Leto IV.
V Ljubljani, dne 23. februarja 1928
8. štev.
V sibirskem pragozdu
V sibirskem metežu
oddaljenosti od evropskih bivališč skoraj ni smel niti pomisliti na povratek. Vsakdo se je moral vdati v božjo voljo, pričeti je moral novo življenje in pozabiti na ves ostali svet V vzhodnih delih Sibirije, posebno v mestih in V okolici teh mest živi mnogo Rusov, v ostalih, manj obljudenih delih Sibirije pa prebivajo po večini razna tatarska plemena. Severni del, kjer kaže toplomer že — 40' in več mraza in je dve tretjini leta samo led in sneg, pa je zelo, zek) redko naseljen in prebivajo tam stara domača plemena, ki se po večini preživljajo z ribolovom.
Najbolj zanimivo prebivalstvo skrajnega severa so Eskimi. Eskimi žive V krajih, kjer je drugim ljudem radi prevelikega mraza skoro nemogoče trajno vzdržati. Eskimi žive v šotorih iz kož, v katerih stanujejo skupno z želo številno družino' in z domačimi živalmi vred. Najzvestejši spremljevalci in prijatelji Eskimov so severni psi, ki mu vlečejo sani prenašajo tovore in pomagajo pri lovu. Poleg psov je v teh mrzlih krajih zelo koristna žival tudi severni jelen, ki je Eskimu to, kar je našemu deželanu goveja živina, —i Železnic je v Sibiriji kaj malo in tudi ceste so slabe. Večinoma se vrši promet po velikih rekah, v nižjih in srednjih Iegah's konji, | ki so zasloveli posebno! med vojno, v severnih krajih; pa na saneh, v katere so vpreženi psi, ali pa severni jeleni.
Kakor za časa carizma, je; tudi dandanes Sibirija pokrajina, kjer zdilrujejo mnogi nesreč-<neži, pregnani največkrat radii svojega prepričanja in zahtevanih pravic. FVav tako, kakor so; postopali poprej carski velSkaši, j delajo sedaj boljševiški samo* vlasfaieži. Pred par meseci so posdali v Sibirijo četo nekaj ■boljševiških voditeljev, ki se niso hoteli ukloniti volj vladajočih. Med pregnanci so tudi največji revohicijonarci, ki sot botiševiško revolucijo y Rusijo prtpravijali in jo vodil ter pol končanem puntu zasedli najvažnejši državna mesta. Sedaj sa na krmilu samodržci, ki ne prizanašajo niti svojim nekdanjimi voditeljem. Vladarji so izmenjan ni, Sibirija pa je to, karjebilaj
Ako smo slišali pred leti v naših vasicah ime Sibirija in sicer o priliki mrzlih, ledenih dni, češ, da je mraz kakor v Sibiriji, si mnogi naši vaščani niso najmanj mogli predstavljati, kje in kakšna je ta čudna dežela; mnogi so si mislili, da je to mogoče celo kaka velika ledenica.
Drugi, ki so črtali v dolgih zimskih večerih knjige, pa so vedeli, da je to neka zapuščena, po večini pusta pokrajina, kjer skozi presežni del leta kraljuje mrzJa starka zima ter da so v te kraje pregnani kaznjenci, največkrat politični, to so taki, ki se niso hoteli kar slepo ufklonrti, večkrat narodu zelo škodljivim odredbam vfeoflcih carskih uslužbencev.
Dandanes pa vemo o teh krajih vse kaj več in skoraj jo ni V Sloveniji občine, V kateri bi ne bilo moža. ki ne bi hodil in zmržoval po širnih nepremerljivih sibirskih poljanah in brval kot ruski vojni ujetnik v velikih mestih, ki tvorijo zvezo med vzhodom in zapa-dom, o katerih preje niti čuli nismo.	•
Velikanska pokrajina se razteza nekako od sredine Rusije pa gori do severnega ledenega morja in obstoji po večini iz neskončno velikih planjav, ki so le prav na redko obljudene. '
Obsežni del je pokrit z velikanskimi, po večini iglastimi gozdovi, kjer se skriva mnogo divjadi. V Sibiriji, posebno v severni je — kakor smo že povedali — velik mraz. Radi tega ima tamošnja divjad izborno kožuhovino, ki je privabila v te kraje nebroj lovcev, ki so se deloma tamkaj stalno naselili ali pa so bivali v Sibiriji le za časa bogatega lova.
Južnejši kraji Sibirije so zelo rodovitni in tvorijo pravo žit-nico v splošnem na žitaricah bogate Rusije, rz katere pa je črpal tudi velik del Evrope.
Ker v severnejše kraje, kjer se nahajajo bogata ležišča najdragocenejših rud, zlata, platine bakra itd., poprej last carjev, sedaj pa v posesti vladajočih boljševiških prvakov, niso mogli nikoli privabiti zadosti delavcev, so jih že v davnih časih pričeli pošiljati prisilnim potom.
Kdor je bil pregnan v najskrajnejše pokrajine, radi velike
Viktor Parma, naš veliki skladatelj naj-priljubljenejših pesmi kakor n. pr. »Mladih vojakov« in drugih pevskih vložk v »Rokovnjačih« je bil pred 70 leti rojen v Trstu in je pred dobrimi tremi leti umrl v Mariboru
Julij Betetto, najboljši slovenski pevec, ki deluje na ljubljanskem opernem gledališču ter se je proslavil tudi na Dunaju in po drugih mestih, je praznoval 251etnico svojega delovanja
Zgoraj na sredi Beti Vatovčeva in njen 71etni sin Franci, na desni v smrt, ker kljub pridnosti in trudu ni uspevala trgovina. Zastrupili vidimo radovedno in sočustvujočo množico pred hišo nesreče, v
na zgornjo sliko žene in sinčka
pa ljubljanski trgovec Josip Vatovec, ki so te dni šli prostovoljno so se s plinom. Živa sta ostala sin Joško in hči Valči. Na levi sliki sredini pa zadnje očetove besede, ki jih je s tresočo roko zapisal
Miss Novo mesto. 19-
letna gdč. Jelislava Kopačeva, hčerka trgovca in posestnika v Novem mestu, je bila izvoljena kot najlepša Novomeščanka za miss Novo mesto
Desno:
Najlepše maske z belo-črne redute, ki so jo v
Ljubljani z velikim uspehom priredili Primorci
Levo:

Peter Sitar, ugledni trgovec in posestnik na Jesenicah na Gorenjskem, je praznoval 501etnico rojstva in 251etnico, odkar je samostojen trgovec. Jubilar je vedno požrtvovalno pomagal vsem naprednim društvom, zastopa SDS v občinskem odboru kot odbornik in svetovalec
Janko Horvat, slikar v Ljutomeru, vzorno zvest in vesten pristaš SDS, splošno znan gospodarski delavec, ustanovitelj in sotrudnik ljutomerskega Trgovsko-obrtnega društva, neumoren član Sokola in pevskega društva in mnogoletni član Zbornice TOI
Levo:
Najlepše maske z ma-skerade Sokola I. na Taboru v Ljubljani
Skupina malih maskic s pustne veselice, ki jo je deci priredilo društvo »Atena«
v Ljubljani
Levo:
Kmetiška deklica, ki
dvakrat na teden prinese peš cvetlice v Ljubljano iz štiri ure oddaljenega Ustja pri Rakitni na Krimu ter se na ta način z največjim trudom, a pošteno preživlja, kakor dosti drugih deklic v okolici Ljubljane
Desno:
Dr. Ivan Lovrenčič,
znani ljubljanski advokat in zaslužni predsednik Sloven-
sikega Jpvskega društva, je te dni praznoval 501etnico> odkar je bil rojen na samotni kmetiji v Gplevnici pri vasi Zamostec v občini Sodražica. Čestitkam njegovih številnih znancev in prijateljev se pridružujemo tudi mi ter mu želimo prav iskreno še mnogo, mnogo srečnih let
Desno:
Vesela deca na otroški maskeradi ženskega društva »Atena« v Ljubljani
Skupina mask, kakršne za časa predpustnega rajanja v velemestih prav pogosto vidimo Levo:
Poljski »ženski policaj« na vilnskl ulici. Ženske se danes uveljavljajo že v vseh poklicih1