*With ali the creative energy at otir command, let us begin an |era of national renewal. Let us renew our determination, our jurage and our strength . . . We have every right to dream Iheroic dreams."	President Ronald Reagan.
"The United States did not deal firmly vvith the hostage prob-llem. It should have declared this terrorist behavior unaccept-I able."	Egyptian President Anwar Sadat.
'Only on a B-52." 1 Bruce German, ex-hostage, on whether he vvould qo back to Iran.
sLouensKA
Dr. Francu Krambergeiju iskreno čestitamo k visokemu imenovanju in mu
&stttžbf 5ui stovcnsWx vob
v
u.
Bi bilo to možno v Sloveniji?
Čeprav je verjetno, da prikazujejo sredstva obveščevan-ja dogodke na Poljskem v priostreni obliki, si je možno ustvariti podobo dalnjosežnosti popuščanja komunistične stranke, če prenesemo miselno nekaj teh dogodkov na slovenske razmere. Kar je še bolj pomembno, kj jim ta razvoj nikakor ne ugaja, dočim bi imela Slovenija večino meja z demokratičnimi državami.
Nekaj ukrepov podobnega značaja bi bilo: Slovenska komunistična vlada bi dovolila postavitev spomenikov pobitim domobrancem v Teharjih ali v Kočevskem Rogu. Odkritje spomenika bi ne obsegalo samo slovesne maše ljubljanskega nadškofa, marveč tudi navzočnost predsednika slovenske vlade, ki bi položil venec pred spomnikom. Druge koncesije bi bile, poleg priznanja od stranke neodvisne delavske strokovne organizacije, prenašanje nedeljske maše po radiju in televiziji, prenos božične maše kot tudi necenzuriran prenos papeževih poslanic po televiziji.	Celjan
vodil staro davno* m ari b or &c>S škofi- Vcfltt OŽ V MUCT BfelU 4VUCm ftvft io prav po svetniškem zgledu veli-	-\C/
Kega prednika Antona Martina Slomška.
u	VO
nactrubm borce si ubler slovenstva

Spomenik delavcem, ki so padli pred desetimi leti v Gdansku na Poljskem.
iiiiiiimiiiimmiiiiimi
Nove knjige slovenskega
znanstvenika
dr. Edija Gobca
Začetek novega leta bo prinesel na knjižni trg dve deli prof. dr. Edija Gobca, direktorja''Slovenskega raziskovalnega centra ter profesorja družboslovja na Kent vseučilišču.
V založbi Centra bo izšla obširna knjiga (642 strani) o slovenski dediščini. Naslov Centra je: 29227 Eddy Rd. Willoughby Hills, OH 44092, USA.
Založba Arno Press v Nevv Yorku pa bo izdala sociološko študijo prof. Gobca o beguncih. O knjigah bomo podrobneje poročali, ko jih bomo imeli priliko pregledati.
iiiiiiiiiiiiimmimiimi
Državna podpora za razdelitev slovenskih učnih knjig v ZDA
Ministrstvo za vzgojo v ZDA je podarilo	Slovenskemu
raziskovalnemu centru, ki ga vodi prof. dr. Edi Gobec, 38.000 $ za šestmesečni dopust za raziskovanje. Del programa vključuje tudi razdeljevanje treh temeljnih učnih knjig o Amerikan- | skih Slovencih 1000 šolam in knjižnicam.
U1
^tovenccv v shx C tri no vmWio v (ac
NOVI MARIBORSKI ŠKOF
Mariborska (lavantinska) škofija, največja med slovenskimi škofijami, je bila po smrti škofa dr. Maksimilijana Držečnika že nekaj časa brez nadpastirja, zato so verniki lavantinske škofije željno pričakovali njegovega naslednika.
V prvih dneh novembra t. I. pa je iz Rima prispela vest, da je papež Jenez Pavel II. imenoval za rednega mariborskega škofa sedanjega ravnatelja Slomškovega dijaškega semenišča v Mariboru dr. Franca Krambergerja.
Novi škof je bil rojen pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah 7. oktobra 1936. Po bogoslovnem študiju v Ljubljani je bil posvečen v duhovnika 29. junija 1960 v mariborski stolnici, doktorsko čast pa je dosegel I. 19T3 na ljubljanski bogoslovni fakulteti.
Najprej je opravljal službo pre-fekta v Slomškovem dijaškem semenišču, I. 1972 je bil, imenovan za njegovega ravnatelja, od I. 1976 pa še za ekonoma.
Novi škof hoče delovati v duhu božjega služabnika škofa dr. Antona Martina Slomška, saj se tudi za njegovo beatifikacijo že ves čas veliko prizadeva. Iz vsega srca mu tudi mi želimo, da bi se to posrečilo doseči za časa njegovega škofovanja in mu želimo obilo uspeha,in božjega blagoslova pri vsem njegovem delu!
Anketa, izvedena med širšim krogom naročnikov našega lista je, z veliko večino, izbrala bivšega senatorja Z.D.A. g. Franka Lovšeta iz VVashingtona kot najzaslužnejšega človeka slovenskega porekla, za moža leta 1981.!
Poč astili so človenka, Amerikanca in Slovenca, „-- ki ljubi svobodo in zaničuje tiranijo in ko je zapustil senat", kot je dejal senator Sam Ervin, -„ je Amerika osiromašita."
Američani slovenskega porekla in vsi Slovenci širom sveta smo lahko posebno.ponostii na resnično pomembne uspehč, ki jih je Senator Lovše dosegel kot
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
•	Za 90letnico začetka naseljevanja Ukrajincev v Kanado nameravajo postaviti spomenik očetu ukrajinskega vseljevanja dr. Osypu Oleskemtf. V Winnipegu so postavili spomenik ob SOletniki Markianu Saškevič«, za 70 letnico pa Tarasu Sevčenkit.
•	Knjigo Cooperative movements in Eastern Europo, v kateri je zastopana tudi Slovenija, prodaja v Evropi založba The Macmillan Press (cena L 15.-)
ameriški državnik. On je resničen vzgled velike Ameriško-slovenske dediščine!
Slovenci po vsem svetu, sedanji in prihodnji potrebujejo to utrditev in potrditev njihovega zaupanja in občudovanja njegovih neprenehnih aktivnosti in njegovega svetlega vzgleda, ki priča o življenski vrednosti slovenske narodni dediščine!
Kot starejšemu Ameriškemu državniku mu brez dvoma pripada pravica, da ga s spoštovanjem poslušajo v Kongresu, pa tudi v državni upravi, v zadevah, kjer ima javne izkušnje, zlasti še, če se nanašajo na interese Združenih Držav Amerike v odnosu na tisti osrednj i del Evrope, kjer je domovina njegovih staršev v ,,Nebesih pod Triglavom", v Sloveniji.
Naj ga Bog še v naprej vzdružu-je v dobrem zdravju in neupogljivi volji!
Bog .Vas živi še na mnoga leta -in ON naj vodi in blagoslavlja vaše neumorno delo, - spoštovani in dragi gospod Senator!
Slovenska Država
TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5
Frank John Lausche (16.XI.1980) petinosemdeset= letnik:
MOŽ LETA 1981
iiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiliiliillliilfliliiiiliiiiliiiiliiilliilllillllilllllllllIlll,llll||||||||||||||||||||||||||||||||U4 Pater Kalist	r
Langerholz O.F.M.
-sedemdesetletnik
Ik. —— J-lr..1!' ijj
Ontario
Th.e Premier' of Ontario
As HE BEGIN THE SECOND YEAR OF THE I I980S. EACH ANO .EVERV ONE O? US SHOULD REFLECT I UPON THE TRUE MEASURE AND REAl SUBSTANCE OF THE ' CHALLENGE HE FACE TOGCTHER.
A NATION HITH UNLlMITED HEALTH. I UNPARALLELED GOOD FORTUNE. AND A TRADIT10N 0F
FREEDOM. TOLERANCE AND UNDERSTANDING. STANOS j BEFORE US AS A C0UNTRV far TOO DEEPLV DIV1DED.
THE HEALTH THAT WE HAVE SEEHS MORE OF A
ISOURCE OF PARALVSIS AND DIVISION THAN 0PF0RTUNtTY A/ID PROSPERITV.
7HE GOOD FORTUNE HE HAVE IS ALL TOO [ OFTEN TAKEN FOR GRANTED HHEN MILLIONS HORLD-HIDE HOUU GLADLV TRAOE HMAT TMEV HAVE FOR JUST A VERV SHALL PORTION OF HHAT SO MANV TAKE FOR GRANTED IN
I Canada.
Opportunities to build a unified
I "national purpose are being missed. Our economic
ACTJVITY IS SUFFERING FOR THAT AND HE ARE NOT ACHIEVING AS A NATION TO THE LEVEL HHICH OUR 90TEHT4AL [NDICATES »E SHOULD.
In Ontario, he carry the burden of
NATIONAL HELFARE AHD OUR 0HN PR0VINCIAL INTERESTS. TOGETHER AS HE ALHAVS HAVE, BECAUSE HE HERE IN
Ontario, see the coming year as Canadians first. Others in this countrv share that
PERSPECTIVE, BUT C0LUCTIVELV THERE IS TOO MUCH DIFFERENCE, TOO MUCH DIVISION, TOO MUCH LACK OF COMMON RESOLVE TO BUILD AND SHARE TOGETHER.
Parliament Buildings Queen's Park Toronto Ontario
December, 1980
1 believe that 1931 can be a vear of significant economic pr0gress in ontario; it can be a vear 0f effective national rec0nciliat10n; it| must not be a year of further division betheen
Canadians.
CACH AND EVERV ONE OF US AS CANADIANS MUST RESOLVE To PUT THE NATIONAL INTEREST FIRST, ANO TO HORK EFFECTIVELV T0HARDS BUILDING A SENSE 0F UNITV AND COMMON PURPOSE HHICH PR0V1JJES AN APPROPRIATE CLIMATE FOR ECONOMIC DEVELOPMENT AND
grohth and in that hav serves the »ersonal economi
I NTERESTS 0F ALL THE PEOPLE 0F THIS COUNTRV.
As 0NTAR1ANS, IT MILL SE UP TO US TO FOCUS ON OUR PARTICULAR GOOD FORTUNE AND 0PP0RTUNI BOTH IN THE AREA OF NATURAL RESOURCES AND HUMAN RESOURCES AND TO CAPITALIZE UPON THOSE AREAS OF GOOD FORTUNE AND OPPORTUNITV tO BUILD AN ECONOMIC j ANO INDUSTRI AL BASE, STRONGER AND MORE DIVERSIFIED| THAN MANV HAVE VET TO IMAGINE.
Dne 23. januarja obhaja sedemdesetletnico slovenski frančiškan, profesor sv. pisma, pater Kalist Langerholz.
Rojen v Beljaku na Koroškem je skupno z ostalo družino zapustil svoj rojstni kraj po koncu prve svetovne vojne, ko smo Slovenci ! na Koroškem zgubili plebiscit in se preselil v Maribor, "da jim ne bo treba hoditi v nemško šolo", kot je otrokom ob preselitvi dejala njihova mati.
Po končanih gimnazijskih študijah je leta 1927 vstopil v frančiškanski red in bil posvečen v duhovnika leta 1935. Pred drugo [svetovno vojno je bil katehet in dušnopastirski pomočnik pri fari sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani. Tudi to mesto je zapustil ob koncu druge [jsvetovne vojne, "da mi ne bo [[treba živeti pod komunisti", kot je sam dejal. Kot begunec je živel v Rimu, kjer je napravil doktorat iz
I
Svetega pisma.
Dvakratni begunec, je nato leta 1948 odšel z Združene države,- na povabilo svojega bivšega župnika za Bežigradom, p. Kazimirja Zakrajška, ustanovitelja in pionirja slovenskih frančiškanov v Lemontu pri Chicagu.
V novi domovini Ameriki je poučeval najpreje v frančiškanskem seminišču v Lemontu. Tam je tudi obhajal srebrno mašo 4. julija 1960. Kmalu nato je pa odšel v Jeruzalem na nadaljne študije in je tam na Pontifični teološki fakulteti napravil drugi doktorat iz Bibličnih študijev, leta 1964.
Po povratku v Združene države je poučeval na teoloških fakultetah v Chicagu, Arizoni, in Taiwanu ter kratek čas tudi na Filipinih. Po upokojitvi je šel kot dušni pastir na faro sv. Štefana v Chicagu, kjer je v sorazmerno kratkem času postal zelo priljubljen pri svojih faranih. Zadnje leto
■ ■■■■■■HIBBBBBB..
pa vrši dušnopastirsko službo pri sv. Tereziji v Jonestownu Pan-silvaniji.
Ljubezen do slovenskega naroda, ki mu jo je vcepila zavedna slovenska mati, katere se s hvaležnostjo spominja in se ji zateka v molitvi, mu je ostala skozi celo življenje. Nevsiljivo a odločno zagovarja idejo slovenske nezavisnosti edino v kateri vidi polno življenje
slovenski narod.
Naš list se pridružuje čestitkom brata duhovnika in sestre usmiljenke ter še ene poročene sestre, želeč mu miren in zadovoljen ter tudi zaslužen počitek v jesenskih letih. Na mnoga leta, pater Kalist! Vsi, ki Vas poznamo bomo v duhu z Vami, ko se sestanete za Vaš jubilej s svojimi prijatelji v Chicagu!
I1 Etnična vzaoia # v okviru CIDA'uradne kanad"=
" J	ske organizacije za pomoč deželam 3 W
v ZDA
ihe kino of unparalleled 0pp0rtunity hhich he have in this province to build stronglv for the future is one that ! knom each a|id everv
resioent of Ontario hill hant to capitalize upon
in everv possible hav.
I BELIEVE THAT BV SO DOING, HE HILL BUILD A VERY HAPPY NEH YEAR INDEED FOR THE COMMUN1TIES, CITIES. TOHNS AND FAMILIES HHICH MAKE ■ Omenil, UP THE FABRIC 0F THIS HON0ERFUL PROVINCE.
■i l
. verv haprv and »rosperous hew year to
v0u in 1981:
V okviru Etničnega Foruma (Rayburn House Office Building, VVashington, D.C.) je predaval 21. novembra 1980 prof. Edi Go bec o "etnični vzgoji in ndvi ad-■ministraciji". Dr. Gobec, ki je tudi predsednik vzgojnega odbora dr^ne federacije ameriških etničnih skupin, je med drugim da so bile Združene države ves čas od naselitve Evropejcev pluralistična država z mnogimi etničnimi skupinami. jKomaj ena desetina prebivalcev ZDA ima svoj izvor v Angliji. Kljub temu prevladuje v s^sKih [programih in učnih knigah slika, kot da sestavljajo ZDA samo beli anglosaksonski protestanti. To
fround in |Terry's
i battle
you can't lose," he said.
Fox's first fight vvith cancer claimed his leg in 1977.
Iiis right
f IIIII m IIII lil IHIINII11 lili I if I Al II lil 11 liflll IN ^640 ** »*•>• - »—»-
sit down and face the ques-
,	...	. j . , _ ■ ■ ■ '	tion we ali face ... I
ske organizacije za pomoč deželam = U I	^ guesS) by belleving in God,
v razvoju, bodo ustanovili posebni """
odsek, tajništvo za bodočnost,
(Futures Secretariat). Namen
tega tajništva bo predvsem,
zbuditi med Kanadčani zavest, da
moramo v večji- meri podpirati
razvoj v gospodarsko manj raz- ~ CflllC^f vitih deželah. I^anada prispeva™" sicer več kot mnogo drugih in-J dustrijskih držav , toda njen!
prispevek, ki znaša trenutno 0.43% S The 22-year-old cancer bruto narodnega proizvoda (GNP), S vietim, battling the lung
je daleč za ciljem, ki so ga sprejeli F cancer that forced him to
» „ .Jabandon his cross-countrv v^NO^amrecOT^_____=run for cancer research
enostranost je treba popraviti in! nuditi mladini dostop do znanja; številnih etničnih skupin, ki sol soustvarjale Združene države, in; to na vseh stopnjah šolskega; sestava od osnovnih šol do najviš-I jih znanstvenih ustanov.
;funds in the fall. ; He said he might not ;have realized the impor-; tance of religion during his ;marathon aeross Canada • during the summer but ! novv had a nevv attitude and ! nevv faith.
! "I think religion comes ! in novv because I've got to
0189532348235353535353535348535348539048
53535353534823535353534891535323
Published nionthlv bv Sloi ritian National Federation of Canada •H, Kuclitf Ave., Toronto
SI.OVKNSKA DRŽAVA izhaja prvega v m r srcu
Letna naročnina zna«a: Za ZDA in Kanado H.-. la Argentino 375 peznv. ta BrasilijoM kruzelrov. t a Anglijo 30 Šilingov, ta Avstrijo M {ilingov. za Avstralijo 3.75 avstr. £., za ' Italijo in Trst I.ta lir. ta Francijo M0 frankov.
Za podpisane Članke odgovarja pisec. XI nujno, da bi te avtorjeva naiiranja morala skladati % celoti z mišljenjem uredništva In Izdajatelja.
IH
Iz Celovca smo dobi/i prošnjo za objavo božičnega oglasa, ki je vsled počasne pošte prišel prekasno. Čeprav nekoliko pozno, ga z veseljem oblavljamo:
"Blagoslovljene božične praznike polne miru in bratstva v duhu enakopravnosti vseh narodov naj Vam posreduje novorojeno Božje dete, ki nam je prineslo odrešenje in mir srca." To želi vsem Slovencem po svetu
Zbor Gallus iz Celovca
skladbe. Ob slovesu želimo zboru Korotan mnogo uspešnih nastopov, da bo slovenska pesem na ameriški zemlji živela iz roda v rod, da iz teh mladih pevcev in pevk zraste nov rod, ki bo spet prepeval o soncu, iskal rožic in sreče ter v končnih melodijah srca uklenil za vedno v svoje srce ljubezen do večne lepe, nam edine slovenske besede in pesmi.
Korotan, hvala in kmalu na svidenje, srečno potovanje po slovenski domači zemlji!
Anica Resnik
ifiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiii!
I I
Prodam visokopritlično navozgrajeno družinsko hišo 9x10 z garažo in kletmi ter 48 arov zemlje (vinograd, njive in sadovnjak), ležečo na zeio razglednem kraju 5 km od Gornje Radgone in 1 km od glavne ceste Maribor-Plitvički vrh za 70.000 DM. Pojasnila daje: Franz Kreuch, 8046 Hochbruck, Heidenheimerstrasse 3, Bundesrepublik Deutschland.
I I
TORONTO
• KONCERT KOROTANA
13. decembra je torontsko srenjo obiskala mladina iz ameriške Ljubljane - Clevelanda. Prinesli so s seboj domačo pesem, prešerni smeh in zdravo slovensko srce. S svojimi prijatelji, starši in sorodniki so se pripeljali, da nas zbude iz zimskega spanja in potrkajo na okna naših slovenskih kamric, ki žde zaprte v tujem svetu, ki potrebujejo domačega zraka in sonca, da bi zadihali spet tisto domače življerlje, ki je naše edino, ki nas najbolj osrečuje in daje smisel našim trudom in brigam.
V dvojnem svetu živimo. Ni lahko našim mladim vztrajati na poti svojih staršev. Toda, če jim damo možnost in sami nenehno odpiramo vrata v našo bogato narodno zakladnico, veličino in lepoto slovenske besede in folklore, v tradicijo, v katero se skozi tisoč let prepleta božja nit krščanstva - bo ta naša mladina zares zaživela polnost življenja in znala zbirati med domačim in tujim bogastvom.
To je velika dolžnost našega časa. V tem oziru nikdar dovolj ne storimo. Lahko je biti pesimist, stati ob strani in sedeti v ugodnem naslonjaču in zgubljati čas ob televiziji. Lahko je pozabiti, da smo mnogi doma iz krajev, kjer smo v mladih letih poleti in pozimi po dolgem dnevnem delu in študiju preživljali proste ure v kulturnih organizacijah, cerkvenih zborih in dramatskih krožkih.
Novi svet je v tem oziru mačeha. Osorna je njegova beseda in nimam srca za nas. Iz dneva v dan nas poriva v boj za moderni življenski obstoj. Ni časa za duhovni razvoj in počitek in ne smisla za jskanje. kulturnih dobrin, ki blaže in vzgajajo občutljiva človeška srca.
Sem in tja še stoji junak in se upira sodobnemu toku. Kliče z močnim glasom, s svojim delom vabi kot svetilnik v viharju v varni pristan, da se obvarujemo osebnega in narodnostnega potopa. Eden takih junakov je pevovodja pevskega zbora Korotan iz Clevelanda, g. inž. Franček Gorenšek, ki je v nedeljo 13. decembra pripeljal zbor 70 pevcev v Toronto.
Cerkvena dvorana pri Brezmadežni je spet sprejela polno število poslušalcev. G. Blaž
Potočnik je v začetku programa predstavil zbor in pevovodjo ter pripravil naše razpoloženje za poslušanje domače slovenske pesmi. Zbor Korotan obstoji že od prvih začetkov bivanja povojnih beguncev v Clevelandu. Prvotnih pevcev in pevk je zelo malo število. Današnji člani so večinoma mladi fantje in dekleta, ki obiskujejo ameriške šole, so pa med njimi mnogi mladi slovenski intelektualci, bodoči nosilci slovenske kulture v Ameriki. Med njimi naj omenimo Janeza Sršena, ki že par let uspešno vodi zbor Fantov na vasi v Clevelandu. Med starejšimi člani pa izstopa solist Ivan Hauptman, ki je pred začetkom sporeda na kratko podal zgodovino Korotana, namen in program zbora, ki obsega predvsem. ohranitev slovenske narodne in umetne pesmi v Ameriki, združevanje slovenske mladine v zborovskem petju, da se ohrani slovenske beseda _ in slovenska krščanska kultura.
Program je obsegal dva dela. V prvem delu smo poslušali znane pesmi: Zdravica, Vinskim goricam, Rožic ne bom trgala in Zgubljeni cvet. Pel je mešan zbor, solo Mimi Rezonja. Naslednje pesmi so nekak uvod mladim pevkam Korotana: Sonček čez hribček gre, Kje so tiste stezice, Po tri peharje sreče. Dinamika zbora napreduje v pesmi Večer na morju, Oj ta mlinar (solo I. Hauptman) in se razvije v pesmi Znamenje (solo Martina Košnik).
Po kratkem odmoru smo poslušali spet mešani zbor v pesmih Ne zveni mi, Ljuba si pomlad zelena (solo Janez Sršen), v Kočevskem rogu (klavir Metka Gorenšek). Moški zbor pokaže svoje sposobnosti v pesmih Kaj bi te vprašal (solo Nejči Slak), Pogled v nedolžno oko, Moja kosa (solo Nejči Slak), Naš maček (solo I. Hauptman).
Zadnji del koncerta je obsegal pesmi mešanega zbora: Potrkan Ples, Srce vklenila si in Pozdrava Gorenjski.
Odlomek iz operete Melodije srca (Srce vklenila si) je osvojil tudi naša srca. V duetu sta pela Martina Košnik in Milan Gorenšek. Glas mlade pevke Mar-. tine je bogat, tople barve in širokega obsega. Res pravo glasbeno doživetje. Glasno odobravanje je prineslo ponovitev arije. V pozdravu Gorenjski smo se poslovili od domače pesmi.
Iz programa beremo, da zbor Korotan izvaja mnogo pesmi goriškega slavčka Simona Gregorčiča, stare narodne popevke in novejše slovenske
svou«ni an
Dom Lipa
F0U1
Pričakovanje, veselje in blaženost božičnih praznikov je minilo. Leto 1980 je zašlo v trdo zimo. V njem smo poleg drugih doživetij zapustili še svetli spomin božičnice. doma Lipa.
Naši starejši rojaki so se vabilu odbora doma Lipa odzvali v lepem številu. V nedeljo 21. decembra popoldne so se zbrali v cerkvi Brezmadežne h kratki skupni molitvi in nato odšli v dvorano. Pri božično okrašenih mizah so prisostvovali kratkemu programu. V pričakovanju velikih praznikov smo najprej vsi skupaj zapeli večno lepo in ganljivo Sveto noč. Predsednik Peter Cekuta je toplo pozdravil vse navzoče, se jim zahvalil za tako številen obisk ter jim želel prijeten domaČ večer. G. Vilko Cekuta je podal priložnostno božično misel in razvedril goste z domačimi dov-tipi iz zakonskega življenja. Hčerka Nežka pa je s prepevanjem adventne pesmi Emanuel, Ave Maria in ene svetovno najlepših božičnih pesmi Sveta noč, božja noč zrahljala naša srca, da so zatrepetala v tistem svetem razpoloženju, ki ga prazniki prinašajo le vernemu ljudstvu.
V kratkem nagovoru je nato predsednik razložil družabni program za naše starejše, ki ga bomo upeljali v novem letu. Potreba časa nujno kliče po takem udejstvovanju. S skupnimi močmi in sodelovanjem bomo dosegli, da bodo prostori sedanjega doma na 52 Neilson Drive oživeli z obiski naših starejših, kjer se bodo zbirali k raznim opravilom, k družabnemu pogovoru in razvedrilu. Gdč. Anka Jamnik, ki jo je odbor sprejel za voditeljico družabnega programa je nadalje razložila vsebino vprašalnih pol, ki so jih navzoči gostje sprejeli za izpolnitev.
Božičnica je bila predvsem namenjena za domač razgovor in razvedrilo, za medsebojno povezanost in boljše spoznanje. Ob okusnem prigrizku in domačem čaju smo za kratek čas pozabili na vsakdanje marnje in težave in se zgubili v žaru božičnih luči in božjih jaslic. Upajmo, da je ta dan Božje dete s svojim mirom. osvetlilo in ogrelo vsaj nekaj trudnih src in jih pritegnilo v varno občutje toplega doma v krogu prijateljev in bližnjih znancev.
Ob slovesu smo si prisrčno stisnili roke, želeli dragim rojakom zdravja in duševne moči za leto, ki prihaja? da bi se kmalu uresničile njihove in naše želje po trdnem slovenskem starostnem domu.	Anica Resnik
Kako Prhiranfii Energijo Na Cesti
Vaša energija je dragocena in jo je lahko prihraniti-. Tu je nekaj nasvetov, ki pomagajo vozaču ustaviti brezplodno zapravljanje naše dragocene energije.
1.	Ne dirjajte. Ako vozite pod brzino 90 km na uro prihranite 20 procentov bencina v nasprotju z vožnjo, ki dosega brzino 110 km na uro.
2.	Zvišujte brzino na lahno in počasi. Nenadni začetek vožnje potisne preveč bencina v motor. Bencin je na ta način izgubljen, namesto da bi izgoreval uspešno.
3.	Zaustavljaj počasi in enakomerno. Načrtuj zaustavljanje in bodi previden s pritiski na povspeševalni pedal.
4.	Z uporabljanjem predpisane bencinske mešanice za vaš automobil, s
preprečevanjem tega, da bi motor tekel brez vožnje in z uporabo časovno avtomatičnega pre-ogrevalca za motor pozimi, so še druge možne stvari za ohranjenje in štednjo energije ... in tudi cene iste.
Za več informacij o štednji energije doma ali v avtomobilu, pišite na: Ministry of Energy, GMS Box 37, Queen's Park, Toronto, Ontario M7A 2B7.
Življenje je dobro, Ontario. Ohrani ga. Čuvaj ga.

Ontario
Robert VVelch, Minister of Energy
VVilliam Daviš, Premier
i»« -t
Energy Ontario
Praznovanje 62. obletnico proglasita ve slovenske neodvisnosti.
sydney -AVSTČMJJA
Slovensko Narodno Društvo Sydney, je praznovalo gornjo obletnico v soboto 25. oktobra v Strathfieldu. Gospa Neva Durlak je vodila uradni del tega večera, potem, ko je gospod A. Breznik predstavil častne goste navzočim
rojakom. Senator M. Lajovic je zastopal premijerja Rt. Hon. Malcolm Frazerja, kateri mu je izročil pozdrave in čestitke k tej važni slovenski obletnici. Gospod Michael Maher MP pa je zastopal premijerja za N.S.W. gospoda Nevil Wran-a.
Navzočhned nami so bili ttidi g. pater V. Jenko O.F.M., gospa Majda Zellmer, ki je že tretje leto predsednica slovenskega šolskega odbora za N.S.W. Gospod Vlado Menart, predsednik slovenskega akademskega društva, .potem naši prijatelji iz Canberre, g. Oselnik predsednik Slovensko Avstralskega društva Canberra, in Faleževi.
Predsednik S.N. društva je med drugim povedal tole: "Praznovanje ob obletnici proglasitve slovenske neodvisnosti je pri nas v Sydney-u že tradicija. V prejšnjih letih so bili prireditelji skupina rojakov, ki so čutili potrebo, da se ta važni dogodek z zgodovini našega naroda ne sme pozabiti. Lansko leto smo ta dan proslavili pri Slovensko-Avstralskem društvu v Canberri. Tokrat je v privoljenjem prejšnjih prirediteljev v Sydney-u, proslavo prevzelo Slovensko Narodno društvo v Sydney-u. In prav je tako, kajti zdi se, da je to društvo edino, ki čuti in deluje v dtihu deklaracije podpisane pred 62. leti
Gospod Senator Miša Lajovic pa je povedal na proslavi naslednje misli:
"First I would like to convey to you the greetings from the Premier, Rt. Hon. M. Fraser, and his congratulation for this important Slovenian celebration . . .
We ali know what happened on the 26th of Oct. 62 years ago, when a small Slov.enian nation achieved its official independence for the first time. That independence
lasted for a brief period, but it put Slovenia on the map. Since then tvvo generations of Slovenes have grown up and now it's a time for a third one. We ali know vvhat happened during the first generation, because many of us are part of that generation. The third generation is growing up novv, or after the WW II. I feel that we Slovenes who are outside of our country, vvho are free to express ourselves, vvho are free to say vvhat vve vvant and vvhat vve desire for our people, that vve should remember the hard task vve ali have ahead of us, namely to preserve the Slovene nation as it is - or as it vvas. Because today under the dic-tatorial regime of communism, the Slovenian nation is being threatened to be engulfed and forgotten. Its language is under direct threat, vvhich has never been before in centuries of our history. It is up to us, ali of us, that Slovenian language, culture and tradition vvill continue to be important as it vvas for centuries in European history. We are not to forget the task that vve have to say to our children and grandehildren, vvhere vve come from, vvhat is Slovenia, hovv long Slovenia has existed, and hovv long vve vvould like and vvish for it to exist. It is our task to teli ali our friends vvhere vve come from and vvho vve are. For being many years outside of our country vve forget to em-phasize that point, that vve are Slovenes and nothing else ..."
Illllllllllllllllllllllllllll
Baragov koledar 1981
Baragova družba v ZDA izdaja že nekaj let posebne Baragove stenske koledarje. Letošnji koledar ima na naslovni strani barvasto sliko Baragovega škofovskega grba, na notranji pa
barvasto sliko Barage z zimskim ozadjem in napisom - Bishop Frederic Baraga - Apostle of the Lakelands. Na koledarskem delu so omenjeni razni bolj pomembni datumi iz Baragovega življenja. Zadnjega decembra 1980 je poteklo n.pr. 150 let, odkar je prvič stopil na severno ameriški kontinent. 15. aprila bo 150 let, odkar je prispel prvič v Detroit, in 28 maja, odkar je nastopil svojo prvo misijonsko postojanko v Ar-bre Choche. Letos bo tudi 160 let, odkar je končal študije na Dunaju (21. avgusta) in stopil v ljubljansko bogoslovje (2. novembra).
limiimiimimiiimim
Slovenci v ameriški etnični enciklopediji
Univerzitetni tisk Harvardske univerze v ZDA je izdal zelo obsežno enciklopedijo ameriških etničnih skupin. Delo je uredil Stephen Thornstrom (Harvard Encyclopedia of American Ethnic Groups. Cambridge: Harvard Universtiy Press, 1980). Sestavek o Slovencih je napisal prof. Rudolf Susel in je na straneh 934-942. Na str. 934 je tudi zemljevid Slovenije, na katerem je označeno poleg zgodovinskih političnih mej tudi slovensko etnično ozemlje.
•	Slovenski umetnik in ustvarjalec g. Ted Kramolc bo razstavljal od 2.-13. februarja 1981. (od 9 ure zjutraj do 9. zvečer) - oljnate slike in risanke - v Torpnto-Dominion Centru (Bay in King) T-D. Bank Tovver (North Lobby). Obisk toplo priporočamo.
•	Slovenska čuda narave v knjigi Natural VVonders of the World (Readers' Digest). V obširni knjigi, ki poroča o posebno znamenitih krajih sveta, sta vključena tudi
Postojnska jama ter Rakov Skoc-jan. Na žalost ni pri nobenem omenjeno, da sta v Sloveniji, marveč sta označena kot "severno-zapadna Jugoslavija". Postojnska jama obsega eno sliko ter diagram (str. 304-305), Rakov Skocjan pa eno sliko (str. 312); oba kraja sta tudi na kratko opisana. Po slovensko diši edino Slovensky raj, ki je pa seveda na Slovaškem.
Illllllllllllllllllllllllllll
Kako bo izgledal svet leta 2000?
Ce ostanejo sedanje smeri razvoja naspremenjene, računajo strokovnjaki, da bo izgledal svet ob rojstvu tretjega tisočletja nekako takole:
Prebivalstvo: 56% Azijcev, 21% Evropcev, 8% Južnoamerikancev, 6% Severnoamerikancev in 2% Afrikancev. Po rasi bo 34% rumene rase, 32% belcev, 26% rjavokožcev, 7% črncev in 1% drugih.
Bogastvo: 6% bo imelo polovico vsega obstoječega bogastva, 94% si bo delilo ostalo polovico. 49.5% bo imelo manj kot $100 letnih dohodkov, 17.5% med $100 in $300, 18.5% med $300 in $1000, 8% med $1000 in $2000 in 6% nad $2000. Polovica človeštva bo trpela lakoto, polovica bo imela dovolj hrane. 60% človeštva bo živelo v nezadovoljivih in 40% v zadovoljivih stanovanjih.
Vera: 29% bo kristjanov, 17% brezvercev, 13% hindujcev, 12% budistov, 14% muslimanov, 9% konfucijcev in šintoistov in , 5% animistov.
Illllllllllllllllllllllllllll
• Večkulturna televizijska postaje MTV (Kabel 4, in kanal 47, Toronto) oddaja po enoletnem obstoju svoje programe v 36 jezikih.
Quo vadiš Slovenia?
Slovenski narod umira!
O slovenski zgodovinski in kulturni identiteti
Različni so vzroki za to strašno dejstvo. Vsi ti vzroki, genetično vzeto, slede drug iz drugega; dinamika individualnega in po njem narodnega razkroja pa v dejanskem življenju naroda predpostavlja zanje vsestransko ugodne okolnosti, medsebojno odvisnost, povezavo, in sodelovanje. Nekatere vzroke je zaslediti že v naši preteklosti, zlasti v liberalno simetrični miselnosti, ki je
skušala obvladati takratno slovensko javno mnenje, vendar so s polno silo zaživeli in se hkrati pomnožili z drugo svetovno vojno, zlasti pa s - slovenskemu narodu po mednarodno zločinski kominterni vsiljeno komunistično, neosvobodilno, revolucijo; po končani vojni pa s komunistično strahovlado samo, ki je slovenski narod duhovno in snovno zasužnjila.
Bližnji vzroki slovenskega narodnega izumiranja.
Slovenski narod je močno narodne moči in ponosa.
krvavel že v preteklosti, vendar se je vse do danes vedno nekako opomogel, vsestransko narodno krepil in rasel. Kmečka zibelka je skozi vsa ta stoletja, do druge svetovne vojne, celila rane in krepila slovensko narodno rast. To resnično dejstvo slovenske narodne moči in rasti je ovekovečil S. Gregorčič v svoji znani pesmi o "Kmečki hiši". V šesti kitici pravi o njej: "Ti šege stare so ohranil, deduje jih po oči sin; le ti naš jezik si ohranil, v da ni zatrl nam ga tujčin."
V	enajsti kitici pa poudari prav tako neizpodbitno zgodovinsko dejstvo za slovenski narod, ko pravi:
"Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse ma(i kmečka je zibala, . iz kmečkih so izšli domov."
Steber in ponos slovenskega naroda je vedno bil slovenski kmet. V slovenskem kmetu je, zgodovinsko vzeto, tudi iskati izvirne slovenske demokratične politične osnove in konstruktivno uporniško miselnost, ki je vedno branila in utrjevala vsestransko slovensko narodno rast.
V	drugi svetovni vojni je trojna sovražna okupacija - 6. aprila 1941. leta -, s svojimi množičnimi zapori, streljanjem talcev, izgoni, preseljevanjem in koncentracijskimi taborišči, zadala slovenskemu narodu globoko, skorajda neozdravljivo rano. Trpljenja še ni bilo dovolj. Z nemškim napadom na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. leta, po skoraj že trimesečni sovražni okupaciji, so slovenski komunisti - 375 članov po številu! -, začeli med že itak ustrahovanim in krvavečim slovenskim narodom z vsiljeno in-scenirano - neosvobodilno, komunistično revolucijo in začeli načrtno množično pobijati vidnejše slovenske ljudi z vseh področjih slovenskega narodnega življenja.
Po končani drugi svetovni vojni je komunistična strahovlada v
S komunistično Strahovlado pa so dalje med življenjsko oslabljenim slovenskim narodom prišli do izraza novi, tipični sadovi komunistične diktature.
Za komuniste narod z vsemi svojimi posebnostmi kot so, jezik, kri, vera, običaji, navade, ljudska in narodna kultura, ozemlje na katerem živi, ni več pomembna vrednota, kateri bi posvečevali pažnjo, pač pa le nekaj prehodnega, kot produkt proiz-vodnjih procesov, ki se bo preživel in končno izginil. Zato sedanjim komunističnim oblastnikom v Sloveniji ni prav nič za slovenski narod. Njim je le za oblast. Nad kom jo izvršujejo, zanje ni važno. Lahko bi jo izvrševali kjer koli že drugod po svetu. Zanje je važno le, da je tam neartikulirana, narodno nezavedna, ustrahovana množica ljudi, ki jim slepo sledi, slepo in nekritično uboga.
Da je takšno gledanje popolnoma oslabilo slovensko narodno zavest in jo nadomestilo z vsesplošnim narodnim maloduš-jem f ki se danes očito opaža vsepovsod v Sloveniji. Ves ta razkroj slovenske narodne zavesti pospešuje danes načrtna, brezbožna,	protinarodna komunistična vzgoja mladine. Slovence je danes prevzelo neko patološko, psihološko stanje, malodušje, obup, neizglednost, skorajda, nekaka samomorilska miselnost (Lemmings mentality).
Nič čudnega torej, da so danes registrirani množični splavi na dnevnem redu in da letno v Sloveniji nad 30,000 žen klinične prekine svojo nosečnost. Umor nfcdonošenih otrok slabi slovensko narodno rast. V zvezi s to množično operacijsko prekinitvijo nosečnosti je padec rojstev v Sloveniji v primeru z ostalimi narodi v Jugo-Slaviji največji. Po dosegljivih uradnih podatkih znaša rodnost v Sloveniji le - 18.2 na tisoč prebivavcev. V primerjavi z drugimi jugo-slovanskimi in ostalimi sosednjimi narodi, imamo Slovenci najmanjši naravni prirastek. V nekaterih predelih
Sloveniji s pokolom 13,000 Slovenije pada rodnost skoraj že slovenskih domobrancev, edinih, na 10.5 na tisoč prebivavcev.
resničnih borcev za slovensko svobodo in neodvisnost, v Kočevskem Rogu in drugih krajih Slovenije, v kratkem času popolnoma eliminirala tako rekoč celo slovensko generacijo mladega slovenskega rodu in s tem krvavim dejanjem smrtno ranila slovenski narod.
Za komunistične t krvi željne oblastnike pa to še ni bilo dovolj. Sistematično so se spravili na steber slovenskega naroda, slovenskega kmeta. V svobodnem kmetu so slovenski komunisti videli svojega največjega nasprotnika. Kaznovali so ga z razlastitvijo njegove zemlje; z~ nasilnim pretrganjem tisoč let in čez stare navezanosti na slovensko zemljo; z odtegnitvijo preostale kmetske delavne moči v mesta in trge, kjer so s tem nenadnim in nasilnim premikom kmet-skega življa, ustvarili stanovanjsko krizo, ki jo vse do danes še niso rešili.
Kmetom so sicer kasneje vrnili zemljo, vendar slovenski kmet ni več to, kar je v zgodovini slovenskega naroda bil: vir slovenske
Tej, za slovenski narod porazni ugotovitvi slede nadaljnje usodne posledice kot na primer:
—	povojna množična slovenska izselitev - stalna in sezonska;
—	pomanjkanje delavcev;
—	splošno gospodarsko obubožanje.
Slovensko delovno silo nadomeščajo s stalnim, načrtnim dotokom Srbov in drugih južnja-kov, ki v osrčju Slovenije dosegajo vse svoje pravice že v svojem lastnem, to se pravi, srbskem jeziku.
Ce se bo to načrtno raznarodovanje slovenskega naroda nadaljevalo v sedanjem obsegu, bomo Slovenci v naslednjih desetih letih, če že ne prej, v manjšini in na lastni zemlji, po zaslugi sedanje jugoslovanske uradne komunistične, protislovenske politike, ki s primernimi) ukrepi sistematično uresničuje svoje velesrbske imperialistične težnje, katere sedanji slovenski komunistični oblastniki popolnoma odobravajo in pomagajo uresničevati.
Slovensko narodno propast je
Nastopil je trenutek, moramo Slovenci - v mislih imam seveda tiste Slovence, ki razmišljajo in jim je pri srcu slovenska narodna usoda - resno vprašati, kaj sploh hočemo. Ali hočemo še nadalje obstajati kot eden izmed evropskih narodov, enakovreden in enakopraven drugim, ali pa želimo postati samo provinca kakega drugega naroda in države. Ce hočemo obstajati kot narod, je nujno, da si ustvarimo čimprej lastno državo. Ce pa ne, pa nima pomena, da še zganjamo kakšno narodno politiko, gojimo svoj jezik in "far-bamo" ljudi, da hočemo zares ostati Slovenci. Novi čas prizna le narode, ki imajo lastno državo ali ki se odločno borijo za to, da si jo ustanovijo. Beseda narod pomeni danes tudi država. Narod, ki nima svoje samostojne države, ni priznan za narod.
To so dejstva, o katerih ni več diskusije. Zal, pa je med Slovenci še veliko ljudi, ki mencajo in nimamo poguma, da bi si to realnost priznali. To se vidi na marsičem, tako v politični pasivnosti in nezavednosti mnogih kakor tudi v naši splošni kulturni pasivnosti. Vse naše govorjenje in pisarjenje o slovenstvu ostane prazno čvekanje in leporečje, če se ne odločimo za idejo in za
pokojni Edvard Kardelj napovedal že med slovenskemu narodu vsiljeno komunistično, neosvobodilno, revolucijo, ko je dejal: "Nam gre le za to, da pridemo na oblast. Ce Slovencev ne bo, bomo druge naselili!" Njegova protislovenska napoved se danes v polni meri uresničuje.
Danes je že v Sloveniji nad dvesto tisoč tujcev, ne kot gostje, pač pa že kot dejanski gospodarji. V načrtu so že gradnje osnovnih, srednjih in visokih šol, izdajanje časopisev, gradnja pravoslavnih cerkva, muslimanskih mošei in vpeljati dvojezičnost v obstoječo slovensko upravo.
Da pa se bo ta notranja, načrtna kolonizacija v Sloveniji popolnoma izvedla in utrdila, je na Krasu še vedno v pripravi, a trenutno taktično/ odgoden, velesrbski načrt o razlastitvi slovenske zemlje, kjer bodo skupno z Italijani, zgradili novo industrijsko kolonijo, naseljeno s Srbi in drugimi južnjaki, ki bo kot posebna administrativna enota direktno podrejena Beogradu, to se pravi Srbom. Daleč smo Slovenci že prišli. Preganjajo nas že na lastni zemlji.
Oslabitev slovenskega naroda v osrčju Slovenije ima porazne posledice tudi za slovenske narodne manjšine na Koroškem, slovenskem Primorju in Prekmurju. Narodne manjšine krepe svojo življenjsko silo ob stalni pomoči glavnega narodnega telesa. Tako so pa slovenske manjšine navezane le nase in bodo brez podpore glavnine slovenskega naroda veliko prej kot sicer izginile v tujem svetti.
Tega se vesele Italijani, Avstrijci in Madžari, ker vedo, da bo z oslabljenim slovenskim živl-jem zadan smrtni udarec slovenski narodni zavesti in da bodo tako z lahkoto, z velesrbskim velikodušnim pristankom, seveda, uresničili svoje stoletne sanje: Dokončno zasegli slovensko zemljo! V okrnjeni in nekdanji Sloveniji pa bodo pirovali velesrbi.
Slovenski narod umira! In kdo je kriv?
Naj povzamem: krivi so sedanji, na žalost samo še po materi in očetu, slovenski komunistični oblastniki, ki so s
Franc Jeza ko se
politični boj za čimprejšnjo ustvaritev neodvisne slovenske države in če dopustimo, da naša kultura hira in da zamirajo ali zgolj životarijo celo naše najuglednejše kvilturne ustanove, kakor je oziroma kakor bi morala biti za Slovence zunaj Slovenije, predvsem tiste v obeh Amerikah, Slovenska kulturna akcija, ki pa se nahaja, kot zvemo iz najnovejše številke "Glasa SKA", v hudi gmotni stiski ob tolikih stotinah in tisočih slkovenskih ljudi, za katere bi dar nekaj desetin ali tudi nekaj stotin dolarjev ne pomenil nobene velike žrtve.
Toda reči je treba tudi nekaj drugega. Ce hočemo še naprej obstojati kot narod in si ustvariti vse tisto, kar kot narod moramo imeti, predvsem seveda svojo državo, si moramo biti na jasnem o svoji narodni identiteti. Kdo smo kot narod in kakšni smo? Kako smo se pojavili v zgodovini, kako smo jo doživljali in soustvarjali in v kakšni podobi se hočemo uvrstiti med svobodne narode Evrope in sveta?
Bati se je, da le zelo malo ljudi razmišlja o tem, in še manj je seveda takih, ki bi si bili o tem povsem na jasnem. A kako si naj kak narod določi nek cilj in uspešno rešuje naloge, ki mu jih postavlja zgodovina, če niti ne ve, kdo je, odkod prihaja, kakšna je bila njegova preteklost in kam spada?
Predvsem je treba spregovoriti o umetno povzročeni zmedi, v kateri smo se znašli Slovenci zadnji čas glede svoje zgodovine. To. pa nam onemogoča, da bi si ustvarili in izoblikovali jasno narodno tradicijo in se zavedli, kdo smo in kam spadamo. Smo zahoden narod? Smo vzhoden■ narod? Smo "Slovani" ali smo kaj drugega? Ta nejasnost glede naše narodne identitete nas meče sem in tja ter nas spravlja v čudne zagate. Kulturno se prištevamo k Vzhodu, ^čeprav je vsa naša kulturna in duhovna tradicija zahodna. In zahodna je tudi naša gospodarska zgodovina. Naši delavci in izseljenci, naši verski in politični begunci si niso nikoli iskali kruha, nove eksistence ali političnega zavetja na evropskem vzhodu, vedno so se izseljevali, si iskali delo in politično zavetje na Zahodu, od najstarejših časov do danes. Istočasno pa je naša literatura gledala predvsem na Vzhod, vsaj od druge polovice preteklega stoletja naprej, in še bolj je bila in je še vedno zaverovana v Vzhod naša politika. Medtem ko so naši izseljenci trumoma romali v avstrijska industrijska mesta, v Vestfalijo in Holandijo ter v Združene države, Kanado in Argentino, so naši politiki romali v Beograd in v Prago, v Petrograd in Moskvo. Naša cerkvena hierarhija nam je goreče priporočala zvestobo rimsko-katoliški Cerkvi in papeške enciklike, toda hkrati je silovito napadala zahodne liberalne ideje, na katerih osnovi se je urejalo gospodarsko in politično življenje Zahoda, ter se šla rusofilstva, idealizirajoč vse, kar se je tikalo tamkajšnjega "slovanstva". Komunistični agitatorji so pozneje le povzeli in seveda še stopnjevali ta kult Vzhoda pri Slovencih. Polje so jim zorali že drugi. Ce je danes toliko Slovencev na Tržaškem in Goriškem - vsaj dve tretjini - tako navezanih na komunizem, predvsem na tistega, ki vidi svoje središče v Moskvi, je to samo logična posledica in nadaljevanje nekdanjega nekritičnega panslavizma, ki je pel hvalnice
jejo hvalnice danes zločinom rdečega moskovskega carizma.
Vse to nas je Slovence v novejšem času neprestano pehalo sem in tja. Gospodarsko in z vsem vsakdanjim življenjem smo bi del Zahoda, idejno in pol n«. pa smo se prištevali k "slovanskemu" Vzhodu. In tako je še danes. To povzroča čudna in tragična protislovja v miselnosti slovenskega človeka, pa tudi v vsej naši politiki zadnjega stoletja
jezikovne oziroma etnične pripadnosti. Toda to so fraze in naknadno "olepšavanje" zgodovinskega dogajanja. V resnici je pomenila ustanovitev SHS, kot se je tedaj imenovala Jugoslavija, samo povečanje že obstoječe srbske države. Govorjenje o nekakšni državi SHS, ki je baje obstajala od konca oktobra do 1. decembra 1918 in ki je obsegala Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Vojvodino, se pravi dežele, ki so dotlej pripadale
ter je bilo glavni vzrok narodnih Avstro-Ogrski, je nesmisel. To ni
bila država, ker ni imela ne delujoče vlade, ne vojske in policije, ne
nesreč, ki so nas zadele.
li »
Mnogi slovenski izobraženci,
svojo protislovensko, genocidno 'vsem . odurnostim- kar ilh Je
politiko slovenski narod popolnoma življenjsko oslabili in ga obsodili na počasno umiranje!
Luka Dolenje
počenjal carizem, od tlačenja lastnega naroda in pošiljanja izobrancev v Sibirijo, npr. Dostojevskega, do zatiranja drugih narodov. V logiki stvari je, da po-
bodisi tisti v begunstvu bodisi tisti doma — ti najbrž še manj se ne zavedajo teh protislovij, ki nas delajo poleg Hrvatov in Cehov za narod čudakov in političnih falirancev. Zaganjamo se zdaj v eno, zdaj v drugo smer, a eno ali drugo protislovje nas vedno silovito potegne nazaj, da se tragično prevrnemo in pomolimo vse štiri od sebe. A v tej tragičnosti je tudi veliko komičnosti. Skupaj s Cehi in Hrvati smo politični Pavlihe Evrope. Naj nam zgodovina ponudi še tako lepe priložnosti, si jih bomo vedno sami zapravili. Le malokateremu narodu v novejšem času je bila zgodovina tako naklonjena kakor Cehom, a vedno so si položaj sami pokvarili. Tako 1. 1918, ko so pohlepno in nasilno vključili v svojo državo milijone Sudetskih Nemcev, Slovake, Rusine in stotisoče Madžarov, kar je potem pripeljalo do tragičnega razpada in razkosanja leta 1938 in 1939. Leta 1948 pa so kot edini evropski narod na svobodnih volitvah dali prednost stalistični komunistični partiji in v stotisočih manifestirali po Pragi, dokler niso vrgli demokratične vlade in bili vključeni v sovjetski blok. Da niti ne omenjam raznih drugih priložnosti. Hrvati pa so imeli 1.1918 priložnost, da bi bili oklicali svojo državo, a tega po neumnosti svojih politikov niso storili. Pa tudi še pozneje jim je usoda ponudila priložnosti, ki jih niso znali izkoristiti. Podobno smo se obnašali tudi mi Slovenci, tako leta 1918 kot ob priložnosti koroškega plebiscita, pa tudi med zadnjo vojno in ob njenem koncu. Po neumnosti smo si zapravili tudi Trst, kot je prav pred kratkim v dnevniku „11 Giornale nuovo" potrdil nekdanji italijanski diplomat Diego de Castro. Vedno po krivdi protislovij, ki nas gnjavijo. In treba je reči, da izvirajo ta protislovja ravno iz naše zmedenosti glede lastne narodne identitete in zgodovine.
Tako npr. še danes ne bomo našli ne le nobenega slovenskega šolskega učbenika, ampak tudi skoro nobenega slovenskega lista, ki ne bi delil Evrope v ^"germansko", "romansko" in "slovansko", čeprav sicer že vsak otrok ve, da se danes deli Evrope samo v demokratično zahodno in v komunistično vzhodno Evropo. Dejansko se Evropa nikoli nf delila niti politično niti kulturo, pa tudi ne gospodarsko po pripadnosti njenih narodov k tej ali oni jezikovni družini. Fevdalizem se za tako pripadnost ni zmenil in prav tako se ni zmenil zanjo moderni čas. Tudi po francoski revoluciji ni hotela Francija ničesar slišati o kaki avtonomiji za druge narodnosti v državi, npr. za Bretonce, Flamče, Nemce ali Baske, da niti ne omenjam kakih Provansalcev.
Tudi Anglija ni poznala nobenega ozirna na narode keltskega izvora in jezika v mejah svojega kraljestva. Na drugem koncu Evrope si je Rusija, kakor hitro se je rešila tatar-skega jarma, takorekoč v nepretrgani akciji prisvajala in vključevala ozemlja drugih narodov in držav, od finskih in baltskih, beloruskih, poljskih in ukrajinskih (ter romunskih) do uralskih, srednjeazijskih sibirskih in daljnov-zhodnih ter seveda ves Kavkaz z desetinami narodov, ki pripadajo čisto drugim jezikovnim skupinam. Tako je ostalo do danes. Res so se ustanovile ali izoblikovale v Evropi v modernem času tudi številne nacionalne države, toda nobena na osnovi pripadnosti h kaki jezikovni skupini, ampak samo na nacionalni osnovi. Izjema se zdi Jugoslavija. Dozdevno je bila ta država ustanovljena kot država več narodov (treh),predvsem na osnovi
parlamenta, ne zakonov in ne določenega ozemlja. Bila je samo vsota ozemelj, ki niso bila od nikogar priznana kot država in ki se tudi niso obnašala kot taka. Akt "zedinjenja" s Srbijo je bil dejansko akt pridružitve že obstoječi srbski državi, ne pa združitev dveh držav v eno.
Logično je bilo, da so se srbski politiki tega tudi vedno zavedali in vztrajali pri konceptu, da je Jugoslavija le razširitev in nadaljevanje srbske države in srbske državne tradicije. Pri Hrvatih in Slovencih pa se je le počasi izoblikovala ideja federativne države oziroma lastne nacionalne države v federativni ali konfederativni povezanosti s Srbijo. Niti pri Stjepanu Radiču ideja nacionalne hrvatske države še ni bila jasno izoblikovana in je zato stalno nihal v svoji politiki, od ostre opozicije do pripravljenosti sodelovanja s centralistično monarhijo in njenimi vladami. Srbi so imeli v mislih svojo državo, ki je nastala na nacionalni osnovi, Hrvati in Slovenci pa smo se zanašali na "slovanstvo", "jugoslovanstvo", na jezikovno sorodnost, na mit zgodovinske povezanosti, ki je v resnici nikoli nibilo, in podobno.
Včasih imamo priložnost brati v tem ali onem slovenskem listu, tudi begunskem ali zamejskem, da je Slovenija uživala v kratkem razdobju od 29. oktobra do 1. decembra 1941 samostojnost in da je predstavljala nekako samostojno državo. Tisto obdobje in stanje nekateri kar mitizirajo in prirejajo spominske "proslave 29. oktobra". V resnici je bila tedaj Slovenija dežela "na razpoloženju", odtrgana dežela, ki ni spadala več k Avstro-Ogrski (dejansko k Avstriji, ker Prekmurje je bilo poglavje zase), a tudi ni imela zavesti, volje in poguma, da bi se bila proglasila za neodvisno državo ali da bi se bila vsaj kot taka obnašala. Smatrala se je le za del skupne ozemeljske mase SHS, ki se je ob koncu vojne izločila iz avstro-ogrskega cesarstva in je reflektirala na združitev s Srbijo. Debata se je vodila samo o načinu te združitve, a združitev je bila potem izvedena tako, kot je hotela Srbija oziroma tedanja njena vlada, ne pa v smislu kake še tako omejena samoodločbe. Pozablja se, da dr. Anton Korošec kot formalni predsednik vladnega odbora SHS v Zagrebu niti ni bil navzoč pri aktu "zedinjenja", kot tudi ni bil navzoč na niti eni seji tiste "vlade", ker se je ves mesec mudil v Ženevi in Parizu na jalovih pogajanjih s Pašičem o obliki združitve. "Ze-dinjenje" 1. decembra je postavilo Korošca pred izvršeno dejstvo. Medtem pa smo dejansko tudi že izgubili Primorsko in Koroško. Glede Promorske se morda ni dalo veliko storiti, vendar se niti ni poskusilo kaj storiti. Koroško pa smo izgubili zaradi popolne zmedenosti ljudi v takoimenovani "narodni vladi" v Ljubljani, ki so se sami takoj odrekli svoji politični pristojnosti in jo prenesli na takoimenovano "Narodno veče" v Zagrebu, t.j. Narodni svet SHS, v katerem so odločali ljudje, ki so bili dejansko v službi Srbije. Taka nesamostojna "Vlada" v Ljubljani, ki se sama ni smatrala niti za narodno niti za samostojno, seveda ni imela niti poguma, niti dovolj narodne zavesti in tudi ne dovolj politične sposobnosti, da bi bila zapovedala kakšen odpor proti zasedajočim italijanskim četam na Primorskem in v Istri - odpor, ki bi bil Italijane vsaj zadržal in opozoril Evropo in tiste, ki so pripravljali
(Dalje na naslednji strani)
KAJ PIŠEJO DRUGI . . .
... o Titovem pokolu domobrancev
Erik von Kuehnelt-Leddihn je v nemškem in ameriškem .svetu močno znan avstrijski pisatelj, strokovnjak za kulturno in politično zgodovino evropskih narodov, tudi slovenskega, publicist in sozačetnik modernega konservatizma med razum ništvom Združenih držav. V newyorški NATIONAL REVIEVV, glasilu tega gibanja, je 14. novembra 1980 priobčil razpravo "Stirje-generali". V njej presoja in obsoja licemersko stališče zahodnih občil do štirih pomembnih dogodkov v svetu - do smrti general Franca 1975 in Titove letos, do nedavnega plebiscita v prid Pinochetove vlade v Chileu in do najnovejšega vojaškega prevrata v Turčiji. Med drugim pravi, da je v primeri s Francovim bil "Titov pogreb velik političen in družaben dogodek. Udeležili so se ga zastopniki vseh držav svobodnega sveta. (Carterjeve odsotnost na njem so na splošne imeli za čudno nerodnost). Tito je nedvomno bil prevejan človek. Uspešno je izigraval tako Stalina kakor Zahod, (za kar je žel zaverovano občudovanje zahodnega tiska). A bil je tudi eden najbrezozirnejših rabljev našega časa. Do njegovega zadnjega pokola -Albancev na Kosovu -je prišlo po njegovem prelomu z Moskvo. Dalje imamo primer slovenskih domobrancev, ki so varovali svoje vasi pred Titovimi partizani, potem pa, ko ni bilo več upanja, bežali leta 1945 v Avstrijo. Šestim tisočem domobrancev, ki jih je zgnala skupaj britanska vojska, so zagotovili, da jih bodo poslali v Italijo. Namesto tega so jih od-tovorili nazaj v Jugoslavijo, kjer so bili vsi brez izjeme kar se da okrutni poklani. In teh šest tisoč domobrancev je bilo samo delec jugoslovanskega Holocausta . . . Reakcija Zahoda na te štiri generale - Tita, Franca, Evrema in Pinocheta - dokazuje; moč ideologije . . . Tita so na Zahodu neznansko občudovali, ker se je •zdelo, da je tisto, kar Zahod tako vneto išče: komunist s človeškim obrazom ..."
... o nevarnosti "zahodnega imperializma" za Slovence
"Kako zmedene pojme imajo nekateri slovenski duhovniški krogi... o današnjem položaju slovenskega naroda, o njegovi narodni identiteti sploh in o značaju jugoslovanske države, dokazuje članek z naslovom 'Nevarnost politične praznine na Balkanu', ki ga je objavil goriški 'Katoliški glas' 14. februarja letos (1980) . . . Ta katoliški list, ki se ima brez nadaljnjega za eno izmed glasil slovenskega katolicizma in zlasti še slovenskega duhovništva v Italiji, piše . . .: 'Ce bi, se, kar Bog ne daj, Jugoslavija po Titovi smrti zrušila po krivdi njenih narodovC!) ... bi na Balkanu nastal politični vacuum, politična praznina. Morebitne samostojne države, ki bi v tem politično praznem prostoru nastale, (Hrvatska, Srbija in morda Slovenija), bi neizbežno pristale v političnem prostoru Sovjetske zveze. Druge izbire ne bi imele. (Zakaj neki ne, če bi bile kot demokratične države povezane z zahodnim obrambnim sistemom. Op. F.J.). Alternativa je samo naslednja: ali Jugoslavija kot samostojna država, ali pa status . . . sovjetskega satelita. Kakšna je usoda sovjetskih satelitov, lahko ugotavljajo Jugoslovani, če le pogledajo prek svojih vzhodnih mej na Ogrsko in v Bolgarijo. Ali si želijo slične usode oz. še slabše? Saj bi bili še bolj izpostavljeni skušnjavam zahodnega imperializma in zato še bolj zastrašeni . . .' Značilno je, da avtor članka v 'Katoliškem glasu' ne pokaže niti najmanjše skrbi za usodo demokracije in slovenstva v Jugoslaviji. Besed demokracija in slovenstvo v njegovem članku sploh ni, piše pa brez navednic o zajiodnem im-(Dalje na naslednji strani)
\
perializmu, pred katerim da bi bili jugoslovanski narodi "zastraženi . . ." (F.J. v DEMOKRACIJI, najnovejšem od politično-kulturnih zbornikov, ki jih v Trstu izdaja in ureja pisatelj, publicist in časnikar Franc Jeza, sodelavec našega lista. Poc^rtanja so naša).
... o krivdi emigracije za za umiranje sloveščine v SRS
Ljubljanski verski tednik DRUŽINA, ki ga izdajajo katoliški škofje v jugoslovanski Sloveniji, je 21. septembra 1980 priobčil poročilo nekega Jožeta Zadravca o septemberskem "dialogu" v Dragi na Občinah pri Trstu. Na njem je govoril tudi Marij Maver, o katerem list pravi, da je "časnikar, pisatelj, urednik slovenskih oddaj Radia Trst. urednik MLADIKE." (Poleg tega je tudi v vodstvu tržaškega Društva slovenskih izobražencev, organizatorja študijskih dni v Dragi, in v vodstvu Slovenske skupnosti, demokratične stranke katoliških Slovencev v Italiji, op. pis. >. Naslov njegovega nastopa je bil "Slovenstvo v svoji kulturno-politični informaciji danes". V njem je presojal kakih 70 slovenskih marksističnih, katoliških nemarksističnih in laično-demokratskih listov in revij. Se pravi, slovenski tisk v SRS. na Primorskem in Koroškem ter v svobodnem svetu. Iz objavljenih poročil o njegovem predavanju ni vidno, da bi omenil tri glasila gibanj za demokratične neodvisnost Slovenije - "Slovensko državo", "Sij slovenske svobode" in "Smer v slovensko državo", ali pa "Tabor" in "Vestnik". "Družina" pravi o njegovih trditvah tudi tole: "Največja prijateljica je resnica. Žalostna je tista o izumiranju slovenščine (v SRS, op.pis.), ki jo je izrekel Maver... (rekoč): 'Slovenščina je začela umirati in njeno slovo od družine razvitih evropskih jezikov zdaj lahko spremljamo le še z globoko bridkostjo v sebi. . . Številni so vzroki umiranja slovenščine (v SRS, op.pis.). Najprej novodobni ilirizem, ki ga uveljavljajo priseljenci z juga. Ob tem izgubljeno zdomstvo, ki vsako leto prinaša med nas lažnivo domovinsko nostalgijo in tuje govorne navade ... Bo res izumrl jezik, ki ga govori ljudstvo pod Triglavom že toliko stoletij?" (Podčrtanje je naše).
i
t
o zapovedih za umore iz Belgrada
Hans Peter Ruhlmann, znani zahodnonemški časnikar ter strokovnjak za titovski politični in gospodarski komunizem, je pred kratkim objavil "sivo knjigo" o hudodelski dejavnosti jugoslovanske politične policije UDB v Nemčiji. Naslov dela je "Nalog za umor iz Belgrada - Dokumentacija o belgrajskem morivskem stroju (Mordauftrag aus Belgrad -Dokumentation tlber die Belgrader Mordmaschine). Pisec ne razpravlja, ne komentira, ne ugiba, temveč hladno in strnjeno navaja tragična dejstva, ki obtožujejo SFRJ, nič manj pa nedelo, malobrižnost in nemoč nemške policije ter sodstva v zatiranju titovskega terorizma nad hrvatskimi in srbskimi izseljenci ter začasnimi delavci v Nemčiji. Ce kdo krši nemške postave, pravi, je to uradna Jugoslavija, ne pa ti gostje. Večina nemškega tiska se ob tem početju zadovoljuje z opazkami o emigrantski "džungli", ko da ne bi bilo jasno, kdo v njej lovi in kdo je žrtev. Ruhlmann piše na koncu: "Niti en nemški državljan in niti en jugoslovanski konzul ni še bil žrtev hrvatskih emigrantov. Umor konzula Milovanoviča in podkonzula Zdovca (Slovenca, ki je mislil izbrati svobodo, op.pis.) sta sad medsebojnega titovskega obračunavanja, o čemer ve več jugoslovanska tajna policija kakor pa Hrvati, ki po dosedanjih policijskih ugotovitvah nimajo s tem nikakršne zveze. Na drugi strani pa stoje imena hrvatskih in srbskih žrtev . . . petinšestdeset
slovenski zgodovinski in kulturni identiteti
(Nadaljevanje s prejšnje strani) mirovno konferenco v Parizu, na ta doživele slovenske dežele,
problem - ali da bi bila zbrala zadostno vojsko in zasedla slovenski del Koroške. Ni se čutila niti pristojno in sposobno, da bi bila krepko podprla generala Maistra pri njegovi akciji v Mariboru. Zato ni dejansko kaj proslavljati v zvezi z 29. oktobrom. Ta datum je v zvezi s 1. decembrom pomenil samo prehod slovenskega naroda (oziroma njegove večine) iz ene države v drugo. A če je bila Avstrija slovenskemu narodu mačeha, mu je bila Srbija tujka. Bila je politično in gospodarsko Azija.
Od 15. do 17. stoletja smo se Slovenci z vsemi močmi branili pred navali Turčije, ki je predstavljala Azijo, in se je tudi ubranili. Turška meje se je približala meji Kranjske na največ kakih 10 kilometrov. Ni točno znano, koliko turših vdorov so
lllllllllllllllllllllllllllll
umorjenih Hrvatov in Srbov,
moških in žensk ..."
... o Carterju in človekovih pravicah v Jugoslaviji
AMERIŠKA DOMOVINA je 24. oktobra 1980 priobčila uvodnik "Ob jugoslovanskem kršenju človekovih pravic gleda Bela hiša vstran". Napisal ga je M. Javornik in v njem povzel ostro odsodbo dvoličnosti ameriškega predsednika Carterja do zatiranja ter pravic v SFRJ, kakor jo je v vvashingttfnski zvezni zbornici izrekel John Ashbrook, republikanski poslanec iz države Ohio. Ashbrook je dejal: "V tem, ko smo pri nas zaskrbljeni za človekove pravice po vsem svetu, pa kaže naša vlada težnjo, ne meniti se za njihove kršitve v določenih deželah, Komunistična diktatura v Jugoslaviji je vzgled za to. Čeprav ni tako zatiravska kakor v večini drugih komunističnih držav, pa vendar počne svoje v preganjanju disidentov. Med njene žrtve spadajo zagovorniki svobode poedinca, nacionalnisti in celo oporečniški komunisti, ki jih v Jugoslaviji imenujejo kominfor-miste. Odbor za pomoč demokratičnim disidentom v Jugoslaviji, ki ga vodi pisatelj (Mihajlo) Mihajlov, je objavil poročilo o političnih jetnikih v Jugoslaviji. Poročilo razodeva tudi, kako naš State Department to zadevo prikriva". Uvodnik potem omenja, da je Ashbrook iz te spomenice navajal vrsto poraznih podatkov z imeni, obtožbami in obsodbami po podatnik Amnesty International, jugoslovanskega nadzorovanega tiska in radia ter po zanesljivih zahodnih virih. Dalje pravi, da so zastopnika ameriškega zunanjega ministrstva časnikarji vprašali, če bodo ZDA podprle zahtevo 36 vidnih belgrajskih razumnikov za pomilostitev vseh političnih jetnikov v SFRJ. Odgovor je bil: "Združene države podpirajo vsa prizadevanja za uveljavljenje človekovih pravic doma in v tujini. Vendar ne mislijo, da bi bilo koristno, uradno govoriti o zahtevi omenjene beograjske skupine. Jugoslovanska vlada se zaveda, da je njeno pozitivnp stališče do raznih aspektov človekovih pravic važno za po sebni ugled, ki ga SFRJ uživa v Ameriki." Drugi časnikar je hotel vedeti, če namerava ameriška vlada zavzeti za Momčila Seliča, mladega arhitekta, ki je v ječi, ker je kritiziral odnošaje med Združc t,,";,.; državami in SFRJ. Glasnik State Deparatmenta je na to odvrnil, da vlada tega ne bo storila. Kar ve o Seličevi zadevi, je nepopolno . . . Razen tega pa da Selič ni bil zaprt zaradi kritike odnosov med obema državama. Skratka, vlada ZDA ne bo zaradi
toda
moralo jih je biti nekaj sto. Z "zedinjenjem" s Srbijo pa se je znašla Slovenija v . sferi Azije. Turško gospodstvo nad Srbijo je trajalo predolgo, da bi ne bilo pustilo globokih sledov v psihi in tradicijah srbskega naroda. Srbska država kot organizacija in vladni sistem je izšla iz turške države. Turški so bili in so delno še vedno izrazi za mnogo državnih pojmov in ustanov, predvsem pa pojmovanje državne oblasti kot take, t.j. državnega absolutizma in centralizma. Turški so izrazi za denar in za velik del državne uprave in vojske. Turško počasno je poslovanje v ministrstvih in uradih. Turška je tradicija korupcije in neučinkovitosti. Namesto da bi bili Srbi čimprej in čimbolj temeljito izločili te azijske usedline iz svojega narodnega življenja, so jih
razširili še na Hrvate in Slovence. Danes smo oboji tudi prek tabora neuvrščenih kot edina evropski naroaa (poleg Srbov in
Makedoncev seveda) t»di uradno politično vključeni v Azijo »
in
Afriko.
Slovenska politična zavest Da ie
aHi 70 n.nnn{nM:U_____
novice ali članka, ki bi obravnavala politično, kulturno ali gospodarsko dogajanje v Sloveniji, kaj šele, da bi prikazovala Slovenijo in slovenski narod kot nosivca nekega pomembnega in zanimivega, tudi mednarodno ali vsaj nacionalno važnega dogajanja. Tudi na drugi strani je večina člankov datirana iz Beograda (od agencije Tanjug) in seveda prevedenih iz srbščine. Le dve kratki novici sta datirani iz Zagreba in še tidve se nanašata na obhajanje dveh bližnjih obletnic Zveze komunistov Jugoslavije.
Tako vsak dan. To dokazuje, kako slabo je obveščena slovenska javnost o svojih lastnih zadevah in kako zelo je slovenski narod izključen kot nosivec važnega dogajanja. Bravci morajo dobiti vtis, da je Slovenija gluha provinca nekje na robu sveta, ne pa dežela, ki leži v osrčju Evrope in ki meji na Italijo, ki je eno od glavnih kulturnih središč sveta, polno kipečih pobud in energij vseh vrst, in na AvsTf[jo, ki je po svoji omiki in razgibanem kulturnem in gospodarskem življenju ter življenski ravni med vodilnimi v Evropi. Ljubljanski radio ta hip sovražno poroča o proslavi obletnice koroškega plebiscita v -elovcu, na kateri bo govoril tudi
The Madrid Conference and the Ethnic Press.
zaradi ze
naše novejše zgodovine," politične
publicistike in kultur., e ideologije nostl hoče vzbuditi vtis, da je ta
SI "Sfe? kancler Kreisky. V slovenski jav-
že tako zmedena in izgubljena, da se teh dejstev niti ne zavedamo več. Značilno je, kako malo protestov je zabeležiti proti tej vlkjuči-tvi Slovenije in Hrvaške v azijsko-afriški "tretji svet" celo v svobodnih slovenskih kulturnih krogih v begunstvu. Izključevanje Slovenije iz kulturne in politične družine zahodnih narodov, ki traja, odkar je panslavizem preplavil slovenske dežele, jim je postalo že nekaj naravnega. Le malokdo se zaveda, da to ni samo neka politična formalnost ali besedičenje, ampak da smo se Slovenci s tem hote ali nehote - v bistvu je to vseeno -odrekli vzajemnosti z družino zahodnih narodov in povezanosti z zahodno kulturo ter se pridružili svetu, katerega reprezentanti se zbirajo na konferencah kje v Alžiru, Havani ali Djakarti ali zganjajo demagoški hrup na zasedanjih glavnega zbora Združenih narodov in UNESCO-a. Res, da je to hotel in izvedel diktator Josip Broz. Toda ali je slovenska kultura, uradna ali neuradna, kdaj protestirala proti temu, daje bil slovenski narod iztrgan iz povezanosti z zahodnim kulturnim občestvom in vključen v tretji svet? Ce bi se bila slovenska kultura temu odločno uprla, bi do tega ne bilo prišlo, in ravno ona je bila poklicana, da spregovori kot prva, ker ni šlo samo za politično, ampak predvsem tudi za kulturno odločitev. Toda slovenska kultura je molčala in se v usodnem hipu ni znašla, kot že tolikokrat ne. Vemo, kako strahopetno in zmedeno se je obnašala že leta 1918, ko so se njeni glavni predstavniki izjavili ne le proti politični, ampak tudi proti kulturni avtonomiji Slovenije. Vemo pa tudi, da temu ni bilo vzrok kako resnično nasprotovanje kulturni avtonomiji, an|k politična zmedenost kot posledica vseh naših protislovij. Bili so samo zmedeni. "Zmešani", bi dejal naš preprosti človek, ki si je ohranii zmeraj več treznosti in realističnega čuta.
Zal smo danes tatn kot vedno, slovenska stvarnost, da ne rečemo slovenski narod, je danes nekaj ledoločnega. Politično ne spada v Evropo niti toliko kot narodi sovjetskega bloka. Pred seboj imam današnjo številko ljubljanskega 'Dela", glavnega izmed treh (samo reh!) slovenskih dnevnikov. Glavna lovica na prvi strani je obisk lekega azijskega državnega predsednika v Sloveniji. Na to se lanaša tudi ena od obeh fotografij na prvi strani (druga prikazuje prizor z nogometne tekme med ljubljansko Olimpijo in beograjsko Crveno zvezdo). Poleg tega je ob-
vse hujšega zatiranja človekovih	javljenih na prvi strani še šest
pravic v socialistični Jugoslaviji	tankov 0 dogajanju v tretjem
storila nič . . . In to titovsko poče-	svetu, največ v Aziji. Ena sama
tje, ki mu je moč najti malokje	novica oziroma članek se nanaša
para na svetu, imenujeta naša	™ dogajanje v Sloveniji in ima
Bela hiša in njeno zunanje	naslov "Soča je prostopila bregove,
ministrstvo 'pozitivno stališče	Zaradi močnega dežja in narasle
Jugoslavije do človekovih pravic'	Soče so na Bovškem zaprte
• ter gledata vstran!	nekatere ceste." Torej niti ene
proslava naperjena proti Slovencem in da je onstran Karavank in nekaj desetin kilometrov severno od Maribora država, ki sovraži Slovence in ki je vsak hip pripravljena planiti po nas, čeprav je nevtralna in je njena oborožitev omejena. Ni dvoma, da so poročila prikrojena na to, da bi prepričala slovenski narod, da mu je njegovo mesto zato le v tretjem svetu, v družbi azijskih in afriških narodov. Nekritično povzemajo tako pisanje celo nekateri slovenski listi v svobodnem svetu. Nihče ne pove Slovencem, da imajo Avstrijci vso pravico obhajati koroški plebiscit kot srečen dogodek svoje državne zgodovine in pač obhajajo njegovo šestdesetletnico v slogu državnega praznika, kakor bi ga hoteli tudi mi, če bi bil izpadel v naš prid. Nihče pa niti ob tej priložnosti ne pove Slovencem (molči tudi begunski tisk), da takrat slovenski Korošci niso bili postavljeni pred izbiro Avstrija ali Slovenija, ampak precj izbiro Avstrija ali SHS (Jugoslavija) in so bili (po dveh letih jugoslovanske uprave) že dobro obveščeni o tem, da je SHS samo razširjena Srbija, v kateri je slovenski narod podrejen beograjskemu centralizmu in je bil gnusno ogoljufan pri zamenjavi denarja, da ne govorimo o drugem. Kako bi bil torej mogel izpasti plebiscit ugodno za Jugoslavijo?
Obhajanje obletnice plebiscita je priložnost, ki povezuje Avstrijce različnih političnih prepričanj v ponosnem in vedrem občutku lastne države in vsega tistega, kar jim je skupno iznad političnih razlik. Slovenci pa tega ponosnega in vedrega občutka že dolgo ne poznamo. Nimamo praznikov na čast lastne države in svobode (ki ju nimamo), v spomin veselih dogodkov lastne zgodovine, čeprav v naši bogati in razgibani zgodovini tudi takih dogodkov ne manjka. Toda nihče jih ne obhaja, nihče se ne spomni nanje, navadili so nas obhajati samo obletnice nesreč, porazov in usmrtitev. Slovensko zgodovino istovetijo z nesrečami, pokoli, procesi in usmrtitvami, da se lahko nosivci današnje diktature šopirijo kot zmagovavci in predvsem kot odrešitelji. Nikoli ne zaplapolajo veselo in ponosno slovenske zastave, z rdečo zvezdo ali brez nje, vedno ostajajo v senci jugoslovanskih zastav. Tudi v tem in tudi na spomenikih padlim v zadnjem svetovnem spopadu, v "osvobodilni" vojni, je zabrisana slovenska identiteta, slovenski cilji in ideali boja. Spomeniki naj bi nam s svojo kamenito mogočnostjo in z vsekanimi simboli sugerirali, da so se naši dragi, naši fantje in možje, naše žene in dekleta žrtvovali za rdečo zvezdo komunizma, za inter-nacionalizem in za državo nasilja Jugoslavijo, ne pa za narodno in demokratično svobodo in za Slovenijo, kot so mnogi izpričali s svojimi zadnjimi besedami, pesmimi in poslovilnimi pismi
The Revievv Security and Co-operation in Europe, scheduled for November llth, in Madrid, had an uncertain start and the doubts about her go-ing on hung over the Palacio de Congresos during the whole first week. For nine vveeks the delegates of 35 Signatory States of the Helsinki Accords had not been able to agree on the agenda because the Soviet Union and the East European States wished to avoid a thorough discussion of their violations of human rights, and the invasion of Afganistan.
For the West, including the Canadian delegation, the issue was a cornerstone of the Helsinki Final Act, and therefore had to be discussed fully before the Conference moved to Security and Co-operation. When, after the futile attempts to agree on the agenda, the plenary session convened on November 12, Western delegates rose to condemn, one by one, the Soviet bloc's violations of human rights and the invasion of Afganistan. The U.S. delegation leader, Griffin Bell, enumerated ali the abuses of human rights and stressed that the Soviet invasion of Afganistan east a dark shadovv over the East-West' relations which no meeting, no pronounce-ment, nothing but the total withdrawal of Soviet troops could dispel. Many neutral and non-aligned countries condemned in similar terms the Soviet failure to implement the Helsinki Final Act, the invasion of Afganistan and the continued repression of dissidents in East European countries.
On behalf of Canada, where many ethnic groups are deeply concerned about the human rights violations in their countries of origin, the Secretary of State for External Affairs, Mark MacGuigan, in his well received statement declared: "I must note with great sadness that since the Final Act was signed, people have ^ been harassed, arrested, tried, ex-iled and imprisoned, simply for trying to monitor and exercise their rights, endorsed in the Act. This persecution is inevitably a major cause of frietion in East-West relations today . . .". He proposed a high-level meeting to diseuss proteetion of human rights and was also adamant in the Afganistan question.
Even though the Soviet satellites, especially the speaker for Czecho-Slovakia and the East German delegate retorted that Afganistan had nothing to do vvith Madrid, and that any censure ol human rights was gross interven-tion in domestic affairs, the VVestern and non-aligned delegates were not discouraged in condeir.ning the Soviet Union and the governments of Eastern Europe. Nor did the warning of the Chief Soviet delegate, Leonid Ilyichev, against efforts to turn the Conference into a "Propaganda forum" or a "verbal bullfight", change the atmosphere on the first week of the Conference.
From the very beginning of the
llllllllllllllllllllllllllllll
domačim. Kakšen bi bil slovenski
narodni praznik, ki bi ga obhajali tem junakom na čast, od tistih, ki so padli po prvi vojni v bojih za Koroško ali že prej, do tistih, ki so padli v boju proti fašizmu na Primorskem, pa tudi tistih, ki so padli med zadnjo vojno in jih je povezovala, čeprav so se znašli po . krivdi okoliščin, ki jih niso sami povzročili, v različnih taborih, ljubezen do svobode in do slovenske domovine! Prepričani smo, da ga bomo nekoč obhajali, če ne mi, pa naši otroci ali naši vnuki. Toda bridko je čakati na to, medtem ko se drugi lahko veselijo svoje svobode, za katero so morda prelili veliko manj krvi, kakor smo je mi za svojo, še ne doseženo. ,
(Nadaljevanje sledi)
Dr. J.M. Kirschbaum
Conference on Cohference there were "unofficial delegates" of the enslaved nations by the Soviet Union: Ukrainian and Russian dissidents, represen-tatives of exiled organizations of the Baltic states, the Ukraine, Poland, Slovakia, Hungary, the Czech Socialist Republic and Bulgaria, the U.S. based Helsinki Watch Committee, the Ad Hoc Helsinki Committee, a West German Human Rights organization, A.B.N:, etc. It vvas a sort of "parallel conference" taking plače in the hotels, in a huge street demonstration, press con-ferences, in the handing out memoranda and in trying to get the representatives of the world press and media to press for the defence of human rights guaranteed in the.Helsinki Final Act. ,
Security at the Conference vvas very tight - outside and inside the modern Palacio de Congresos. Armed soldiers and security guards granted access only to delegates, accredited journalists, and few visitors, ali subjeeted to checks at the entrances.
Among the accredited journalists for the first time also vvas present a representative of the Canadian Ethnic Press, as no other country, except the United States, has as many ethnic groups, deeply interested in the implementation of the Helsinki Accords-, as Canada has. The Canadian delegation vvas avvare of this fact from the "hearings" of a Sub-Committee to vvhich many ethnic groups and the Canada Ethnic Press Federation address-ed Briefs of the violation of human rights in many countries vvhich signed the Final Act of the Helsinki Conference. The Madrid Conference and its results must therefre be of sincere interest to the Ethnic Press not only in its preliminary phase but to its very end.
After a "last chance" proposal of the agenda by the foreign miništers of .Austria, Svveden, Yugoslavia and other non-aligned countries vvas finally on i November 14th accepted, by East ] and West, the continuation of the ! Conference vvas assured. | Likevvise the revievv debate is j assured for almost six vveeks, in- ! cluding the vveek of public debate ; already concluded. The revievv ! vvill continue in vvorking commit-tees for six vveeks until Christmas and after Christmas until February U, 1981. It seems that full and systematic assessments of the implementation and the fur-ther condemnation of the Soviet occupation of Afganistan and the violation of human rights by marxist governments in Eastern Europe have been guaranteed.
The Canadian Ethnic Press should not stop exposing the violations of human rights during the vveeks to come. The struggle for freedom and human rights needs
Iz
slovenskega tiska...
Katoliški glas, leto XXXII Štev. 45 Gorica, 15. nov. 1980.
NEKO RAZMIŠLJANJE
Del članka ponatiskujemo:
Predvsem to, da srno Slovenci v Italiji	■
(poleg Korošcev) edini Slovani, ki živimo	■
v svobodni demokraciji. Po neki usodi, ki	a
so nam Jo skovali bolj drugI kol ml sanil,	*
smo se znašli v Italijanski republiki, ki JI	■
moramo priznati, da Je do sedaj ohranila	■
demokratične svoboščine In da Jih lahko	m
uživajo vsi državljani, tudi pripadniki na-	■
rodnih manjšin. Kot avtohtono prebival-	■
stvo živimo na svojih domačih tleh; nismo	a
ne emigranti ne zdomci. Ali se zavedamo te	j
edinstvene usode, dočim vsi ostali Slovani	j
do Uralov In prek njih živijo pod bolj aH	■
manj izrazitimi diktaturami?	■
NE ŽIVIMO V IDEALNI DRUŽBI	5
Dejstvo, da živimo v demokratični dru-	■
žbl, pa ne pomeni, da živimo v idealni	m
družbi. Vse prej kot to. Italijanska družba	■
Je polna nasprotij na vseh področjih živ-	■
ljetija. To se kaže tudi v odnosih do na-	m
rodnih manjšin. Republika nima enakih	■
meril do vseh svojih državljanov drugih	■
Jezikov. Zato drugače postopa z Nemci na	■
Južnem Tirolskem, drugače s prebivalci	"
Doline Aosta, drugače z nami Slovenci. Saj	■
Je znano, da nas hočejo ločiti v tri pod-	■
skupine, na tržaške, goriške In vldemske	J
Slovence. ,	■
Poleg tega Imajo različne stranke raz-	■
lične odnose oz. različno politiko do nas.	a
Tukaj so mlsovcl, kot ostanki nekdanje	'
fašistične stranke, ki bi radi čimprej do-	■
končali delo narodne asimilacije, ki Jo je	■
Mussolinl pustil nedokončano. Potem so	,
na politični pozornicl Se stranke tako Ime-	a
novanega ustavnega loka. Vse te stranke	■
sicer trdijo, da republika ščiti narodne	m
manjšine, v resnici pa si vse želijo, da bi	"
se ml vsi čimprej potujčili. Govorijo si-	■
cer, da so etnične manjšine bogastvo za	■
deželo, da so most med narodi, v resnici	,
pa bi to bogastvo radi čim hitreje zapra-	1
vili In ta most čimprej podrli.	■
TAKTIKA PCI DO SLOVENCEV	mm
To je po mojem gledanju tiha želja vseh	JJJJ
Italijanskih strank, tudi komunistične par-	■■
(ije. Ta sicer razglaša, da se bori za pra-	mm
mm vlce slovenske narodne skupnosti. Toda to	^2
mam Jc le njena politična taktika, saj se partija	J52
""" načeloma vedno stavi na stran zatiranih,	—
■■ v našem primeru na stran slovenske manj-	mm
mm šine. Sedaj Je partija posebno glasna v Be-	| 22 ueški Sloveniji, kjer skupaj s Slovensko
■■ kulturno gospodarsko zvezo vodi zelo	mm
m krepko politiko In deloma tudi učinkovito	mm
amm delo za pravice beneških Slovencev tako	' "J" na gospodarskem kot na kulturnem pod-
ročjtl.	mm
■■ Vendar zelo dvomim v iskrenost partij-	™
skih prizadevanj, ker nas izkušnja uči,	■■■
■■kako Je pri partiji vse podrejeno boju za	■■
mm oblast in da kultura In s tem tudi narod-	H
~nost nI zanjo neka samostojna vrednota,	1
■■temveč le nadzgradba trenutnih .gospodar-	mm ■■■skih razmer.
■i Zato vemo, kako je nastala nepopravljiva	j JJJJJ kriza za našo narodno skupnost ob sporu
■■■med Jugoslavijo in Kominformom leta	■■
■■■1948. Kako so takrat premnogi slovenski	J
"partijci čez noč postali z(iova Italijani, ki	■■■
*so svoje otroke prepisali v Italijansko šolo.	■■
■m Nekaj podobnega se Je zgodilo deset let	J
■i kasneje, ko so filojugoslovanskl levičarji	1
J52razpustill svojo politično samostojno stran-	mm
^ko In se na ukaz Iz Ljubljane prepisali v	H
hm Italijanska levičarske stranke. Sličnlh zgle-	22
215dov nezanesljive partijske politike do Slo-	■■
—vencev tudi Iz poznejših časov ne manjka.	■
mmm Vendar se nikar čuditi takšni politiki,	2Z H.saj gre le za doslednost markslzmu-lenlnl-
-nilU.	mmm
mm V takšni politični družbi torej žlvlnio	S
n Slovenci v Italiji. Uživamo demokratične	22
22svoboščine, a Istočasno tudi hude pritiske	■■
2JJz vseh strani, ki ogrožajo našo narodno	mm
■■Istovetnost, naš obstoj kot narodne skup-	2S
H nosti. Na nas Je izbira, kako bomo vsemu	™
53temu kljubovali.* » •	■
■■•••Boj za Ideološki In politični pluralizem	mb
—	proti totalitarnim stremljenjem je zato
mmpravica In dolžnost vsakega demokrata,	■
—	ludl slovenskega. Naših slovenskih demo-	■■ ■nkratov morda še bolj, saj so edini v celem	mm ■■slovanskem svetu, ki Imajo to možnost.	2S!
3iiimmiiiimiiiiiiiiiiiim
•	Provincialna vlada Saskatche-	-vvana je odobrila podporo v znesku	~ 100.000 $ zadruzni vzgojniustanovi	■>■ Cooperative College of Canada.	Z Denar je namenjen za izboljšanje	— znanstvenega študija zadružništva	S ter za zadružno delo med prvot-	— nimi prebivalci Kanade.
•	Simon Fraser univerza, kjer je	IZ Terry Fox študent kinesiologije v tretjem letu, bo podelila vsako leto	Z zlato medaljo, $1.000 in prošto	~ šolnino za tri semestre enemu	Z izmed študentov univerze, "ki bo	— dokazal osebne kvalitete junaštva	Zi težavah ter posvetitev družbi kot je	— to vzorno pokazal Terry Fox".	—
•	Avtomobili univerze Britanske	— Kolumbije uporabljajo kot gorivo	S naravni plin namesto bencina, ker	H je plin enkrat cenejši.	~
•	Vsako leto postane kakih	~
165.000' žensk v Severni Ameriki	IZ
nerodovitnih kot posledica spolnih	~
bolezni ali infekcij, ki jih povzroči-	2
jo protispočetna sredstva.	S
■■■
•	Zdravniki v ZDA in SSSR so si	S edini v tem, da predvidevajo, da	^ ne bo zmagovalca v morebitni	— rabi atomskega orožja. Edina	S rešitev za človenštvo je v	■ prepovedi atomskega orožja.
support of ali the free nations, and it is a continuous struggle. No matter how successfully the Madrid Conference could end on March 5, 1981, the governments subservient to Moscovv and the government of the Soviet Union vvill not change their oppressive methods vvithout incessant pressure of vvorld opinion. It vvould be naive to expect too much from the Madrid Conference. For the time being Madrid offers only a forum for condemnation and a debate of solemn pledges com-prised in the Helsinki Final Act vvhich the Soviets and the satellites vvere eager to conclude
in 1975 but did not honour so far.	_
Iftlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllic
1 Pozdrav z željami za vse| 1 dobro novemu predsed-1 I niku Z.D.A. g. Reaaanu 1
BiiiiiuNiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinc
000000025348232353484853532353484823534853234853