Iz seje upravnega In nadzornega odbora sekcije I. SPOR V JUU. Komunike. Upravni in nadzorni odbor sekcije JUU za dravsko banovino v Ljubljani sta razpravljala na svoji Seji" ithe 3. septembra o glavni skupščini in o situaciji, ki je nastala radi njenega poteka v organizaciji in sta prišla do sledečih zaključkov: Ze trinajst let se ponavljajo nemiri ua glavnih skupščinah s ciljem, da se strmoglavita uprava in predsednik, pa naj bo predsednik ta ali oni. Glavne skupščine ne pridejo do rednega dela. Potroši se mnogo energije in denarja, skupščine pa zaradi nerednejga dela nimajo za napredek stanu, šolstva in prosvete onega haska, ki bi ga lahko imele, čc bi mirno in redno delovale. Javnost dobiva o skupščinah najslabše vtise, ugled stanu trpi prioblastvih in v javnosti. Do jedra, kaj je vzrok spora, se ne more priti, ker se navajajo vselej druge, zdaj te, zdaj one stranke, lokalne in neugotovljene zadeve, a na zunaj ostaja vtis, da gre le za osebna nasprotstva in osebnosti. Na skupščinah povzročajo burnost tudi posamezniki, ki so nezadovoljni s to ali drugo lokalno zadevo, a je ne razčistijo doma, temveč si dajo duška za nezadovoljstvo na glavni skupščini. Nočemo se spuščati v rekriminacije in polemične zadeve, nastaja pa vprašanje, s katerimi koraki bi prišli do rednega stanja v Udruženju in do plodnega dela na skupščinah. Za ozdravljenje teh razmer smatramo za nujno potrebno sledeče: 1. V svrho ojačanja avtoritete vrhovnega vodstva Udruženja je treba prenesti vrhovno upravno oblast iz izvršnega odbora na predsedniški odbor, ki bi obstojal iz poslevodečega predsednika ozir. poslevodečega podpredsednika centralne uprave v Beogradu, centralnega tajnika in blagajnika ter vseh predsed^nikov sekcij. Izvršni odbor bi bil samo posvetovalni in izvršilni organ sklepov in odločb glavne skupščine, glavnega odbora in predsedniškega odbora. S tem bi prišlo pri reševanju poedinih vprašanj do izraza tudi pravo mišljenje vsega učiteljstva ter bi imeli sklepi potrebno avtoritativno silo in zaslombo v članstvu. Centralna uprava bi bila tem potom točno informirana o celotnem položaju v državi. Odgovornost za redno delo in položaj v Udruženju bi nosili solidarno vsi predsedniki sekcij. 2. Predsedniški odbor bi izvolil iz svoje srede predsednika in podpredsednika, ki bi predsedovala predsedniškemu odboru in glavnim skupščinam. S tem bi imelo predsedstvo na skupščinah p<)trebno avtoritativno silo in zaslombo v sekcijah. Kar je neobhodno za izvajanje sklepov in vodenje glavnih skupščin. 3. Za glavne skupščine je treba izdelati takoj projekt skupščinskega poslovnika, ki naj ga po pristanku vseh sekcij odobri glavna skupščina. S tem bo dobil vso avtoritativno silo in zaslombo, ki sta potrebni za redno poslovanje skupščin. 4. Ccntralna uprava brez pristanka predsedniškega odbora, odnosno v lokalnih zadevah brez sporazuma s sekcijo, nima izvrševati intervencij. Pravilnik za zaščito članstva se mora izvajati ter so sekcije odgovorne za zaščito, ako ne sporoče centralni upravi zaščitnih primerov, v katerih je treba intervenirati. Predsodniškemu odboru je treba naročiti, da organizira in izvede najširšo akcijo za uveljavljenje učiteljske stalnosti, ureditev zakonitih predpisov glede nameščanja in premeščanja učiteljstva ter za pridobitev modernega disciplinskega postopka. 5. Vse obremenilne zadeve, ki zadevajo poedinca kot člana ali katercgakoli funkcionarja je treba izročiti stanovskemu razsodišču v razčiščenje, zaradi česar je treba takoj uveljaviti že izdelani pravilnik o stanovskih razsodiščih za centralo, sekcije in vsa sreska društva. 6. V svrho izvedbe gornjih načelnih zahtev je treba sklicati izredno glavno skupščino, ki naj brez osebnih razračunavanj izvede samo gornje načelne zadeve, ter sprejme v skladu z ostalimi stališči, ki jih je sprejel odsek za pravila na letošnji glavni skupščini v Ljubljani, spremembo pravil po gornjih načelih. Te točke naj bi tvorile podlago za ureditev razmer v Udruženju in za sporazum med sekcijami. 2. Preklic ostavke v glavnem odboru. Ker se upravni in nadzorni odbor sekcije soglasno strinjata s sklepi »izveštajnega« odbora glavne skupščine, umakne tov. Šestan po konstataciji, da se ne sme dovoliti praksa, da se zaključuje skupščina, ko še ni končala svojega dela, svojo ostavko in ostane še nadalje v glavnem odboru JUU. 3. Izključitev g. Fr. Erjayca iz JUU. Pojasnilo javnosti. Upravni in nadzorni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani sta razpravljala na svoji seji dne 3. septembra 1933 o očitkih g. Frana Erjavca, iznešenih proti predsedniku sekcije g. Ivanu Dimnkiu v 194. štcvilki »Slovenci« z8 dne 27. avgusta 1933 pod nasJovom: »Ob Erjavčevi izključitvi iz J1uV«-.tr^sc°; nik sekcije gosp. Ivan Dimnik je,n, povjel korake, da bo imel g. Erjavec pnhko prtd so- slednje: T _.. .. 1 Predsednik sekcije g. Ivan Dimmk ni , ., »; ijs/Sa ki ie g. Frana Erjavca bi1 clan razsodisca, Jn ^B^ y ^^.^ izkljucilo iz JUU ^^ razprave sodeloval in ni vp |1V» eit g.FErjavca se je —T Snoma pr_vilno in v skladu z doI2--,-1 nrH JUU kar je potrdila banovinska SšK glavni' odbor in glavna skupKin. 2 Namigavanja g. Erjavca ne zadenejo niti najmanj predsednika g. Dimnika ter so vse insinuacije, iz katerih bi mogla javnost napačno sklepati in soditi, obsodbe vredne. 3. Predsednik sekcije g. Ivan Dimnik in Jugoslovensko učiteljsko udruženje ne nosita za premestitev g. Erjavca iz Most v Vučitrn niti najmanjše odgovornosti, ker nista z njo v nobeni zvezi. 4. Predscdnik g. Ivan Dimnik tudi ni v nobeni zvezi s petkratnim odpustom g. Erjavca iz javne službe. Upravni in nadzorni odbor sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino izražata predsedniku gospodu Ivanu Dimniku popolno zaupanje in ne uvidita potrebe, da bi jemal omenjeno izjavo v obzir v zvczi s svojo predsedniško funkcijo. Pač pa smatrata odbora za svojo dolžnost, da s pričujočo objavo. v časopisju pojasnita jav- nosti neupravičenost izpada g. Frana Erjavca v »Slovencu«. VLjubljani, dne 3. septembra 1933. Upravni odbor sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udružcnja za dravsko banovjno: Engelman Mira, Ljubljana; Kobal Josip. Ljubljana; Kopač Leopold, Slovenjgradec; Mavrič Karel, Gornja Radgona; Polak Janko, Ljubljana; Verk Miloš. Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Voglar Franc, Celje. Nadzorni odbor sekcije Jugoslovenskega učitcljskega udruženja za dravsko banovino: Ivanjšič Ljudevit, Št. Jurij ob Ščavnici; Musek Ljudevit, Št. Vid pri Ptuju; Mešiček Anka, Maribor; Brezovar Matija, Št. Rupert na Dolenjskem; Požar Metod, Bohinjska Bistrica. 4. Brezposelni učit. abiturienti. Upravni in nadzorni odbor sta soglasno sprejela sklep, naj vodijo sreska društva JUU na svojih teritorijih točno evidenco o učiteljskih abiturientih in abiturientkah, ki so brez službe. Zato naj se ti pismeno javijo pripadajočemu sreskemu društvu JUU ter navedejo poleg svojih osebnih .podatkov tudi podatke o dovršenih študijah, vojni službi, eventualni sedanji zaposlitvi ter o svojifo socialnih razmerah. Navesti je tudi stalno bivališče. Sreska društva JUU bodo vzdrževala z abiturienti in abiturientkami trajne stike in jih bodo vabila kot goste in hospitante k svojim zborovanjem in k stanovsko-prosvetnemu delu. Sekcija JUU bo skušala doseči, da bi jim ministrstvo dovolilo tudi poset šol in prisostvovanje pouku, kar bi se organiziralo potom sreskih društev v sporaziumu s sreskimi šol. nadzorniki. Po možnosti bi skušala sreska društva JUU najti najpotrebnejšim poedincem tudi kako zaposlitev in začasno namestitev.