ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva iiiianiiiiiiiBiii^iiiaHHPJ i s THE ONLY SLOVENIAN DAILY J BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO | ffl THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 I SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERIC A. «1 • i ^■»■»■■■KlinMBHnHffiHBBiHffil IIIIIIIIIIIRIIHI1IIHI1IIJ ■ "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OURffl J FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR g ■ WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI. Q J VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE J FOR ALL." "■■■»■■^■■■■■■■■■iiBMMHiaiaiaiiHaiHWW — VOLlTiME^vY. Z LEToTr —— CLEVELAND, O, SREDA (WE DNESDAY) FEE. 21st, 1923. ST. (NO.) 44. _____Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter Aprii 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. __Posamezna številka 3>c. RUHRSKA MA SE VEČA. ELSENKIRCHEN JE "MESTO MRTVIH." — NEMCI POSKUŠAJO IZVESTI POPOLN BOJKOT PROTI OKUPACIJSKIM SILAM—RUSIJA VZNEMIRJE- 5 NA NAD SPOROM MED POLJSKO IN LETVIN-SKO. — London, 20. feb. — "Daily Express" je iz Berlina pre-» vest, da bo nemška vlada poskusila doseči sklic med- i arodne konference v Londonu z ozirom na ruhrsM polo- r London, 20. feb. — Neka brzojavka, ki jo prinaša r pmes" iz Dortmuinda, opisuje nemško mesto Gelsenkir- a ki je zasedeno od Francozov, kot "mesto mrtvih." f rg Plin in elektrika odvzeta Francozom. A ,, ^er-lin, 20. feb— Železniški minister je naročil nem- s 1 železniški administraciji, da se odvzame preskrbo pli- ^ r^ado ^lektriene -sHe-na' postajah, ki so pod j, ^ucosko ali belgijsko kontrolo. pred vojaškim sodom. f v r^yence, 20. feb. — Vojaški tribunal je danes obsodil * ,c ^lezniških uradnikov od deset do šest dni v zapor ra- 8 ' poslušnosti in hujskanja železniških delavcev, ^vnatelj Disconto družbe je bil obsojen na 25 dni za- F Kot protest so se v mestu zaprle vse banke. Policij- e i. ^Čdtifk je bil aretiran, ker ni salutiral francoskim r **Nkom 1 brzojavka iz Gelsenkirchen javlja, da so danes ),,!'.na stavko vsi uslužbenci Reichsbanke kot protest v 11 aretaciji bančnega ravnatelja- T ^ldorfski župan izgnan. i j0 p u^sseldorf, 20. feb. — Francoske oblasti so duessel- a žuPana aretirale in izgnale, ker ni poslušal njih * fi t^t ^)alnes j® bil v Mayence aretiran ravnatelj pošte 1 nakar so odšli na štrajk vsi poštni in tele- j ttf. Gradniki. Kot posledica so poslopje zasedle voja- • T6- i k Č™ v ^ueSseldorfu postaja čimdalje bolj nape- u še' ^^ Proftestni štrajk; ki ga vodijo poštni usluž- * (k^i nečejo niti raznašati poštnih pošiljatev niti pro-T e%i vnaTOke Francozom in Belgijcem- Obratujejo le še goj^^eleznice. Vsi mestni delavci so na stavki vsled iz- ■ iVJijj. ^eh mestnih uradnikov. za okupacijo. , ^ Je ^anos -o^la^no odobril načrt finančnega j glasom katerega se izplača iz državne glabajne 1 0 frankov za okupacijo Rubra. Predloga se s«-Ja Prec^ finančnim odsekom parlamenta. iwnemirjena- * ' wn • lu®kva, 20. feb- — Sovjetski zunanji minister Cice- , ^ J<*lal Poljski in Letvinski noto, v kateri izraža raz- : obL Je ^ad stainjem na južnozapadni meji. in v kateri se ' 1? 1>0nuj'a Prijateljsko posredovanje Rusije v sporu j IV?16^ in nevtra^ne zane v vilnskem okra ju. Ci^j. je spor predložila Ligi narodov, vsled česar . ^i^.^Potzoirja na pogodbo, ki je bila sklenjena v Rigi, ^ JY je odločeno, da bosta Poljska in Letvinska sama Heb?J poravtnali svoje teritorijalne spore. ^ ta 0 -a.ne priznava Lige narodov, dostavlja nota, kaj-s ^anizacija je pod vodstvom vlad, ki še niso odne-t ^Pnii sovražnostmi napram Rusiji. fa ^ 0In> 20. feb. — Premier Bonar Law je danes iz-p Poslansko zbornico z ozirom na včerajšni govor rgea' da ne bil° Primerno vabiti Zedinjene ^ Je f ^08redbvanju v ruhrski krizi in v odločevanju, r^cotelka o'kupacija v soglasju z versaillesko po H^C VlRda z^in.tenih držav sama ni potrdila te Velebiznes zadovoljen-s poravnavo an-: gleškega dolga. SENATOR SMOOT PRAVI, DA BO SPORAZUM MED ANGLIJO IN AMERIKO POMAGAL UREDITI EKONOMSKE RAZMERE. New York, 20. feb. — Senator , Reed Smoot iz Utah je danes v • pogovoru z zastopnikom revije . "Magazin of Wall Street" dejjal: ^ "Sporazum med angleško in a-meiiisko vlado za refondiranje angleškega dolga bo imel bolj u-godne posledice na svetovno tr- ' govino kot vse gospodarske konference, ki bi se mogile vršiti v bodočih sto letih." "Kaj pa vas d o vaija k terfiu mišljenju?" se (je vprašalo sena- 1 < torja_ "Svet bo s tem prišel do spo>-znan'ja, da sta se oba velika angleško govoroče naroda na svetu, med katerima se nahaj kontrolni v temelj svetovnega bogastva in tr- j govine, pravkar mirno in prijj a-tdjslko sporazumela glede največjega mednarodnega dolga, in to bo Ibrezdvomno imelo pomir jatjoč učinek. S tem se je rešijo predmet kolosalnih proporcijj. Seveda, to govorim v prepriča- ' mju, da bo kongres odobril sklep ' komisije za refondiranje. Negotovost se je s tem umaknila gotovo- ' sti, in * tem se (je postavilo tudi 1 vzgled, kako se ima izravnati in 1 prirediti za odplačevanje dolgov kakršnekoli vrste. Slporazum too 1 deloval ma znižarije obresti vse povsod. Podal se je impresiven dokaz vsemu svetu, da na njem . še vedno živi duh poitqnega in : zmernega postopanja ter finančne odgovornosti, ki se ina trese pred dolgom, pa še tako velikim, ako je doba za poravnavo zno»- 1 na. Narodi in ljudje vsepovsod bodo skušali posmdnati Angleže ter bodo dosegali reči, ki se jih je zdaj smatralo za (nemogoče." "Kako pa sodite o mednarodnem položaju v splošnem?" se je vprašalo Smootja dalje. "Splošni položaj \ia zelo teman," je odvrnil senator. "Ako bi Evropa imdla kaj danerja li Vsaj kredita, tedaj bi sedenj imeli že nov0 vojno malih na,rodov." "In če se stanje Evrope ne izboljša, temveč še poslabša, ali je ; kako upanje za obdržanje znosnega stanja v inditstrij in trgovini te dežele," se ga je vprašalo dalje. "Anglija in angleška država se gotovo nfi sesujeta. Tam se bodo razmere izboljšale. Ako se ne, tedaj je gotovo, da bomo za svojo lastno varnost morali «ami skrbeti. Toda s trgovskega »tališča, brez ozira na politiko, vojne in revolucije, smo zmožni shajati prilično dobro celo, ako 8e Evropo izloči jz svetovne trgovine Ali naša domača trgovina ne znaša sedaj več kot 92 procentov od celokupne naše trgovine? Ako imam0 spremeniti nekq|j ostalih 8 procentov v domačo trgovino, nas.to ne bo upropastilo, akorav- ; no bi to delalo nekaterim, aiko ne vsem, precejšne neprijetnosti in teškoče, A to bi očividn0 nadomestilo dobro, ki bi prihajalo se. doma produeliralo reči, ki se jih sedaj kupuje v inozemstvu. Poleg tega pa Evropa še ni ves svet." -_o-- — Godba Triglav priredi v nedeljo J. aprila veliko plesno veselico v prid Slovenskemu Delavskemu Domu. Društva se prijazno opozar-1 ija, da ne prirejajo na isti dan veselic- Preiskava je farsa. ZVEZA ZA CIVILNE SVOBOD-ŠClNE NAPERJA TO OBTOŽBO Z OZIROM NA PREISKAVO V LINCANJE ŽELEZNIČARJA V ARKANSA- 1 su. New York, 20. feb. — Robert N. Baldwin, ravnatelj Zveze za civilne svolbodščine, je danes poslal arklajjsaškemn igovernerju T. E. MeRae-u pismo, v katerem se ^ izjavlja, da je prt i ska v a, ki Ibi * jo imela izvesti državna zakono-d-a jiS' z ozirom n|a, linčanje želez- ' niskeiga stavkarja E. C. Gregor- "l ja, navadna farsa, in da so urad- ^ niki Missouri and North Arten-sas železniške družbe zadevo po-polnoma potlačili. 1 Baldwin izjavlja, da je v pis- c m-u na govern er j a drižave Arkan. ^ sas stavil slcdecfe vprašanja: 1 Ali ni resnica, da kot gover- 1 ner niste hotel] dati protekcije c stavkarjem v Harrisonu? ' \ Ali ni resnica, da zakonodaj- \ ni odsek sploh še ni pričel s pre- 1 iiskavo, in d!a. se niti datuma, ni 1 določilo za pričetek preiskave ? * Ali ni resnica, da je odsek hotel pričeti z delom, toda da je c siruibil zanimanje v preiskavo, ko 1 so prišli v Little Rock J. C. Mur- ^ ray in drugi uradniki Missouri and North Aifldamsas železnice? 2 Ali ne kažejo vsi dokazi, da je državljanski komitej kriv za vise < nemirne in da je ta odher pod kontrolo železniške družbe? Ali, niso uradniki družbe na ueiut'i? iskovanje v nemire? Ali niso dofki^izi, ki kažejo, da je državljanski komitej v Harrisonu pod vplivom Ku Kluks Klana? q Ali ni resnica, da so Ku Kluksi podpirali komitej v njegovih pro- ^ tipostavnih aktivnostih ? -o--- l TOVARNARJI ZAHTEVAJO , VEC NASELJNCEV. j Washington, 20. feb. — Danes : se je mudil pred senatnim nase- , ljeniškim odsekom R. M. Welch, * kot zastopnik Younigstown Sheet -and Tube Co-, ter izahtevail, da se | sedanji naiseljeniški zakon spremeni ter da se .spusti v deželo ' večje število navadnih delavcev. 5 Welch je dejal, da njegovi druž- ( bi ob sedanjem času primlarnjku- 1 je kakih 300 mož, in da je i ska- ' nje navadnih težakov skero bre- J zuspešno. Zaslišanih je bilo tudi več drugih 0seib, ki so izjavljale, da je ekonomski kaos v Zedinje- . nih državlah gotov, ako se ne do- ' voli vstopa večjemu številu na- ; seljencev, ki bi .zadostili zahtevi tpo navadnih delavcih. Tovarnarji zahtevajo, za se delavskemu tajniku d|ai moč, da y slučaju potrebe sam odredi, da se izpusti primerno število naseljencev v deželo. -o-- — Kot se je zvedelo včeraj fco predsednik pocestne že-i leznice John J. Stamley, za-i hteve motormanov in sprevodnikov za zvišanje lestvice vzel v pretres- Včeraj je šel k njemu poseben odbor . od unije, kateremu je dal Stanley nekako tako razumeti. O tem, da bi družba i zahtevam enostavno ugodila, sicer ni govora, toda nekaj zvišanja pa delavci znajo doseči. Tudi Če bi se zvišal i ■ plače, se bo voznilna za en-! krat vseeno pocenila. Toda; kasneje zna kmalu priti -na! . 6 centov, ker bi višje plače j t znižtale dbrestovalni fond,; ki regulira voznino. Donahey podpisal prohibicijsko predlogo PROHIBICIJSKI ZAKON JE PRVI, KI GA JE PODPISAL IM>NAHEY, ODKAR JE ZASEDEL GOVERNERSKO ME STO. " \ Columbus, O-, 20. feb. — Go-verner A. V. Donahey je danes podpisal prvo zakonsko predlogo, ki bo postala zakon pod njegovim režimom in se je obenem poslu-žil tudi prvič svoje pravice, dja vetira. Podpisal je Benderjevo prohibicijsko predlogo, ki določa dosmrten zapor za osebe, kj bi pre- 1 dajale opojne pijače, za pitjem katerih bi sledila smrt, in pa najmanj leto zjapora v državni jet-nišnici za prvo kršitev prohibi-cije. Vetiral pa je predlogo poslanca Evan-sa iz Cuyahoga okraja, ki določa, da. se mora osebe in korporjaoije, ki bi predajale nerazkužene cunje za brisanje, kaznovati z globo ali izaporom. Benderjeva prohibicijska pre-d loga je ® podpisom Don'ahsya postala zakon, iki postane veljaven in učinkovit v 90 dneh, E-vansova predloga pa je vrnjena zbornici. i -o-- Strašilo s peklom ne vleče vež. SENTIMENTALNE TRADICIJE SO DANE« IZGUBILE SVOJ POMEN. V Clevelandu in sicer v hotelu- Wintcn, je sedaj v teku konvencija metodistovsko-episkopal-ne cerkve. Včer.atj je pred zbo-rovalci, ;ki so prišli iz raznih delov Zedinjeni'h držav, govoril J. Wilson Stitt, bivši župan v Berkley, Cal. V svojem .govoru je dejal: "Danes se ljudi ne da več strašiti s peklom in z bolečinlaimi, ki jih bodo trpeli po smrti, in na stare sentimentalne tradicije ne da nihče več ni počen groš. Nai milijone drjžavljancv drugih dežela je napravilo konec ideji o državno prilmani veri ter s srednjeveškim bogoslovjem. Prišli smo do tega, ko ba vera morala zadostiti najvišji inteligenci. Vera ihioilai dati zadostitev tudi znanstveniku. Ona more sodelovati z vztoujajoč0 demokracijo a-li pa prehati s poskusi da prinese vodo življenja trpečemu svetu." --O- NOV HABSBURŠKI PRETEN-DENT. Dunaj, 20. feb. — Na Dunaju se je pojavil moški, ki pravi, da je sin pred 34 leti umorjenega cesarjeviča Rudolfa, ki vodj kam p j (njo za upostavitev monarhije ter zahteva zase habsburški prestol. Nazivlj® se princ Kari Rudolf, ter pravi, da je sin iz tajnega zakona, ki ga je cesarje-vič Rudolf sklenil z igralko Veče-;.ro. , -O- — Moškega, ki je bil pri-■ jet v zvezi z umorom prohi-• bicijskega agenta Carla - Metta, policija še vedno drži 11 in izprašuje, akoravno nje-•Igovo ime ni znano. Kot se i;nam pdroča, je Metta šele i! pred kratkim hudo teroriziral po Collinwoodu ter na-, .^stopal proti ljudem z izredno brutalnostjo. Trditve, ki se nahajajo v spomenici, bodo unijs'ki predstavniki še v podrobneje podprli s statističnimi podatki, ki se jih bo predložilo komisiji kasneje. Napihovanje cen trdega pre-! molga se vrši v treh Separatnih oddelkih, pravi spomenica; približno $1.26 pri toni se po nepotrebnem računa k stroškom pro- j dukcije, $1 pri transportu in j $1.35 pri distribuciji. K temu se' ckiiaja, dja. se pri cenitvi premogovnih zemljišč računa tako velikanske »vote; da, se- ta 'sedaj- -ti ne skuša ceniti, v koliko so pretirane, kar bo v kratkem v premogovni industrij} posta'.M nojibolj vznemirjajoč faktor. ' Doma'ci konzument mora plačati pri toni trdega premoga čelo od $4 do $5 več kot pa bi bi-' la pravična cena, ker je del trdega premaga 'nerabnegai zla, dru-zega kot za parno kuritev in sb zanj ne zahteva tako veliko, ta mora za dober premog domač konzument tem več plačati. V spomenici se opozarja, da je čisti profit čestih večjih antra-eitnih družib, in >. sicer Lehigh Coal and Navigation Co., Wil-kesbarre Coal Co., Lehigh Val-1 'ey Coal; Co., Philadelphia .and , Reading Coal Co., Delaware and Hudson Coal Co. jn pa Delaware Lackawannix iand Western Coal Co., v letu 1912 znašal $8,600,r 000, v letu 1920 pa je narastel j na $32,000,000. Ako s0 vse druz-! be, (ki producirajo lantracitni premog, profitirale v tolikem obse-gU, tedaj so njih čisti dobički v teku osmih let poskočili od trinajst milijonov dolarjev na .eno-inpetdeset milijonov dolarjev. -o—i- — Kakih 20 oseb je za-dobilo sinoči poškodbe, ko je pričela goreti poulična kara, ki vozi po E. 30 St. Večina so bili obrezani, ker so pobijali okna, da se rešijo iz kare. Ogenj se je pojavil pri sprednjih vratih in ko so potniki, katerih je; bila kara natlačeno polna, hoteli n? plam skozi zadnja vrata, so jih dobili zabita. Pomagat' si niso mogli drugače, da so pričeli razbijati, okna in skakati ven. Na E. 30- St. karah je nastavljen samo po er> ; moški in sicer motbrman, ki ■ mnra opravljati delo motor-i mana in sprevodnika. Takoj, ko se je zvedelo o tej nezgo- ■ di, je izjavil mestni svetjiik . Thoimas, da ba vložil reisalu- ■ cijo, da »e enak sistem na o-menjeni progi opusti. Datum za komunisti-€tA proces določen. OBRAVNAVA PROTI DELAV-SKfM VODITELJEM, KI SO BILI ZAJETI V MICHIGAN-SKEM POGONU, SE PRlCNE 12. MARCA. St. Joseph, Mich., 20. feb. — Sodnik Charles E. White je da- "" nes določil 12. marc za pričftelk obravnave delavskih voditeljev ir^orpva&ev" na" -itouVfciictjV. v "v Bridgeman, ki so obtoženi kršenja micMgariskega euiti-sin'dik-'li-sfcicnee'a? zakona, i Prvotrvo je Mlo določeno, da se ima. bbraiVnava > ' pričeli že 26. feb. Odložitev ■ o-; bravnave se je odredilo, na prošnjo prosekucije kot obrambe, da, se dobi še več zapriseženih izjav v Chicagi in New Yorku, ki se jih bo predložilo P*i obravnavi kot ' del izpričeve.nja. ---O-- Vera kot zdravilo za kapitalizem. KATOLIŠKI ŠKOF PRAVI, DA i JE VERA EDINO ZDRAVI-! LO ZA NEMIRNOST. Sinoči je govoril pred "Industrij alno zvezo" V Engineers av-j ditoriju elevelandski katoliški škof Jos. Schrembs o Vzrokih svetovne nemirnosti. Dejal je: "Potrebni So razni elementi za končanje sedanjega kaosa, kajti ta nemirnost obsega vse socialno in industrijalno življenje, toda vera in izobrazba sta najvažnejša. Delodajalec, in deilavec se morata naučiti pravic in dolžnosti, ki 'jih imata, eden napram drugemu in vera ju mora naučiti, da je Bog njiju skupni oče in da so vsi ljudje njiju bratje." Skof je v svojem predavanju navajal izjavo znanega finančnika Roger \V. Bobaona, da so vsli zdravila Za sedanjo nemirnost, iz-vzDmši vero, kot jajčja lupina. "Človek, ki uči ali pridi:ga, da mora biti bbj med delavstvom in kapitalom, je sovražnik javnega blagostanja," je nadaljeval škof. "Rusija nudi vzgled dežele, ki je poskusila shajati brez kapitala. Sedaj kapital ki je bil povabljen nazaj v od lakote udarjena ozemlja, pregleduje polbžaj' s ' pprljwim "očesom. i Skof Sehremb? se je »rttii izfa'- . zil v prilog predloge, ki bi garan-» tirala ženskam v industriji primerno minimalno plačo. MONOPOL AHTRACJTNtH RUDNIKOV PREDSTAVNIKI ANTRACITNE UNIJE SO PREDLOŽILI PREMOGOVNI KOMISIJI SPOMENICO, V KATERI SE OPOZARJA NA VELIKANSKO ODIRANJE KONZUMENTOV. Washington, 20. feb- — Uradniki rudarske imije iz Pennsylvanije so danes predložili premogovni komisiji Zedinjefrrih držav spomenico, v kateri se opozarja, da premogovni podjetniki potom popolnega monopola, ki ga izvajajo industriji aintraoitnega premoga, zahtevajo pri vsaki toni najmanj $3.61 profita, do katerega absolutno niso upravičeni. Ako se računa, koliko antrac-itnega premoga se nakoplje vsako leto, tedaj je mogoče trditi, da plačajo vsako leto $252,700,000 premogovnim podjetnikom več kot pa bi jim bilo treba, če bi podjetniki ne imeli absolutnega monopola v industriji. N Na-spomenici, ki je bila predložena vladni komisiji, so podpisani predsedniki treh unijskih distriktov v Penn-svlvainiji, Thomas Kennedy, C. J. Golden in Q. J- Bretman, in pa Ellis Searles in John Moore, ki zastopa vrhovni od-bor rudarske organizacije. STRAN 2. 1 -'ENAKOPRAVNOST'4 : ' i FEBRUARY 21st, 1923 "Enakopravnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .............,..........1 year $5.50, 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland. Collinwood, Newburgh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. S3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada ..................................-»• 87 s" H u,°- POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaia ea Arnerisko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE_ Za vsebino odasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo- CLEVELAND, O-, SREDA (WE DNESDAY) FEB. 21st, 1923. Princeton 551 _Randolph 5811 ANGLEŠKI DOLG. 4 Pred kratkim se je mudila v Zedinjenih državah angleška vladna komisija, ki se je pogajala in pogodila .s predstavniki Zedinjenih držav glede pogojev, pod katerimi bo Anglija poravnala svcj vojni dolg v Ameriki. Kot zmo zvedeli iz časnikarskih vesti, se je obresti od več bili jonskega dolga znatno znižalo in določilo se je, da •rna Anglija 62 let časa, da dolg poravna. Manj znano- toda toliko bolj resnično' je, da je angleška komisija besedilo odplačilnih pogojev že v žepu prinesla, in da jih je ameriška komisija le nekoliko preiu redila in formalno sprejela. Stric Sam je s to pogodbo poklonil svojemu angleškemu bratrancu darilce, znašajoče kaka dva bilijončka dolarjev. Z drugimi besedami po-! vedano, Amerika bo plačala Angliji odškodnino, da se je .smela tepsti v zadnji svetovni vojni- Brezdvomno'se boste vprašali, kako je kaj, takega' mogoče, in Če ne bodo veliki finančni interesi protestirali proti takemu početju. Tega pa se ni bati, kajti to postopanje ameriške vlade je s splošnega trgovskega stališča jako razumljivo. V Washington.ii se prav nič ne boje, da bolelo Morgan in drugi finančni kralji dvignili celo najmanjši , protest. Senator Reed Smoot, eden izmed najbdlj konzervativnih članov ameriškega kongresa, se je pred par dnevi pred zastopnikom "Magazine cf Wall Street" izrazil, da bo sprejem načrta za poravnavo angleškega dolga v Ame-r iki "imel ugodnejši učinek na trgovino sveta kot vse' mednarodne ekonomske konference, ki se zamorejo vršiti v bodočih sto letih." Senator Smoot je morda šel male predaleč v svojem brezmejnem entuzijazmu, ko poskuša prorokovati kar za sto let naprej, toda nihče ne more oporekati, da bo ta poravnava do^ti napravila z ozirom na izjednačenja kapitalističnega mednarodnega gospodarstva in trgovine. . Navdušenje za to poravnavo med finančnimi interesi vam bo še bolj jasno, če pomislita na dejstvo, da zanjo ne bo plačal nihče drugi kot navadne ljudske mase v Zedinjenih državah- Vojni bondi Zedinjenih držav vsled tega ne bodo padli v vrednosti, izplačati jih bo treba pa vse-' eno. Vlada bo za nekaj bilijonov kratka, toda plačal jih bo j konzument in navaden človek v obliki višjih davkov, veliki biznes pa bo vlekel profite. Seveda, tudi ljudstvo v splošnem bo indireiktno nekoliko poplačano za svoje žrtve, kajti trgovina in aktivnost v industriji prinaša delavcu Nova konstalacija. ! Poskus nasilne rešitve reparacij skega problema s strani Fran-' cije je razbistril politični položaij ter rodil kot prvo posledico da-Hekosežnega pomena novo grupa-cijo zapadnih sil. Najnovejša poročila iz Londona in Pariza ne dovoljujejo nobenega dvoma več, da o kaki "entente cordiale" med britskim in francoskim kabinetom glede reparacij skega vprašanja ne more biti govora. Vse kaže, da se bo v poteku francosko-nemškega spora Anglija tlržala pasivno, sledeč svoji stari in zanesljivi devizi! "wait and see". Po vesteh, ki so došle iz Washing-tona, soditi, misli Amerika zavzeti slično stališče, dasi so se pojavili simptomi, da se e ela Har-dingova vlada za evropske razmere v zadnjem času malo bolj zanimati kakor doslej. Dočim sta torej Anglija in Amerika kot gospodarsko naj j ačj i potenci sveta odkrito priznali svojo deisintere-siranost v sporu in kvečjemu zagotovili Francijo svoje "blagohotne nevtralnosti," sta se postavili Belgija in Italija iskreno na francosko stran. Glede Bellgije, ki je poleg Francije pri Teparaci'jah ! najbolj interesirana, je to povsem umljivo in ni bilo drugega pričakovati. Tembolj je presenetil nenadni preokret Italije, ki ga je pač predvsem pripisovati novi orientaciji Mussolinijeve vlade. F.minentne važnosti sa presojo 1 položaja je govor, ki ga je imel Poincare v petkovi seji francoske poslanske zbornice in ki ga je skoro smatrati za nekak zunanjepolitični ekspoze. Z občudovala! vredno odkritosrčnostjo je šef pariškega kabineta pri tej priliki . obrazložil vsei ker je francosko-angleakim odnošajem doslej dajalo značaj javne tajnosti. Povedal je, da francosflco-ang»eš!ki sporazum ni bil nikoli popoln — "n'a jamais implique la confortni-te des vues deuk pays sur toutes matieres." Za tak sporazum bi bilo potrebno, da eden obeh narodov žrtvuje gotove svolje interese drugemu na ljubo, česar Anglija ni nikoli storila. "L'Aingle-terre n'a (jamais compris l'enten-te de cette facon." Angleška po-| litika je bila vedno politika pro-' | ste roke, ki ni poznala ozirov na Francijo in je bila mnogokrat ^ francoskim interesom očitno pro-tivna, kakor pred kratkim v Tan- { ' gerju in v Tuniziji. Bivša anglei-! i ška v'lada je prigovarjala Grkom, ' n^j začno sovražnost in se ni ozirala na odločno voljo Francije, ista vlada v Mezopotamiji podpirala emira Faycala, si menda ni domišljala, da je bilo to Francozom posebno prijetno. Danes naj ohraniti v Orijentu mir- Ko je bi na željo britske vlade Francija raztrgala pogodbo, ki jo je z Veliko Britanijo vred podpisala, in to zato, ker si ta domišlja, da ima edino ona v roki ključ do re>-i šitve reparacij skega problema> ki 1 jo gotovo nekoliko zanima, ki pa Francijo zanima mnogo bolj. Kaj naj počne Francija brez rešitve tega problema. Kako naj spravi v ravnotežij e svo j budget, kako naj skrbi za svoje razdejane pokrajine^ kako naj živi? "Kljub temu — je nadaljeval Poincaie — sem trdno uverjen, da sf Ko angleško-francoski sporazum obdržal, in sicer zato, ker je Aniliji ravno tako potieben kakor nam. Kljub rezerviranosti naših angleških prijateljev danes v Porenju nismo sami. Nam ob strani stoje belgijski vojaki in inženirji. Z Belgijci in z nami bodo sodelovati italianski inženirji, in kdo ve, če se v naši druži i prej ali slej ne znajdejo tudi Anpleži? Nemška vlada je smatrala za svojo dol/nost, proti naši akciji glas no protestirati. Dolži nas kršitve Versajske mirovne pogodbe. Tega nas dolži vlada, ki določbe te pogodbe vsak dan z nogami tepta. Wolirov urad poroča, da je celo odpoklicala svoja poslanika v Parizu in Bruslju. Pustila pa je v vsakem obeh mest vodjo po-s'i v, ki to za po*r':bne pogovore /.;*c' Tudi iz Mussolirfijjevega načrta j je jasno razviden najnovejši pojav v svetovni politiki: nOva gru-pacija "aliiranih in asociiranih J J v »» držav. --o i— | : . AiWfeniL] Ženska je kristalna prizma, skozi katero je treba gledati stvari, da se vidijo iMti!!]i!n[iiinHuiiiiii«iui:]uii!iii!ii:[!iiiiiiiii:HniMiiiiiHiiniiiiii!iiiiitimiiMiiiiiniw i | I KARL MAY: | | || WINNETOU || j 1 RDEČI GENTLEMAN * g j § fcxiHiiiiii;>tC3tiui!:i>!:ic.?itiitmri| S3tUUIUMMr}UHUMi>UUI)nt.nt llir3HHIUlMllC2; jo podarili?" \ "Ne, meni ne." "In tudi komu drugemu ne. Če te kot poštenjaka pošijejo semlkaj, ida gradiš cesto za gorečega konja, moraš na.iprvo vprašati doličnika, ki te pošilja, »Ji ima pravico; če pritrdi ti mora tudi dokazati. Tega pa nisi storil. Jat* vam prepovedujem na dalj no merjenje!'' S povdarfkom spregovori zadnje ibesede, \z katerih je odsevala britka resnica. Čudil sem se temu Indija-nu. Cital sem veliko iknjig o rdečem plemenu in rame govore Indijancev, a teeega pa še ne. Inou-čuna je govoril čisto, gladko angleščino; njegova logika in njegovi izrazi kažejo nedvomno dilkanetga moža. Ali se je imel megoče zahvaliti lučeniku Klekih-petri ?" iNt&dinženir je bil silno v zadregi. Cp je hotel biti resnicoljuben in pošten, ni mogel nai obidolžitve s.kcro ničesar odgovoriti. Seveda je govoril nekaj; a to je bilo zavijanje in izogibanje. Ko mu glavar zopet7odvrne in ga pošteno užene, obrne se proti meni in pravi: "Sir, ali ne slišite, od česa se igovori ? Zavzemite se za) stvar in govorite kako besedo!" "Hvala, Mr. Bancroft; jaz sem tukaj surveyor, a ne odvetnik, Napravite, kakor hočete. Tukaj le merim e "a ne govorim." Nato pripomni glavar odločno: "Ni potreba, idia se dalje razpravlja. Rekel sem, tla vas ne trpim. Jaz hočem, da se še danes umaknete iod tukaj tja, od koder ste prišli. Odločite se, ali hočete poslušati. ali ne. Jaz se oddalim izdaj z mojim sinom Win-netouvom in se vrnem v času, katerega imenujejo ble-dolični jedna ura. Potem mi odgovorite. Ce odidete, smo bratje; če ne pa skopi jem bojni kol med nar.'t in vam>. Jaz sem Inču^čuna, glavar apaški. Jaz sem govoril. — Howg'h!" Howlgh je indijanska podkrepilna beseda in .pomeni toliko kot: amen, dicsti je, pri tem ostane, tako se zgodi in ne drulgače. On vstane in Winnetou tudi. Oba korakata počasi ipo dolini in zgineta za nekim ovinkom. Klekiflupetra ipa je ostal pri nas. Nadinženir se lobrne k njemu in ga vpraša za svet. On odgovori: "Naredite, kar hočete, Sir! Jaz se popolnoma strinjam z glavarjem. Dagajsajo se velika, neprestana zločinstva nad rdečim plemenom. Toda kot behkožnik vem tudi sam, da se Indijanec zastonj brani. Ce vi danes odidete, pridejo jutri drugi, kateri dokončajo delo. Le opozarjam vas. 'Glavar mi3lj resno." "Kam je šel?" "Po naše konje." "Ali jih imato sahoj ?" "Seveda. Skrili smo jih, iko smo zapajdli, da smo |že iblizu medveda. Grizlija, se vendar ne ,poišče s konjem v njegovem brlogu." Vstane in se oddalji, da se o»gne vsakemu nadalj-nemu vprašanju. Jaz grem kljub temu za njim in ga vprašam: "Sir, ali mi dovolite, d«> grem iz vami? Obljubim vam, da ničesar ne i spregovorim, kar !bi vam ne bilo ljubo. ISamo zato, ker me tako izvanredno zanima In-ču-čuna in seveda tudi njegov sin Winnetou." y Da sicčutvujem tudi ž njim, mu nisem hotel povedati. "Da, pojdite malo z menoj, Sir," odvrne. Oddaljil . sem se od belih in ne maram več slišati od njih; vi mi pa dopadete in zato hočeva iti malo na sprehod! Vi se mi zdite najpametnejši Kžimed vseh. Ali imam prav?" "Jaz sem najmlajši jn prav nič sm'art; menda tudi nikdar ne bedem. Tc me megoče kaže dobrosrčnega človeka." "Ne smart? Saj je vendar več a-li manj vsak Ame-rilkanec." "Jaz nisem Amerakanec." "Kaj pa, če vas ne nadlegujem?" "Ni manje. Nimam vzroka, da bi zatajeval domovino, katero ljubim. Jaz sem Nemec." "Nemec?" pravi irf dvigne (glavo. "Potem pa vas pozdravljam kot sodemačina. To je bilo mend a ^ kar me je vlekla k vam. Mi Nemci smo čudni ljudje. Takoj isipoznamo sorodnost naših src, še predno' pregovorimo, da smo sinovi j ednelga naroda^— da bi pač kmalu res hotel biti en narod! Nemec, kateri je postal popolni A-padh! Ali se vam ne zdi to čudno?"1 "Ne poeslbno. Božja pota so dostikrat čudovita, vedno naravna." "Bcižja pota ! Zakaj govorite od Boga, a ne o csodi, o fatumu ?" "Ker sem Kristjan in Isi ne dam vzeti svojega Boga." "Prav tako; vi ste srečen človek! Da, vi imate' prav: Božja ipota se nam izide večkrat čudovit a, a so vednonaravna. Največji čudeži so posledica naravnih zaklonov in vsakdanje naravne prikazni so velika čuda. Nemec, učen, prizna« učenjak, pa pravi Apach; ali ni to čudno? Toda pota, katera iso me pripeljala sem, so povsem naravna." Če me je od izačetika malo nerad vzel seboj, se je gotove sedaj veselil, daise zamore raagovoriti z menoj. Hitro zapazim, da je trden značaj, a ni Sem hotel niti najmanjše besedice glede njegove preteklosti Spregovoriti. On i,se pa ni držal'tega in me1 je izpraševal prav' živo o mojih razmerah. Jaz mu odgovarjam tako po- _ ___ ---—-------7 p; polno, kot se mi je zdelo, da mu je najlubse-^d imela primerno Idaljavo za nama, sedeva ^mA vo. Zdaj sem imel priliko opazovati njegi>v 0 $ njegove potege. Življenje mu je pustilo podollgaste brazde trpljenja, pokrižne črte P0^A nja, skrbi in zatajevanj. Kolikokrat je moral0 _: oko zreti temno, grozeče, jezno, boječe, ^ obupaj-oiče; sedaj pa je bilo čisto in mirnio 'K® jezero, katerega ne vznemiruje noben vetric, K ^ je tako globoko, dai «e ne mere videti, kaj ® ^ n;a dnu. Ko je ču,l vse znanosti od mene, poki1119 no in ipravi: "Vi ste pred začetkom "bojev, katere 0e J kfončal; toda ti bodo za vas samo zunanji, 110 J # nji. Vi imate seboj Boga, kateri vas ne zapustil. 'Pri meni je bilo drugače. Jaz se«1 k ga, ik0 sem zapuščal domovino; mesto bog'a's ^ relga penuja trdna ver?, imel som seboj na.' namreč slabo vest." v p^1 »Pri teh besedah me pogleda vprašajo"^' zi, da ne spremenim obrsiza, vpraša me: "Ali se ne ipreistrašite?" "Ne." "Toda slaba vest! Pomislite vendar!" ^ "Oemu! iSaj niste bili ne tat ne moril«c' dlosti getove niste bili zmdžni nikdar." Stisne mj roko in pravi: , g-' tl "Hvala vam srečna! In vendar se mot 1 ^ tat, Ikajti jaz sem mnogo, mnogo pokradel! le dragccene stvari! Bil sem morilec. Kako ^jjiJ sem pomoril! Bil sem učitelj na neki visoki to je postranska stvar. Moj največji 'P011''5 J j a! v tem, biti prostiamislec, zanikovati Bo'B'1 pl^ no dokazovati, da je vera v Boga neumni ^ ^ bil dobe? govornik, uplival sem silno na 171 ^/f Ije. Plevel,, katerelaa sem sej al s ptolnii«1 u ^ začel veselo poganjati, nobeno zrno se 111 _ ?effl j ■ temtakem sem Ibil ljudski tat in ropar, ^J^ijft vero in zaupanje v Bog:-". 'Prišel je čas i'eV FEBRUARY 21lst, 19-23 "ENAKOPRAVNOST" ' " STRAN 3< L. SERŠEN, POVEST 0 LITERATU, Topel, skoro soparern večer je. Sam sedim v vrtni lopi, popolno- S ma sam. In žalostne s0 "moje misli in plahe. Sedaj, sedaj po tolik© j dolgih, truda in muke polnih dneh E sedaj zopet popolnoma sam, sam "V kot v onih davnih časih, ko so hodili mimo mene dan za dnem T tuji, trdi, brezčutni obrazi. Mir-no vesla mesec na nebu, a ko ga t Pogledam, se mi zdi, da se mi Ii reži nasproti glava idiotova z vo- ^ denimi očmi in brezzobimi čelju- iS strni .Fej, kako se smeje topo in zlobno!...... Cdava se mi nasloni r v Tpike in omahne na mizo. Iz me sta se čuje nerazločen šum, v bli- r ^nji gostilni vpijejo in razgrajajo It P'lanci, vmes se muči gramofon s svojim hripavim glasom. V mla* I 1 Za vrtom krat. Sedaj pa oboje hkratu, ig Se,m ju jok! Resnično, pijan sem a ' zraka, ki me oveva, pijan sem ■ c : - kozarca vode, ki sem jo iz- j P« za večerjo. Pijan sem od svo- i « neumnih misli.. Saj res, , ^avkar sem se domislil nečesa. ^ Sprehajal sem se popoludne po ^estu, Nia nekem ovinku mi sto- < ^ hipoma nasproti znan obraz, i, ^°znal sem ga takioj, in ratzve- (] Selilo se je moje srce. Res, raz- i y^selilo so je, saj ga nisem videl ■ ^ tiolgo, zelo dolgo. Pred menoj ' ;le stal najljubši mej prijatelj . l2ea mladih let. Obraz mu je ža-rel v Zdravju in zadovoljnosti, ^ejiaJe so se mu 0či, smejale so ®e mu tolteta lica. Kdo bi se ne j Razveselil Ob takšnem pogledu, takšnem lepem, nenavadnem < Stanku? "Zdravo, prijatelj! Vtzriadosti-;e se moje oči, da Te vidijo «t srečno je moje srce, ki Ti lju-. i od nekdaj. Podaj mi roko, pri-3atelj, , ha! Sedaj šele vem, izatoaj me je vprašal po njem! Ime je vse, , srce ni nič!'* ] ■Nisem se ozrl za njim. A sedaj , ko sedim sam v vrtni lopi, sedaj , ko sem se spomnil tega dogodka, , ali je čudno, da buče takšne mis- ( li po moji glavi? Ali je. čudno, , da sem pijan od njih, da sem ; ipijlam cd zraka in od kozarca vo- , de?,... Ponehalo je m hipec razgrajanje v gostilni in utihnil je gramofon. Zu&idile so se žabe in poslušale, odkod tako nenadna tišina. Tudi pes je položil glavo na sprednje noge in je nehal cvi-liti. Saffno oddaleč je nerazločno šumelo mesto, ikakor šum valov, ki se izgubljajo v daljavi. Toda, jičuj, kaj je to? Kakor bi prihajala tam izza gore, tam iz lepših i» srečnejših krajev, mi ziatdoni na uho otožna pesem. Tresoč se priplujejo glasovi po vzduhu, nevidna mehka rOka pogladi moje čelo, in odprta je pot na stežaj do mojega srca. Glava-jse dvigne, ■' bridkost izgine, w fe rije se poro-■ di hrepenenje, misli splujejo {z 1 njim čez gore in doline, tja daleč v davno pozabljene kraje, v dav i no prošle čase. Za njimi strme • moje oči, tam vzhaja solnce, > tam je veliki beli dan. tam so si-1 roke ceste, cvetoča polj®, defhte-! iči travniki, tam je med njimi — ' moja mladost. Cuj, kako rahlo, 1 kako mehkio se glasi: Oblaček ti, ovčica bela, po nebu plavaj mi najprej, > poglej, Maj draiga moja dela, da jo pozdravljam, jej (povej! Mlad glas je, ki poje, čuvstvo kipi iz njega, poslušal bi ga in . se naslajal ob njem vse čase in I iziginilai bi pijanost mojih misli ]in vrnila bi se lepiat mladost." A-li v tem ihipu se je izaprlo okno, nizko jso se spustili zastari, izgu. l bil ge je glas za štirimi stenami il in zopet so padle temne senec na c j moj o dušo.... 1- Pa(zmo je že, trudne s0 moje'o- & či...'. po cesti ropočejo zadnji 1 vozovi. In čuj, pri zadnjem vozu '1 , stepajo konji počasi, enakome-ren peket, enakomerno stokanje ^ koles, klaikicr bi stopali mimo po- 1 (grebci. Le dalje pogrebci, usta- 1 , vite se pred mojim pragom, ča- 1 kajte za hipec, truden sem in . izmučen. Čakajte samo še hipec, a potem poženite in ne ozirajte se! Tja vun, tja med stare znance, ki me vabijo izpod kamenov . in križev! A ne pozabite naložiti z menoj mojelga hrepenenja, da i ne b0 tavalo samo po svetu, da ne tzgreši pota, da se ne oklene druge duše, ki mu je slučajno : prišla nasproti. Vse vzemite s ■ seboj, zlakicpljite globoko! In te- ■ žak naj bo kamen, ki ga povezne-I te p0 vrhu...... ! In pri tem, prijatelj, sem se spomnil Tebe, ki si šel že davno pred menoj. Blagor Ti, in svet naj bo Tvoj spomin ! A Ti'nisi vzel svojega hrepenenja s saboj, ' zapustil si ga meni, da se je pridružilo mojemu, in s tem se je podvojilo breme majeglai živi je- ' 1 nja. Kako naj se :ga otresem, kje naj ga odložim? Mesec se reži še grje z neba, zatisnem naj oči, da, ne vidim [ tega bedastega olbrazla ! — t Zleknil sem se na kl;cp .v lopi in t olbrnil sem se vstran. A mimo mojih dušnih oči so šli tačas do-, godki, ki naj jih povem v naslednjih poglevjih. To je povest io mojem prija-- tel ju, o slovenskem literatu Iva-i nu Leskovcu. Dvajset let izkušenj ^pf Na stotine ljudi je sedaj na potu k zdravju ift veselju, medtem, ko so bili preje vedno bolehni, slabi in obupani. Na stotine se jih ^Silj)gaLC^O^ zahvaljuje dr. Kenealyu, ker jim je vrnil zdravje. Ne glede, kaj je vaša bolezen ali kako stara je že, pridite k dr. Kenealyu. Dal vam ^ bo isto vestno, pazno pozornost in znanstveno zdravljenje, kot mnogim bolnikom, ki so prišli v njegovo oskrbo v preteklosti. Denarne zadeve naj vas ne odvračajo, da bi ne dobili postrežbe špecijalista. On računa za svoje delo, tako zmerno, da zmore njegovo zdravljenje vsakdo, 'ki trpi na kaki bolezni. Urad ima že leta in leta na istem kraju. Uradne ure: od 9. dop. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. Dr. KENEALY nadstropje I 647 Euclid Ave., Cleveland, Ohio, Republic Building. Zapadno od Star gledališča. Vshodno od Guardian banke. Vaš denar je varen I kadar kupite §j Zakladniške Hranilne Certifikate |j Denite vaš denar v zakladniške Hranilne eertifi- li kate (Treasury Saving-s Certificates). Izdaja jih ^ vlada Združenih držav in šc ena izmed najvarnejših investicij kar iih je danes na svetu. [jf 9 Sedaj kupite lahko $25 certifikat za $20.50 in dobite zanj $25.00 koncem petih let. . . Sedaj kupite lahko $100.00 certifikat za $82.00 \ m in dobite zanj $100.00 koncem petih let. % Sedaj kupite lahko $1000.00 certifikat za $820 in dobite zanj $1000.00 koncem petih let. ® Po teh cenah nosijo Treasury Savings certifiikati okvo-g 4 pro- M cente oibresii na leto, k-atere se prišteje vsakega pol leta. ako HK se jih drži dozorelosti. Ako rabite denar predno mine pet lat, izmenjate tertifikat lahko »vsak • ča:s za Idenar, katerega ffl ' ste vi plačali ter kake tri odstotke navadnih obresti od in- IW! vesticije. - • Certifikati ew> registrirani v blagajniškem oddelku v Washing^ tonu kar ščiti lastnika proti izgubi ali tatvini. Vprašajte vašega glavnega poštarja »o zakla&niških .hiraWilntih,1 certifikatih [B •ali pišite na The United States Government Savings System Treasury Department, Washington, D. C. ,5 B II. Pred šolskim poslopjem v Ce-roiVicih- je sedel šolski voditelj 'Nikolaj Leskovec in je kadil iz dilige pipe. Kostiaaij nad njegovo Iglavo je vprav poganjal svoje Iprivo zelenje, nanj so se usipali mladi solnčni žarki, po vejah so poletavalj vrabci in se pripravljali n|at svatbo. Okoli vogla je priletel rumen metulj, se je dvig. 'nil kvišku in je izginil,v vrhu med listjem. Iz dolge pipe se je vil tja gori temniikast dim in tu- di -o» je izginil za metuljem. V (prvem nadstropju .so bila .odprta šolska okna. na stežaj, gledala so tja dolj po va513 lAEi!54EiIIi2i; lUi^UrjJi!: ^il iiEJi liSi! -JSi!lli!JJ' ; jToTi i: MlniBtiiFali itnTI ilalitlBfailsfl ET»:'i ilfc"ri riSfi rTr^ f'oTč rSt: ilsTi FlnVi rt^jTiiTE^rriTEriVff iT5t! TTSTn iHiTi j Narezane cvetlice, pogrebni venci, I I poročni šopki in cvetlice jj vseh vrst! ■ s ■ i Mi razvažamo v vse dele mesta. Naročite mrliški |§ venec pri nas nakar vam pripeljemo palme brezplačno. I LOUIS BO EN H LE IN 1 CVETLIČAR f 15712 Waterloo Rd. Cleveland, O. H | Tel.: Eddy 2344 imiilaliilElMlalHlaliiklilliliililiilaliilalula^ rsTA^'uT^E^ir'Eir^^ ipripozna Boga, mu ni ničesar svetega, ne kralj, ne '^ugi višji dcstoTanistveniki. Postal sem javno vodja ^^aidovoljneŽev. Moje besede so takorekoč srkali iz ^ojih ust, sam opojen strup, katerega sem smatral za ^Pešno Zdravilo; abrali so se v trope in agrabih za o-r°žje. Koiito, ah, koliko jih je palo v boji- Jaz sem bil morilec, a ne ,sam0 morilec teh. Druigi so umrli po-med zidov jem ječ. Mene so seveda zeio pndno 4asledlovali, toda ušel sem jim. Zapustil sem domovino, ne cU bi ise kesal. Nobena ljubeča duša ni j cikala za menoj; nisem imel ne Očeta, ,lle katere, ne bratra, ne sestre in sploh nobenega so-r°d.nika ne. Ndbenio oko se ni solzilo za menoj, .a, koliko mene." Todiai na to niti mislil nisem, dokler ni pri-slo spoznanje, silno kot smrtni udarec, kateri me je sko Podrl. Tisti »dan, predno sem dosegel varno mejo, f e«anjala me je policija, katera mi je bila iprav -a, pe-Beg je vOdil po ubožni delavski vasici. Takozva-slučajem zaupajoč, letim Po malem vrtu v ubožno niiico in se zaupam, «e da bi povedal 'svojega imena, starej mamici in njeni hčeri, katere sem našel v JPfoi. Skrile iso me, kot so rekle zaradi njih mož, ka-^ tovariš sem bil. Nato so prisedle v teman kot in 1111 med grenkimi 'solzami tožile, svoje gorje. Bili so j'evni. toda zadovoljni; 'hči se je biia omežila šele pred 'et°m dnij. Nje mož je" poslušal moje govere, kateri ° Popolnoma zapeljali. Na bodoče zborcvanje vza-k'Jdi svojega taista seboj in struip je deloval tudi nH ^tea. Spravil sem na ta način štiri poštene ljudi iv ^srečo. Mladi micž pa'de na bojnem polju, katero pa let 0'Polje časti, stari Oče pa je bil obsojen na več-ječo. To so mi mrt in jih za zadnjo uro •pripraviti na ljubezen in mir. Šel sem k Apfshom, kjer sem ise priučil prilagoditi svoje delovanje njih neodvisnosti. Takoj sem si pridobil zaupanje in seveda tudi vsipeh. Jaz želim, da se vi spoznate z Winnetou-vom; on je pravzaprav moje lastno delo. Ta mladenič ima izvanredne zmožnosti. Da je sin kakega evropskega vladarja, bil bi znamenit vojslkcvodja, •& še zname-nitejši knez miru. Kot dedič indijanskega glavarja pa Ibode goginil kot vse njegovo pleme. Da bi vsaj še doživel tisti dan, v kaiterem se bode zamplgel imenovati kristjana! Ce ne, pa .cistanem vsaj do svoje ismrti na njegovej strani v vseh nsipa'dih, nevarnostih in trpljenju. O11 je moje duševno dete; ljubim ,ia bolj kot .samega sebe; da Ibi mi bila; vsaj sreča dana, da wprejmp moje srce tisto smrtonosno kroglo, katera je njemu namenjena, pa Ibi a veseljem umrl zanj in si mislil, da je ta smrt zajedno tudi moja zadnja kazen za prej- - šnje grehe!" Molči in ipovesi glavo. Gloibcko me je ganilo in mol čal sem; kaj tj imel sem občutelk, da bi bila vsaka (be-•seida po tekem spoznanju neiprimirna; primem ga za roko in jo srčno pritisnem. Razume me takoj, pokima lahno in stisne prav tako mojo roko. Po preteku nekaj trenutkov vpraša laihno: "Od kod je prišlo to, da, sem vam vse povedal? Danes vas vidim prvikrat }n vas ne bodem mogoče nikdar 'več. Ali je to božja volja, da se snidem tukaj z vami? Vidite, prej'š'nji zatajevalec Bclga, skuša zdaj izpeljevati vse od bojžje volje. Naenkrat mi je tako čudno, tako mehko, tako težko pri srcu; vendar to "težke" ne ,boli. Jednak0 je človeku pri srcu, ;ko vidi v pozni jeseni padati rumeno listje na tla. .Kako bo padel list mojega življenja na tla? Tiho, lahno in mirno? Ali pa' se odtrga predno pride naravni čas?" 1 Pogleda netete .s tihim .hrepenenjem ,v dolino, od koder sta prihajala Tnču-čuna in Winnetou. 'Sedela sta v sedlu in peljala Klekih-petrovega konja seboj! Ustaneva, greva proti šibtirJšču ter prideva Zajedno z onima na mesto. Na vozu sedi'Rattler z rdečim napetim K>brazom jn nas aaibodeno gleda. Med tem kratkim presledkom se je talko napil, da sploh n; mcgel več; strašen, (popolnoma poživi njen človek! Njegov ipogled je bil potirhnen k)ct o'd divjega bika, kteri se pravkar pripravlja na naipad. Zato sklenem, da pazim malo nanj. Glavar in Winnetou razjahata in »pristopita. Stali smo precej v širokem krcigu skupaj. "Ali si je torej moj beli brat premislil? Ostane li tukaj ali iodide "vpraša Inču-ouna. Nsdinženir si je izmislil med tem časom nekaj posredovalnega; zato odgovori: "Če bi tudi (hoteli iti preč, moramo ostati tukaj; take je povelje, ktereiga moramo poslušati. Še danes hočem poslati sela v Santa Fe in povprašati tozadevno; pbtem odgovorim." To ni bilo slabo zmišljeno, kajti mi moramo biti Igoticvi z delom, ipredno se vrne sel. Glavar pa odvrne z razločnim glasom: ■"Tako dolgo ne čakam. Moji beli bratje naj takoj ipovedo, kaj storijo." R.attler si je bil med tem natočil čašo brandlja in pride k nam. Mislil sem, .da pride k meni, a šel je do obeh Indijancev ter rekel opotekajoč se: "Ce pije ta Indijanca z menoj, hočemo iti preč, če ne, pa ne. Mladi naj izačne. Tu imaš ognjeno vodo, Winnetou." Pomoli mu ča!š'o; Winnetou odstopi, odkimajoč. "Kaj, ali nočeš piti z menoj? To je sakanenstko razžaljenje. Tu ga imalš v obrazu, prekleti rdečekož-nik. Obliži -se, če ga nočeš piti!" Predno mu je mcgel kdo zabraniti, vrže mlademu Aipachu brandy s oašo vred v cForaiz. To je bilo po indijanskih pojmih smrti vredno razžaljenje. Win- , netou mu hitro povrne, če tudi ne tako hudo; udari ga s pestjo po obrazu, da na mestu pade. Z veliko težavo se zopet dvigne. 2e sem se pripravil, d® posredujem, ker sem mislil, dai ga 'bode dejansko napadel; toda to se ni zgodilo; zabodeno je zrl na mladega Aipaeha, žugal, klel ter se vlekel negotovih korakov do voza. Winneticu se obriše ter obstoji mirno in moško kot njegov Oče, ne da bi izdal, kaj se godi v njegovi notranjosti. "Se enkrat vprašam," pravi glavar; "in to zadnjič. Ali bodo ibledoličniki w>pustili danes dolino?" ''Ne smemo,". se mu odvrne. "Potem jo pa zapustimo mi. Med nami ni torej nclbenelga miru." •Poskušam posredovati, a zastonj; zato gredo trije do svojih konj. Medtem zagrmi iz voza Rattlerjev glas: "Le poberite se, rdeči psi! Toda udarec v obraz poplačam temu mlečnozobemu talkioj!" (Dalje prihodnjič.) STRAN 4. Cleveland*!:? novice. — Smrtna kosa. Umrl je po sedemdnevni bolezni za pl. nonicc rojak Jakob S\7e-tek. po domaše Zaje, v s'a-r let, stanujoč na 697 F. (k. St- Dcma je iz C<*la \ . Mariji Devici v Polju, k jer zapušča ženo in šest o-trok, dve isestre in enega brata, tukaj pa sestro in dva bratranca. V Ameriki je bival deset let. F jaia na "Arthur Wash-ir "ona in ga ranila, brez :e kazni. Priče so nam- j izjavile, da je streljala v amob> anii. Washington, ki je stanovalTna istem naslovoj ' in je star 36 let. je nemudo-j me. odpotoval iz mesta. Vče- j raj ga tudi ni bilo, da bi pri-! čal pren obtoženi, j - Proti William J, Srni- i I thosonu, 1502 Castle Ave. vse j, • I je pričela včeraj obravnava, j j ker je bil po njegovi malo-, imarnosti ubit meseca de-:! ' cembra njegov delavec Le- i i wis Toll. 47, iz 3206 W. 25.1 St. Ko so je Toll peljal z j ! • njiir.«, stoječ na okriMku av- j ! torr bila, je bil vržen na tla I iter je zadobljenimi poškod-' : bami umrl. Smiths op. je ob- \ tožen .da jo vozil §0 milj na j i uro. ! — Naveličan življenja. F. j !! Knock, star 77 let let je bil v! pondeljel zvečer najden obe-1 •\ šen v svoji sobi na 2307 Wil-! ■; lev Ave. Našla ga je njego- j 1 i Va gospodinja Mary Jed.a- • ! c .c- Starček je pustil kratko j ■ r'smo. v katerem pravi, da i sit življenja. — Truplo pokojne Jožefe' 1; A h trust in leži v kapelici Ze- i -j tatovega pogrebnega zavo-j :: da, odkoder se bo vršil po-1 -igreh jutri ob 9. uri dopol-j dne. Članice društva Sv. A-j i ne, št. 4 SDZ. se prosi, da se ; --:-—T-tt—-----------V-- vdeleže pogreba v kolikor j mogoče velikem ,šte,vilu- — Waterloo klub si je izr j volil za leto 1923 sledeči odbor: Predsednik Frank Ker-šič, podpredsednik JoM, Ce-snik, finančni tajnik in blagajnik Joe Vičič, korespondenco, i tajnik in zapisnikar Louis Wess. Nadzorni odbor Frank Fende, Charlie Lam-j pe in John Zupančič. Redne I seje kluba se, vršijo vsaki [ tretji pondeljek v Kunčičevi j dvorani. i' > i — Rešen smrti. Le par sekund še in ekspresni vlak bi bil včeraj raztrgal Fred Blotndella ,doma' iz 261 North Street, Bedford O. Blondellow avtomobil se je namreč ust ari! ravno na železniški progi na Whitehou-se križišču, nakar je prišel neki Smith, voznik tovornega avtomobila ter mu ,za-krenkal avtomobil. Bsl on deli je ostal v avtomobilu in ni ni ti čul prihajajočega vlaka niti Smithovih svarilnih kli-cov, naj se umakne s proge. V zadnji minuti pa je skočil Smith terga potegnil iz avto motrila, ki je bil par sekund kasneje popolnoma uničen od vlaka — Obvestilo. Slovenski Narodni Dom ima, sedaj Bell telefon in ne več Ohio State, Nova številka je Randolph 7462- — Jutri zvečer, t j. 22. februarja, se vrši redna seja Slov. Nar. Čitalnice v Cleveland u. — Jutri zvečer bo prejelo diplome kakih tisoč moških in žensk, fci.so povoljno izdelali državljanske razrede ter so pripravljeni na skušnjo za drugi državljanski papir. Glavni govornik bo dr. Herbert Miller, »profesor na Oberlin College in več drugih. Igrala bo dekliška godba iz Glemnville višje šole. Pričetek ob 8. zvečer. ssaassaBSBUBngnaBSBnumnro THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. ■ . Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. sxaaaBflnaseiBaasaBBEflKaHUi« Prešin? nje ljubezni!!! Ali ljubijo ženske bolje? Prešinjenja ob dotiku človeka! AI.I XA.T /CHNrfKA OGLASA ZA MOŽA? 1.1 s t: .noralo pol-.. -iti deklo preJ ls in moški pr-r.l letom? V.cnitev, lofiU'V. ljub<:7.sn. nauk o irbolj- SfnJu i-odu, <' "f.ii!'roi-.' lov. »polna lil- srijena. itd., Ud. KAKO fK PORODIT I IJSPIJSNO IXDOSEČI aiDfiVOUSTVO. Vil j(. nekaj (vprašanj s katerfmi se bavi wak isvod "Fobl" magazine, ameriška ...-lika - i 11 riajbotjtja publikacija za zaljubljence. Posvofeaa niino takim pro- ! Mimrinp. rnSijito 10c za sample kopij in ssi>- popolna Infuynsijclj« slede naSrwa prijateljskega kluba. Xarofnina jo .»mlaj samo 75e na leto a-' li ?5.00 za tri lota. Ta posibna ponmlba zn povečanje Števila naročnikov Je dobra lc za kratke d. 'jn. Vsak naročnik postane obenem t;i-ili član naSesa prijateljskega kluba l i imp no tisočo članov obeli »polov) v vsaki rlržsvi in vsakem mestu. Pošljite 75c x Talin imenom in ■ naslovom na "FOLD" MAGAZINE, list BROADWAY. N. Y. CITY, V. S. A. r^asssBssaisiss®- p l^^ntirpf-fte'l ' ARE Di$f H! SUTSfvil OP "GARRET! «J .> ■ • 'WIN ADAKE veav-iTH. '--> »' vrav^s THI 1 v« m ' ' in. ^ ttWit * mwiE Crr2S P2R12. CUAft.T3, \ . .ITC >K oua. LATEST CATALOGUE MAILED FR.E.E CONTA .. ,C S=t.aV. OFFERS '/ex. AOrjT it is g*>.eat" -MONTftSAL r "' TLER3 COnP.""« izo c.5S#>. ct . n'sw vox;; city >. —■>•, ■ 1AM* »wicAMaii.vnm'aMiin.AMm i axwf a m >iwixi>v« ™ J. Widgoj SlOVENSKI FOTOGRAF iW EAST 152nd STREET, COI.LINWOOD tyjjf Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinslce in 'fri&s&t otročje slike po najnovejši modi in po nizkih ce-č:£.h. Za $-1.00 en ducat slik in po vrhu vam na- jdaS1^ redim še eno veliki sliko zastonj. Predelujem tudi mjj z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi SULCI'S nadeljah. — ^ priporočam cenjenemu občin- wnB tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DE^O JE GARANTIRANO! F^ovspešiiino še -februar — Januar je bil uspešen. L S tem d« rečem, da jc bil januar uspenen mislim reči, da sc 'Siv^l''' mo'e cene naoal jujpjo. Dočim januarska kvota ni biia II Ž'? ^ttraisl! dosežena, pa sem gotov, da h0 februar več kot porav- J '.i: j^P" nal januarski primanjkljaj; kajti sedaj govori žc več ljudi o t'r Winfreyu in na stotine njegovih bivših obiskovalcev, hva-^g^ Winfrevevo zobozdraimiStvo svojim sorodnikom, sosedom j.^...j in prijateljem. Dajmo torej vsi skupaj vleči; vi boste dobili ^SSb^ boljše zobozdravniško delo po nižjih cenah — vaši prijatelji /Ki^S^ttto. * j 'I s' bodo prihranili d^nar ako pospešujete Winfreyevo zobo- zdravništvo in določena kvota za leto 1923 bo dosežena v. *— i - ' p fJ Vse delo popolnoma garantirano. Zlate čeljusti '•AtNFBEY" čeljusti «£?4Rft 1« 1« 1® GlejV kako ho n-oie cene znižano. ""So U ^5.00 2.50 2.35 Med 1922 je stala nwj $25 čeljust Re™l»rna v^Hnani lii^flfl $7.00 3.50 3.15 f 12.50 Moia cena z* 3923 samo Keguiarna vrednost «i50.00 ^0.00 5.00 4.35 -1e,zaf cel.° Požurite se ako hočete dobiti zo-C-a 1 jr * at0 kl .lamcena kot pn- bo2dravniSko dei0 narejeno v res- I I 50 st»e W.nfreyeve kakovost! m se nf , ceni> z je vr<,dnosti w ho perfekt-no ujemala. navadno od $10 do $35. Jaz uposlujein etino izvežbane, ii^Jj Jaz uposlujem edino izvežban registrirane »ratiuante inkTOlI^ jPlri T5 11W registrirane graduante zobozdravstva. AtCZ.I6.C79.9J A ¥ zobozdravnica. Dr. C C. Winfrey, zobozdravnik Glavni ur;.d • 2o48 Ontario Str. Nasproti Bailey Co. Urad na ''roadway Urad tr,'. Woy5'-rtd Urad na St. Clair Urad na Scovill E. 55 in Broadwuy E. 55 in Wood 1 ar ^ Ave 6100 St. Clair Ave. 3850 Scovill Ave. Olympia Lidg. Woodland MaiKet Bldg. vogal E. 64 St. vogal E. 39 St. Uradne ure: Mi imamo od'prto vsak večer do 8. ure. Uradne ure: od 10 dop. do 8. zveč. Ob nedeljah od 9. dop. do 1. pop. od 10 dop. do 8.. zvetv MMMK M i m—^—ii ■ ■ m i—i——nT—■ ■ —B^M^B ——————I ' , . j. . - ■ 1 1 » 1 Zapuščen olrok. Pred tremi mesepi je porodila j v materinskem'oddelku v mestni i bolnišnici neka Alojzija Udovie, staTa 25 let, nemožena, lepega sinčka, katerega je krstila za Miroslava. Par tednov po porodu je šla ženska stanovat z otrokom v neki zavod v ulici Fr. Rismondo št. 12. Pred par dnevi g e pa ženska zbežala brez sledu ter pusti-! la otroka v zavodu. Pdliciija jo j zasleduje, toda c]o sedaj brez u-; speha. Zapuščen otrok je bil vče-!raj prenesen -v materinski oddelek v bolnišnico. 1 . ROJAKI! SLOVKNCJ 'iN HRVATJE! Kadar potrebujete kaico jxupravilo pri vaši hiši, prebarvanje vaših sob ali kaj novega narediti,sc vam priporočani. J O S . I V A NETI C TESAR IN BARV AR. Delo jamčim! Cene zmerne! Oglasite- se na 7013 llecker Ave. Cleveland, Ohio. | wwwvwww Živite dolgo: Počutite se od 10 do 30 let mlajše! Za zabasanost, kisel želodec, slaba jetra in za zboljšanje krvi je Bolgarski Zeliščni čaj glavno aruž-insko zdravilo. Zavžijte ga vročega predno greste k počitku, in pomaga vam pregna-1 ti prehlad. Prodaja se pri -vseh' lekar-i nariih ali po zavarovali pošti 1 velika "družinska škatlja $1.25 ali 3 za $3.15 ali G za $5.25.. Naslovite na Marvel Produc-ts, 43 Marvel Building, Pittsburgh', Pa. _ Mi prodajamo in kupujemo hiše in lote v coliinwoodski naselbini. ' i Hiše od 5 do J.2 sob ; lete v različnih krajih naselbine. Naprodaj ali za 0ddati v najem imamo tudi trgovski loltale.' |*rt Thos. Mrcina, Box 16, Power Point, O. Paul Ilovar, Box 275, Blaine. O. v Valentin Verhovec, R.F.D 2., Box 45, Rayland, O. Za Pennsylvania: Gnus Math., R. 1, ^ox 310, Mc- Clellaraltown, Pa. Joe Merše, Box 248, Meadow Tarda, Pa. Mike Pavšek, RFD, 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich. Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa, Georg Plear.ičar, Onnalinda, Pa. frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa, John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. J Martin Koroshetz, Johnstown, ! Pa. "ENAKOPRAVNOST" NAZNANILO! ! .--—- ' ' ' ' j članom -iti 'cdanieain dif. Lunider Adamič S. S. 'P. Z., da se--pobira: asesment vsako drivgo-in tretjo nčdeljo dopoldne in vsakega 24. v mesecu zvečer od 6:30 do 8. ure v S. N. Domu. Frank Kovačič, blagajnik. IZ URADA DR. MIR ST. 112 S. N. P. J. Vse člane in članice opozarjani da se vsi oni, katerim je mogo->5e, vdeleže pogreba našega po-kcfjnega sobriaita Jakob Svetek, stanujoč na 697 E. 160 St., ki je umrl dne 20. februarja. Poigieb se vrši v petek 23. feb'. clb 10 uri. dopoldne, pod vodstvom F. Svetek. Članstvo naj >se zbira ob deveti uri dopoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Vas še-en-ikrat opozarjam da če niste ^.a-i'oosljenj |?jli če lahko doma ostanete,. da ste gotovo navzoči. Prizadetim naše sožalje,! Z 'bratskim pozdravom (44) j Anton Bckal, tajnik. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina. West Newton, Pa. jBavdek Frank, Dunlo, Pa. | jMišmaš Joe, Pleasant Unity, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cveli'ar. Sharon, Pa. Louis Lindich, 616 May St-. Wau-kegan, 111. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling, Pa. .Math Kos, Box 227, Cuddv, Pa. Martin Spollar, Box 111, Ches- nut Ridge, Pa. j Jakob Skok, Box 63, James Ci-! . ty, Pa. Anton Zornik, Hermipie, Pa. Druge države: Sterk Frank, Ringo, Kan, Debeljak John, Aurora, Minn, iKrall Joseph, Pueblo, Colo, •John Viraiit, Salida, Colo. Blatnik Frank, Wilsenburg Colo. Otto lAajerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn, fierman Perehlin, Little Falls, N, Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšelc, Bilanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volbj. Grove, W. Va. Frank Novak, Bodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton. 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va, Frank Strmšek, Detroit, Mich. Frank Polanc, Box 108, Pierce. W. Va, Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Butala Joe, 607 North Water St., Shelboygan, Wis. Frank Zaniker, Box 336, Oregon City, Ore. David gušteršič, Box 624, Pali- .if sades, Colo. Matt Jamnjk, 525 W. 2nd St., Leadvillc, Colo. John Ponikvar, 3309 -r 4th Ave. Great Falls, Mont. , John Draich, 2955 N. Robey St., Chicago, 111. Petrich John, Box 238, Aurora, Minn. . John Jackson, Box 162, Mullan, Idaho. Peter L. Anton, 12919 Kortcn 1 Ave., West Park, Ohio. ' Boštjan Pavlic,• Box 533 Muske-■ g,on Heights, Mich. Pelan Fmink Box 112, Maidsvil-" j le, W. Va. , I Boštjan Pavlic, Box 533, Muskegon Heights, Mich. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in . pobirati zaostalo naročnino . za , dnevnik "Enakopravnost". Rojair kom po naselbinah jih toplo pri-. poročamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bj kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. , Uprava "Enakopravnosti" 6418 St, Clair Ave,, PRODAJALNA se oddaš v najem . po primerni ceni; na razpolago Slovencem do 25. februar- . ja. Zglasiti se je na št. 6235 St J Claii* Ave. The International^ Bldg. & Loi'n Ass'n. (44) j Jas. FISCHER Prodajalec tolstih prašičev krmljenj h s koruzo ] Ki družine. .... - ■ i Vzemite Corlett-Randall omnibus v North Solon. O., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Falls 284-G. IZREDNA SEJA DELNICAR-JEV SLOV. DOMA. Danes zvečer ob 7. uri se vrši izredna seja delničarjev zara'di . pripin-v za pogretb našega delničarja Anton Jankovi*;. Viafbljeni ' ste vsi, posebno pa oAi, katerim čas dopušča, da ise vdeleže pogreba v petek zjutraj. Direktorij Slov. Doma , v Collinwoodu. ^wataigxaaBieiaeiES^ixnffijsasiBRiigmiiB HIŠE V COLLINWOODU. ■ 10 sob. konališče, e<\na $6,500 0 „ „ „ 4,400 8 „ . „ 4,300 ■ 6 „ „ „ 3,300 5, „ „ „ 4.000 ' 5 „ „ „ 4,200 Imamo več farm za zamenjati. vaša posestva. Collinwood Realty Co 15813 WATERLOO RD. J. KRALL & D. STAKIČH. Imamo tudi več trgovin naprodaj. IMBMIlllllllffilimil— NAPRODAJ! Hiša 4 sobe, $3,500.00, Samo $ 1200.00 takoj. Hiša,6 sob za en0 družino, $6500 Samo $1500.00 takpj. Hiša 4 sobe, $3.500.00. $1200 takoj. Moses Realty Co. 15505 Waterloo Rd. ' EDDY 7841 WOOD 370-R > ilWlM^ i Dobra novica za i debele ženske. Nnmo modorc flt. ;i3.t. Je rp-»nl'xno dober kup. ZgornJ je njzok. spodnji del pa ju precej Slrok. Narejen je <7. trpežnega. aH beloga coutil i; mere od 24 do 30 cona samo|3.00 i Cfi vam ga vaft trgovoc ne more dobiti, poSljlte Ime, na-, slov mero in In po«la- li Vam botnn modc-rc. Nemo Hviienlc-Ftshion Institute 120 E. 16tb St., New York (Dept. S> ) Naročajte dnevnik ENAKOPRAVNOST Težaki — moldarski pomagafi. Pcmagafe naučimo, da 'postanejo livarji 'ter služijo višje plače, ako pokajo dcbr0 voljo in zmožnost. JOHNSON & JENNINGS Addison Rd. in N. Y. Central proge. Ckn-eland, Ohio. ; NAPRODAJ. Trgovina. x mc^ nim blagom in obutvijo, •vsaka iposabej,'se-proda ali 4a" menja za hišo. 15307- Waterloo Rd., Gallinwocid, Ohio, (x) —j—----r*—r LOT NAPRODAJ na najboljša trgovskem prostoru; vreden dvakrat toliko, kot se vpraša zanj. 15307 Waterloo Road. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznan^® da sem sedaj ot-voril BRIVNIC0 na 5207 St. Clair Ave. in da nisem več na 6026 St. ChM 'Ave. Se zalival ju jem vsem pr®* šnjim obiskovalcem ic.se'prip®" ročam za bodoče. LOUIS. ULE SLOVENSKA RRIVNICA 5207 St. Clair Ave.__^ JAVNE RAZPRODAJE. i --- ' ' Kupili smo 122,000 parov merižkih armadnili 'čevljev M1®: son izdelka, mer od 5^ do so bili zadnji ^preqsbaneSc eoeg® izmed največjih vladnih kon^ torjev za čevlje. Ta čevelj je jamčen, da je odsitotnega. usnja, .tamp Mf*? barve f ,'prišitim jadkom, if ^ more vamje blato ne voda- " tualna vrednost tega cevJja ;3 $6.00. Toda ker smo jib toliko skupaj. jih nudim o ja^0' sti la'hko po $2.95. Pošljit^ -pravilno mero'.'-Pl«*®.. te poštarju, ko vaan jih od3» pa .pošljite denamo nafcaenicf- j ? ko čevlji niso taki, kot pr*^] vam bomo rade\-olje vinM nar nemudoma na zalite?®-' ..•< ■• V - . r T • ' m : —--- - NATIONAL BAY STATE Sfi^ COMPANY ' V i 296 Broadway, New York, N« 11 Vlahov^ ŽELODČNA iGRENClCA Je narejena in zaJ,e V M) Z ARA izza leta ROMANA VOHD^ Naprodaj P° lekarnah, nah in 8rocetZi v EJdini zaslW"^. Združenih dri^T V. LANGMANN, Inc. f< mm I m I ■■ II Mi 11 " J RAVINOKAJR PBEJEt11 j Slovenske plošče te staral I kraja. Zberite si jih, At&zS&m zalosra p0S na. limono ST CLAW j^ ■ J®\ WEIHY MUSIC uitawi« •• n poprej®' r.'.rj Wm Sitter CJ '»»•^R 6404 St. cia M AvestU^ _ M Velito **loi* 6 HI ur," zlatnine lC i mM ML Rataa< Wm Princ, A ■ I M.M —■ I — fi — A II mmm m — ■ M^fr' •v--"-.......:................................................— MALI OGLASI FEBRUARY 21st; 1023 --—--- ss aHB