♦ # '<§ ! Poštnina plačana v gotovini GRADBENI VESTNIH LETO X V N O VEM BER 1966 ŠTEVILKA 11 GRADIS, GRADBENO VODSTVO MARIBOR: HALA VELIKE VALJARNE V TOVARNI IMPOL VSEBINA Viktor Turnšek, dipl. inž.: Dimenzioniranje po poruši- tveni metodi, obravnavano z aspekta verjetnosti . Ladislav A. Jenček, dipl. inž.-Andrej Zajc, dipl. inž.: Katodna zaščita sider jezu Melje hidroelektrarne Srednja Drava I ........................................................... Vesti Marjan Prezelj, dipl. inž.: Prefabricirana hiša za par­ kiranje ............................................................................. Mednarodno sodelovanje pri obdelavi podatkov o grad­ beništvu ......................................................................... Miran Koprivec: Križem armirana plošča — dimenzio­ niranje po grafični m etod i......................................... Vprašanja in odgovori Franc Čepon, dipl. inž.: Problem atestacije . . . . R. D.: Gradnja za t r g ...................................................... Gradbeni center Slovenije Nada Jarič-Šolmajer, dipl. inž.: Tipska vrata »Liko«, V r h n ik a ......................................................................... Marjan Gaspari, dipl. inž.: Osnutek predloga za predpis o standardni kvaliteti o k e n ......................................... Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Neža Exel, dipl. inž.: Trni za proizvodnjo votlakov . . 205 F. Jenko: Navigable connection from the basin of the Danube river to the Adriatic Sea V. Turnšek: Dimensioning by the destructive 209 method considered in probability aspect L. A. Jenček-A. Zajc: Cathodic protection of dam of Melje for hydro-electric power plant 212 Srednja Drava I 216 218 218 219 220 221 224 225 Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Uredniški odbor: Janko Bleiweis, dipl. inž., Lojze Blenkuš, dipl. inž., Lojze Cepuder, Vladimir Čadež, dipl. inž., prof. Bogo Fatur, Marjan Ferjan, dipl. inž., Vekoslav Jakopič, dipl. inž. arh., Hugo Keržan, dipl. inž., Maks Megušar, dipl. inž., Bogdan Melihar, Mirko Mežnar, dipl. inž., Bogo Pečan, Boris Pipan, dipl. inž., Marjan Prezelj, dipl. inž., Dragan Raič, Franc Rupret, Vlado Šramel, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Narodni banki 503-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za nečlane 15.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15. G RADBEN I VESTN IH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 11 — LETO XV — 1966 Plovna zveza Podonavje-Jadran DK 626.7 (Podonavje—Jadran) Splošno Zemljepisni in. gospodarski odnos Podonavja s širšim zaledjem vred ter Jadrana z Italijo in Sredozemljem in svetovnimi morji vred je vse čase izzival, čeprav skromno, kopnenovodno prometno povezovanje, v novejših obdobjih pa razne zamisli o pravi vodni zvezi teh prostorov. Pri tem se od porečij Donave savsko najbolj približa Jadranu, medtem ko se sama Donava izteka v oddaljeno črno morje. Med najstarejše zapiske o prometu v teh pro­ storih spada po grških virih sestavljen Plinijev la­ tinski opis Argonavtov — to je ilirskega plemena Japodov in njihove plovbe in prometa po Donavi, Savi in Ljubljanici ter preko Krasa na Jadran. Po tej grški pravljici je bežal kraljevič Jazon z ugrab­ ljenim zlatim runom s tovariši Argonavti na ladji Argo iz Črnega morja po Donavi in Savi na Ljub­ ljanico. Na prostoru sedanje Ljubljane je ustanovil naselbino, iz katere je vzklila ilirska in pozneje rimljanska Emona in sedanja Ljubljana. Nato se je odpravil do Vrhnike, prešel z ladjo na valjarjih Kras in se po Jadranu vrnil domov. Zgodba priča o najstarejši živahni plovbi in prometu na teh re­ kah in Krasu. Vrednost Save kot prometnice doka­ zujejo tudi zgodovinski spomeniki vzdolž Save in Ljubljanice (brežni zidovi, vlačilna steza, plovni žlebovi, ostanki pristanov itd.). Spajani plovni in vozni promet srednje Evrope s Sredozemljem, po Donavi na Črno morje, po Do­ navi, Moravi in Vardarju na Egejsko morje ter po Donavi in Savi in Ljubljanici na Jadran, je trajal iz ilirskih časov preko rimskih — s prekinjanjem med preseljevanjem narodov — preko srednjega v novi vek do pojava železnic. Vendar misel na plovbo tudi potem ni zamrla. Razen »načrta« plov­ nega prekopa od Dunaja do Trsta preko Semme­ ringa iz leta 1798 se porajajo pozneje še razne za­ misli, iz leta 1908 in pozneje madžarske za zvezo Donave po Kolpi na Reko, iz leta 1912, 1928, 1941 pa obstajajo tudi italijanske razprave o povezavi Donave in Save po Ljubljanici na Jadran in gornje- italijansko plovbo. Po letu 1945 je bilo v Jugosla­ viji v zvezi z raznimi vodnogospodarskimi osnova­ mi porečij in drugimi projekti preučevana zlasti plovba po Savi in Kolpi ali pa po Savi in Savinji ter Ljubljanici—Vipavi—Soči na Jadran. V zad- Dr. inž. FRANC JENKO njem času zopet povzema pobudo Italija, ki naka­ zuje možnost plovne zveze Podonavje—Jadran tudi preko Sore in Idrijce na Sočo. V naprednem vodnem gospodarstvu je vse spo­ sobne vodotoke in s prekopi povezane* izkoristiti kot prirodno bogastvo tudi za plovbo. V Jugosla­ viji so uporabljene državno in meddržavno* samo naj večje ravninske reke in nizvodni odseki rek za plovbo*, Donava, Tisa, Begej, Drava, Sava, na osta­ lih vodotokih plovba in pa zveza z Jadranom ni ustvarjena. Evropa ima že gosto plovno mrežo pri­ rodnih ter reguliranih in kanaliziranih vodotokov, povezanih s prekopi in rovi. Srednja in vzhodna Evropa v prekomorski trgovini teži na severna morja in Sredozemlje, pri čemer se nagiba v prometu z Afriko in Vzhodom južna Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška in Poljska skupno z južnejšimi državami na Jadran, v pro­ metu z Ameriko pa na severna morja, kar vse je podrejeno prometnim okolnostim. Možnosti plovne povezave Podonavja z Jadranom in Italijo Evropa je s kopneno plovbo docela odprta na Atlantik, na Sredozemlje pa samo 2000 km vsak­ sebi v Južni Franciji in na Črnem morju. Franco- sko-nemška-belgijska-holandska plovba, povezana s češko-poljsko-rusko plovbo je v Nemčiji že pove­ zana s podonavsko plovbo (Rhein—Main—Donau Kanal, v pripravi je »Rhein—Neckar—Donau Ka­ nal«), preko češkoslovaške pa se pripravlja zveza za Donavo pod Dunajem in Linzom (prekopi Odra— Laba—Donava in Vltava—Donava). Vsa ta plovba pa je na jugu v vsem osredju po Alpah, Dinaridih in Balkanu odrezana od Sredozemlja in svetovnih morij. Zveza Smederevo—Solim po* Moravi in Var­ darju je v premah dolga blizu 500 km, z razvodjem na nadmorski višini blizu 460. Zveza Vukovar— Šamac—Ploče po Bosni mimo Sarajeva na Neretvo je v premah dolga blizu 300 km, zahtevala pa bi med Ilidžo in Konjicem vodni rov dolžine blizu 32 km na nadmorski višini blizu 530. Zveza Vuko­ var—Šamac po Savi in Kolpi na Reko je v premah dolga blizu 400 km ter bi zahtevala skozi kras višjo in nekaj krajšo ladijsko delno rovovsko železnico, oziroma po sedanjih zahtevah glede obsežnosti ladij in prometa vodni rov od Broda na Kolpi do Reke dolžine blizu 30 km ali do Bakra 28 km, nadmorske višine iblizu 223, do morja pa proti- dvigalo. Od vseh možnosti je najugodnejša zveza preko Slovenije. Zveza bi potekala od Donave po- prekopu Vukovar—Šamac na Savo in dalje poi s plovno» energetskimi stopnjami kanalizirani Savi do Ljub­ ljane, od koder so do morja možne tri variante: 1. Varianta »Vipava«: Ljubljanica—plovni rov Vrhnika—Vipava (26 km, nadmorska višina 287,30, protidvigalo 190 m)—reka Vipava?—Soča. 2. Varianta »Jenko«: Ljubljanica—plovni rov Podlipa—Spodnja Idrija (15 km, nadmorska višina 287,30)—Idrijca—Soča. 3. »Italijanska« varianta: Sora—plovni rov Fu­ žine—Spodnja Idrija (7 km, nadmorska višina 421) —Idrij ca—Soča. Najugodnejša je varinta »Jenko«, ker pri sred- njedolgem rovu 15 km v nivoju povezuje Ljubljani­ co z Idrijoo in s tem ugodno na nadmorski višini 287,30 premaguje razvodje Donava—Jadran (važ- nješe plovbe gredo do nadmorske višine blizu 500). Tudi spajani vodno-kopenski prevoz (»hamfourgira- nje«) na ovinkih in gorstvih ni več sprejemljiv, ker gre tudi pri najugodnejših smereh na Dinar­ skem krasu za velike nadmorske višine (cesta in železnica pri Sarajevu in Gorskem kotaru nad 700 in pri Pivki 580 itd.). V premah je razdalja Vukovar—Šamac—Za­ greb—Ljubljana—Trst/Koper blizu 460 km, s čimer bi bila plovno povezana Jugoslavija v vsej glavni dolžini, računati pa je tudi s samostojno ali dodat­ no povezavo Donave pod Dunajem po? vzhodni Avstriji ali zahodni Madžarski na Savo? pri Zagre­ bu ali Zidanem mostu, s čimer se prejšnje razdalje Save do morja skrčijo na 190 in 120 km. Za plovnioo Vukovar—Monfaloone bi bil po­ treben plovni prekop Vukovar—Šamac, plovna ureditev delno s hidroelektrarnami Save, Ljublja­ nice, Idrijce in Soče ter plovni rov Podlipa-—Sp. Idrija. Plovba na ravninskih rekah je ovirana, zar radi vijugavosti in ob sušah zaradi plitvin. Sava od Beograda do Zagreba je močno vijugasta in ima največji plitvini ob ustju Drine in Bosne, Obe pli­ tvini bi bili za severozahod s prekopom Vukovar— Šamac zaobidem, pa tudi za vzhod in področje Tise bi bila najboljša Donava na Novi Sad ter prekop od Vukovara na Savo. Zelo vijugasta in daljša Sava Šamac—Beograd z dvema plitvinama bi osta­ la za lažjo in krajevno plovbo-. Prekop Vukovar— Šamac se da zaradi višinske razlike izkoristiti tudi za odvod dela katastrofalnih velikih voda Save v Donavo za poplavno zaščito Posavine od Samca do Beograda, ker obe reki nimata hkrati skrajnostnih voda (razliko stroškov za večji prekop bi morala prevzeti regulacija in plovna zaščita Save od Samca do Beograda). S samo regulacijo reke (preseki okljuk in ure­ ditev struge z zagradbami) Sava Šamac—Zagreb ni usposobljiva za večjo plovbo, potrebna bi bila Sl. 1. Kopnena plovba Evrope še močnejša doziranja sušnih voda iz akumulacij. Za večjo plovbo je najbolje kanalizirati reke na plovnoenergetske stopnje in sekanje naj hujših okljuk, s čimer bi se tudi vijugavost zmanjšala od blizu 2 na 1,2. Hribovska Sava od Zagreba do Ljubljane pa je itak uporabna za večjo plovbo> samo s kanalizacijo na energetskoplovne stopnje, s čimer in s krajevnimi rovi se tudi vijugavost zmanjša (blizu na 1,1), isto velja tudi za Idrijco in Sočo. Vmesna Ljubljanica z rovom Podlipa—Idrija bi pa bila plovna z eno samo plovnoenergetsko stopnjo pod Ljubljano ter z ureditvijo Zagrajskega prekopa in barjanskega dela Ljubljanice. Z razširjevalnim bagranjem barjanske Ljub­ ljanice bi bila rudninska ilovica območja Ljublja­ nice hkrati potiskana v velikovodne nasipe melio­ racije Ljubljanskega barja. Pretočnost Ljubljanice bi se povečala in potrebna bi bila; nova zasnova Zagrajskega prekopa in barjanske Ljubljanice, s plovbo bi bil torej hkrati rešen Zagrajski prekop in Ljubljansko barje. Rov Podlipa—Idrija bi potekal dokaj ugodno večinoma v dolomitu ter nekaj v apnencu in kar­ bonu enosmerno z izogibališči (z možnostjo poznej­ še izgradnje še drugega rova) ali pa takoj dvosmer­ no. Plovne stopnje bi bile glede na prirodne in vodnogospodarske činitelje višine 8 do 44 m, samo HE Trebuša z akumulacijo m Idrijci, bi imela 114 m, vsemu bi bilo prilagoditi tudi plovnice (dvo­ smerne ter eno- ali večstopenjske ali na protidvi- gala). Zaradi kolebanja akumulacije Trebuša do 31 m bi bila potrebna na višine 0—31 m prilagoje­ na polovica brez HE pod Spodnjo Idrijo. Plovnice potrebujejo vodo za plovbo v škodo energetike, za do 25 milijonsko-tonski promet letno v obe smeri do 4 m3/s. Verjetno bi s plovnoenergetsko izvedbo Save—Ljubljanice—Idrijce—Soče prišlo hkrati do izvedbe akumulacije Planina, ki bi sezonskoi boga­ tila Ljubljanico, Savo in Donavo za plovbo, energe­ tiko in navodnjavanje, občasno pa se bi lahko po rovu Podlipa—Idrija voda preusmerjala tudi na Idrijco in Sočo za plovbo in energetiko ter navod­ njavanje, kjer bi bil z izgradnjo Idrijce in Soče iz­ koriščen padec do morja. Zlasti bi ob suši potrebo­ vala dodatne vode plovnica pod Spodnjo Idrijo, oziroma bi se morala preurediti na preprečevanje ali protidvigalo, ker so akumulacije v kraškem porečju gornje Idrijce predrage. Pod bodočo aku­ mulacijo Idrijce v Trebuši bo nizvodno več vode za razne potrebe, za energetiko in plovbo do morja in za navodnjavanje dela Vipavske doline in Fur­ lanije. i Gospodarnost plovne zveze Podonavje — Jadran Za vodni promet je v primerjavi z železnico potrebno blizu 20-krat manj energije in osebja, plovila so 5-krat lažja in 20-krat cenejša od želez­ niških vozil. Hkrati z elektrifikacijo in avtoma- cijo železnic se tudi plovba stalno zboljšuje in po- cenjuje (pogon na nafto ali tekoči plin, šlepi tudi na lasten pogon in na težo do 5000 BT, remorkerji s posadko treh ljudi in avtomatizirano povorko na potiskanje z do 2 X 5 šlepov tovora do 40.000 ton itd.). Glede na vse to in ogromni gospodarski razvoj Evrope in svetal in s tem vsega prometa so prvotne zamisli plovbe Podonavje—Jadran na do 1000-ton- ske šlepe in 5—10-milij on tonski promet preživete. Kljub lažjim finalnim izdelkom ter nafto- in pli­ novodom (tudi na vtekočinjen plin) ves in tudi vodni promet v svetu še vedno narašča (npr. Rena pri Rotterdamu 120, Sueški prekop 200, Donava Djerdap 7 milij., z zasnovo plovnoenergetske stop­ nje 90 milij. ton letno), plovbo Podonavje—Jadran bo zasnovati vsaj na 2000-tonske šlepe in 25-mili- jonskotonski promet letno, Trst, Koper, Benetke in Milano bi postala velika evropska rečnomorska pri­ stanišča, z rečnim prilivom in odlivom morda po 5 do 10 milijonov ton letno, končne kopnenoplovne po­ staje pa bi bile Torino in Alessandria pred Genuo v Italiji ter Lugano in Locamo v Švici. Od najvaž­ nejših nalog bodoče študije bi bila proučitev plovne zmogljivosti gorske Save ter Idrijce in nizvodne Soče glede na vijugavost dolin, višino plovnoener- getskih stopenj (do železnic itd.), možnosti korekcij struge in izvedbo zaobhodnih rovov in stroške. Stroški izgradnje plovne zveze Podonavje— Jadran bi bili po presoji naslednji: mia N din 1. Prekop Vukovar—Samac 60.000 m X 400 m2 X 10 N d i n ..................................... 0,24 2. Plovnice z ev. rovi vred, od nizke vode Donave v Vukovaru kot 79,50 do nizke vode razvodja Ljubljana—Idrija kote 287,30 ter do morja, skupno višinsko 495 m po 4 mio N din . . . . . . . 1,98 3. Ureditev Zagrajskega prekopa v Ljub­ ljani .............................................................. 0,10 4. Ureditev barjanske Ljubljanice . . . . 0,10 5. Vodni rov dvosmerne širine blizu 25 m z vso opremo in zračenjem, 15 km po 0,08 mia N d i n ...........................................1,20 6. Korekcije vodotokov, zaobhodni rovi, velikovodne zaščite itd............................. 0,10 7. Rečna pristanišča Vukovar, Samac, Brod, Gradiška, Dubica, Sisak, Zagreb, Brežice, Krško, Zidani most, Zagorje, Litija, Ljubljana, Vrhnika, Idrija, Most na Soči, Anhovo, Solkan, Gorizia, Monfalcone (stroški razširitve Trsta, Kopra itd. po­ sebej), 20 pristanišč po 0,008 mia N din 0,16 8. Ureditev prizadetih cest in železnic, vo­ dovodov, kanalizacij, mostov itd. . . . 0,10 Skupno . . . 4,00 toda pri stopnjah samo z deleži za plovnice in ne tudi za hidroelektrarne. Vse stopnje bi bile vza­ jemno plovnoenergetski objekti, razen stopnje Do­ nava—Sava v Samcu, kjer razen za plovbo ne bi bilo pretoka, in pa stopnja Sp. Idrija—Trebuša, kjer bi višina kolebala po spodnji vodi od 0 do 31 m. Savska stopnja pod Samcem in morda še pri Sabcu pa bi bili vodnoenergetski z ev. manj­ šima splavnicama za krajevni savski promet in njiju stroški tudi niso vneseni v gornji stroškovnik. Vseh vzajemno s plovbo zgrajenih hidroelek­ trarn od Samca do Jadrana bi bilo skupnoi 27 HE poprečno letne energije 3800 GWh (prišteti sta tudi obstoječi HE Doblar in Plave zaradi prilagoditve, energetske izgube zaradi plovnic niso- upošteva­ ne, sicer pa bi bile krite s polsezonsko zboljšavo do 10 m3 (vštevši verjetno stalnejšo ojezeritev Cerkniškega jezera). Stroški zanje bi bili: 27 HE po 0,15 mia N din = 4,0 mia N din, s ceno elektrike na pragu elektrarn blizu 0,12 X 4,0 mia N din: 3.800,000.000 kWh = 0,012 N din/kWh. Letni stroški kapitala ter vzdrževanja in obrato­ vanja plovnice Podonavje—Jadran bi bili blizu 10 % investicij ali 0,40 mia N din. Vodni promet pri brezplačnem propustu na prirodnih rekah je kla­ sično blizu 3-krat (pri vijugastih rekah 2-krat) in z modernizacijo plovbe, kljub istočasni moderni­ zaciji železnic, blizu 4-krat cenejši od železniškega. Pri umetnih plovnicah naj bi bili vsaj za neko ob­ dobje stroški plovbe kot konkurenčni polovica že­ lezniških, razlika pa naj bi krila stroške plovnice. Pri zaokroženi dolžini Vukovar—Trst/Koper i za železnico i za plovnico blizu 500 km ter pri eko­ nomski ceni železniškega prevoza za srednjevredne gmote blizu 100 N din/tona je to za 25 milij. ton prometa letna prevoznina blizu 2,5 mia N din. Plov­ ba naj bi stala polovica tega ali 1,25 mia din, od tega blizu pol na pol za plovboi in plovnico ali blizu po 0,6 mia N din, kar kaže v primerjavi z letnimi stroški plovnice 0,40 mia N din na gospo­ darnost te plovbe. Celotno pa gre še za večje gospodarske koristi prometne skrajšave dela Evrope na, Sredozemlje po Donavi—Savi in še bolj pozneje po prekopu Donava pod Dunajem—Sava. Jugoslavija bi hkrati pridobila razširjeno ceneno notranjo plovbo (Srbi­ ja—Vojvodina—Bosna—Hrvatska—Slovenija, pre­ mogovnik Zagorje—toplarna Ljubljana, pozneje boksit Dalmacija—aluminarna Kidričevo itd.) in odlično vzdolžno povezavo države s svetovnimi morji, kar bi povečevalo konkurenčnost in poživ­ ljalo vse gospodarstvo. Sedanji plovni promet v Podonavju ni odločilen za bodoči promet, ker spo- polnitev in zboljšava prometnic ustvarja k obsto­ ječemu prometu nove vrste in količine ter smeri prometa. Zaradi narodnih in mednarodnih koristi, zu­ nanjih pobud in verjetnega sodelovanja mednarod­ nega kapitala (po predvidevanju italijanskih usta­ nov bi Italija prispevala do 3U stroškov za študije in projekte) ne bi bilo umestno odklanjati te med­ narodne plovne zveze Podnavje—Jadran, ampak jo je nujno proučiti, izsledkom pa prilagajati bo­ doča večja ukrepanja v teh porečjih. Neodgovorno in nedopustno pa bi bilo, daj bi kdorkoli od današ­ njega pokolenja po občutku in razpoloženju vplival na to, da plovba bo ali plovbe ne bo. Pri vsem tem ne gre za kakršnekoli nove dra­ ge in tvegane projekte in gradnje, ampak za cene­ no ponovno presojo umestnosti ali neumestnosti ter upoštevanja ali neupoštevanja bodoče plovne povezave Podonavja z Jadranom preko- Slovenije. Z e sama zboljšava plovnic in plovil v zadnjih de­ setletjih ter zlasti potiskanje kompaktnega bloka plovil namesto vlečenja šlepov, s pocenitvijo plovbe skoraj na polovico, zahteva ponovno proučitev vseh dosedanjih razprav o plovnicah in plovbi Podonav­ je—Jadran, tako da bodo možni brez tveganja, po potrebi in umestnosti tudi na plovbo prilagojeni, večji projekti in objekti prizadetega območja. Jas­ nost je potrebna tudi že zaradi vprašanja jakosti in načina skorajšnje podaljšave plovbe od Siska do Zagreba, od koder dalje bi se plovba izvajala postopno, ali pa kot mednarodna plovba z medna­ rodnim kapitalom tudi naenkratno, vendar verjetno ne pred 10 do 20 leti. F. JENKO NAVIGABLE CONNECTION FROM THE BASIN OF THE DANUBE RIVER TO THE ADRIATIC SEA The European inland navigation is directed mainly to the North Sea and to the Atlantic Ocean, meanwhile to the Mediterranean there is only one way in the south France, and the other, to the Black Sea is 2000 km away. The most favourable connection between the Basin of the Danube River, Adriatic Sea, and Italy is through Slovenia. The way would lead through the Vukovar—Samac Canal and on the canalized River Sava to Ljubljana. Further on, from Ljubljana to the s is sea, there are three variants discussed in detail. The article gives the economic analysis of the navigable connection from the Basin of the Danube River to the Adriatic Sea. In conclusion an appeal is made for not refusing in advance this navigable connection. It has to be studied first. All larger arrangements of these river basins are then to be made according to the re­ sults of the investigation. Dimenzioniranje po porušitveni metodi, obravnavano z aspekta verjetnosti VIKTOR TURNŠEK, dipl. inž. DK 624.07:519 Predvsem pri izjemnih obremenitvah, kot sta to npr. veter in potres, nam dopustne napetosti ne morejo dati pravilnega merila za varnost kon­ strukcije. Intenzivnost teh obremenitev, prevzeta v tehničnih predpisih, ne predstavlja srednje vred­ nosti, temveč intenzivnost, ki nastopa z določeno nizko pogostostjo in verjetnostjo. Distribucija iz­ jemnih obremenitev ne bo simetrična, kot je to normalna Gaussova distribucija. V kombinaciji izjemnih obremenitev z obremenitvami, kot je to lastna teža in koristna obremenitev, je še tudi smer učinkovanja na zgradbo različna. Primerjati moramo neposredno obremenitev in njeno kombinacijo z odpornostjo na porušitev, pri tem pa je upoštevati različne distribucije, tako na strani sil, kot tudi na strani obremenitev. faktorjem varnosti, bo v posameznih primerih, oziroma časovnih razdobjih manjša, če je odpor­ nost manjša in obremenitev večja, kot je to v ra­ čunu predvideno. Ker pa je raztros okrog privze­ tih vrednosti mogoče tretirati kot verjetnost, lahko tudi primer porušitve ob privzeti coni varnosti izrazimo kot verjetnost primera, da je odpornost enaka obremenitvi. V primeru Gaussove normalne distribucije in­ tenzivnosti tako na strani obremenitve je verjet­ nost porušitve dana z enačbama (glej tudi sliko 1): oc 1/Vr 1. Definicija varnostnega faktorja z aspekta verjetnosti porušitve Varnostni faktor je definiran kot razmerje med odpornostjo konktruktivnega elementa in pri projektiranju privzeto obremenitvijo. Pri konkretni izvedbi pa odpornost ne bo ved­ no enaka v računu privzeti vrednosti, temveč bo variirala s kvaliteto materiala, ki ima svojo sred­ njo kvalitetno vrednost in svojo distribucijo. Prav tako pa tudi konkretne obremenitve, ki so v ra­ čunu privzete, ne bodo konstantne in bodo vari­ irale v različnih objektih in v različnih časili okrog privzete vrednosti. Privzete, oziroma normi­ rane intenzivnosti izjemnih obremenitev bodo na­ stopale le z določeno verjetnostjo. Poleg tega pa bodo te obremenitve nastopale še zelo poredko (potres). Razlika med odpornostjo in obremenitvi­ jo, ki predstavlja zono varnosti in je določena s 1/Vr — 1/Vp2 + V,,2 n,,2 (D Pri tem pomeni: W„ Vn = - V r «D P" __Sp Po ' . Sq qo jv Z „' verjetnost porušitve faktor varnosti, to je razmerje med srednjo vrednostjo odpornosti in sred­ njo vrednostjo obremenitve varianca obremenitve pri standardnem odklonu Sp varianca odpornosti pri standardnem od- 1 klonu s,, varianca zone varnosti Z0 pri standard­ nem odklonu sr Standardni odklon Sr je dan s sr = kSn2 + s,,2 __ l _ 1 VItt 6), n o r m a / n a d istn 'bucl/O r * r H + rp ^por ' / 27T / i 1/ k HZpor °/° 0 SO, 0,5 10,8 1, o 15,8 1,5 6,68 2,0 2,78 2,5 0 ,6 2 5.0 0, 16 3, 5 0,02 5,q o.oo e d t V- JLZo Io fr f K VP Po Vr Zo - ( P o - f ) p o VVfi+Vfn* vl . -S _ si. 1 L0 6 A R ITM IC N A D ISTR IBUCIJA PR! O B R E M E N IT Y A H IN N O R M ALN A DISTRIBUCIJA PR! O D P O R N O S TI Pri izjemnih obremenitvah bo distribucija obremenitev večinoma asimetrična. Če privzame­ mo normalno logaritmično distribucijo' na strani obremenitev in Gaussovo normalno distribucijo na strani odpornosti, je možno cono varnosti izraziti z logaritmom n0 ter tako v logaritmičnem merilu dobiti na obeh straneh Gaussovi normalni distri­ buciji (sl. 2. in sl. 3). Verjetnost porušitve, izražena z varianco Vq na strani odpornosti in z varianco T na strani obremenitve, je dana z enačbo 1/Vl­ ili n0 Vt2 + Vq2 (2) pri tem pomeni: Normirana obremenitev p naj ne bo srednja vrednost p0, temveč vrednost, ki nastopa z neko manjšo verjetnostjo. To verjetnost lahko izrazimo, če je distribucija normalna Gaussova distribucija, z izrazom tp • sp. Dobimo tako relacijo med p in p0 P = P„ (1 + tp Vp) Vrednost tp nam torej pove za kolikokratni standardni odklon je vrednost p večja od p0. Iz tabel lahko za vrednost tp direktno odčitamo ver­ jetnost nastopanja vrednosti p. Tudi odpornost naj ne predstavlja vrednosti, ki nastopa s 50 °/o verjetnostjo, torej srednjo vred­ nostjo, temveč vrednost, ki nastopa z določeno verjetnostjo. Tako lahko odpornost, ki jo bomo vzeli v račune, izrazimo z odpornostjo, zmanjšano za tq kratni standardni odklon sp od srednje od­ pornosti q„ q = q0 (1 + tq V,) Odnos med varnostnim faktorjem n0, ki se na­ naša na srednje vrednosti, in varnostnim faktor­ jem n, ki se nanaša na privzete vrednosti q in p, je dan z enačbo P O R U S I T / E N I P O G O J / 'It (n n\ 1/ / r - 2 , 5 / - 0 , 1 0 K’ 2 T’ 1 n.fC/Ttr i r % n 1,2 n 1 « V i . S S It,2 1 ,5 6 ,7 2 ,16 2 .6 2 2,3 f . i 2 1 ,5 6 2 2 5 1,8 0 ,9 5 1 , 1 5 2 ,5 0 0,5 0,60 0.96 V/ fn n0 t ,T n Po f 1 - « t y ^ l/y r _ t r T + 1 -1 0 4 ,) n ’ C-l-K/J e ~ V Če te zadnje vrednosti vnesemo v enačbi 1 in 2, dobimo tako verjetnost izraženo z varnostnim faktorjem n. Za primer Gaussove normalne distribucije na strani obremenitve in odpornosti dobimo tako: n — 1/Vr = V . tq 1 + Vp tp V/ n2 Vfl2 + Vp2[ - ----- » U + Vptpj (4) Za primer normalne logaritmične distribucije na strani obremenitve in Gaussove normalne di­ stribucije na strani odpornosti pa tp T + 1„ 1/Vr 1 - Vq t„ yT2 V 2 q (5) Verjetnost porušitve naj bi načelno bila enaka za vse konstrukcijske elemente in to pod pogojem, da je varnost objekta kot celote v enaki meri od­ visna od varnosti vseh konstrukcijskih elementov, ne oziraje se na vrsto konstrukcij in materiala. č e privzamemo 1/Vr = 3, kar predstavlja 0,13- odstotno verjetnost porušitve posameznega elemen­ ta, lahko iz gornjih dveh enačb računamo varnostni faktor n. V naslednjih dveh tabelah je prikazano, kakšen je pod istimi pogoji verjetnosti rušenja varnostni faktor, če variira normirana vrednost obremenitve p kot funkcija verjetnosti nastopanja. Pri tem je od­ pornost privzeta z dvakratnim standardnim od­ klonom, nižja od srednje odpornosti q0- Obremenitev in odpornost se distribuirata po Gaussovi normalni distribuciji. Wp t VLp vp 2. Vn n no 50 % 0 1,9 31% 0,5 § O 1,72 im 16% 1 o © 1,55 csf 7,7 % 1,5 1,45 Obremenitev se distribuira po logaritmični normalni distribuciji, odpornost pa po normalni Gaussovi distribuciji. Wp tp T 2. Vq n "o 50 % 0 1,45 31% 0,5 o 1,35 oco 16% 1 © 1,20 7,7 % 1,5 1.08 Če primerjamo izračunane varnostne faktor­ je n v gornjih dveh tabelah, vidimo, da varnostni faktorji padajo, čim manjša je verjetnost nastopa­ nja normirane distribucije p, in da distribucija obremenitve bistveno vpliva na faktor varnosti. Nadalje vidimo iz primerjave varnostnega faktorja nf. nasproti n pri privzeti srednji vrednosti za p, torej p = po, ki ima 50% verjetnost, da varnostni faktor n lahko pade od 2,45 na 1,90 pri normalni Gaussovi distribuciji in od 1,80 na 1,45 pri loga- ritmični distribuciji, če mesto srednje vrednosti za odpornost vzamemo odpornost, ki nastopa s 97 % verjetnostjo. Pri vseh teh primerjavah pa moramo imeti pred očmi, ..da je verjetnost porušitve pri vseh primerih dana z 1,3% verjetnostjo. Viktor Turnšek, Civ. Eng. DIMENSIONING BY THE DESTRUCTIVE METHOD CONSIDERED IN PROBABILITY ASPECT S u m m a r y The report treats the dimensioning considered in bution of loading. There is treated also an example probability aspect with normal structure resistance where standard or treated loading is not a mean distribution as well as asymmetric logarithmic distri- value but the value with a certain probability. Katodna zaščita sider jezu Melje hidroelektrarne Srednja Drava I DK 620.197:627.8 Izvleček V razpravi obravnavamo elemente katodne zaščite in pogoje za njeno aplikacijo na sidrih jezu v Meljah hidroelektrarne Srednja Drava I. Izme­ rili smo specifično upornost zemljišča in iz infor­ mativnih opazovanj na terenu ocenili največje možne tokove. Glede na velikost električne upor­ nosti zemljišča in tokove v zemljišču smo v prak­ tični izvedbi uporabili kot anode Zn palice, katerih aproksimativna življenjska doba naj bi bila 20 let. Uvod Znano je, da imamo za korozijo kovin v zem­ ljiščih nastale tvorbe kemičnih spojin, v katerih so udeleženi tudi atomi kovin. S stališča koroziv- nosti ni najvažnejše poznavanje tvorb samih ali narave njihovega nastanka, temveč je predvsem zanimivo vprašanje, kako atomi kovine prehajajo v zemljišče. Odgovor je na dlani. Kovina vsebuje poleg nevtralnih atomov tudi kovinske ione (nabite pozitivno) in proste elektrone. Pozitivni ioni kovin kažejo navzven določeni tlak (analogno ozmotske­ mu tlaku v tekočinah), kateri povzroča na stični ploskvi kovina/zemljišče gibanje ionov v zemljišče (elektrolit). Tudi iz nevtralnih atomov kovin na­ stajajo v elektrolitu ioni, če le ta vsebuje vodo, ki je delno ionizirana, tako da so prisotni ioni H+ in hidroksilni ioni OH“ ; kovinski atomi v tem pri­ meru vežejo pozitivne naboje vodikovih ionov, tako da nastajajo kovinski ioni, ki gredo v elek­ trolit. Kovine imajo različno moč vezave nabojev; nekatere kovine zelo lahko odvzamejo naboje dru­ gim. Železo npr. zelo hitro odvzame pozitivne na­ boje ionom bakra, kar pomeni, če namestimo Fe elektrodo v raztopino Cu sulfata, ioni Fe naglo difundirajo v raztopino, medtem ko se kovinski Cu izloča. V praksi seveda ni nujno, da bi poznali absolutne vrednosti elektrolitskega potenciala, ki določa različno moč vezave nabojev, temveč dolo­ čamo relativne vrednosti, kjer imamo za primer­ jalno elektrodo navadno vodikovo elektrodo. Po­ tencialna razlika za dve kovini, določena iz tabele za standardni elektrodni potencial (SEP), je apro­ ksimativna indikacija za napetost, ki se ibo razvila med dvema elektrodama, kateri smo namestili v elektrovodni raztopini, to je v raztopini, ki vse­ buje ione. Eksaktno vzeto, je napetost odvisna od raztopine, njene koncentracije, temperature, kakor od vrste drugih faktorjev. Če elektrodi med seboj zvežemo, začne teči električni tok in ena izmed elektrod začne korodirati (anoda), medtem ko osta­ ne katoda neprizadeta. Celotna korozija je odvisna LADISLAV A. JENCEK, dipl. inž. - ANDREJ ZAJC, dipl. inž. od električnega toka in časa, v katerem je bil električni krog sklenjen. Ta na kratko opisani mehanizem je razlaga za galvansko ali bimetalno korozijo, kjer zvežemo skupaj dvoje različnih kovin, ki sta v elektropre- vodnem zemljišču, oziroma v vodi. Takšna elek­ trolitska celica, kjer je potencialna razlika galvan­ skega oziroma zunanjega izvora, je tudi bazična ideja za katodno zaščito. Pri tem imamo celotno železno konstrukcijo v zemlji za katodo in nekje na najbolj ugodnem mestu namestimo anodo. Le ta je navadno iz materiala, ki je naravno anoden k železu (galvanski sistem), ali pa iz grafita ozi­ roma Si-železa, če imamo za električno napetost zunanji izvor. V nadaljnjem si oglejmo na kratko elemente katodne zaščite, temeljna eksperimentalna merje­ nja, ki so odločujoča za izbiro elektrod, kakor praktično rešitev vprašanja katodne zaščite sider jezu Melje hidroelektrarne Srednja Drava I. Proces korozije in zaščita Iz teorije termodinamike in kinetike kemičnih reakcij za korozijo dveh različnih kovin, ki sta električno med seboj zvezani in potopljeni v elek­ trolit, sledi, da se poveča korozija bolj aktivne ko­ vine in da je, ob dovolj velikem negativnem po­ tencialu druge kovine, zadnja katodno zaščitena Proces sam je kompleksen, tako da so kvantita­ tivna razglabljanja težavna in zapletena, pred­ vsem zaradi sprememb pH in koncentracije kisika v elektrolitu (1), (2), (3). Pri tem imamo opravka s tokom ionov v elektrolit in s tokom elektronov preko kovinskega spoja med obema elektrodama. Hitrost korozije je na splošno odvisna od vrednosti za električni tok; ta je odvisen od celotne napetosti (EMS) in sprememb idealiziranih ohmskih in ne- ohmskih upornosti v električnem krogu. Lahko rečemo, da ločimo tri mehanizme, ki zmanjšujejo ali preprečijo korozijo bolj plemenite kovine, če apliciramo katodno zaščito: a) potencial kovine se zniža, tako da nastane katodni proces na celi njegovi površini, to je, ne nastaja M M2+; b) elektrolit v neposredni okolici katode po­ staja bolj alkalen, kar ima za posledico redukcijo kisikovih ali vodikovih ionov. To pa obenem po­ meni za kovino, da se ta nahaja v bolj alkalnem mediju, kjer je vrednost za pH večja, kar prav tako preprečuje korozijo; c) povečanje vrednosti za pH povzroči nada­ lje tudi precipitacijo netopnih soli, kot sta npr. CaCOj, Mg (OH)ä, katere se lahko nabirajo na ko­ vinski površini in tvorijo po daljšem času zaščiteno kalcinirano lupino. Pri tem opozorimo le še na pojav na stičnih ploskvah kovina/medij, ki lahko nastane ob zelo velikih vrednostih za pH. Nastaja lahko saponiza- cija oljnih faz premazov, kar ima za posledico po­ večanje električnih tokov in s tem skrajšanje živ­ ljenjske dobe anode (4). Za izvor napetosti (EMS) imamo v našem pri­ meru razliko potencialov za Zn in Fe, katerih vrednosti merimo s celico Cu/CuSCh in elektron­ skim voltmetrom. Sodimo, da je železna konstruk­ cija zaščitena, če je električni potencial le-te vsaj — 0,85 V (5), (6). Na splošno morajo biti merjenja reproducibilna v daljših časovnih intervalih in skrbeti moramo, da je napaka čim manjša. Pri­ merno je, da pri merjenjih uporabljamo iste refe­ renčne elektrode, npr. celico Cu/CuSC>4. Če teče med obema elektrodama električni tok, imamo opravka' s potencialnim gradientom med anodo in zaščiteno površino. Del tega potenciala ima lahko vpliv na referenčno elektrodo, zato moramo po­ tencial kovinske konstrukcije meriti v neposredni okolici konstrukcije same. Dalje se pojavlja pri merjenju potenciala napaka zaradi difuznih poten­ cialov, variacij celice Cu/CuSOj, ki jih povzroča temperatura ali sprememba v koncentraciji elek­ trolita, kakor napake, ki so lastne električnim merjenjem. V celoti računamo s ± 40 mV. Za kriterij zaščite imamo, kakor smo že de­ jali, električni potencial konstrukcije, to je kovin­ ski sistem je polariziran na potencial odprtega kroga anode (za železo —0,85 V, merjeno s celico Cu/CuSCb). Eksperimentalna opazovanja kažejo, da je koristno znižati potencial, npr. na —0,95 V (7), če vsebuje elektrolit aktivne sulfatne bakteri­ je, kajti v tem primeru zmanjšamo tudi korozijo, ki nastane zaradi bakterij. Lastnosti zemljišča Geološko sestavljajo zemljišče lapornaste tek­ tonske gline. Za oceno elektroprevodnih lastnosti zemljišča, ki imajo največji vpliv na proces koro­ zije sider, si oglejmo bližje merjenje električne upornosti, kakor merjenje aproksimativnih tokov za sistem Fe/Zn, ki je lociran v takšnem zemljišču. Merjenje električne upornosti zemljišča. Elek­ trično upornost zemljišča izražamo navadno v Q cm in jo merimo lahko na različne načine (8), (9). V našem primeru smo merjenja izvedli po mo­ dificirani Wennerjevi metodi, kjer ob določenih pogojih velja za električno upornost g = KFU/I, če pomeni U električno napetost in I električni tok. Pripomnimo le, da naj bo ohmska upornost volt- metra dovolj velika, čemur pa preprosto zadosti­ mo, če uporabimo elektronski voltmeter. Uporab­ ljene elektrode Cu/CuSOj so izločile pojav polari- zacijskih napetosti, ki sicer nastopajo pri takih merjenjih. Za izvor napetosti smo uporabili suho baterijo 75 V oziroma 150 V. Izmerjene vrednosti električne upornosti imamo za poprečne vrednosti, ki ustrezajo zemeljskim plastem, katerih debelina I Sl. 1. Shematićni prikaz situacije sider in anod v prečnem pre­ rezu jezu je v mejah razdalj med elektrodami (v našem pri­ meru 100 cm in 159 cm). Za vsa tri mema mesta smo pripravili svež odkop, da bi na ta način izme­ rili čimbolj realne vrednosti. V času meritev pa­ davin ni bilo, temperatura pa se je gibala od + 1°C do +2° C. Rezultate merjenj prikaže ta­ bela I. Tabela I Memo mesto Električna upornost v L2 cm Lokacija mesta v mm i 3735 ± 68 244,5 2 2013 ± 20 245,0 3 2032 ± 24 245,0 Najdene vrednosti za električno upornost zem­ ljišča imamo tudi za poprečne vrednosti, ki so veljavne v globljih plasteh, saj geološka razisko­ vanja kažejo, da se profil rečnega dna sestoji le iz lapornastih tektonskih glin. Korozija v zemljiščih je vodna in njen meha­ nizem je elektrokemične narave. Tako ekstremno kisla zemljišča (pH ~ 4,0) povzročijo zelo hitro korozijo kovin. Merjenja kažejo, da v našem pri­ meru leži vrednost pH v območju 7,5. Voda v zem­ ljišču je tudi topilo za različne soli. Na splošno sodimo, da so v raztopini verjetno kationi kalija, natrija, magnezija in kalcija. Alkalna zemljišča bodo vsebovala predvsem magnezij in kalcij. Lah­ ko rečemo, da je skupna lastnost soli teh elemen­ tov, da pospešujejo kovinsko korozijo, zadnji dve tvorita na površini kovine tudi netopne okside in karbonate, ki ugodno vplivajo na zaščito kovinske armature. Podobna razglabljanja ustrezajo tudi za naše zemljišče, saj je le-to po svojem nastanku morska usedlina, ki vsebuje vrsto soli. Zato lahko priča­ kujemo majhno vrednost za električno upornost, kar se z našimi meritvami dobro ujema. Merjenje aproksimativnih tokov za sistem Fe/Zn. Vrednosti za električno upornost zemljišča kažejo, da lahko v tem primeru apliciramo oba načina katodne zaščite: z zunanjim ali z galvan­ skim izvorom. V našem primeru sodimo, da je najbolj ugodna rešitev z uporabo Zn anod (10), (11). Zato smo izvedli informativne laboratorijske poskuse na terenu samem. V laporna tla smo v treh mernih točkah (pi = 3735 Q cm, pa = 2032 ßcm in gs — 1920 Ü cm) namestili železno palico, ki naj bo katodno zaščitena, in ustrezno Zn elektrodo. Elektrodi smo kratko sklenili preko mA-metra in istočasno merili električni potencial železne elek­ trode k zemljišču preko celice Cu/CuSCh. Merje­ nja kažejo, da je povprečna vrednost za električni potencial — 0,89 V, medtem ko se vrednost za elek­ trični tok giblje v mejah od 170 /iA do 270 /jA. Glede na ta informativna opazovanja lahko sodimo, da dosežemo v vseh primerih, to je za zemljišče z manjšo oziroma z večjo električno upornostjo, dovolj velike negativne potenciale, da je Fe elektroda popolnoma zaščitena pred korozij­ skimi pojavi. Če površino Fe elektrode prevlečemo s premazom, zmanjšamo s tem aktivno površino. Tako smo npr. zmanjšali aktivno površino za 50 ®/o in merjenja so pokazala zmanjšanje tokov za polo­ vico, medtem ko je bil električni potencial — 0,94 V. Gornja opazovanja kažejo, da je gostota tokov znatna, saj dosega 12 mA/sqfeet, kar kaže skupaj z električno upornostjo 2000—4000 Ü cm na zem­ ljišče, ki je močno agresivno (12). PRAKTIČNA IZVEDBA KATODNE ZAŠČITE SIDER Namestitev anod. Sidra smo katodno zaščitili z uporabo Zn anod. Odločujoče za to je bilo: a) enostavnejša tehnika izvedbe; b) zmanjšanje interferenčnih tokov med ar­ maturo podslapja in sidrom oziroma anodo; c) ugodno zemljišče za takšno izvedbo katod­ ne zaščite. Iz slike 1 je vidno, kako je situiranih šest si­ der v vsakem pretočnem polju. Le-ta so dolga okoli 20 m in izmenoma nagnjena za kot 25° in 13° proti vertikali in vložena v vrtine premera 116 mm. Glede na lego sider so Zn anode nameščene tako, da je električno polje kar najbolj simetrično, to je, vsako sidro ima svojo anodo v razdalji 1 metra v nizvodni smeri vzporedno s sidrom, kakor to prikaže slika 1. Anode so vložene v vrtine premera 116 mm, globine 12 m v posebno pripravljeno anodno le­ žišče. Izbrana globina anodnih ležišč nam zelo močno zmanjša obstoječe interferenčne tokove med Zn anodo in armaturo betona. Posamezna Zn ano­ da je sestavljena iz treh zaporedno vezanih manj­ ših Zn anod in zvezana preko vodotesnega kabla z glavo sider tako, da je možno meriti nad izvrti- no anode električni potencial sidro/zemljišče, ka­ kor ustrezni električni tok. Nadrobno o sidru. Sidro sestavlja 78 žic pre­ mera 5 mm in dolžine 20 m. Le-to je bilo takoj po vstavitvi zalito s cementno malto do višine 8 m in dolito do vrha po preteku enega meseca. Glede na podatke sledi, da je celotna površina sidra približ­ no 24,4 m2. Aproksimativno gostoto električnega toka za neprevlečeno (golo) sidro smo ocenili glede na informativna merjenja navedena v prejšnjem poglavju, pri katerih smo našli, da je gostota oko­ li 12 mA/sqfeet, tako da bi bil celotni električni tok za eno sidro približno 3,2 A. Ocenjeni tokovi za sidro so znatni, kar naj ilustrira letna poraba Zn anode. Če računamo, da porabimo za ampersko leto skoraj 11,5 kg Zn, po­ tem pomeni tok 3,2 A letno porabo 36,8 kg Zn. Zmanjšanje tokov lahko dosežemo le s prevleče- njem površine sidra z ustreznimi premazi. Ob po­ goju, da je prevleka solidno izvedena, lahko skle­ pamo, da bo ustrezni tok okoli 1 A, kar pomeni približno porabo 11,5 kg Zn letno. Pripomnimo le, da imamo to ocenjeno vrednost za električni tok za najbolj neugodno, saj smo sklepanja izvedli iz opazovanj v zgornjih plasteh lapornastega sloja z električno upornostjo 2000 Q cm, kar merjenja električnih tokov za sistem sidro/Zn tudi potr­ jujejo. Ker sidro križa železno armaturo podslapja, nastanejo pri katodno zaščitenem sidru interfe­ renčni tokovi, ki povzročajo korozijo nezaščitene armature. Izvor teh tokov je električna potencial­ na razlika med zaščitenim sidrom in nezaščiteno armaturo. Za zmanjšanje teh interferenčnih tokov je možno več poti (13). V našem primeru aplicira­ mo vstavitev visoko ohmske upornosti okoli sider na področju debeline betonske konstrukcije pod- slapja, praktično 7 m od zgornje glave sidra. To zaščito smo dosegli z ovitjem zgornjih 7 m sidra s trakovi iz plastike in dodatnim premazom z do­ bro viskozno bitumensko maso. Za sidro so posebnega pomena še medsebojni vplivi pojavov korozije in napetostnih stanj v ma­ terialu. Danes sodimo, da imamo tu opravka s transgranularno in intergranularno korozijo, ki lahko skupaj z dislokacijskimi pojavi in inhibitorji privede do krhkega loma. Ustrezno velja tudi za pojave utrujenosti materiala, ker korozivni medij močno znižuje odpornost proti utrujenosti. Raz­ glabljanja in opazovanja o teh problemih, ki jih lahko zasledimo v literaturi, pa kažejo, da razvoj le-teh znatno zavremo, če apliciramo katodno za­ ščito (14). Zn anode. Za anodni material uporabljamo elektrolitski cink. Danes sodimo, da je najugod­ nejše, če nečistoča Fe ne presega 0,0014 "Vo (15). Večje vsebnosti Fe namreč povzročajo skrajšanje življenjske dobe za Zn anodo. Anodni material z večjo vsebnostjo Fe korigiramo z dodatkom Al + Cd oziroma Al + Si. V našem primeru so anode izdelane iz elektrolitskega cinka Cinkarne Celje, katerega kemično analizo prikaže tabela II. Tabela II •/o A l "/o Cd */o Fe Zn 0,13 0,51 0,0014 ostalo Cink in njegove legure so zelo odporne proti koroziji. Izvor tega je v sposobnosti tvorbe povr­ šinskega zaščitnega filma, ki sestoji iz cinkovega oksida in hidroksida, oziroma različnih bazičnih soli, kar je odvisno predvsem od okoliščnega me­ dija. Omenimo le še to, da je nastanek filma močno odvisen od pH medija, kot to prikaže slika 2. Ker je anoda nameščena v anodnem ležišču, ki je vodna suspenzija 25 % gipsa, 25®/o Na2SOi in 50 %» gline (16), torej alkalno (pH ~ 8) in se ta alkalnost zaradi aplikacije katodne zaščite še po­ večuje, sodimo iz diagrama, da je hitrost korozije neznatna, kar ugodno vpliva na življenjsko dobo elektrode. Cinkova anoda nam da nasproti celici Cu/CuSOi električni potencial — 1,1 V, oziroma je izvor napetosti nasproti Fe okoli — 0,25 V, če je ta katodno zaščiten, torej na potencialu — 0,85 V pro­ ti celici Cu/CuSOi. V našem primeru smo uporabili valjaste ano­ de dolžine 110 cm, premera 8 cm, mase 38 kg, ki smo jih po tri skupaj vstavili v posamezne vrtine. Nosilci anod so medeninaste palice premera 15 mm, nameščene po celi dolžini v osi valja. Slika 3 pri­ kaže praktično izvedbo takšne anode, ki je sestav­ ljena iz treh elementov. Zaradi periodičnih kontrolnih merjenj, ki ima­ jo predvsem namen opazovanja efikasnosti katod­ ne zaščite, v katere štejemo merjenje električnega potenciala sidro/zemljišče in ustreznih električnih tokov, je nad odprtino za anodo omogočen dostop do električnih kablov, ki so izvedeni tako, da jih lahko razklopimo. Merjenje električnega toka in električnega potenciala za sisteme sidro/Zn. Merjenja smo iz­ vedli po vložitvi vseh elektrod v vrtine. Vrednosti potencialov in tokov prikaže tabela III. Tabela III Sistem sidro/Zn UFe/zemljišče v V i v mA 17/4 — 0,92 28 16/4 — 0,86 43 15/4 — 0,95 35 14/4 — 0,85 24 13/4 — 0,90 40 12/4 — 0,83 100 11/5 — 0,86 30 10/5 — 0,84 36 9/5 — 0,88 30 8/5 — 0,85 32 7/5 — 0,82 236 6/5 — 0,85 30 5/6 — 0,82 228 4/6 — 0,82 220 3/6 — 0,86 22 2/6 ni bil merjen 1/6 — 0,88 50 Sl. 3. Vlaganje cinkove anode v izvrtino Diskusija zadovoljive, ustrezne so tudi vrednosti za električ­ ne tokove, saj so le-ti zaradi različnih pogojev polarizacije delno različni. Če računamo z naj­ večjo vrednostjo za električni tok, približno 300 mA, lahko sodimo glede na Faradayev zakon in korekcijo Zn anod s Cd, da bo verjetno- življenj­ ska doba anod okoli 20 let. Ker pa zaradi sprememb v zemljišču, v koro­ ziji Zn in v zaščiti površine sider lahko pride do določenih sprememb v vrednosti električnega to­ ka, so nujna občasna kontrolna merjenja električ­ nega potenciala in toka. Prva kontrola merjenja bomo izvedli prihodnje leto. B i b l i o g r a f i j a 1. L. L. Shreir: v Corrosion, edited by L. L. Shreir, vol. I, G. Newnes, London (1965). 2. P. W. Heselgrave: v Corrosion, edited by L. L. Shreir, vol. II, G. Newnes, London (1965). L. A. Jenček - A. Zajc: The paper is concerned with elements of funda­ mental principles of cathodic protection and with conditions for its application for protection on stell anchors of dam for hydro-electric power plant Sred­ nja Drava I. The measurements of soil resistivity and informative observations of electrical current for a vesti Prefabricirana hiša za parkiranje Parkirno hišo iz prefabriciranih elementov je raz­ vila firma Silet-Parking A. G. — Zug — Švica ob sode­ lovanju švicarskih inženirjev in arhitektov. Hišo je možno hitro postaviti in demontirati, zato je pomem­ ben prispevek k reševanju problema parkiranja v so­ dobnih mestih. Pomanjkanje prostora za parkiranje in promet motornih vozil je v mestih dežel z razvitim motornim prometom, kjer niso uspeli razviti javni osebni promet, zavzelo že katastrofalen obseg. Ceste in ulice, ki so bile zgrajene za promet pešcev in vozil s konjsko vprego, ne morejo več prevzeti vedno številnejših in­ dividualnih motornih vozil. Zaustavljanja motornih vozil brez reda po ozkih mestnih ulicah ni mogoče več trpeti. Organi, odgovorni za promet, morajo pod- vzemati različne ukrepe, da ostanejo ceste proste za cirkulacijo-. Parkiranje v notranjih predelih mesta se mora vedno ostreje omejevati. Pri tem so posebno pri­ zadeti tisti, ki žele trajno oz. daljšo dobo parkirati na javnih cestah in parkirnih prostorih. Bliža se čas, ko se bodo morali umakniti na rob poslovnega dela mesta tudi tisti, ki žele parkirati krajši čas, npr. da opravijo svoj posel ali izvrše določeno nabavo. Posebno aktua­ len je postal problem parkiranja v velikih mestih, zlasti 3. H. S. Preiser, B. H. Tytell: Corrosion, 15, 596 (1959); 17, 535 (1961). 4. L. P. Sudrabin, F. J. LeFebvre, D. L. Hawke, A. J. Eickoff: Corrosion, 8, 109 (1962). 5. W. J. Schwerdtfeger, O. N. McDo-rman: J. Res. Nat. Bur. Stand., 47, 104 (1951). 6. M. H. Peterson: Corrosion, 15, 51 (1959). 7. T. W. Farrer, F. Wormwell: Chem. and Ind. (rev.) 108, 1952, 1444 (1954). 8. R. G. Robson: v Corrosion, edited by L.. L. Shreir, vol. II, G. Newnes, London (1965). 9. E. W. Golding: Electrical Measurements and Measuring Instruments, Pitman, London (1955). 10. L. M. Applegate: Cathodic Protection, McGraw- Hill, New York (1960). 11. H. Davy: v A Collection of Papers on Under­ ground Corrosion, St, Luis, Mo. 4, 11, (1960). 12. J. S. Gerrad, G. G. Page: v Corrosion, edited by L. L. Shreir, vol. II, G. Newnes, London (1965). 13. J. R. Walters: v Corrosion, edited by L. L. Shreir, vol. II, Newnes, London (1965). 14. J. G. Hines: v Corrosion, edited by L. L. Shreir, vol. II, G. Newnes, London (1965). 15. J. A. H. Carson: Corrosion, 16, 99 (1960). 16. B. E. Roetheli, G. L. Co-x, W. B. Littreal: Me­ tals and Alloys, 3, 73 (1932). system Fe/'Zn, located in this soil, have been carried out. In second part of treatise a practical solution of cathodic protection for anchors is given. As a sacrificial material Zn anodes are used. The expecting lifetime of anodes is estimated about to 20 years. v poslovnih predelih ali zelo gosto naseljenih stano­ vanjskih delih mest (Ljubljana npr. Center, Tabor, Savsko naselje itd.). Ureditev zadostnih in definitivnih odstavnih pro­ storov (parkirnih prostorov) je zvezano z velikimi fi­ nančnimi napori ter je zato ustvarljivo le v večjih časovnih razdobjih. Po švicarskih izkušnjah in cenah znašajo stroški za ureditev parkirnega prostora za eno vozilo od 10.000 do 30.000 šfr (tj. 2,8 mio S din do 7,4 mio S din) in so v veliki meri odvisni od lege zemljišča, kjer je urejen parkirni prostor. Opozoriti moram, da so cene zemljišč v Švici zelo visoke. Tako bi rabilo mesto Zürich 12.000 novih prostorov za parkiranje. Stroški za njihovo zgraditev so preračunani na 300 mio šfr., kar je tudi za bogate Švicarje prevelik izdatek in jih ne morejo zgraditi. V Zahodni Nemčiji računajo, da znašajo samo gradbeni stroški za en parkirni prostor od 6000 do 7000 DM. Upoštevati moramo, da morajo biti opremljeni parkirni prostori, posebno pa hiše za parkiranje, z do­ brimi dovoznimi in odvoznimi rampami in vključeni v mestno cestno omrežje, skladno z njegovo- prometno obremenitvijo'. Vse to zahteva pogosto dolgoročno pla­ niranje. Iz finančnih, prostorskih in časovnih vzrokov niso mesta v stanju, da bi rešila problem parkiranje CATHODIC PROTECTION OF ANCHORS FOR DAM OF MELJE FOR HYDRO-ELECTRIC POWER PLANT SREDNJA DRAVA I takoj in v vseh pogledih zadovoljivo. V mnogih mestih uporabljeni sistem s parkmetri ali z uvajanjem t. im. »modrih con«, ne moremo šteti niti za zasilno- rešitev, ker z njim ne ustvarjamo novega prostora za parkira­ nje. Obstoječi prostor za parkiranje le racionalnejše iz­ rabimo, pri tem pa oškodujemo vsakega, ki potrebuje prostor za trajno parkiranje. Tako potiskamo avtomobil iz jedra mesta, ne moremo mu pa določiti prostora, kjer ne bi ali bi le malo motil. Izhod iz te zavožene situacije je v provizoričnih rešitvah. Povsod stremimo za tem, da razvijamo siste­ me, ki prinesejo čimprej olajšanje. Sistemi morajo omogočiti, da uporabimo zemljišča, katerih uporaba še ni definitivno določena ali pa bodo uporabljena za določen namen v daljši perspektivi. Taka zemljišča postanejo gradbišča, na katerih postavimo lahko za več let večnadstropne hiše za parkiranje,, ki jih je mogoče hitro demontirati. Prednost imajo sistemi, ki so fleksi­ bilni in je značaj provizorija jasno poudarjen. Take provizorične zgradbe morajo biti cenene in jih moremo ponovno postaviti na drugem zemljišču. Dovoz in od­ voz morata biti enostavna, zgradbe ne smejo, biti pre­ visoke, obratovanje pa ne sme biti komplicirano. Pri izbiri sistema hiše za parkiranje moramo iskati preproste rešitve, ki niso vezane na kompliciran meha­ nizem. V Zürichu vidimo dva dobra primera: dvonad­ stropni parkirni prostor Escherwiese in večnadstropna SL. \ p e e k E Z . montažna hiša za parkiranje na Sihlquai. Oba objekta sta projektirana tako, da voznik pelje sam svoje vozilo na parkirni prostor in ga nato od tam tudi odpelje. Pri dovozu se odpre zapornica, ko je voznik dobil par­ kirni list. Za odvoz pa dobi voznik, ko je plačal pri­ stojbino., poseben kovanec, ki ga vrže v blagajno. Za­ pora pri odvozu se nato avtomatično, odpre. Ta sistem ne rabi mnogo osebja in nobenih mehaničnih naprav. Priznati je, da potrebuje opisani sistem več prostora, kakor mehanizirana hiša za parkiranje (dvigala itd.). Velikost hiše za parkiranje, tj. število stojišč za vozila, je odvisna od različnih faktorjev. Po eni strani je odvisna od razpoložljivega zemljišča in predpisov, ki določajo višino, število etaž in odmik od sosedov; po drugi strani pa je merodajno za dimenzijo nihanje kapacitet dovoznih cest. Pri tem je posebno paziti na to, da vozila na dovozu ne blokirajo prometa na mest­ nih cestah. Sistem »Silet-Parking« (slika 1 in 2) obstoji iz spi­ ralne ceste, ki je široka 12 m in ima na zunanji strani parkirne prostore. Voznik se vozi po sredini špiralne rampe in si poišče parkirni prostor sam. Vozilo, postavi na prazen prostor z vzvratno vožnjo.. Pri izvozu vozi po notranjem delu špiralne rampe. Rampe imajo širino 4 m ter imajo za vožnjo na­ vzgor 3,98 »/o vzpona, za vožnjo- navzdol pa 6.63 %. V notranjem delu spirale je hodnik, ki vodi do po­ destov iz katerih je dostopno osebno dvigalo. Konstrukcija hiše za parkiranje je preprosta in smotrno izbrana. Razen temeljev, ki se zgrade na mestu na tradicionalen način, obstoje drugi deli iz prefabri- ciranih elementov. Vertikalna opora je iz jekla, vozišče in deli ramp so iz betona, ograja iz specialnih ploha- stih profilov. Opore so tako dimenzionirane, da nosijo lahko osemetažno hišo za parkiranje. Druge podrobnosti in stroški so razvidni iz spod­ njih prerezov in tabele. Tehnični podatki: 5 nadstropij 15,90 m, 6 nadstropij 18,40 m, 7 nadstropij 20,90 m, 8 nadstropij 23,40 m, 152 parkirnih prostorov 182 parkirnih prostorov 212 parkirnih prostorov 242 parkirnih prostorov premer z g r a d b e .................. površina tlorisa .................. prevozna v i š i n a .................. širina v o z i š č a ....................... poprečni v z p o n .................. poprečni padec .................. velikost parkirnega prostora 34.00 m 907.00 m2 2,10 m 4.00 m 3,98 «/o 6,63 »/o 5.00 X 3,04 m 2 dvigali po 4 osebe Gradbeni stroški: nadstropij . . . . . . . Fr. 1,050.000 nadstropij . . . . . . . Fr. 1,230.000 nadstropij . . . . . . . Fr. 1,400.000 nadstropij . . . . . . . Fr. 1,570.000 Stroški po parkirnem proštom: 5 n a d s tro p ij........................................ Fr. 6908 6 n a d s tro p ij........................................ Fr. 6758 7 n a d s tro p ij........................................ Fr. 6604 8 n a d s tro p ij........................................ Fr. 6488 S L 2 T L O R I S Marjan Prezelj, dipl. inž. Mednarodno sodelovanje pri obdelavi podatkov o gradbeništvu Da bi pospešili bolj gospodarsko uporabo računske tehnike v širših dejavnostih gradbeništva, prometa in geodetskih projektov, so- v Evropi in Ameriki napravili prvi korak glede obdelave podatkov v gradbeništvu in ustanovili mednarodno družbo, imenovano INCEDATA Ltd. (International Civil Engineering Data Association — Mednarodno združenje za podatke iz gradbeništva). »Incedato«, ki je neodvisna od kateregakoli proizvajal­ ca računskih strojev, je ustanovil konzorcij evropskih in ameriških družb s posebnim izkustvom glede metod obdelave podatkov iz gradbeništva, prometa in geode­ zije. Ustanovitelji so C. E. I. R. z o. z., London, Anglija; C. E. I. R. NV. Haag, Holandska; CIBECESA, Centro Iberico de Calculo Electronico, S. A. Madrid, Španija; DIGITAL AG, Institut für elektronische Datenverar­ beitung, Zahodna Nemčija; Ingenjörsfirma NORDISK ADB, AB, Stockholm — Solna, Švedska in Scott & Wil­ son, Kirkpatrick & Partners, London, Anglija. Ustanovitev »Incedate« je sprožilo dejstvo, da da­ nes lahko računska tehnika koristi mnogim projektom pri načrtovanju in planiranju, medtem ko jih je malo, ki zmorejo- plačevati visoke, naraščajoče stroške, ki so v zvezi z izpopolnjevanjem sistemov, zbiranja podat­ kov. Glede na mednarodno udeležbo bo- »Incedata« lahko koordinirala raziskavo-, razvo-j in izmenjavo ta­ kih izpopolnjenih sistemov. Še več — ker postaja z napredkom metod, doseženih v gradbeništvu, uporaba računskih strojev vedno važnejša, je upati, da bo- z razvojem ustreznih standardov za programe računanja — izmenjava informacij omogočila, da bo postala iz­ popolnjena računska tehnika dostopna po bolj ekono­ mični ceni. Uporaba računske tehnike še ne pomeni, da bi morali imeti vsi uradi gradbeništva svoje lastne ra­ čunske stroje. Danes je tehnika oddajanja podatkov že tako razvita, da lahko pošljemo informacijo direktno po telefonu v računski center. Z uvedbo enotnih stan­ dardov predvideva »Incedata«, da bo prišel čas, ko bo vsak inženir lahko razpolagal s kolektivnim znanjem mednarodne udeležbe pri raziskavi in z vsemi doseže- inmi rezultati. V prvih dveh letih bo vodstvo »Incedate« s Stock­ holmu. Za tehničnega direktorja »Incedate« je bil ime­ novan Mr. Goeran Waerner iz Nordisk ADB v Stock­ holmu. Križem armirana plošča - dimenzioniranje po grafični metodi (diagrami povzeti po tehnični prilogi koledarja Perlmooser-Zementwerke 1966, Wien) Načelno računamo križem armirane plošče na ta način, da si mislimo ploščo v vzdolžni in prečni smeri razdeljeno v pasove. Srednja pasova se prekrivata v srednjem (dvojno šrafiranem) kvadratu s stranicama 1 = 1. Obtežba q se porazdeli v o-btežbi qx in qy ustreza­ jočim razponom lx in ly (sl. 1). Za izračun plošče imamo potem na razpolago ravnotežni pogoj q = qx + qy, ter deformacijski pogoj fx = fy. V odvisnosti od vrste upetosti (sl. 2), izvršimo nato dimenzioniranje po splošno znanem načinu s pomočjo tabel, katere so objavljene v vsakem tehničnem pri­ ročniku. Izračun momentov Mx, My, X in Y si lahko po­ enostavimo s pomočjo grafične metode. Mx in My za podporne primere 1, 4 in 6 dobimo iz diagrama 1, za primere 2, 3 in 5 pa iz diagrama 2. X in Y za podporna primera 4 in 6 dobimo iz diagrama 3, za 2, 3 in 5 pa iz diagrama 4. Momenti Mx nastopajo v smeri x, momenti My pa v smeri y. Podporni momenti X delujejo- v smeri x in sicer v robovih, pravokotnih na to smer, podporni mo­ menti Y pa delujejo v smeri y in sicer v robovih plošče, pravokotnih na smer y. Računsko dobljeno armaturo lahko zmanjšamo za polovico izračunane vrednosti, to pa v pasu, ki je širok 0,20 1 min. (sl. 3). Ob uporabi diagramov moramo v proste vogale vložiti dodatno armaturo, razen v primerih, kjer polori'ca U računane arena t. celotna i z r a č u n a n a a r m a t p o lo r ic a / v r a č u n a n e a r m a f Sl. 3 upetost v sosedno ploščo, ali robni nosilec onemogoča deformacijo-. Omenjena dodatna armatura mora pokri­ vati kvadrat s stranico 0,20 1 min. V smeri posameznega robu mora ta armatura imeti zgo-raj in spodaj isti skupni prerez, enak večjemu izračunanemu prerezu za upogibni moment v polju (sl. 4). P r i m er izračuna križem armirane plošče s po­ močjo diagramov: Vrsta podpore: plošča je podprta po podpornem primeru 3. Obtežba: celotna obtežba znaša: q = 1000 kg/m1 2. _ 1 T J T Razpon: lx = 3,90 m, ly = 4,50 m. Potek računa: Izračunavanje pričnemo po diagramu št. 2 v levem spodnjem vogalu (celoten potek je črtkano vrisan). Iz presečišča črt, katere predstavljata razpona lx in ly, povlečemo vertikalo do presečišča s krivuljama ß:\ za ly3 in au za lx3 . Iz dobljenih presečišč vlečemo horizontalo na desno do sečišč s črto-, katera nam pred­ stavlja obtežbo (v našem primeru 1000 kg/m2). Če dob­ ljeni točki projiciramo vertikalno navzdol do krivulj, katere zopet predstavljata razpona lx oziroma 1 do­ bimo s projekcijo teh novih presečišč ob levem robu diagrama upogibna momenta Mx in My. Za izračun podpornih momentov je račun oziroma postopek analo­ gen. V našem primeru je merodajen diagram št. 4. Diagrame za izračunavanje križem armiranih plošč bomo objavili v prihodnji številki. Miran Koprivc, dipl. inž. V p r a š a n j a in o d g o i o r i 1. Problem atestacije Po obstoječih predpisih si mora izvajalec gradbe­ nih del pridobiti ateste materialov pred uporabo le-teh. Ker je običajno, da izdaja atestov pri ZRMK Ljublja­ na traja 2—3 mesece, bi pri številnem izvajanju pred­ pisov moralo podjetje držati v zalogi 2—3 mesečno porabo materiala. Katero podjetje to lahko izvede? Kakšen smisel ima atestacija materiala na način, kot jo izvajamo danes, da dobivamo potem, ko je že ugra- jen material? 2. Gradnja za trg Predpisi glede gradnje za trg niso precizni. Tako se danes dogaja, da pod firmo gradnje za trg gradbena podjetja gradijo tudi industrijske objekte. SDK Ljub­ ljana zaenkrat ne ve tolmačenj, ali je tak način grad­ nje za trg pravilen. Centrala SDK Beograd nasprotuje takemu tolmačenju gradnje za trg. Ali je torej gradnja za trg za vse objekte izved­ ljiva? Če ni, kaj bo s podjetji, ki so že šla v to? Ad 1. Problem atestacije Doseganje zahtevane kvalitete na vseh področjih proizvodnje je eden od bistvenih elementov dobrega in naprednega gospodarstva. Na področju gradbeništva je kvaliteta materiala in proizvodnje bistvene važnosti za stabilnost, varnost in trajnost objekta. Kvaliteto po­ sameznih materialov, proizvodov in del predpisujejo tehnični predpisi in standardi, temeljni zakon o gra­ ditvi investicijskih objektov in podrobni predpisi pa zahtevajo, da morajo proizvajalci oziroma izvajalci del na osnovi raziskav z atesti dokazati, da je bila dose­ žena zahtevana kvaliteta. Problemi zagotavljanja in dviga kvalitete so nam znani že vrsto let. Niso redki primeri, ko je treba do­ ločena dela ali konstrukcije sanirati že med gradnjo, še preden je objekt dovršen in da so stroški takih sa­ nacij lahko znatno večji kot stroški potrebnih preiskav. Dosedanja prizadevanja na področju doseganja kvali­ tete niso prinesla zaželenih uspehov. Vzrok je delno tudi v tem, da znaten del proizva­ jalcev in izvajalcev pri nas še vedno nima razčiščenih pogledov na vprašanje atestacije. Atestacija ne sme biti sama sebi namen. Ta namreč obsega pregled kva­ litete proizvodov, daje pregled odstopanj od poprečne kvalitete in s tem kontrolo tehnologije oziroma pro­ izvodnje same, ki mora biti čimbolj enakomerna in na zahtevani tehnični ravni. Cim večje število rezultatov dobimo, tem boljši vpogled imamo v doseganje zahtevane kvalitete pa tudi v najnižje rezultate oziroma kvalitete, ki lahko ogrožajo stabilnost in obstojnost objekta. Da bi si zagotovili enakomerno proizvodnjo zahte­ vane kvalitete in pravočasno atestacijo, je potrebno, da proizvajalci in izvajalci del vršijo vse potrebne pred­ hodne preiskave med proizvodnjo in po dovršeni pro­ izvodnji pri tem naj bi se posluževali tistih načinov preiskav, zlasti v teku proizvodnje, ki jim dajo takojš­ ne rezultate o kvaliteti proizvodnje. Npr. za določitev kvalitete betonov imamo več načinov: določitev tlačne, natezne, upogibne trdnosti ali preiskave odpornosti proti zmrzovanju, ali preiska­ ve vodotesnosti na standardnih preizkušancih zahtevajo določen čas, ki ga ni mogoče skrajšati, podobno velja tudi za razne preiskave. Za hitro kontrolo kvalitete proizvodnje na gradbišču pa se lahko poslužimo me­ tode s preiskavo oziroma analizo svežega betona ali preiskavo sveže ugrajenega betona z izotopi itd. Vsako preiskavo je treba pravočasno naročiti z vsemi potrebnimi podatki in zahtevami. V Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij ni akutnih preobre­ menitev naprav in kadra, pač pa je treba iskati za- kasnjevanje predvsem v dovršitvi določenih fizikalnih procesov, ki so potrebni in zahtevajo določen čas. V zadnjih letih je mnogo govora o industrijski proizvodnji betona, raznih elementov itd. Nobene in­ dustrijske in tudi druge proizvodnje, ki naj daje iz­ delke zahtevane in konstantne kvalitete, si ne moremo misliti brez konstantne kontrole surovin in kvalitete proizvodov. Zato bi moral imeti vsak proizvajalec lastni laboratorij, ki bi od vsega začetka kontroliral kvaliteto surovin, oziroma materiala in del. Na ta na­ čin bi imel takojšen vpogled v proizvodnjo in bi od­ padlo vsako čakanje na rezultate. Naknadno ugotav­ ljanje npr. trdnosti na kockah je samo kontrola pra­ vilnih mer v sprovajanju tehnologije. Primerjava re­ zultatov lastnega laboratorija z doseženimi rezultati v pooblaščenem inštitutu ali zavodu naj bi dala v glav­ nem le potrdilo za pravilen postopek in tehnologijo. Pravilno izvrednotenje vseh rezultatov pa bi dalo tudi pravo sliko o kvaliteti objekta oz. naprave. Dosedanji podatki in izkušnje kažejo, da je presoja kvalitete iz­ delkov in del po neodvisnem, nevtralnem forumu pri nas še vedno nujna in potrebna, kar zahtevajo tudi obstoječi predpisi. Posebej je treba poudariti, da nekaj parcialnih re­ zultatov, kot se to pri nas v praksi večinoma izvaja, ni merilo za kvaliteto proizvodnje ali kvaliteto dovr­ šenega objekta. Ne morejo biti za kvaliteto merodajni samo po­ samični rezultati ampak le vrednotenje skupinskih re­ zultatov, pri čemer se daje prednost tistim rezultatom, ki imajo najmanjša odstopanja od zahtevane kvalitete. Ko bodo proizvajalci in izvajalci del pomen kon­ trole in preiskav pravilno razumeli in v tem videli zagotovilo za stalno doseganje zahtevane kvalitete svo­ jih izdelkov ter v tem svojo afirmacijo, bodo odpadle tudi vse v vprašanju navedene težave in komplikacije. Zahteva po dobri kvaliteti pa bo morala postati se­ stavni del prizadevanj, da se sposobnejša podjetja uveljavijo na vedno bolj zahtevnem gradbenem tržišču. Franc Čepon, dipl. inž. Ad 2. Gradnja za trg Predpisi o gradnji za trg res niso podrobno obde­ lani. Temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov, ki je ta način gradnje uvedel, ima le nekaj določil, ki urejajo to gradnjo. V 2. členu tega zakona se ta način uvaja, v 56. členu pa je določeno, da organizacija, ki gradi za trg, ne dela investicijskega programa po tem zakonu, temveč gradi objekt po svojem proizvodnem programu, investitor, ki kupuje že zgrajen objekt, pa dela investicijski program za nakup objekta. Republi­ ški pravilnik o izdajanju dovoljenj za graditev pa v tej zvezi določa v predzadnjem odstavku 8. člena, da mora organizacija, ki gradi za trg, namesto izjave o zagotovljenih sredstvih priložiti zahtevku za izdajo dovoljenja za graditev izjavo delavskega sveta, da je graditev objekta obsežena v proizvodnem programu te organizacije. Z uvedbo gradnje za trg je zakonodajalec imel namen omogočiti gradbenim podjetjem, da pri inve­ sticijski graditvi sodelujejo kot neposredni proizvajalci podobno kot industrijska podjetja. Do sprejetja tega zakona so gradbena podjetja izvajala dela le po naro­ čilu investitorja, ki je oskrbel vso potrebno dokumen­ tacijo (lokacijo, načrte, dovoljenje za graditev itd.), medtem ko mora pri gradnji za trg proizvajalec vse to sam oskrbeti. Vloga gradbenega podjetja je pri tem načinu bistveno drugačna, kot pri izvajanju del po naročilu investitorja. Ker te objekte lahko samo pro­ jektira, ima možnost prilagoditi tehnično dokumenta­ cijo svojim sposobnostim primerno, gradnjo vključi v svoj proizvodni program itd., kar vse pomeni, da je gradnja lahko ekonomične j ša, cenejša in hitrejša. Pri­ pomniti je treba, da je temeljni zakon imel v mislih prav investicijske (industrijske) objekte za gradnjo za trg, saj objektov družbenega standarda, komunalnih objektov ter objektov posameznikov in civilno pravnih oseb sploh ne zajema (8. člen temeljnega zakona). Sele republiški zakon o graditvi investicijskih objektov je veljavnost določil temeljnega zakona razširil tudi na omenjene objekte. Gledano s stališča gradbeništva, bi pri gradnji za trg ne moglo biti posebnih problemov. Ti so se pojavili šele v zadnjem času, ko so nastopili restrikcijski ukre­ pi in bili izdani predpisi finančne narave. Če podjetje gradi investicijski objekt za trg, takšna gradnja ni podvržena enakim finančnim obveznostim, kot v pri­ meru, če podjetje gradi po naročilu investitorja. Možno je, da se z ustreznim dogovorom med investitorjem in izvajalcem z gradnjo za trg obidejo finančni predpisi. V ekstremnem primeru bi se tako lahko onemogočila prizadevanja za stabilizacijo investicijskih vlaganj v zvezi z gospodarsko reformo, vendar bi to bilo pogo­ jeno z zelo velikimi finančnimi sredstvi podjetij, ki gradijo za trg, ker morajo takšno gradnjo kreditirati. S stališča zakonodaje gradnji za trg ni mogoče oporekati, ker je pojem te gradnje jasen. Če podjetje, ki gradi za trg, samo oskrbi zemljišče, lokacijo, teh­ nično dokumentacijo in dovoljenje za graditev na svo­ je ime in razpolaga s sredstvi, gre v tem primeru za gradnjo za trg v smislu zakonitih predpisov in ji ni mogoče oporekati. Določene omejitve bi lahko uvedli le novi predpisi finančne narave. r . d . g r a d b e n i c e n t e r S l o v e n i j e l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 3 1 - 9 4 5 Tipska vrata »L ik o «, Vrhnika Načrti za tipska vrata »LIKO« Vrhnika so izde­ lani na podlagi dosedanjih izdelkov lesne industrije »LIKO« Vrhnika, upoštevane pa so pripombe in sklepi sej delovne skupnosti za tipizacije vrat GIT-GCS in proizvajalca »LIKO« Vrhnika. Osnovni namen sprememb dosedanjih izdelkov je bila možnost vgrajevanja finalno obdelanih vrat v modularne zidne odprtine objektov. Pri tem so upo­ števani predpisi JUS in dejanske potrebe stanovanjskih objektov, grajenih z modularnimi bloki in iz litega betona. Vrata »LIKO« Vrhnika zahtevajo slepi okvir, ki ga moremo vgrajevati obenem z zidavo ali pa pritrditi v izvršene zidove in stene. Za pritrditev slepega okvir­ ja se uporabljajo kovinska stremena ali pa leseni vložki. Slepi okvir je poln, izdelan iz smrekovih desk lö mm. Vziduje se vzporedno z dviganjem predelnih sten, s pomočjo stabilizatorja. V litobetonske stene se 1 'S * 'S -- ' ktt 3 5 3 0 3 5 Sl. 1. Sidranje slepega podboja Sl. 2. Sidranje slepega podboja Sl. 3. Horizontalni prerez vrat v predelni steni Sl. 3. Vertikalni prerez vrat v predelni steni TABELARIČNI PRIKAZ DIMENZIJ Višina v mm Vrsta mere 7 m Širina v mm 8 m 9 m nad višino pod višino višina nad skupnavišina Opomba poda poda m. č. A Modularna mera, zunanja mera sl. podboja 700 800 900 2030 50 1030 2080 Slepi podboj se vzidava vzporedno z gradnjo zidu B Notranja mera (svetla) podboja 664 764 864 2012 32 1012 2044 Zun. proizvodna C D mera vidnega podboja Svetla mera vidnega podboja 654 754 854 2007 1007 2007 Vrhnji vidni podboj se montira po gotovih podih. 610 710 810 1985 985 1985 Lahko pa sega pod do na­ boja za debelino toplega poda ali lamelnega parketa. E Proizvodna mera krla 650 750 850 2000 — 1005 2000 V tem primeru se podboj s povečano višino montira pred polaganjem poda F Zunanja mera Brazda zaklj. letve 746 846 946 2053 1053 2053 G Zun. mera »CIR« zaklj. letev 726 826 926 2043 ... 1053 2043 Tipska vrata LIKO, Vrhnika Sl. 4. Horizontalni prerez vrat ob predelni steni Sl. 4. Vertikalni prerez vrat ob predelni steni TIPSKIH VRAT — LIKO — VRHNIKA 7 m Širina v mm 8 m 9 m nad višino poda Višina pod višino poda v mm višina nađ m. č. skupna višina 700 800 900 2035 50 1035 2085 664 764 864 2017 32 1017 2049 654 754 854 2007 — 1012 2012 610 710 810 1919 — 990 1990 650 750 850 2000 — 1010 2005 746 846 946 2058 — 2058 2058 726 826 926 2048 — 1058 2048 Tipska vrata LIKO, Vrhnika v špaleti (ob prednji steni) vgrajuje ali direktno v opaž ali pa se fiksira za za­ betonirano letev, z ukrivljenimi žičniki, ki po odstra­ nitvi opaža ostane v steni. Zaščiten je s premazom ibitola. Zaradi uporabe slepega okvirja je mogoča »suha« montaža finalno obdelanih vrat. Vidni vratni okvir se montira, ko so podi že go­ tovi, razstavljen s pomočjo šablone ali pa se sestavlja s potiskanjem v odprtino slepega okvira in s privija­ njem z vijaki 60 X 35. Izvrtine se čepijo s plastičnimi čepi. Vratna krila se običajno odpirajo navzven. Re­ šitev vrat v predelni steni in vrat v širšem zidu, je normalna. Za odpiranje vratnih kril v zidno špaleto ali ob predelni steni je predvidena posebna rešitev. V tem primeru vgradimo slepe okvire ob proiz­ vodni meri zidnih odprtin, na strani nasadil pa so na slepem podboju pritrjene letvice, ki zagotavljajo po­ trebni odmik od špalete, oziroma predelne stene. Za­ radi možnosti nasaditve vratnih kril mora biti prekla­ da v tem primeru za en modul višja, zob preklade pa znaša 5 cm (glej: vertikalni prerez vrat — ob pre­ delni steni). Z navedeno izvedbo moremo zagotoviti velikose- rijsko proizvodnjo in vgrajevanje finalno obdelanih vrat za stanovanja v objektih, grajenih po JUS U. A. 9001. Nada Jarić-Solmajer, dipl. inž. Osnutek predloga za predpis o standardni kvaliteti oken GCS je pripravil osnutek predloga 1.3.4. za predpis o standardni kvaliteti oken. Vsebina je razdeljena na ena- i.4 . ka poglavja kot pri predlogu pred­ pisa za pode, in sicer: 1. obrazložitev predpisa 2. namen predpisa 3. razpored gradiva po specifičnih pojmih 4. pogoji za standardno kvaliteto 5. posebni pogoji 6. zahteve za projektiranje 7. preiskave za zagotovitev stan­ dardne kvalitete 8. prehodne odredbe 1.4.1. 1.4.1.1. 1.4.1.2. 1.4.2. 1.4.2.1. 1.4.2.2. 1.4.2.3. 1.4.2.4. Glavna teža predloga leži v točki 1 „ _ 4, tj. v opisu pogojev za standardno ' kvaliteto oken. To poglavje je ob­ delano po naslednji metodologiji: 1.1. Okenske odprtine 1.1.1. Oblikovanje okenskih od­ prtin 1.1.2. Priprava okenskih odprtin 15. za vgraditev finaliziranega 1.5.1. okna 5.1.1. 5.1.2. 1.2. Dimenzije oken 5.1.3. 3.2.1. Ookna v stanovanju 3.2.2. Ookna v stopnišču in kleti 1.5.1.4. 1.5.1.5. 1.3. Okenske konstrukcije 1.5.1.6. 1.5.1.7. 1.3.1. Sestavni elementi okna 1.5.1.8. 1.3.2. Vrste oken 1.51.9. 1.3.3. Tipi oken Vrste okenskih okvirov Higiensko-tehnične in fizi­ kalne zahteve Primarne zahteve Osvetlitev' prostorov' z dnev­ no svetlobo Zračenje prostorov Sekundarne zahteve Toplotna zaščita prostorov Zaščita prostorov pred ve­ trom Zaščita prostorov pred pa­ davinami Zaščita prostorov pred hru­ pom Zaščita prostorov pred son­ cem Zaključek o uporabni vred­ nosti oken z ozirom na po­ stavljene zahteve 1.5.2. Izdelava 15.2.1. Tolerance 1.5.2.1.1. Tolerance 1 5.2.1.2. Tolerance oknih 1.5.2.1.3. Tolerance oknih 1.5.2.1.4. Tolerance oknih 1.5.2.1.5. Tolerance oknih pri izdelavi pri lesenih oknih pri kovinskih pri betonskih pri plastičnih pri kombiniranih 1.5.2.2. Zasteklitev 1.5.2.3. Opremljanje z okovjem 1.5.2.4. Vstavljanje in pritrditve v okenske odprtine 1.5.2.5. Tesnenje oken 1.5.2.6. Poškodbe in zaščita oken­ skih konstrukcij 1.5.2.6.1. Pri lesenih oknih 1.5.2.6.2. Pri kovinskih oknih 1.5.2.6.3. Pri betonskih oknih 1.5.2.6.4. Pri plastičnih oknih 1.5.2.6.5. Pri kombiniranih oknih Tehnološki proces Materiali Les za konstrukcije Kovine za konstrukcije in okovje Plastični materiali za kon­ strukcije prevleke in okovje Beton za konstrukcije Lepila Steklo Kiti Tesnila Materiali za zaščito kon­ strukcij 1.6. Čiščenje in vzdrževanje 1.7. Trajnost Z osnutkom predloga o standardni kvaliteti oken želi GCS nadaljevati s pobudo pri izdelavi tehniške regu­ lative, ki je nujna osnova za na­ prednejšo tradicionalno in predvsem industrializirano gradnjo stanovanj. Osnutek predloga bo GCS razmnožil ter ga poslal vsem pomembnim ju­ goslovanskim raziskovalnim inštitu­ cijam in industriji. Marjan Gaspari, dipl. inž. INFORMACIJE 7 5 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I leto VII 11 Serija: PREISKAVE NOVEMBER 19« Trni za proizvodnjo votlakov 1. Uvod V poizkusni opekarni Zavoda se je pokazalo, da se v proizvodnji votlakov potrebni trni, s katerimi se oblikujejo votline v votlaku, zelo hitro izrabijo, zaradi česar se skupni volumen votlin tako zmanjša, da se teža poveča nad dovoljeno. Trne je torej možno upo­ rabljati le do neke mere izrabljenosti, nato pa jih je treba zamenjati z novimi. Dosedaj uporabljeni trni so se izdelovali iz običajnega ogljikovega jekla C. 50 ali Č. 60 v naravno trdnem stanju. Do izrabe oziroma za­ menjave teh trnov je bilo proizvedeno zelo majhno šte­ vilo votlakov (približno 60.000). Zavod si je torej zadal nalogo, da poišče in preiz­ kusi obrabno odpornejši material za izdelavo trnov. 2. Izbira materiala in preizkušnja novih trnov Praktično prihajajo glede na večjo obrabno odpor­ nost v poštev naslednji materiali: 1. obrabno odporna jekla, 2. trdo kromano jeklo, 3. trdi metali, 4. keramični materiali. V prvi fazi smo izbrali in preizkusili materiale po t. 1. in 2. 2.1 Jekleni trni Odločili smo se, da ugotovimo povečanje obrabne odpornosti: a) za enako jeklo kot dosedanje, toda kaljeno, b) za visoko s Cr legirano jeklo, oznake OCR 12, in c) za trdo kromano jeklo. Da bi mogli trne iz gornjih jekel praktično preiz­ kusiti v opekami, je bila izdelana od vsake zgoraj navedene vrste po 1 garnitura take oblike in dimen­ zij, ki so potrebne pri izdelavi mrežastega švedskega votlaka 265 X 128 X 85 mm. Potrebni trni so delno rombičnega delno trikotnega preseka. Oblike in izmere trnov kažejo skice 1 in 2. 1 garnitura, tj. količina, ki se pričvrsti na ustnik obsega 18 trnov trikotnega in 25 trnov rombičnega preseka. Sl. 3 kaže trne, pričvrščene na ustnik stiskalnice. 2.11 Izdelava trnov Za izdelavo garnitur trnov iz ogljičnega jekla smo uporabili ploščato jeklo vrste C. 1601 po JUS CB 2020 s trdnostjo okrog 70 kp/mm2 (stara oznaka Č. 70). Sestav tega jekla je bil naslednji: “/o c "/o Si »/• Mn •/. P «/o s 0,57 0,29 0,42 0,025 0,007 Ker je bilo to jeklo nekoliko trše od dosedanjega, smo 1 garnituro trnov iz tega jekla v naravno trdem stanju uporabili kot primerjalno, čeprav ni bilo ver­ jetno, da bi zaradi nekaj višje trdnosti izdržala kaj dosti več kot trni iz Č. 50 ali C. 60. Drugo garnituro trnov iz jekla Č. 70 smo kalili po običajnem postopku: kalilna temperatura 810° C/voda. Trdota trnov po kaljenju je bila poprečno 60 Rc. Tretjo garnituro trnov smo izdelali iz legiranega jekla OCR 12, ki je imelo naslednji sestav: »/» C "/o Si •/• Mn »/o Cr •/« P »/o S Sl. 1 1,94 0,30 0,38 1,05 0,03 0,008 Sl. 2 Trne smo kalili po navodilih za gornjo vrsto: pred- grevanje 600* C/l uro, ugretje na kalilno temperaturo 950° C/30'/olje. Po kaljenju dosežena trdota na trnih je bila 61—63 Rc. Četrto garnituro smo zopet izdelali iz Č. 70 in nato poslali na trdo pokromanje v TAM, Maribor. Metalo- grafski pregled je pokazal, da je Cr-plast debela na ploskvah 40—50, na robovih pa preko 100. Dobro pokromanje mora kazati v preseku prehodno zono med jeklom in Cr plastjo. Te zone v naših trnih ni bilo in smo zato pričakovali luščenje Cr-plasti pri delu. 2.2 Preizkušnja V domači opekarni so bile vse 4 garniture trnov preizkušene praktično, tako da so z njimi proizvajali navedene švedske votlake. Glina, ki jo je opekarna uporabljala za izdelavo, je imela v obdobju preizkusov naslednjo poprečno sestavo: «/g izguba pri žarenju..........................6,43 Si02 ............................................ 61,03 AI2 O3 + TiOa ...............................21,71 Fe20 3 ........................................ 7,75 C a O ........................................ 0,32 M g O .............................................. 0.96 SOs ...................................................0,03 a lk a l i je .................................... 1,78 Glina vsebuje visok «/o Si02, razen tega je bila še grobozrnata in torej močno abrazivna. Trni vsake garniture naj bi delali do dopustne izrabe. Ocena izdržljivosti trnov je bilo število proiz­ vedenih votlakov. Pred začetkom preizkušnje smo na vseh trnih premerili izhodne mere in določili težo ter izračunali poprečke. Pri trnih rombične oblike smo merili dia­ gonali X in y, pri trnih trikotne oblike pa osnovnico in višino, enako označeno z x in y. Po izdelavi dolo­ čenega števila votlakov npr. 20.000 ali več smo pre­ izkus prekinili, zato, da smo ponovno kontrolirali me­ re. Diagrama št. 4 in 5 kažeta za prvi poizkus s trni £ ‘r * i : j o -A. 4 * Štifte vdelanih iz naravno trdnega Č. 70, zmanjševanje obeh diagonal v odvisnosti od izdelanega števila votlakov. Ker obse­ ga garnitura večje število trnov, je podano največje, najmanjše in poprečno zmanjševanje diagonal. Pri tem poskusu so bili trni izrabljeni po izdelavi 60.000 votla­ kov. Izrabljenost ocenjuje opekarna po kriteriju, da se sme teža votlaka, zaradi zmanjšanja votlin, povečati za največ 5°/o. Trni se predvsem močno obrabljajo na ogljiščih, znatno manj na stranicah. Na enak način so bile preizkušene še ostale 3 gar­ niture trnov. Ob koncu preizkušnje doseženi rezultati so podani v spodnji tabeli in v zbirnih diagramih 6 in 7. Tabela T rn i iz je k la Š tev ilo p ro iz v e ­d en ih v o tla k o v O p om b a Č. 70 60.000 Č. 70 120.000 kaljen OCR 12 500.000 C. 70 140.000 pokroman trni izrabljeni trni še niso do kraja izrabljeni trni še niso do kraja izrabljeni Cr — plast se lušči, trni neuporabni za nadaljnje delo V diagramih 6 in 7 je podano poprečno zmanjše­ vanje izmer x in y za rombične in trikotne trne v od­ visnosti od proizvedenega števila votlakov. Črtkana spodnja meja izrabe trnov iz Č. 70 služi za primerjavo izrabe drugih vrsti trnov. Kot je razvidno iz diagramov ob koncu preizkušnje, trni drugih vrst še niso bili do kraja izrabljeni, zato smo krivulje obrabe ekstrapoli- rali do omenjene črtkane meje. Za trdo pokromane trne tega nismo napravili, ker so zaradi mestnega luščenja Cr-plasti postali neuporabni. Končni rezultati Ekstrapolirane krivulje obrabe dajejo naslednje količine proizvedenih votlakov. T rn i iz jek la Izd e la n o štev ilo v o tla k ov d o izra b e trn ov Č. 70 60.000 Č. 70 kaljen 200.000 OCR 12 800.000 (trdo kromani) 140.000 Opomba: Za pokromane trne poizkusni podatki niso dokončni, ker bi boljše pokromanje gotovo dalo večjo obrabno odpornost. L E G E N D A : 1 . . . trn i iz o g ljik o v e g a je k la v n a ra vn o trd em stan ju 2 . . . trn i iz o g ljik o v e g a je k la — k a ljen i 3 . . . trn i iz je k la OCR« — k a lje n i 4 . . . trn i iz o g ljik o v e g a je k la — trd o k rom a n i L E G E N D A : 1 . . . trn i iz o g ljik o v e g a je k la v n a ra v n o trd em stan ju 2 . . . trn i iz o g ljik o v e g a je k la — k a lje n i 3 . . . t rn i iz je k la O CRi: — k a lje n i 4 . . . t rn i iz o g ljik o v e g a je k la — trd o k ro m a n i S l . 7 . P r i m e r j a l n i d i a g r a m p o p r e č n i h v r e d n o s t i d i m e n z i j x i n y v s e h p r e i s k a n i h J e k e l Iz rezultatov preizkušnje sledi, da so obrabno naj- odpomejši trni iz jekla OCR 12, ki izdelajo do izrabe 13 X več votlakov kot oni iz jekla Č. 70 ali tudi iz dosedanjega jekla Č. 50 ali Č. 60. 2.3 Ekonomski račun Stroške za izdelavo trnov smo preračunali za pro­ izvodnjo 1 milijona votlakov in iznašajo: za trne iz Č. 70: 16,7 garnitur: 30.444 N din za trne kaljenega: 5 garnitur: 9.385 N din C. 70 za trne iz OCR 12: 1,25 garnitur: 2.626 N din za trne pokromane: 7,15 garnitur: 13.760 N din Prihranek, ki nastane z uporabo obrabno odpor­ nejših trnov, v primerjavi s trni iz običajnega jekla, znaša za proizvedeni milijon votlakov: za trne iz OCR 12: 27.818 N din/1 milijon za trne iz kaljenega Č. 70: 21.059 N din/1 milijon (za pokromane): (16.685) N din/1 milijon Prihranek na času, ki nastane zaradi redkejše menjave trnov, ni vračunan. 3. Zaključek Prva faza osvajanja obrabno odpornejšega mate­ riala za izdelavo trnov, ki služijo v proizvodnji votla­ kov, je obsegala jeklene trne. Rezultati kažejo, da je mogoče s trni iz legiranega, kaljenega jekla OCR 12 proizvesti do njihove izrabe 13-krat več votlakov kot s trni iz običajnega naravno trdega jekla Č. 50 do Č. 70. Prihranek na stroških za izdelavo trnov znaša 27.800 N din za milijon votlakov, proizvedenih iz močno abra- zivne gline. V naslednji fazi bo Zavod preskusil keramične trne. N . E x e l , d i p l . I n ž . Mathematische Aufgabensammlung für das Bauwesen VEB Fachbuchverlag Leipzig 1963, 4. verbesserte und gekürtze Auflage. Ta strokovna zbirka nalog je bila potrjena kot dopolnilni učni pripomoček za pouk matematike na strokovnih gradbenih šolah. Vsebuje nad 1700 nalog z vseh področij mate­ matike, kolikor se ta področja obravnavajo v strokov­ nem šolskem pouku. OTTO KURT IN SERGEJ WOYNA-PANTSCHENKO Priloženi del z rešitvami nalog bo posebej koristil učencem pri lastnem študiju in pri pismenem študiju ter jim vedno dajal možnost, da preizkusijo pravilnost lastnih rezultatov. Krog interesentov: strokovni delavci, strokovni učenci, mojstri, predavatelji na strokovnih šolah za gradbeništvo. SLOVENIJA — i z d e l u j e urbanistične projekte, ureditvene načrte večjih naselij, zahtevne načrte industrijskih področij in kompleksov; ■ — n u d i projektantski inženiring pri reševanju, načrtovanju in nadzoru iz­ vajanja industrijskih kompleksov vseh vrst industrijske dejavnosti; ■ — p r o j e k t i r a stanovanjska naselja z vsemi potrebnimi objekti; javne, administrativne zgradbe, hotele, motele, bolnišnice ter kulturne in prosvetne in šolske zgradbe; — p r i p r a v l j a projekte za vse vrste instalacij — ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije, elektrifikacije ter opremlja večje zazidalne komplekse z načrti vseh komunalnih naprav kot so preskrba vode, kanalizacije ter prometne komunikacije. P R O JE K T p o d jetje za p ro jek tir a n je - L ju b lja n a 9 C a n k a rjeva cesta A Q r a d n j e ZIDGRAD ZIDG RAD ZIDGRAD G R A D B E N O P O D J E T J E P O S T O J N A ZIDGRAD ZIDG RAD ZIDGRAD Člani kolektiva SGP GRADNJE Postojna na gradbiščih: ZIDGRAD ZIDG RAD ZIDGRAD Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in obratih: Pleskarstvo G R A D B E N O PO D JE T JE Soboslikarstvo Mizarstvo Z I D G R A D I D R I J A Kamnolom Avto strojni park izvajamo vse vrste gradbenih del in se priporočamo investitorjem p r e v z e m a in o p r a v lja v s a g r a d b e n a d e la n a o b je k ­ tih v is o k e in n izk e g ra d n je obenem želimo vsem gradbenikom uspešno poslovno leto 1967 ZIDGRAD ZIDG Q r a d n j e RAD ZIDGRAD ZIDGRAD ZIDG