemali družbena sredstva v visini 8.320,00 SIT. Upamo, da bo v prvem občinskem proračunu za nogomet kaj več posluha in da bodo zagotovljena vsaj minimalna sredstva. V kolikor ne bo prišlo do korenitega zasuka v odnosu do tega športa, bo treba pač ugotoviti, da Mengeš ni sposoben imeti drugoligaša. Treba je pač upoštevati, da sredstva, ki jih prispeva glavni sponzor predstavljajo le 10 do MNK MENGEŠ osvojili odlično 2.mesto takoj za prvim favoritom lige Pizzerija Furman Lukovica. K uspehu so največ pripomogle obrambne vrste, saj smo ekipa z najmanj prejetimi goli. Seveda ne gre pozabiti na napad, kjer imamo dva igralca med prvimi petimi strelci prvenstva. Uspeh pa je seveda posledica prijateljskih odnosov v ekipi, ki je imela tuđi največ žara med vsemi ekipami in fanatičnega Fabia Capella, ki se mu po spomladanskem uspehu stolČek za naslednjo sezono še ne trese. K I a koncu bi rad omenil še to, da smo \\ edina ekipa v ligi brez sponzorja. Pomagalo nam je le podjetje Marlovv d.o.o., ki nam je natisnilo številke na majice, ki jih je daroval Helios. Upam, da se bo našel kakšen interesent oz. nogometni privrženec, ki bo na ta način sorazmemo poceni prišel do reklame, nam pa veliko pomagal. V ekipi MNK Mengeš smo igrali: Bratovž Matjaž, Dornik Franc, Janeač Aleš, Janežič Blaž, Klemenc Franc, Kocjan Franc, Krpič Boris, Marinšek Sašo, Ornik Frenk, Planinšek Dušan, Skok Franc, Žrovnik Primož, Žnidaršič Sebastjan KONČNI VRSTNI RED: MESTO IME EKIPE dani prejeti točke GOLI GOLI 1 PIZZERIJA FURMAN LUKOVICA 74 47 29 2 MNK MENGEŠ 58 41 26 3 AVBEU LUKOVICA 54 46 26 4 BISTRO ZORA VIR 61 47 23 5 MNK LOKA 32 75 13 6 BAR BLATNICA TRZIN 47 70 10 Vrstni red za FAIR-PLAV: MESTO IME EKIPE TOČKE 1 BAR BLATNICA TRZIN 10 2 PIZZERIJA FURMAN LUKOVICA 25 3 MNK MENGEŠ 28 4 BISTRO ZORA VIR 39 5 AVBEU LUKOVICA 44 6 MNK LOKA 45 Vrstni red STRELCEV: MESTO IME STRELCA IME EKIPE GOLJ 1 PUSTOTNIK JANEZ BISTRO ZORA VIR 28 2 ČIŽMEŠIJA DAMIP. PIZZERIJA FURMAN 28 3 ŽIROVNIK PRIMOŽ MNK MENGEŠ 21 4 JANEŽIČ ALEŠ MNK MENKGEŠ 18 5 ČIŽMEŠIJA RENATO PIZZERIJA FURMAN 17 6 AVBEU SREČO AVBEU LUKOVICA 16 Blaž Janežič 15% potrebnih sredstev. Vse ostalo pa sloni na bremenih članov izvršilnega odbora, ki z raznimi akcijami poskušajo pridobiti denar. Potrebni pa so tuđi njihovi lastni prispevki. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je zmotno prepričanje, da je NK Mengeš, d.o.o., ki ga je ustanovil klub skupaj s člani izvršilnega odbora, pridobitna družba za ustanovitelje. Ves dobiček je po ustanovni pogodbi namenjen izključno za razvoj nogometa v Mnegšu. To je le ena od organizacijskih oblik za izvajanje dejavnosti, ki koristijo nogometu. I I parno, da bo v kraju dovolj posluha za \\ nadaljno uspešno nastopanje tuđi v pnhodnje. /"Mede na to, da je tekmovalna sezona \^\ 1994/1995 zaključena pa se vodstvo kluba zahvaljuje generalnemu sponzorju in vsem ostalim sponzorjem in donatorjem, simpatizerjem in vsem, ki so karkoli pomagali pri delu kluba v pretekli sezoni za vso pomoč in prispevke. Jože Rožman MmSsM OTROCI IN STARSI DOBROTA NE POZNA ME)A Stiske otrok STISKE OTROK OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Kdo se ne spominja štetja dni pred iztekom šolskega leta, veselja ob prihodu počitnic in vsega lepega kar le-te prinašajo. Kljub temu, da so počitnice za marsikoga ena najlepših strani sole, pa so zadni tedni pouka prav gotovo med najbolj napornimi. Je že tako, da so ocene tište, okoli katerih se na koncu vse vrti. Tu so pričakovanja staršev, nabiranje zadostnega števila točk za vpis na srednjo solo, želje učencev po čimboljših ocenah, zadnji preizkusi znanja... Pritiski, pod katerimi se znajde otrok, so pogosto prehudi... Porušeno je njegovo psihično ravnotežje in če znakov stiske ne prepoznajo njegovi starši, je najbrž bolj malo ljudi, ki so mu pripravljeni stati ob strani. Dom je namreč edino zatočišče otroka pred številnimi napetostmi v njegovem življenju. A na žalost v trudu, da bi otroka čimbolj spodbudili k delu za solo, tuđi starši ne opazijo, da je njihov otrok preutrujen in preobremenjen. Znaki preutrujenosti se pri otrocih z različnimi značajskimi potezami različno kažejo. Miren otrok se bo še bolj zaprl vaše, postal pasivnejši, medtem ko se bo pri nemirnih otrocih nemir le še stopnjeval. Tako bo na primer otrok z učnimi težavami imel ob koncu leta še več motenj, kot jih ima že sicer. Na splošno bi lahko rekli, da pod vplivom preutrujenosti in prevelikih zahtev većina otrok zdrsne na nižjo raven reagiranja. Pri nekaterih otrocih se pojavijo težave pri spanju. Zvečer se ne morejo umiriti, zopet odpraviti v solo. Čeprav pogosto mislimo, da so šibkejši otroci pod večjim pritiskom, pa je veliko tuđi takih, ki od sebe izredno veliko pričakujejo in jim pomeni že malo slabša ocena neuspeh ter razlog za stres. In kaj lahko naredimo,da naši otroci ne bi bili pod tolikšnim pritiskom? Letos najbrž bolj malo, saj je najhuje že za njimi, več priložnosti za to pa se bo ponudilo že v prihodnjem šolskem letu. Za bolj prijazno solo se trudimo z opisnim ocenjevanjem, prilagajanjem nivoja učne zahtevnosti sposobnostnim posameznika, a vse to včasih ni dovolj. Veliko bi lahko še naredili na bolj humanih ter odprtih medčloveških odnosih, zaupanju v otroka in nuđenju psihične podpore tako s strani staršev, učiteljev kakor tuđi sošolcev. Zelo pomembna pri tem pa je tuđi krepitev dobre samopodobe otroka in njegove samozavesti ter vzgajanje k zdravemu, razgibanemu načinu življenja, s cimer ga lahko najbolje opremimo tuđi za nadaljne življenjske spopade ter napore. Janja Čelofiga Šolska svetovalna delavka Srečanje PRIJETNO SREČANJE PRED CERKVIJO Na binkoštno nedeljo je župnijska Karitas pripravila srečanje za ostarele, bolne in invalide iz naše župnije. Srečanje se je pričelo ob 15. uri s sv. maso, ki jo je daroval direktor Škofijske Karitas Ljubljana g. Stane Kerin ob somaševanju g. Feliksa Zajca. Po mašnem obredu so se naši dragi gostje preselili na prostor pred cerkvijo, tam pa smo jih sodelavci Karitas pogostili s pecivom in sokom, dar gospodinj iz Malega Mengša. Za kulturni del programa sta poskrbeli dramska in folklorna skupina mladih iz KD Antona Lobode iz Loke. S svojo navzočnostjo so zares lepo popestrili naše srečanje. Vsem nam, ki smo ga pripravili, je bilo prijetno pri srcu, ko smo navkljub težavam, ki jih ti Ijudje podoživljajo v svoji starosti in bolezni, videli nasmeh in zadovoljstvo na njihovih obrazih. In prav je imela ena od mlajših sodelujočih, ko je rekla: Kako malo je bilo treba storiti za srečo teh "ljudi". Jože Brojan Župnijska Karitas Mengeš Trdinov trg 11 G. JOŽEFU PAJNIČU IN G. JOŽETU BROJANU SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA DAR OD ODSTOPA HONORARJA V KORIST KARITAS, Kl JIMA JE NAMENJEN OD SEJNIN NA OBČINI MENGEŠ. KARITAS Domžale, Rojska cesta 15 STORITVE IZ VARSTVA PRI DELU IN VIDEO SNEMANJE Tel.: 061/711 875 MBKK2WK1 3* ZDRAVJE IN LEPOTA Znameniti grški zdravnik Hipokrat je pred več kot dva tisoč leti rekel: "Hrana bi morala biti zdravilo, zdravilo pa hrana." V današnjem času to velja bolj, kot kadarkoli prej. Naši sadovnjaki in zelenjavni vrtovi bodo kmalu polni. Ne le zdravje, tuđi lepoto si lahko pridobimo, negujemo in ohranimo z plodovi naših sadovnjakov in vrtov. Pričujoči recepti bodo uporabni do pozne jeseni, mnoge med njimi pa borno lahko uporabljali tuđi ćelo leto. Jabolko 1. - Proti rdečici kože in nosu 100g nastrganega kislega jabolka zmešamo s 150 ml mleka in zmes kuhamo, dokler ne zavre. Nato jo odstavimo z ognja in ji, ko se ohladi, dodamo 2 rumenjaka. Dobro premešamo in mažemo na obraz. Speremo po 15 minutah. V tem času rdečica običajno izgine. Postopek ponovimo še dvakrat ali trikrat - če je potrebno. 2. - Maska za nego normalne kože Dve razrezani in olupljeni jabolki skuhamo v malo mleka. Nastane pireju podobna zmes, ki jo po potrebi še pretlačimo. Ko je še mlačna, si jo namažemo na obraz za 20 minut. Speremo jo z mlačno vodo. Masko si pripravimo dvakrat tedensko. 3. - Maste za nego suhe kože Jabolko drobno rastrgamo in zmešamo z žličko mandljevega ali olivnega olja. Uporabimo lahko tuđi žličko smetane ali kajmaka. Namažemo na obraz in vrat za 20 minut. Speremo z mlačno vodo. 4. - Maska za nego mastne kože Drobno rastrgano jabolko zmešamo s stepenim beljakom. Zmes namažemo na obraz in speremo po 20 minutah. Breskev 1. ■ Maska za nego kože 150g olupljenih zrelih breskev pustimo stati 24 ur v mleku. Nalijemo toliko mleka, da so Maske za Iepšo polt breskve pokrite. Nato breskve pretlačimo in jih uporabimo kot masko, ki naj učinkuje na obrazu 45 minut, preostanek mleka pa lahko uporabimo kot čistilno mleko. Masko si pripravimo vsakih 10 dni. Mleko hranimo v hladilniku. 2. - Napitek za Iepšo kožo 2 breskvi, 1 grozd in 4 lešnike očistimo in zmeljemo v mešalniku. Kašast sok pijemo med glavnimi obroki ali z njim nadomestimo večerjo. Ima visoko biološko vrednost. Marelice f. - Maska za suho kožo Zelo zrele marelice pretlačimo in zmešamo z medom. Masko pustimo na obrazu 20 minut, nato jo speremo z mlačno vodo. Postopek ponovimo po 10 dneh. Zanimivost, ki jo je vredno vedeti: Institut za gerontologijo (znanost o starostnih pojavih in procesih pri Ijudeh) je ugotovil, da bo naše zdravje bolj trdno in življenje daljše, če borno jedli sveže marelice, oziroma kompote in sušene plodove, kadar nišo na voljo svezi. Mandlji 1. ■ Za nego dojk Zmešamo 100 ml mandljevega olja, 45 ml 75% alkohola in žličko limoninega soka. Tekočino dobro pretresemo in jo uporabimo za masažo. Ko koža vpije tekočino, se oprhamo z mlačno vodo. 2. - Nega zelo suhe kože Kožo negujemo s čistim mandljevim oljem ali mešanico iz 100 ml mandljevega in 50 ml olivnega olja. Zelje 1. - Za mozoljasto kožo 200g listov svežega zelja namočimo v hladno vodo in jih pustimo stati 5 ur. Nato jih operemo, dodamo 0,51 vode in kuhamo 2 uri na šibkem ognju. Ko se zmes ohladi, jo precedimo. Zeljnato kašo uporabimo za masko, vodno raztopino pa kot čistilni tonik. Solata Maska za normalno kožo Solatne liste operemo, jih za nekaj minut namočimo v olivno olje in pokapamo z limoninim sokom. Liste položimo na obraz, pokrijemo z več plasti gaze in počakamo 20 minut. Nato kožo umijemo z mlačno vodo. Paradižnik 1. ■ Za čisto polt Zvečer si obraz temeljito očistimo ali ga umijemo s kamiličnim čajem. Kožo natremo s svežim paradižnikovim sokom, ki ga pustimo na obrazu vso noč. Zjutraj umijemo obraz z mlačno vodo. Postopek lahko ponavljamo ćelo poletje, ko je na voljo svež paradižnik. Zaloge za zimo naj bodo pripravljene v zamrzovalniku. Sok lahko pasteriziramo in ga shranimo v stekleničkah. Tistemu soku, ki bo namenjen za kozmetiko, ne dodajamo soli in močnih začimb. Primeren dodatek so peteršilj in česen (proti mozoljem) in čebulni sok ali kaša (proti gubam). 2. - Proti razširjenim poram na obrazu in nastajanju aken Uporabimo prvi recept in ukrepamo enako. Fižol 1. - Maska za nego suhe in obtutljive kože Pretlačimo 1 skodelico skuhanega belega fižola, dodamo sok polovice limone in žličko olivnega olja. Vse skupaj dobro premešamo, namažemo na obraz in pustimo na koži 20 minut. Nato obraz umijemo s hladno vodo. Če nimamo doma belega fižola, lahko uporabimo žličko mleka v prahu in žličko jedilnega škroba. 2. - Proti nosečniškim pegam Stročji fižol kuhamo na šibkem ognju 1 uro. Ko se ohladi, ga dobro pretlačimo in nanesemo :M MM2Š&K1 ZDRAVJE IN LEPOTA GO5PODINJSKI NASVETI Maske za lepšo polt na pege. Počakamo, da se zmes posuši, nato se umijemo z mlačno vodo. Postopek večkrat ponovimo. Nosečniške pege so posledica pomanjkanja C vitamina, zato med nosečnostjo posvetimo čimveč pozornosti zdravi prehrani. Svežega sadja in zelenjave nam ne srne primanjkovati. Korenje 1. - Proti poram na obrazu Korenje zribamo v kašo in dodamo lanolina (kupimo ga v lekarni), da dobimo podobno zmes kot za palačinke. Nanesemo jo na obraz za 15 do 20 minut. Speremo jo z mlačno vodo. 2. - Hranilna maska Naredimo sok iz svežega korenja, mu dodamo med in limonin sok. Zvečer namažemo na očišćen obraz tanko plast, ki jo zjutraj speremo z mlačno vodo. Preostanek shranimo v hladilniku. P.s.: Je zelo dobrega okusa! 3. • Maska za vse vrste kože Naribamo dva korenja, dodamo žličko jedilnega škroba in jajčni rumenjak. Dobro premešamo in nanesemo na obraz. Speremo po 20 minutah z mlačno in hladno vodo. Peteršilj 1. - Za belo polt Sesekljamo sveže peteršiljeve liste, jih zmešamo z medom in dodamo nekaj kapljic limoninega soka. 2. - Maska za mastno kožo Sesekljamo šopek peteršiljevih listov in jih primešamo v stepen jajčni beljak. Namažemo na obraz in po 20 minutah umijemo z mlačno vodo. Zmešamo 150 g kuhanega krompirja, 100 g paradižnikove kaše, 50 ml kumaričnega soka in žlico mleka v prahu. Dobimo gosto kremo, ki jo za pol ure nanesemo na očišćen obraz. Odstranimo jo z mlačno vodo. Uporabimo lahko še tonik, ki smo ga pripravili iz 100 ml domaćega žganja, v katerem smo namakali (24 ur) glavico sesekljanega česna in šopek sesekljanih peteršiljevih listov. 2. - Proti guba/n Naribamo svež krompir in si z njim obložimo obraz za 10 do 15 minut. Speremo z mlačno vodo. Mirjana Lilič Južnit Kuhajmo skupa) Dajte življenju priložnost, da vas preizkusi; dajte sebi priložnost, da preizkusite življenje v vseh mogočih odtenkih! Dajte priložnost svoji domišljiji pri pripravljanju jedi malo drugače. Repi orjaških garnel z baziliko (za 4. osebe) 8 očišćenih repov garnel (brez drobovja), svež zmlet poper, 8 lisUčev bazilike, 8 rezin pršuta. Repke garnel popopramo, jih obložimo z baziliko in previdno ovijemo z rezino pršuta. Segrejemo kozico in v njej na maščobi ali brez, garnele popečemo. Vzamemo ven in še tople ponudimo. Cvetovi brokolija in cvetače z orehi 0,50 kg brokolija, 1 srednje velika cvetača, 15 dag sesekljanih orehov, mleti poper. V posodo cvetkamo izmenično brokoli in cvetačo, prilijemo malo vode in dušimo. Orehe sesekljamo in jih na ponvi prepražimo. Ko je zelenjava kuhana, jo stresemo v skledo, popramo in potresemo s praženimi orehi. Jogurtov sladoled z vročimi jagodami 112 I jogurta, 10 dag sladokorja, 6 dag medu, 1 žlička limoninega soka Vse sestavine dobro zmešamo z mešalcem. Maso poskusimo in po potrebi dodamo sladkor, med ali limono. Razdelimo v modele in zamrznemo. Jagode očistimo, operemo in razrežemo. V kozico damo sladkor in jagode. Vse to malo zdušimo in začinimo z maraskinom ter prilijemo sladoled ali pridamo k sladoledu. Justina Urbanec Krompir 1. ■ Za mastno kožo KffiSasSSMM POHVALE IN GRAJE KOPRIVA Mengšanom ni v ponos trava med glavno cesto in pločnikom na Tuđi pred trgovino na Slovenski cesti bi se spodobilo obnoviti smetnjak. Hrenski cesti, pa tuđi drugod. Kje so občinski organi, zadolženi za to? Raje bi stal! (drevored pri soli) Včasih sem bil prometni znak - prepoved vožnje z motornimi vozili! MM^MH Uj_ POHVALE IN GRAJE KOPRIVA Neredno čišćenje dotrajanih starih smetnjakov. Posledica: razmetan/ odpadki okiog smetnjaka. POHVALA Zgledno urejeno in obnovljeno otroško igrišče v Hribarjevi ulici. Tekst in foto: F. Zabret WWM MM3&&K) SMEH NI GREH Pet opravljivk f| o kuhinji je hodila PRVA. Recimo ji tako, da jo borno potem, ko se bodo nabrale njene prijateljice, lažje našli. Pogledovala je skozi okno, ker bi morala vsak čas priti njena dobra kolegica z onega konca Mengša in bi se pogovorili o vsem potrebnem. Sklenila je, da mora svoji prijateljici vse tisto, kar je zadnjič videla na srednjem balkonu, natančno povedati. Ko je vstopila druga, je že bila kavica za obe na mizi. Usedli sta se v jedilni kot in PRVA je komaj čakala, da je lahko začela s svojo zgodbico:,, Saj veš, je imela navado reci, „ Saj veš, saj sem videla. Prav tam na onem balkonu, ki ga od tu vidiva, je prvi dan sedela moja soseda. Zraven sta bila tuđi njen mož in njegov prijatelj. Čez nekaj časa je mož odšel in soseda je s prijateljem ostala sama. Sprva sta se nekaj prav prijazno pogovarjala, potem pa jo je prijel za roko in potem še za ramo. Potem si lahko misliš, kako je med njima. Pa za tako pošteno sem jo imela." DRUGA je že imela pripravljeno svojo novico. Že med potjo je komaj čakala, da pove PRVI, saj mora vendar to tuđi prva vedeti. Hitro je začela: „Veš, kaj je novega v našem koncu. Pri tretjem sosedu so podrli garažo, ves nepotreben material kar s tovomjaki odpeljali in pričeli na novo kopati. Ti ne veš, kako sem gledala vse dni. Potem je prišel gradbeni stroj in začel nanovo kopati. Seveda širše, daljše in globoko. Dva tovornjaka sta dva dni vozila. Potem pa še dva dni. Najprej zemljo, potem pa beton. Napravili so take temelje, da bi lahko na njih postavil nebotičnik. Potem so začeli zidati: Aja, da ne pozabim. Ne vem, če imajo pravo gradbeno dovoljenje. Če ne bo ostalo kar pri tem dovoljenju, ki ga imajo za garažo. Če sploh tuđi tega imajo. Ja, saj nimajo! Potem so začeli zidati. Tovomjaki pa so kar vozili." DRUGA je imela že pravo pripovedno zalogo, ko je vstopila tretja. PRVI IN DRUGI se je zdelo, da niti pozdravila ni, že je začela: „Jaz ne vem, kje danes Ijudje jemljejo denar. Ali kradejo ali kaj. Sedaj sem bila v trgovini, pa je ena soseda pred menoj kar na debelo nalagala v košarico. Bel kruh, pa najboljšo šunko, pa tri flaše vina, pa taboljše cigarete in teh kar cei paket. Veš, koliko je plaćala. Ja, saj ne morem pomisliti. Aja, pa veste, kaj je še kupila: najboljši prašek, pa ćelo kilo kave in še flašo viskija. Će bi jaz tako zapravljala, me dedec ubije." Na vratih se pojavi ČETRTA in PETA. Ker so PRVA, DRUGA in TRETJA za trenutek utihnile, je rekla PETA: „Ne boste verjele, vendar vam zagotavljam, da je res. V našem koncu so pa res Ijudje razkošni: Onadva na koncu naše ulice sta šla zadnjič na izlet. Brala sta v časopisu, da se gre lahko v Rusijo, šla plaćat in na avion. Štiri dni sta bila tam. Videla sta veliko krajev in spala v lepih hotelih. Pa še štiri litre vodke sta prinesla. Pa da bi vsaj kakšnemu sosedu kak liter dala. Kje pa, vse bosta sama požrla." Tedaj je rekla TRETJA! Kako so danes nekateri Ijudje zanikrni. Niti okoli svojih hiš ne pospravijo, tuđi vrta ne urede. Jaz sama ne vem, kaj delajo. Ali samo sede in opravljajo. Onadva vrta poleg naše hiše sta tako zaraščena, da se Bog usmili. Koliko solate in drugega bi lahko pridelali, seveda, delati bi bilo treba! „Da slučajno ne misliš na naju," sta skoraj istočasno skočili pokonci ČETRTA in PETA in nezaupljivo gledali. Ta se je začela živčno presedati, vendar je skušala pomiriti: „Kje pa, na vaju še pomislila nisem. Saj sem rekla, da sta dva vrta poleg naše hiše. Vidve pa stanujeta prav na drugem koncu Mengša." Nič ni pomagalo. ČETRTA in PETA sta pričeli nekaj govoriti, da se jima mudi in se bosta že jutri oglasili, da se bodo zopet kaj pogovorile. In sta odšli. Tedaj se je oglasila TRETJA in pri tem zelo pozorno pogledala PRVO: „Kaj si se pa zadnjič na pokopališču nekaj držala. Kot da me ne bi hotela videti. Saj ti nisem dan prej prav tu v tvoji kuhinji nič takega rekla." „Zamerila ti ravni nisem, ne vem pa tuđi ne, kaj si mislila. Govorila si o tistih petsto markah, ki si mi jih dolžna, rekla si, da jih boš skoraj gotovo vrnila že prihodnji teden." Tretja je stresla frizuro, vstala in ne, da bi prav pogledala PRVO, odšla. „Dobro se imejta in čav, čav..." Tedaj je rekla PRVA DRUGI: „Kako je občutljiva. Tanka je, kot papir. Danes človek še vprašati ne srne. Tebe bi pa res rada nekaj vprašala. Ali je res, da so tvojega sina vrgli iz srednje sole, ker je kar naprej manjkal in premalo znal. To mi je včeraj po telefonu povedala nećakinja iz Topol. Rekla je, da ga ne bodo več sprejeli." Tedaj je poskočila DRUGA: „Vsak naj se zase briga, pa bo imel vedno dovolj skrbi. Za danes sva se tuđi midve vse pogovorili...." C. S. ZAHVALA Učenke in učenci oddelkov OPB se zahvaljujemo gospe Tatjani Sivec Strmšek za prijazno povabilo na plesne vaje v Ml AMIGO. Ob petkih smo ob glasbi in plesu preživeli veliko prijetnih uric. Z nami se je trudila plesna učiteljica Tina Vrhovnik. Zahvala tuđi njej. Velikokrat smo se na koncu še posladkali in odžejali. Uživali smo v plesu in izredni prijaznosti vseh tam zaposlenih. Želimo jim še veliko uspehov! KfflM3S&W *s OBVESTILA Mengeški fotograf Vido Repanšek se je v maju poslovil od ledik stanu! Foto: M.O. IV. mednarodna kmečka olimpiada Turistično društvo Preserje pri Lukovici organizira pod pokroviteljstvom časopisa "Kmečki glas" IV. MEDNARODNO KMEČKO OLIMPIADO, ki bo 13. avgusta 1995 ob 14. uri v Preserjah pri Lukovici. Ker so ekipe iz iz ObČine Mengeš že uspešno sodelovale na dosedanjih Kmečkih Olimpiadah, jih tuđi tokrat vabimo, da se skupaj z drugimi pomerijo v: - skladanju plohov z letvanjem (špenglanje) - razstavljanje in sestavljanje kmečkega voza - skladanje 1m3 (klafterskih) drv v križ varianto - spravljanje sena v kopico in razstiljanje na označenem mestu. Vsaka ekipa mora imeti tri člane, ki sodelujejo pri vsaki od iger. Ekipe izpolnijo prijavnico, ki bo objavljena v Kmečkem glasu, in jo pošljejo na TURISTIČNO DRUŠTVO PRESERJE PRI LUKOVICI, Preserje 1c, 61225 Lukovica. Skupaj s prijavnico pošljejo tuđi fotokopijo potrdila o vplačilu PRIJAVNINE v visini 4.500,00 SIT, ki jo nakažejo na žiro račun: 50120-620-149-05-1300113-1044125 TD Preserje pri Lukovici. V ta znesek je vračunan en obrok hrane in pijace za vse člane ekipe. PRIJAVE SE ZBIRAJO do 1. avgusta 1995. Zmagovalci bodo prejeli lepe nagrade (130 kg prašič, pokali, druge nagrade, priznanje za sodelovanje in majice). Muzej MengeŠ in Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš Vas vabi na slovesno odprtje razstave JANEZ TRDINA slovenski pisatelj in etnolog, ki bo v petek, 14. malega srpana ob 18. uri 1995, v Galeriji mežnariji v Mengšu. Razstava bo odprta do 30. malega srpana 1995 Pripravljalni odbor 39 E MSKEiMKI OBVESTILA Obvestilo o zmanjšanju proizvodnje v MELODIJI Mengeš Melodija Mengeš se je po ponovnem zagonu proizvodnje v letu 1992 in po uspešnem poslovanju v letu 1993 začela v letu 1994 soočati s problemom zmanjševanja povpraševanja na zahodnih trgih kot tuđi doma ter s še večjim problemom disparitete med naraščajočimi stroški proizvodnje ter zaostajanjem rasti nemške marke. Ob izvozu 70% vse proizvodnje je razumljivo, da je ta razkorak med prihodki in stroški odločilno vplival na rentabilnost poslovanja v I.94 ter še bolj vpliva na rentabilnost poslovanja v letu 1995. Na tujih trgih, predvsem v Nemčiji in Avstriji ter tuđi v ZDA, kjer so locirani največji kupci Melodije, so se z ozirom na nizek tečaj lire harmonike iz Italije pocenile v taki meri, da jim Melodija kljub vsem racionalizacijam in povećanju produktivnosti ne more uspešno konkurirati. Padec tečaja ameriškega dolarja pa je proizvajalcem kitar iz daljnega vzhoda omogočil formiranje takih cen, katerim Melodija prav tako ne mora dolgoročno slediti. Kljub razvoju in vpeljavi novih modelov v proizvodnjo, zvišanja kvalitete proizvodov (med drugim-Melodija je dobila znak SQ za vse proizvode) in racionalizacije proizvodnje ugotavljamo, da je nujno obseg proizvodnje in organizacijsko ter poslovno obliko proizvodnje prilagoditi tržnim razmeram. To so razlogi, da je del zaposlenih na čakanju na delo doma. Ugotavljamo, da spremenjene razmere na trgu ter stalna rast stroškov domaćega materiala, energije in plač ob danih tečajnih razmerjih ne omogočajo pogojev za uspešno poslovanje Melodije. Zato bo potrebno reorganizirati proizvodnjo in najti primernejšo organizacijsko in poslovno obliko proizvodnje harmonik in kitar. S spoštovanjem, dir. Branko Poličar OBVESTILO! Uporabnike naših storitev (odvoz komunalnih odpadkov) vljudno naprošamo, da si do konca meseca septembra 1995 nastavijo ustrezne posode ali bolje zabojnike za odlaganje komunalnih odpadkov. Predvsem želimo povedati, da smo prisiljeni opustiti praznenje okroglih 80I posod. Dejstvo je, da so te posode dotrajane in jih je potrebno prazniti ročno. Poleg tega novi mehanizmi komunalnih vozil nišo več prirejeni za pobiranje tovrstnin posod, ki so izpadle iz programa tipskih smetarskih posod. Poleg tega želimo način stresanja odpadkov vezati izkliučno na menanizem, ki bq uravnaval spuščanje zabojnikov in tako izključili človeški faktor. Nenazadnje smo dolžni, da nekaj naredimo tuđi na področju humanizacije dela naših smetarjev. Žal moramo priznati, da bi naši delavci lahko z vestnejšim odnosom do posode nekaj doprinesli k izgledu smetnjakov. Vendar pa se pri izrazu dotrajanosti posode često misli na pregnito dno, odpadle ročaje za dvig smetnjakov... Dejstvo je, da je več kot 70% okroglih 80 I smetarskih posod starih preko dvanajst let in, da jim je amortizacijska doba, ki jo je določil proizvajalec, že krepko potekla. Naše cenjene uporabnike naprošamo, da se ob nakupu novih posod odločijo za 240I zabojnike na dveh kolesih, ki povsem zadoščajo za enodružinsko stanovanjsko hišo. Proizvaja jih Zarja Petrovce in EMO Celje. Seveda pa želimo opozoriti, da je potrebno po velikosti nabaviti tak zabojnik v katerega se bodo odložili vsi komunalni odpadki. Namreč 11. člen odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki navaja, da so uporabniki storitve dolžni zbirati odpadke v tipizirane posode - zabojnike. To pa pomeni, da raznovrstnih vrečk nismo dolžni pobirati. Problem pa se pojavlja takrat, ko potepuški psi in mačke upravljajo" s komunalnimi odpadki, ki so odloženi v neprimerne vrečke. Povedati vam želimo, da bodo 240I zabojniki uporabni tuđi v primeru ločenega zbiranja odpadkov. Vljudno vas naprošamo, da v kolikor potrebujete več 240I zabojnikov, le te lahko nadomestite z večjim zabojnikom na 4 kolesih, kar bo ustrezalo vam in seveda tuđi nam pri pobiranju komunalnih odpadkov. V kolikor bi radi vedeli kaj več, nas prosimo pokličite. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale : 4i) MMSfl&Kl OBVESTILA IN MEMORIAM KMGARM KNJIGARNA CUK V okviru podjetja Ml AMIGO d.o.o. smo lani septembra odprli knjigarno CUK. Knjigama se nahaja v prostorih podjetja na Slovenski 28 v Mengšu. Sprva je ČUK služil predvsem potrebam matičnega podjetja (poučevanje tujih jezikov), neusmiljeni tržni zakoni in veliki stroŠki poslovanja pa so narekovali vse večjo tržno naravnanost. Tako je knjigama ČUK močno razširila svoj prodajni program. Poleg že naštete tuje in domaće didaktične literature ter nekaterih šolskih potrebščin smo v knjigarni uvedli kar nekaj novih programov. V sodelovanju s priznanim proizvajalcem pisal Schvvan nudimo kupcem celotno paleto kvalitetnih pisal (vodoodporni flomastri, tehnični in kemični svinčniki...) Knjigama ČUK nudi kvalitetno"fotokopiranje, namenjeno potrebam šolarjev in drugih (fotokopiranje dokumentov...), na Vašo željo pa Vam fotokopije tuđi zvežemo ali spnemo. Šoloobveznim otrokom zagotavljamo vse, kar potrebujejo za solo, od zvezkov iz uvoza, pisal, šolskih torb do puščic, itd. Knjigama pripravlja tuđi komplete zahtevanih šolskih knjig in delovnih zvezkov za vse razrede osnovne sole. Zaradi velikega povpraševanja po rabljenih šolskih knjigah pa borno organizirali tuđi odkup in prodajo rabljenih učil. Knjigama nudi podjetjem in obrtnikom celoten program pisarniške opreme (obrazci, papir, fascikli, poslovna darila...) po konkurenčnih cenah, ob tem pa nudi veliko ugodnosti. V zadnjem času se posvečamo leposlovni literaturi in glasbi. Na naših knjižnih policah imamo celotno zbirko del Ivana Sivca, veliko otroške literature in drugih knjig (leksikoni, slovarji...) Našim kupcem nudimo kar nekaj kaset in CD plošč. Nudimo veliko CD-jev klasične glasbe (Mozart, Strauss, Smetana, Beethoven, Vivaldi, Verdi...), domače in tuje popularne glasbe ter narodnozabavne glasbe (Alpski kvintet). Trenutno pa smo tuđi ekskluzivni prodajalci nove kasete mengeškega muzikanta Franca Kompareta Trobenta poje ave Marija. Knjigama ČUK upa, da bo v sodelovanju z Vami lahko še boljša, zato se obvezujemo, da borno zahtevano blago, ki ga trenutno v knjigarni ni, za Vas takoj naročili in Vam ga v najkrajšem roku dostavili na dom. Vaša knjigama ČUK TRI POLETJA SO MINILA JAZ ŠE VEDNO ČAKAM TE; V MISLIH TE NAZAJ PRIPELJEM, PRAVIM - OČI - VRNI SE! 29.7. mineva tretje leto, odkar je za vedno zaspal moj oči FRANC PERNE (Mesarjev iz Loke) Neutolažljiva hči Nancy z družino Bralke in bralcl KNJIŽNICE v Mengšu! Obveščamo vas, da bo mengeška knjižnica v poletnem času od 1. julija 1995 do vključno 31. avgusta 1995 odprta ob ponedeljkih od 14.00 do 18.30 Spoštovane bralke In cenjenl bralcl KNJIŽNICE DOMŽALE! Obveščamo vas, da bo KNJIŽNICA DOMŽALE v poletnem času od 1. julija 1995 do vključno 31. avgusta 1995 odprta po sledečem urniku: pon 13 - 19 čet 13 - 19 tor 7-13 pet 7 - 13 sre 13-19 sob zaprto MM3S&KI ■n iw OBVESTILA Turistična regijska skupnost ALPSKI SVET KARAVANK, KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP Program ALPSKIH ČEST razpisuje: MEDNARODNI RAZVOJNO RAZISKOVALNI TABOR EKOLOŠKI TURISTIČNI PROGRAMI V ALPSKEM SVETU Kraj: Dom v Kamniški Bistrici, Logarska dolina, Dolina Kokre in Jezersko ter Kamniško Savinjske Alpe Čas: 14. avgusta 1995 s pričetkom ob 10. uri, zaključek 23. avgusta 1995 ob 14. uri v Domu v Kamniški Bistrici. Kandidati: mladi raziskovalci, ekologi, turistični delavci, zeleni, studenti do 26 let Vsebina tabora: Raziskava alpskega cvetja, živalstva in etnološko kulinaričnih in krajinskih značilnosti alpskega sveta in vpliv ekološko usmerjenih turističnih programov in okolje. riljnki surt kavivanh kamniško unwjiikih a lp Opremljenost kandidatov: Taborniška in planinsko pohodniška oprema, spalna vreča, daljnogled, pločevinasta Škatla za vzorce. Oblike delovanja: Strokovno vodstvo s pomočjo domaćih in tujih strokovnjakov pri raziskovanju vplivov ekološko usmerjenega turizma na alpsko okolje Stroški tabora: Stroški, v katere je vključeno bivanje, prevozi, prehrana, strokovno vodstvo, organizacija so 58000 SIT, ki jih kandidati ob prijavi do 1. avgusta 1995 nakažejo na žiro račun: 50100-620-128 05 1103113-23973 in prijave na naslov: Kajuhova pot 10, 61240 Kamnik, tel./faks: 061 812 831 do 1.8. 1995. Število udeležencev: 30, število udeležencev iz Slovenije je omejeno na 15. Organizator: ALPSKE CESTE v sodelovanju s programom OUVERTURE EUROPSKE SKUPNOSTI /GD XXIII/ VIDEO *B AVTOOPTIKA, VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avtoplaščev Sava Exact, Semperit, FULDA in obnovljeni plašči Bandag Jože Skok Veselovo nabrežje 16, Mengeš tel./fax: 373-300 OPTIKA GOLAVŠEK Slovenska 30 tel.: 737 968 fffflMil&KI ■M) m Iščem enosobno stanovanje za najem s telefonom v okolici Mengša. Naslov uredništvu Mengšana. Iščem kakršno koli delo, imam izpit B kategorije. Naslov v uredništvu Mengšana. Instruiram matematiko, angleščino in nemščino za osnovno in srednjo solo. Informacije na telefon: 061 / 737 - 541 Trgoavto trgovina Burnik Prešernova 3, Mengeš Akcijska prodaja - plačilo z 1+5 čeki brez obresti kolesa Rog kolesa Atala avtoradio Pioner motorne žage Husqvarna plačilo z 1 +3 čeki brez obresti ali 1 +5 čekov z min. obresti vrtne 4-taktne kosilnice avtogume, dodatna oprema vozil betonski mešalci, samokolnice avtokumulatorji za vse vrste motorjev, osebnih in tovornih vozil električno ročno orodje, stabilne elektro žage avtokozmetika, motorna olja in maziva Castrol, Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL motorji Tomos in Piaggo vespe rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa Škoda, Golf tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man rezervni deli za kolesa in mopede plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino, čeki ali kreditom brez pologa za pogodbene kupce ugodni pogoji Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na tel. 061/737-785. Se priporočamo! OBČANKE, OBČANI ! Vsem iskreno čestitamo ob dnevu državnosti! Občina Mengeš Župan Janez Pef kumsSkm 4*3 OBVESTILA SPOSTOVANI PACIENTI! V času dopustov obratuje le ena ordinacija za vse naše odrasle paciente. Od 3.7.95 do 14.7.95. bo za vse bolnike delala dr. KOVAČ-MOHAR G. Ordinacijski čas dr. KOVAČ-MOHAR Ponedeljek od 8 do 13h Torek od 13 do 18h Sreda od 7 do 12h Četrtek od 13 do 18h Petek od 7 do 12h Od 17.7.95 do 12.8.95 bo za vse bolnike delala dr. MARTA RIŽNAR-BREGAR Ordinacijski čas dr. RIŽNAR-BREGAR ponedeljek od 13h do 19h torek od 9h do 15h sreda od 9h do 15h četrtek od 9h do 14h petek od 9h do 14h od 16.8.95 do 29.8.95 bo za vse bolnike delala dr. KOVAČ-MOHAR G. Držali se bosta svojega urnika! V NUJNIH PRIMERIH (poškodbe, akutna vročinska stanja in vsa nenadna poslabšanja bolezni oz. zdravja) SE IZVEN ORDINACIJSKEGA ČASA OBRAĆAJTE NA URGENTNO SLUŽBO V ZD DOMŽALE. Hvala za razumevanje! OBVESTILO LB - Banka Domžale d.d. Domžale uvaja za bančnimi okenci POLETNI DELOVNI ČAS za stranke: - v ekspoziturah: DOMŽALE (Ljubljanska 82), VIR, MENGEŠ, TRZIN - v agencijah: JARŠE in MORAVČE - od ponedeljka do petka DOPOLDNE: od 8.00 do 11,00 POPOLDNE: od 17.00 do 19.30 - sobota: DOPOLDNE: od 8.00 do 11.30 - ob izplačilu plač in pokojnin v dneh: 11.7., 12.7., 13.7., 14.7. in 31.7.1995: DOPOLDNE: od 8.00 do 11.00 POPOLDNE: od 14.00 do 19.30 11.8., 14.8, 16.8. in 31.8.1995: DOPOLDNE: od 8.00 do 11.00 POPOLDNE: od 14.00 do 19.30 sobota: DOPOLDNE: od 8.00 do 11.30 POLETNI ČAS za poslovanje na bančnih okencih velja od 1.7.1995 do 31.8.1995 Likvidatura Domžale na Ljubljanski 62 (sedež banke) bo v času od 1.7.95 do 31.8.1995 poslovala za stranke nespremenjeno in sicer: - od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 - sobota: od 8.00 do 12.00 LB - Banka Domžale d.d. HsRI IMraMSS&lM