P osamezne Številke:
Navadne Din —•75,
ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR* Wi«i» w»k **. «**•■ nedelje in premikov, °S J8* un * datumom noelednjojra dne ter rime mesečno po poiti D 10;r, rn.no-lemetvo D 18'-, doetavlien ne dom D 11'—. na iikaanioe D 10-—, ineeraU po dogovoru.
Naroča ee pri »J>rav>
MARIBOR Jurtnccra ubca rtov. 4.
Naslov
PoStnina plaiana v ^mmmi £&aa ciaaai^e Um* 2r» para
TAROff
J. JlTL AJPJl%
Haasassmamsam^i1 j g hmm
Posamezne številke:
Navadne Din —*75 ob nedeljah Din 2*—!
UREDNIŠTVO ae nahaj* v Mari* boru, Jurčičevo ul. st 4, I. nadstropje, Telefon interurb- št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št, 24. — SHS poštnočeJcovni račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja se ne ozira. — Rokopisi se ne vračajo.
mmmsaBEmmmssmam m u-w 1 ■ —bbi
Maribor, sreda 13. avgusta 1924.
Leto: V. — Številka: 184.
»TABOR« je najcenejši slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din.
v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih d rti H listi raztegnejo na dolgo In široko.
Vlada v strahu pred nadaiino debat®.
Burja med včerajšnjim govorom Sv. Prlbičevlča. — 40 vladmovcev pre-dlaga skrajšanje debate. Predlog se sprejme. — Nadaljna kritika deklaracije.
Beograd, 12. avgusta. Na včerajšnji popoldanski seji je govoril Svetozar Pri-bičevič. Njegov dvempolurni govor je bil mojstrska izpoved državnika in politika, M ve, kaj hoče, in ki se oi izneveril svojemu prvotnemu programu. Z neizprosno logiko je bičal sedanjo vlado in razgalil do dna Davidovičevo politično kupčijo z Radiče ved, klerikalci in mmelimiami. Kritiziral jo sestavo vlade, njeno načelno razcepljenost 'm politično nesigurnost. V vladni izjavi ni niti stavka o jugosloverstvu, to pa na željo Radi Seve ev, od katerih za visi obstoj vlada Zlasti je ovrgel neokusno reklame, da je sedanja vlada levičarska, v resnici Pa sedijo v njej zastopniki ekskluzivnih verskih strank: rimski klerikalci in muslimani.
Naravno je, da je Prib iČevicev govor dvigal pri vladinovcih burjo ogorčenja in protestov, zakaj vsaik stavek je zadel v živo. Tudi Radičevci so besneli, dokler niso poparjeni odšli iz dvorane. Opozicija pa je prirejala Pnibičeviču burne ovacije.
Beograd, 12. avgusta. Za današnjo sejo ni bilo toliko zanimanja, kot za prejšnje seje. Danes je bilo sklenjeno, da se debata o vladni izjavi zaključi. 40 po-glanov vladne skupine jo stavilo tozadeven predlog, 'ki je bil sprejet. V smislu paragrafa 41. poslovnika se namreč lahko odredi, da vsake skupine govori le po en govornik in v imenu poslancev, ki stoje izven skupin, skupen govornik; to se odredi tedaj, če najmanj 40'poslančev stavi tozadeven predlog. Radičevci so bila tudi danes mutasti in niso čutil! potrebe o deklaracijski debati. De Predavec je nenadoma viski pel in živahno polemiziral z dr. Pelešem glede pred-Ipgas ki ga je stavil poslanec Wilder, naj se glasuje o tem!, ali skrajšanje debate ne pomeni kršitve poslovnika. Velik del radikalcev se je priključil tezi predsednika Jovanoviča, da poslovnik nd kršen, ako se debata skrajša.
Po seji Narodne skupščine j® dr. Pe-leš obiskal Ljubo Jovanoviča in ga prosil, naj ne smatra njegoveg oddvoje-nega stališča za akt, ki bi bil naperjen proti njemiu, kajti on (Jovanovič) vživa »eomiajeno zaupanje opozicije. Jovano -vio je Izjavil, da ne bo izvajal iz tega nikalkih konsekvenc.
Seja je potekla sledeče: Ob pol 10. uri jo je predsednik Jovanovič o tvoril, dal overoviti zapisnik ter prebrati prošnje in pritožbe. Nato je bil prečitan predlog Voje Laziča, da naj se zakonski osnutek poslanca Popoviča in tovarišev glede izpromemib e v odredbi o zemljiški posesti begov (ibeglulkov) v Bosni in Hercegovini, progia®i ®a nujnega. Prečitan je bil tudi zakonski načrt, o ustavitvi agrarnih procesov v Dalmaciji fn predlog o nujni pomoči poškodovancem vsled povodnji v Sloveniji. Po-
Pred sporazumom z Nemčijo.
PARIZ, 12. avgusta. »Temps« javlja, da se bo konferenci o izvedbi načrta eks pertov še ta teden priključila konferenca p vojaški kontroli z Nemčijo.
PARIZ, 12. avgusta. Londonski poročevalec »Chicago Tribune« poizve iz dobro poučenih finančnih krogov, da bridejo v Newyorku štiri petine nemškega 800-milijonskega^ posojila v emisijo
LONDON, 12. avgusta. Včeraj popoldne sta imela nemški drž. fcarcelar Manc in zunanji minister Stresemana se
slanec Lazič je pri utemeljevanju svojega predloga zašel v ostro polemiko s poslancem S. Prdibičevičem. Nujnost obeh predlogov je bila potem sprejeta. O po-Sloveniji je govoril minister za agrarno reformo Vesenjak, nakar je prišel v pre-trez predlog posl. Dimit rije vica o razdelitvi semena prebivalstvu Ovčjega polja. Na priporočilo poljedelskega ministra Kulovca je bil tudi ta predlog sprejet.
Zatem je prišel na vrsto predlog 40 poslancev o skrajšanju debate, ki ga je vladna večina takoj sprejela.
V nadaljevanju dnevnega reda je prvi govoril dr Peleš, ki je v svojem govoru naglašal, da so bili Radičevci sprejeti z velikim veseljem, ko so prispeli v Beograd, da pa je to veselje silno zagrenjeno odkar vidimo, da se niso prav nič izpre-menili.
Potem je govoril posl. Wilder, ki je povdaril, da skrajšanje debate znači kršitev skupščinskega poslovnika. Predsednik Jovanovič ga je zavrnil, nakar je Wi‘lder ponovno izrekel svoje stališče. Predsednik je odredil glasovanje.
Večina se je seve izjavila proti Wil-derju. Ko je začel govoriti posl. Simonovič, so poslanci vladne večine trumoma odhajali iz parlamenta, tako da jih je o-stalo le malo. Simonovič je kritiziral vlad no deklaracijo in napadal zemljoradnike, ki so s svojo agitacijo o agrarni retormi zmedli in zapeljali volilce. Kritiziral je tudi Marinkovičeve izjave in naglasil, da je revizija ustave nemogoča, ker se-dajna vlada ne bo dobila za to potrebne večine. Dolžnost vlade bi bila, da bi se izjavila, kakšno stališče zavzema napram vstopu HRSS v boljševiško internaci-cijonalo.
Ob 12. uri je bila seja zaključena. Pri
hodnja se začne ob pol šestnajstih.
*
DR. MAČEK POROČA O RADIČEVEM POVRATKU.
BEOGRAD, 12. avgusta. Danes je prispel v Beograd dr. Maček in je na sestanku poslanskega lduba HRSS še pred skupščinsko sejo poročal o povratku Stj. Radiča v Zagreb, kakor tudi c razgovoru z Radičem. Sestali so se tudi Davidovič, Korošec, Marinkovič, Petrovič, Maček in Predavec; na tein sestanku je Maček sporočil, da Radič popol noma odobrava dosedanje klubovo delovanje. Tudi se strinja s tem, da klub podpira Davidovičevo vlado- Kakor hitro bo skupščinsko zasedanje zaključeno, se vrnejo vsi poslanci HRSS v Zagreb, kjer se bo vršila seja pod Radičevim predsedstvom. Tu bo Radič poročal o svoji akciji ter o vtisih v inozemstvu, posebno še o Rusiji.
stanek z francoskim minis. predsednikom Herriotom. Razpravljali so zlasti o vprašanju izpraznitve Poruhrja.
BORZA.
CURIH, 12. avgusta. (Sklepni tečaji). Pariz 30.—.Beograd 6.60, London 24.12, Praga 15.65, Milan 24.—, Newyork 530.— Dunaj 0.007450.
ZAGREB, 12. avgusta. (Sklepni tečaji). Pariz 455.-— do 460—, Curih 1520 do 1530, London 367— do 370.—, Dunaj 0.1129—0.1149, Praga 237.90—240 90, Milan 363.65—366.65, Newyork 80.13 dc 181.13
MBS |@ dasses pravrao	ufelRšfew	velikega
ž&ipana reaarib©rsike @&fias&§?
Pravna razmišljanja pred protestnim shodom v Narodnem domu v Maribora
V zadnjih dneh je objavil nek dnev- mariborski oblasti. Popolnoma sem Premk sklep ministrskega sveta, glasom ka- pričan, da bi naša upravna sodišča ta-terega bi^naj imela Slovenija le enega j ko j v prvem konkretnem slučaju rea-velikega župana s sedežem v Ljubljani, girala na tako nezakonitost, ker bi ne medtem, ko bi se oblastni upravni posli j mogla priznati veljavnosti kakemu prav-za mariborsko oblasti upravljali v imenu > nosodnemu aktu, n. pr. za mariborsko ljubljanskega velikega župana po <pod-j oblast ako bi bil rešen ali v imenu lju-županu« v Mariboru.	j	bi jonskega vel. župana. In če bi tako
Prepuščam drugim', da razpravljajo j ilegalno upravno stanje trajalo le krat-o stvarni strani tega ministrskega sveta, ko dobo, bi se prav hitro pokazale kvar-
rnoj namen je le, da v naslednjem osvetlim njega pravno Stran in preizkusim, ali je izvršitev te namere na podlagi danes veljavnega prava mogoče. Storim to radi tega, ker upam, da bo ta zgolj pravim razprava nekoliko ublažila razburjenje, ki je nastalo radi gornje vesti. Izražam željo, da bi moj a izvajanja vznemirjeno javnost uverila, da pač ni verjetno, da bi hotela katerakoli vlada storiti tak čin, ki ni le nasproten po vsebini ustave, temveč je v ustavi izrecno zatiranj en.
Ustava je začrtala dokaj1 jasno splošne smernice uprave. Člen 47. pravi, da izvršuje upravno oblast kralj po odgovornih ministrih, po določilih ustave. S tern je določeno- težišče uprave v centralo (centralizacija uprave). Člen 90 določa v prvem stavku, da načeljujejo ministri posameznim strokam uprave. Tako eo vsled raznoternossti državnih poslov isti porazdeljeni na stroke, kojih vsaka ima svojega posebnega ministra.
Člen 95 predvideva dekoncentracijo in decentralizacijo uprave: «Uprava v kraljevini se izvršuje po oblastih, okrožjih (odpade v Sloveniji), okrajih (v srezih) in občinah.
Decentralizacija je prenos upravnih poslov na samoupravne ustanove. O tem ima ustava podrobnejia določila v členih 96—102.
Dekoncentracija je prenos poslov državne uprave na nižje državne upravne edinice, t. j. na oblastva z manjšim teritorijem. S tem naj se’ korigira centralizem tako, da prihaja državna uprava v bližino onih, katerim naj služi. Ta cilj dosegu adtomnistrativna razdelitev države na oblasti, sreze in občine.
Z gornjim določilom v členu 95 tedaj upravna dekoncentracija ustavno zajamčena in to kot protiutež napram členom 47 in 90, ki bi brez tega popravka uvajala strog upravni centralizem. Najbolj izrazito povdarja načelo te dekoncentracije zadnji odstavek člena 95: «Vsaki oblasti načeljuje veliki župan, ki ga postavlja kralj in ki opravlja po državnih organih posle državne uprave v oblasti.« S tem je vsa eksekutiva uprave prenesena na velikega župana oziroma'njegove organe (referento in srezke poglavarje). Centralizirana je tedaj le vrhovna upravna oblast (čl. 47), medtem ko je upravljanje posameznih upravnih poslov (eksekutivna, služba) prenešeno na nižje upravne edinice, torej dekoncentrirano.
Namenoma sem v gornjem skušal pojasniti pojme: centralizem, centraiiza-
ne^posledice za posameznika, pa tudi za državo. Slednja bi morala povrniti poleg tega povrniti strankam vso škodo, katera bi jim nastala vsled take nezakonitosti, ker je po členu 91. ustave odgovorna država za škode, ki jih učinijo ministri z nezakonitim izvrševanjem službe.
Kakor že prej omenjeno, pomeni u-kinjenje velikega, župana v Mariboru tudi ukinitev mariborske oblasti, ki je ustanovljena s kraljevo uredbo o razdelitvi države na oblasti z dne 26. aprila 1922, Sl. N. št. 92. Mariborska ob last bi se morala izpremeniti glede teritorialnega območja le potom zakona, ker pravi člen 135 ustave o kraljevi uredbi o razdeliti države na oblasti: «Ta uredba se sme spremeniti samo z zakonom«. Sklep ministrskega sveta ne nadomestuje zakona, temveč bi moral vsebovati le zakonski predlog na narodno skupščino. V predmetnem slučaju pa bi ne šlo samo za navaden zakonski predlog na narodno skupščino, ker bi ta ne bil v okvirju določil ustave ter bi se morala izvršiti predhodno še izprememba ČL 95. ustave ki pravi med drugim:
^Porazdelitev na oblasti se vrši z zakonom po prirodnih, socialnih in ekonomskih razmerah. Ena oblast sme imeti največ 800.000 prebivalcev.
Dve ali več oblasti je dopustno spojiti v eno večjo. Končno odločujejo o tem oblastne skupščine dotičnih oblasti. «Vendar tudi taka oblast ne sme imeti več neo 800.000 prebivalcev.«
Kompetenca velikega župnaa v Ljubljani se more razširiti na mariborsko c-«-last, ako je dana zakonita m nost. da se obe oblasti spojita v eno. Ker Pa bi štele obe oblasti skupaj mnogo nad 80o prebivalcev, je taka spojitev po gornjem določilu ustave zabranjena ter se danes brez kršenja ustave ne da izvesti.
Omenjeni sklep vlade bi se mogel tolmačiti tudi kot programatična želja vlade, katera se pa da realizirati le potom revizije ustave. Ali more vlada sprejeti v svoj program izpremembo ustavo, za-visi od pogojev, pod katerimi je vladar Poveril ministrskemu predsedniku sestavo vlade,in od dogovora glede delovnega programa. Ako jo bila ob poveritvi mandata vključena revizija ustave, bi tak sklep spravil vlado pred vladarjem v nevzdržen položaj.
Danes se vseh eventualnosci ne da predvideti, zadeva bi se pa takoj razjasnila, ako bi vlada skušala uresničit! svoj sklep,ker ne gre za enostaven upra-
cija in dekoncentracija uprave, ker jih . vni akt, katerega bi mogel učiniti pri
či ta tel ji če,sto krivo umevajo, ter som storil to v tej zvez’ da bo mogoče tudi presoditi, ali j,e predmetni sklep centml-
stojen minister, temveč je sodelovanje vladarja obllgatorično.Velike župane Postavlja in odstavlja glasom ustave kralj,
ne vlade v prilog centralizaciji ali de- zato se morajo ukazi, s katerimi bi se koncentraciji uprave.	j	hotel	realizirati	omenjeni	sklep, predlo.
Poprej citirana določba Čl. 95 pa vse- žiti vladarju v podpis. Pri tej priliki
huje poleg načela dekoncentracije tudi za pravno presojo našega vprašanja odločujoč stavek, namreč: «Vsaki oblasti načeluje veliki župan«. S tem je točno povedano, da ni oblasti brez velikega župana in da ima vsaka oblast lastnega velikega župana. Ako se tedaj ukine položaj velikega župana v k alki oblasti, potem tudi o oblasti sami ne more biti več govora. Temu bi sledila kot nadaljna logična konsekvenca to, da bi o-stal tak teritorij brez uprave, ker predvideva ustava izvrševanje uprave v kraljevin! izrecno po oblastih- Iz tega je razvidna vsa absurdnost omenjenega sklepa; saj bi v slučaju izvršitve istega sploh ne bilo organa, kateremu bi se
bi vlada vstvarila sebi in vladarju težek položaj, ker bi mu nasvetovala iti insi*
nu»ra!a čin, s katerim se krši ustava.
U ver je n sem, da do tega ne pride. Vladar je vrhovni čuvar ustave ter ne more dopustiti, da bi jo gazil kdorkoli, najmanj pa vlada. Baš zato so pridržani najvažnejši upravni akti kralju. Tu ne 'gre le za formalnost kraljevega podpisa, temveč za izvrševanje vrhovne upravne funkcije, ki je ustavrfo rezervirana kralju. Vsa odovornost pa leži edino na vladi, ki si more ohraniti zaupanje, krone le tedaj, ako spoštuje zakon. V nasprotnem slučaju nastane brezpravno stanje z vsemi neznosnimi posledicami.
Ako bi se ta sklep uveljavil v praksi
mogla priznati upravna kompetenca v bi bilo v najkrajšem času onemogočeno
/SGSV
»mrami
Vff X 5 5 te*.
^TarlHor«'. cine ’1D. avgii-slA 1921.
poslovanje ilržaivne uprave v Crtar iberski oblasti, ker bi je po pravi pravno-sodsio ugotovljeni nokompetcnci n ikd;o več ne mpoeibavajl. Avtoriteta državne uprave bi iVislett tega hudo trpela).
H koncu naj iše ugotovi ml, da bi pomenila teka upravna ureditev korak bliže oentralizmu.ker se oddaljuje od tendence dekoncentracije, katera stremi po kolikor mogoče majhnem administrativnem teritoriju, da se more uprava tembolj poglobiti v življenje naroda ter vpošte-vati njega domače težnje.
Občinske volitve 10. avg.
PODATKI K VČERAJŠNJIM ŠTEVILKAM.
Srez Maribor desni breg.
Slivnica: Del. str. 11 (1), SLS 22 (2), rleL zveza 25 (2), Vinic. del. str. 13 (1), SKZ 34 (3).
Srez Maribor levi breg: Grušova: Zdiruž. Km. str. 31 (4), SKS 28 (3).
\	Srez Konjice:
• Loče: Nemška lista razveljavljena, slovenska kompromisna lieta izvoljena,
- Rezultate iz sreza Ptuj—Ormtož smo toioraii odložiti za jultri.
Komur so na srcu nacijonalni, gospodarski in kulturni interesi Maribora in naše severne pokrajine, bo prišel nocoj v torek 12. tm. 'ob8. uri zvečer v Narodni dom na
proti ukinitvi samosfoj-noiti mariborf ke obiagti.
( Mariborske vesti.
Maribor, 12. avguzta 1924
a 6S člani gospodarskih in političnih DRUŠTEV se pozivajo, da se
Clnoštevilno udeleže današnjega prodnega shoda v Narodnel domu. Za vse odbornike udeležba obvezna!
Bt+v	*
m VSEM DRUŠTVOM! Posebni vlak lat Maribora v Zagreb vožl dne 14. avgusta oto 17. (5.) uri In Se vrača iz Zagreba dne 18. avgusta ob 2. uri ponoči. Poziv-Stmo vsa društva, da se vozijo samo s tem vlakom, ker bodo drngl redni vlaki »prenapolnjeni! Zdravo’
[VODSTVO SOKOLSKE ŽUPE 'Pr"''	MARIBOR.
fl'	*
5* Mariborski občinski svet. Sinoči 11. trii. je mariborski občinski svet nadaljeval svojo predzadnji petek radi ne-) Bkfepčnosti prekinjeno sejo. Po poldru-igierril čakanju se je jodva zbralo toliko ; Občinskih :svetniikov, dia je župan mogel ■ otvoriti' sejo. V bojiavni, dia bi se vsled | nesklepčnosti zopet n© mogla vršiti tajna j Soja), je župan kar v začetkip odredil I bajno sejo,n a kateri 'se je razpravljalo
o) reviziji pogodbe z falsko elektrarno. Palsika elektrarna namreč zahteva občutno zvišanje cene za dobavo toka O zadevi se je o predhodnem! posvetovanju elektriškega odseka razvila obširna de bata, tako, da je tajna seja trajala pozno v noč. Javna seja se bo nadajevala še taikoinJ tega tedna. Župan hoče rešiti še vse tekom! poslovne dobe zaostalo in nakopičene akte ter namerava pred odstopom) sedanjega občinskega sveta še eno sejo. — Prošnja živi.nozdravnika Binterlechnerja za reaktivioranje se je odklonila m Kdor Koče na Triglav, naj so zaradi polovične vožnje takoj prijavi v trgovini Kravos, kjer izve za tovariše. Izlet bi nastopili v četrtek, 14. t m1, in bi trajal do nedelje 18. t. ml m Seja odbora Čsl.-jugošl. lige jutri v sredo ob 8. uri: zvečer v Grajski kleti.
m Poseben vlak češkoslovaških Sokolov bo vozil v četrtek mirno Maribora v Zagreb. Na našemi kolodvoru se ustavi ob pol 15. uri. Češke Sokole pozdravita naš Sokol In zastopniki JČL. Želeti1 bi bilo, dia bi tudi kar na jveč občinstva pokazalo češkoslovaškim Sokolom! pozor -nost in simpatije.
m! Ne v mestnem' kopališču, temveč v dravskem kopališču je bil te dni nek vojak obfcradon. V toliko popravljamo včerajšnjo notico.
m! Državni vpokojenci, člani Društva jugoslovanskih državnih uslužbencev i.n vpokojencev se obveščajo, da se ne uraduje več v Nabavljal ni zadrugi, pačpa v poslopju okrajne oblasti, 2. nadeti’., sob a 30, vsak pondoljek od 2.—3. ure pop. Člani «Samlopomwči« se opozarjajo, da je dosedaj 23 smrtnih slučajev in da imajo le oni, kii so vplačali po miaju t. 1. šo dva slučaja na dobro, vsi drugi naj vplačajo.
m Iz policijske kronike. V prešli noči je policija aretirala vinskega bratca, ki je kalil dobro spanje meščanov ter nekega brezposelnega Madžara, ki je doštjl preko Lendave v Maribor, ne da bd imel potni list za prekoračenje meje. Redarji so vložili 10 ovadb, mfed njimi 1 radii tatvine, 1 radi 'kršenja avtomobilnih predpisov in dr.
mi Tujski promet v Mariboru. V noči od 1'1. na 12. t. m. je bilo prijavljenih 50 tujcev, ki so prenočili v Blodečih hotelih, oziroma gostilnah: «Meran«, 15, »Privatni hotel« 2, Zamorec 8, «Halbwidl« 6, črni orel 3, »Kosovo« 4, Prt gozdu 6, Zlati konj 6.
ml Samomor ali nesreča. V nedeljo 'je orožniška patrulja v bližini St. Petra opazila na nasprotnem) obrežju Drave nekega moža, ki se je blizu obalo potapljal in klical na pomoč. (Kmalu pa je izginil pod valovi, tako, dia je bila vsaka pomoč izključena. Ni znano, 'kdo je bil neznanec in tudi ne, ali je šel prostovoljno v smrt in si' je šele v zadnjem! trenutku premislil, ali' pa gre za nesrečo.
m' Ptičja lovca. Včeraj je stražnik aretiral na Koroški cesti skladiščnika Antona Goli er ja in IjUdskošoldkega učenca Draschbacher ja, ki sta nosila v nahrbtnikih sumljive predmete. Ugotovilo 'Se
je, da sta iniela v nahrbtnikih vsak po eno ptičjo kletko. Galler je nosil čižka, Draschbacher pa liščkn. Pri sebi sta tudi imela lim in že narejene lim.ance ter sta se pravkar podajala na ptičji lov. Čižek in lišček bi imela privabiti druge ptiče. Ptičja lovca sta priznala, da sta že dalj časa uganjal tako reči ter da se tudi več drugih bavi z enakim1 poslom!. Ker je to prepovedano, se je proti njima, kakor tudi zoper one, ki sta jih ovadila, uvedlo kazensko postopanje.
m' Konjski tatovi. Pred nekaj dnevi smo obelodanili zanimivo zgodbo dveh kmetov iz okolice Karlovca, ki sta tako dolgo iskala ukradene konje, da sta jih naposled našla v Mariboru oziroma v Šmiarju pri Jelšah, Naknadno smo izvedeli, da sta tatvine osumljena Ivan Filipančič in Martin Pavlič, ki sa bila včeraj v Mariboru aretirana. Omenjena dvojica se je pečala z živinskim nueše-tarenjm, zlasti sta mnogo kupčevala na štajersko-brvatakL meji.
m' Legitimacije za ljubljanski velesejem se dobe v knjigarni V. Weixl, Jurčičeva. ulicami Mestno kopališč ostane v'petek dne 15. avgusta radi praznika zaprto. Vslcd tega bo parna kopelj v tekočem teunu le v sredo za ženske.
ni Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 3. avgusta do 9. avg.: Griža: ostali 4, novi 3, ozdravljen 1, umrl 1, ostane 5.
m! Mestni kino. II. del senzacionalnega športnega filma »KM Roberts, kralj boksačev«, v 8 črnih, v glavni vlogi šport-Ski prvak Uruguoyu Regin alki Den nys se predvaja v torek, Sredo in čertek.
din., III. 6 din., stojišča 2 din. K obilni udeležbi vabi vodstvo.
Brezno ob Dravi. Naši Nemci so pri občinskih volitvah vsi glasovali za klerikalno listo. Edino na ta način je dobila ta lista večino.
Ribnica na Pohorju. Naši nemem*ji, ki so pri lanskih volitvah v narodno skupščino imeli veliko večino glasov, za občinske volitve niso mogli niti liste sestaviti. Pri nas je bila, brez ■volitve izvoljena kompromisna lista p napredno veči na
Dopisi.
Ljutomer. Narodna šola v Ljuioirileru priredi svoj mladinski' koncert že na V-nebovzetje t. j. 15. t. m', v telovadnici ob 15. uri. Proizvajajo ae najlepše skladbice (mladi vojaki) naših najboljših skladateljev. Vstopnina: I. 12 din., II. 8
— Udeležniki glavne učiteljske skupščine v Dubrovniku iz mariborskega Sreza se vabite na predposvetovanje k «črnemn orlu« v, Mariboru dne 16. t. ni. ob 10. uri.
— Nova pošta se otvori dn 16. t. iril v Križah na Gorenjskem na progi Kranj— Tržič. Pošta bo imela tildi telefonsko govorilnico In brzojavno postajo.
— Pritožbe proti volitvam so niorajo vložiti Pri županm tekom 8 dni po razglasu izida volitev, torej v občinah, ki so volile 10. t. m., najkasneje 18. t. m.
— Naprednjaki v Srtlišču, ki so prS volitvah podrli klerikalce ob tla, »o za nocoj, torek, 12. t, ml sklicali shod, na katerega so povabili g. dr. Kukovca.
—■ Miha Mcškere j. V Ljubljani je umiri znani Klovnski noviar, dolgoletni odgovorni urednik «Sflwvenea« Mihael Moškere. Blag mu spomin!
— Sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije je podaljšan do 27. avgusta! 1924.
— Vlom in tatvina v Vodolah', Posestnici Ani Puargaj v Vodolah je minuli teden dne 5. t. nt nepoznani tat iz zaklenjenega stanovanja ukradel 600 din. Ker ga jio Purgajieva zasačila in je na njene klice zbežal, je med bogonil obstrelil pos. sina Leopolda) Protnerja iz Vodol in ga težko poškodoval. Zločinca zašle-dnjejo.	<
vil
- vi c- itq'r«
f  ________
ijfiM*® kako ponaredbo, —
Na	  ‘
sefcno jasno ner^žajo glnvmi zoah^ a ta*
■»Franck* in »tavnUtnl«**«.
knrenai
i
mala oznanlfla.
. Pohištvo
jtasbrih MAn iz zpalnz hi je-4ila* 1A1 ■ajeemje ▼ zalepi liritr Im drug, Maribor, Vetriajzka rnMea itar. 8.	104
Bf.em za 1, september 1924 v Mariboru ali bližnji okolici me-btirano stanovanje obstojale iz 2—3 sob eventualno kopalno sobo oziroma sobo za slatinlad, najljubSe V kaklni vili s vrtom. Ponudbe pod ■ .Zdrava lega* na administracijo Ihta.	1691 3-3
[Dva mlada lovska psa izgubljena. Pr.Mrimo da se prednsta
\ proti dobri nagradi v gostilni ■Pjori' ft ed nakupom se sva-1734 2—8
trgovski pomoč-
za trgovino z maianim . blagom in kočljaž ki opravlja V tudi postranska dela. Nastop ptakoj. Naslov pove upravništvo k»T*bora“.	1732	2-2
Kova kredenca po cen! na
prodaj. Smetanova ulica 46,
• II. nadstropje, vrata štev. 14. 1712 6-3
Kupim star« zlato, srebrn denar ia dragoceno kamenje, K. Ilger. var. 1884 30- 34
BiuZklnJa, ve«a vseh hišnih poslov ter tudi pranja is vsaj nekaj kuhanja, se sprejme s A. septembrom. Penndbe pod -Ugodna prilika" na uprave , Tabora".	»	20—15
Srebrna moška ura z zlato verižico in obeskom se je Izgubila na veselici požarne hrambe. Poštenega najditelja se naproša, da odda ta drag spomin, proti veliki nargadi na policiji.	1739
Pod sredo SOO je pismo odposlano in je dvigniti. 1741
od 13.-25. avg-
Maribor
Tomšičev drevered
Cirkus
Cossmr
Danes
zvečer ob 8. url
vsi v
IV. VZORČNI VHJEIEIM
V LJUBLJANI
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- In inozemstva.
Velesejmskel egltimacije sc prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
gor na 50% znižano vožnjo
tudi na brzovlaklh (razen S. O. E. in br. 3,6) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
Dnevne vstopnice se dobe pri blagajnah za c:ao Dia i').—
	
	Z malim stroškom
	Vam napravi > IUH AN<
	r 1 W A * A ML J. m 1 najboljšo hrano I
	1667 4-2
Slov. obrtno društvo In obrtne zadruge
Iščejo primernega
TAJNIKA
Ponudbe z curriculum vitale je poslati na predsednika slov. obrtnega društva g. Gjuro Džamonja, Maribor, Koroščeva ulica, podjetje „Vrt". Plafia po dogovoru.
■d
ODYS
ODYS
ODYS
OD YS
(LOMU
ODYS
ODYS
ODYS
ODYS
! Denarni zavod sprejme « ; za takojšni nastop. \
uradnika (nlco).
; Ponudbe na upravništvo l : lista pod „Banka“. 1733 ;
Urška, aT že ves
da je dobil
A. VICEL, MARIBOR
fflavnd trg «. * •majfcsao tešim pessdo simi .OoKaih« ki laij* vrste, 1 •knraMcsga proizvoda, p0o*»<4-oaato ia lilo posodo,
■te, kuMniuMto is elAtseo bo asfboljše vrste. Ts« kup*?* pri nj«m; sate h*, 4« S*jj
8H	nradil.
i— odsv-vc^ud	oslav	AniuJlnii	*■.	(SKjkMt.Bnttt#wko	^	A-