GUŠILO OBČINE MENGEŠ
ŠTEVILKA 20 / LETNIK III / ROŽNIK / 1995
mi
trgovsko podjetje d.d.
KAMNIK, Ekslerjeva 8
Medvedova 1a, tel. 831-404
Pridite v KAMNIK, obiščite novo MODNO HIŠO in se prepričajte
o kakovostni ponudbi POLETNIH OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO!
Nudimo vam naslednje UGODNOSTI:
- nakup nad 15.000 SIT z gotovino - 5% POPUST
- BREZPLAČNA POPRAVILA pri nas kupljenih oblačil po vaši meri
- DRUŽINSKI NAKUP NA 5 ČEKOV
SUPER PONUDBA: otroške majice HUGO samo 921 SIT !
VSE NAŠE PRODAJALNE SO V POLETNEM ČASU ODPRTE OD 7.00 DO 19.30
/^AVTOMO B ILS kT^x.
PROGRAM \
V industrijski prodojolni
HELKO
DOBRI PLAČILNIPOGOJI
IN UGODNE CENE
Informacije po telefonu: (061)715 233
RAČUNALNIŠK1
TEČAJI
Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domžale
713-660
KilSKTSg^i
»
PORTRET
Gost rubrike Portret v tej številki je g.
Jože Kralj. Prepričani smo, da ga vsi
Mengšani, ki jim je kaj za šport, še
posebej nogomet, dobro poznajo. Za
pogovor z njim in predstavitev širšemu
krogu ljudi smo se odločili po uspešno
zaključeni nogometni sezoni v Mengšu.
Nogometnega dogajanja v Mengšu si brez
g. Jožeta Kralja skoraj ne bi mogli
predstavljati. Zato je bila tuđi tema najinega
pogovora nogomet.
Pionirska ekipa iz leta 1953
(šesti iz leve)
Nogomet ima v Mengšu dolgo tradicijo.
Kdaj si se ti vključil vanj?
"Bilo je leta 1951, ko sem bil star 10 let.
Mladi fantje smo se navduševali nad nogometno
igro, ki nam jo je prikazovala predvojna in
povojna generacija mengeških nogometašev.
Nas mlade fante je takrat na izvenšolskem
področju zbral g. Vili Delač, ki nas je naučil
prvih nogometnih korakov. Nogomet je bil
g. [ože Kralj
takrat v Mengšu organiziran v okviru TND
Partizan. Veselili smo se vsake nogometne
tekme posebej, ki smo jo odigrali. Nismo pa
igrali samo nogometa. Takrat je bil popularen
tuđi namizni tenis."
Kdaj si zaigral za člansko ekipo?
"Mislim, da je bilo to leta 1959. Jedro ekipe
je predstavljala pionirska generacija iz leta
1951. Bili smo zares nadarjena generacija, ki
je s prihodom odličnega trenerja Jožeta
Hočevarja v letu 1959 nizala uspehe. Tako
smo v sezoni 1959/1960 zmagali v medobčinski
ligi. To je pomenilo napredovanje v zahodno
območno ligo. Danes bi temu rekli v drugo
ligo zahod. Že prvo leto nastopanja v tej
konkurenci smo osvojili drugo mesto, kar je
bil izjemen uspeh. Tako je bilo vse do leta
1965, ko smo bili vsako leto v vrhu. Tega leta
smo bili tik pred tem, da se uvrstimo v prvo
slovensko ligo. To pa nam ni uspelo, ker za
kaj takega nismo imeli neprimernega igrišča,
ne primernih garderob. V posledici tega so
bile forsirane druge ekipe. Žal pa smo izgubili
eno od odločilnih tekem z NK Sava v Tacnu
z 1:0."
To je bila torej zlata doba mengeškega
nogometa?
"Da in ne. Vedno je tako, da za neuspehi
pridejo uspehi in obratno. Takrat smo res
Član ene najuspešnejših generacij - ekipa iz sezone 1960/61 (peti z leve).
MMšŠiMi
dosegali lepe tekmovalne uspehe. Te pa smo
imeli zaradi tega, ker je v ekipi vladalo pravo
tovarištvo, ker smo imeli odličnega trenerja ter
dobro in številno publiko. Spominjam se, da
smo na tekmi z NK Virtus iz Duplice prodali
ćelo 1100 kart, kar je verjetno še danes
rekord v Mengšu. Navijači so nas spremljali
tuđi na gostovanjih. V tem pogledu je to bila
zlata doba. Žal pa je bila druga plat bolj siva,
saj nismo imeli praktično nikakršnih pogojev
za kvalitetno treniranje in nastopanje."
Kako je bilo takrat s temi pogoji za
igranje nogometa v Mengšu?
"Kot sem že rekel, bi po kvaliteti lahko nastopali
v prvi slovenski ligi. To pa se ni zgodilo, ker
v krajevni skupnosti ni bilo pravega posluha
za nogomet. Garderobe smo imeli v TVD
Partizan, igrišče pa je bilo nasproti sedanjega
in smo tja pešačili v športni opremi. Nišo nam
dovolili postaviti niti brvi čez Pšato, da bi si
pot nekako skrajšali. V garderobi nismo imeli
niti tople vode. Za urejanje igrišča in za nabavo
potrebne opreme smo pretežno skrbeli igralci
sami. Brez denarja pa seveda tuđi ni nabiralne
akcije med ljubitelji nogometa. Te nemogoče
razmere so leta 1965 povzročile, da je nogomet
v Mengšu zamrl, čeprav so igralci uspešno
nastopali še naprej v drugih klubih, predvsem
v NK Induplati Jarše in NK Domžale."
Mrtvilo je bilo torej začasnodo kdaj?
"To je bilo nekako do leta 1970, ko so se
igralci vrnili iz drugih klubov. Sam v tem času
nisem igral, ker v drugih klubih nisem želei
igrati. Takrat smo tuđi ustanovili samostojni
klub NK Mengeš, ki ni bil već organiziran v
okviru TVD Partizana. Prostore smo dobili za
Kulturnim domom, kjer jih imamo še sedaj.
Tuđi v tem času mengeškemu nogometu nišo
cvetele rožice. Tako smo leta 1976 praktično
čez noč ostali brez igrišča, ker so nam ga
prekopali za novo strugo Pšate. Takrat sem
sam tuđi počasi prenehal z igranjem, vendar
pa brez nogometa nisem mogel. Delal sem
tuđi kot trener. Skupaj z drugimi nogometnimi
navdušenci pa sem se lotil izgradnje novega
igrišča na prostoru, kjer se danes nahajajo
teniska igrišča. Takrat so mi odgovorni na
krajevni skupnosti grozili, da me bodo dali
zapreti. Pa me nišo! Igrišče smo naredili in
nogomet se je v Mengšu igral dalje. Kasneje
smo začeli z urejanjem sedanjega igrišča, v
katerega smo vložili ogromno prostovoljnega
%
PORTRET
g. Jože Kralj
dela in tuđi denarja, ki smo ga zbrali pri
Ijubiteljih nogometa v Mengšu, obrtnikih in
podjetjih. Nekaj pa je prispevala tuđi krajevna
skupnost, ki jo je vodil g. Peter Janežič."
Bil si tuđi predsednik kluba.
"Da. Predsednik sem postal leta 1987, ko je
bil po propadlih Portoroških sklepih ponovno
uveden tekmovalni sistem. Od tega leta pa do
1993 smo nastopali v MNZ Ljubljana. V tem
času smo trikrat zasedli prvo mesto in sele
tretjič nam je uspel prehod v III. ligo. Nato pa
kot je znano smo takoj osvojili prvo mesto v
III. ligi in se lansko leto uvrstili v II. ligo in se
letos tam tuđi obdržali. Tako smo po kvaliteti
sedaj med 20. in 25. mestom v državi. Za ta
dosežek je bilo potrebno ogromno dela. Moram
pa reci, da smo v klub uspeli potegniti prave
igralce in pa tuđi prave ljudi za organizacijo
samega kluba. Predsednik sem bil do leta
1993, sedaj pa sem še vedno član izvršilnega
odbora in po svojih močeh pomagam pri
delu. V današnjih časih je vođenje takega
športnega kolektiva zelo zahtevno opravilo. To
še posebej velja za Mengeš, ko tuđi v današnjih
časih ni ustreznega posluha za nogomet. Kot
primer naj navedem, da smo v letošnjem letu
kot prispevek družbenih sredstev za nogomet
dobivali mesečno po 8.000 SIT. Sami si lahko
predstavljate koliko naporov je bilo potrebnih,
da smo zagotovili vsa potrebna sredstva za
normalno delo v klubu. Če Mengeš v bodoče
želi imeti kvaliteten nogomet, bo pač moral
zato nekaj prispevati."
Kje pa te poleg nogometnega igrišča iahko
še srečamo?
"Ves prosti čas sem posvečal nogometu in
seveda družini in službi tako, da za druge
aktivnosti nimam časa. Mengšani pa me poznajo
tuđi kot učitelja na Centru strokovnih šol v
Ljubljani, ki jo v vsaki generaciji obiskuje tuđi
nekaj učencev iz Mengša."
Naj na koncu našemu sogovorniku zaželimo
še veliko športnih in nogometnih uspehov v
Mengšu in njegovega osebnega zadovoljstva
pri tem.
Jože Rožman
Najstarejši v ekipi leta 1977 (prvi z desne).
Predsednik.
5
MMSSftM
PRAZNIKI IN OBIČAJI
KRES (Šentjanževo)
Janez Krstnik 24. (unija
Sonce je na svoji poti doseglo vrh. Iz
starega izročila ohranjeni "kresni dan"
velja med ljudstvom za najdaljši dan v letu. "0
kresi se dan obesi". "Poslej se dan spet
skrajša". "0 kresi se dan prebesi".
Kres je edinstven praznik. Bogastvo njegovih
šeg in obrednih dejanj, kolikor jih še
poznamo, nam kakor prerez zemeljskih plasti
razodeva posamezne dobe človekovega razvoja.
Spoznanje, da je sonce doseglo vrh svoje
navidezne nebesne poti in da dan začne spet
pojemati, je prvotnega človeka vsako leto znova
navdalo s tesnobo, s strahom za obstoj. V
svojem preprostem mišljenju pa je menil, da
more s čarnimi, magičnimi sredstvi S o n c u
ohraniti moč, mu jo pomnožiti. Takšno magično
sredstvo je bil 0 g e n j .
Karkoli je bilo kresnih šeg, ki jim je v
središču ogenj, vse izhajajo prav iz
najstarejših, iz magičnih odnosov človeka do
narave. Človek je na kresni dan žgal kresove,
prožil ognjene krožce, takal goreča kolesa,
nosil velike plemenice, ker je bil prepričan, da
bo njegov ogenj "pomagal" Soncu, ki zato ne
bo omagalo in shiralo.
Magična moč ognja pa naj ne bi pomagala
samo Soncu. Deležen jo je hotel biti tuđi
človek, deležna naj bi je bila tuđi njegova
živina. Tako so se ob poletnih kresovih
razvila nekatera še danes ohranjena obredja.
Veri v magični pomen kresnega ognja se je
pridružila vera v sončno božanstvo. Božansko
sonce pa je moralo prej ali slej dobiti človeško
podobo. Sončno božanstvo, staroslovanski
Svetovit, je bil pri Slovencih K r e s n i k .
Njegova podoba v bajnem svetu starih
Slovencev je danes povsem zabrisana z
najrazličnejšimi bajkami in pripovedkami. V njih
se Kresnik iz božanstva spreminja v sončnega
junaka, nazadnje pa v zemeljskega vladarja z
bajeslovnimi lastnostmi. Jedro so jim bajke o
boju med bogom svetlobe in bogom teme,
po njih nastaja poznejša pripovedka o boju
med junakom Kr(e)snikom in hudobnim zmajem.
Kršćanstvo je pač Kresnika uspešno izpodrivalo
s sv. Janezom Krstnikom, zato je Kresnik
izgubljal zmerom več svojih bajeslovnih potez
in mu je nazadnje ostalo samo še ime.
Praznovanje kresa je pravzaprav zvečer
pred 24. junijem, ko po krščanskem
koledarju praznuje sv. J a ne z Krstnik.
Nemara je edini svetnik, ki mu cerkev praznuje
rojstni dan. Rimski obrednik (Rituale Romanum)
je imel svojčas v dodatku med raznimi
blagoslovi, odobrenimi po sv. stolici, tuđi
blagoslov kresa na večer pred sv. Janezom
Krstnikom. Sv. Janez je našel pot v kresne
kolednice. Ena takih znana je na Gorenjskem:
Dober večer, dobri Ijudje
vam voščim zdravje, veselje!
Al Janez, al Janez
gospod je svet Šentjanž....
Poganski Kresnik se je zato sčasoma
povsem umaknil, ime sv. Janeza pa se
je tako priljubilo, da je postalo menda najbolj
razširjeno slovensko krstno ime.
Kresove kurijo najrajši po hribih in gorah,
pač zato, da so bili v poganski dobi
bliže soncu. Stara šega je ostala, zdaj kresujejo
večidel na starih kresiščih zato, da se ogenj
lepo vidi daleč po okolici.
Z biranje dračja in lesa je bilo sprva obredno
dejanje. Prispevek je bil dolžnost: kdor
ni dal ničesar, se je pregrešil. Marsikod je
bilo kar določeno, koliko kuriva mora "odrajtati"
vsaka domačija.
Količina se je ravnala po premožnosti.
Starodavno praznično vzdušje je
povzdignila pesem okoli kresa in ples. Menda
so pred enim stoletjem slovenske deklice prav
"po indijanski" plesale okoli kresa. Druga
značilna šega ob kresnih ognjih je bilo s k a
k a n j e čez kres, kar je imelo izraziro
obreden, magičen značaj. Če skočiš čezenj in
tako priđeš z njim skoraj v neposreden stik,
te ne le očisti, ampak ti tuđi podeli skrivnostnih
moči, ki te obvarujejo bolezni in čarov...
P oročila navajajo tuđi obredno službo
kresnic ali "kresničic". Znano je, da so
"kresovale" s svojimi obhodi še sredi prejšnjega
stoletja ćelo mlade Ljubljančanke. Na kresni
večer so namreč hodila v Ljubljani po mestu
dekleta, ki so prepevala različne pesmi in
poklanjala poslušalcem šopke "vrtnarskih cvetlic",
za kar so dobivale "nekak darek v penezih".
V Tržiču na Gorenjskem pa se je v prejšnjih
časih ohranil pristno le tržiški običaj "kresničice".
Revnejše družine so na kresni večer postavile
pred hišo mizico, jo pregrnile z belim prtičem,
gori pa postavile malo smrečico in pod smrečico
dva krožnika, na katerih so bili šopki cvetlic,
zlasti drobnih marjetic, katerim so v Tržiču
vedno rekli "kresnice". Okoli mizice so bila
dekleta od 10 do 14 let stara in so mimoidočim
ponujala cvetlične šopke z besedami: Če se
vam ne fržmaga, vam ponudim en pušelček.
Ljudje so navadno za šopke dajali po en ali
dva krajcarja na krožnik. Obhod je tu izostal,
ostalo pa je kresno okrasje "kresni mlaj",
ostale so "kresne cvetlice", ostale deklice
"kresničice", toda vse prikrojeno malomestnemu
okolju. Obredi s kresničicami so bili na mnogih
krajih naše domovine, vendar krajevnim prilikam
prilagojeni.
Skrivnostne moči, ki jih hranijo rastline, je
človek spoznal že v davnih časih. Dognal
je njihove zdravilne lastnosti, pripisovati pa jim
je začel tuđi magične moči.
Sonce napolni o krešu tuđi rastlinje s
svojim blagoslovom. Sončnemu božanstvu
so bile nekatere rastline posebno ljube in
posvečene. Glavne "obredne rastline "za kresni
večer in kresni dan so p r a p r o t ,
kresnice (ali marjetice), zdravilne
rumene šentjanževe rože in košata
bela stelja ali k r e s n i č e v j e (tuđi lisičji rep).
Prvo mesto gre vsekakor p r a p r o t i , ki
slovi kot čarovno zelišče po vsej Evropi, Omenja
jo že Valvazor, pozna jo s popačenim imenom
"prapret".
Ljudstvo loči pri praproti rastlino samo in
njeno seme, na evropskem severu vedo
ćelo za njen cvet, ki je kajpada izmišljen.
v
Carovno moč ima zlasti praprotovo seme.
Kdo ga n e v e d o m a nosi s seboj,
je drugim Ijudem neviđen, in sliši, kaj se
živina pogovarja.
Svojo moč ima praprot prav o krešu.
Njeno seme dobiš le tedaj, ko "cvete" in
"zori" - na kresno noč o polnoči ali samo hip
po polnoči.
Sv entjanževa roža je zelo znana
in priljubljena zdravilna rastlina. Njeni
zlatorumeni cveti še bolj kot kresnice (ali
marjetke) spominjajo na sonce, zato ni čudno,
če je šentjanževka prava kresna cvetlica.
0 krešu je še danes, tuđi v mestih,
priljubljena bela s t e I j a. Pri nas
in tuđi po drugih krajih jo na kresni dan
zatikajo v okna, ponekod pa za streho. Šego
zasledujemo dalje naprej na Gorenjskem. Šopke
travniških cvetlic, marjetic in šentjanževih rož
polagajo v Mengšu o krešu pod streho in na
streho, "da obvarujejo hišo strele".
V svoji tesnobni skrbi za letino kmet. Nikoli
ni opuščal nobene priložnosti, da bi
svojega pridelka ni zavaroval. Zavaroval pa ga
je v prejšnjiih časih le z magičnimi ali pa s
"krščanskimi" pripomočki. Ni izbiral, uporabljal
je oboje, vsako zase, pa tuđi - prav ali ne
prav-oboje hkrati. Zatikal je v njive resnično ali
umišljeno blagoslovljeno šibje, šibe iz
blagoslovljene cvetnonedeljske butare, veje
mimo katerih je stopala telovska procesija...
Skrivnostnih moči kresne noči še dolgo ni
konca. Še mnoge zanimivosti nam je nanizal
naš pripovednik o šegah in navadah Niko
K u r e t.
Franc Veider
mm&m
ncclclpih in pniznikih 841-560)
orl.u od 8. (.Jei 12. uic
od V), do 19. ure
flobotn od 8. do 17. ure
Za spomin na uspelo razstavo še spominska slika mladih avtorjev in njihovi izdelki.
mm^im
|E
NASA SOLA
Nagradni izlet na Javorniški Rovt
Ob osmih smo se odpeljali izpred vrtca
proti Gorenjski. Na Jesenicah smo zavili
desno proti neokrnjeni naravi. Vso pot nas je
spremljal potok Javornik, ki je kljub svoji
majhnosti dobro izkoriščen. Ima namreč kar 4
manjše hidroelektrane. Naša prva postaja je
bila nekdanja karavla, sedaj dom Trilobit. Dom
stoji ob umetnem jezercu, kjer je možno veslati
in ribariti. Imajo tuđi umetno steno za plezanje
in nekaj športnih igrišč. Nato smo se sprehodili
do izvira Javornik. To okolje je zanimivo tuđi
iz naravoslovnega vidika, ker je tu veliko redkih
rastlinskih vrst in fosilnih ostankov. Okrog
enajstih smo se odpravili proti planinskemu
domu Pristava. Spotoma smo videli tuđi botanični
vrt, ki ga je uredil Karl Zois, brat Žige Zoisa.
Sledila je malica in prosti čas za razvedrilo in
šport. Izlet je popestrilo tuđi lepo vreme, ki je
v celoti dalo svoj pečat. Kmalu po poldnevu
pa smo se vrnili polni lepih vtisov v dolino in
nato domov.
Uroš Pinterič
RAZSTAVA ILUSTRACIJ
Knjižnica Osnovne sole
Mengeš
junij 1995
KAMILA VOLČANŠEK
V okviru že tradicionalnih srečanj in predstavitev slovenskih likovnih ustvarjalcev, se v
knjižnici osnovne sole Mengeš v juniju predstavlja slikarka-ilustratorka Kamila Volčanšek.
Rojena je bila v Brežicah. Slikarstvo je studirala na Ijubljaski akademiji za likovno
umetnost. Poznana je zlasti našim najmlajšim bralcem, saj se že vrsto let ukvarja z
ilustracijo mladinske literature. Še posebej se je uveljavila kot "pravljičarka". Kamilini liki
so duhovita .prikupna, pravljična bitja, ki so otrokom blizu , hkrati pa skrivnostno
odmaknjena sproščajo brezmejno otrokovo domišljijo.^Njeni junaki so rahlo "grdikavi" in
se ne podrejajo "sladkobno lepim" trendom, ki jih uporabljajo nekateri drugi ilustratorji.
Druga njena značilnost pa je drzno in široko uporabljena pahljača močnih barv, ki je
spretno vpeta v prefinjeno risbo.
Do sedaj je z ilustracijami opremila že preko trideset knjig. Izoblikovala je svoj način
pripovedi in lasten likovni jezik, ki je razpoznaven že na prvi pogled.Njena dela so, tako
za male kot tuđi za velike, resniČno prava paša za oči.
Vinko Železnikar
Iz pozdravnega nagovora
Drage osmošolke, dragi osmošolci,
spoštovani starši, cenjeni gostje, prisrčen
pozdrav vsem v dvorani.
v
Cas neusmiljeno hiti. Se ni dolgo, ko so
ta dekleta in ti fantje sramežljivo začeli
svojo šolsko kariero. Vsi brezizrazni in smrkavi
so se stiskali v šolskih klopeh, danes pa jih tu
vidimo postavne in čedne ter trdno odločene
postati NEKDO.
Opravili so prvi zrelostni korak v življenje
in zacrtali svojo pot v prihodnost, kar
danes ni lahko.
Verjetno si je marsikdo med nami že rekel:
Če bi lahko življenje še enkrat na novo
začel, bi se odločil drugače.
Samo enkrat živimo, to je pretresljivo resno
spoznanje za vsakogar, zamujen trenutek
se nikoli ne povme, zato nam ta zavest nalaga
dolžnost, ki je izražena že v starorimski modrosti:
CARPE DIEM (izrabljaj dan, izkoristi vsak užitek,
ki ti ga more nuditi). Ta misel nas spodbuja
k delu, k popravkom, k izboljšanju in
preusmeritvi naših dejanj. Opozarja nas, da
pravočasno, to se pravi sproti popravljamo in
dopolnjujemo to, kar se še popraviti da, da že
vnaprej preprečujemo neozdravljiva doživetja
prikrajšanosti, da pravočasno spregledamo
zgrešeno smer na slepem tiru ali ko dirjamo v
prazno da ga napolnimo z vsebino, dokler ni
prepozno. Človek raste iz lastnega življenskega
izkustva, ki je navadno precej grenko, a zato
tem učinkovitejše.
Ker naši otroci še nimajo velikih in bogatih
izkušenj, jim borno pomagali premagovati
ovire. Naučiti jih moramo poguma, da se
samostojno in odgovorno odločajo. Naučiti jih
moramo eno osnovnih človekovih življenskih
sposobnosti in modrosti: znati sprejemati udarce,
prenašati neuspeh, morda kdaj krivico in imeti
ob vsem tem še toliko poguma in volje, da
znova poskusijo in uspejo.
Izbral sem PRAVO POT,
vsaj tako mislim.
Če nisem izbral prave poti,
ne pomilujte me.
Če nisem izbral prave poti,
ne zasmehujte me.
Če nisem izpolnil vaših pričakovanj,
ne kaznujte me z sovraštvom.
POMAGAJTE Ml,
saj sem še OTROK.
(Iz pozdravnega nagovora ge. Dragice
Železnikar, voditeljice zaključne slovesnosti)
MEtfšš&IM
m
NAŠA ŠOLA
Ekskurzija
Vteku Šolskega leta so otroci Osnovne
sole Mengeš poleg naravoslovnih, športnih
in kulturnih dnevov opravili še ekskurzije, kjer
so spoznavali lepote Slovenije. Po povratku
so morali o zanimivostih, ki so si jih ogledali,
strniti svoja opažanja in vtise ter izdelati plakat.
Eden takih zapisov je prišel izpod peresa
šetrtošolca Mateja Hercoga, ki je opisal
ekskurzijo na Vrhniko, v Bistro in na Rakitno
in petošolca Klemena Lebna, ki je opisal
ekskurzijo na Notranjsko
BIBA
CANKARJEVA ROJSTNA
HIŠA NA VRHNIKI
Cankarjeva rojstna hiša stoji na Vrhniki,
Na klancu št.3. Ivan Cankar je bil pisatelj,
pripovednik. Ni pa znal samo dobro pisati,
toda tuđi dobro risati. Pri Cankarjevih so bili
zelo revni, zato nišo imeli denarja, da bi ga
šolali. Nekoč, ko je nekaj deklamiral, sta ga
slišala tuđi župan in njegova gospa in sta
ugotovila, da bi ga bilo škoda pustiti
nešolanega. Zato sta zbrala denar za njegovo
šolanje. Nekoč je pogorela vsa hiša in, ko je
Ivan Cankar prišel domov, je našel mater z
edinim predmetom, ki ga je resila, z očetovo
staro uro, ki že takrat ni delala več. Potem so
se selili. Ker nišo imeli denarja, da bi sezidali
novo hišo, so stanovali kar pri sorodnikih.
Nekoč ga je prišla mama peš obiskat v
Ljubljano, da bi prinesla malo denarja. Ko pa
ga je prijatelj vprašal, če je to njegova mama,
se je sramoval in rekel, da ni.
Potem smo se odpeljali k izviru Ljubljanice.
PRI IZVIRU LJUBLJANICE
Ljubljanica priđe na dan v šestih izvirih:
Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica, Ljubljanica.
Mi smo bili pri šestem izviru Močilniku, kjer
izvira reka Ljubljanica. Voda privre na več
mestih na dan. Najprej je videti kot veliko,
plitvo, vendar deroče jezero, nato pa postane
globoka in ožja. Pri izviru je voda čista in
lepa, potem pa žal postane umazana. Po
petintridesetih kilometrih toka se izlije v Savo.
Ko smo si izvir ogledali, smo se odpeljali
dalje.
V TEHNIČNEM MUZEJU
Tehnični muzej ima prostore v gradu Bistra.
Ta muzej je zelo velik. V njem je zelo
veliko vozil. Med njimi je največ avtomobilov.:
Rolls-royci, mercedesi, fičoti... Imajo tuđi en
helikopter in veliko motorjev. Tuđi zimske sani
in črpalke jim ne manjkajo. Vsa ta vozila še
delujejo.
Vkotičku za živali je medvedji svetovni prvak
v velikosti in nekaj dni star medvedek.
Tuđi jeleni, srne in mladi bambiji se skrivajo v
tem muzeju. Leoparda vsak opazi. Nekaj lovskih
pušk je bilo na ogled. Nekatere so bile čisto
iz lesa, druge pa so imele že kar veliko
kovine. Tuđi streliva je bilo veliko.
V ribiškem muzeju smo videli postrvi,
rdečerepko, krapa... Včasih so lovili z lesenimi
ribiškimi palicami, videli smo tuđi nekaj starih
ribiških mrež.
Imajo različna orodja: različne žage, miže za
izdelovanje različnih predmetov... Tuđi sodarske
potrebščine imajo. V hiši, ki ji mlinsko kolo
poganja žago, sta bili dve žagi. V eni izmed
njih je ohranjen mlin, v katerem so mleli moko.
V eni izmed hiš je kovačija, v kateri voda
poganja veliko kladivo.
Za konec smo se odpeljali še na Rakitno.
NA RAKITNI
Nadmorska visina Rakitne je od 780 do
820m. Nahaja se blizu Krima nad
Ljubljanskim barjem. Ima okoli 400 prebivalcev.
Na njeni planoti je umetno zajezeno jezero.
Tam je zdrav zrak zaradi gozda in višin. Zato
je na Rakitni naravno klimatsko zdravilišče.
Tam je tuđi majhno gostišče.
Potem smo se vrnili v Mengeš.
Mate/ Hercog
4.a, Osnovna šola Mengeš
EKSKURZIJA NA NOTRANJSKO
Pred dvema tednoma smo pri spoznavanju
družbe izvedeli, da gremo 16. maja na
ekskurzijo na Notranjsko. Načrtovali smo ogled
Močilnika, Planinskega polja s Planinsko jamo,
Rakovega Škocjana, Cerkniškega jezera z
njegovo maketo ter ogled Postojnske jame. V
ponedeljek smo se v soli domenili za odhod.
V torek zjutraj ob 7.45 smo se zbrali pred
vrtcem Gobica. Vsi smo imeli oprtane nahrbtnike
polne hrane in pijace. Petnajst minutni čas
namenjen za zbor je hitro minil v veselem in
sproščenem vzdušju. Ob osmih sta pripeljala
dva avtobusa. Učenci petega A in petega B
razreda smo vstopili v prvi avtobus, učenci
ostalih petih razredov, pa v drugi avtobus.
Takoj nato sta avtobusa odpeljala v smeri
proti Ljubljani in nato v smeri proti Vrhniki.
Na Vrhniki se nam je pridružil vodič, ki nam je
med vožnjo do Močilnika razložil potek izleta
po Notranjski. V Močilniku nam je razložil,
kako je prišlo do vdora jamskega stropa in,
zakaj kraških rek ni mogoče nikoli več očistiti,
če jih sedaj onesnažimo. Nato smo pot
nadaljevali po robu Planinskega polja in obiskali
Planinsko jamo. Ker jama nima razsvetljave in
urejenih poti, smo šli le dvesto metrov v
njeno notranjost. V njenem začetnem delu
teče tuđi reka Unica, ki ima strugo na
Planinskem polju dolgo šestnajst kilometrov.
Nato smo se napotili v Rakov Škocjan, kjer
smo si ogledali veliki in mali naravni most ter
strugo reke Rak. Nato nas je pot vodila proti
Cerkniškemu jezeru. Poleg jezera smo si ogledali
tuđi njegovo maketo, kjer so označeni vsi
požiralniki in bruhalniki, ki tuđi na maketi bruhajo
vodo.
Nazadnje smo si ogledali še Postojnsko jamo.
Ogledali smo si le pet kilometrov jame od
devetnajstih km. V jami je zelo lepo in z malo
domišljije si lahko oblike kapnikov lahko
predstavljaš kot osebe in živali. Jama ima tri
nadstropja. V spodnjem še vedno teče reka
Pivka
Ostal nam je le še povratek v Mengeš. Vozili
smo se poldrugo uro. Med vožnjo smo se
veliko pogovarjali in tuđi malo peli. V Mengšu
pred vrtcem pa smo se vsi prijetno "zmatrani"
izkrcali iz avtobusa in jo mahnili proti domu.
Ekskurzija mi je bila všeč, žal pa mi je, da
nismo obiskali Še Predjamskega gradu, v
katerem je v stoletjih osemnajst in devetnajst
živel ERAZEM PREDJAMSKI.
Želim si še veliko tako zanimivih ekskurzij.
K/emen Leben
SfflMSŠMJ
1*5
RAZISKOVALNA NALOGA
Najprej borno pogledali v Topole, v vas,
ki šteje sedaj okoli 50 hiš. Topole se
nahajajo nekaj sto metrov od Mengša. Da je
vas zelo stara, prav gotovo pričajo portali. In
ena od takih letnic je prav gotovo letnica pri
hiši gospe Mejačeve, saj je tu sedaj vidna
letnica 1805. Domačijo PRI ADAM pa lahko
najdete na številki Topole 11.
^ nostaven portal s sklepnikom je viđen
L ^di pri rodbini Zabret, ki naj bi bila stara
že^eč kot 250 let. Zanimivo je, da je bilo v
tej hiši že šest gospodarjev in vsem je bilo
ime Franc. Tu je portal z letnico 1892 in
vklesanima črkama F.Z. (Franc Zabret). Stanko
Zabret, ki je nam je posredoval tuđi te podatke,
zna povedati še veliko drugih zanimivosti. In
ena od teh je prav gotovo ta, da je bil včasih
tu še vodnjak z rezanimi kamni, ki pa so ga
podrli, ker je stal ravno sredi dvorišča. Pravi
pa tuđi, da so hišo že večkrat dozidavali,
kasneje pa so ta prizidek tuđi podrli. Domačijo
PRI ALEŠKOT, kot je domače ime domačiji
sedaj lahko najdete na naslovu: Topole 16.
VTopolah lahko vidimo tuđi portal s
sklepnikom. Zraven pa sodita tuđi dve
kamniti klopci. V hiši, pred katero je vse to,
sedaj živi Crnivec Ana. Tuđi ona pravi, da je
rodbina stara več kot 250 let in da se še
spomni, da je bil včasih tu tuđi vodnjak, ki pa
ga je nekdo podrl, iz kamnov pa si je sezidal
hišo. Tuđi tu lahko vidimo letnico in sicer
1873 in dve črki, ki sta J.Č. (Črnivec) Današnji
naslov pa je Topole 27 ali po domače PRI
JANŠČU.
"7 daj pa lepo v Mengeš! Najprej si oglejmo
X enega najstarejših portalov v Mengšu. To
jeTRI ŠUNKARJU, sedaj je to Jelovškova 8.
Viđen je enostaven portal s sklepnikom, v
katerem sta vklesani dve črki, ki sta J.S.
Videti je tuđi letnica 1836. Portal iz ihanca.nad
katerim je videti tuđi portalna polica, je delo
Tomaža Sirollija. Barva je svetio siva.
Enostaven portal z nadportalno polico
najdemo tuđi na Kidričevi 1. Vklesana je
letnica 1860 in dve črki M.S.(Mihael Stare).
Zanimivo je tuđi domače ime domačije, saj se
imenuje PRI KRAMARJU, to pa zaradi tega,
ker je Stare prišel v Mengeš kot prodajalec
blaga (kramar). Barva kamna je siva. Vidne pa
so tuđi posledice potresa iz leta 1895.
Q ortal iz leta 1834 najdemo tuđi na
P GLAVNEM TRGU 17. Gospa Hela Kane,
ki nama je povedala te podatke, pravi, da je
bila tu včasih pivovarna in da je bil viđen tuđi
vodnjak. Drugače pa je bila hiša last Julija
Stareta (sorodnik Mihaela Stareta). Na čudovitem
portalom z nadportalno polico lahko vidimo
tuđi različne okraske. To so na primer različno
oblikovani trikotniki in rože. Barva tega portala
se menja, saj je spodaj bolj bela, zgoraj pa
prehaja v sivo.
Portal z nadportalno polico lahko zasledimo
tuđi na Jelovškovi 51. To je bila tuđi
rojstna hiša pesnice Franje Trojanšek. Na portalu
je vklesana letnica 1864. Videti pa je še drugo
letnico, ki pa je vklesana v sklepniku. To je
ietnica 1866. Poleg tega pa so vklesane tuđi
tri črke, ki so J.M.T. (neuradno te tri črke
pomenijo Janez Marija Trojanšek) Včasih je
bila tu tuđi gostilna, ki se je imenovala PRI
KEBRU. Ohranjenih je veliko zgodbic, saj so
se tu tuđi ustavljali furmani, ki so prevažali
smodnik. Velikokrat pa so sem prišli tuđi
rokovnjači, ki so napadali prav te furmane.
Poleg tega je 1.1887 Anton Koblar tu ustanovil
Bralno društvo, ki je zelo dolgo delovalo prav
v tej hiši.
Portal s sklepnikom najdemo tuđi na
Gorenjski 4. V sklepniku je vklesana letnica
1835. To hišo je zgradil Primož Keržič. Sedaj
tu živi družina Urh. Zanimivo je, da se je
domačiji reklo PRI DRNOVŠKU, zaradi tega,
ker se je temu delu vaši včasih reklo Drnovo.
Barva portala je zelena.
Zelo je zanimiv tuđi portal na domačiji PRI
JENČIČU. Tu lahko v sklepniku vidimo
izklesano letnico 1842 in dve črki J.V. (neuradno
Jenčič Valentin oz. Viktor). Poleg portala lahko
vidimo še nadportalno polico in veliko različnih
vzorcev. To so vse od različnih grozdnih sadežev
POOBLASCENI
SERVIS
KENWOOD
SHARP
SERVIS
MENGEŠ
Hribarjeva 38
73 84 09
do različnih rož. Hiša s tem portalom sedaj
stoji na GLAVNEM TRGU 5.
"7 elo zanimiv portal lahko najdemo na
/^ Kidričevi 31 oziroma na domačiji PRI
ROŠČU. Tu notri sedaj živi gospa Antonija
Slevc, ki je stara že kar 83 let. A vseeno pa
se še vedno spomni, da je hišo zgradil MATEVŽ
AUŠER. Portal je zanimiv zato, saj se barva
tega portala močno menja. Spodaj je bela,
zgoraj pa prehaja v crno. Zasledimo lahko
tuđi dve črki J.S. (Janez Srčnik) in letnico
1897. Poleg portala pa lahko na dvorišču
zasledimo vodnjak, ki pa zdaj ni ravno najbolje
ohranjen.
Zanimiv portal lahko najdemo PRI URH.
Ta hiša sedaj stoji na ulici OF 3. Tu je
viđen portal z letnico in črkama F.B. (Franc
Benda).
^ eveda pa ne gre pozabiti tuđi na portale,
^ ki se izklesani na vhodih v staro vaško
cerkev.
Pa poglejmo portal na stranskih vratih
mengeške župne cerkve. Tu je videti
enostavni pravokotni portal. Portal je iz ihanca.
Videti je tuđi okraske pod podbojih. Portal je
delo Tomaža Sirollija iz leta 1808. Barva portala
je siva.
Raziskovalno nalogo sta pod vodstvom
mentorice Franje Potočan naredila Blaž
Kolner in Iztok Sivec.
V najem oddamo poslovne
prostore za daljše
obdobje.
Vodimo poslovne knjige za
manjša podjetja (d.o.o.) in
s.p.
Tel.: (061) 737-873, 738-414.
Najameva stanovanje v
MengŠu ali okolici.
Ponudbe na tel. 737-208
Maja
*
SffiIKH^\IKI_
IZOBRAŽEVANJE
Dan odprtih vrat v Centru za mlajše odrasle - CMO
V okviru podjetja Ml AMIGO, ki se ukvarja
z izobraževanjem, usposabljanjem in
aktivnim zaposlovanjem v prostem času, torej
tuđi z uvajanjem družabnosti v naše življenje,
deluje Center za mlajše odrasle ali kratko
CMO.
Center je bil ustanovljen z namenom, da
omogoči mladim, v starosti od 15. do
26. leta organizirano druženje v homogeni
skupini, v kateri imajo vsi udeleženci podobne
težave, želje in cilje. Mentorji v Centru jim
skušamo na strokoven način pomagati pri
ugotavijanju težav in njihovih vzrokov in definirati
njihove želje in cilje. S strokovnim vođenjem
in usmerjanjem jim omogočimo, da lažje
dosežejo svoj cilj ali se mu vsaj približajo, pri
tem pa pridejo do novih znanj, prepričanj,
pogledov na različne situacije. Vse to jim
omogoča osebno rast, kar je pogoj za lastno
afirmacijo v družbi.
Tisto, kar želimo mladim dokazati, je:
- da se je vsakdo sposoben naučiti nečesa
novega
- da nihče ni popolnoma nesposoben oz.
nesposoben prav za vsako delo
- da se morajo za uspešnost v življenju naučiti
spoznavati sebe in druge
- da se morajo naučiti spoštovati sebe in
druge
- da nova znanja vodijo k razvoju osebnosti
- da nove kvalitete v znanju vodijo k večjemu
uspehu in večjim možnostim zaposlitve
- za lastno afirmacijo in zaposlitev morajo
marsikaj storiti tuđi sami, čeprav vzroki za
njihove težave pogosto nišo v njih samih ali
vsaj ne samo v njih samih
Nekateri od udeležencev bodo že ob
prihodu vedeli, katero področje
izobraževanja je tisto, ki jih posebej zanima in
za katerega so prepričani, da jim bo ob
pridobitvi novih znanj omogočilo zaposlitev.
Vsi pa verjetno ne bodo taki. Nekateri bodo
nezainteresirani, pa tuđi posebne želje po
zaposlitvi ne bodo imeli. Te bo treba še posebej
motivirati in jim prikazati vrednost in pomen
izobraževanja. Morda bodo ćelo z udeležbo
pri večjih izobraževalnih programih prišli do
spoznanja, kaj jih v življenju zanima, pa tega
do sedaj nišo vedeli, ali nišo imeli možnost,
da bi se s temi dejavnostmi spoznali.
Udeleženci bodo lahko sodelovali v enem
od štirih izobraževalnih programov:
- hišniški, ki bo potekal v prastarih Ml AMIGO,
lahko pa tuđi v naravi
- šiviljski, ki bo potekal v prostorih Ml AMIGO
- kuharski, ki bo potekal v prostorih Ml AMIGO,
lahko pa tuđi v naravi
- vrtnarski, ki bo potekal v naravi, delno pa
tuđi v prostorih Ml AMIGO (teoretični del)
Izobraževanje bo potekalo v okviru
posamezne skupine, občasno pa se bodo
skupine povezovale med seboj, hkrati pa tuđi
z okoljem. Tako se bodo udeleženci navadili
skupinskega dela in spoznali, kje v večji skupini
je njihovo mesto in kaj vse vpliva na to. Poleg
znanja so to vsekakor še osebnostne
karakteristike, ki se lahko razvijajo le v skupini
in okolju, kjer prihajajo do izraza osebnostni
elementi, kot so samospoštovanje, spoštovanje
drugih, tolerantnost, prilagodljivost, prijaznost
in drugo.
Udeleženci vseh skupin bodo imeli enkrat
mesečno možnost na skupnem srečanju
prikazati, kaj so se novega naučili. V ta namen
bodo priredili piknik, morda razstavo ali drugo
obliko skupne predstavitve in sodelovanja, kamor
bodo povabili mentorje, morebitne sponzorje,
ugledne strokovnjake s področja izobraževanja,
strokovnjake iz podjetij, politike in druge.
Udeleženci bodo ob koncu izobraževanja
prejeli potrdila oz. priporočila, s katerimi
bodo pri iskanju zaposlitve dokazovali svojo
usposobljenost. Izobraževanje bo potekalo nekaj
mesecev, dolžina pa bo odvisna od
predhodnega znanja udeležencev, njihovih želja
in ciljev in možnosti zaposlitve.
In komu je namenjeno izobraževanje v
CMO-ju?
Mladim v starosti od 15 do 26 leta, ki:
- nišo uspešno končali rednega
osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega
izobraževanja ali srednjega izobraževanja in
so ostali brez zaposlitve
- si želijo pridobiti nova znanja po drugačni
poti
- si želijo druženja z mladimi iz okolja
- si želijo najti svoje mesto v družbi in se
uspešno zaposliti
- si želijo ustvarjalno preživljati svoj čas
Kdaj bo center pričel aktivno delovati?
- predvidoma v drugi polovici septembra
Kje se lahko prijavite?
- na Zavodu za zaposlovanje, pri svojem
svetovalcu
- v podjetju Ml AMIGO v Mengšu, na Slovenski
28 ali po tel. 737-317
Prijavite se lahko kadarkoli, kajti CMO ni
klasična šola s kontrolnimi nalogami in
spraševanjem.
Možnost se nam imate pridružiti za dobo od
dveh mesecev do enega leta, v primeru
zaposlitve pa lahko izobraževanje zapustite tuđi
prej.
Podjetje Ml AMIGO in vodstvo CMO je
prepričano, da lahko v sodelovanju z
Ministrstvom za šolstvo in šport, Andragoškim
centrom Slovenije in Zavodom za zaposlovanje
pomaga mladim najti svoj JAZ in jim pokazati
pot do osebnega uspeha.
Zato prirejamo:
DAN ODPRTIH VRAT V CENTRU ZA
MLAJŠE ODRASLE V MENGŠU
13. 7. 1995 Ob 9.00
24. 7. 1995 ob 9.00
16. 8. 1995 ob 9.00
31. 8. 1995 ob 9.00
Izvedeli boste vse o načinu izobraževanja in
možnosti vključitve v program.
Pridite, morda je ravno to tisto, kar v tem
trenutku najbolj potrebujete.
mag. Marjeta Atelšek
FOTOGRAFIJE Z VAŠEGA I
FILMA V ENI URI!
FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE
TAKOJ!
MMSlM3
m
VAŠA POSTA
Mengeš - prijetno majhno mestece, zgrajeno
na prečudovitem koščku jugovzhodnega
dela Gorenjske. Iz ravninskega dela porečja
Kamniške Bistrice in Pšate se dvigajo nizke
vzpetine Dobeno - Gobavica. Prav k pobočju
Gobavice se stiska Mengeš. Že naši predniki
so vedeli, da nam rodovitna ravnina daje kruh
in tam nišo zidali.
Najlepši predel Mengša si je izbrala za
domovanje osrednja kulturna ustanova,
osnovna šola. Dom, kjer si naša "bodočnost"
nabira znanja in izkušenj za življenje. V polkrogu
pod solo se razprostira športni park. Vse je v
zelenju in lepo urejeno, čudovit pogled in
lahko smo ponosni na vse to.
Nekaj pa me vendar moti. V prilogi zadnjega
Mengšana med odloki občine Mengeš je
zaslediti tuđi odlok o imenovanju nekaterih
stavb v kulturne objekte. Med drugim je kulturni
objekt postala tuđi Oranžerija. Ne trdim, da
ne sodi v to okolje, nasprotno po svoji
dejavnosti kar sodi. Pa poglejmo kako se vse
"skupaj vklapla". Dvorana FIT TOP z
reprezentativno restavracijo Vincent, balinarska
baraka, brunarica teniškega kluba in na koncu
Oranžerija. Vsi ti "kulturno pivski" objekti so
kar obkolili hišo, kjer si naši otroci pridobivajo
znanje. Pravimo, da je dober zgled najboljši
učitelj in vzgojitelj. Pa kakšnih zgledov so
deležni ob toliko "kulturnih" objektih drugačne
vrste.
Oranžerija je torej z odlokom občinskega
sveta sprejeta med tište prave kulturne
objekte. Pa si to tuđi zasluži? Kaj nekemu
objektu daje pravico imenovati se kulturni,
nekaj razstav ali dva koncerta prirejena recimo
v štirih letih, ko pa vemo, da je zadnje čaše
na Oranžerijo vezanih vse več čudnih "kulturnih"
dogodkov? Ali se občinski svetniki zavedajo,
da borno po njihovem odloku vse to plačevali
iz proračuna? Ali jih razni denacionalizacijski
zahtevki glede Oranžerije nišo prav nič motili
ob sprejemanju tega sklepa? Kaj res ne vedo,
da je Oranžerija v prvi vrsti gostinski lokal, ki
si je nadel preobleko kulture? Morda poreko
nekateri, da ni res. Pa zakaj se potem okrog
tega objekta dogajajo stvari, ki s kulturo nimajo
nič skupnega, še več, so daleč od vsega kar
še lahko imenujemo kultura.
v
Ce samo pogledamo kdo so obiskovalci
tega objekta in s kakšnim namenom ga
V premislek
obiskujeio, vidimo, da je vse skupaj daleč od
kulture. Se bolj pa moti njih kulturno obnašanje
v poznih noćnih urah. Tistih nekaj stanovalcev
Gobavice ne more domov, ker so kulturniki
zaparkirali tuđi cesto, pa se za prošnje kaj
malo menijo. Znanec iz Ljubljane se je z
avtomobilom pripeljal na parkirišče pod hribom.
Ko se je vračal, ni mogel domov. Dva avtomobila
obrnjena vsak v svojo smer sta zaprla cesto.
Dokler si naduti, mladostne objestnosti polni
mladci kriče nišo izmenjali kulturnih vtisov, ni
mogel nihče mimo, še peš ne.
Zdaj pa recite! Kaj te zadeve res nišo
vredne premisleka? Tuđi poimenovanje
Oranžerije v kulturni objekt? Pa tuđi ali sploh
sodi tak "kulturni" objekt v bližnjo soseščino
sole?
Optimist
Trdinov trg 2, Mengcis
l.eL 738-630
(ob nedeljah in praznikih 841-560)
odprto od 8. do 12. ure
od 15. do 19. ure
aobor/1 od 8. do 17. ure
V najem oddam poslovne
prostore za daljše obdobje.
Vodimo poslovne knjige za
manjša podjetja (d.o.o.) in
s.p.
Telefon: 737 873, 738 414
Najamem stanovanje v
Mengšu ali okolici
Ponudbe na telefon:
737 208
Avto Car
d.o.o.
Svetčeva 1, 61234 Mengeš,
Tel.: salon (061) 737 414,
servis: (061) 737 279
Fax: (061) 373 431
RENAULT
Postanite tuđi vi član
velike družine Renault!
- celoletna ponudba vozil Renault
- strokovna svetovanja
- drobna presenečenja
Pri nakupu novih Renaultovih vozil
vam pomagamo z ugodnim
kreditom (R+7%-za dio, R+11,5%-za
ostale modele) in leasingom.
Vsi, ki boste do 31. julija vplačali 30%
pologa na leasing za avtomobile iz
zaloge, boste lahko avto prejeli takoj,
obroke pa boste pričeli odplačevati
sele čez 3 mesece.
Poleg tega vam priznamo še dodatni
popust na prodajno ceno za naslednja
vozila:
za Šafrane, Espace, Btpress -1,5% popusta,
za Trafic in Master - 2,5% popusta.
Za ves RENAULTOV program
zagotavljamo kompletne servisne
usluge.
Obiščite nas vsak dan med 7. in 19.
uro, ob sobotah pa le v salonu med
8. in 12. uro.
Dobrodošli!
Miiia^i
1*8
VFRAŠANJA IN ODGOVORI
Prasne luže
Stem pismom, ki ga objavljamo v Mengšanu,
bi radi prebivalci Jarške ceste opozorili
na naš problem. In kaj je naš problem?
Neasfaltirana cesta!
Pozimi luknje, ob dežju luže, poleti pa
oblaki prahu. Neznosno je, zdravju škodljivo,
predvsem za starejše in na prah občutljive.
Zelo se zavzemamo za asfaltiranje ceste,
saj je že marsikatera gorska in vaška pot
asfaltirana. Zakaj torej ni Jarška, ki je zelo
prometna? V tovarno Induplatj se vozijo delavci,
v diskont Napredek kupci. Pa tuđi na žago je
veliko prometa - težki tovornjaki naloženi s hlodi.
| nogokrat smo se že obrnili na KS -
na tajnika in našega župana, vendar
nismo nikoli dobili zanesljivega odgovora, le
obljube. Zdaj se obraćamo na naš časopis,
da bi s problemom seznanili vse občane.
Upamo, da opozorilo tokrat ne bo zaman.
Prebivalci Jarške ceste
VIDEO r^
POOBLAŠČENI
SERVIS
KENTOOD
SHARP
SERVIS
MENGEŠ
Hribarjeva 38
73 84 09
Mamica, lahko skačem po lužah?
MMšŠMS
trn
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Županu in svetu občine Mengeš
Z izgradnjo večnamenske dvorane FIT-TOP
v športnem parku pod Gobavico smo
Mengšani dobili brez dvoma pomemben in
ekskluziven družbeni objekt. Zaradi močno
povečanega prometa, pogostega neupoštevanja
hitrostnih omejitev s strani voznikov motornih
vozil (avtomobilisti, motoristi, mopeditsti...) in
slabo dorečenega prometnega režima (dostop
in povratek po eni cesti), je prebivalcem z
roba dovozne ceste, predvsem krajanom
Muljave, žal prinesel predvsem močno
poslabšane bivalne razmere in pogosto ćelo
neposredno žMjensko ogroženost. S širjenjem
dejavnosti centra (fitnes, gostišče Vincent idr.)
v novejšem času, se je ugotovljeno stanje še
nadalje poslabšalo.
v
Sirša okolica Muljave predstavlja južni
dostopni predel do športnega parka pod
Gobavico (tenis, nogomet, lokostrelstvo,
balinišče, tim steza, smučišča, letno gledališče,
osnovna šola...) in je že tradicionalno
sprehajališče in prostor za oddih. Zato naj bi
predtavljala v kraju t.i. mimo cono-prostor brez
hrupa in sodobnih prometnih motenj. Pri tem
je skoraj najkrajši, predvsem pa najvarnejši
dostop učencev južnega dela kraja do osnovne
sole, varen prehod oskrbovancev centra INČE
od avtobusne postaje do njihovega delovnega
mesta, ostalim krajanom pa miren dostop do
cerkve, pokopališča, glasbene sole in pošte.
Naše naselje je zaradi znatne pomladitve
prebivalstva postalo prebivališče številnih
mladih družin z majhnimi otroki potrebnimi
stalnega nadzora. Pogosto ga obiskujejo tuđi
otroci iz obeh mengeških vrtcev, oskrbovanci
doma ostarelih in ostali miru željni občani.
Zaradi trenutno povsem neustreznih
prometnih razmer v naselju pred/agamo,
da se stanje uredi na en ali več navedenih
(ali ostalih) načinov:
1. V kolikor pri voznikih ni možno doseći
ustrezne prometne discipline (glede na stanje
na naših cestah je to vprašljivo), naj se na
privozni cesto do dvorane zgradi ustrezno
število (studija je že napravljena) cestnih
grbin -ležečih policajev" za preprečevanje
prevelikih hitrosti, ki so na tem odseku
preveč pogost pojav.
2. Druga možnost je ureditev krožnega prometa
skozi naselje (dovoz po zgornji cesti,
povratek po spodnji ali obratno) in s tem
enakomemejša prometna obremenitev
naselja.
3. Najkrajšo in morda ćelo najgospodamejšo
varianto predstavlja povezava med
parkiriščem pri športni dvorani in območjem
mrliških vežic (razširjeni most čez Pšato,
ca 50 metrov nove asfaltirane ceste do
parkirišča).
Prizadeti krajani prosimo in želimo, da se
vprašanje resi čimprej. Sprejeta rešitev
naj se vnese tuđi v občinski proračun.
Stem se borno izognili posledicam
nekontroliranega in podivjanega prometa,
s katerim se čedalje pogosteje srečujemo na
naših cestah in v naseljih.
Prometnim strokovnjakom najbrž ne bo Ukrepajmo, da ne bo prepozno!!!
težko poiskati še ustreznejših rešitev od
zgora/ navedenih. Lep pozdravi
V imenu krajanov Muljave:
KAM
10.
DRUŠTVA
Črpanje vode, kot nekoč.
Gasilci iz Topol smo se v nedeljo, 4.
junija 1995 udeležili tekmovanja s staro
brizgalno, ki ga je organiziralo Gasilsko društvo
Krašnja. V prijetnem vzdušju je tekmovalo
enajst moških in ena ženska ekipa. Ekipo je
sestavljalo osem članov društva, tako da je
šest gasilcev črpalo vodo iz potoka, en
tekmovalec pa je moral napolniti 50 litrov
vode v pripravljeno posodo v najkrajšem času.
Član, ki je bil v rezervi, je zamenjeval utrujene
tekmovalce. Črpanje vode s staro brizgalno je
namreč na videz enostavno in lahko, vendar
kmalu ugotoviš, da je delo izredno naporno.
Zato vsa čast gasilcem, ki so morali v preteklosti
s takšnimi brizgalnami gasiti resnične požare,
saj je bila za to potrebna posebna vzdržljivost.
In še o uvrstitvi. No, za prvič osmo mesto niti
ni bilo tako slabo, zato smo po razglasitvi
rezultatov ob prijetni glasbi ansambla Poljanšek
sklenili, da se tekmovanja naslednje leto
zanesljivo udeležimo. J.K.
regijsko tekmovanje, za dosežene uspehe pa
so prejele lepe pokale.
Uvrstitev tekmovalnih enot PGD Mengeš
Člani A na tekmovanju v Avstriji
regijskem gasilskem tekmovanju, katero pa bo
tuđi izbirno za državno tekmovanje gasilcev v
letu 1996.
Iz PGD Mengeš je na izbirnem tekmovanju
GZ Domžale (občine Domžale, Mengeš,
Moravče, Lukovica) nastopilo osem (8)
tekmovalnih enot in vse so se uvrstile na
Foto: MiroALES
Gasilci
Maj in junij - meseca gasilskih tekmovanj
Gasilska zveza Domžale je v maju in juniju
organizirala izbima tekmovanja za mladino
in člane-ce v Domžalah in za veterane-ke v
Mengšu. Tekmovalne enote, ki so dosegle
predpisane norme, bodo jeseni nastopile na
Dečki (7-12 let) 1. mesto
Mladinci (12-16 let) 1. mesto
Člani A (do 30 let) 3. mesto
Člani B (nad 30 let) 3. mesto
Članice B (nad 25 let) 2. mesto
Veterani I. (nad 50 let) 1. mesto
Veterani II. (nad 50 let) 2. mesto
Veteranke (nad 45 let) 1. mesto
Mladinci z mentorjema po tekmovanju
Vmesecu maju so člani A PGD Mengeš
kot gostje častno zastopali Mengeš in
Slovenijo na koroškem deželnem tekmovanju
gasilcev v Feferentzu pri Spittalu in osvojili
bronaste značke (3. mesto)
Veteranke so tekmovale tuđi v Teharjih in
dosegle 2. mesto, veterani pa v Šinkovem
turnu 1. mesto. Udeležili pa se bodo še
tekmovanj v Matkah, Šmokuču, Prevaljah in
Bevčah pri Velenju, kjer bodo poskušale
veteranke za trajno osvojiti prehodni pokal
"Šaleske doline".
NA POMOĆ!
Poveljstvo PGD Mengeš
Mengeški pionirji s pokalom
Instruiram matematiko,
angleščino in nemščino za
osnovno in srednjo solo.
Informacije na
telefon: 061/737 541
MMSŽftKl
2-1
DRUŠTVA
Gasilci
LOŠKE GASILKE SPET ODLIČNE
Tekmovanja v spretnostnih in znanju
gasilskih veščin za leto 1995 v organizaciji
Gasilske zveze Domžale se je udeležilo tuđi 9
(največ od vseh) gasilskih desetin iz Loke - 5
ženskih in 4 moške, ki so se pomerile prav v
vseh starostnih kategorijah. Boljše in uspešnejše
so bile ženske, saj so v obeh konkurencah
dosegle 1. mesto pri članicah A in B ter še 3.
mesto pri članicah A, čeprav so zaradi mladosti
(???) morale tekmovati zunaj konkurence.
Mladinke so dosegle odlično 2., pionirke pa
6. mesto. Razveseljivo je, da so se našim
odličnim mladim gasilkam, ki že vrsto let spadajo
v sam vrh gasilstva v Sloveniji, letos pridružile
še članice skupine B. Po lanskem 3. mestu v
občini so si zadale cilj letos zmagati in v
zadovoljstvo vseh so ga tuđi uresničiie. Od
moških ekip se je najbolje uvrstila mladinska
ekipa, in sicer na 4. mesto, zmožna pa je
doseči veliko več. Dečki so zasedli 7. mesto,
člani A 8. in člani B 6. mesto. Torej res lep
uspeh naših gasilk in gasilcev.
Želimo jim, da bi se kar najbolje odrezali tuđi
jeseni na območnem tekmovanju.
Jože Brojan
Borci in njihovi problemi
Vsoboto, dne 22.4.1995, smo imeli borci
in udeleženci narodnoosvobodilne vojne
Mengeš svojo letno skupščino. Kljub temu, da
nas je veliko starih, bolnih in obnemoglih, se
nas je zbralo preko 50 od skupno 160 članov.
Razpravljali smo o svojem delu v preteklem
letu in o nalogah za bodoče.
Ugotovili smo, to je posebej poudaril predsednik
v svojem poročilu, da smo postali stari. To je
sicer normalen pojav, saj je to generacija, ki
se je udeležila druge svetovne vojne, od katere
prav v tem času poteka 50 let.
Od skupnega števila 160 članov je do 66 let
starih le še 15 članov
med 66 in 75 let 89 članov
med 76 in 85 let 48 članov
nad 86 let pa 5 članov
Od teh je eden star 87 let, eden 88, eden 89,
eden 90 in eden ćelo 95 let. Jasno je, da ima
taka populacija prav posebne, predvsem
starostne in zdravstvene probleme. Vse
ugodnosti, ki smo jih borci nekdaj uživali,
predvsem na zdravstvenem področju, so bile
zadnja leta ukinjene, kar generacijo, ki je
preživljala vojne grozote druge svetovne vojne,
še posebno prizadevajo.
Zelo si želimo tuđi, da nam bi občina dodelila
vsaj skromen prostorček, kjer bi lahko hranili
svoj arhiv in opravljali najnujnejše pisarniško
poslovanje. Razumemo trenutno zadrego s
Predsednik Marko Hribar podaja poročilo o
preteklem delo.
poslovnimi prostori, ki jim ima občina za svoje
potrebe, prepričani pa smo tuđi, da bo naše
želje z razumevanjem uresničila. Res smo stari
in onemogli, vendar pa smo očetje in matere,
dedki in babice sedanjega mlađega rodu.
Na skupščini smo tuđi sprejeli sklep, da se
sedanja Krajevna organizacija ZB NOV Mengeš
preimenuje v "Občinsko organizacijo združenja
borcev" in ZB NOV Mengeš preimenuje v
"Občinsko organizacijo združenja borcev in
ostalih udeležencev narodnoosvobodilnega boja
Mengeš".
V imenu župana gospoda Pera je skupščino
pozdravil svetnik občine g. Janez Dimec, ki je
še posebno spoštljivo govoril o nas kot borcih
in kot starejših občanov. Doživel je zelo tople
ovacije.
Članice B - letošnje zmagovalke
Foto: L. FRANTAR
Člani poslušajo referat predsednika Marka
Hribarja
Skupščino je prav tako pozdravil predstavnik
Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš g.
Franc Bleje, ki je sicer tuđi naš član. Tuđi
njega so udeleženci zelo toplo pozdravili, kakor
tuđi predstavnika zaenkrat še občinskega odbora
Domžale Stane Grilc.
Naša organizacija se trenutno financira samo
z lastnimi sredstvi, to je s članarino. Tuđi tu
upamo, da nam bo skromno pomoč nudila
naša nova občina.
Vsa dela, ki so potrebna v zvezi delovanje,
opravimo člani sami s prostovoljnim delom.
Franc Zibelnik
MMš&m
M
DRUŠTVA
Ob razstavi slepe in slabovidne mladine Slovenije
Leta 1825 je Francoz Luis Braille (1809 -
1892) razvil mednarodno uporaben sistem
pisave slepih. Temelji na osnovni braillovi čelici
s šestimi pikami. Vsaka pika v čelici ima svoje
ime. Pike so razporejne v dveh vzporednih
stolpcih. V levem stolpcu zgoraj je prva pika,
pod njo druga in tretja; v desnem stolpcu
zgoraj je četrta pika, pod njo je peta in šesta.
To pravilo velja za pisanje in branje na
posebnem pisalnem stroju in računalniškem
zapisu, ki ima v levem stolpcu spodaj dodano
sedmo piko, v desnem stolpcu pa ima spodaj
dodano osmo piko.
Slepe osebe pike vtiskujejo v debelejši
papir tako, da za vsako piko nastane
izboklina. Z različno razporeditvijo pik v osnovni
braillovi čelici slepe osebe napišejo vse: črke,
ločila, števila, matematične znake, kemijske
simbole, glasbeno notacijo.
Berejo z blazinicami prstov tako, da tipajo
izboklino. Včasih namesto pisalnih strojev
za vtiskovanje pik uporabljajo tablico. Vanjo
med spodnjo (podložno) in zgornjo (popisno)
ploskev vlože debelejši papir, na katerega
vtiskujejo s posebnim pisalom imenovanim
pisalka, pike v osnovni braillovi čelici od desne
proti levi. V desnem stolpcu zgoraj je prva
pika, pod njo sta druga in tretja; v levem
stolpcu zgoraj je četrta pod njo peta in šesta.
Popisan list slepi vzamejo iz tablice. Za branje
moraji list obrniti.
Danes pisalni stroj in tablico nadomešča
prilagojena računalniška oprema za slepe.
Komplet eloset sestavljata elobox in elotvpe.
Elobox je majhna elektronska beležnica. Elotvpe
pa se uporablja kot braillov tiskalnik za
izpisovanje teksta vnešenega v elobox,
računalnik in kot samostojni elektronski braillov
pisalni stroj. V komplet eloset se lahko zapisuje
podatke v osnovni braillovi pisavi in v
računalniški braillovi pisavi. Priključi se ga lahko
tuđi na računalnik.
Prilagojeni računalniški opremi je ob
računalniški tipkovnici dodana kot izhodna
enota braillova vrstica. Vsaka računalniška celica
braillove vrstice je sestavljena iz osnovne
braillove celice z dodano sedmo in osmo
piko. Pike so keramične iglice. Razporeditev
vdrtih in poudarjenih pik, nadomešča računalniški
zaslon in omogoča popolno komuniciranje med
računalnikom in slepo osebo.
Bazstavljeni izdelki iz gline so nastali pod
prsti mladih slepih in slabovidnih iz vse
enije, ki ustvarjalno bogato prežive del
poletja na raziskovalnem taboru. Prvi tak tabor
je bil leta 1990. Vsako leto je tabor organiziran
v drugem kraju. S pomočjo mentorjev in
vodnikov šlepa in slabovidna mladina spozna
marsikatero vrednoto. Na neposreden način s
pomočjo čutil, spoznavajo bogastvo naravnih
in družbenih danosti. Na svojih raziskovalnih
poteh se srečujejo z domaćini in odstirajo
pregrade neznanja o zmožnostih slepih in
slabovidnih. Za večino so ti tabori edina
priložnost da se srečajo. Tu se snujejo nove
misli in pletejo v igrivo podobo sreČe.
Sprijatelji in dobrotniki pod pokroviteljstvom
Skofijske Karitas Ljubljana so se združili
avgusta 1994 v Vrtovčevem domu na Visokem
pri Poljanah. Na željo mladih je bilo srečanje
prežeto z duhovnostjo. Duhovne dimenzije
človeka, korenine kršćanstva, Sveto pismo,
spoznavanje poti iskanja Boga in resnice, so
bile teme srečanja.
Pod mentorstvom akademske kiparke
Mihaele Žakelj je zaživela delavnica
oblikovanja v glini. Glina je kot košček voljne
prsti čakala na mlade, da so ji vdihnili misli in
občutke v podobo moči volje in Ijubezni.
:;::?::::::;:: :::: :::::r:::r - Pisava za slepe
SLOVENSKA ABECEDA V MEDNARODNEM SISTEMU
l'.ll - Osnovna braillova celica
PRVA (IZHODlSCNA) SKUPINA: BREZ i. IN 6. PIKE
•• •' k •* T~k •• n •• T~v •* T"» •• T~i •• /~» •* TT *• T "• T
:: ::=A •-. =B ::=C :?=D :?=E r: =F ?? =G ?? =H ?: =1 rr =J
DRUGA SKUPINA: PRVA SKUPINA 2 DODANO 3. PIKO
:: ;.=K ::=L ;:=M ;r=N ;r=O ::=P :?=R::=S»=T
TRETJA SKUPINA: PRVA SKUPINA Z DODANO 3. IN 6. PIKO
CETRTA SKUPINA: PRVA SKUPINA Z DODANO 6. PIKO
• • • • A • • A,
:: :; = C :;=S
PLIA SKUPINA: PREDZNAK ZA
II VELIKO ZACCTNICO = '•*• 'I = STEVILO
• • • • ••
ŠESTA SKUPINA: PRVA SKUPINA. PRESTAVUENA STOPNJO Nl2E
• • •• .. t. .. ••r\'*l**/\*' ' ' 9 f
• • •' = #. = . •• = . •• = # =: V •• = ' •• =1 I •• = •• =
• • •• t •• , • • . *• • •• * •• •• \ 7 •• ,, ••
SCDMA SKUPINA: PRVA SKUPINA. PRESTAVLXNA DVE STOPNJ Nt2E
• • • •
»• • • s —
• • ••
STE VILA
:: ::v=8 ;:r:=9 ;:rr=O ::::r:?::r =1994
i... ' •
\l\l - Računalniška braillova celica
PIKA, DODANA MPISANfMU ZNAKU V ČELICI POUDARI:
•• ;; = VELIKO ZAČETNICO '.i = ŠTEVILO \\ = POSEBEN ZNAK
•• •■ •• ••
1/DflAI IN OnilKOVAl : JURC SVOLJ5AK
MM5SAM
mm
DRUŠTVA
Ob razstavi slepe in slabovidne mladine Slovenije
Nastali so prvi poskusi oblikovanja, prvi
izdelki.
"7 izrednim čutom za opazovanje so mladi
/ utrjevali predstave o določenih stvareh,
kišo jim postajale vedno bolj jasne, resnične.
Zaživela so pravila o proporcih, značilnostih
zlatega reza, statičnosti, razbremenitvi.
Sproščeno so oblikovali od preprostega k
zahtevnejšemu. Težavnost oblikovanja je bila
prilagojena posameznikovim sposobnost'm. Prvi
izdelki so bili vaze iz kačic. Prek oblikovanja
žvali so prešli na oblikovanje človeške figure.
Oblikovanje roke in avtoportreti. Kipeli so od
sreče v spretnosti in spoznanju, da so zmožni
tako oblikovati.
Nekateri udeleženci kiparske delavnice so
sposobni narediti izdelke, ki so prava
izpoved njih samih. V kiparski izpovedi so
vstopili y stik z lučjo: JANA POVALEJ, MOJCA
MAGDIČ, MARJAN VAMLEK, STANKO KOSI in
DENIS ŠPACAPAN.
O ponzorji kiparske razstave: župnišče
^) Mengeš, IBK Ljubljana, Tesarstvo Kosec
Peter, Kleparstvo, krovstvo in izolacije Miro
Hribar, Mizarstvo Tone Ipavec
Postavljanje kiparske razstave slepe in slabovidne mladine Slovenije.
Trenutek za fotografa. Foto: P. Škrlep
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš
Spoštovane občanke
in občani!
Obveščamo Vas, da smo zaradi
pospešenega propadanja in uničevanja
ostale duhovne in materialne kulture na področju
občine Mengeš po dolgotrajnih pripravah
ustanovili MUZEJ MENGEŠ.
Akt o ustanovitvi je bil sprejet 28.4.1995.
Glavne naloge muzeja so: zbiranje,
restavriranje, dokumentiranje, raziskovanje,
objavljanje, razstavljanje ostale duhovne in
materialne kulture.
Sleherni od vas je povabljen, da prispeva
posamezne predmete ali ćelo zbirke za
Muzej Mengeš. Posebno pa vabimo podjetnike
in Občino Mengeš, da' s finančnimi sredstvi
podprejo projekte muzeja Mengeš.
Za pripravljalni odbor
Janez Škrlep
Predsednik društva
Viljem Marjan Hribar
Kulturno društvo
Franca Jelovška Mengeš
Slovenska c. 30
61234 Mengeš
Na podlagi 1., 2., 7., 8. in 12. člena
Zakona o zavodih (Uradni list RS 12/91),
89. in 90. člena Zakona o naravni in kulturni
dediščini (Uradni list SRS 1/81), 5. člena statuta
Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš
in 1. člena sklepa izvršnega odbora Kulturnega
društva Franca Jelovška Mengeš o ustanovitvi
Muzeja Mengeš (Sklep o ustanovitvi Muzeja
Mengeš z dne 28. 3. 1995) izvršni odbor
Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš
sprejme
AKT
o ustanovitvi zavoda Muzej Mengeš.
1. člen
Akt o ustanovitvi Muzeja Mengeš vsebuje:
. ime in sedež oziroma prebivališče
ustanovitelja;
. ime in sedež muzeja
. dejavnost muzeja
. določbe o organih muzeja;
. sredstva, ki so muzeju zagotovljena za
ustanovitev in začetek dela;
. vire, način in pogoje pridobivanja sredstev
za delo muzeja;
. način razpolaganja s presežkom prihodkov
nad dohodki in način kritja primankljaja
sredstev za delo muzeja;
. pravice, obveznosti in odgovornosti muzeja
v pravnem prometu;
. določbe o odgovornosti ustanovitelja za
obveznosti muzeja;
. medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja
in muzeja;
. druge določbe v skladu z zakonom.
Ime in sedež ustanovitelja
2. člen
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš (v
nadaljevanju ustanovitelj), Slovenska c. 30,
Mengeš, je ustanovitelj zavoda Muzej Mengeš.
£ffiM3a£\lf3
wm\
DRUŠTVA
Proslava ob DNEVU DRŽAVNOSTI
\ I počastitev največjega slovenskega
V praznika Dneva državnosti je Kulturno
društvo Franca Jelovška pripravilo proslavo z
naslovom:
Skozi različnost
se izraza smlsel
skupnega snovanja
Bogat kulturni program so oblikovali
recitatorji in pevci slepe in slabovidne
mladine Slovenije. Viki Vertačnik iz Topolšice
je zaigral Jernača iz dramatizirane povesti Ivana
Tavčarja V Zali. Pele so Šonja Pušnik iz
Razdelja. Jana Povalej iz Štor in Suzana
Dajčman iz Maribora.
Šonja Pušnik iz Razdelja in Jure
Svoljšak iz Virmaš pri Škofji Loki
Podpredsednik KD Franca Jelovška
izroča šopek predstavnici slepe in
slabovidne mladine Slovenije Jani
Povalej ob Dnevu državnosti '95.
Skozi raznoličnost se izraza smisel skupnega snovanja. Šonja Pušnik.
Zlepo ubranim petjem in rodoljubnimi
pesmimi je sodeloval Mladinski župnijski
zbor. sv. Mihaela. Prisluhnili smo poglobljenemu
razmišljanju, ki sta ga v literarnih prispevkih
oblikovala Primož Ogrin in Šonja Pušnik. Kratke
nagovore, pa so imeli direktor škofijske KARITAS
gospod Stane Kerin, gospod Jure Svoljšak
vodja taborov slepe in slabovidne mladine
Slovenije in Janez Škrlep podpredsednik društva.
Proslave so se udeležili, poleg številnih
Mengšanov tuđi prodekan in župnik Matej
Zevnik trije člani občinskega sveta Občine
Mengeš, načelnik upravne enote Škofja Loka
gospod Vincencij Demšar in župan občine
Škofja Loka gospod Igor Draksler.
V sklop proslavljanja DNEVA DRŽAVNOSTI
smo vključili tuđi kiparsko razstavo slepe
in slabovidne mladine Slovenije. Plastike so
nastale na mladinskem taboru, ki ga vodi
gospod Jure Svoljšak iz Centra slepih in
slabovidnih Škofja Loka pod pokroviteljstvom
Škofijske KARITAS Ljubljana.
Razstavo je s sodelovanjem članov društva
Franca Jelovška oblikovala in postavila
akademska kiparka in dobitnica Prešernove
nagrade Mihaela Žakelj. Razstava je bila na
ogled do 2.6.1995.
Janez Škrlep
Nagovor direktorja Škofijske KARITAS Ljubljana, gospoda Staneta Kerina.
SMHNK&M3
74S
DRUŠTVA
Kresovanje
"Će kres deži, orehov ni.'
Razposajeno vzdušje na kresno noć 23.6.1995 v Mengšu.
mm
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš ohranja ljudsko izrodilo,
stare šege in navade.
^ once je na svoji poti doseglo vrh. Po
O stari šegi je kresni dan najdaljši dan v
"0 kresi se dan obesi."
"7 aradi prastarega verovanja, da s 24.
/ rožnikom sonce prične zgubljati moč in
zgloboko željo, da moč Sonca ostane, so
naši predniki kurili kresove.
Soncu ohranja moč in mu jo s svojo
magično močjo pomnoži ogenj.
Te moči naj bi ne bilo deležno le Sonce,
pač pa tuđi Ijudje in živina. Tako so se
poletnih kresovih razvila mnoga še danes
ohranjena obredja.
K I a animistični stopnji je Sonce bilo tisto,
l\l ki ga je človek povzdignil v božanstvo.
V Soncu je videl vir življenja: dajalo mu je
svetlobo in toploto, omogočalo rast in zorenje
pridelkov. Praznovanje kresa je na predvečer
godu sv. Janeza Krstnika 23. rožnika. Cerkev
je nadgradila stara obredja in stara verovanja
z novim upanjem. Prerok sv. Janez Krstnik je
rekel: "On, (to je Kristus) mora rasti, jaz pa se
manjšati"(Jan 3,30).
IX ristus, duhovno Sonce naj se razrašča v
l\ Ijudeh, poganski strahovi pa naj zamirajo.
Stara tradicija kresa je v Mengšu še vedno
živa, čeprav ga je hotelo izpodriniti prvomajsko
kresovanje s huliganskim "obredjem" nahujskanih
mladoletnih motoristov.
Le Mengeška godba s svojim kulturnim
programom in prijetno budnico daje
ino tuđi temu kresovanju. Brezposelnim
in slabo plaćanim delavcem pa prvomajski
kres predstavlja prastrah pred negotovostjo,
jutranji hruf) pa "plat zvona".
v
"7 e ves teden pred godom sv. Janeza
/ Krstnika nabiramo Mengšani "krstnika"
(Belo steljo), ga zatikamo za okna ali oblikujemo
v šopke.
"Šopke travniških cvetlic, marjetic in šentjanževih
rož polagajo v Mengšu o krešu pod streho in
na streho, "da obvarujejo hišo strele". (Kuret,
Praznično leto Slovencev II).
Skrivnostne moči kresne noči smo doživeli
letos na Starinovem travniku. Zahvaljujemo
se gospodarju Stanetu Koscu. Ni mu bilo žal
koša trave, ki jo je osmodil kres. Trdnega
zdravja in dobre letine mu želimo prav tako
pa tuđi Petru Koscu, ki je kres omogočil.
Veseli kresovalci.
Janez Škrlep
mmsSmj
■2.
s
DRUŠTVA
Zabava
Gremo na Štajersko
Plesna revija v Mengšu
PLESNA ŠOLA MICKEY MOUSE prav
posebna plesna šola, v kateri združujejo
vse od najmlajših in njihovih še nerodnih plesnih
korakov do skoraj že pravih profesionalnih
plesalcev, ki skupaj s plesnimi učitelji Vesno
Humar, Špelo Rozman, Sašo Kosten, Andrejem
Zabretom in Boštjan Nahtigalom vsako leto
pokažejo, kaj vse so se naučili v posamezni
plesni sezoni.
Tuđi letos ni bilo nič drugače in dvorana
kulturnega doma v Mengšu je bila skoraj
premajhna za številne mimice in očke, dedke
in babice ter vse druge, ki so si želeli ogledati
letošnjo čisto pravo PLESNO REVIJO, ki jo je
ob zaključku letošnje sezone pripravil Studentski
klub Domžale - Plesna šola Mickev Mouse.
Simpatična povezovalka Blaženka Mali je
na kratko predstavila PLESNO SOLO in
povedala, da vse mlade druži veselje do plesa,
v katerem pa ni le plesnih korakov, ampak je
to nepopisna panorama in mavrica barv, ki so
jo tuđi tokrat predstavili vsi nastopajoči plesalci
iz osnovne sole Krašnja, OŠ Preserje pri
Radomljah, OŠ Blagovica, OŠ Domžale in z
Vira.
Prisrčno so bile pozdravljene tuđi plesalke
gostujoče skupine iz Kamnika, vrhunec
prireditve pa so bili nastopi skupin ŠAŠE I in
SASE II.
To je bilo prijetno plesno popoldne, ki se
ga borno radi spominjali. Vsem, ki so bili
zanj zaslužni, pa prijetne počitnice in še
uspešnejšo naslednjo plesno sezono.
V.V.
Art maja smo se s Turističnim društvom
/\j Mengeš spet odpravili na spomladanski
Set.Tokrat smo se odločili, da borno obiskali
Štajersko. Vso noč in tuđi zjutraj je deževalo,
na Kredarici pa snežilo, tako da smo bili kar
zimsko oblečeni. Avtobus je bil skoraj poln in
dobre volje smo preko Tuhinjske doline
prestopili štajersko deželno mejo. Ob pripovedi
o zgodovini tega zanimivega sveta smo po
Sloveniki hitro prispeli do našega počivališča
v Tepanju. Dež je popolnoma pojenjal in veseli
smo se ozirali proti Pohorju, kjer se je Rogla
kazala s svojim stolpom, ki je bil tuđi cilj naše
poti. Mimo Slovenjskih konjic in zreč smo po
vijugasti cesti prispeli do Rogle.
Dobra polovica se nas je med rahlim
naletavanjem snega povzpela do 50 metrov
visokega razglednega stolpa, ki je s svojim
vrhom najvišja točka Pohorja. Nismo se mogli
načuditi razgledu in lahko smo si samo mislili,
kako bi bilo lepo v jasnem vremenu in kaj bi
lahko vse videli od tod. Samo najhrabrejši so
se povzpeli na zgornjo ploščad. Ko smo se
vrnili k hotelu, smo druge dobili v topli brunarici
pri stvareh, ki ogrejejo telo in dušo. Rogla je
s sistemom smučišč pravi raj za smučarje,
zaradi mehkih tal in prekrasnih smrekovih
gozdov je pa tuđi priljubljeno letovišče v poletnih
mesecih.
Naš naslednji cilj so bile terme v Zrečah,
kjer se je večina izletnikov odločila za
kopanje, nekaj za klepet ob hrani, nekaj za
sprehod, pet nas pa je šio na dobro uro
oddaljeno Brinjevo goro, ki je priljubljen cilj
obiskovalcev Zreč.
Ob štirinajstih smo komaj pričakali kosilo
in se željni novih lepot potem odpravili
proti Dobrni, Velenju, do Mozirja, kjer smo si
ogledali izredno privlačen vrt "Savinsjki gaj".
To ni samo arboretum, ampak so v vrt prinešene
tuđi zanimive stavbe iz Savinjske doline. Pred
kratkim so zgradili tuđi majhno cerkvico, ki je
bolj kapelica, vendar s pravim zvonikom in
posvećena komu drugemu kot svetemu
Valentinu.
Po ogledu vrta smo se peljali še do
Gornjega gradu, kjer smo si komaj mogli
ogledati katedralo svetega Mohorja in Fortunata.
Tu je bil nekdaj sedež ljubljanske škofije in po
zanimivi razlagi smo se okrog enaindvajsete
ure preko prelaza Črnivec zadovoljni vrnili
domov.
Vodstvo Turističnega društva Mengeš vabi,
da se nam pridružite na izletih, da
sodelujete pri drugih aktivnostih društva in da
nam predlagate, katere kraje naj bi na izletih
obiskali.
Marička Benda
Foto: F. Zabret
Izlet TD Mengeš, 20.5.95 - Rogla
Žmajdov križ ob
grobeljskl cesti v
Mengšu ponovno stoji!
Na področju Občine
Mengeš je Kulturno
društvo Franca
Jelovška registrirano
tuđi kot organizator
obnove naravne in
kulturne dediščine.
Tesno sodelovanje z
Regionalnim zavodom
za varstvo naravne in
kulturne dediščine
prinaša bogate sadove.
Žmajdov križ ob
grobeljski cesti v
Mengšu ponovno stoji!
Zahvaljujemo se
donatorjem Tesarstvo
Kosec Peter -
Slikopleskarstvo Janez
Škrlep - Kamnoseštvo
Makovec - Kamnoseštvo g
Burgar - Mizarstvo ■£
Ipavec Anton - Župnišče .g
Mengeš - Kleparstvo, S.
krovstvo Miro Hribar - £
Ključarničarstvo Vahtar - ]S
pasarstvo Vinko Domik, ff.
Lojze Dornik
jmsSm
n_
DRUŠTVA
Sprejem pri županu
Četrtek, 22.06 je bil za najboljše učence O.Š.
Mengeš praznični dan, saj smo bili počašćeni
s povabilom na sprejem k županu v avlo
Kulturnega doma Mengeš.
Sprejem se je začel s kulturnim programom,
na katerem so učenci 5.b razreda odigrali
igrico, jaz sem zaigral dve skladbi na harmoniko,
nato pa je učenka prebrala svoj spis. Sledila
sta govora župana g. Janeza Pera in ravnatelja
O.Š. Mengeš, g. Branka Liparja.
Po vsem tem pa je začel župan podeljevati
majice in knjige s posvetili. Začel je s "prvčki",
nadaljeval z drugimi razredi in se počasi vzpenjal
vse tja do osmih razredov. Nazadnje je župan
podaril "šprintarce" najboljši športnici in
najboljšemu športniku sole.
Zatem nas je g. Janez Per povabil na zakusko,
na kateri smo s pevskim zborom tuđi zapeli.
Na sprejemu mi je bilo zelo všeč. Mislim, da
ni bilo nikomur od nas žal za trud, ki ga je
vložil v ta uspeh. Upam pa, da se borno
naprej trudili in dosegali tako lepe rezultate.
Klemen Leben,
5.a razred
Seznam učencev, ki so kot najbojši v svojem
oddelku na slovesnosti dobili knjižne nagrade:
LANEŽARugelj
LBGORANGavrić
1.C PETRA Babnik
LDMATIJARober
2.A MATEJA Vahtar
2.B TJAŠA Jerak
2.C BARBARA Adlešič
3.A EVA Zupančič
3.B MAJA Zorman
3.C URŠKA Kunstelj
3.D BORUT Verbančič
4.A JURE Grčar
4.B TJAŠA Mislej
4.C MIRELA Ikić
4.D VODIČAR Miha
5.A KLEMEN Leben
5.B HANA Kosir
5.C ALEŠ Černivec
5.D SEBASTJAN Kompare
6.A UROŠ Boštjančič
6.B MIRJAM Jerak
6.C NINA Hercog
7.A MAJA Sršen
7.B STASA Podgoršek
7.C NEŽA Škrlep
8.A GREGOR Posavec
8.B EVA Žnidar
8.C URŠKA Sedevčič
8.D ZORAN Trifunović
KflSK^ftlM
mm
DRUŠTVA
Šolsko leto so uspešno
zaključili tuđi mladi člani
Šolskega športnega društva
V
Solsko športno društvo (ŠŠD) deluje na
Osnovni soli v Mengšu že vrsto let. Je
številčno močno društvo, saj so vanj vključeni
domala vsi učenci. ŠŠD je imelo v prejšnjem
obdobju večjo veljavo, pa tuđi financiranje je
bilo boljše.
Sspremembo načina financiranja so društva
na većini šol formalno prenehala obstajati,
saj so se le skromno plačevali kadri, ki so bili
še pripravljeni delati z mladimi, priznano pa ni
bilo niti delo mentorja, ki je društvo vodil.
Na Osnovni soli v Mengšu smo vseeno
neformalno še imeli ŠŠD in v letošnjem
šolskem letu vodili kup aktivnosti in krožkov
ter se udeležili vrste tekmovanj, kjer so naši
učenci dosegali lepe rezultate in se tuđi na
športnem področju potrjevali. Pod mentorstvom
Janeza Zajca smo izvedli številna razredna
tekmovanja, šolska prvenstva in se udeležili
skoraj vseh razpisanih občinskih (ŠZ Domžale)
tekmovanj.
Na teh smo dosegali lepe rezultate in se
kot občinski prvaki v odbojki in posamezno
v atletiki in krosu uvrstili na regijska in državna
tekmovanja.
Zasluge za lepe rezultate gredo prav gotovo
učiteljem športne vzgoje in mentorjem za
posamezne dejavnosti, ki Ijubiteljsko vodijo in
vzgajajo otroke v športnem vzdušju.
Seveda pa ne smemo prezreti dejstva, da
bi bilo potrebno v šport usmeriti mlajše
otroke, za katere je zmanjkalo prostora v
telovadnici, ki je z dejavnostmi ŠŠD zasedena
od konca rednega pouka pa vse do večernih
ur, ki jih povečini zaseda Športno društvo
Partizan.
U parno, da bodo kasnejši rodovi imeli več
tovrstnih priložnosti, ko se bo realizirala
2. faza prizidka - prepotrebna večja telovadnica
ali večnamenski prostor, v katerega bi Mengeš
lahko povabil tuđi Karaoke, godbe in Marele...
V letošnjem šolskem letu so se z mladimi
športniki trudili naslednji vaditelji:
Šolsko športno društvo
Janez Zajc - odbojka fantje
Fredi Bleje - badminton dekleta in fantje
Agata Kržišnik- košarka dekleta
Darko Tisaj - namizni tenis fantje in dekleta
Primož Glavica- košarka fantje
Jana Jenc - odbojka dekleta
Ob koncu šolskega leta je ŠŠD s posebnim
priznanjem pohvalilo najboljše športnice
in športnike posameznih razredov, ki so
pripomogli k skupnemu uspehu, najvišje
priznanje ŠPORTNICE in ŠPORTNIKA sole pa
sta si letos prislužila oz. pritekla ANJA ZAVRŠNI«
in TOMAŽ KUŠAR.
ANJA je sedmošolka, ki se je že več let
ukvarja s kraljico športov - atletiko in
dosega lepe rezultate. V teku na 1000m je v
jesenskem krosu zmagala, na državnem
tekmovanju v krosu pa je skupaj s sošolko in
prijateljico v športu, Heleno Pečnik, osvojila 1.
mesto. Dobre rezultate je dosegala na
medklubskih mitingih, gorskih in pouličnih tekih.
TOMAŽ je Anjin sošolec in prijatelj v atletiki.
Tuđi on že precej let trenira atletiko. Njegovo
prizadevno delo je rodilo vrsto zavidanja vrednih
rezultatov. Naj naštejemo le nekatere: 1. mesto
v jesenskem krosu, občinski prvak v atletiki
na 1000m, področni prvak v teku na 1000m,
srebrni na državnem tekmovanju v atletiki, 1.
mesto na državnem krosu in še vrsto prvih in
drugih mest na gorskih tekih, medklubskih in
pouličnih tekmovanjuh.
Nagrade (nove sprinterice), ki jih je
prispevala šola, je najboljši športnici in
športniku podelil župan Občine Mengeš g.
Janez Per.
Blba
K
ŠPORT
V začetku meseca junija so se na skupnem
sestanku sestali trenerji namiznega tenisa
v NTS EDIGS in starši ter ugotovili naslednje:
Za nami je izredno uspešna sezona. Najbolj
smo lahko zadovoljnji z napredkom mladih
igralk in igralcev namiznega tenisa.
Pokazalo se je, da v bivši občini Domžale
najbolje delamo , saj so naši tekmovalci
dosegli praktično vsa 1. do 3. mesta, tako v
ekipnem delu tekmovanja, kakor tuđi med
posamezniki. Prav tako smo se izkazali kot
dobri organizatorji, saj smo organizirali dva
pregledna tumirja za učence in učenke
ljubljanske regije, na katerih je nastopilo preko
200 tekmovalk in tekmovalcev. 0 izredno dobro
pripravljenem državnem prvenstvu za mlajše
pionirke in pionirji, ki smo ga ob pomoči
pokroviteljev in sponzorjev organizirali v
Domažalah, pa se še sedaj govori v
namiznoteniških krogih.
Imamo izredno nadarjene mlade
tekmovalke in tekmovalce, ki so v pretekli
sezoni na regijskih tekmovanjih osvojili osem-
krat 1. mesto, desetkrat 2. mesto in desetkrat
3. mesto.
Trije tekmovalci so se uvrstili na TOP 12.
Na državnih prvenstvih pa so se dvakrat
uvrstili med 8 najboljših.
Vspomladanskem delu tekmovanja smo
sodelovali na 18. turnirjih, prevozili smo
1245 kilometrov.
Vse to smo zmogli ob predanem in
strokovnem delu trenerjev Darka Tisaja,
Boštjana Vrhovnika, Luke Pirša, Karla Novaka,
Tanje Ribnikar in Jožeta Mlakarja. Pri pripravi
tekmovanj in prevoziti na tekmovanja, pa so
nam bili v veliko pomoč tuđi starši naših
tekmovalcev.
Naj na koncu omenimo še generalnega
pokrovitelja namiznoteniške sekcije Parti-
zan Mengeš: EDIGS PEGE d.o.o. Mengeš
in sopokrovitelja: FOTOKOPIRANJE,
RAZMNOŽEVANJE IN TISK RAVNIKAR
Domžale, ki sta finančno omogočila delovanje
namiznoteniške sekcije.
Namiznoteniške novice
Vsoboto, 3. junija smo ob zaključku sezone
pripravili tradicionalni DRUZINSKI PING
PONG, ki sta ga vodila Tone Gostišpa in Jože
Mlakar.
Na turnirju je nastopilo 18 družin, ki so
bile razdeljene v 4 predtekmovalne
skupine, kjer so igrali vsak z vsakim.
Najboljši trije v skupini so se uvrstili v
finalno skupino, četrtouvrščeni pa v
tolažilno skupino.
Po končanem tekmovanju so v KAVA BARU
PICCOLO razglasili rezultate, najboljši pa
so prejeli pokale, ki sta jih podarila pokrovitelja
prireditve gospa in gospod Silva in Brane
Koncilija.
Rezultati:
1. mesto: Gašper Srebačič in ata Štetan
2. mesto: Marko LJmbek in mama Breda
3. - 4. mesto:Ana Novak in ata Karei
Anja Srebačič in ata Štefan
Tekmovanje je potekalo v pravem tekmovalnem
vzdušju, v veselem razpoloženju v Kava baru
PICCOLO, pa smo vsi prisotni kovali nacrte
za 6. tradicionalni PING PONG 1996.
mlaj
Najboljše "družine" s pokroviteljico ga. Silvo
Koncilija.
loto: Po/ona Lestovec
BALINARSKE NOVICE
Sestal se je odbor za pripravo proslave v
počastitev 10 letnice dela sekcije. Na
sestanku so si porazdelili naloge in določili
aktivnosti v počastitev te obletnice.
v
Ze v mesecu juniju bodo pripravili več
prireditev in tekmovanj med njimi
BAUNARSKI MARATON, velik turnir z udeležbo
16. ekip, najbolj svečano pa bo v začetku
septembra, ko bo svečana akademija in
BAUNARSKO SREČANJE, na katerega bodo
povabili tuđi najboljše slovenske tekmovalce.
10. junija so pripravili klubsko prvenstvo v
dvojicah. Na tekmovanju je sodelovalo 16 parov.
Tekmovanje je trajalo ves dan, tekmovalci pa
so pokazali obilo znanja. Po izredno napetih
bojih so najboljše rezultate dosegli:
1. mesto: Tomazin Igor, Kužnik Stane
2. mesto: Bleje Ivo, Belentin Martin
3. mesto: Loparič Viktor,
Kovač Štefan mlajši
^B ^P^^kl s ^^r ^^F ^^k jC ^^p ^B SH
MM^aiKI
ŠPORT
Motoslalom v Mengšu
V organizaciji Avtooptika in Vulkanizerstvo
Skok Jože iz Mengša, je bilo v soboto
17.6. na parkirnem prostoru tovarne Trak
Mengeš tekmovanje v spretnostni vožnji z
motorji. Prireditev bi morala biti že teden dni
prej, vendar je zaradi dežja odpadla. To je
botrovalo nekoliko manjši udeležbi, kar pa
organizatorja ni motilo in tekmovanje je bilo
izvedeno na visoki ravni.
Tekmovald so bili razdeljeni v šestih kategorijah:
juniorji do 10 let, do 80 ccm, do 350 ccm,
enduro, do 750 ccm in nad 750 ccm. Vseh
tekmovalcev je bilo 42, potegovali pa so se
za lepe praktične nagrade ter pokale.
Ob 10. uri je bil na sporedu trening, za
vsako kategorijo dvakrat po 10 minut.
Vsi tekmovalci so morali voziti slalom med
stožci, prevoziti oviro, prestaviti palico iz enega
v drugi stožec, prenesti kozarec vode od
začetka na konec miže in na cilju ustaviti
točno na crti. Vsaka napaka je štela eno ali
več kazenskih točk, odvisno od napake. Seveda
pa se je meril tuđi čas vožnje, kazenska
točka pa je pomenila sekundo pribitka. Na
koncu se je izkazalo, da je spretnost
pomembnejša kot hitrost. Na otvoritveno vožnjo
se je kot predtekmovalec podal Silvo Habat
točno ob dvanajsti uri. Nekdanji slovenski
šampion v cestno hitrostnih dirkah je svojo
nalogo opravil v velikem slogu in požel ogromen
aplavz.
Stekmovanjem so začeli najmlajši v kategoriji
junior. Presenećeno smo občudovali mlade
upe tega športa, saj so pokazali vse svoje
znanje in spretnosti, čeprav nekateri še v solo
ne hodijo.
Naprej je tekmovanje potekalo po kategorijah
kot je omenjeno na začetku. Vsi
tekmovalci, ražen enega, so z več ali manj
napakami uspešno prevozili progo. Škraba
Štefan z moto kluba Wayski je bil malce
preveč zagrizen in je padel, a se je vse
srečno končalo. Kot zadnji je progo prevozil
organizator Skok Jože in dokazal, da mu
tovrstna tekmovanja nišo tuja. Z eno kazensko
točko je dosegel tretji čas, vendar pa se je
na podelitvi praktični nagradi odpovedal v korist
Štefana Škrabe.
Tako je bilo tekmovanje končano. Vsi
prisotni, ki so čakali na razglasitev se
nišo dolgočasili. Za to so poskrbeli predsedniki
moto klubov Wayski Ljubljana, Orli Kranj, Vaški
Mengeš. Pomerili so se v slalomski vožnji z
mini motorjem. Zmagal je Janez Kranjec s
kluba Vaški.
Rezultati:
Juniorji do 10 let:
1. Habat Marjan moto klub Habat
2. Kozole Luka moto klub Habat
3. Urbanija Mike AMD Lukovica
Do 80 ccm:
1. Urbanija Bernard AMD Lukovica
2. Kern Sebastijan Huski Motoclub
3. Habat Uroš motoclub Habat
Do 350 ccm:
1. Rojnik Domen motoklub Vaški
2. Lukač Jure motoklub Vaški
3. Štefe Matjaž AMD Domžale
Enduro:
1. Kern Sebastjan Huski Motoclub
2. Urbanija Bernard AMD Lukovica
3. Katrašnik Darko motoklub Wayski
Do 750 ccm:
1. Katrašnik Darko motoklub Wayski
2. Škraba Tomaž motoclub Wayski
3. Kermavnar Uroš Komenda
Nad 750 ccm:
1. Leban Jani motoclub Vaški
2. Kranjec Janez motoclub Vaški
3. Skok Jože motoclub Vaški
Po zaključenem tekmovanju so za Mengžana
povećali:
Organizator SKOK Jože: "Rad bi se zahvalil
vsem, ki so pomagali uspešno speljati
tekmovanje, še posebno kolektivu tovarne Trak
Mengeš, ki je odstopil svoj prostor, da je
tekmovanje lahko nemoteno potekalo na zaprtem
prostoru. Zahvaljujem se tuđi vsem tekmovalcem
za udeležbo in čestitam najboljšim!"
Zmagovalec v najtežjem razredu Jani Leban:
"Vesel sem zmage v močni, a žal
nepopolni konkurenci. Organizacija je bila na
zavidljivi ravni. Škoda, da je takih tekmovanj
oziroma prireditev premalo."
Z zmagovalcem v kategoriji junior pa smo
opravili kratek intervju.
Marjan, koliko si star?
"Devet let."
Ali je to tvoje prvo tekmovanje?
"Ne, danes tekmujem tretjič. Letos smo
že tekmovali v Vinici, kjer sem bil drugi."
Ti starši dovolijo, da se z motorjem
voziš po cesti?
"Ne, vozim se lahko le na zaprtih prostorih
ali večjih varnih parkiriščih."
Kaj pa čelada, jo vedno nosiš?
"Vedno, saj sem bil enkrat kaznovan s
prepovedjo vožnje, ker je nisem imel."
Ti je bila današnja prireditev všeč?
"Zelo, saj smo se mladi motoristi zabavali,
obenem pa nibirali izkušnje, ki jih borno
potrebovali v prometu."
Ali boš tuđi ti dirkal, tako kot oče?
"Verjetno, brat Uroš se že pripravlja za
prvo dirko, Jure pa prav tako."
Marjan, srečno!
"Hvala."
Stane Slokan
Tekmovanje so omogočili:
Sava Kranj
Avtocomerc Ljubljana
Jenko d.o.o. Škofja Loka
Moto sport oprema Trzin
Rothmans Club Mengeš
Vaja najmlajših voznikov foto: T.S. Strmšek
MMš&ftM
ŠPORT
Novice iz nogometnega kluba FILC MENGEŠ
Ljubitelji nogometa v Mengšu so
zanesljivo seznanjeni z razpletom
fnovanja v II. Slovenski nogometni ligi. Na
veselje vseh je naša ekipa uspela doseči 7.
mesto, kar ji zagotavlja nastopanje v II. ligi
tuđi v naslednji sezoni. Glede na reorganizacijo
nogometa v Sloveniji, bo to izredno močna
konkurenca 16 ekip, saj bo v I. ligi nastopalo
le 10 moštev, ki bodo po većini organizirana
na personalnem principu. V II. ligi pa bo
nastopalo mnogo bivših prvoligašev. Za
obstanek v II. ligi v naslednji sezoni pa bo
potrebno doseči najmanj 14. mesto. Končna
lestvica v letosnjem tekmovanju je bila naslednja:
1. ERA ŠMARTNO 46 točk
2. NAFTA LENDAVA 43 točk
3. ZAGORJE 43 točk
4. RUDAR TRBOVUE 35 točk
5. RADEČE PAPIR 32 točk
6. DRAVA PTUJ 32 točk
7. FILC MENGEŠ 31 točk
8. SOLINAR PIRAN 31 točk
9. NAPREDEK DOMŽALE 31 točk
10. ŽELEZNIČAR MARIBOR 31 točk
11. TURNIŠCE 27 točk
12. DRAVINJA SL KONJICE 25 točk
13. SLOVAN LJUBLJANA 20 točk
14. BELTRANS VERŽEJ 19 točk
15. STEKLAR ROGAŠKA SL. 17 točk
16. ELAN NOVO MESTO 14 točk
V sezoni 1994/95 je bila ustanovljena
medobčinska liga v malem nogometu
Domžale-Kamnik. V tem prvem letu obstoja je
v ligi sodelovalo 6 ekip. Zaradi manjšega
števila prijavljenih se je igralo trikrožni sistem;
najprej vsak z vsakim doma in v gosteh, tretji
krog pa je bil turnirskega tipa (na enem igrišču
odigrano celotno kolo). Liga je bila zelo dobro
organizirana, tako z vidika delegiranja tekem
kot sojenja in informiranja ekip in sezona je
bila izpeljana praktično brez napake. Na koncu
sezone so bile trem prvouvrščenim ekipam
podeljene medalje, pokal za prvo mesto in
fair-play ter najboljšega strelca.
Nekako v istem času smo tuđi v Mengšu
začeli z rekreativnim igranjem malega
nogometa in se na pobudo vodstva lige odločili
za sodelovanje. V jesenskem delu (Lkrog)
smo zaradi neuigranosti in še ne izdelanega
pravega koncepta igre osvojili skromne 4
točke (od 15 možnih) in bili na zadnjem
mestu. V spomladanskem delu pa je krmilo
ekipe prevzel - do tedaj še igralec - Frenk
Omik. Že po nekaj zaporednih uspehih se ga
je prijel laskavi naziv "Fabio Capello". Zmage
so dvignile samozavest celotni ekipi in še
posebej Fabiu, ki pred seboj ni več videl
nepremagljivega moštva. Po 2.krogu smo se
tako prebili na 4. mesto in zmanjšali zaostanek
za prvouvrščenimi. Zmagovalni pohod se je
nadaljeval v tretjem krogu, ko smo tesno (3:2)
izgubili le eno tekmo. Na koncu smo tako
Iz lige so izpadle ekipe od 10. mesta
dalje, Napredek Domžale pa se je uspel
obržati v II. ligi v dveh kvalifikacijskih tekmah
z prvakom III. lige NK Črnuče.
Izvršni odbor kluba ugotavlja, da finančno
stanje kluba ne zagotavlja uspešnega
nastopanje v II. ligi v naslednji sezoni. Kot
primer lahko navedemo podatek, da smo sedaj
mesečno prejemali družbena sredstva v visini
8.320,00 SIT. Upamo, da bo v prvem občinskem
proračunu za nogomet kaj več posluha in da
bodo zagotovljena vsaj minimalna sredstva. V
kolikor ne bo prišlo do korenitega zasuka v
odnosu do tega športa, bo treba pač ugotoviti,
da Mengeš ni sposoben imeti drugoligaša.
Treba je pač upoštevati, da sredstva, ki jih
prispeva glavni sponzor predstavljajo le 10 do
MNK MENGEŠ
osvojili odlično 2.mesto takoj za prvim favoritom
lige Pizzerija Furman Lukovica. K uspehu so
največ pripomogle obrambne vrste, saj smo
ekipa z najmanj prejetimi goli. Seveda ne gre
pozabiti na napad, kjer imamo dva igralca
med prvimi petimi strelci prvenstva. Uspeh pa
je seveda posledica prijateljskih odnosov v
ekipi, ki je imela tuđi največ žara med vsemi
ekipami in fanatičnega Fabia Capella, ki se
mu po spomladanskem uspehu stolČek za
naslednjo sezono še ne trese.
K I a koncu bi rad omenil še to, da smo
\\ edina ekipa v ligi brez sponzorja.
Pomagalo nam je le podjetje Marlovv d.o.o., ki
nam je natisnilo številke na majice, ki jih je
daroval Helios. Upam, da se bo našel kakšen
interesent oz. nogometni privrženec, ki bo na
ta način sorazmemo poceni prišel do reklame,
nam pa veliko pomagal.
V ekipi MNK Mengeš smo igrali: Bratovž
Matjaž, Dornik Franc, Janeač Aleš, Janežič
Blaž, Klemenc Franc, Kocjan Franc, Krpič Boris,
Marinšek Sašo, Ornik Frenk, Planinšek Dušan,
Skok Franc, Žrovnik Primož, Žnidaršič Sebastjan
KONČNI VRSTNI RED:
MESTO IME EKIPE dani prejeti točke
GOLI GOLI
1 PIZZERIJA FURMAN LUKOVICA 74 47 29
2 MNK MENGEŠ 58 41 26
3 AVBEU LUKOVICA 54 46 26
4 BISTRO ZORA VIR 61 47 23
5 MNK LOKA 32 75 13
6 BAR BLATNICA TRZIN 47 70 10
Vrstni red za FAIR-PLAV:
MESTO IME EKIPE TOČKE
1 BAR BLATNICA TRZIN 10
2 PIZZERIJA FURMAN LUKOVICA 25
3 MNK MENGEŠ 28
4 BISTRO ZORA VIR 39
5 AVBEU LUKOVICA 44
6 MNK LOKA 45
Vrstni red STRELCEV:
MESTO IME STRELCA IME EKIPE GOLJ
1 PUSTOTNIK JANEZ BISTRO ZORA VIR 28
2 ČIŽMEŠIJA DAMIP. PIZZERIJA FURMAN 28
3 ŽIROVNIK PRIMOŽ MNK MENGEŠ 21
4 JANEŽIČ ALEŠ MNK MENKGEŠ 18
5 ČIŽMEŠIJA RENATO PIZZERIJA FURMAN 17
6 AVBEU SREČO AVBEU LUKOVICA 16
Blaž Janežič
15% potrebnih sredstev. Vse ostalo pa sloni
na bremenih članov izvršilnega odbora, ki z
raznimi akcijami poskušajo pridobiti denar.
Potrebni pa so tuđi njihovi lastni prispevki. V
zvezi s tem je treba pojasniti, da je zmotno
prepričanje, da je NK Mengeš, d.o.o., ki ga je
ustanovil klub skupaj s člani izvršilnega odbora,
pridobitna družba za ustanovitelje. Ves dobiček
je po ustanovni pogodbi namenjen izključno
za razvoj nogometa v Mnegšu. To je le ena
od organizacijskih oblik za izvajanje dejavnosti,
ki koristijo nogometu.
I I parno, da bo v kraju dovolj posluha za
\\ nadaljno uspešno nastopanje tuđi v
pnhodnje.
/"Mede na to, da je tekmovalna sezona
\^\ 1994/1995 zaključena pa se vodstvo kluba
zahvaljuje generalnemu sponzorju in vsem
ostalim sponzorjem in donatorjem, simpatizerjem
in vsem, ki so karkoli pomagali pri delu kluba
v pretekli sezoni za vso pomoč in prispevke.
Jože Rožman
MmSsM
OTROCI IN STARSI
DOBROTA NE POZNA ME)A
Stiske otrok
STISKE OTROK OB ZAKLJUČKU
ŠOLSKEGA LETA
Kdo se ne spominja štetja dni pred iztekom
šolskega leta, veselja ob prihodu počitnic in
vsega lepega kar le-te prinašajo. Kljub temu,
da so počitnice za marsikoga ena najlepših
strani sole, pa so zadni tedni pouka prav
gotovo med najbolj napornimi. Je že tako, da
so ocene tište, okoli katerih se na koncu vse
vrti. Tu so pričakovanja staršev, nabiranje
zadostnega števila točk za vpis na srednjo
solo, želje učencev po čimboljših ocenah, zadnji
preizkusi znanja... Pritiski, pod katerimi se znajde
otrok, so pogosto prehudi...
Porušeno je njegovo psihično ravnotežje in če
znakov stiske ne prepoznajo njegovi starši, je
najbrž bolj malo ljudi, ki so mu pripravljeni
stati ob strani. Dom je namreč edino zatočišče
otroka pred številnimi napetostmi v njegovem
življenju. A na žalost v trudu, da bi otroka
čimbolj spodbudili k delu za solo, tuđi starši
ne opazijo, da je njihov otrok preutrujen in
preobremenjen. Znaki preutrujenosti se pri
otrocih z različnimi značajskimi potezami različno
kažejo. Miren otrok se bo še bolj zaprl vaše,
postal pasivnejši, medtem ko se bo pri nemirnih
otrocih nemir le še stopnjeval. Tako bo na
primer otrok z učnimi težavami imel ob koncu
leta še več motenj, kot jih ima že sicer. Na
splošno bi lahko rekli, da pod vplivom
preutrujenosti in prevelikih zahtev većina otrok
zdrsne na nižjo raven reagiranja. Pri nekaterih
otrocih se pojavijo težave pri spanju. Zvečer
se ne morejo umiriti, zopet odpraviti v solo.
Čeprav pogosto mislimo, da so šibkejši otroci
pod večjim pritiskom, pa je veliko tuđi takih,
ki od sebe izredno veliko pričakujejo in jim
pomeni že malo slabša ocena neuspeh ter
razlog za stres. In kaj lahko naredimo,da naši
otroci ne bi bili pod tolikšnim pritiskom? Letos
najbrž bolj malo, saj je najhuje že za njimi,
več priložnosti za to pa se bo ponudilo že v
prihodnjem šolskem letu. Za bolj prijazno solo
se trudimo z opisnim ocenjevanjem,
prilagajanjem nivoja učne zahtevnosti
sposobnostnim posameznika, a vse to včasih
ni dovolj. Veliko bi lahko še naredili na bolj
humanih ter odprtih medčloveških odnosih,
zaupanju v otroka in nuđenju psihične podpore
tako s strani staršev, učiteljev kakor tuđi
sošolcev. Zelo pomembna pri tem pa je tuđi
krepitev dobre samopodobe otroka in njegove
samozavesti ter vzgajanje k zdravemu,
razgibanemu načinu življenja, s cimer ga lahko
najbolje opremimo tuđi za nadaljne življenjske
spopade ter napore.
Janja Čelofiga
Šolska svetovalna delavka
Srečanje
PRIJETNO SREČANJE PRED
CERKVIJO
Na binkoštno nedeljo je župnijska Karitas
pripravila srečanje za ostarele, bolne in
invalide iz naše župnije. Srečanje se je pričelo
ob 15. uri s sv. maso, ki jo je daroval direktor
Škofijske Karitas Ljubljana g. Stane Kerin ob
somaševanju g. Feliksa Zajca. Po mašnem
obredu so se naši dragi gostje preselili na
prostor pred cerkvijo, tam pa smo jih sodelavci
Karitas pogostili s pecivom in sokom, dar
gospodinj iz Malega Mengša. Za kulturni del
programa sta poskrbeli dramska in folklorna
skupina mladih iz KD Antona Lobode iz Loke.
S svojo navzočnostjo so zares lepo popestrili
naše srečanje.
Vsem nam, ki smo ga pripravili, je bilo prijetno
pri srcu, ko smo navkljub težavam, ki jih ti
Ijudje podoživljajo v svoji starosti in bolezni,
videli nasmeh in zadovoljstvo na njihovih obrazih.
In prav je imela ena od mlajših sodelujočih,
ko je rekla: Kako malo je bilo treba storiti za
srečo teh "ljudi".
Jože Brojan
Župnijska Karitas Mengeš
Trdinov trg 11
G. JOŽEFU PAJNIČU IN G. JOŽETU
BROJANU SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO
ZA DAR OD ODSTOPA HONORARJA V
KORIST KARITAS, Kl JIMA JE NAMENJEN
OD SEJNIN NA OBČINI MENGEŠ.
KARITAS
Domžale, Rojska cesta 15
STORITVE IZ VARSTVA PRI
DELU IN VIDEO SNEMANJE
Tel.: 061/711 875
MBKK2WK1
3*
ZDRAVJE IN LEPOTA
Znameniti grški zdravnik Hipokrat je pred
več kot dva tisoč leti rekel: "Hrana bi
morala biti zdravilo, zdravilo pa hrana." V
današnjem času to velja bolj, kot kadarkoli
prej. Naši sadovnjaki in zelenjavni vrtovi bodo
kmalu polni. Ne le zdravje, tuđi lepoto si
lahko pridobimo, negujemo in ohranimo z
plodovi naših sadovnjakov in vrtov.
Pričujoči recepti bodo uporabni do pozne
jeseni, mnoge med njimi pa borno lahko
uporabljali tuđi ćelo leto.
Jabolko
1. - Proti rdečici kože in nosu
100g nastrganega kislega jabolka zmešamo s
150 ml mleka in zmes kuhamo, dokler ne
zavre. Nato jo odstavimo z ognja in ji, ko se
ohladi, dodamo 2 rumenjaka. Dobro premešamo
in mažemo na obraz. Speremo po 15 minutah.
V tem času rdečica običajno izgine. Postopek
ponovimo še dvakrat ali trikrat - če je potrebno.
2. - Maska za nego normalne kože
Dve razrezani in olupljeni jabolki skuhamo v
malo mleka. Nastane pireju podobna zmes, ki
jo po potrebi še pretlačimo. Ko je še mlačna,
si jo namažemo na obraz za 20 minut. Speremo
jo z mlačno vodo.
Masko si pripravimo dvakrat tedensko.
3. - Maste za nego suhe kože
Jabolko drobno rastrgamo in zmešamo z žličko
mandljevega ali olivnega olja. Uporabimo lahko
tuđi žličko smetane ali kajmaka. Namažemo
na obraz in vrat za 20 minut. Speremo z
mlačno vodo.
4. - Maska za nego mastne kože
Drobno rastrgano jabolko zmešamo s stepenim
beljakom. Zmes namažemo na obraz in speremo
po 20 minutah.
Breskev
1. ■ Maska za nego kože
150g olupljenih zrelih breskev pustimo stati 24
ur v mleku. Nalijemo toliko mleka, da so
Maske za Iepšo polt
breskve pokrite. Nato breskve pretlačimo in
jih uporabimo kot masko, ki naj učinkuje na
obrazu 45 minut, preostanek mleka pa lahko
uporabimo kot čistilno mleko. Masko si
pripravimo vsakih 10 dni. Mleko hranimo v
hladilniku.
2. - Napitek za Iepšo kožo
2 breskvi, 1 grozd in 4 lešnike očistimo in
zmeljemo v mešalniku. Kašast sok pijemo med
glavnimi obroki ali z njim nadomestimo večerjo.
Ima visoko biološko vrednost.
Marelice
f. - Maska za suho kožo
Zelo zrele marelice pretlačimo in zmešamo z
medom. Masko pustimo na obrazu 20 minut,
nato jo speremo z mlačno vodo. Postopek
ponovimo po 10 dneh.
Zanimivost, ki jo je vredno vedeti:
Institut za gerontologijo (znanost o starostnih
pojavih in procesih pri Ijudeh) je ugotovil, da
bo naše zdravje bolj trdno in življenje daljše,
če borno jedli sveže marelice, oziroma kompote
in sušene plodove, kadar nišo na voljo svezi.
Mandlji
1. ■ Za nego dojk
Zmešamo 100 ml mandljevega olja, 45 ml
75% alkohola in žličko limoninega soka.
Tekočino dobro pretresemo in jo uporabimo
za masažo. Ko koža vpije tekočino, se oprhamo
z mlačno vodo.
2. - Nega zelo suhe kože
Kožo negujemo s čistim mandljevim oljem ali
mešanico iz 100 ml mandljevega in 50 ml
olivnega olja.
Zelje
1. - Za mozoljasto kožo
200g listov svežega zelja namočimo v hladno
vodo in jih pustimo stati 5 ur. Nato jih operemo,
dodamo 0,51 vode in kuhamo 2 uri na šibkem
ognju. Ko se zmes ohladi, jo precedimo. Zeljnato
kašo uporabimo za masko, vodno raztopino
pa kot čistilni tonik.
Solata
Maska za normalno kožo
Solatne liste operemo, jih za nekaj minut
namočimo v olivno olje in pokapamo z
limoninim sokom. Liste položimo na obraz,
pokrijemo z več plasti gaze in počakamo 20
minut. Nato kožo umijemo z mlačno vodo.
Paradižnik
1. ■ Za čisto polt
Zvečer si obraz temeljito očistimo ali ga umijemo
s kamiličnim čajem. Kožo natremo s svežim
paradižnikovim sokom, ki ga pustimo na obrazu
vso noč. Zjutraj umijemo obraz z mlačno vodo.
Postopek lahko ponavljamo ćelo poletje, ko je
na voljo svež paradižnik. Zaloge za zimo naj
bodo pripravljene v zamrzovalniku. Sok lahko
pasteriziramo in ga shranimo v stekleničkah.
Tistemu soku, ki bo namenjen za kozmetiko,
ne dodajamo soli in močnih začimb. Primeren
dodatek so peteršilj in česen (proti mozoljem)
in čebulni sok ali kaša (proti gubam).
2. - Proti razširjenim poram na obrazu in
nastajanju aken
Uporabimo prvi recept in ukrepamo enako.
Fižol
1. - Maska za nego suhe in obtutljive kože
Pretlačimo 1 skodelico skuhanega belega fižola,
dodamo sok polovice limone in žličko olivnega
olja. Vse skupaj dobro premešamo, namažemo
na obraz in pustimo na koži 20 minut. Nato
obraz umijemo s hladno vodo.
Če nimamo doma belega fižola, lahko
uporabimo žličko mleka v prahu in žličko
jedilnega škroba.
2. - Proti nosečniškim pegam
Stročji fižol kuhamo na šibkem ognju 1 uro.
Ko se ohladi, ga dobro pretlačimo in nanesemo
:M
MM2Š&K1
ZDRAVJE IN LEPOTA
GO5PODINJSKI NASVETI
Maske za lepšo polt
na pege. Počakamo, da se zmes posuši,
nato se umijemo z mlačno vodo. Postopek
večkrat ponovimo. Nosečniške pege so
posledica pomanjkanja C vitamina, zato med
nosečnostjo posvetimo čimveč pozornosti zdravi
prehrani. Svežega sadja in zelenjave nam ne
srne primanjkovati.
Korenje
1. - Proti poram na obrazu
Korenje zribamo v kašo in dodamo lanolina
(kupimo ga v lekarni), da dobimo podobno
zmes kot za palačinke. Nanesemo jo na obraz
za 15 do 20 minut. Speremo jo z mlačno
vodo.
2. - Hranilna maska
Naredimo sok iz svežega korenja, mu dodamo
med in limonin sok. Zvečer namažemo na
očišćen obraz tanko plast, ki jo zjutraj speremo
z mlačno vodo. Preostanek shranimo v
hladilniku.
P.s.: Je zelo dobrega okusa!
3. • Maska za vse vrste kože
Naribamo dva korenja, dodamo žličko jedilnega
škroba in jajčni rumenjak. Dobro premešamo
in nanesemo na obraz. Speremo po 20 minutah
z mlačno in hladno vodo.
Peteršilj
1. - Za belo polt
Sesekljamo sveže peteršiljeve liste, jih zmešamo
z medom in dodamo nekaj kapljic limoninega
soka.
2. - Maska za mastno kožo
Sesekljamo šopek peteršiljevih listov in jih
primešamo v stepen jajčni beljak.
Namažemo na obraz in po 20 minutah umijemo
z mlačno vodo.
Zmešamo 150 g kuhanega krompirja, 100 g
paradižnikove kaše, 50 ml kumaričnega soka
in žlico mleka v prahu. Dobimo gosto kremo,
ki jo za pol ure nanesemo na očišćen obraz.
Odstranimo jo z mlačno vodo. Uporabimo lahko
še tonik, ki smo ga pripravili iz 100 ml
domaćega žganja, v katerem smo namakali
(24 ur) glavico sesekljanega česna in šopek
sesekljanih peteršiljevih listov.
2. - Proti guba/n
Naribamo svež krompir in si z njim obložimo
obraz za 10 do 15 minut. Speremo z mlačno
vodo.
Mirjana Lilič Južnit
Kuhajmo skupa)
Dajte življenju priložnost, da vas preizkusi;
dajte sebi priložnost, da preizkusite življenje
v vseh mogočih odtenkih!
Dajte priložnost svoji domišljiji pri pripravljanju
jedi malo drugače.
Repi orjaških garnel z baziliko
(za 4. osebe)
8 očišćenih repov garnel (brez drobovja),
svež zmlet poper,
8 lisUčev bazilike, 8 rezin pršuta.
Repke garnel popopramo, jih obložimo z baziliko
in previdno ovijemo z rezino pršuta.
Segrejemo kozico in v njej na maščobi ali
brez, garnele popečemo.
Vzamemo ven in še tople ponudimo.
Cvetovi brokolija in cvetače z orehi
0,50 kg brokolija, 1 srednje velika cvetača,
15 dag sesekljanih orehov, mleti poper.
V posodo cvetkamo izmenično brokoli in
cvetačo, prilijemo malo vode in dušimo.
Orehe sesekljamo in jih na ponvi prepražimo.
Ko je zelenjava kuhana, jo stresemo v skledo,
popramo in potresemo s praženimi orehi.
Jogurtov sladoled z vročimi jagodami
112 I jogurta, 10 dag sladokorja, 6 dag
medu, 1 žlička limoninega soka
Vse sestavine dobro zmešamo z mešalcem.
Maso poskusimo in po potrebi dodamo sladkor,
med ali limono. Razdelimo v modele in
zamrznemo.
Jagode očistimo, operemo in razrežemo. V
kozico damo sladkor in jagode. Vse to malo
zdušimo in začinimo z maraskinom ter prilijemo
sladoled ali pridamo k sladoledu.
Justina Urbanec
Krompir
1. ■ Za mastno kožo
KffiSasSSMM
POHVALE IN GRAJE
KOPRIVA
Mengšanom ni v ponos trava med glavno cesto in pločnikom na Tuđi pred trgovino na Slovenski cesti bi se spodobilo obnoviti smetnjak.
Hrenski cesti, pa tuđi drugod. Kje so občinski organi, zadolženi za to?
Raje bi stal! (drevored pri soli) Včasih sem bil prometni znak - prepoved vožnje z motornimi vozili!
MM^MH
Uj_
POHVALE IN GRAJE
KOPRIVA
Neredno čišćenje dotrajanih starih smetnjakov.
Posledica: razmetan/ odpadki okiog smetnjaka.
POHVALA
Zgledno urejeno in obnovljeno otroško igrišče v Hribarjevi ulici.
Tekst in foto: F. Zabret
WWM
MM3&&K)
SMEH NI GREH
Pet opravljivk
f| o kuhinji je hodila PRVA. Recimo ji tako,
da jo borno potem, ko se bodo nabrale
njene prijateljice, lažje našli. Pogledovala je
skozi okno, ker bi morala vsak čas priti njena
dobra kolegica z onega konca Mengša in bi
se pogovorili o vsem potrebnem. Sklenila je,
da mora svoji prijateljici vse tisto, kar je zadnjič
videla na srednjem balkonu, natančno povedati.
Ko je vstopila druga, je že bila kavica za obe
na mizi. Usedli sta se v jedilni kot in PRVA je
komaj čakala, da je lahko začela s svojo
zgodbico:,, Saj veš, je imela navado reci, „
Saj veš, saj sem videla. Prav tam na onem
balkonu, ki ga od tu vidiva, je prvi dan sedela
moja soseda. Zraven sta bila tuđi njen mož in
njegov prijatelj. Čez nekaj časa je mož odšel
in soseda je s prijateljem ostala sama. Sprva
sta se nekaj prav prijazno pogovarjala, potem
pa jo je prijel za roko in potem še za ramo.
Potem si lahko misliš, kako je med njima. Pa
za tako pošteno sem jo imela."
DRUGA je že imela pripravljeno svojo
novico. Že med potjo je komaj čakala,
da pove PRVI, saj mora vendar to tuđi prva
vedeti. Hitro je začela: „Veš, kaj je novega v
našem koncu. Pri tretjem sosedu so podrli
garažo, ves nepotreben material kar s tovomjaki
odpeljali in pričeli na novo kopati. Ti ne veš,
kako sem gledala vse dni. Potem je prišel
gradbeni stroj in začel nanovo kopati. Seveda
širše, daljše in globoko. Dva tovornjaka sta
dva dni vozila. Potem pa še dva dni. Najprej
zemljo, potem pa beton. Napravili so take
temelje, da bi lahko na njih postavil nebotičnik.
Potem so začeli zidati: Aja, da ne pozabim.
Ne vem, če imajo pravo gradbeno dovoljenje.
Če ne bo ostalo kar pri tem dovoljenju, ki ga
imajo za garažo. Če sploh tuđi tega imajo. Ja,
saj nimajo! Potem so začeli zidati. Tovomjaki
pa so kar vozili."
DRUGA je imela že pravo pripovedno zalogo,
ko je vstopila tretja. PRVI IN DRUGI se je
zdelo, da niti pozdravila ni, že je začela: „Jaz
ne vem, kje danes Ijudje jemljejo denar. Ali
kradejo ali kaj. Sedaj sem bila v trgovini, pa
je ena soseda pred menoj kar na debelo
nalagala v košarico. Bel kruh, pa najboljšo
šunko, pa tri flaše vina, pa taboljše cigarete in
teh kar cei paket. Veš, koliko je plaćala. Ja,
saj ne morem pomisliti. Aja, pa veste, kaj je
še kupila: najboljši prašek, pa ćelo kilo kave
in še flašo viskija. Će bi jaz tako zapravljala,
me dedec ubije."
Na vratih se pojavi ČETRTA in PETA. Ker
so PRVA, DRUGA in TRETJA za trenutek
utihnile, je rekla PETA:
„Ne boste verjele, vendar vam zagotavljam,
da je res. V našem koncu so pa res Ijudje
razkošni: Onadva na koncu naše ulice sta šla
zadnjič na izlet. Brala sta v časopisu, da se
gre lahko v Rusijo, šla plaćat in na avion. Štiri
dni sta bila tam. Videla sta veliko krajev in
spala v lepih hotelih. Pa še štiri litre vodke sta
prinesla. Pa da bi vsaj kakšnemu sosedu kak
liter dala. Kje pa, vse bosta sama požrla."
Tedaj je rekla TRETJA! Kako so danes nekateri
Ijudje zanikrni. Niti okoli svojih hiš ne pospravijo,
tuđi vrta ne urede. Jaz sama ne vem, kaj
delajo. Ali samo sede in opravljajo. Onadva
vrta poleg naše hiše sta tako zaraščena, da
se Bog usmili. Koliko solate in drugega bi
lahko pridelali, seveda, delati bi bilo treba!
„Da slučajno ne misliš na naju," sta skoraj
istočasno skočili pokonci ČETRTA in PETA in
nezaupljivo gledali. Ta se je začela živčno
presedati, vendar je skušala pomiriti: „Kje pa,
na vaju še pomislila nisem. Saj sem rekla, da
sta dva vrta poleg naše hiše. Vidve pa stanujeta
prav na drugem koncu Mengša." Nič ni
pomagalo. ČETRTA in PETA sta pričeli nekaj
govoriti, da se jima mudi in se bosta že jutri
oglasili, da se bodo zopet kaj pogovorile. In
sta odšli.
Tedaj se je oglasila TRETJA in pri tem
zelo pozorno pogledala PRVO: „Kaj si
se pa zadnjič na pokopališču nekaj držala.
Kot da me ne bi hotela videti. Saj ti nisem
dan prej prav tu v tvoji kuhinji nič takega
rekla."
„Zamerila ti ravni nisem, ne vem pa tuđi ne,
kaj si mislila. Govorila si o tistih petsto markah,
ki si mi jih dolžna, rekla si, da jih boš skoraj
gotovo vrnila že prihodnji teden."
Tretja je stresla frizuro, vstala in ne, da bi
prav pogledala PRVO, odšla.
„Dobro se imejta in čav, čav..."
Tedaj je rekla PRVA DRUGI:
„Kako je občutljiva. Tanka je, kot papir. Danes
človek še vprašati ne srne. Tebe bi pa res
rada nekaj vprašala. Ali je res, da so tvojega
sina vrgli iz srednje sole, ker je kar naprej
manjkal in premalo znal. To mi je včeraj po
telefonu povedala nećakinja iz Topol. Rekla je,
da ga ne bodo več sprejeli."
Tedaj je poskočila DRUGA:
„Vsak naj se zase briga, pa bo imel vedno
dovolj skrbi. Za danes sva se tuđi midve vse
pogovorili...."
C. S.
ZAHVALA
Učenke in učenci oddelkov OPB se zahvaljujemo gospe Tatjani Sivec Strmšek za prijazno povabilo
na plesne vaje v Ml AMIGO.
Ob petkih smo ob glasbi in plesu preživeli veliko prijetnih uric. Z nami se je trudila plesna učiteljica
Tina Vrhovnik. Zahvala tuđi njej.
Velikokrat smo se na koncu še posladkali in odžejali.
Uživali smo v plesu in izredni prijaznosti vseh tam zaposlenih.
Želimo jim še veliko uspehov!
KfflM3S&W
*s
OBVESTILA
Mengeški fotograf Vido Repanšek se je v maju poslovil od ledik stanu!
Foto: M.O.
IV. mednarodna kmečka olimpiada
Turistično društvo Preserje pri Lukovici organizira pod pokroviteljstvom
časopisa "Kmečki glas" IV. MEDNARODNO KMEČKO OLIMPIADO, ki bo
13. avgusta 1995 ob 14. uri v Preserjah pri Lukovici.
Ker so ekipe iz iz ObČine Mengeš že uspešno sodelovale na dosedanjih
Kmečkih Olimpiadah, jih tuđi tokrat vabimo, da se skupaj z drugimi
pomerijo v:
- skladanju plohov z letvanjem (špenglanje)
- razstavljanje in sestavljanje kmečkega voza
- skladanje 1m3 (klafterskih) drv v križ varianto
- spravljanje sena v kopico in razstiljanje na označenem mestu.
Vsaka ekipa mora imeti tri člane, ki sodelujejo pri vsaki od iger.
Ekipe izpolnijo prijavnico, ki bo objavljena v Kmečkem glasu, in jo
pošljejo na TURISTIČNO DRUŠTVO PRESERJE PRI LUKOVICI, Preserje
1c, 61225 Lukovica. Skupaj s prijavnico pošljejo tuđi fotokopijo potrdila o
vplačilu PRIJAVNINE v visini 4.500,00 SIT, ki jo nakažejo na žiro račun:
50120-620-149-05-1300113-1044125 TD Preserje pri Lukovici. V ta znesek
je vračunan en obrok hrane in pijace za vse člane ekipe.
PRIJAVE SE ZBIRAJO do 1. avgusta 1995. Zmagovalci bodo prejeli lepe
nagrade (130 kg prašič, pokali, druge nagrade, priznanje za sodelovanje
in majice).
Muzej MengeŠ
in Kulturno društvo
Franca Jelovška Mengeš
Vas vabi na slovesno odprtje
razstave
JANEZ TRDINA
slovenski pisatelj in etnolog, ki
bo v petek, 14. malega srpana
ob 18. uri 1995,
v Galeriji mežnariji v Mengšu.
Razstava bo odprta
do 30. malega srpana 1995
Pripravljalni odbor
39 E
MSKEiMKI
OBVESTILA
Obvestilo o zmanjšanju proizvodnje v MELODIJI Mengeš
Melodija Mengeš se je po ponovnem zagonu proizvodnje v letu 1992 in po uspešnem poslovanju v letu 1993 začela v letu 1994 soočati
s problemom zmanjševanja povpraševanja na zahodnih trgih kot tuđi doma ter s še večjim problemom disparitete med naraščajočimi
stroški proizvodnje ter zaostajanjem rasti nemške marke. Ob izvozu 70% vse proizvodnje je razumljivo, da je ta razkorak med prihodki
in stroški odločilno vplival na rentabilnost poslovanja v I.94 ter še bolj vpliva na rentabilnost poslovanja v letu 1995.
Na tujih trgih, predvsem v Nemčiji in Avstriji ter tuđi v ZDA, kjer so locirani največji kupci Melodije, so se z ozirom na nizek tečaj lire
harmonike iz Italije pocenile v taki meri, da jim Melodija kljub vsem racionalizacijam in povećanju produktivnosti ne more uspešno
konkurirati.
Padec tečaja ameriškega dolarja pa je proizvajalcem kitar iz daljnega vzhoda omogočil formiranje takih cen, katerim Melodija prav tako
ne mora dolgoročno slediti.
Kljub razvoju in vpeljavi novih modelov v proizvodnjo, zvišanja kvalitete proizvodov (med drugim-Melodija je dobila znak SQ za vse
proizvode) in racionalizacije proizvodnje ugotavljamo, da je nujno obseg proizvodnje in organizacijsko ter poslovno obliko proizvodnje
prilagoditi tržnim razmeram.
To so razlogi, da je del zaposlenih na čakanju na delo doma.
Ugotavljamo, da spremenjene razmere na trgu ter stalna rast stroškov domaćega materiala, energije in plač ob danih tečajnih razmerjih
ne omogočajo pogojev za uspešno poslovanje Melodije. Zato bo potrebno reorganizirati proizvodnjo in najti primernejšo organizacijsko in
poslovno obliko proizvodnje harmonik in kitar.
S spoštovanjem,
dir. Branko Poličar
OBVESTILO!
Uporabnike naših storitev (odvoz komunalnih odpadkov) vljudno naprošamo, da si do konca meseca septembra
1995 nastavijo ustrezne posode ali bolje zabojnike za odlaganje komunalnih odpadkov.
Predvsem želimo povedati, da smo prisiljeni opustiti praznenje okroglih 80I posod. Dejstvo je, da so te posode
dotrajane in jih je potrebno prazniti ročno. Poleg tega novi mehanizmi komunalnih vozil nišo več prirejeni za
pobiranje tovrstnin posod, ki so izpadle iz programa tipskih smetarskih posod. Poleg tega želimo način stresanja
odpadkov vezati izkliučno na menanizem, ki bq uravnaval spuščanje zabojnikov in tako izključili človeški faktor.
Nenazadnje smo dolžni, da nekaj naredimo tuđi na področju humanizacije dela naših smetarjev.
Žal moramo priznati, da bi naši delavci lahko z vestnejšim odnosom do posode nekaj doprinesli k izgledu
smetnjakov. Vendar pa se pri izrazu dotrajanosti posode često misli na pregnito dno, odpadle ročaje za dvig
smetnjakov... Dejstvo je, da je več kot 70% okroglih 80 I smetarskih posod starih preko dvanajst let in, da jim je
amortizacijska doba, ki jo je določil proizvajalec, že krepko potekla.
Naše cenjene uporabnike naprošamo, da se ob nakupu novih posod odločijo za 240I zabojnike na dveh kolesih,
ki povsem zadoščajo za enodružinsko stanovanjsko hišo. Proizvaja jih Zarja Petrovce in EMO Celje.
Seveda pa želimo opozoriti, da je potrebno po velikosti nabaviti tak zabojnik v katerega se bodo odložili vsi komunalni
odpadki. Namreč 11. člen odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki navaja, da so uporabniki storitve dolžni zbirati
odpadke v tipizirane posode - zabojnike.
To pa pomeni, da raznovrstnih vrečk nismo dolžni pobirati. Problem pa se pojavlja takrat, ko potepuški psi in
mačke upravljajo" s komunalnimi odpadki, ki so odloženi v neprimerne vrečke.
Povedati vam želimo, da bodo 240I zabojniki uporabni tuđi v primeru ločenega zbiranja odpadkov. Vljudno vas
naprošamo, da v kolikor potrebujete več 240I zabojnikov, le te lahko nadomestite z večjim zabojnikom na 4 kolesih,
kar bo ustrezalo vam in seveda tuđi nam pri pobiranju komunalnih odpadkov. V kolikor bi radi vedeli kaj več, nas
prosimo pokličite.
Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale
: 4i)
MMSfl&Kl
OBVESTILA
IN MEMORIAM
KMGARM
KNJIGARNA CUK
V okviru podjetja Ml AMIGO d.o.o. smo lani septembra odprli
knjigarno CUK. Knjigama se nahaja v prostorih podjetja na Slovenski
28 v Mengšu. Sprva je ČUK služil predvsem potrebam matičnega
podjetja (poučevanje tujih jezikov), neusmiljeni tržni zakoni in veliki
stroŠki poslovanja pa so narekovali vse večjo tržno naravnanost.
Tako je knjigama ČUK močno razširila svoj prodajni program. Poleg že naštete tuje in
domaće didaktične literature ter nekaterih šolskih potrebščin smo v knjigarni uvedli kar nekaj
novih programov. V sodelovanju s priznanim proizvajalcem pisal Schvvan nudimo kupcem
celotno paleto kvalitetnih pisal (vodoodporni flomastri, tehnični in kemični svinčniki...)
Knjigama ČUK nudi kvalitetno"fotokopiranje, namenjeno potrebam šolarjev in drugih (fotokopiranje
dokumentov...), na Vašo željo pa Vam fotokopije tuđi zvežemo ali spnemo.
Šoloobveznim otrokom zagotavljamo vse, kar potrebujejo za solo, od zvezkov iz uvoza, pisal,
šolskih torb do puščic, itd. Knjigama pripravlja tuđi komplete zahtevanih šolskih knjig in
delovnih zvezkov za vse razrede osnovne sole. Zaradi velikega povpraševanja po rabljenih
šolskih knjigah pa borno organizirali tuđi odkup in prodajo rabljenih učil.
Knjigama nudi podjetjem in obrtnikom celoten program pisarniške opreme (obrazci, papir,
fascikli, poslovna darila...) po konkurenčnih cenah, ob tem pa nudi veliko ugodnosti.
V zadnjem času se posvečamo leposlovni literaturi in glasbi. Na naših knjižnih policah imamo
celotno zbirko del Ivana Sivca, veliko otroške literature in drugih knjig (leksikoni, slovarji...)
Našim kupcem nudimo kar nekaj kaset in CD plošč. Nudimo veliko CD-jev klasične glasbe
(Mozart, Strauss, Smetana, Beethoven, Vivaldi, Verdi...), domače in tuje popularne glasbe ter
narodnozabavne glasbe (Alpski kvintet).
Trenutno pa smo tuđi ekskluzivni prodajalci nove kasete mengeškega muzikanta Franca
Kompareta Trobenta poje ave Marija.
Knjigama ČUK upa, da bo v sodelovanju z Vami lahko še boljša, zato se obvezujemo, da
borno zahtevano blago, ki ga trenutno v knjigarni ni, za Vas takoj naročili in Vam ga v
najkrajšem roku dostavili na dom.
Vaša knjigama ČUK
TRI POLETJA SO MINILA
JAZ ŠE VEDNO ČAKAM TE;
V MISLIH TE NAZAJ PRIPELJEM,
PRAVIM - OČI - VRNI SE!
29.7. mineva tretje leto, odkar je
za vedno zaspal moj oči
FRANC PERNE
(Mesarjev iz Loke)
Neutolažljiva hči Nancy z družino
Bralke in bralcl
KNJIŽNICE v Mengšu!
Obveščamo vas, da bo mengeška knjižnica
v poletnem času od 1. julija 1995 do
vključno 31. avgusta 1995 odprta
ob ponedeljkih od 14.00 do 18.30
Spoštovane bralke In cenjenl
bralcl KNJIŽNICE DOMŽALE!
Obveščamo vas, da bo KNJIŽNICA DOMŽALE
v poletnem času od 1. julija 1995 do
vključno 31. avgusta 1995 odprta po
sledečem urniku:
pon 13 - 19 čet 13 - 19
tor 7-13 pet 7 - 13
sre 13-19 sob zaprto
MM3S&KI
■n
iw
OBVESTILA
Turistična regijska skupnost
ALPSKI SVET KARAVANK,
KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP
Program ALPSKIH ČEST
razpisuje:
MEDNARODNI RAZVOJNO RAZISKOVALNI
TABOR
EKOLOŠKI TURISTIČNI PROGRAMI V ALPSKEM
SVETU
Kraj:
Dom v Kamniški Bistrici, Logarska dolina, Dolina Kokre in Jezersko
ter Kamniško Savinjske Alpe
Čas:
14. avgusta 1995 s pričetkom ob 10. uri, zaključek 23. avgusta
1995 ob 14. uri v Domu v Kamniški Bistrici.
Kandidati:
mladi raziskovalci, ekologi, turistični delavci, zeleni, studenti do 26
let
Vsebina tabora:
Raziskava alpskega cvetja, živalstva in etnološko kulinaričnih in
krajinskih značilnosti alpskega sveta in vpliv ekološko usmerjenih
turističnih programov in okolje.
riljnki surt kavivanh
kamniško unwjiikih a lp
Opremljenost kandidatov:
Taborniška in planinsko pohodniška oprema, spalna vreča, daljnogled,
pločevinasta Škatla za vzorce.
Oblike delovanja:
Strokovno vodstvo s pomočjo domaćih in tujih strokovnjakov pri
raziskovanju vplivov ekološko usmerjenega turizma na alpsko okolje
Stroški tabora:
Stroški, v katere je vključeno bivanje, prevozi, prehrana, strokovno
vodstvo, organizacija so 58000 SIT, ki jih kandidati ob prijavi do 1.
avgusta 1995 nakažejo na žiro račun:
50100-620-128 05 1103113-23973 in prijave na naslov: Kajuhova
pot 10, 61240 Kamnik, tel./faks: 061 812 831 do 1.8. 1995.
Število udeležencev:
30, število udeležencev iz Slovenije je omejeno na 15.
Organizator:
ALPSKE CESTE v sodelovanju s programom OUVERTURE EUROPSKE
SKUPNOSTI
/GD XXIII/
VIDEO *B
AVTOOPTIKA, VULKANIZERSTVO
- elektronska meritev in nastavitev podvozja
- montaža, centriranje ter popravila in prodaja avtoplaščev
Sava Exact, Semperit, FULDA in obnovljeni plašči Bandag
Jože Skok
Veselovo nabrežje 16, Mengeš
tel./fax: 373-300
OPTIKA
GOLAVŠEK
Slovenska 30
tel.: 737 968
fffflMil&KI
■M)
m
Iščem enosobno
stanovanje za najem s
telefonom v okolici
Mengša. Naslov
uredništvu Mengšana.
Iščem kakršno koli delo,
imam izpit B kategorije.
Naslov v uredništvu
Mengšana.
Instruiram matematiko,
angleščino in nemščino
za osnovno in srednjo
solo.
Informacije na telefon:
061 / 737 - 541
Trgoavto
trgovina Burnik
Prešernova 3, Mengeš
Akcijska prodaja - plačilo z 1+5 čeki brez obresti
kolesa Rog
kolesa Atala
avtoradio Pioner
motorne žage Husqvarna
plačilo z 1 +3 čeki brez obresti ali 1 +5 čekov z min. obresti
vrtne 4-taktne kosilnice
avtogume, dodatna oprema vozil
betonski mešalci, samokolnice
avtokumulatorji za vse vrste motorjev,
osebnih in tovornih vozil
električno ročno orodje, stabilne elektro žage
avtokozmetika, motorna olja in maziva Castrol,
Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL
motorji Tomos in Piaggo vespe
rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa Škoda, Golf
tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man
rezervni deli za kolesa in mopede
plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino,
čeki ali kreditom brez pologa
za pogodbene kupce ugodni pogoji
Trgovina je odprta vsak dan
od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure.
Vse informacije na tel. 061/737-785.
Se priporočamo!
OBČANKE, OBČANI !
Vsem iskreno čestitamo
ob dnevu državnosti!
Občina Mengeš
Župan Janez Pef
kumsSkm
4*3
OBVESTILA
SPOSTOVANI PACIENTI!
V času dopustov obratuje le ena ordinacija za vse
naše odrasle paciente.
Od 3.7.95 do 14.7.95.
bo za vse bolnike delala
dr. KOVAČ-MOHAR G.
Ordinacijski čas dr. KOVAČ-MOHAR
Ponedeljek od 8 do 13h
Torek od 13 do 18h
Sreda od 7 do 12h
Četrtek od 13 do 18h
Petek od 7 do 12h
Od 17.7.95 do 12.8.95
bo za vse bolnike delala
dr. MARTA RIŽNAR-BREGAR
Ordinacijski čas dr. RIŽNAR-BREGAR
ponedeljek od 13h do 19h
torek od 9h do 15h
sreda od 9h do 15h
četrtek od 9h do 14h
petek od 9h do 14h
od 16.8.95 do 29.8.95
bo za vse bolnike delala
dr. KOVAČ-MOHAR G.
Držali se bosta svojega urnika!
V NUJNIH PRIMERIH (poškodbe, akutna vročinska
stanja in vsa nenadna poslabšanja bolezni oz. zdravja)
SE IZVEN ORDINACIJSKEGA ČASA OBRAĆAJTE
NA URGENTNO SLUŽBO V ZD DOMŽALE.
Hvala za razumevanje!
OBVESTILO
LB - Banka Domžale d.d. Domžale uvaja za bančnimi
okenci POLETNI DELOVNI ČAS za stranke:
- v ekspoziturah: DOMŽALE (Ljubljanska 82),
VIR, MENGEŠ, TRZIN
- v agencijah: JARŠE in MORAVČE
- od ponedeljka do petka
DOPOLDNE: od 8.00 do 11,00
POPOLDNE: od 17.00 do 19.30
- sobota:
DOPOLDNE: od 8.00 do 11.30
- ob izplačilu plač in pokojnin v dneh:
11.7., 12.7., 13.7., 14.7. in 31.7.1995:
DOPOLDNE: od 8.00 do 11.00
POPOLDNE: od 14.00 do 19.30
11.8., 14.8, 16.8. in 31.8.1995:
DOPOLDNE: od 8.00 do 11.00
POPOLDNE: od 14.00 do 19.30
sobota:
DOPOLDNE: od 8.00 do 11.30
POLETNI ČAS za poslovanje na bančnih okencih
velja od 1.7.1995 do 31.8.1995
Likvidatura Domžale na Ljubljanski 62 (sedež banke)
bo v času od 1.7.95 do 31.8.1995 poslovala za
stranke nespremenjeno in sicer:
- od ponedeljka do petka:
od 8.00 do 18.00
- sobota:
od 8.00 do 12.00
LB - Banka Domžale d.d.
HsRI
IMraMSS&lM