Št 59.
V (Jorioi, v torek dne 24 junija 1913.
hhaja'dvakrat na teden, in
sicer t torek in soboto ob 4.
uri popoldne. Ako pade nf ta
dneva praznik, izide dan npprej.
Stane. ni^JMo ^ „1%^ .
V, letaki \^" ,lV*^
lU    »      ...   » 2'5<*
Posamične številke sta«
nejo              .8 vin.
Ha naročila torte doposlane naročnine bo ne oziramo.

Tečs(J J^LIH
Telefon št. 83.
-Vb© za narod, svobodo in napredek !c Dr. K. LavrlČ.
UrednfStvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7'
v Gorici v I. nadstr, na desi^O.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški TIskarni. -
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se.računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-kraf 16 vin., 24:rat H vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Deželni volilni nered.
H.
Gorica torej voli v splošni kuriji s Furlanijo, dasi bi bilo edino prav, da bi volilo goriško mesto samo enega poslanca. Gorica je prodana Italijanom in mi Slovenci naj borno sedaij na tehtnic! odločilna utež, kam naj se obrne odločitev,.kdo-naj bo izvoljen: aH italijanski liberalci ali italijanski klerikalci. Res je, da se da v slučajih iz takega polložaja črpati korist za Slovence, toda naša naloga ni ta, da 'bomo. mi odločevali o usodi strank v splošni kuriji na furlanski strani, marveč naš namen je ta: b o r i t i s e v G o r i c i v s p 1 o š ti i kuriji i n 'k o n 'č n o "z m a g a t i! V Gorici se dviga slovenski živeli, raste in se krepi, narašča število volilcev in če« leta se lahko »godi, ida se pokaže, da Gorica sploh ni več italijanska. Itailijani računajo z bodočnostjo Gorice, vedoč, kakšna bo. zato pa jo prlklopljajo Furlani ji kjer le morekh Ali slovenski poslanci S. L. S. v goriškem deželnem zsboru so bili tako kratkovidni, da -jo kar 'kratkamalo dovoliii priklopljenje Gorice pri volitvah k Furia-niji. Zvez a je tako hotela in zgodilo se je, kakor .je ukazal rajnki Pajer. »Kakor se mora marsikaj spremeniti v deželnem volilnem neredu, tako se mora spremeniti tudi to in Gorica naj voli sama svojega poslanca v splošni kuriji! Isto velja tudi slede skuioine mest, trgov in industrijskih krajev, 'kfjer je Gorica tudi priklopljena Furlaniii hi voli ta skupina na italijanski strani štiri poslance.
Zapadni Brici volijo v splošni skupini 7. ostalimi Slovenci, v kmečkih občinah pa s Furlani. In tu naj bodo 7opet Slovenci oni, ki odločuieio, ali nai omagajo v kmečki skupini italijanski liberalci ali klerikalci Tsto je Itudi z Devirtom in Doberdobom, ki volita v splošni skupini s Slovenci v kmečkih občinah pa s Furtoni. Ločnlk voli v splošni kuriji s Furlani, v kmečkih občinah s Slovenci.
Tostvairno veljaj le načelo: Slovenci naj volijo zase, Furlani pa zase. Gorica pi stofi na slovenskih tleh. je glavno mesto Goriške (in ne tudi Oradiščanske), zato naj
Stol pri KoUariflu (1667 m).
Že dolgo sem škilil na dolgi hrbet, ki nc hitro dvigne nad Kobaridom (235 m) do Murna (1138 ni) in potem počasi proti zahodu razteza in nateza po lepih senožetih in pašnrkMi do najvišje točke vrh Stria HOfv m). Ker pa prisiljeno škiljenje sčasoma oči pokvari, sklenil sem kar naravnost poleteti na vrh.
Sedli smo tc-rej skupaj in začeli ugibati, kako bi šli na Stol. da bi najlažje f-gledovali soseda orjaka Kanina (2592 m). Kako je to: soseda? Stol je na koroško-kranjski meji in -Kanin na goriško-Iaski, pripomnil je neki geografski vsevednež. Šele skupnemu prizadevanju se je ¦posrečilo dotičnika preveriti, daje kranjski Stoi s'"ccr znamenit (saj si je Prešcrn svojo kočo gori zidal), da pa imajo Goričani tudi sami svoj Stol, na katerega se lahko ponašajo in seveda tudi sedejo, če pridejo nanj. Doslej je še malo Goričanov gori obsedelo. Dolgega razgovora kratek sklep je bil 'torej ta. da odrinemo po noči na to goro in da ž nje preučimo vnebovpi-jočega soseda Kanina. Naročeno je bilo seveda vse, pozabilo pa se je še več. Pozabil nas je tudi naročeni vodnik, ki- je o
voli mesto samo svoje poslance. Če bi se že prav moralo Gorico kam priklopiti, bi tikala edino v skupino slovenskih trgov in industrijskih :krajev.
Splošna kurija na slovenski strani voli po celi deželi skupno tri poslance. Kakšna nerodnost Je to! Naj <bi volili po političnih okrajih, tako lpa se morata Brkin in Bovčan sporazumeti, da volita skupno 'tri poslance. Oni, ki so to vžročili, so računali na zmedenost in na ribarjenje v   kalnem.
V  splošni volilni skupini je volilcev na slovenski strani okoli 33.000, na furlanski oketli 15.000, in še tu vmes dosti slovenskih glasov, ali Furlani in Slovenci volimo jednako število poslancev: tri in tri. To je pravica iz zveze Pa-jer-Gregorčičeve! Če imajo Furlani v tej s k u p i n 'i 3 poslane e, bi š i h «p r i t i k 11 o n a m po r a z m e r j u g 1 a-sov 0! Imamo pa le 3 'kakor Furlani.
V  k m e*čk i h o'b č i n ah je v Furlaniii okoli 800 volilcev (med temi voliki iz 5 slovenskih občin); ti volijo 3 poslance.
V  Goriški okolici je volilcev v kmečkih občinah Okoli 2.900. Ti volijo 3 poslance.
V  F u r 1 a n i j i v o I i pa ž e 8 0 0 volil-cev 3 poslance! V Gorah je v kmečkih občinah volilcev okoli 1900. Ti volijo dva poslanca. V F u v l a n i j i v o 1 i p a Ž e 80 0 v oil i 1 c e v 3 p o s 1 an c e! Na Krasu je v kmečkih občinah 1.500 volilcev. Volijo samo 2 poslanca.. V F u r 1 a n i j i vo 1 i pa že 8 0 0 volilcev 3 po-s 1 a n c e! Po razmerju s Furlani bi morali imeti Slovenci v kmečki skupini 18 poslancev. Imamo jih pa 7.
Italijanski mestni k u r i j i -so določeni 4 mandatje. 44.000 prebivalcem se je določilo 4 mandate; med temi prebivalci je nad 10.000 Slovencev. Slovenska rriestna in tržna kurija je skrparjena za 18.400 prebivalcev, ali ti volijo enega samega poslanca. Ako prištejemo temu Številu Slovence v Gorici, vidimo, da okoli 28.000 Slovencev voli enega poslanca, okoli 3 4.00 0 11 al i j an o v voli pa štiri poslance! Leta 1909. je dobil na slovenski strani napredni kandidat v trgih 402 glasova, -klerikalni 258. Na italijanski strani je bilo »za klerikalce glasov po 954—982, za klerikalne po   450—490.
nepravem času zadremal. Odrinili smo torej iz Kobarida brez vodnika po dobrem sluhu in slabem vidu. Bilo je namreč dve čez polnoč in v enomer smo se sklicavali, da se ne bi v temi razpršili. Da bi potem po dnevi ne izgrešili poti, ki smo jo našli po noči, pobarvali smo jo z rdečimi lisami, ki so vsakemu turistu umljiva in neturistu potrebna. Ker smo se pa namenili drugod se vrniti, se nismo bali, da nazaj grede iz-grešimo svojo lastno markacijo. Vrh Huma pribiti za nami vodnik, ki je slišal nase klice in mirih, da smo se kje izgubili. Ko pa spozna naše. turistovske talente, se vrne v dolino.
V ranem jutru smo se obračali na Km (2246 m), kjer nas je pozdravilo vzhajajoče solncc. Pogledali smo tudi na bližnjega tekmeca svojega, Matajnrja (1541 m) in pa vzhodni hrbet proti Livku in čez tolminski kolovrat, da bi videli svoje izhodišče — Gorico, pa nam ni bilo dano. Zato smo kolovratih proti Stolu naprej, pešali, počivali in markirali in po šestih urah hoje kakor po načrtu obtičali na-kraju, kjer nam je .zmanjkalo gore. Bili smo na vrhu. Navadni vzklik skrason razgled« nam je deloma obtičal v suhem grlu in praznem želodcu, nebo se Je namreč pirepreglo z megleno tančico in narn sicer prepuSčalo
Slovenci imamo enega .poslanca iz trgov, Italijani pa 4!
Talk volilni nered imamo v Goriško-GradiŠčanski. Napravljen je 'bil s tem namenom : v Furlaniii naj vladajo liberalci, v slovenskem delu dežele pa klerikalci. Gorica naj v političnem pogledu nadglasuje Furlanijo v liberalnem zmislu, v narodnostnem pa bo Furlanija čuvala, da Slovenci v Gorici ne pridemo do veljave pri deželnozborskih volitvah.
Deželne podpore.
. Občine, korporaeije slovenske, ve ste krive, če se Vam ne teplačajo redno dovoljene deželne podpore! Ve, ofbčine in korporaeije, nerodne ste, da je kaj! Le poslušajte, kaj pravita glasili starostrujarjev, »Gorica« in »Primorski list« na naslov občin in korpcraeij ®lede deželnih podpor: -Deželni odbor sme nakazati od deželnega zbora dovoljene podpore ie v slučaju, da dotična občina ali korporaeija izpolni one pogoje, katere stavi deželni zbor. Večkrat se pa to ne zgodi in m to deželni odbor ne more izplačati onih zneskov, ki so bili dovoljeni od deželnega zbora. — V tem ozira so Italijani praktičnejši od Slovencev. Oni navadno zadostijo vsem zahtevam, katere stavi deželni izbor, in tako-seiim dovoljeni znesek nakaže. — Če bi slovenske občine v tem ozinu posnemale .laške, bi mogel deželni odbor nakazati mnogo več podpor, kakor jih nakaže sicer. — Deželni odbor je že večkrat poročil naše občine, kako jim je postopati, da se jim nakažejo dovoljene deželne podpore, a ti nauki so ostali povečini brezuspešni — Č e s e d o-voljene podpore vse ne izplačujejo, t o r e j n i s o k r 5 v i 11 a š i d e-7. e 1 n i p o s I a n c i in o d <b o r n i k i, marveč dotičniki sami, katerim je podpora namenjena.«
Tako torej! Poslanci in odborniki niso nič krivi! Krivi so dotičniki sami, katerim je podpora namenjena!! — —
Kaj je resnica na vsem tem? Resnica je ta: Deželni mrad se pobriga z vso vnemo za furlanske vloge. Če kaj manjka, se piše občini ali korporaciji, naj izvrši še to
solnčne.žarke, zastiralo pa bistri pogled v daljavo. O&rli smo se hitro na okrog in naš pngled je obtičal ;na cilju hrepenenja, na orjaškem Kaninu. Kanin se nam je zdel tako blizn, da 'bi kar kihnili lahko nanj, če bi imeli nahod. Kar naenkrat pa se prikaže na zahodnem robu našega vrha Stola velika postava pristnega pastirja, v ovčjo kožo zavitega, prav tako kakor je naslikan v zgodbah sv. pisma silni Kajn z gorjačo. Prvi hip smo se zdrznili, če tudi nas ije bilo sedem, kajti pe-zdravil nas je takole: »ali ste morda špijoni?« Kmalu pa srno se streznili in se začeli prav .po domače meniti ž njim. Bil je namreč »dober sosed« z laiške strani in je prignal par ovac v vas na goriške pašnike.
Počivali smo dve .uri, deloma spali, deloma kuhali, jeli in pil! iri v enomer iški-MH čez Veliko Babo (2161 m) na Kanin. 1 epetra vrhovanja preki konec je bil ta, da i¦¦¦ro jo udnli in ucedili navzdol proti Žagi. Med potjo smo -rože in podplate trgali in pot zaznamovali. Prileteli smo V sflaibih treh uraih v dolino in se ustanovili v go-stolfabni Dol. Žagi. Turisttea je prenehala in pričela je dolga vozna pot, kakor jo kaže vsaka dolina, koder se avtomobili praše in konji plaše.
in to, da bo uloga kompletna ter jo je mogoče spraviti v deželni zbor že popolno; ako pa le še kaj manjka, ali se naroči k vlogi, kaj treba sploh storiti, se poskrbi iz deželnega urada, da se to stori od strani prosilcev in dovoljena podpora se lahko izplača. Za slovensko stran dežele pa ni take brige v deželni hiši in če se tudi kam piše in zahteva spopolnitev, se lahko to tako napravi, da ne pride do spopolnitve! in koliko ulog in podpor je na slovenski strani le za pesek v oči!! .Kolikokrat pa se slovenske občine in korporaeije pobrigajo prav lepo za vse, kar treba, da se izplača podpora, ali vendar ne pride do izplačila. Ni denarja — pravijo v deželni hiši, počakajte! In čakajo in čakajo, izplačila pa le še ni. K o 1 i k o županov, koliko predsednikov r a z n i h k o r p oir a-c i j nam t o I a h k o p o t r d i! Ni res, da so v tem oziru Italijani praktičnejši od Slovencev, ampak res je: da vlada v deželnem odboru dvojna briga: ona »a Fur-lauc je velika in močna, za Slovence majhna in šibka. Odtod vzrok, da se ne morejo izplačati slovenske podpore. Skrajna predrznost pa je, valiti krivdo radi podpor na občine in korporaeije, ko pa tiči krivda v glavnem na odbornikih. Slovenska odfbor-nika nista <za nič, zato pa se ne morejo izplačati slovenske podpore. Furlani ima^o zase že dobre odbornike in ves deželni aparat dela za Furlanijo: zato se lahko izplačujejo Furianom podpore, Slovencem pa se ne morejo. To -je resnica. V deželni hiši treba korenite spremembe — potem.se hodo že lahko izplačevale Slovencem podpore.
Dokler pa ibo še tam vel po Pettarinu Pajerjev duh dn dokler bosta tam odborni-kovala Berbuč in Stepančič — ki se vrhu vsesa še samo med seboj pričkata — pa ne bo drugače kot tako, kakor je bilo doslej: da se Furianom izplačujejo redno deželne podpore, Slovencem pa ne!
Istrska resolucija.
V »Narodnem domu« v iPazinu se ije vršil sestanek zaupnikov »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri.« Navzočih je bilo 'tudi nekaj poslancev.
O splošnem političnem položaju je govoril dr. M. Laginja. Opisal je vse zlo, ki-ga vzroča Slovanom dualizem ter govoril o ujedinjenju Hrvatov, Srbov in Slovencev v habsburški monarhiji, o naši narodni avtonomiji, kakor edinem jamstvu boljše bodočnosti.
Na .koncu je ibila soglasno sprejeta resolucija, ki se iglasi tako-le:
. Zaupniki »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Tstri« iz pazinskep. sodnega okraja ha sestanku v Pazinu dj ; 19.6.1913:
1.  jemljejo na 7jnan]e poročilo državnega in deželnih poslancev ter jim izražajo popolno'.zaupanje,
2.  z ozirom na sistematično izvajani in sedaj že uradno napovedani naval tujinstva na naš dom, smatrajo edino In složno delo hrvatskega, slovetifkega in rrbskega plemena v habsburški monarhiji za neizogiben predpogoj v ohranitev naše ogrožene ekzistence In narodne posesti,
3. videč, da 'je akcija dunajsfcnVin bu-dimpeštanskih odlooitjočih krogov naper-, jena v »lomljenje naše odporne narodne moči in popolno podjarmljenje našega na-roda tujtnskfeTi interesom "in" tujim nacijo-nalnim težnjam., smatrajo, da samo edinstveno, brezob^frno in nestrankarsko nastopanje naše narodne delegacije v vseh parlamentarnih   skupinah more odkloniti
od tpfega naroda- to skrajno namenjeno I
''¦":?'% opozarjajo hrvaške, in slovenske ' ., poslance v isfrsketn deželnem zboru, da <ktočno odklonilo vsako tako poravnavo z italijanskimi poslanci, ako he slon! na fak-tični enakopravnosti obeh narodnosti mi vsakem poljujavnega življenja, aposelbno v jezikovnem, gospodarskem in kulturnem pogledik
5, prptestujejo proti s>tališčq, .'zavzetem po c. 'k-r. vladi .povodom poskusov za ureditev Spora z Italijani, ker je to stališče v odkritem navskrižju z državnimi temeljnimi zakoni in s falctičnim razmerjem prebivalstva obeh narodnosti v deželi.
Ta sklep se daje na znanje interisi-¦raromv naradnhn krogom in osta-lmi :kom-petentnim faktorjem!
Volitve v Trstu.
Včeraj je voli   I. okoličanski volilni razred in .1. mestni volilni .razred. V okolici.
I.  volilni okraj: Vpisanih je bilo 572 voiilcev, od katerih jih je volilo 523, torej 91'4%. Neveljavni glacovnici ste bili dve, praznili pa 24, veljavnih giasov 497. Dobili pa so: Slovenska kandidata: Sancin 300 glasov, dr. Wilfan 303, laško liberalna kandidata: Dobrigna 186, Morsani 179. Razpršena 2 glasova.
II.  volilni okraj: Voliicev je bilo vpisanih 692, glasovalo pa jih je 646, 93'3%. Neveljavna sta bila 2 glasova, 34 glasovnic je bilo belih, veljavnih glasov 610, razpršenih 12. Volišči v Rocolu in Sv. Ivanu. Na obeh voliščih so dobili slovenska kandidata Negode glasov 315, dr. Rybar 319,
. laško-liberalna kandidata: dr. Lauro 276, \Vagner 279. Razpršenih glasov skupaj 12.
III.  volilni okraj. Oddanih sta bila 702 glasa. 3 so bili neveljavni, 40 glasovnic je bilo belih, veljavnih torej 659. Volišča v Rojanu, Bazovici, Opčinaih, Proseku. V vsem volilnem okraju so dobili: Slovenski kandidatje: Černigoj glasov 446, Malalan 451, Renčelj 447, dr. Sltvik 454, laiški liberalci: Oumar glasov 192, dr. Liebmann 181, dr. Polacco 185, dr. Rusconi 195. Razpršenih glasov je bilo 14.
V mestu.
V I. mestnem volilnem razredu so izvoljeni italijanski liberalni kandidatje.
*
Slovenska delegacija stopa v enakem številu kakor doslej v novi tržaški občinski svet. — Požrtvovalnost in trud sta popVačana s sijajnim uspehom. Volilci so izvršili svojo dolžnost, mestne svetovalce oziroma dežeine poslance pa čaka težko odgovorno delo v zbornici. Volilci pa so prepričani, da bo to delo pošteno slovensko, za kar imajo doslej dovolj dokazov. Vsa čast volilcem! Živel i-lovenski Trst!
Socialno vprašanje slovenskega dijaštua.
Velike so težave, s katerimi se ima boriti slovenski dijak. Žalostno znamenje malega neimc vitega naroda I
Na Dunaju ;se je vršilo zborovanje slov. visokošolcev vseh struj. Na tem zborovanju so bile sprejete nastopne
resolucije:
L Slovensko dunajsko dijaštvo' vseh struj, zbrano na shodu dne 14. VI. 1913 v restavraciji «Schwarzspanierhof«, uva-žujoč defstva: 1. da se dohodki slovenskih vseučiliških podpornih društev vedno bolj manjšajo; 2. da narašča število siromašnih slovenskih dijakov od leta do leta; 3. da se spričo splošne denarne krize manjša tudi kredit dijakom pri slovenskih denarnih zavodih, je sklenilo, da nastopa solidarno v odpomoč socijalne bede celokupnega slov, dijastva.
A, Ker je zbrano dijaštvo »mnenja, da je možno izvršiti tako akcijo le tedaj, če pritegne se k nji kar naljveč slovenske jjavnosti, zato se obrača: 1. na vse slovensko akademjčno dijaštvo, 2. na slovenske vodtfne kroge, 3. na vso slovensko javnost., da se priredi složen dijaški cvetlični dan, katerega dohodki bi se so-ra^mernp razdelili na vseučiliSka »podporna društva .na Dunaju, Gradcu in V Pragi.
B. Ker je »brano dijaštvo mnenja/ da ne zadostuje samo akcija za zvišanje dohodkov podp. društvom, ampak je treba delo za zboljšanje socijailnega staitfa slov. dri. fandirati globlje, treba najti forum, kjer bi se moglo posvetovati, celokupno slov. dijaštvo o aktualnih, splošnih in spe-cijamih vprašanjih dijaškega podporni-štva, zato se izreka za prireditev vse-dFjaške socijalne konference v Ljubljani, k\ naj se vrši že letos o priliki ljubljanskega dijaškega cvetličnega dne.
TI. Slov, dunajsko dijaštvo, zbrano na shodu dne 14. VI. 1913, smatra -za umestno, da aranžira združeno, brez razlike struj in strank v zimskem semestru zabavne prireditve na Dunaju, kojih čisti dobiček naj se steka v blagajno dunajskega slovenskega dijaškega podpornega društva.
Slovenske stranke, slovenski in teli-genti, društva, zavodi, spominjajte se cesto trpečih slov. visokošolcev. Slov. ljudstvo, daj svojim najboljšim sinovom toliko, da bodo mogli sfkončavati 'svoje vseučrliške študije — da ne bo nam vedno b .e d a ugonabljala naših vseučliiščnikov!
Balkan.
'¦ Nemčija, Anglija in Italija pripravljajo novo deimaršo v Sofiji in Belgradu, da tako še v zadnjem hipu . omogočijo mimo rešitev srbsko-bolgarskega spora. Demarša bo predlagala, naj se predloži spor razsodišču vseh velesil. — Ruska vlada je po zatrdilu političnih krogov predložila belgrajski in sofijski vlladi nov kompromisni predlog za mirno rešitev spora. Po tem načrfcu. bi vse nesporno ozemlje pripadlo Bulgarski, Srbija pa bi dobila vse sporno ozemlje in dve mesti v nespornem teritoriju in sicer kot odškodnino za pomoč Bulgarski pred Drino-poljem. — V seji srbske skupščine včeraj je podal m i n i s t e r s k <i p r e d s e d -nikPašič d emisij o celokupnega kabineta. V seji tninisterskega sveta se je razpravljalo o odgovoru !na carievo zahtevo glede sestanka minis-terskih predsednikov v Petrogradu. Od-srovor navaja in to <r>roti Pašičevi volji, da je potovanje on in i s t er ske-ga predsednica k pogajanjem v P e t r o g r a d n e p o t r e b n o. ker je Bu'l?pifska srbsko 'zahtevo po reviziji zavezniške -nogodbe že kategorično odklonila in sploh ne .misli nič loopnstiti. Radi te-•sra se srbski ministerski preldsedmk minis-tp-rske konference v Petrogradu tie vdele-7.1 Pa5ič se s tem ibesedlom odgovora ni strinjal in je podal -fzato svojo demisijo.
Porotne razprave.
Včeraj je pričelo drugo letošnje porotno zasedange.
Prva ^razprava.
Imela se je vršiti včeraj razprava preti Alfredu Caliini-ju, uredniku lista »Socialista Frrulano«. Tožilo je društvo »Camera di Lavoro« in njega predsednik Špacapan radi žaljenja časti potom tiska. Ta reč se je imela izvršiti že dvakrat pred poroto, tpa je bila vselej odnesena. Včeraj pa so se tožitelji in toženec poravnali med seboj in razprava je odpadJa. Callini je podal izjavo, v kateri preklkuje žalitve.
Druga razprava.
Danes je pniČela druga razprava in sicer proti Josipu S i l i č i! iz Šempetra, ki je obtožen uboja svoje lastne matere. Pokojno Siličevko, staro okoli 70 .let, so bili našli mrtvo poleg stopnic, imela je udarce <po glavi in telesu, na dvorišču so našli okrvavljen kolec in hitro je letel sum na njenega sina Josipa, da bi jo bil ta ubil. Živela sta v prepirih in sosedje so pravili, da sin pretepa .mater. Proti njemu je pričela danes razprava, določena na tri dni. Silič je ves čas, <kar je bil v preiskovalnem zaporu, dosledno zatrjeval, da on ni usmrtil svoje matere.,
Siličeva je umrla v noči od 23. na 24. aprila 1.1. Josip Silič Je- rojen v Šempetru dne 11. nov. 1875.
Branitelj dr. Turna je predlagal ob začetku razprave, naj se izvrši ogled na licu mesta, kjer so našli Siličevko mrtvo. Ta predlog je sprejet, ali ogled, katerega se udeleže porotoiki, se izvrši po zaslišanju prič. Državnega pravdnika namestnik Zorzi predlaga iza ogled še tri priče.
Silič ipravi, d a o n n i u b i 1 s v o j e matere. 'Pravi, da oni dan je bil v Vrtojbi, kamor je šel popoldne okoli 4. ure s Francetom Siličem, vrnil pa se je okoli 10; prijatelj je šel domov, okoli 11 in pol je hotel domov, ker so bila glavna vrata zaprta, je stopit na dvorišče, da pride v hišo. Našel je mater na tleli in menil, da je vinjena in spi. (Zaslišavanje se nadaljuje.)
Politični pregled.
Gospodska zbornica. — Ob treh popoldne včeraj se je sešla gospodska zbornica, ki je razpravljala o manjših predlogah. Začetkom seje se je predsednik knez Fiirstenberg spominjal jubileja cesarja Viljema. Bili so ob tej priliki navzoči v zbornici od Slovanov le trije člani zbornice >in sicer 2 Poljaka in 1 Čeh.
V  Cirenaiki še vedno ni miru, in kakor se kaže, tudi ne bo kmalu še pomirjena ta dežela. Italijani se morajo bojevati trdo v Cirenaiki in sedaj poročajo o novih bojih in zaivzetju kraja Btangi. Bil je hud boj, v katerem je bilo ranjenih nad 200 italijanskih vojakov, več častnikov; ipadlo jih ie tudi precej. Takih bojev še ne bode kmalu konec. Libija bo draga za Italijo!
Darovi.
V  proslavo zmage v Trstu daruje CMl-Metodovi družbi K 1 J. K.
Domače vesti.
Imenik veleposestnikov, priobčen v soboto v »Soči«, izkazuje voiilcev 102. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah ije bilo v rektificirani listi 136 voiilcev. Izmed sedanjih 102 je Slovencev 69, Lahov in Nemcev 33. — Čas za reklamacije traja 14 dni od dneva razglasa v uradnem listu, to je od 20. junija dalje. — K d o r m tis 1 i, da je izpuščen, naj se p o b r i g a takoj za reklamacijo. Izkazi, koliko plačuje kido davka, se dobijo pri pristojnih davkarijah.
Gg. pevci »Pevskega in glasbenega društva« so naprošeni, da se pomoštevil-no vdeleže pevskih vaj za nastop v Št. Petru in pri Ciril-Metodovi veselici. Pevske vaje so v sredo in petek ob navadni uri.
V  nedeljo bo v Št. Petni tombola v orid Ciril-Metodovi družbi in »Šolskemu Domu«. — V nedeljo 29. t. m. priredi društvo »Prešeren« v Št. Petru ob 6Vs zvečer javno tombolo. Dobitka: činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečfke po 40 v. Takso plača dobitelj. Po tomboli bo ljudska veselica v prostorih »Kmetijskega društva«. Na vsporedu je več pevskih točk, nastopi tudi zbor Pevskega in glasbenega društva iz Gorice. Svirala bo vojaška godba. Vstopnina k veselici 40 v, otroci 20 v. C. M. podružnica priredi v isti namen isti dan cvetlični dan. — Ooričani! Šempetrci so prišli na nasše oriredtitve v Gorico, k Fo-nu k veselici društva Čitalnice na Blan-čah in k Sokolovi prireditvi, kjer so ubrano peli. Vrnimo jim poset! V nedeljo v Šempeter!    ,
Tombola v Gorici in tombola v Št. Petru. — V Gorici priredijo v nedeljo 29. t. m. LahJ 9vojo običajno tombolo na Travniku, tombola bo pa tudi v slovenskem Šempetru! Kam na ta dan? Ni treba odgovora — vsak pravi Slovenec ve, "kam mu je iti!
Čitalnica »Balkan« v Gorici priredi 13. julija t. 1. pri »Krancu« na Senenskem trgu svoifo prvo poletno veselico, pri kateri nastopi tudi prvič društveni pevski zbor z nekaterimi lepimi pevskimi točkami. Sodelovala bodo društva iz mesta in okolice. Z oziram na veliko važnost društva v narodnem oziru na južni del mesta, smemo računati s splošnim zanimanjem iza to prireditev, na kar opozarjamo že sedaj naše občinstvo.
V  Šolskem okraju Sežana bode s pri-iliodniim šoskjrn letom 1913/14 več mest za učitelje praznih. Učiteliski kandidati, kateri dovršite letos učiteljišče, obrnite se s proSnilo na okrajni šolski svet v Sežano za podelitev enega mesta. Prošnji se priloži zrelostna svedočba in domovniea.
Pod vlak se je vrgel neki neznan Človek danes okoli 11. we biten postaje v jRu-bijah. Ta človek se je peljal dopoldne iz Gorice z vlakom proti Trstu. Ker ni imel voznega listka, mu je ukazal sprevodnik izstopiti v JRubJjah. Izstopil je in se skril v gozdič. Ob 11. se je vrgel pod vlak, prihajajoč iz Trsta, ki ga Je raztrgal. Truplo so prepeljali v Gorico.
Tujcev v Gradežu je bilo dosedaj 4400., ¦
Domača politika.
Duhovniki in poslanski tnandatje. —
Zadnja »Aota Apostolicae Sediš« prinašajo dekret konsistorijalne .kongregacije, po katerem je zabranjeno vsem duhovnikom brez izjeme, da kandidirajo pri .političnih volitvah brez dovoljenja od strani cerkvenega -predstojnika. — Radovedni smo, če dr. Gregorčič poprosi in dobi dovoljenje za kandidaturo v deželni zbor (pri našem nadškofu in knezu?!
Deželnozborske volitve na Goriškem." — (Kaj tako imenitnega se pa ne godi zlepa kje na svetu kakor sedaj na Goriškem. Slov. ljudska stranka ?stara struja« (po mnenju mladih — je* stara že »liberalna«) in nova Slov. ljud. stranka »nova strinja« z vscini svojimi močmi delajo in kandidirajo, da se kar kadi. Vsi so ene baze ter se ile takrat zbudijo, kadar gre za 'krone v deželni hiši, drugače pa »fajn« spijo. '— Tisti novostrujarji so imeli že veliko let časa kaj napraviti in danes pokazati, pa ni nikjer nista. Edino nekaj so naredili — namreč »Novi čas«; s tem imajo prav lepo ljudi po deželi iza norca. Delajo se ne-¦omadeževane — velike kristjane — abstinente (kadar ni vina); vse druge pa vidijo za same »brezznač'iijne liberalce«. Še celo .Primorski Ust« da je liberalen? Ali ni to čudno? Čas pa že vendar (pride, da tudi ta gonja z Goriškega enkrat zgine — pa kako? Kadar se ljudje na deželi spametujejo in naveličajo držati roko tem, ki se trgajo le za krone, pa ne za koristi ljudstva, ker služijo Lahom, in naredijo tako, kakor piše sobotna »Soča«, da postavijo svoje kmečke kandidate ter jih zjedinjeni vsi skupai volijo. To bi bil najboljši odgovor tistim, 1<ateri sedaj tako hrepenijo po poslanskih mestih in želijo "odborniška mesta v Gorici zasesti. — Vse ubogo ljudstvo po deželi pa za nos vodijo. Bi videli, če bi ljudstvo to naredilo, kakor bi tisti zdražbarji ,za krone doli v Gorici kmalu prišli 'k pameti, prav gotovo bi se kmalu zjedlnili »'kristjani« hr »nekristjani«, ker drugače bi imeli še dosti časa premišljevati, kako lepa so poslanska in odber-niška mesta. Lfudje bodite torej že enkrat pametni; ako bodete te še naprej podpirali, bodo kar noreli in nikdar ne pride do pravega miru v deželi!
Hribovec.
Podturenci v Gorici se že pripravljajo za letošnje deželnozborske volitve. V nedeljo so imeli shod v LaŠičevi gostilni v Kapucinski ulici. Piccinini, odposlanec laške ljudske stranke, je razlagal Podturn-skim kmetom Škodo, nastalo vsled najslabše deželne uprave in mestne. Poziva! Fh je, naj se nič ne bojijo, marveč maj pogumno volijo kandidate laške ljudske stranke. S tem, da je rekel: naj se nič ne bojijo, je mislil Piccinini na goriški magistrat, ki tako rad strahuje Podturence pri volitvah — kar pa stori brez dvoma tudi letos!
Naroflna obramba.
Opozarjamo na vrtno veselico v prid C. M. družbi dne S. julija v Gorici na vrtu »pri jelenu«.
Poziv vsem C. M. podružnicam in prošnia zavednim Slovencem. Ljubljanske C. M. podružnice so sklenile, da bodi nedelja po nrazniku sv. Cirila In Met°^n dan, posvečen delu v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vabimo vse podružnice in tudi rojake v kra}ih, kjer še ni C. M. podružnic, da se napravijo po vsej domovini tisti dan prireditve v gmotno korist naše družbe.
DOPISI
Iz cerkljanskega okraja.
Cerkno. -¦ (Vprašanje občinske ubi«-tiice.) — Spregovoriti bi bilo v zadevi in interesu najrevnejših med revnimi v naši občini, kateri si sami ne morejo in ne zna-
Jo pomagati. Zadeva Je postala z zidanjem novega erarskega poslopja za sodmajo in davkarijo aktualna in to še tembolj, ker je s 'prihodom novega občinskega 'zdravnika odpravljen kulturni škandal, ki je bil mogoč le v deželah, kjer stoji Občnemu "bla-gru nasproti Ikot glavna protivrednost — kravja kupčija. Erar zida svoje uradno poslopje že nad petdeset let. Ves ta čas je imel (vsied ,nepjaiu^h'en^p^godbe). $-& Jja-i gatelo v najeiim obsežno oTJčmslrtrftskfp^ je, ki je 'bilo zidano za stanovanje dveh kaplanov. S item poslopjem bode torej občina prihodnja leto zopet razpolagala. Da pa bode teto primerno za   kako   drugo
t. 1. svojo veliko veselico »cvetlični dan« združeno s C. M. podružnico v »krasnem logu »v Brcah« .med Dutovljami in Toma-jom ofo cesti pri vrli «Vzor«. VJjndno se opozarja up. narodna društva, da ne prire-de isti dan veselic in fblaigovole prijaviti svojo udeležbo. Društvo praznuje ob enem svojo 15 letnico. Ves čisti dobiček je namenjen C. M. družbi.
špodarske vesti.
Važno za vinogradnike in   krčinarje. Potreba potovalnega sodotnernega urada.
.-_. Fmančna oblast zahteva, da noben vi-vporaibo", #a'^'^rebaTp^ž                  nogradnik, in .krčrnar " ne sme   prodajati
lati; predno pa.se to zgodi, bi bilo priporočati našemu starešinstvu v uvaževanje naslednje. Največji vsakoletni redni občili ski izdatek je preskrba občinskih revežev. Vzlic temu velifcemi bremenu oid strani I občinarjev pa se revežem godi šlabejše kakor Zadnjemu psu v konrnnu. Prežailost-no bi bilo opisovati bornd životarenje teji nesrečnikov, ki ležijo po najrevnejših bajtah v okraju, pri revežih druge vrste, ki se skušajo deloma s tem še sami preživljati, da dobijo od občine dnevno do 50 vinarjev za prehrano, stanovanje im preskrbo občinskega reveža. Občina ima v svoji upravi že skozi deset in desetletja fond za zidanje občinske ubožnice. Ta fond ¦— baje v visokosti okrog petnajst tisoč kron, pa se tako počasi množi, da ni misliti, da bi se ž njim mogla postaviti v do-glefdnem času ubožnica, pač pa je,zadosti velik, da se predela z njim sedanje sod-nijsko poslopje, nakupi zraven nekaj vrta in se zgradi kak eventuelni prizidek. S tem bi bilo rešeno v najkrajšem času, na | najcenejši način v.nrašanie občinske ubožnice, revežem pa bi bilo ikmalu pomagano j do skromnega, pa vendar Človeka vred- ! noga življenja. Glavni ugovor proti temu . načrtu (bi bil najorže ta, da potem kaplana vendar nimata stanovanja v kaplani ji Če pa vpoštevamo, da naši kaplani že nad petdeset let ne stanujejo tam ter dobivajo od občine stanarino, da si po svoji volji izbira*« stanovanje, je to zanje gotovo ugodnejše ter ta ugovor izgine v primeri z velikim humanimi činom, ki se lahko izvrši m doseže. Sedanje starešinstvo, iz g. županom na čelu, naj pokaže, da je res zmožno kakšnega večjega dela, naj izkaže nmevanje človekoljubnost' do bližnjega ter ne zamudi lepe ,r*rilike, kakoršne ne bo več v doglednem času. — Po Vaših dejanjih Vas bomo sodih! — N.
h afdouskcqa okrm.
Božji prst. — Paradoksno je, pa vendar res, ajdovski gospod kurat se bojuje uspešno proti bigotnosti in ultrainonian-stvu: človek je pač pod uplivom miljeja. — Na našo /šagro« je odpovedal običajno procesijo samo radi godbe, .katero so hoteli pri njej imeti Ajdovci, zvesti starim tradicijam. Bogu in svojemu patronu sv. Ivami Krstniku. Zaman so bile vse prošnje celo vojaškega komandanta ajd. posadke, samo en odgovor je bil: edino škof mi more ukazati. — No. Beg je pokazal tudi našemu mogoomku. da je še Nekdo nad vsemi škofi in poglavarji: ne radi g. kurata in njegovih muh, radi dežja z vetrom se procesija ne bi mogla vršiti. To je razsodba v najvišji instanci. Ajdovci so oa prihranili stroške in na volitve tudi ne bo brez upliva.
Iz Dobravelj na Vipavskem. — l>ne -*>. t. m., na god sv. Petra in Pavla je pri nas običajno prosčenje, katero obiščejo bližnji in daljni sosedje lepe naše doline. Na ta dan ima navado naše -'Bralno in Pevsko društvo,, prrediti veselico. Te navade se hoče tudi letos držati, ker tudi lotos Imče pripraviti bogat vsnored taki HudsVi veselici, kateri sledi prosta zabava. Zv. sedaj opozarjamo vse. ki nas ta dan obišče, naj ne zamudi prisostvovati tej •slovesni*«;. Ne bo mu žal! Zveza vlakov je vsakomur tako pripravna, da ugodi vsem.
te komenskeaa okraja.
Pevsko-bralno društvo »Tomai« v Tomaiu priredi dne 29. t. m. na praznik m semenj sv. Petra svoj običajni ples v korist C. M. družbi in v prospeh društvene knjižnice. Pridite vsi, ki ljubite družbo, ki ste za omiko in prc;svtfo. Obenem se naznanja, da priredi društvo dne 3. avgusta
vina, ako nima sodov na novo cementka-nih; cementlranijepred tremi leti je že brez veljave. Finančna oblast zahteva cemen-tiranje sodov vsaka 3 leta. Kdor nima sedaj na novo cementiranih sodov, ne sme prodati, oziroma ukletiti vina. Pinanca grozi s kar/nhni za vsakega, kdor se.ne bi podvrgel njeni odredbi. Ali sodomerni urad je v Gorici in v Gorico naj vozijo vinogradniki <fc Brd in Vipavske doline svoje sode, da jih tami cementirajo. Kdliko troškov bi bilo to. Vipavce bi stalo to, kakor so proračunili, okoli 50.000 K. Vožnja v Gorici, pristojbina, ČakaKje itd. Stroški preveliki in vrhu tega še nevarnost za sode, ki so izpostavljeni tako solnou in dežju. Ali bi ne bilo pravilnejiše, alko bi imeli, potovalni 'sodomerni urad, ki bi šel po vseh večjih krajih v okolici, naznanil, kedaj pride in 'bi se tako opravilo delo brez tako občutnih troškov za .kmeta?! Na pristojnih mestih naj razmišljajo o tem in ukrenejo v prilog prizadetih.
Občni zbor »Goriškega kmetijskega druživa. v Gorici se bo vršil V četrtek, dne 26. junija 1.1. ob 10. wi predpoldne v veliki dv?rani hotela »Pri zlatem Jeknu« v Gorici, Priporočamo gg; društvenem tesja društva, naj se udeleže .tega občnega zbora v čim mogoče obilnem 'Številni!
Prijatelji obrtnih nadaljevalnih šol so ulju dno vabljeni k sklepu šolskega leta na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu dne 29. junija 1913, od 11 Vi uri predp. v šolskem poslopju in k razstavi izdelkov, ki se ot-vori po sklepu ter ostane odprta do 4. ure pop.                            Šolsko vodstvo.
Stavbna društva. — Avstrijska po-^bnska zbornica 'je sprejela načrt zakona, s katerim se izpreminjata §§ 2. in 3. zaiko-r-a 7, dne 28. decembra 1911, drž. zak. št. 244. Vlada se pooblašča, da letos in bodoče leto uporabi 2 milijona kron za posodilo društvom, ki grade mala stanovanja. Društva pa morajo dokazati, da .bodo v šestih letih imela na razpolago potrebna sredstva.
Delavska knjižica......- Socialni demokrate so 1. 19U predlagali, naj se delavske knjižice onuste m vpeljejo navadne izkaznice, na katerih bode vpisano samo ime. starost in rojstvcui kra,; delavcev. Delavske kniižice pa so zagovarjali deloda-Nei, sklicujoč se na določne obrtnega in rudarskega zakona. Ker se socialno-politični odsek naše poslanske zbornice ni mogel zediniti, je sklenil predlagati zbornici, naj se sama odloči za vprašanje. Razprava o tem vprašanju je bila jako živahna. Pri glasovanju se s 145 glasovi proti 87 potrdi rdsekovo vprašanje, to je, da naj se delavske knjižice odputvfro.
Svllodni trg. — 21. in 22. je bilo na trstu svilodov 718 kg; poprečna cena K 3'44,
Zlet TržaSke Sokolske Župe. Gpfiine | 29. VI. 1913. — Evo spored določen <za dan zleta jadranskih Sokolov, za dan največjega naroidnoga praznika: Dopoldne: Ob
8. začetek izkušenj za popoldanski nastr,p: a) člani, b) naraščaj, c) članice. Popoldne: J. Ob 3'30.izp:r e v o d. Društva se zbero ob 3',15 pri Obelisku. Sledi pozdrav v vasi, nakar se sprevod raizide. II. .1 a v n a telovadba: Začetek ob»p#tih;-a) proste vaje naraščaja; b) proste vaje .članic; c) orodna itelovadba župniji vrst; d) nastop vzornih vrst; e) proste vaje članstva. III. L j n d s k a veselica na zlletnem •prostoru. Začetek po telovadbi. — Prosta zalbava, petje, godba, paviljoni, ples, sre-Čolov, itd. Pri telovadbi svira godba c. in k. 19. peSpollca, pri izprevodu in ipri ljudski veselici obče;znana godba iz Mavhinj.
Sokolski vestnik.
Župni zlet v Podgori. — Lepaki so razposlani. Priprave so v najlepšem t;ru. Vse se pripravlja na jubilejni zlet. Vsa narodna društva obljubila so svojo udeležbo pri tej najlepši narodni slavnosti na Goriškem. Zanimanje za to prireditev je v vseh slojih, posebno v Gorici veliko in goriški Sokoii obljubljajo slovesno, da bodo s svojmi nastopom pokazali svojo moč in veselje za krepki narodni razvoj na vročih rvd vseli strani od sovražnikov oddanih tleh. Sodeč po splošnem zanimanju se razvije ta slavnost v veličastno manifestacijo SokoJstva in narodne misli v Gorici in na že ogroženih podgorskih tleh, po katerih že sega požrešni in nenasitni sovražnik svoje grabežljive nrste. . fi. julija pokaže vse goriško Sokolstvo svoiie vsne-he, poda nam bilanco svojega dosedanjega dela in tirida. Torej o\ juHla nikamor drugam!
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici .uljudno naznanja slav. občinstvu, da se je nedeljska slavnost radi nepričakovanih zaprek preneha na 20. julija 1.1. kakor tudi dovoljena tombola. Prodane kartelc za tombolo so \ Jjavne za gori omenjeni dan.
Zgorel le   velik paromlln   v Oseku,
last tvrdke iKraus in sin, Škode je jeden in pol milijona kron.
Razne vesti.
Pokojnine vdov. — Obveljal je v poslanski zbornici naši -načrt zagona, s katerim se določa najnižja pokojnina vdovam-po državnih uradnikih in učiteljih na 1100 K in vdovam državnih slug na 600 K- Za vdove višj'h razredov se določijo ipokoij-nine: 1200, 1300, 1400, 1800, 2400, 3000, 4000 in za trn najvišje raizrede po 6000 >K. Ta zakon velja tudi za vdove, ki uživajo pokojnine.
Grozen roparski umor v Trstu. — V ulici CapiteMi št. 9 v Trstu je stanovala poštama Angelika Fiarnentini. Eno sobico svojega stanovanja je oddala dne 15. t. mč mladima človekoma, ki sta se izdajala za zakonski par. On se je imenoval Cesari in je rekel, da 'je doma iz TtalMe. V petek »večer stn oba tujca zapustila svoje stanovanje in ni iju 'bilo več domov. To se je zdelo ljudem sumljivo. Drugo jutro so stanovalci vlomili v stanovanje Fiaimentmi-ieve, kjer so našli starko z robcem zadavljeno. Imela 'je precej zlatenine. Cesari iej ie uhane kar utrigal rz ušes. Česa r- i in 1 j u biča njegova sta b i .1 a a r e-tirana v P a d o v i in sta p r i z ji a 1 a ž '1 o e i n.
Bratomor v Trstu. — Anton Erbis, težak v prosti luki, je imel med drugimi pod svojim nadzorstvom svojega brata Mihaela. Brata sta se včeraj nekaj skregala in »popadla. Anton se je odstranil in šel v crostvlno Vidmarjevo na koncu ulice Ma-chiavcll«. Kmalu za aiim je prišel brat Mihael in lustrelil. ne da bi kako besedo spregovoril, svojega ibrata iz samokresa. Ustreljenega so odnesli v bolnišnico, kjer je umrl, merilca so aretirali: pravi, da je storil to v razburjenosti; ker mu je brat poprej grozil s smrtjo.
Zooet senzacijonalen vojaški samomor na Dunaju. — Včeraj je vzbudil veliko senzacijo samomor podpolkovnika generalnega 'Štaba, Ivana Lelbla. Lebel je prišel kot običajno ob 9. v svoj urad in je bil kmalu poklican k svojemu šefu generalu Kisslu. Ko se je vrnil, je zaprl svojo sobo in se pred pisalno mizo ustrelil. Vojaška komisija, ki je udrla v pisarno, 'je takoj preiskala vse akte. .Motivi Leblo-vega samomora še niso znani.
..FIRNIf".
(Asbest - cementni skrlljevoc).
(Dalje.)
Neusiedelska   automatična   valjarna.
Lastnika   W.   Sohrevvogel et C. Pospi-sahill, NeireiedeJ pri Tulnu, Na naslov: Finnitove tovarne zadr. i o. iz. Weissenbach ob Triestimgi. Pred nekaterimi leti smo pokrili streho na našem trinadstropnem mlinskem poslopju z asbest-cementnim skailjevcem 'in z veseljem Vam morem poročati, da smo v vsakem oziru izredno zadovoljni,   tako da ta način pokrivanja streh Janko vsakomur najtopleje priporočamo. S spoštovanjem Viljem Sehrevvogel, posestnik mlinov. Griinbaški premogov! rudni \l, Zadr. z o. z.
Firmrtavian tovarnam zadr. z o. z,
Weissenbaoh ob Triestimgi. Na Vaše cenjeno vprašanje Vam uljudno naznanjamo, da ni do sedaj na strehi, ki je krita iz Vašim asbest-cenicntnim skri-¦ljcvcem, poznati še nobene .pokvare. S spoštovanjem Griinbaški premogovi rudniki.
Obratno vodstvo grafitovega rudnika in ceha sv. VenceJja, Stuben pošta Sohwarzbac.li, Češko. Ugledne firmitove tovarne zadr. »z o. 'z. VVeissenbaoh ob Triestingi. Z ozironi na Vaše cenjeno pismo z dne 18. marca Vam poročamo, da smo z as-besi-cementnimi s,kriljevčnimi ploščami »Firmit« prav zadovoljni in kalar (bode treba, obrnemo se zopet do Vas. Z vel. spoštovanjem Obratno vodstvo Sv. Ivan-skega grafitovega rudnika in Sv. Vencel-jevega ceha v Sliuben-u.
Hans Grabenweger arhitekt in mestni stavbni mojster.   . P. n. Firmitove tovarne, zadr. z o. z. Weissenbach ob Triestingi. Potrjujem Vam s tem, da sem s fir-mitnim skriljevcem, ;ki ste mi ga preskrbeli in s strehami, ki so iž njim krite, jako zadovoljen.                      ,
Vaše firmittne strehe so popolnoma goste in varne proti nevihtam, so izraven tega še prav lahke in kar posebnojna-?rlašam, tje njihova barva tako nasičena, da plošče nepoblede na solncu.
Jaz se o priliki še poslužim Vašega firmitnega skniljevca in ga 'bodem tudi drugod priporočal. Z vsem spoštovanjem Hans G.rabemveger, Arhitekt, mestni stavbni inojster, sodno zapriseženi zvedenec Pottcnstein, Spcid. Avst.
Etcrnit contra Firmit. Za etemitove tovarne 'je veljalo že od nekdaj to, da jim morejo nevarno kon-
(Dalje na četrti strani.)
lilljoo n)1eci)afro milo
od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen na labi
ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za nmno negovanje kože in lepote. To spriCujejd priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilmcah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkngena je lilijna krema „Manora*, ki ohrani damanv, čudovito rieZno roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod.                        '   ¦'
: Iv. Felberbaum - Gorica:
Gorso Gius. Verd! 11. - Via Časerma 15.
Za birmo I VELIW nm Za birmo I
oblek - srajc - oorafnlliov - zaoratnlc Itd. -----
Filijalka
po zelo nizki ceni.
: Via Carducci 17. (Hiša Orzaii).
m
»kurenco,delati samo tiste tovarne, katere znajo na lepilnem stroj« tedeilavati asbest-. cementni skriljeveč.
. To se je v Avstriji -posrečilo samo ene-¦mti ipodjetjuin sider .firmitovim tovarnam v Weis5ctfbadiu. ob Triestinigi. Mnogo je žrtvovala, preskušala in se potrudila naša zadruga, preden je dospela' do tega, ida dzdeluge seidaj tak materjat za as-best-cementni steriljevec, ki je v vsakem pzku popolen in ki -združuje v sebi vse mogoče prednosti pred drugimi izdelki, iki se rabijo -za pokrivanje streh.
Razume se samo ob sebi, da to m smelo in ni moglo ibiti všeč eternitovim tovarnam.
Ker se jim fie pred lleti dobro izponesla pravda proti poprejšnjim posestnikom fir-mitovvh tovaren, hotele so eternitove tovarne prav v -živo -zadeti naše nadebudno podjetje in potlačiti je tako, da M se jim ne bilo bati od te strani nobene 'konkurence.
V ta namen so lani z vsemi sredstvi naperile novo patentno -pravdo proti naši tvfdki, ki se je za nie neuierodno začela in nesrečno -končata. Dne 20. julija 191?. je namreč c. kr. okrožna sodnija v Dunajskem Novem mestu zavrnila tožbo Ludvika ffatschek. posestnika eternitovih tovaren v Voklahrucku in dne 10. fe»bmairiia 1913 je c. kr. naiviše in kasaciisko sodišče na Dunaiu ootrdilo razsodbo prve stopnie, ohsodivši Ludvika rfatschek v Vokla- | bnicku.
(Dalje prih.)    -j
-------   ODLIKOVANO   -------
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. CERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. ....
Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šnste. ----- ----
Zaloga: Stragarskih in res-barskih izdelkov.......
Odgovornt vrednik in fzdalate!| IranKavCI« v Oorfd.
Tfdn: »OortMc« TIskarn«« A. OabiMek fodgor. J. PabSiF.
Zalagal Draiba u izdajanje listov »SoEa« in •Primorec«.
Mali oglasi.
Itjniajli ?««t«Jbl«i iUbo 61 f U. iko J» oglu •bafltBeJU m raSua m viaka besedo S rli. I»ftrl>riT*«Jlfl uuertri*]« u ttgevee la obrtnike.
tko J* manlllh trforeev In obrtnikov ač&i (ta odo t mata) nJh*-----------
Proda si
1 nov in 1- rabljen pisalni stroj pod zelo ugodnimi pogoji. Pojas-daje upravništvo.
napredek oede!
T37
.   ,      „ - ¦-.     in   gotovo se zdravi sifilis s  svetovnim sredstvom
I0RUBIN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zorenja, prostatitis, nre-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s
konfeti CasHe
Konfeti Gasile nrejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk ;Silinge) popolnoma odpravljajo in nblažnjejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoienja (prostatitis, nrctritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za ta-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlj*. konietijev Gasile K 4'—.
Iornbin Gasile, najboljše protisifilitiCno in poživljajoče krlSistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorabina Ca-sile K 350.
Vbrizgancc Gasile zdravi beli tok, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrjzganca Casile K 350. Kdor Celi veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—1
m             iiiiiiibiivbiHH    „n   vsakega   posestnika s senožeti   neutrpljive
|9l                  -------—--------—-»      ~     ---------«-   «---------------v-----------"
«j feOSllHe SlTOle vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske
!„DEERING",2
@ nicir, „Zmar m.
m m m m m m m
priznano   najboljši,    dalje
Osborne „Cor-
m
m
m m
w
||j ^ grabi Je >' ObraCalOllie za seno, Čistilne in navadne mlatilnice, ^ jg slamoreznice, vratila. motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse El LLj druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih [S jgj cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem                            '     ffi
i   FR. STUPICH V LJUBLJANI   \
W                   Marije Terezije cesta št. 1.                    ;|
j|j 8aioeLja zaloga arodia ia ielezntae ter stavbnega materijaia. fgi
m Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na rf> rSI                                                  razpolago.                                                   l»i
Trgovsko - obrtna zadruga v Gorici
regtstrouana zadruga z neomejenim jamstuom u likvidaciji
vabi svoje p. n. gg. Slane na
REDNI OBČNI ZBOR
o nedeljo, dne 29. fctifia 1913
dopoldne ob 9. ari t zadraginib prostorih. DNEVNI RED:
1.  Poročilo likvidacijskega odbora o stanju zadruge in predložitev računskega zaključka za leto 1912.
2.  Citanje revizijskega poročila.
3.  Volitev likvidacijskega odbora.
4.  Slučajnosti.
V GORICI, 16. junija 1913.
hikuidacijski odbor.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
^¦^     A. Orufovka ifiorica, Rašfalj 3. Zaloga usnja.

od pvtprosttlt do najfinejših so priporoča gosp. trgovcem iu slav. občinstvu.
Cene   primerno  nizke.
Franc (erar,
tovarna slamnikov
v Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Letovišče
Bohinjska-Bistrica Bohinjsko-jezero
v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Ture-Adrija, V/s ure oddaljen od Gorice. Alpska klima,
izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. — Zmerne cene. —
Prospekte in informacije: Prometno društvo v Bohinjski Bistrici
Pi
m
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga % omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Oosposka ulic« it. 7, I. nadstr.) — T«l«fon it. 70*
RaCnn poštne hranilnice Itev. 637.515. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. ee je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 5%  Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek  plačuje posojilnica tarna.
Hranili?«« vloge se sprejemalo od vs»fe:®«jar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 57, oz. 6% obresti od posojil. aiavn! rfalsžl se obrestujeio koncem leta 1912. s 6%. StanKa 31. dec. 1912.: Zadružnikov 1822 k   deleži v znesku 57.012 kron.  — Hranilne   vloge:   1,022 156 05. — Poboj ila: 898.203-—. — Beservni zaklad: 125.23536. — Lastno premoženje: 383-926.76
\mm «•»*
^SJaa^Balfes.          Kupujte samo dvokolesa „Gerice" in „HI!eiia",
v^a|HnBHK^      ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše ^^HHa|^^L          vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke,
f      ^M   Šivalni stroji Original UlCflOlla  so najprak-•9P  tičnejši za   vsako  hifio.   Isti   služijo  za  vsakovrstno Šivanje  in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trou it. 9. CARICA.
F. P. Ifidlc ft Kotnp., Ljubljana
fovaroa zarezanih sfrelnlliDD ponudi v vsaki poljubni množini dooino zarezani
strešnik-zakrivač
:- s poševno obrezo In prlveznlm nastavkom. •:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami!
> NajpreprostoJie, najcenalia In naJtrpeZneJSe kritle. streh sedanjosti. •:
Na željo poSljemO takoj vzorce in popis.                      Spretni zastopniki se sprejmejo.