GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES"
(	^ LETO XVIII	Številka 13	
tf) r N 0) l r*i novoles	novoles
V	^	1Z september 1980
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A	
Jubilej poštnih delavcev je naš skupni praznik
Ob 20-letnici Podjetja za PTT promet Novo mesto: z zgledno prizadevnostjo so poštni delavci dosegli pomembne delovne zmage in vsestranski napredek, brez katerega si danes ne moremo več predstavljati skupnega nadaljnjega razvoja.
Te dni slavijo poštni delavci sedmih dolenjskih in spodnje-posavskih občin lep praznik: dvajsetletnico obstoja Podjetja za PTT promet Novo mesto. Značaj njihovega dela je že po naravi poštne službe tak, da njihove uspehe kot tudi neuresničene naloge vedno občuti vsa družba, pa naj gre za gospodarstvo, promet, izobraževanje, kulturo, zdravstvo ali katerokoli drugo področje, ki je vpeto v našo vsakdanjo stvarnost. Je že tako: na pošto se jezimo, če z njo kakorkoli nismo zadovoljni, vedno pa smo tiho, če teče njeno delo v redu in brez zastojev. Zdi se nam, da tako pač mora biti.
Dvajset let trdega, vztrajnega in predvsem načrtnega dela poštnih delavcev, njihovih strokovnih služb in poslovodnih struktur je vraščeno v temelje pogojev, na katerih sta širša Dolenjska in Spod. Posavje doživela v teh dveh desetletjih svoj prej nesluteni razvoj. Nekaj številk nas o tem hitro prepriča, vsi pa tudi brez njih vemo, daje pošta v naših občinah v tem času doživela pravcati preporod in izreden napredek. Ze v prvem petletnem obdobju od 1961 — 1965 je mlado podjetje vložilo vse sile za ureditev številnih organizacijskih in kadrovskih nalog. Podedovana nerazvitost PTT služb je že takrat ovirala nas vse pri hitrejšem razvoju krajev, občin in pokrajine. Ureditev poštnega omrežja in avtomatizacija telefonskega prometa v občinskih središčih
sodi v to prvo obdobje. Število telefonskih naročnikov se je takrat povečalo od 963 na 1638 — danes pa imamo v 37 avtomatskih telef. centralah že nekaj nad 10.000 naročnikov. Enotna ptt tarifa pa takrat ni dajala prostih rok za racionalno gospodarjenje v podjetju.
Do leta 196 9 se je podjetje srečevalo s težkkmi finančnimi vprašanji. ^ razumevanjem in vsestransko dobrim sodelovanjem občin, družbenopolitičnih 'organizacij in združenega dela •pa je pošta od 1965 do 1969 dosegla skokovit napredek: od 8 je skočila na 19 ATC, ponovno se je povečalo število telefonskihnaročnikov in zvez, telegrafski promet pa je vključila v amortizacijo. Poštni promet je doživel prvo modernizacijo.
Sedemletni načrt razvoja PTT prometa v pokrajini je od 1969 do 1975 ponoven pomemben mejnik v hitri rasti in nadaljnji modernizaciji celotnega podjetja, zlasti še v telefoniji, teleksu, pri poštnih storitvah, pridobivanju novih, sodobnih objektov itd. Pridobljene kvalitete so omogočile nadaljnjo ugodno rast panoge v njem četrtem planskem obdobju, to je od 1976 do 1980. Na novo so v tem času zgradili ali sodobno uredili vse poštne stavbe v občinskih središčih in drugih večjih krajih. Telefonija se je skoraj podvojila, veliko večja od plana pa je skupna vrednost investicij v tem času, saj znaša čez 250 milijonov dinarjev.
Zdaj dela na področju podjetja 66 enot poštnega omrežja, na vsako enoto pa pride po 2570 prebivalcev naših krajev (v Sloveniji: leta 1978 po 3794 prebivalcev, v Jugoslaviji pa v istem letu celo po 6292 prebivalcev). Pošte imajo zdaj veliko računskih in drugih strojev, sodobnih pripomočkov, dobro urejen prevoz itd. Vsak dan prejema pošto v pokrajini 22,3 % njenih prebivalcev, 5-krat na teden 12,9%, 4-krat na teden 3,7 %, 3-krat na teden 54,5 % in dvakrat na teden 6,1 % prebivalcev. V Novem mestu deluje poštni prometni center, več kot 2/3 vseh pošiljk pa pošta prepelje že sama s svojimi furgoni.
Število poštnih delavcev se je v 20 letih povečalo (skupno z upravo novega podjetja) za 27 % precej večji pa je bil v tem času skok v prometu: poštnih storitev je zdaj za 64% več, telegrafskih za 130%, vseh (Nadaljevanje na 2. strani)
Vsakodnevni prizor na kriišču TVP. ,,Nič posebnega”, boste rekli. Res je, vendar primerjajte to fotografijo s fotografijo na 3. strani.
Jubilej poštnih
Z 31. 8. 1980 je odšel Ivan Aš v zasluženi pokoj. V TOZD ŽAGA Straža je pred upokojitvijo opravljal dela in naloge vodje žagalnice. Skoraj da ni starejšega Novolesovca, ki ga ne bi poznal, kar pa ni nič nenavadnega, saj je bil Ivan več kot enaitrideset let v A'ovolesu. Praktično je bilo njegovo službovanje vedno povezano z lesom. Menda se je tega nalezel že v mladosti, saj je bil njegov oče kolar.
Ivan Aš se je rodil 11. 4. 1920 v Gor. Straži, kateri je ostal vseskozi zvest, tako kot je ostal zvest svojemu nagnjenju do dolenjskih gozdov in lesu. Že pred vojno se je zaposlil na Gozdni upravi, kjer je delal do marca 1942, ko se je znašel v italijanskih zaporih, v katerih je bil nekaj dni manj kot dve leti. Po kapitulaciji Italije se ni mogel takoj vrniti domov, saj je bila Straža kraj, ki je dal veliko partizanov. Šele na posredovanje švicarskega Rdečega križa se je v letu 1944 vrnil v Slovenijo. Dobil je delo na začasni upravi gozdov, ki so bili nekdaj last gozdnih veleposestnikov. Po osvoboditvi je delal na Dolenjskem gozdnem gospodarstvu. Iz tega obdobja so mu ostala v spomin obnovitvena dela na žagi v Soteski in kasneje na žagi v Straži Na vrsto je nato prišlo služenje dveletnega vojaškega roka.
Ko se je vrnil domov, je bil poslan na polletni tečaj za zunanjo trgovino v Ljubljano, kjer se je prvič srečal s tov. Knezom. Ker je tečaj končal z odličnim uspehom, so ga zadržali v Ljubljani na komiteju za zunanjo trgovino, kjer je delal pri tovarišu Janezu Vipotniku. Kljub vsemu ga je vleklo nazaj na Dolenjsko. Po večkratnih prošnjah je uspel, da se je zaposlil zopet na Dolenjskem. Od takrat, to je od leta 1949, pa do upokojitve je bilo njegovo ime ozko povezano z lesrsko proizvodnjo in Novole-som, saj je opravljal najrazličnejša odgovorna dela.
Ko sem ga vprašal, kako se spominja vseh teh let, mi je z nasmehom na ustih in s hudomušnim pogledom dejal:
„Bili so težki, a tudi lepi trenutki! Sicer bi človek lahko o vsakem letu službovanja napisal knjigo, toda mislim, da je najlepše to, da se je lesarstvo razvijalo. Značilno za prva povojna leta je bilo in to mi je
lep spomin, da smo delali z veliko zavzetostjo. Odnos do dela je bil povsem drugačen kot danes. ”
Na vprašanje, čemu se bo posvetil sedaj, ko bo imel časa na pretek, je tov. Aš v šali dejal, da bo najprej razbil budilko, nato pa še dodal:
„Sedaj bo čas za vse tisto, kar sem odlagal za čas, ko bom upokojen. Zelo rad se lotim različnih del, ki so v zvezi z lesom. Potem so tu še: čebele ter vrt, vinograd in tudi nekaj več knjig bo prišlo na vrsto.
Kar zadeva moje dosedanje delo pa sem prepričan, da ga bodo moji sodelavci dobro in z uspehom opravljali, saj so sposobni in vedno, kako se tej
/
C
Ivan Aš
reči streže. Z zanimanjem bom spremljal nadaljni razvoj DO NOVOLES, saj je razumljivo, da se čez noč ne da prekiniti vsega tistega, kar je človek delal skoraj štirideset let.
Ker imam sedaj priložnost, bi se rad javno zahvalil vsem sodelacem za vso pomoč, ki so mi jo nudili v času, ko sem bil zaposlen in jim hkrati želim, da bi dosegli v bodoče že večje delovne uspehe”, je dejal Ivan Aš.
Zahvalil sem se mu za razgovor in mu v imenu vseh Novolesovcev zaželel še veliko zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju.
VANJA KASTELIC
(Nadaljevanje s 1. strani) drugih storitev pa kar za 340 %, vse seveda brez telefona. Tehnično vzdrževalne službe in drugi strokovnjaki podjetja so v teh 20 letih opravili dragoceno delo, saj imamo tudi po njihovi zaslugi sodobno, skoraj že popolnoma avtomatizirano tt poslovanje in .znatno večjo strokovnost vseh zaposlenih.
Prostor nam ne dopušča, da bi o ostalem delu poštnih delavcev lahko povedali še precej več, vendar pa le moramo poudariti še nekaj dejstev. Najprej omenimo čvrsto tovariško solidarnost, ki povezuje delavce podjetja v zaveden in notranje močan ter zdrav kolektiv, pdn dobrih nadaljnjih načrtov. Skrb za strokovno in drugo izobraževanje je v njem vedno na prvem mestu, pravtako praktični ukrepi za dvig življenjske ravni zaposlenih. Sem sodijo dobre možnosti za zdrav letni oddih, za rekreacijo, planinarjenje in športno življenje. V podjetju deluje v vsaki TOZD osnovna organizacija ZK; 66 komunistov predstavlja 15 odst. vseh zaposlenih delavcev. Sindikat dela v okviru občinskih meja, delavna pa sta tudi mladinska organizacija in aktiv borcev NOB.
Delavcem podjetja za PTT promet tudi naše prisrčne čestitke ob 20-letnici delovanja,
združene z iskrenimi željami, da bi v naše skupno dobro kmalu lahko uresničili vse svoje načrte!
ZANIMIVOSTI IZ DOMAČIH POŠT-TOKRAT V ŠTEVILKAH
- Pred 20 leti je bilo na območju podjetja za PTT promet Novo mesto 129 poštnih nabiralnikov v krajevni in 169 v vaški dostavi; zdaj jih je v krajevni dostavi 152, v širši (vaški) dostavi pa 356.
— Leta 1961 je pošta na 6 progah „pošta—železniška pos-taja-pošta” prevažala vse pošiljke še s konjsko vprego. Danes vzdružuje 7 lastnih avtofurgonskih zvez, s katerimi prevaža vse poštne pošiljke, sprejete na poštah našega območja, za vse druge kraje v Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu, pravtako pa seveda tudi v obratni smeri.
— Že leta 1961 so dolenjske pošte skupaj z DOLENJSKIM LISTOM šle v pravo akcijo za pridobivanje novih naročnikov domačega pokrajinskega glasila SZDL. Poštni delavci so takrat pridobili 1893 novih naročnikov, zmagala pa je pošta Jesenice na Dol.: njen upravnik Jože S kri ec je dobil za 307 novih naročnikov tudi prvo nagrado — moped.
Pravnomočno izrečeni disciplinski ukrepi
PRAVNOMOČNO IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI OD 15. 8. DO 4.9.1980
TOZD TSP
1.	MARJAN NOSE:	-
prinašanje in uživanje alkohola med delovnim časom — prenehale delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev.
2.	JURE AŠClC: - šest neopravičenih izostankov, zapuščanje delovnega mesta, javno grozil — prenehanje delovnega razmeija.
3.	TIHOMIR BARBIČ: -netovariško, surovo obnašanje do sodelacev — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo enega leta.
4.	ROMAN BRAJDIČ: -štiri neopravičene izostanke, predčasen odhod iz dela — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev.
delavcev
— Se konec 1961 ni bilo na območju širše Dolenjske nobene avtomatske telefonske centrale (ATC), temveč le ročne z 915 naročniki. Danes je v 37 ATC vključenih že nekaj nad 10.500 naročnikov. Dela pa še vedno tudi 10 ročnih central s polavtomatskim medkrajevnim prometom in z 81 naročniki.
— Januarja 1961 je bila na Dolenjskem samo ročna telegrafska centrala s 3 priključki. Danes ima Novo mesto 160—številčno avtomatsko telegrafsko centralo, v katero je vključenih 68 teleks naročnikov.
-	Pred 20 leti je imela Dolenjska v medkrajevnem tt prometu samo 6 visokofrekvenčnih kanalov, danes pa jih ima: 98 telegrafskih in 578 telefonskih.
— Leta 1961 so pošte na Dolenjskem opravile uporabnikom 10,175.000 ptt storitev, lani pa že 121,089.000.
-	Avgusta 1961 so v Črnomlju odprli prvo lastno poštno poslopje na Dolenjskem. Zdaj ima podjetje v svoji lasti ali pa je etažni lastnik 19 poslovnih prostorov oz. stavb. Le še nekaj manjših pošt posluje v zasebnih hišah, druge pa so v stavbah družbenega premoženja.
— Lani je bilo od 979.000 sprejetih priporočenih pošiljk izgubljenih ali poškodovanih samo 14 pošiljk — ali 0,0014 odstotka.
5.	JANEZ SENICA:	-
prihod na delo v vinjenem stanju — javni opomin.
6.	BOŽO BESEDNJAK: -kadil na prepovedanem mestu — javni opomin.
TOZD T A P
1.	FRANC URBANČIČ: -dva neopravičena izostanka — javni opomin
2.	MILAN GLIHA: - nevestno in malomarno opravljanje del in nalog — razporeditev na druga dela in naloge za dobo enega leta.
3.	STANE VIŠCEK:	-
nezakonito razpolaganje z delovnim sredstvom — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo enega leta in plačilo delovnega sredstva.
TOZD T D P
1.	SREČKO JORDAN: -uživanje alkohola med delom — javni opomin.
2.	JOŽICA MIRTIČ: - trije neopravičeni izostanki — javni opomin.
3.	STANE GORENClC: -pet neopravičenih izostankov
—prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta.
4.	SIMO KAKALOVIC: -prinašanje in uživanje alkohola med delom — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev.
5.	MIRAN KUMELJ: -prinašanje in uživanje alkohola med delom — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev.
6.	MIROSLAVA DUKANO-
VIČ:	— nepravilno pisanje
delovnega lista — javni opomin.
7.	ŽARKO KUMELJ: -odhod iz TOZD na prepovedanem mestu med delom
p iv nehanj e delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev.
8.	ALOJZ KRALJ: - odhod iz TOZD na prepovedanem mestu med delom — javni opomin.
9.	DUŠAN SAJEVEC: -odhod iz TOZD na prepovedanem mestu med delom — javni opomin.
10.	ANICA BLIZNAC: -dva neopravičena izostanka, nepravilno pisanje delovnega lista — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta.
11.	MARTINA JORDAN: -uživanje alkohola med delom — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev.
12.	ČAMILA CIVOVIC: -netovariško in surovo 'obnašanje do sodelavca, nepravilno pisanje delovnega lista — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev.
TOZD T E S
1.	LADISLAV JARC: -uživanje alkohola med delovnim časom, zapuščanje dela, neizpolnjevanje del in nalog — prenehanje delovnega razmeija, pogojilo za dobo šest mesecev.
2.	CIRIL ŠIŠKA: - kadil na prepovedanem mestu in bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev.
TOZD T P P
1.	VESNA MALENŠEV: -pet neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo enega leta.
2.	JOŽE ŠTULAR:	-
predčasno zapustil delo javni opomin.
3.	BRANE OSTANEK: -neizvrševanje del in nalog —
javni opomin.
4.	FATIMA SALIHOVIC: -samovoljno oddaljevanje od dela med delovnim časom —
javni opomin.
5.	DARKO KOVAČEVIČ: -samovoljno oddaljevanje od dela med delovnim časom —
javni opomin.
TOZD T K O
1.	DARKO REBA: - sedem neopravičenih izostankov z dela zaporedoma, odklonil delo brez opravičenega razloga, dva neopravičena izostanka — prenehanje delovnega razmerja.
-ik
ZAHVALA Ob smrti mojega očeta
NIKOLE PRŠLJA
se iskreno zahvaljujem OOS TOZD BLP za podarjeni venec.
Prav tako se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD BLP CSM za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
RUTKO PRŠLJA
„Drži, da je na vozu samo en hlod, toda do mesta od kjer sem ga pripeljal tovornjak nebi mogel priti”, nam je zatijeval „furman”.
r
NOVO LES 5
\

Tudi v Velikem Podlogu so vesela dekleta
Naš tokratni obisk je bil namenjen TOZD SIGMAT v Brestanici. V želji, da vam jo bolje predstavimo smo zaprosili direktorja TOZD, tovariša Ivana Jenkoleta, za razgovor. Uvodoma naj zapišemo, da je TOZD Sigmat dokaj specifična TOZD, saj izdeluje kovinske in polies-terske proizvode. Sedež TOZD je v Brestanici v neposredni bližini termoelektrarne. Tu
Ivan Jenkole
imajo obrat s kovinsko proizvodnjo. Obrat s proizvodnjo poliesterskih izdelkov pa je v Velikem Podlogu.
Sicer pa je tov. Jenkole dopolnil to kratko predstavitev
s naslednjimi besedami: „Razen tega, da je v Brestanici kovinski obrat, je tu še uprava TOZD. To je tudi vzrok, da je ta del TOZD po številu zaposlenih nekoliko močnejši kot v Velikem Podlogu, kjer teče proizvodnja predvsem gradbene plastike. Režijskih delavcev imamo tam izredno malo, le toliko, kot je nujno potrebno za nemoten potek proizvodnje.
Oba obrata sta povezana ne samo s tem, da sta sestavna dela TOZD Sigmat, pač pa jih povezuje tudi proizvodni proces, saj kovinski obrat izdeluje modele za obrat v Vel. Podlogu. Vedeti namreč moramo, da poteka v poliesterskem obratu proizvodnja predvsem na ta način, da nanašajo materiale na različne modele. Ta proces se sicer da posodobiti, vendar pa pri tako majhnih serijah, kot jih imamo sedaj, to ne bi bilo rentabilno.
Proizvodni program v kovinskem obratu pa je sledeč: še vedno delamo določene tipe betonskih mešalcev. To so lahki mobilni betonski mešalci, nekoliko večjih kapacitet, ki imajo zmogljivost do 6 m3 betona na uro. To vrsto tristolitrskih mešalcev proizvajamo v Jugoslaviji samo mi.
Drugi del programa so industrijska nihalna vrata, kijih izdelujemo že štiri oziroma pet
let. Ta vrsta kljub vsestranski uporabnosti in koristnosti do sedaj za kupce niso bila posebno zanimiva predvsem zaradi sorazmerno visoke cene. V zadnjem času, ob vsevečji energetski krizi, pa postajajo vsebolj iskana. Tako za mešalce kot za industrijska nihalna vrata lahko rečem, da jih bomo še obdržali v proizvodnem programu.
Naslednji proizvod so airless aparati. To je za nas in naše tržišče povsem nov proizvod, ki smo ga vključili v proizvodnjo v kovinskem obratu. Gre za aparate za brezračni nanos barv, ki se uporabljajo v lesni industriji, ladjedelništvu in drugje, kjer nastopajo večje površine, ki jih je potrebno površinsko obdelati z barvo. Za razliko od klasičnega načina nanašanja barve s pomočjo kompresorske pištole je prednost nanašanja barv s temi aparati v tem, da imamo 30 % prihranek pri materialu in velik prihranek na času. To velja predvsem v primerih, ko nanašamo barvo na velike površine. Seveda je potrebno reči, da je klasični način (kompresorski) nanašanja barv še vedno nenadomestljiv pri postopkih, ko gre za manjšo oziroma bolje rečeno preciznej-
šo in zahtevnejšo obdelavo površin, npr. v avtomobilski industriji.
Te aparate izdelujemo v sodelovanju z nemško firmo WIWA in s švicarsko WAGNER.
^ gradbišče kjer bo nova hala
To je proizvod, ki ga tudi Prav v tem zadnjem pro-izdelujemo v Jugoslaviji iz ključ- izvodu vidimo večje razvojne no samo mi.	možnosti kot jih nam nudi
mešalec ali pa vrata, o katerih sem že govoril.
Tu v Brestanici še močno občutimo prostorsko stisko, ki jo bomo odpravili s postavitvijo proizvodnih prostorov v velikosti 1600 m2. Gradnja, ki sicer že poteka, nekoliko kasni, kar bo imelo za posledico tudi to, da ne bomo mogli izpolniti prvotno načrtovane proizvodnje.
Zato smo morali narediti tudi rebalans plana, tako da je prišlo do nekaterih strukturnih sprememb, sicer pa bomo dosegli načrtovano vrednost proizvodnje. Zaključek pri gradnji novih proizvodnih prostorov, ki ga pričakujemo šele v začetku naslednjega leta, bo pomenil tudi izboljšavo delovnih pogojev in še nekaterih stvari, kot na primer jedilnica itd.
V poliesterskem obratu imamo nekoliko večje težave, ki izvirajo iz manjšega števila naročil podnožij za svetlobne kupole (investicije so se, kot je znano, zmanjšale) in težav pri nabavi surovin. Vse našteto je pripeljalo do zastojev v proizvodnem procesu prav zaradi
pomanjkanja surovin, ki so posredno odvisne od uvoza.
Ker je naročil za podnožja kupol manj, smo pričeli s proizvodnjo cvetličnika, ki je izredno primeren za dekoracijo večjih prostorov in ulic. Posebnost teh cvetličnikov je, da so dovolj veliki, mobilni in da je vzdrževanje cvetlic zelo poenostavljeno, saj zadržujejo vlago po ves mesec. Na začetku je tudi proizvodnja čolnov. Zanimiv proizvod je tudi poliesterski trak, ki služi za sidranje betonskih blokov pri gradnji nadvozov na cestah.
Skratka, zavedamo se, da bomo morali za proizvode, ki zaradi tega ali onega vzorka izpadajo, poiskati ustrezno nadomestilo in na tem tuti že delamo“, je zaključil tov. Jenkole.
V Sigma tu si veliko obetajo od novih proizvodnih prostorov, saj bodo s tem odpravili ozka grla v procesu kovinske proizvodnje, kar bo nedvomno vplivalo na večjo storilnost.
Načrti so lahko bi rekli realni in prav zato tudi uspeh ne bi smel izostati.
—ic
6 NO VOL ES	Številka 13- 12. september 1ŠŠ0
	
/ UKnrl 1 /''in v n	7rlolit\/o 1/rorlitnv/
rreaiog ra \	ZuGNlVC mGUllUV 			J
PREDLOG RAZDELITVE INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH KREDITOV
Na podlagi javnega razpisa za pridobitev individualnega kredita za TOZD s sedežem v občini Novo mesto, ki je bil objavljen na oglasnih deskah TOZD in DSSS, se je sestala komisija za ogled stanovanj in novogradenj z nalogo, da pregleda novogradnje in adaptacije vseh prosilcev kredita za individualno stanovanjsko izgradnjo, ter izdala predlog prioritetne lestvice, ki je trenutno še potrjujejo DS TOZD in DSSS s sedežem v občini Novo mesto in stopi v veljavo, ko jo vsi DS soglasno potrdijo.
V letošnjem letu se je na razpis prijavilo 51 prosilcev, vsota, ki je bila razpisana, pa je 1.060.000 din. 300.000 din je vezanih pri Jugobanki, kjer ni pogoj namenskega varčevanja, zato se vsota lahko koristi podvojeno. Preostalih 760.000 din je vezanih pri Ljubljanski banki, kjer pa se lahko bančna sredstva koristijo le na osnovi enoletnega namenskega varčevanja prosilcev.
Komisija je za izdelavo prioritetne lestvice upoštevala kriterije in pravila, ki jih določa samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo kot: stanovanjske razmere, število družinskih članov zaposlenih v delovni organizaciji, leta zaposlitve, višina že prejetega kredita od delovne organizacije, zdravstveno in socialno stanje družine ipd. Upoštevajoč kriterije sporazuma je komisija najprej izločila tiste prosilce, ki niso imeli vlite niti prve plošče, niti nimajo namenskega varčevanja v višini 20 % vrednosti stanovanja, stanovanjske hiše oziroma adaptacijskih del. Komisija je izdelala predlog prioritetne lestvice, pri čemer je določila najvišji znesek odobre-
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
NIKOLE PRŠLJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in OO ŽS TOZD TVP za izrečena sožalja in podarjene vence
BARE PRŠLJA
nega kredita (z bančnimi sredstvi) 60.000, najnižji pa 25.000 din. Zaradi pomanjkanja sredstev je morala komisija nekaj prosilcev, ki nimajo najbolj perečih stanovanjskih razmer izločiti, bi pa tudi ti še potrebovali določena sredstva za dokončanje.
Sicer pa je predlog sledeč:
TOZD TVP
Ljubljanska banka
1.	DULAR Ljudmila	25.000
2.	FINK Danica	35.000
3.	KRANJC Anica	25.000
4.	KRAMARŠIČ Jože	30.000
5.	ZUPANČIČ Karol	30.000
Izločeni:
1.	MEDIC Ivan
Jugobanka
1.	AVGUŠTIN Jože	20.000
2.	DAROVEC Marija	20.000
3.	FINK Marija	20.000
4.	NOSE Franc	20.000
5.	POTOČAR Marija	15.000
6.	ŠERCELJ Ivan	15.000
7.	ZUPANČIČ Marjan	20.000
TOZD TDP
Ljubljanska banka
1.	BLATNIK Majda	30.000
2.	FABJAN Jože	25.000
3.	MURN Albin	25.000
4.	MIŠJAK Silvo	35.000
Izločeni:
1.	BJELOŠEVIČ Boris - nima dokumentacije
2.	ZUPANČIČ Mirko - nima pogojev
Jugobanka
1.	LUKAN Božidar	15.000
2.	POČRVINA Alojz	15.000
TOZD TSP
Ljubljanska banka
1.	KOŠIR Ivanka	25.000
2.	PETERLIN Stane	25.000
Izločeni:
1. JURŠIČ Vlado
Jugobanka
1.	MEDIC Jože	15.000
2.	BLAGOJEVIČ Cvetkal5.000
TOZD ŽAGA STRAŽA Ljubljanska banka
1.	BRADAČ Ivan	25.000
2.	BLATNIK Karol	25.000
3.	PEČJAK Stane	35.000
4.	ZAMIDA Alojz	30.000
TOZD TES
Ljubljanska banka
1.	BOBNAR Stanko	25.000
2.	MEŽNARŠIČ Milan	35.000
3.	ŠPELIČ Ivo	25.000
4.	STOPAR Ivan	25.000
Jugobanka
1.	PAVČEK Brane	15.000
2.	ŽAGAR Majda	15.000
DSSS
Ljubljanska banka
l.ERPIČ Franc	25.000
Izločeni:
1. ZUPANČIČ Stanka
Jugobanka
1. PALČIČ Anica	30.000
TOZD TPI
Jugobanka
1.	BRADAČ Zdravko 30.000
TOZD BLP
Ljubljanska banka
1 J>UREBER Franc	35.000
2.	RADOSAVLJEVIČ Rade
50.000
3.	ŠOBAR Stane	35.000
Izločeni:
1.	KOŠIR Nataša
2.	BARTOLJ Jože
3.	RUDOLF Peter
Jugobanka
1. BUKOVEC Stane	20.000
TOZD TGD
Ljubljanska banka
1. POTOČAR Janez	50.000
TOZD TPP
Ljubljanska banka 1. KOBE Franc	30.000
Izločeni:
1. KALČIČ Franc — ni pogojev
2. KUM Branka
130 vojn od leta 1945 do 1979
Morda ne boste verjeli, pa je žal resnica: med letom 1945 in, 1979 se je v vojno vihro po končani drugi svetovni vojni, največji moriji v vseh dosedanjih tisočletjih človeške zgodovine, zapletlo kar 81 držav, zvečine iz nerazvitega sveta. V tem času je bilo na svetu pribl. 130 vojn, ki so med drugim v 12 državah tako hudo uničile okolje, da se to še danes pozna pri pridelovanju hrane v teh deželah.
Milijon dolarjev gre na minuto za vojske po vsem svetu! Od leta 1945 se je celotni „vojaški proračun sveta” povečal za trikrat in požre zdaj precej več kot 450 milijard dolarjev na leto. V zadnjih 20 letih so se izdatki za oboroževanje v tretjem svetu povečali za 4-krat. Svetovna trgovina z
vojaško opremo dosega že pribl. 20 milijard na leto.
O čem govore in svare svet razna poročila strokovnjakov, ki nas opozarjajo pred morebitno usodno svetovno katastrofo? O tem, da prihaja na raznih krajih sveta do podnebnih sprememb, odmiranja gozdov, sprememb v kroženju ogljikovega dioksida in ogljika v zraku, o nevarnosti zastrupitve s težkimi kovinami, o vplivih transporta in vojaških aktivnosti na naravno okolje itd. Seveda pa ob vsem tem ni ne konca ne kraja številnih razprav in svaril, kako bi lahko denar, ki ga človeštvo razsipa za oboroževanje in vojaške dejavnosti, mnogo koristneje upora-blili za ohranitev miru na svetu, pa seveda tudi za financiranje razvoja vseh narodov.
— Medtem ko znašajo skupni vojaški izdatki na svetu pribl. 450 milijard dolarjev na leto, dosega uradna pomoč za razvoj „nerazvitih” komaj 20 milijard na leto.
— V zadnjem desetletju se je dohodek na prebivalca v razvitih državah povečal za 1000 dolarjev, v številnih nerazvitih deželah pa komaj za 10 do 30 dolarjev.
— Proizvodnja hrane na prebivalca se v razvitih državah povečuje za 11 kg na leto, v državah v razvoju pa niti za desetino tega.
— Kam drvi svet spričo takih nesorazmerij in krivic, nespametnega tekmovanja v oborožitvi in trmastega nesodelovanja pri reševanju številnih nerešenih vprašanj, ki skrbe celotno človeštvo? Odgovor ni težak.
Počitniška praksa
PREŠERNOVA DRUŽBA 61000 LJUBLJANA Borsetova 27
iz svojega programa za leto 1980
»LJUDSKA KNJIGA«
zbirka romanov iz svetovne književnosti
Tudi do 5-krat cenejša od podobnih zbirk, ki jih izdajajo komercialne založbe. Knjige formata 17 X 11,5 cm so vezane v celo platno, imajo večbarvni ščitni ovitek, tiskane pa so na brezlesnem papirju. V zbirki izide tudi letos 6 knjig s prek 1600 strani zanimivega branja.
1.	Richard Rive: Obsedno stanje, roman iz življenja temnopoltih Junakov, ujetih v ozračje nasilja in policijske strahovlade po mestih rasistične Južne Afrike. Zlasti vreden naše pozornosti zdaj, ko je nasilje v Južni Afriki ponovno v ospredju svetovne javnosti. (Izšla)
2.	W. Somerset Maugham: Tesno domovanje, mojstrsko opisana doživetja značilnih maugha-movskih junakov sredi eksotičnega sveta južnoazijskih otokov, polna presenetljivih in vendar prepričljivih spoznanj. (Izšla)
3.	Henri Troyat: Pajek. Z izredno umetniško močjo napisan roman o mladem Gerardu, čigar bolestna navezanost na sestre in mater opozarja na usodnost takšnih skritih nagnjenj v nas samih. Avtor tudi pri nas znanih biografij o Puškinu, Lermontovu in Tolstoju je za to delo prejel najvišje francosko priznanje — Prix Goncourt. (Izšla)
4.	Carlo Sgorlon. Bogovi se bodo vrnili, pripoved o nezakonskem furlanskem otroku, ki v svojem 27-letnem potepuškem življenju spoznava bridko usodo svoje od nekdaj tlačene domovine. Bogovi se bodo vrnili, vendar ne bogovi oblastnikov... Trpljenje ni bilo zaman, ni se izgubilo v tisočletnem mlinu časa. (Izšla)
5.	Josef Hen: Jokohama. Delo je duhovito odkrit, živahno napisan prikaz sedanjega življenja na Poljskem, kakor ga spoznava mlada Američanka, ki skuša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko.
6.	Kurt Vonnegut, ml.: Mačja zibka. Napol utopičen, napol znanstveno fantastičen roman, eno najmočnejših del novega humanizma, najboljše delo avtorja »Klavnice 5«, »Zajtrka prvakov« in mnogih drugih, tudi Slovencem že znanih pripovedi.
Naročnina za vseh 6 knjig je 440, din, poravnate pa jo lahko tudi v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980.
Štiri od šestih knjig so že izšle in vam jih lahko takoj pošljemo po pošti. Dve bosta izšli oktobra. Po izidu zadnjih dveh knjig bodo knjige v prosti prodaji vsaj 100 odstotkov dražje.
Podpisani(a)
Polni naslov
naročam zbirko romanov iz svetovne književnosti »LJUDSKA KNJIGA«
a)	naročnino 440,— din bom poravnal v celoti, takoj po prejemu položnice,
b)	naročnino 440,— din bom poravnal v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980.
Podpis:
Izpolni, ustrezno obkroži in pošlji na naslov,-Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
Naš izlet
Kot vsako leto, tako smo tudi letos med počitnicami sprejeli na obvezno prakso učence in študente. Skupno je bilo 37 praktikantov, od tega 16 dijakov tehniške šole za lesarstvo, 6 dijakov gimnazije, iz ekonomske srednje šole 6 dijakov, iz upravno administrativne šole 2 dijakinji, iz tehniške šole za strojništvo 1 dijak, 1 štipendist VEKŠ Maribor, 2 štipendista ekonomske fakultete, 1 štipendist iz višje upravne šole, 1 štipendist s fakultete za strojništvo, 1 pa iz biotehniške faklutete - lesna smer.
Prvi dan prakse so imeli praktikanti samo predavanje, na katerem smo jim predstavili delovno organizacijo kot celoto, TOZD in DSSS in jih seznanili s samoupravljanjem. Hkrati smo jih tudi poučili o pravilnem in varnem delu. Naslednji dan so pričeli s prakso v posameznih TOZD oz. službah DSSS.
Po končani počitniški praksi smo nekaj praktikantov anketirali. Na vprašanje „Kako ste bili zadovoljni s prakso? “, so praktikanti odgovorili, da so bili s prakso zadovoljni, sodelavci pa so jim nudili ustrezno pomoč. Razen na TOZD Žaga praktikant ni bil zadovoljen, ker je bila sama zaposlitev premalo organizirana in je delal le tam, kjer trenutno ni bilo drugih delavcev.
Na drugo vprašanje „Ali ste na praksi dobili kaj novih izkušenj, katere boste s pridom uporabili pri nadaljnjem šolanju? “ so odgovorili dijaki gimnazije, da so si pridobili nekaj praktičnega znanja, vendar ga v šoli ne bodo potrebova-
li.	Menijo pa, da bodo s tem, ko so spoznali delo v proizvodnji, gotovo vztrajnejši pri učenju. Ostali praktikanti, razen iz TOZD Žaga, menijo, da bodo praktične izkušnje s pridom uporabili v šoli, saj bodo lahko teoretična spoznanja primerjali s praktičnimi.
Na vprašanje „Kako ste bili zadovoljni z mentorjem? Ali vam je nudil ustrezno pomoč pri delu? “, so praktikanti iz TOZD TVP, TSP, TPP, TDP, TES, BLP in DSSS odgovorili, da so bili z mentorji zadovoljni, ker so jim nudili ustrezno pomoč, čeprav je bila tudi ta odvisna od mentorjevega razpoložljivega časa.
Ko smo praktikantom dejali, naj navedejo predloge, kako naj bi po njihovem mnenju potekala praksa, so odgovorili takole:
Praktikanti iz TOZD TVP so dejali, da je bil dosedanji potek počitniške prakse zadovoljiv. Praktikanti iz TOZD TPP na dosedanjo prakso nimajo pripomb. fz TOZD TSP predlagajo, da bi morah praktikantu najprej obrazložiti posamezen stroj in potek dela na njem, šele nato bi lahko pričel delati. Na TOZD Žaga meni praktikant (štipendist visoke šole), da bi morali praktikanta zaposliti z zahtevnejšimi in raznoličnimi deli, da bi lahko izpopolnil svoje teoretično znanje. Iz TOZD TDP in TOZD TES menijo praktikanti, da bi bilo v redu, da bi praktikanti delali v različnih oddelkih in naj bi opravljali različna opravila. Praktikanti DSSS pa so (nekateri) menili, da bi radi delali na različnih delih, drugi pa menijo, da je bolje da delaš na enem delu, ker le-tega dobro spoznaš.
Na vprašanje, ah so z nagrado zadovoljni so odgovorili, da je nagrada v znesku 149,70 din za vsak delovni dan za praktikante srednje šole primerna, za nekatere celo visoka. Prav tako so menili praktikanti višjih in visokih šol, da je nagrada 179,60 din za vsak delovni dan v redu.
Vsi praktikanti pa so na vprašanje „Opišite, kakšen odnos do vas kot pripravnika so imeli delavci Novolesa" izjavili, da so se z delavci dobro razumeli, da so jih smatrali za sebi enake in so jim pomagali kolikor so mogli.
Na podlagi anketnih listov lahko ugotovimo, da so bili praktikanti v glavnem s prakso zadovoljni. Večina praktikantov je za to, da bi delali v času prakse na različnih delih, da bi tako čim bolj spoznali posamezen TOZD oz. službo. Nekateri mentorji bi lahko v večji meri nudili pomoč praktikantu, ali pa bi dobili zamenjavo, če jim čas tega ni dopuščal. Vsi praktikanti so bili zadovoljni s predavanjem, ki je bilo prvi dan prakse, saj so dobili vpogled, kako je urejeno samoupravljanje v delovni organizaciji.
Večina mentorjev je praktikante ocenila pri delu kot zelo uspešne in marljive.
V. N.
Gore sodijo s svojo še nedotaknjeno naravo, s čudovitim rastlinskim in živalskim svetom med najlepša pokrajinska območja naše domovine. Hoja v gore privablja vsako leto več ljudi. To dokazuje tudi izlet, ki ga je organizirala Novolesova planinska sekcija zadnjo soboto v avgustu, saj se ga je udeležilo kar 56 naših delavcev.
Cilj našega izleta je bila 2332 m visoka Mojstrovka nad Vršičem.
Ko smo v zgodnjih jutranjih urah zapuščali novomeško avtobusno postajo, je bilo v avtobusu tiho; vsak zase smo razmišljali kakšno bo vreme, kajti vremenska napoved ni bila ravno najboljša, ali bomo zmogli pot na vrh in podobno. Ko pa se nam je v Straži pridružilo še nekaj planincev, ni. bilo več časa za razmišljanja. V avtobusu je zmanjkalo sedežev pa nič zato — nobene slabe
volje, brez prerekanja za sedeže, saj se dobro sedi na blazini za na moije in na zložljivih stolčkih, pa čeprav smo se napotili v hribe! V dobrem in veselem razpoloženju nam je vožnja do Kranjske gore, kjer smo napravili kratek postanek, zelo hitro minila. Tudi vožnja na Vršič ni bila nobena novost, pač pa se je marsikdo ob izstopu iz avtobusa zazrl v mogočen masiv Mojstrovke na desni, kije bila naš cilj.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Koča v Tamaiju — v ozadju Jalovec
Naš izlet
v__________________J
(Nadaljevanje s 7. strani)
Na Mojstrovko vodi več planinskih poti. Izbrali smo lažjo — po V strani. Otovorjeni z nahrbtniki smo se zagrizli v hrib. Ob poti smo opazovali nizko grmičevje pritlikavega brina, zveriženo boričevje, ki kljubuje snegu in vetrn, temnozelena rušje in grmičevje živordečega sleča,_ Id je na žalost že odcvetel. Čimviše smo bili, temredkejše so bile rastline, proti vrhu pa se je med sivimi skalami boril za svoj obstoj le še zeleni mah.
Čeprav nas je pot vodila strmo navkreber, smo se le dvakrat ustavili za kratek počitek in požirek čaja. Nihče ni hotel pokazati utrujenosti in omagati; čimprej smo hoteli na vrh, kar nam je uspelo po dveurni hoji. Vrh. Občutek zmagoslavja, pa čeprav se nismo šli alpiniste, saj je bila pot prav prijetna brez klinov in hoje na prepadi — torej primerna za
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni, odgovorni in tehnični urednik — Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto - Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC — TOZD Dolenjski list Tisk: DITC
—	TOZD Tiskarna Knjigo-tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421
—	1/72 z dne 31. januarja 1978.
vsakega, tudi za tiste, ki so bili prvič in so tu doživeli pravcati planinski krst z vrvjo po zadnji plati.
Imeli smo srečo. Z vrha se nam je odprl čudovit pogled na naši dve najlepši gorski dolini — Tamar in Trento. Pogled je bil enkraten in ga je težko opisati. Najbolj nas je zanimal pogled na skakalnice pod Poncami. Še vpis v knjigo, žig v planinsko izkaznico — formalnosti, bi rekli stari planinci, pa ni tako — vsako zase je doživetje, zlasti za tiste, ki so bili prvič tu, in za najmlajše udeležence. Resje, da je marsikdo izmed nas pozabil na vsakdanje skrbi, toda čas se ne ustavi niti v hribih. Morali smo pohiteti v dolino. Za sestop smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je šla po lažji poti, druga pa po težji -Hanzovi poti. Slednja vodi po steni Mojstrovke in je precej naporna. Če smo odkriti, vseh trinajst nas je stisnilo pri srcu ob pogledu na gole skale, pečine in prepade, pa ni nihče priznal, da nas je bilo strah.
Pošteno smo si oddahnili, ko smo začutili pod nogami trdo podlago in prijetno planinsko pot preko Slemena v Tamar. Tu se nam je pridružila prva skupina.
Kot bi hoteli dokazati, kako zelo smo bili zadovoljni z izletom, smo v avtobusu spontano zapeli. Upamo si trditi, da le ne velja pregovor „Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor”. Gotovo se bomo še srečali na planinskih izletih, hkrati pa vabimo tudi tiste, ki ste tokrat ostali doma!
Marička Papež
r	“	n
Kadrovske vesti
za avgust 1980
TOZD TDP: prišli: Zvonka MRVIČ (iz TOZD TSP);
odšli: Miro BESEDNJAK (v uk), Anton KUKURUZO-VIČ (samovoljno), Danica JAKLIČ (sporazum), Ivuša BLIZNAC (zahteva delavke), Jože CUJNIK (samovoljno), Mirko GARIČ (samovoljno), Šimo KOKA-LOVIČ (samostojno), Vlado PAUROVIČ (zahteva delavca), Bara ŠPINE (samovoljno), Marija PEČJAK (sporazum), Zvonka ZUPANČIČ (konec počitniškega dela), Jožica ŠENICA (konec počitniškega dela), Damjana HROVAT (konec počitniškega dela), Draga LEMO-VEC (konec počitniškega dela), Slavko NOVINEC (v TOZD BLP).
TOZD TVP: prišli: Ivan DRAŽETIČ; odšli: Edvard TAVČAR (smrt), Mirko PAPEŽ (disciplinska izključitev), Tomo LOVRIČ (konec počitniškega dela), Damjana KULOVEC (konec počitniškega dela), Andreja AVGUŠTIN (konec počitniškega dela).
TOZD TSP: prišli: Frano POPLAŠEN, Branko DA-VIDOVIČ; odšli: Pavla KOŠIR (sporazum), Peter GRGIČ (samovoljno), Sadik ISLAMOVIČ (sporazum), Slavka KOCJANČIČ (konec počitniškega dela), Andreja KOCJANČIČ (konec počitniškega dela), Marinka ŠPRINGER (konec počitniškega dela), Zvonka MRVIČ (v TOZD TDP), Drago KRŠTINC ( v TOZD BLP).
TOZD TGD: prišli: Igor ŠPELKO, Roman KOS, Milan s KRIST, Venčeslav DROBNIČ; odšli: Ivan AŠ (upokojitev), Sandi BRAJDIČ (samovoljno), Jože KOVAČ (samovoljno), Bojan KOVAČIČ (samovoljno), Draga TEINOVIČ ( konec počitniškega dela), Mirjana BUKOVEC (konec počitniškega dela), Sreto PEJIČ (konec počitniškega dela), Darja PEPERKO (konec počitniškega dela), Igor BRAJDIČ (samovoljno), Edo HUDOROVAC (samovoljno).
TOZD TES: prišli: Dušan GERDENC, Štefka GORŠE, Juže KUMELJ; odšli: Jože POČERVTNA (v JLA), Aleš KAVŠČEK (konec počitniškega dela), Boris KOŠMRL (konec počitniškega dela).
TOZD TAP: odšli: Branko ROGELJ (sporazum).
TOZD TPP: prišli: Anton KELVIŠAR, Anton AVSEC, Ivan KASTELIC, Marija BRULC, Anton ERLAH, Janez MLAKAR, Vid PIPAN; odšli: Marjeta ŠORN (konec počitniškega dela), Vlasta KAVŠČEK (konec počitniškega dela).
TOZD BLP: prišli: Slavko NOVINEC ( iz TOZD TDP), Drago KRŠTINC (iz TOZD TSP).
DSSS: prišli: Janez JERIČ, Magda RODIČ, Franc CURHALEK; odšli: Anton OSTERMAN (upokojitev).
TOZD SIGMAT: prišli: Janez BOGOVIČ, Rudi MEDVED; odšli:	Marija
ŠRIBAR (sporazum).
ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD V AVGUSTU 1980
TOZD	Moški	Ženske	Skupaj
TOZD TDP	152	219	371
TOZD TVP	124	182	306
TOZD TSP	177	167	344
TOZD TGD	41	46	87
TOZD ŽAGA	150	23	173
TOZD TPI	60	23	83
TOZD TES	101	24	125
TOZD TAP	84	53	137
TOZD TPP	134	85	219
TOZD BLP	79	36	115
DSSS	79	81	160
TOZD SIGMAT	79	28	107
TOZD TKO	57	26	83
TOZD LIPA	85	3	88
TOZD BOR	78	12	90
SKUPAJ	1480	1008	2488