oocinski ___ poročevalec Gliiilo j* bilo dni 25. 7. 1970 odlikov.no , Priininjem Skupit, m občin« Domt«l» t« utpetno mlormirinji. dnt 24 4 1974 pg t •rebrnim Prirneniem Oivobodiln« front« iloventkeae niiod« i« uiprtno informiranj« delovnih l,udi in obc*nov obem« Domitl« GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Domžale, 22. oktober 1981, LttO XX št. 16 Leto, ki ga zaključujemo, je bilo leto izredno zapletenega življenja, ki so ga spremljali globoki ekonomski in politični pretresi, velika mednarodna nesoglasja, nesporazum med bloki, med razvitimi in nerazvitimi, neusklajeni so bili interesi velesil, prisotna so bila razmišljanja, da bomo težave reševali s silo in orožjem. Mnoge dežele sveta se danes borijo za večjo industrijsko proizvodnjo, tare jih brezposelnost, zunanjetrgovinske težave, inflacija, pomanjkanje hrane, energetska kriza in še marsikaj. Vse te težave so vzrok mnogim težkim političnim zapletom in napetostim. Vedno več ostaja nerešenih vprašanj, vedno znova se odpirajo krizna žarišča na raznih delih sveta. Srečujemo se z narodi, ki se bore za neodvisnost in enakopravnost, pa tudi s težavami, ki iščejo, kakor Poljaki, notranji mir in normalno življenje. Mnogo tega se dogaja s prizadevanji za svetovni mir, pa vendar smo na robu oboroženih spopadov. Tudi nas so dosegli stresi vsestranske svetovne krize. Bori mo se z mnogimi resnimi težavami. Tudi v naii občini je bil boj za doseganje planiranih nalog težak in trd. Z največjimi napori bomo dosegli polovico s planom predvidenega povečanja industrijske proizvodnje. Težka je bila preskrba z uvoženimi in domačimi surovinami, manjkajo devizna sredstva, uvozne pravice so izredno skromne in ostre. Skoraj enkrat večje povečanje, kakor po planu smo dosegli v kmetijski proizvodnji in smo k preskrbi s hrano dali svoj delež. Z velikimi napori je naše gospodarstvo doseglo pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco, le z razumevanjem delovnih ljudi in občanov smo investicijsko po- trošnjo zmanjšali za polovico, skupno in splošno porabo smo obdržali v dogovorjeni višini, zaposlilo se je manj novih delavcev kot smo predvidevali, srečevali smo se s padanjem življenjske ravni, za normalno preskrbo s hrano in energijo smo morali sovlagati izredno visoka sredstva. Zelo trezno in umirjeno pot smo si začrtali za novo leto in vendar se zavedamo, da se bomo srečevali še z večjimi težavami, ko se bomo borili za večjo gospodarsko rast, za večji izvoz, za umirjene in premišljene investicije. Veliki napori bodo potrebi i, da bomo življenjski standard vsaj obdržali, da bomo skupno in splošno porabo brzdali v dogovorjenem zaostanku za dohodkom. Z resnimi problemi se bomo srečevali na področju zaposlovanja in usmerjenega izobraževanja, nove izvozne naloge bo prevzelo tudi malo gospodarstvo. In ta cela vrsta nalog nas čaka. Ali bomo vsemu temu kos? Prav gotovo bomo, če bodo vse te naloge naše skupne in vsakega posebej na določenem delovnem mestu, če se bomo za uresničitev sprejetih nalog vsi skupaj in vsak zase srčno in odgovorno prizadevali. To pomeni, da moramo svoje obveznosti tudi dobro poznati. Do vsega tega in do uspehov nas vodi nase samoupravno in delegatsko življenje, ki mora dobiti še globljo vsebino, še bolj odgovorno vlogo, večje zaupanje, večjo širino in odprtost To ugotavljamo, ko skupaj ocenjujemo drugo mandatno obdobje našega dela. Volitve novih delegacij so pred nami I Ko izbiramo nove delegate, se zavedajmo, kakšne zahtevne in odgovorne naloge bodo reševali, pa bomo delegat- sko funkcijo spoštovali, ji dali pravo družbeno veljavo in izbirali bomo najboljše. To nam bo jamstvo, da bomo kos težavam, ki so naše in onim, ki so posledica svetovne krize. To nam je jamstvo, da bomo nadaljevali pot enakopravnosti in neuvrščenosti narodov, pot demokracije in samoupravljanja, ki je tudi pot miru. Ko vam delovnim ljudem, občanom in mladini za novo leto želim najlepše delovne uspehe, za dosego naših ciljev, vam želim tudi vso srečo v vašem osebnem življenju, ki jo uživajte z veseljem in zadovoljstvom ob naši največji dobrini — miru in svobodi. Predsednik skupščine Jernej LENIČ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * * * vsem delovnim ljudem in občanom V NOVEM LETU 82 veliko delovnih uspehov ustvarjalnosti, zdravja ter osebne sreče in zadovoljstva zdijo Občinska skupščina in družbeno - politične organizacije Domžale ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t 44899999 ----^ SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS DOMŽALE: Občinska konferenca ZKS Domžale je na svoji zadnji seji 5. decembra razpravljala o stanju in problematiki usmerjenega izobraževanja v naši občini, in to na podlagi gradiva, ki ga je pripravila posebna delovna skupina. Konferenca je ravno tako razpravljala o stanju v kmetijstvu in o uresničevanju sklepov majske konference in o te m, kako potekajo razprave po 11. seji CK ZKS v osnovnih organizacijah, posebno pa še med komunisti v kmetijskih organizacijah. Po razpravi je konferenca sprejela naslednje SKLEPE: V____J Usmerjeno izobraževanje: 1. Konferenca ugotavlja, da je usmerjeno izobraževanje v občini zaživelo tako z organizacijskega kot tudi z vsebinskega vidika. Pri tem pa se Center sooča z velikimi prostorskimi problemi, ki pogojujejo tudi druge probleme glede na disloci-ranost objektov. 2. Nosilci usmerjenega izobraževanja v občini so komunisti v Centru srednjih šol. 3. Center srednjih šol mora takoj izdelati program za zagotovitev vsaj minimalnih pogojev za verifikacijo sedanjih usmeritev. Iz programa morajo biti razvidni tudi pogoji za izvajanje praktičnega pouka. Pri zagotavljanju teh pogojev mora Center srednjih šol tesno sodelovati z združenim delom. 4. Za učinkovitejše delo se mora Center srednjih šol tesneje povezati z ustreznimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami v svojem okolju. 5. Združeno delo mora nenehno preverjati plane po kadrih, jih usklajevati s potrebami in z njimi nakazovati smeri razvoja usmerjenega izobraževanja v občini. 6. Komunisti si bodo nriza-devali, da se pridobi agroživilska usmeritev v okviru Biotehnične fakultete - VTOZD Živinoreje Rodica in postane sestavni del usmerjenega izobraževanja v občini. 7. Konferenca zadolžuje komuniste v Centru, da v čim-krajšem času razrešijo vprašanje medsebojnih odnosov CSŠ, ker je na podlagi ocene stanja ugotovljeno, da je individualni poslovodni organ s svojim delom povzročil v delovni skupnosti Centra stanje, ki ne zagotavlja uspešnega izvajanja nalog, za katere je Center zadolžen. 8. Politično akcijo za usme- rjanje vpisa v oblike usmerjenega izobraževanja koordinira frontno sestavljen koordinacijski odbor pri Občinski konferenci SZDL. 9. Na osnovnih šolah je potrebno posvetiti večjo pozornost usmerjanju učencev v proizvodne poklice, ki jih opredeljujejo plani združenega dela. Odgovornost za smotrno ustner janje v te poklice mora postati sestavni del politike Občinske izobraževalne skupnosti in Skupnosti za zaposlovanje. 10. Glede na zelo slabe prostorske možnosti na Centru srednjih šol Domžale, je treba v bodoče vsa družbena* prizadevanja usmeriti v popravilo in dozidavo ter opremljanje obstoječih objektov. 11. Zagotoviti je potrebno kvalitetnejšo malico in poskrbeti, da se bo higiensko razdeljevala. Pregledati je potre bno obstoječe kapacitete šolskih kuhinj in se dogovoriti za sodelovanje. 12. Na CSŠ je potrebno organizirati še več izvenšolskih dejavnosti, saj jih učenci pogrešajo. Na tem področju se kažejo široke možnosti za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi. Tudi mladinska organizacija si bo prizadevala, da se bodo te stvari izboljšale. 13. Da bi se kvaliteta učenja izboljšala, je potrebno učitelje družbeno bolj ovrednotiti in ustrezneje nagraditi, saj je to predpogoj, da se na Centru zaposlijo najboljši kadri. S tem bi dosegli tudi boljše vzgojno delo 'učiteljev z učenci tet laže uvedli več reda in discipline, da bi poimenovanje šole z besedo „teksas" zgubilo svoj pomen. 14. Več pozornosti moramo posvetiti,informiranju učencev in staršev o usmerjenem izo- braževanju. Akcijo je potrebno zastaviti že v osnovni šoli. Ugotavljamo, da v združenem delu tudi delavci še niso seznanjeni z usmerjenim izobraževanjem, zato je potrebna širša akcija informiranja. ,15. Glede na veliko število dijakov in študentov, ki so v občini preveč prepuščeni sami sebi, so komunisti v Občinski konferenci socialistične mladine Domžale dolžni poskrbeti za ustanovitev Kluba študentov, ki bo preko interesnih dejavnosti organiziral in povezal mlade v občini. 16. Konferenca ugotavlja, da še vedno ni razrešeno statusno vprašanje Dijaškega doma IMP in njegove povezanosti s Centrom srednjih šol, za kar se zadolži komuniste v delovnih skupnostih Dijaškega doma in Centra, da to čimpreje razrešijo. Kmetijstvo: 1. Konferenca ugotavlja, da je bila uspešno opravljena akcija jesenske setve, katere nosilec je bila Socialistična zveza ob sodelovanju strokovnih služb in,da je bila dosežena velika pripravljenost kmetov za realizacijo sprejetega programa. 2. Konferenca prav tako ugotavlja, da je akcija uspela tudi zaradi tega, ker so bili zagotovljeni materialni pogoji; semena, umetna gnojila, zaščitna sredstva itd. 3. V srednjeročnem planu so opredeljene naloge, ki zagotavljajo zlasti ohranjanje kmetijske zemlje, pridobivanje in usposabljanje kmetijskih zemljišč in organizirano proizvodnjo na pridobljenih zemljiščih. Vendar pa konferenca ugotavlja, da posamezni nosilci nalog, za katere so bili zadolženi v akcijskem programu, le-teh niso opravili zadovoljivo in v celoti. — Tako se prepočasi uresničuje akcijski program za pridobivanje novih zemljišč s hidro-meloriacijami, kljub zagotovlje- nim materialnim pogojem. — Prepočasi poteka akcija za združevanje kmetijskih zemljišč individualnih kmetijskih proizvajalcev, kar vpliva na racionalnejšo in večjo proizvodnjo. — Kljub sprejeti politiki čuvanja in pridobivanje kmetijskih zemljišč so prisotni primeri odtujevanja arondiranih kmetijskih zemljišč za druge namene. 4. Za hitrejše in doslednejše izvajanje |sprejetega akcijskega* programa in za odpravo omenjenih negativnih pojavov, so odgovorni komunisti v delovnih organizacijah, kmetijsko-zemlj-iški skupnosti, kmetijski kooperaciji in ostalih strokovnih službah v občini. 5. Konferenca zadolžuje komuniste v Biotehnični fakulteti - VTOZD Živinoreja Rodica , da pripravijo predlog programa dopolnilnega usposabljanja za delavce v kmetijstvo, tako v družbenem kot zasebnem sektorju. 6. Občinska konferenca ZKS Domžale daje pobudo medobčinskemu svetu ZKS Ljubljana — okolica, da na eni izmed sej obravnava problematiko na področju kmetijstva, povezovanje BF - VTOZD Rodica in Kmetijskega poskusnega centra Jab'e in o možnosti pridobitve agroživilske smeri usmerjenega izobraževanja za področje ljubljanske in gorenjske regije. 7. Konferenca ugotavlja, da je bila v občini dosežena ustrezna politična klima za pospešitev kmetijske proizvodnje in oblikovanja odnosa do zemlje, k čemer so pripomogli sklepi in akcijski program, ki ga je sprejela Občinska konferenca ZK v mesecu maju letos, še posebej pa široka razprava v osnovnih organizacijah ZK po 11. seji Centralnega komiteja ZK Slovenije. Občinska konferenca ZKS Domžale VDO Biotehniška fakulteta VTOZD ZA ŽIVINOREJO Groblje 3, Domžale Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge - DELAVCA v mešalnici močnih krmil Homec Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo nekajletne delovne izkušnje v mlinarstvu ali industrijski proizvodnji krmnih mešanic. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo — 3 mesece. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: VTOZD za živinorejo, Groblje 3, 61230 Domžale. ^^.++.+C IZ DELA OBČINSKE KONFERENCE ZRVS DOMŽALE Program dela O K ZR VS, ki so ga že sprejeli na svetu za SLO in DS obsega splošno vojaško usposabljanje in idejno politično izobraževanje ter predvideva tozadevne aktivnosti za prihodnje leto. Program obsega obilo različnih tem, ki jih bodo predavatelji posredovali na rednih izobraževalnih akcijah za člane ZRVS, predsednike komitejev za SLO in DS, krajevne skupnosti, TOZD, predsednike varnostnih okolišev ter načelnike civilne zaščite v krajevnih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela. Do konca letošnjega leta nameravajo uresničiti se naslednje izobraževalne pobude z naslednjimi temami: Politično-varnostna in gospodarska situacija v občini in konkretne naloge R VS, ki iz te ocene izhajajo. Oblike in način delovanja notranjega in zunanjega sovražnika v miru, izrednih razmerah in neposredni vojni nevarnosti ter način preprečevanja njihovega delovanja. Ti dve temi se izvajata že po krajevnih organizacijah, kjer so vključeni tudi predsedniki komitejev za SLO in .DA v krajevnih skupnostih in TOZD. Te teme bodo predavane na 11 predavanjih po vsej občini. Naslednja predavanja, ki bodo realizirana konec januarja oz. v začetku februarja prihodnje leta bodo obravnavala protidiverzantsko in proti teroristično dejstvovanje po koncepciji SLO in družbene samozaščite. Ta tema bo prav tako posredovana na 11 predavanjih v vsej občini. Po teh predavanjih ob koncu januarja ali v začetku februarja bodo krajevne organizacije izvedle svoje letne konference, izvoli/i pa bodo tudi nova vodstva ZRVS. Ob dnevu JLA bo letos pripravljena osrednja občinska proslava v Mengšu. Ob tej priliki bodo pripravi/i kulturni ■ program, podeljena pa bodo tudi priznanja ter plakete RK ZRVS najzaslužnejšim članom Ta prireditev bo 18. decembra 1981 v kinodvorani v Mengšu. V počastitev dneva JLA bo občinska konferenca ZRVS z OK ZSMS, ZTKO in OK SZDL organizirala orientacijski-pohod za osnovnošolsko mladino in srednješolce. Ta pohod bo začet 19.12.1981 v Domžalah, skleni/i pa ga bodo na Oklem. Prireditelji pohoda predvidevajo streljanje z malokali-brsko puško, reševanje testnih vprašanj iz „Naše Obrambe" ter pohod v dolžini približno 8 km. « • * Kakor vsako leto se bodo tudi letos rezervne vojaške starešine in mladina pripravili na republiško tekmovanje v taktično orijentacijskih nalogah v Dražgošah. Prireditev bo predvidoma 10. januarja 1982. Na tem pohodu bodo najboljšim ekipam podeljeni pokali in priznanja. f^a fya/ Brojan ZASEBNI DELODAJALCI V MENGŠU: Občinski sindikalni svet Domžale je 24.11.1981 organiziral posvet o izvajanju nove kolektivne pogodbe, ki velja od maja 1981. Posvet je bil organiziran v Mengšu — za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih z mengeškega območja. Posveta so se udeležili tudi predstavniki republiškega sindikata, predsednik 00 sindikata delavcev obrti, sekretar občinskega sindikalnega sveta, predstavnik obrtnega združenja ter referent za registracijo delovnih pogodb pri SO Domžale. Vabljeni pa so bili še inšpektor za delo, predstavnik davčne uprave in drugi. Od 160 vabljenih delavcev se je posveta udeležilo le 20; na žalost, kajti teh nekaj delavcev je na posvetu zvedelo marsikaj novega, koristnega oziroma pravilnega. Tovarišica Sotlarjeva, ki je delala na pripravi nove pogodbe od vsega začetka, je le-tc podrobno obraz/ožila po posameznih poglavjih. Največ vprašanj je bilo okoli osebnega dohodka, rednih in kolektivnih dopustov, regresa za prehrano, jubilejnih nagrad, vprašanj v zvezi s krediti za stanovanja ipd. Upajmo, da bo v prihodnje (predviden je tudi posvet v Domžalah, za ostale delavce) udeležba vendarle številčnejša, glede na to, da kolektivna pogodba zadeva v pomembni meri družbeno-ekonomski položaj zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, njihovo socialno varnost in druge za življenje pomembne okoliščine. Ignoriranje tako pomembnih gradiv in problematike, ki jo ta gradiva opredeljujejo med posameznimi nosilci obrti, pomeni, da je marsikomu malo mar zato, kako in v kakšnih razmerah in pogojih žive pri njem zaposleni delavci. VEBE PLAN SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA LETO 1982. NOVO V ..KOMUNALI" V letu 1982 se bodo razmere na področju investiranja v komunalne objekte bistveno zaostrile v primerjavi s stanjem, ki je bilo prisotno v preteklih letih v občini Domžale. Ravno to dejstvo in pa velika zainteresiranost delovnih ljudi in krajanov za reševanje komunalne problematike v njihovih sredinah je narekovalo, da bo postopek sprejemanja plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti za leto 1982 dvofazen. Delegati skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti so že prejeli v gradivu za sejo, ki bo 23. 11. 1981, osnutek omenjenega plana, predvidevamo pa, da bo predlog plana sprejet takoj v začetku prihodnjega leta. Do samega sprejema tega dokumenta bo potrebna še vrsta uskla-jevabuh postopkov s krajevnimi skupnostmi na terenu samem. Osnutek plana za leto 1982 predvideva skupne prihodke tsr realizacijo plana v višini 125.458.055,95 din. 2e podatek, da je bila v letu 1980 realizacija plana vredna cca 140.000.000 din in da bo v letu 1981 po rebalansu na razpolago 144.350.579,75 din, veliko pove. Pove namreč, da bo v naslednjem letu fizični obseg del kar za cca 80 - 100% manjši kot v letu 1980. Izvirni viri Samoupravne komunalne interesne skupnosti bodo znašali cca 60.000.000 din, sredstva splošne porabe 18.000.000 din, različni prispevki bodo doprinesli cca 7.000.000 din, krajevne skupnosti in delovne organizacije bodo zbrale cca (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) 12.200.000 din, kreditov (predvsem kratkoročnih) pa bo za 20.000.000 din. Kako bo z vzdrževanjem? Za vzdrževanje objektov kolektivne rabe (ceste, ulice, trgi, zelenice, javna razsvetljava itd.) bo predvidoma potrošeno 26.825.000 din. Krajevne skupnosti bodo iz tega naslova pridobile za cea 15 % večje dotacije napram, lanskemu letu. Upamo, da bo letos milejša zima kot je bila lani, v kateri je bilo za potrebe zimske službe potrebno zagotoviti več kot 6.000.000 din ali skoraj polovico vseh razpoložljivih sredstev za vzdrževanje cest. Operativni štab za zimsko službo je že skupaj z vsemi ostalimi sodelujočimi pripravil predlog za racionalnejšo obliko zimske službe; tako bodo posipane pomembnejše cestne povezave z mešanico sol - pesek, ostale pa le s peskom. Seveda se bo delo zimske službe prilagajalo konkretnim razmeram na cestah, bolj kot doslej pa se bodo morali le-temu prilagaj ti tudi udeleženci v jirometu. Po osnutku plana so predvidene na področju vodovoda sledeče ključne naložbe: sanacija vodovoda Moravče, ojačitev vodovoda Črni graben ter ojačitev vodovoda Trzin. V vodovode bo vloženih skupno cca 11.000.000 din. Pri kanalizaciji bo naložb za cca 13.000.000 din, predvidoma pa se bodo izvajala dela na sistemu Vir - Radomlje, v Zg. Jaršah, v KS Preserie, KS Lukovica in dokončala dela na Muljavi (KS Mengeš). Gradnja naložbe križišče „TOKO" Kot osrednja naložba za leto 1982 je predvidena „Rekonstrukcija križišča Toko" v Domžalah, ki naj bi po dokaj realnih ocenah veljala 17.000.000 din, razdeljena pa bo v 3. faze in sicer: gridnja ploščatega propusta - mostu čez Mlinščico, gradbena dela na križišču ter semaforizacija (za slednjo zaenkrat ni na razpolago finančnih sredstev). V to križišče je bilo veliko sredstev že doslej vloženih za odkup objektov ter zemljišč. Pričetek del na tem križišču je bil predviden že pred gradnjo križišča na Rodici, vendar je bila realizacija vedno odlagana zaradi težav z lastniki zemljišč in tehnično dokumentacijo. Ključne naložbe Samoupravne komunalne interesne skupnosti v tem srednjeročnem obdobju so namreč ravno naložbe v zagotavljanje večje prometne varnosti. V letu 1981 so bila izvedena obsežna dela na križiščih Rondo v Domžalah, v Pre-serjih in v Radomljah ta zgrajeno več avtobusnih postajališč. Kljub večkratnim pripombam, da bi v kolikor ne bi gradili oz. rekonstruirali križišč, lahko prevlekli precej makadamskih cest z asfaltom. Izvršni odbor kot tudi strokovne službe vztrajajo pri realizaciji ključnih ciljev srednjeročnega plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti za obdobje 1981*85. Tako ie tudi bojazen, da ne bi prišlo do rekonstrukcije križišč v Mengšu v tem srednjeročnem obdobju odvečna. To dokazuje tudi dejstvo, da so se že ter se bodo tudi v letu 1982 izvajala dela na avtobusnih postajališčih, ki sc sestavni del rekonstrukcije omenjenih križišč ter je za ta namen v naslednjem letu namenjenih 1.000.000 din. V letu 1982 se bodo skušala realizirati avtobusna postajališča v novem Trzinu ter Krajevni skupnosti Dob, Samoupravna komunalna interesna skupnost pa bo zagotovila dotočena sicer skromnejša sredstva za sofinanciranje programov krajevnih samoprispevkov v Krajevni skupnosti Peče, KS Dob ter KS Lukovica. V naslednjem letu ne bodo izvajana nikakršna dela na javni razsvetljavi, ker le-ta ne predstavlja prioritete. V letošnjem letu nerealizirana naložba v mrliško vežico v Krajevni skupnosti Homec-Nožice se prenaša na naslednje leto, vendar bo potrebno spremeniti in racionalizirati projekt, saj bi bila v letu 1982 vrednost del po izdelanem projektu blizu 6.000.000 din, kar pa je pretežko breme za občane kot tudi za Samoupravno komunalno interesno skupnost. DOB: ZAČASNA DEPONIJA SMETI Velik problem predstavlja zaenkrat še nerešeno vprašanje začasne deponije smeti v Krajevni skupnosti Dob, za katero pa upamo, da bo v začetku leta 1982 realizirana. Gre dejansko za začasno deponijo ter je bojazen krajanov Doba, da bo ta lokacija služila deponiranju smeti več kot 5 let neutemeljena. Pripravljamo namreč investicijski program za gradnjo kompostarne (le-ta bo v končni fazi predelovala smeti v dober kompost), in sicer južno od čistilne naprave Domžale — Kamnik za skupne potrebe tretiranja smeti iz občin Domžale in Kamnika. Odplačilo kreditnih anuitet bo bistveni omejitveni taktor za poslovanje in ivnestiranje Samoupravne komunalne interesne skupnosti, saj bo le-ta morala v letu 1982 odplačevati cca 24.500.000 din anuitet iz naslova kratkoročnih premostitvenih kreditov. Anuitete v bistvu predstavljajo 28,4% celotnega dolgoletnega programa. V samem predlogu plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti bo prav gotovo prišlo še do spremembe osnutka, saj bo predlog plana vezan na Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale, proračun za leto 1982, plan banke, pripravljenosti delovnih organizacij za finančno pomoč pri realizaciji nekaterih ključnih naložb ter vrsto drugih elementov. Bistvena naloga vseh je določitev prioritetnega reda naložb v letu 1982, tako da tudi razni restrikcijski ukrepi ne porušijo začrtanega dela, le realizacija nekaterih naložb, ki bodo pred- videne za drugo polovico leta 1982, se lahko eventuelno zamaknejo za določen čas in realizirajo v naslednjem letu. Javna razprava bo prav gotovo precej široka, že vnaprej pa je jasno, da vrste sicer objektivno nujnih in potrebnih del po krajevnih skupnostih ne bo moč realizirati, celo tam ne, kjer so v teku krajevni samoprispevki, saj vemo, da morajo pred pričetkom gradnje takih objektov krajani zbrati vsaj 50% sredstev od planirane naložbe. Zaradi bistveno spremenjenih pogojev dela bo potrebno že v prvi polovici naslednjega leta pristopiti k rebalansu srednjeročnih planskih dokumentov, čeprav lahko trdimo, da smo plan, zastavljen za leto 1981 skoraj v celoti realizirali. Tajnik Samoupravne komunalne interesne skupnosti Preskar Anton, dipl. ing. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOMŽALE Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge 1 VARUHINJO za določen čas i 4-umo zaposlitvijo v enoti Savska, (nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta) Pogoj: končana osemletka, starost najmanj 18 let 1 POMIVALKA ČISTILKA za nedoločen čas v enoti dr. Igor — Vir Pogoj: končana osemletka, po možnosti tečaj iz higienskega minimuma 1 ČISTI LKA za nedoločen čas s 4-umo zaposlitvijo v enoti Mengeš Pogoj: končana osemletka Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oziroma do zasedbe na upravi VVO, Domžale, Savska 3. VELIKO SILVESTROVANJE V HALI KOMUNALNEGA CENTRA - IGRA ANSAMBEL "KOVINARJI" SILVESTROVANJE ORGANIZIRAMO TUDI V RESTAVRACIJI "SLAMNIK" - IGRA ANSAMBEL "STUDIO 6" Rezervacije in druge informacije dobite na tel. 721-531, ali na blagajni kuhinje Veleblagovnice Priporočamo se gostinci iz NAPREDKA M 40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE-40 LET VSTAJE J (nadaljevani« in konaci Ko smo se tega dne, v soboto 25 marca zbirali pred poŠto pri spomeniku v Domžalah, mislim, da nas je bilo 48; smo bili le delno zadovoljni. Slabo vreme pač. . . Zadnji del „Poti spominov NOB" sva z Milanom načrtovala, da se priključiva nafim planincem, kajti PD Mengeš" je izpeljalo in to odlično akcijo ..TRIM POHOD NA RAŠICO". Akcija je potekala iz treh smeri: Domžal, Črnuč in Mengša z namenom, da se vsak iz svoje smeri, odhod za vse je bil ob 8. uri, podamo do Rašice, od koder gremo na Gobavico. Seveda se našim domžalskim planincem nikamor ni mudilo, da niti vedel nisem, kdo je vodja pohoda. Pa se je kmalu pokazalo, da je to Maksi Prelovšek, tisti, ki je pozabil doma kontrolne kupone. Planinec ne bi bil planinec, če ne bi imel polno kolegov in eden tak ga je potegnil iz zadrege. Ko je kmalu nato dal povelje, smo vedeli, da je tisti, katerega velja ubogati. Kolona se je urno potegnila do Depale vasi, de pekarne in kot trofeja so iznajdljivi pokazali napolnjene vrečke tistega okusno-sladkega peciva (pet za en dinar, smo jim pred vojno dejali). Maks, France, Ivan pa Rajko, Franci, Pavla, Stanka so držali korak z ostalimi, sama znana imena v PD Domžale z nami drugimi smo hiteli čez Trzin. Vreme je bilo za hojo kot naročeno; zaroseno, oblačno in dežniki so tisti dan ostali suhi, mokra je bila le Pšata in potoček proti Jablam, pa marsikatera majica. Včasih lepa cesta do gradu Jablje je kot izpran hodournik. Kamenite ograje iz klesanega kamenja nad bregom studenčka skoraj ni več. Bojda imajo temelji novih hiš tam okoli utrjene prav te grajske dobrine. Breg navzdol do nekdaj mičnega malega ribnika, z labodi na vodi, kjer je sedaj brozga, je tak, kot da ga želijo sedanji „graščaki" poravnati ali zasuti s tistim, kar jim je odveč. ..Kropive" v bajerju in okrog njega ne morejo skriti vseh dobrin civilizacije. Stara opevana zgodovina s stavbo vred propada, le sončna ura z obledelimi številkami še vedno kaže enak čas kot pred stoletji. Upam, da so nekateri člani turističnega društva takrat to tudi opazili. Markirana pot pelje skozi hladen a prijeten gozd polagoma navkreber proti Ručigaju. Okoli Franceta Podbevška, predsednika komisije za„Pot spominov NOB" postaja precej živahno, za drugi dan načrtujejo izlet na Trojane, odkoder se bodo podali peš v Radomlje in seveda žigosali spotoma knjižice. Iz bogatega programa planinskega društva Domžale je razvidno, da imajo tudi letos načrtovanih kar 23 pohodov v gore ali na izlete. Stol, Blegoš (BO jih je bilo) Dražgoše, Porazen, Snežnik pa Triglav in v spomin Vojki na Kalški greben, to so le nekateri izmed mnogih; udeležba pa je vedno številna. Tudi današnja hoja je načrtovana, kjer mi spotoma Ivan Leban pripoveduje, da je bil že dvakrat udeleženec zelo zahtevnega Fruškogorskega maratona, saj je za skoraj 90 km dolgo pot po njenih obronkih predpisan čas 33 ur. Menda je še bolj naporen le pohod „Kapelski kresovi" skozi Mr kopal j v spomin na 26 zmrznjenih partizanov. Na Stolu je bil že petkrat, pa tudi po poteh Pohorskega bataljona v družbi svojcev, z ostalimi člani PD, ki so kot on, tudi hodili Ihanec ti mej sprijazni tak> se s smradori še duhal bo* Našemu ot zorniku: Nadzornik: Je pa davi k" na načrte m> je vse plane > o denarcih r* Prav na sred mi denarnici če ne boš k< občina, se P Občina: Kaj le bodaaaijevanje s /d. strani) katerimi je najbolj vžgala Rossi-nijeva TATINSKA SRAKA, katero so morali celo ponoviti. Višek koncerta pa je bil skupni nastop obeh orkestrov, ki so z veliko virtuoznostjo zaigrali dokaj težko, moderno kompozicijo hrvaškega skladatelja Vidošiča PLES MLADOSTI. Le. škoda, da to skladbo ni dirigiral gosi, koi je 10 oocm-stvo pričakovalo. Vsi smo odšli veseli in zadovoljni s koncerta, saj smo doživeli veliko umetniškega užitka. Naj na koncu še omenim napovedovalca Borisa Kopitarja, ki je s svojim simpatičnim nastopom poskrbel za odlično povezavo programa. Janez Kuhar DOMŽALČANI PADLI NA IZPITU PROMETNE VARNOSTI Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale jc ob pomoči Občinskega sindikalnega sveta organiziral akcijo ..Brezplačnih preventivnih tehničnih pregledov" v okviru republiške akcije ..Brezhibno vozilo je varno vozilo". Po krajšem posvetu z odgovornimi delavci v OZD, kjer smo jim pojasnili namen in cilj akcije ter apelirali na njih, naj preko glasil oz. običajnih sredstev obveščanja obvestijo tudi delavce ter jim priporočijo udeležbo v akciji. V ta namen smo izdelali tudi posebne plakate, ter jih nalepili na vseh vidnejših mestih oz. po vseh krajevnih skupnostih v občini. Poleg tega smo objavili začetek akcije tudi preko radia, tako da upamo, daje bil z akcijo seznanjem čim širši krog obča-nov.oz. voznikov. Akcija je potekala dne 23., 24. in 25. septembra od 13. do 18. ure na Avtoservisu v Domžalah. Pregledovali smo osebne avtomobile in kombije, ker možnosti za preglede tovornih vozil in avtobusov ni bilo. Delovne organizacije pa smo obvestili, da potekajo pregledi tovornih avtomobilov v Avtohiši v Ljubljani. Podatkov o udeležbi le-teh nimamo. V treh dneh, ko je akcija potekala, smo pregledali 214 vozil, tako družbenih kot zasebnih. Rezultati pregleda tako številčni kot procentualni so naslednji: Ugotovljene napake na: zavornem mehanizmu 90 oz. 42 % vseh pregledanih, krmilnem mehanizmu 79 oz. 37 %, gumah 22 oz. 10 %, svetlobno signalnih napravah 90 oz. 42 %. Brezhibnih vozil je bilo 46 oz. 21 %vseh. Uporaba varnostnih pasov: redno 19 oz. 9 %, občasno 128 oz. 60%, nikoli 67 oz. 31%. Število vozil z naslonjali 52 oz. 24%. Kot je razvidno iz rezultatov oz. zaključkov, je brezhibnih nekaj manj kot četrtina vseh pregledanih vozil. Pri tem bi povedali, da nas je izvedba akcije stala cca 25.000 din, kar mislimo, da ni veliko. Če izračunamo še poprečni čas porabljen za pregled vozila, kar pride 4 minute, nam to pove, da je bila udeležba pregleda zelo dobra. Strošek za pregled enega avtomobila je bil približno 130.- din. Pri akciji so sodelovali člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člani Avto moto društva Domžale, kot vpisovala podatkov v anketne liste. Po oceni in izjavah udeležencev pregleda je bila akcija zelo koristna in bi jo bilo treba še večkrat ponoviti. Upamo, da smo namen akcije dosegli, saj se je akcije udeležilo zadostno število voznikov. OBRTNO ZDRUŽENJE DOMŽALE DOMŽALE Vir, šaranovičeva 21 VABI VSE UPOKOJENE OBRTNIKE, DA JAVIJO SVOJ NASLOV V TAJNIŠTVO ZDRUŽENJA. PODATKE LAHKO SPOROČITE OSEBNO ALI PO TELEFONU NA ŠTEVILKO 722-743. PODATKE RABIMO ZARADI EVIDENCE. ZA SODELOVANJE V TEJ AKCIJI SE ZAHVALJUJEMO! SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU IN DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJETA na osnovi 15. člena Zakona o varstvu pri delu: — tečaje za delavce in nosilce obrti, — tečaje za preverjanje znanja za tiste delavce, ki so že opravili te tečaje pred dvema ali več leti. Na podlagi določil zakona morajo tečaje opraviti vsi delavci, kakor tudi nosilci obrti oziroma tisti, ki vodijo delo. Preverjanje pa morajo opraviti vsi, ki so že bili na tečaju in imajo ustrezna potrdila. Zakon določa, da je preverjanje potrebno opraviti vsaki dve leti. Prijavite se lahko pismeno do 10. januarja 1982 na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, kjer dobite tudi vse potrebne informacije (telefon: 721-082, 722-278). Sklad za dopolnilno izobraževanje Delavska univerza Domžale Sreča v rokah Trzinca: JUR PA TAKI Končno se je nasmehnila sreča tudi našemu občanu - na široko se mu je zarežala in sicer v soboto, 24. oktobra zjutraj. Ta srečnež je Martin Voglar, Kmetičeva 4, varnostnik pri podjetju Varnost, sicer pa opravlja svoja dela in naloge pri SOb Domžale. „To je bilo sreče tisto jutro", pripoveduje gobar par excelence. ..Najprej sem našel jurčka težkega 97 dkg, nato enega polkilskega, največji 1,25 dkg pa se mi je v borovem gozdičku zasmejal kot zadnji". Martin Voglar je vesel, prijazen človek. Kolikšno je bilo veselje ob tolikšnigob ji beri si lahko samo mislimo, saj so pri hiši uprizorili pravo domače slavje, skoraj tako kot bi klali. „Kolin sicer ni bih," pripoveduje Martin, „veselo pa nič manj", ker so bili vsi trije jurčki zdravi, t.j. brez enega samega črvička so končali — saj se ve kje... Gobja juha je vsem teknila; največjo trofejo {pa sliki) je prejela Martinova nečakinja, ki je kot ,jdvorni gobji fotograf" ta gobji blagoro veko več ila ... Kraja najdbe pa seveda Martin ni izdal in ga kot pravi gobar tudi nebo ... Matjaž BROJAN domžalska, ban KULTURA / KULTURA / KULTURA / KULTURA /KULTURA LETNI OBRAČUN DELA LIKOVNEGA DRUŠTVA PETER LOBODA DOMŽALE V LETU 1981 Zadnja društvena razstava v Domžalah je bila v novembru 1980. Letos so se Člani društva prvič predstavili z razstavo risb in slik ob slovenskem kulturnem prazniku v Osnovni šoli Jurij Vega v Moravčah, ki je bila od 7. do 14. februarja 1981. Na razstavi so svoja dela razstavili: Vida Cer ar- Bogataj, Matjaž Mauser, Milan Obradovič, France Orehek, Bogdan Potnik, Tone Ravnikar, Ida Rebula, Brane Rihtar, Mojca Vilar, Srečo Vojska in Gašper Vrbovec. Poleg pevskega zbora, recitator-jev in učencev osnovne šole, ki so nastopili na posameznih instrumentih, je nastopila tudi moravska godba. To razstavo so člani še isti mesec prenesli v prodajalno Stol Interier na Duplici. Razstava je bila odprta od 18. do 28. februarja 1981. Milan Obradovič, Tone Ravnikar, Ida Rebula, Mojca Vilar in Gašper Vrhovec so se v času od 15. do 17. maja 1981 udeležili slikarskega Ex—tempora Ljubljana 81. Od 8. do 15. junija 1981 so v novi stavbi Zdravstvenega doma Domžale razstavljali svoja dela: Matjaž Mauser, Milan Obradovič, Bogdan Potnik, Tone Ravnikar, Ida Rebula, Brane Rihtar in Mojca Vilar. Od 2. do 5. julija 1981 se je interne društvene kolonije v Kostanjevici na Krki udeležilo 12 članov. Vsak izmed udeležencev otvoritve slikarske razstave akademskega slikarja Jožeta Marinča v Lemutovem salonu v Kostanjevici, ogledali so si pa tudi Formo vivo ter galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici z deli slikarjev Jožeta Gorjupa, Toneta Kralja, Božidarja Jakca ter dela starih mojstrov iz samostana Pleter je. Člani so se odzvali tudi vabilu pri likovni opremi lokala „Češminov hram" v Domžalah in to s prostovoljnim delom in razstavo risb in slik, ustvarjenih večinoma v koloniji v Kostanjevici. Po prehodnem izboru komisije v sestavi dr. Cene Avguštin, predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije, Andreje Koblar, strokovne sodelavke za likovno dejavnost pri ZKO Slovenije in Andreja Pavlovca, predsednika odbora za likovno dejavnost pri ZKO Škofja Loka so razstavljali na 3. razstavi likovnih skupin Gorenjska v Loškem muzeju v Škof ji Loki od 40. do 20. aprila 1981 svoja dela: Matjaž Mauser, Milan Obradovič, Bogdan Potnik, Tone Ravnikar, Ida Rebula, Brane Rihtar in Mojca Vilar. Ex—tempore ob 150—letnici rojstva Frana Levstika v času od 11. do 13. septembra 1981 v Velikih Laščah so se udeležili skoraj vsi člani društva. Izbor za razstavo, ki je bila v tamkajšnji osnovni šoli je bil izredno strog. Na razstavi so sodelovali vsi člani društva, ki so se udeležili ex-tempora, kar je veliko priznanje za delo društva. Častni predsednik je bil akademski slikar Božidar Jakac, ki se je o slikah, razstavljenih na tej razstavi, pohvalno izrazil. Na razstavi v galeriji Cene Štupar na Črnučah, ki je bila odprta 26. novembra 1981 sta razstavljala svoja dela Ida Rebula in Tone Ravnikar, to so dela ustvarjena na ex-tempore Rašica 81. Na Poljskem so svoja dela razstavljali: Darko Crnkovič, Matjaž Mauser, Adolf Pen, Bogdan Potnik, Ida Rebula m Mojca Vilar. Za 5. republiško revijo likovnih skupin Slovenije, ki je bila odprta v razstaviščih Sinagoga in Rotovž v Mariboru so izbrali 5 del članov društva. Matjaž Mauser je razstavil Krajino II, olje, platno 1980. Bogdan Potnik iz Kosovske Mitro-vice, akvarel, Tone Ravnikar Glasbeno šolo Domžale, lavirano risbo 1977, Ida Rebula Podnanos, olje, platno 1980, Mojca Vilar Motiv s Cresa, akvarel, 19,79. Isti dan je bil v Mariboru občni zbor in problemska konferenca Žiru ženja likovnih skupin Slovenije. Ob tej priliki je bilo Likovno druši o Petra Lobode povabljeno, da pripravi razstavo v razstaviščih Sinagoga v Mariboru, kar je za društvo veliko priznanje. Zadnjo razstavo likovnih del v letu 1981 je imelo društvo v času od 12. do 17. novembra 1981 v preddverju hale Domžale. Razstavljena so bila najboljša dela ustvarjena v letošnjem letu. To razstavo bo društvo v mesecu decembru pmneslo še v Mengeš in verjetno se v kak drugi kraj v občini. V času od 19. do 24. novembra 1981 je društvo pripravilo v preddverju hale Domžale razstavo Likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Slikarske kolonije v Majšperku v juniju se je udeležil Tone Ravnikar, Bogdan Potnik je sodeloval v slikarski koloniji v Elradu v Gornji Radgoni, sodeloval je pa tudi v skupinski razstavi v Savi novem salonu v Žalcu. Ta razstava je bila prenesena še v Polzelo, Vransko, Šentpavel in Liboje. Frence Orehek je razstavljal v razstavišču Metulj v Domžalah. Mentor akademski sliker Danijel Fugger je imel v marcu v paviljonu NOB v Tržiču samostojno razstavo, v salonu Meblo v Domžalah pa je imel samostojno razstavo tudi predsednik društva akademski slikar Janez Praprotnik. Člani društva so si v januarju v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani ogledali razstavo likovnih umetnikov Slovenije, 20. februarja 1981 pa na Jesenicah razstavo društva Dolik Jesenice, ki je praznovalo 35-let-nico delovanja. V februarju je društvo imelo občni zbor. Društvo je imelo več objektivnih težav, saj je izgubilo nadvse prizadevnega predsednika ing. Adolfa Pena, ki je bil odličen organizator, menjali so se tajniki, društvene vrste je zapustilo več dolgoletnih članov, v društvene vrste je prišlo nekaj novih članov, pa še stalnega prostora ni imelo. Sedaj s stalnim prostorom V Centru srednjih šol v Domžalah, poleg Kebra je to vprašanje vsaj do neke mere zadovoljivo rešeno. Likovniki so zares zadovoljni, da imajo tako razume vanje s strani vodstva šole. Sestajajo se vsak ponedeljek v šoli. Veseli bi bili, da bi se število članov povečalo, zato vabijo v svoje vrste mladince in odrasle, ki imajo veselje do likovnega izražanja in spoznavanja likovne umetnosti, da se jim pridružijo. RATO OBISKALI SMO KNJIŽNI SEJEM Člani literarnega krožka Osnovne sole Josip Broz Tito smo kar dobri bralci in ker nas knjige zanimajo, smo si v četrtek, 20.11.1981 ogledali knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani. Po sejmu nas je vodil tovariš Rupnik, urednik iz založbe Borec, ki nam je bil ves čas prijeten sogovornik, pripravljen odgovarjati na naša vprašanja in nam razložiti to in ono v zvezi s sejmom in knjigami. Najprej nas je nekoliko poučil o založniški dejavnosti na Slovenskem. Izvedeli smo, daje pri nas 22 založb, ki skupno izdajo približno osem milijonov knjig letno. Najprej smo si ogledali spominsko razstavo naslednjih del: izbor knjig iz NOB, ki so arhivske in jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ob 150-letnici rojstva Frana Levstika so nas s panojev pozdravljale skrbno urejena in zbrana knjižna dela o našem velikem pisatelju, pesniku, časnikarju, borcu za slovenski jezik. Naslednja spominska razstava je bila namenjenaLouisuAdamiču, kije živel in ustvarjaj v Ameriki. Orel m korenine so morda njegovo najbolj znano delo. Pred nekaj tedni nas je presenetila vest o smrti Edvarda Kocbeka, pesnika in pisatelja, njegova dela so bila razstavljena na posebnem prostoru, prav tako pa tudi dela Bena Zupančiča, ki je prekmalu odložil ustvarjalno pero, saj je umrl lansko leto. Založba Obzorja iz Maribora nam je predstavila program svojih zbirk in književnih del natisnjenih v zadnjih dveh letih. Med njimi so: Nova obzorja, Svet v knjigah, Ljudje in vojna, Moj roman, Veliki ljudje, Domače in tuje gore, iz antičnega sveta, Likovna obzorja. Naš gostitelj urednik Založbe Borec, nam je podrobneje predstavil delo svoje založbe. Povedal je, da ima založba Borec tri oddelke: dela za odrasle, dela za mladino in pa komercialni tisk, ki pripomore, da se nabere nekaj denarja za izdajanje knjig za odrasle in mladino. Glavna tematika književnih del založbe Borec je narodnoosvobodilna borba. Za mlajše osnovnošolce izdajajo revijo Kurirček, za še mlajše Kurir-čkovo torbico. Zanimivo se nam je zdelo, ko je tovariš urednik povedal, da je v zadnjih dveh letih ta založba izdala v veliki večini dela slovenskih avtorjev, le trije avtorji so bili tuji. Pokazal nam je tudi, da pripravljajo novo knjigo z naslovom Enciklopedija II. svetovne vojne, ki bo izšla v decembru v velikem formatu. Ze prej smo se čudili, kako to, da so bile nekatere knjige prazne, a urednik nam je pojasnil, da so to književna dela, ki so v tisku, in jih lahko kmalu pričakujemo tudi na knjižnih policah. Pritegnil nas je tudi razstavil prostor založbe Lipa iz Kopra in še nekaterih manjših založb. Mladinska knjiga, ki jo najbolj poznamo, saj pri njej izide največ književnih del za nas, otroke, je v zadnjih dveh letih izdala 239 izvirnih književnih del, 182 prevodov in 261 knjig za odrasle. Njena zbirka Levstikov hram je namenjena izdajanju pomembnih klasičnih in sodobnih leposlovnih stvaritev iz svetovne in jugoslovanske književnosti pa tudi domačim, slovenskim delom iz naše preteklosti. Dobro poznamo knjižno zbirko Kondor, ki je stara že 25 let in prinaša dela iz domače in svetov ne književnosti, v glavnem name njena srednješolski mladini. Bogat je knjižni program Državne založbe Slovenije, poezija, proza, leksikoni, slovarji, šolski učbeniki . . Zbrana dela Josipa Broza Tita, ki opisujejo njegovo življenje in delo, so izšla v osmih knjigah, dve sta še v tisku, predvidenih pa jih je 40, izhajale bodo približno pet let. Videli smo tudi knjige Cankarjeve in Pomurske založbe ter mnogih drugih, posebno so nas zanimale knjige, ki so bila nagrajene, menda je največ nagrad dobila zbirka Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev. Ko smo se že dodobra nagleda'i knjig, so našo pozornost pritegnile ilustracije, ki so prijetno popestrile knjižni sejem. Čudili smo se miniaturnim knjižicam, ogledali pa smo si iše kletne prostore, kjersmo si nekateri kupili knjige, saj so bile cene za 20 % nižje, drugi pa koledarje, ki so se jim zdeli prav imenitni. Radi smo bili med knjigami in polni lepih vtisov smo se vračali domov. Marjetka Klemenčič, Darinka Letnar, lit. krožek, OS Josip Broz Tito Domžale OGLAS Sprejmem v redno delovno razmerje KV zidarja ali pečarja (lahko priučen). Nemec Viktor, Aškerčeva 38, Domžale (Studa) — v smeri Domžale — Studa. ta. - naša, banka 1 Mj 1 ZAHVALA * J r J Ob boleči izgubi nase drage mame FRANČIŠKE PODBEVSEK roj. Trdin se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo do njenega poslednjega doma, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Za čas njene bolezni se zahvaljujemo dr. Petru Cerarju za njegovo nesebično pomoč pri zdravljenju, zdravniškemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja, zahvala vsem patronažnim sestram in sestrama Petrini in Biserki za ves čas njene dolgotrajne bolezni. Gospodom župnikom se zahvaljujemo za pogrebni obred in poslovilne besede. Prav tako zahvala pevskemu zboru upokojencev iz' Domžal za lepo zapete žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala. Hčerka Milka, sinova Franc in Stane. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata J02ETA 2AVBIJA iz Zg. Lok 18 pri Blagovici se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala vsem praporščakom ZB, Tonetu Florjančiču za poslovilni govor, dr. Pippu za dolgoletno zdravljenje, gospodom župnikom za lep pogrebni obred in tolažilne besede ter vsem, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Žalujoči: žena Ana, sin Jože, hčerke: Ivanka, Justinka in Francka ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega sina in brata LJUBA CERARJA učenca 3. raz. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse, kar ste nam pomagali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala učiteljem in učencem Osnovne šole Krašnja, ki so ves čas njegove bolezni tako nesebično skrbeli zanj. Prisrčna zahvala Veri Beguš za tako ganljive besede ob odprtem grobu. Enako se zahvaljujemo župnikoma iz Moravč in Krašnje za lep cerkveni obred. Žalujoči: a ta, mama, bratje in sestri. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete PAVLE HROVAT roj. Pavlic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo tako množično pospremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr.Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje ter kolaktivu Doma počitka iz Mengša, upokojencem iz Domžal za zapete poslovilne pesmi ter župnikoma za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v teh žalostnih dneh. Sin Maks z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, brata, tasta in dedka FRANCA GOLOBA iz Zg. Jarš 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter DO induplati, Tosama, Lek, Jugotekstil Ona-on, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga tako množično pospremili na zadnji poti. Posebno hvala vsemu zdravniškemu osebju pri zdravljenju njegove bolezni, posebno pa se zahvaljujemo gasilcem, tovarišu Repniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala I Vsi njegovi. ZAHVALA Z bolečino v srcih ob izgubi naše ljube mame 81-letne ROZALIJE HIRŠMAN z Vira, Koliška 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali, nas tolažili z besedami sožalja, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za poslovilne besede v imenu KS Vir in RK Vir tovarišu Janku ,Weitu. Isto tako praporščaku RK Vir, Pevskemu zboru upokojencev in za lep pogrebni obred gospodu župniku iz Doba. Tvoji najdražji. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega sina, brata in nečaka J02ETA PAVLICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in vso pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem govornikom za prisrčne in iskrene besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru KUD Janko Kersnik ter duhovščini za opravljeni pogrebni obred. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Marku Pippu za nesebično in požrtvovalno pomoč ob njegovi dolgi in hudi bolezni. Vsem še enkrat iskrena zahvalal Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. babice in prababice TEREZIJE MRAMOR roj. Hace se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, izraze sožalja, vso pomoč In spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo za nesebično pomoč in zdravljenje dr. Kovaču, dr. Cerarju in vsem medicinskim sestram, še posebno medicinski sestri Mariji Jereb, ki so storili vse, da so lajšali njeno trpljenje. Zahvaljujemo se g. župniku iz Radomelj. Hvala vsem, ki ste ji v času njene hude bolezni pomagali. Hčerke: Ivanka por. Rosulnik in Metka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi nalaga dragega mota, očka, »ina, brata in strica MATOTA ROGINA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom Ur znancem za pomoč, za darovano cvetja in Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Sa posebej se zahvaljujem župniku ter pevcem. Zahvaljujem se tudi učencem 2. in 3. razrada OŠ Ihan ter tovarlši-cama za darovano cvetje in govorniku za pretresljive poslovilne besede. Vsem se enkrat iskrena hvala Žalujoči: lana Marta, sinova Marjan in Milan, mama, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Dne 11. novembra smo se v Moravčah poslovili od nate ljubeče mama JULIJANE MRCUN roj. Barlič Poslovili smo sa od nje brez besedice slovesa, pa je bila tako pogumna in junaika. V času vojne leta 1943 si je drznila stopiti v Nemčijo, v pripravljene vojaške vrste za fronto v Rusijo po svojega sina. S pomočjo pokojnega Edvarda Vidergarja je pripeljala sina domov v nase gozdove, kjer se je boril za svobodo. Ni pomislila, kaj sa ji lahko zgodi, saj je bila prava slovanska mati. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljan obred in vsem, ki so jo imeli radi. ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci z družinami. ZAHVALA Ob bridki resnici, da nas je v 71. letu nenadoma zapustila naia draga žena, mama, stara mama in babica IVANKA PIVEC rojena Grošelj iz Trnjave 15 pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje in poklonili cvetje. Zahvaljujemo se dr. Pippu za takojšnjo pomoč in zdravstvenemu osebju Infekcijska klinike, pevskemu zboru Tosame, Gasilskemu društvu KreSnja, zastavonoši druStva upokojencev in župniku za opravljen obred. Zahvala tudi DO Oljarna, Tosama, Stol in Induplati za pomoč in darovano cvetje. Žalujoči: mož Pater, sinovi Stana, Tona, Petar in Andrej, hčerki Vida in Marija t družinami. ZAHVALA ob smrti natega starega očeta, očeta in pradedeka NOVAK ALOJZIJA ki smo ga pokopali na moravikem. Izražamo svojo globoko zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani - darovali vence, pomagali na kakršenkoli način in lajSali težke ura slovesa od drage osebe. Zahvaljujemo sa vtem, ki so ga v tako lapam Številu spremili na zadnji poti in mu tako Izkazali spoštovanja. Vsi njegovi domači. LETNA RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE DOMŽALE V času od 12. do 17. novembra 1981 je bila v preddverju hale Komunalnega centra Domžale razstava likovnih del članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale. Svoja dela so tokrat razstavili: Matjaž Mauser, France Orehek, Bogdan Potnik, Tone Ravnikar, Ida Rebula, Alenka Sovine, Marjana Tavčar, Mojca Vilar in Gašper Vrho-vec. Alenka Sovine in Marjana Tavčar sta tokrat prvič predstavili svoja dela. Obiskovalcem, med katerimi so bili tudi predsednik SOb Domžale Jernej Lenič, predsednik Občinske konference SZDL Domžale Marija Ivkovič, predsednik skupičine Kulturne skupnosti Duian Borštnar, predsednik izvršnega odbora Stane Hsbe, tajnik ZKO Dontale Tomaž Bole, predsednik DruStva likovnih samorastnikov Ljubljana Franc Smole in številnim ljubiteljem likovne umetnosti je zapel Ženski pevski zbor tovarne Toko Domžale pod vodstvom Mare Vilar. Spregovoril je predsednik društva akademski slikar Janez Praprotnik, ki je v svojem govoru prikazal delo društva v letu 1981. O delih posameznih članov je nato spregovoril se mentor akademski slikar Danjjel Fugger. Med drugim je poudaril, da se nekaterim izmed razstavljalcev pozna, da že dolga leta delujejo v društvu, saj so njihova dela, ki jim posvečajo veliko prostega časa in ljubezni postala zadnja leta vse boljša. Razstavo si je ogledalo izredno veliko obiskovalcev, saj jih ni bilo dosti manj kot tisoč. Res je, da je bilo med njimi veliko mladih, učencev osnovnih Sol, vendar so le-ti prav tako z zanimanjem ogledovali slike kot starejši obiskovalci. In morda še nekaj vtisov iz knjige vtisov: Predsednik Društva likovnih samorastnikov Ljubljana Franc Smole: „V imenu Društva likovnih samorastnikov Ljubljana čestitam vsem avtorjem za neumorno udejstvovanjc in lepo prikazana likovna dela." Brane Bitenc, čina FKK Mavrica Radomlje:.,Lepe storitve, zanimive kompozicije, pri nekaterih res izreden napredek." Dolfe Pen, dolgoletni predsednik Likovnega društva Petra Lobode Domžale :„Zdaj, ko imam na drugem koncu Slovenije stike s precej manj delovnimi skupinami, se na domžalsko likovno društvo spominjam s toliko večjim veseljem in želim, da bi tisto delavnost, uspešnost, aktiv« nost in medsebojno slogo ohranili še naprej. Vsem lep pozdrav." Naj končam z mislijo Štefana Rozmana, ki je v knjigo vtisov zapisal : „Podobnih likovnih razstav je potrebno več." Tone Ravnikar PREKLIC Podpisani Burkeljca Maks, starejši. Selce 5, Blagovica preklicujem besede, ki sem jih izrekel proti Matjan Janezu, Selce 3, Blagovica. /O ljubljanska banka BANKA DOMŽALE Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti LB - Banka Domžale OBJAV L J A prosta dela in naloge TAJNICE V ODDELKU SPLOŠNIH POSLOV Kandidatke morajo imeti končano štiriletno upravno admi nistrativno ali ekonomsko šolo in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Vlogi z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo v petnajstih dneh po objavi v kadrovsko službo banka. Komisija bo vse kandidatke obvestila o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE V RADOMLJAH Ena redkih prireditev, ki v Radomljah vsako leto napolni dvorano, je proslava ob dnevu republike. Vzrok je prav gotovo program, v katerem sodeluje mladina Osnovne iole Radomeljske čete in pevski zbor Rudolf Božič ali dramska sekcija FKK Mavrica ali mladinci 00 ZSMS Radomlje. moralne nagrade in dali prednost materialnim, denarnim nagradam Nagrajenci se bodo prav gotovo spominjali aplavza polne dvorane, ki je pomenil priznanje in zahvalo. Posebno se bodo proslave spominjali cicibani, ki so bili sprejeti v organizirano družbenopolitično- delo. Postali so Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo so v Radomljah pripravili na nadvse svečan način Letošnja prireditev pa bo poteg programa, v katerem so sodelovali otroški, mladinski in moški pevski zbor pod vodstvom Tomaža Habeta, ostala v spominu tudi zaradi prijetne podelitve priznanj krvodajalcem za pet, deset, petnajst, dvajset in petindvajsetkratno darovanje krvi ter podelitve priznanj krajevna skupnosti. Kar preveč smo odrinili takšne in podobne pionirji. Komaj so se vsi zgnetli na odru, da so se prvič v modrih kapah in rdečih rutah, svečano zaobljubili, da bodo šli: ZA DOMOVINO - PO TITOVI POTI NAPREJ. Verjetno je za cicibane tak način sprejema boljši kot interna svečanost v šolah, saj začutijo da postajajo pomemben člen našega družbenega življenja. Igor Lipovšek LITERARNI KROŽEK NA SOLI JOSIP BROZ TITO V DOMŽALAH MOJA DOMOVINA PRAZNIK SLAVI Vsako leto praznujeva -Jaz in domovina. Meni je štirinajst let, njej mnogo več. Oba praznujeva s cvetjem, oba sva vesela, ponosna, da živiva. Moja domovina je lepa, pravijo, da sem tudi jaz. Moja domovina je svobodna, to sem tudi jaz. Cvetje, travniki, gore, vode, vse to je del domovine. Vat to imam rad. A najlepše se mi zdi, ker v naii Jugoslaviji vsakdo živi srečno, otrok noben ne ve, kaj Je to glad. Praznujva, domovina, skupaj letos in še mnogokrat! Osmošolec OS Josip Broz Tito DOMOVINA Beseda, ki pomeni varnost, toplino, kruh, saj je kot skrbna mati, ki nasiti sinove vse. Beseda, ki pomeni več kot dom, in zato voščim ji iz vsega srca: praznuj, domovina, praznuj, moja Jugoslavija! Član lit. krožka OBRTNO ZDRUŽENJE DOMŽALE Ob zaključku starega leta se zahvaljujemo vtem za sodelovanje in želimo, da bi tudi v prihodnje z združenimi močmi dosegli skupne cilje. Namesto novoletnih čestitk je nate združenja po sklepu Izvršnega odbora prispevalo v sklad ta izgradnjo Onkološkega inštituta. Vsem svojim članom, zaposlenim delavcem in upokojenim obrtnikom ter vsem občanom ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982. mBLB UM Srečno novo lato 1982 želi Gostišče Zaje Milan Mala Loka Domžale in priporoča rekreacijo, tenis, izbrane jedi in pijače J ELEKTROINSTALATERSTVO IN IZDELAVA PRIKLJUČKOV NOVAK BRANKO KRASCE 17 - MORAVČE čestitamo vsem občanom in priporočamo tvoje storitve! Servis ročnih gasilskih aparatov PRESELJNIK JANEZ PRESERJE Belethova 3a Čestitamo vsem poslovnim prijateljem r SREČE IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1982 VAM ŽELIJO 10 Toko n. sol. o., Domžale >1230 Domžale. Kidričeva 1 felefon 061 721-81,1, lelex 31424 YU TOKO e .. •. x)t22?~ aM^vnv ••'» ■• '• o svojimi TOZD. - Galanterija -■'■Potovalfrt izdelki - Torbarstvo Maribor - Drobna galanterija Žilki - Usnjarna - Maloprodaja - Commerce - DSSSS PROIZVODNI PROGRAM, fenske torbice, potovalni izdelki, aktovke in tiape, pasovi, drobna galanterija, izdelki iz rePtilij, rokavice, šolske torbe, športne torbe "rhnje usnje in usnjena podlaga če želite biti oblečeni Športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov »^konfekcije UNIVERZALE DOMŽALE Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih H ELI OS BARVE LAKI EMAJLI DEKSTRINI LEPILA UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o. JARŠE p. DOM2ALE Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE VAM ČESTITA OB PRAZNIKU Papirnica Ko ičevo <*08TA DOMŽALE ''delujemo: 'raznovrstne papirje, navadna in specialne lepenke, već vrst sestavljenih kartonov, *lesti t premazom oplemenitene kartone *■ graf ično embalažo OBRTNIK Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, steklarska in perke-tarska dela Priporoča svoje, usluge in čestita za prazniki KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE DOMŽALE, Ljube Sercerja 4" tO Priporoča svoje storitve* Kolektiv čestita "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO TOSAMA DOMŽALE • Nt/t* VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, OELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV' Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z deloviiči: Semenarno In Drevesnico Mengei Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tilini pri Murski Soboti nudi gozdno sama, sadike pogozdovanja in okrasna nasade ter ttoržt za okras In sa priporoča EMONA DO KMETIJSKA KOOPERACIJA,po Domžale, Kidričeva 14 s nfS-'Tt'"'« dejavnostmi proizvodnje in odkupom tane*tlikJF pridelkov, prodajalnami kmetijskega re-pronutanala v Domžalah, Lukovici, Btaeovtd, Moravčah. Kamniku, Komendi. Tuhinjski (Solini, pospe-ievaloo službo ta pospeševanje zaaebnap kmetijstva as Hianilno-bedttno službo aa priporoča ta i TEKSTIL TOZD filc o. sol. o. 81234 Mengei izdelujemo in prodajamo tehnične in iglasta f lica ter sodobna talne obloge za poda. Delovni kolektiv častita vsem občanom TOVARNA POZAMENTERIJE Mengeš" Pridružuje se čestitkam in priporoča vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove • Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo Radomlje prorevaja žagan les, jedilne iti setfežpc garnitur* Priporočamo proizvode ms OOrVI*At_E »AVTOSERVIS« 61230 DOMŽALE, P. p. 74 Telefon: 721-831. 721-829 ŽIRO RAČUN: 50120-601-30260 DEJAVNOSTI; Pooblaščeni VW in VOLVO SERVIS s prodajo rezervnih delov • Klepar-sko-ličarska popravila avtobusov in kamionov vseh tipov Izdelava aluminijskih nadgradenj (kesonov) na vseh vrstah tovornih votli r MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoj« izdelke JaV "SS^hSH •V Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZD PREHRANA TOZD OPR EMOTE H NA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM se priporoča na nakup vsakovrstnega potroš- nega blaga v svojih prodajalnah širom občine EKSPLOATACIJA •. ' PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TE R M IT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA Kovinsko in strojno podjetje nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge - izdelava in montaže opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, - izgradnja regionalnih vodovodov, - preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo 'NDL-STRtJSKI KOMBINAT "PLANIKA" KRANJ TO/D "MOJCA" LUKOVICA Priporoča 1 kvalitetne i wO|e sluge Restavracija z garni hotelom . TRI KONSKU" Trojane - avtobusna postaja - parkirni prostor - domače in mednarodna kuhi/ija - krofi - zavitki — klobase — pečenice z zeljem — piščanci. Garni hotel - neprekinjeno odprt - 63 postelj (32 sob) prijetni zajtrkovelnice oz. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, za seje, sestanke poslovnih ljudi, primeren za poroke. Sončna terasa. Priporočamo se 1 ■ ' y: ./':'"'.:V>. GOSTOM tN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO GIP "BETON" ZASAVJE TOZD OPERATIVA ZAVAROVALNICA "TRIGLAV" Ponovna enota Mangei GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE Priporočamo svoje storitve In Čestitamo k prazniku