Power Dancerl^lj&L™ v četrtek 29. 2. ob 16. uri QA \/l . < RAZSTAVA 7 O Vlado Kreslin od».i.«h>3 -** v petek 1. 3. ob 18. uri New Svving Quartet v soboto 2. 3. ob 18. uri športna dvorana Marof Novo mcrto VSTOP PROST , DOLENJSKI USI | dl Sl OLEHJSKI USt *. IOLENJSKI USt DOLENJSKI USt DOLENJSKI USt DOLENJSKI USt DOLENJSKI UST |Pp iv S* ;f||3^| DOLENJSKI USt DOLENJSKI LISI B DOLENJSKI USt ______. Dolenjska podjetja na poti v BiH x J Ambasador BiH Uglješa Uzelac upa, da bodo tudi novomeška podjetja našla pot v Bosno - Pionir Standard računa na obnovo - Družine delavcev iz Bosne ostale brez zavarovanja NOVO MESTO • “Največja pomoč Slovenije naši državi je ravno v tem, da je omogočila šolarje našim otrokom. Na dveh slovenskih univerzah študira 320 naših študentov, čez 50 pa jih je še na podiplomskem študiju. Ti ljudje bodo največji ambasadorji Slovenije in njenega gospodarstva v BiH,” je menil ambasador Bosne in Hercegovine v Sloveniji Uglješa Uzelac, ki je prejšnji teden pripotoval v Novo mesto na povabilo župana Franclja Koncilije. Uzelac je poudaril, daje Slovenija zanje strateška država, zato je pomebno, da se vključi v obnovo ne glede na materialne možnosti in da pomaga tudi s svojimi izkušnjami pri prehodu v tržni sistem gospodarjenja. kakovost, velika izbira UGODNI PLAČILNI POGOJI 'faUabna & duzejužjatna KA$AT Novo mesto. Glavni trg 1 (068) 322-460 Delovni čas od 8.30 do 19. ure, sobota od 8.30 do 12.30 Darilni bon 5 % popusta ob gotovinskem plačilu velja do 29. 2. 1996 Po besedah direktorja podjetja Pionir Standard Ivana Ilijaniča je stari Pionir več kot polovico svojih zmogljivosti zapolnjeval v tujini, največ ravno na Hrvaškem in v Bosni. Kot so ugotavljali udeleženci srečanja, je Pionir gradil številne poslovne in stanovanjske objekte v BiH, zato ima zanje tudi vse potrebne načrte in torej dobro osnovo za obnovo. Podjetje je že začelo navezovati stike z-nekdanjimi sodelavci v Sarajevu (ravno ta teden naj bi se z njimi sestali v Novem mestu). Ambasadorju so pojasnili tudi, daje pri Pionirju zaposlenih 550 delavcev iz okolice Bihača, Cazina in Maglaja, večino- * Ker Slovenija in Bosna še nimata sklenjenega ustreznega meddržavnega sporazuma, je direktor Pionirja opozoril, da so ti delavci ob formalni prezaposlitvi v drugo podjetje (iz GIP Pionir v Pionir Standard) izgubili pravico do zdravstvenega zavarovanja za svoje družinske člane in pravico do otroškega dodatka. Takih družinskih članov je 370, poleg njih pa so še drugi, ki imajo zavarovanje trenutno na osnovi statusa beguncev. ma državljanov Bosne, ki si tudi sami želijo delati bliže svojemu d°mU' B. DUŠIČ GORNIK <§M MOLEK avtoservis • prodaja vozil ■ avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366 DOEWOO iifl Popust 10% za vozila iz zaloge kredit s 7% obr. mero. UJjl Prodaja rezervnih delov in -*1 servis AVTO-HIT, d.o.o., Novo mesto, tel./fax (068) 26-077, 341-300 AMBASADOR BIH PRI ŽUPANU - Novomeški župan Franci Koncilija je gostu izročil spominsko darilo in ga poprosil, da se vpiše v knjigo obiskov. Po razgovoru si je amabsa-dor Uzelac v spremstvu svojega svetovalca ogledal še samostan Pleterje in se srečal z begunci. Rent - a - limo LINCOLN TOVUNCAR (dolžina 9iu) Rent - a - car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINARANIH VOZU Inlotmaciie m naročila LANG COMERCE d.0.0. WTC Dimniška 156 II Tel.&laK: 061/16 88 33 DOBITNIKI ŽUPANOVIH PRIZNANJ - Na sliki (z desne proti levi) sedijo nagrajenci: Rudi Mraz, Zdenko Picelj z ženo in Janez Kolenc z ženo. (Foto: L. Mum) Tergus gre v stečaj Končuje se kalvarija delavcev ČRNOMELJ - Za črnomaljsko zasebno podjetje Tergus je oklican stečaj in ta teden naj bi podjetje obiskal tudi stečajni upravitelj. Denar za stečaj so prispevali trije solastniki podjetja, delavci - sedaj jih je ostalo še 20 - pa so povedali, da bodo stavkali, dokler ne bodo dobili papirjev, s katerimi bodo odšli na Zavod za zaposlovanje. Po njihovih besedah jim je večinski lastnik podjetja Zdenko Mohar obljubil, da jim bo izplačal tri od šestih plač, svetoval pa jim je tudi, naj za ostale plače pritisnejo še na ostala dva lastnika. Sekretar belokranjskih svobodnih sindikatov Jožef Kočevar je dejal, da je v stečaju Tergusa bistveno, da delavcem, ki sicer stavkajo že precej časa, preneha delovno razmerje in da se začne vlaganje terjatev upnikov v stečajnem postopku. Kar pa se tiče Mo-haijevih obljub, Kočevar meni, da je smešno, da sedaj obljublja tri plače, še pred novim letom pa jih je obljubljal šest. Glede na to, da je bila zadnja plača, ki so jo dobili Tergusovi delavci, za lanski julij, pa so belokranjski svobodni sindikati vsakemu delavcu, ki je član sindikata, dali po 10.000 tolarjev P°m0Ci Priznanja lani najzaslužnejšim Ob kulturnem prazniku je Franci Koncilija podelil priznanja Dolenjskemu muzeju, Moškemu pevskemu zboru Dušan Jereb in prof. Janezu Kolencu - Nastop simfoničnega orkestra Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 2: • Dolenjski kovinarji za stavko stran 6: J j * Bo 400 delavcev pristalo na cesti? stran 7: • Bizeljska postaja je na Hrvaškem stran 11: • Sestra brata s kuhinjskim nožem Stran 14, 15,16: • Odgovori, izjave za javnost, pisma bralcev NOVO MESTO - Med mnogimi kulturnimi prireditvami ob letošnjem Prešernovem dnevu je v dolenjski metropoli gotovo še posebnega pomena osrednja slovesnost, ki je bila v četrtek, 8. februarja, v športni dvorani. Slavnostni govornik je bil župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija, kije najprizadevnejšim na področju kulture v letu 1995 podelil priznanja. To so: kolektiv Dolenjskega muzeja, moški pevski zbor Dušan Jereb in pesnik prof. Janez Kolenc. Piko na i kulturnega večera pa je rispeval novomeški simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Jčdravka Hribarja, ki je poskrbel za čudovito glasbeno doživetje številnih obiskovalcev. Slavnostni govornik Franci Koncilija je poudaril, daje France Prešeren pri nas prvi konstituiral poezijo kot poezijo, to pa pomeni velik korak k nastanku naroda, njegove suverenosti in identitete. “Toda, ali se danes zavedamo njegovega pomena?” se je vprašal. Kolektiv Dolenjskega muzeja si je priznanje zaslužil, ker je v letu 1995 bistveno obogatil kulturni prostor v celoti in dopolnil strokovno, znanstveno in umetniško vedenje o naših prednikih in sodobnikih. Pripravil je kar pet samostojnih razstav - o Mikiju Mustru, Pečatniki Novega mesta, Novo mesto pred Iliri, Likovno ustvarjanje na Dolenjskem do leta 1941 - 1945 in Od antičnega vrča do majolke. Priznanje je prejel Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja. 1 Priznanje je za dolgoletno plodno delo na področju zborovskega petja dobil tudi mešani pevski zbor Dušan Jereb, ki je po 50 letih lani prenehal delovati. Po priznanje je prišel Rudi Mraz, eden najstarejših pevcev zbora. Ob letošnjem kulturnem prazniku je priznanje dobil še prof. Janez Kolenc za bogato pesniško ustvarjanje. Kot slavist je na novomeški gimnaziji mnoga leta uspešno skrbel za ljubezen do slovenskega jezika in spoštovanje do narodove književnosti. Leta je marljivo ustvarjal in tako je izšlo žp kar nekaj njegovih pesniških zbirk, na primer Pogovori z mrliči, Sredi vsega, Žarčenje in druge, piše pa tudi za otroke: • Janez Kolenc, eden izmed na grajencev, je dejal, da mu je Fran ce Prešeren eden najdražjih so potnikov skozi življenje. Želi, da bi tudi drugi živeli iz Prešerna in tako postali neupogljivi, zavedn Slovenci in predvsem dobri so ljudje z vsemi ljudmi te male ce line, ki jo po nepotrebnem nama kamo s krvjo in solzami. Otroštvo v srcu, V deveti deželi, Kurji Marko itd. Program na prireditvi je povezovala Jerica Pezdič, ki je opozorila tudi na številne obletnice, ki jih bo letos praznovalo Novo mesto. L. MURN Dr. Janez Dular novi minister za kulturo RS Se en Dolenjec v vladi LJUBLJANA - Kadrovsko in tudi drugače neambiciozna, deloma pa tudi odrinjena Dolenjska je po daljšem času le dobila še enega ministra v slovenski vladi. To je po odstopu ministrov Združene liste socialnih demokratov 53-letni Janez Dular, doktor slovenistike, doma iz Vavte vasi pri Novem mestu, ki je nadomestil dosedanjega kulturnega ministra Sergija Pelhana. Kot je sam izjavil, ni član nobene stranke. Dr. Dular, ki je že v Peterletovi vladi vodil ministrski resor za Slovence po svetu in narodnosti, je strokovnjak za sporočanje in stilistiko ter predsednik republiške maturitetne komisije za slovenski jezik in književnost. Zadnje čase je imel v dnevniku Slovencu na skrbi njegovo jezikovno, deloma pa tudi vsebinsko podobo. V volilnem postopku je med drugim izjavil, da se bo kot minister še posebej zavzel za izboljšanje položaja slovenščine v javnosti, ki je vse prej kot zavidanja vreden. DANFOSS BO GRADIL V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Sedaj je že povsem gotovo, da bo podjetje Danfoss Compressors poleg sedanje proizvodne hale v Črnomlju dogradilo še nove proizvodne in druge prostore. Zemljo so že odkupili. Pred kratkim je prvič obiskal Črnomelj tudi lastnik tega velikega danskega podjetja in si ogledal proizvodnjo. Ko bo naložba, vredna 120 milijonov DEM, zaključena, bo v tovarni našlo delo 400 novih delavcev. ^KURENTI V PRIČAKOVANJU POMLADI - Nič ne kaže, da je ptujskim kurentom, ki so v petek z zvonci odganjali zimo in klicali pomlad po novomeških ulicah, to tudi uspelo. Komunalci in cestarji bi bili veseli, če bi jim zvonjenje pomagalo s cest in pločnikov spraviti vsaj sneg in led, najbrž pa bo to naredila šele odjuga. Kurenti so svoj namen dosegli, saj so vso Šimo Slovenijo v teh dneh tako povabili na svoje kurentovanje. (Foto: J. Pavlin) trgovina talnih oblog PCP PUREBER3 NOVO MESTO pl VREM E1 Do konca tedna bo hladno in večinoma suho vreme. Drobtinice za majhne Medtem ko ves svet išče svojo priložnost pri obnovi Balkana, se je predramila tudi Slovenija in za njo počasi še dolenjsko gospodarstvo. Najbolj smela slovenska podjetja so že vstopila na balkanski trg, tudi nekatera dolenjska, belokranjska in posavska. Na ta način kažejo preostalim, da se je treba znajti, izkoristiti pravi trenutek, se zagnati za poslom in nikakor ne čakati države ali politikov. Zdaj je že jasno, da bo povratek na južna tržišča precej težji, kot je večina podjetij pričakovala, ko je gradila svojo prihodnost tudi na teh trgih. So pri tem delala račun brez krčmarja? Morda. Prve izkušnje v Srbiji, kjer politika ostro odbija slovenske poskuse po navezavi gospodarskih stikov, kažejo nasprotno. V Bosni in Hercegovini - o sodelovanju dolenjskega gospodarstva pri obnovi te države so govorili ob nedavnem obisku bosanskega ambasadorja v Novem mestu - političnih nasprotovanj ni. Je pa je toliko več konkurence iz močnejših držav, držav "odrešiteljic", ki so se proti koncu vojne čedalje bolj zapletale v bosansko krizo, da bi jo potem “pomagale" razplesti in na koncu uničeno državo spet zgraditi. Ni dvoma, da bo Bosno obnavljal mednarodni kapital, zato bodo veliki posli padli velikim. Medtem pa bi bilo dobro, če bi se naša podjetja podvizala sama zase, navezala stike, se pri lem spomnila vseh koristnih znancev in tako pobrala vsaj drobtinice. Navsezadnje je tudi to nekaj. BREDA DUS1Č GORNIK I Ali ste dobili mercedes? Podjetje Trezor, d.o.o., je pred časom razposlalo številnim Slovencem svoj katalog Hram s ponudbo izdelkov. Mnogi od pre- kupci za nagrado mercedes C180. Vse je bilo videti tako, daje treba samo kupiti nekaj malega iz kataloga in vozilo sanj bo postalo vaša last. V naslednjih dneh po izidu te številke Hrama se je razvila o ponudbi razprava. Mnogi so bili prepričani, da bodo res prejeli omenjeno nagrado. Ker je Trezor objavil, sicer zelo zvito, tudi imena nagrajencev, seje v delovnih okoljih in v bivalnih soseskah dvignila že tudi zavist, Češ ta ima pa srečo, pfei!, zakaj je nimam raje jaz, saj ima ta že vsega dovolj. Pri vsej zadevi so se hujše stvari od zavisti in razočaranja, ki je sledilo dejanje, saj pomenijo psihološki pritisk na povprečnega potrošnika. Trezor sicer zatrjuje, da v tem pogledu ni storil I Trezorjevimi izbranci, kaj mislite o trgovskih prijemih, kot je obravnavani? O tem v anketi: MIHAELA PIRC, prodajalka v Brežicah: “Za mercedese iz akcije kataloga Hram nisem slišala. Če'bi dobila obvestilo, da dobim mercedesa, bi bila tega vesela, vendar bi se najprej pozanimala, če je to res. Znane so mi podobne akcije za nagrade in ne vidim v njih nič spornega. Pri vseh teh akcijah je treba ljudem pošteno in jasno in po resnici povedati, za kaj gre, ne na jih zavajati.” DANI KOVAC-Mr. JOŽO, novinar Našega glasa iz Krškega: “Dejstvo je, da gre za zaslužek na račun špekulacij, kar postaja pogosta značilnost poslov in eden od ključev do uspeha. Takšnim bi morali poslati za vrat inšpekcijo, da preveri zakonitost oziroma ukrepa. Res pa je, da so obljube obogatih nagradah za kupce privlačne, čeprav je kupovanje preko katalogov pogosto dražje.” ANICA ŠTRUCEU, gospodinja iz Gribelj: "Od posameznika je odvisno, ali bo ugriznil v Hramovo jabolko. Zase vem, da nisem tako naivna, da bi nasedla, Ne kupujem niti od trgovcev, ki hodijo po domovih niti ne naročam po katalogih, saj lahko vse dobim v trgovinah. Prepričana sem, da si mora človek ustvariti srečo sam s svojim delom, ne pa čakati, da ga bo doletela v igri na srečo.” SERGEJ ČAS, bolničar iz Semiča: “Hram s takšno propagando pridobiva kupce. Ali je to prav in pošteno, pa mora presoditi vsak sam. Vprašanje je, ali ni morda obljubljeni medcedes zgolj potegavščina. Razumljivo je, da bo pri vsem skupaj nekdo potegnil krajši konec. Res pa je, da Slovenci radi nasedamo takšnim igram, marsikdo pa zna to našo naivnost dobro izkoristiti v svoj prid.” PAVEL ZEMLJAK, upokojenec iz Sevnice: “Sam sicer nisem dobil ponudbe Hrama, naj sodelujem v igri za mercedesa, toda tovrstno pridobivanje kupcev po pošti se mi ni zdelo od samega začetka, ko sem zvedel zanj realno, kajti prevelika je bila razlika med obveznim vložkom denarja in obljubljeno nagrado. Res je (bil) naiven tisti, ki je verjel, da bo tako dobil tako drag avto.” STANE GORENC, strojni ključavničar iz Šentruperta: “Dobil sem katalog Hram podjetja TVezor z obvestilom, da lahko postanem lastnik mercedesa C 180, in bil takoj prepričan, da gre za nepošteno, nelojalno prodajo blaga po pošti. Ne vem, kako so si ti gospodje dovolili, da so mi ičesar kupil pri njih.” LJUBA SUKOVIČ, zaposlena Mercatoiju Dolenjske v Novem mestu: “Tlezor z obljubljeno visoko nagrado zavaja kupce. Dejanje, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim podjetje povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim udeležencem trga, pomeni nelojalno konkurenco. Med nelojalno konkurenco se šteje tudi reklamiranje ali ponujanje z navajanjem neresničnih podatkov.” PETER MOVRIN, vodja avtomehanične delavnice v Grim-x-u v Kočevju: “Dajanje nagrad kupem ob posebnih priložnostih ni nelojalna konkurenca, je pa nelojalno obljubljanje velikih nagrad. Čeprav to ni prav, mislim, da se zoper to ne da kaj dosti narediti. V Kočevju ne opažam nelojalne konkurence, je pa bil takšen primer, vsaj po mojem mnenju, pred šestimi leti s kruhom.” OLGA TANKO, diplomirana pravnica iz Ribnice: “V primeru Hrama gre za norčevanje iz potrošnikov in to ni prav. Pričakovati bi bilo, da se bodo na nelojalno konkurenco odzvala konkurenčna podjetja, vendar ni tako. Zakon o varstvu konkurence natančno določa, kaj je nelojalna konkurenca, in jo tudi sankcionira. Povprečen potrošnik tega ne more presojati, lahko pa inšpekcija,” V Črnomelj praznuje ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so v okviru očinske-ga praznika, ki ga praznujejo 19. februarja, pripravili vrsto prireditev in otvoritev. Osrednja proslava bo v nedeljo, 18. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu v Črnomlju, slavnostni govornik pa bo predsednik občinskega sveta Andrej Kavšek. Na svečani prireditvi bodo podelili tudi plaketi, najvišji priznanji v občini, ki jn letos prejmeta kmet Anton Filak iz Gribelj in mag. Franc Rutar, generalni direktor Emone Merkurja iz Ljubljane. Turistično društvo Sinji Vrh bo nagnjeno z ekološko pohvalo - breza, krajevna skupnost Adlešiči pa bo prejela ekološko grajo, - kopino. Akademski pevski zbor Tone Tbmšič iz Ljubljane bo pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta pripravil koncert. Prireditve ob občinskem prazniku so odprli že s turnirjem v malem nogometu, ki je bil 11. februarja v črnomaljski športni dvorani. Včerni, 14. februarja, so odprli nove poslovne prostore pošte v Adlešičih, Dragatušu in v Vinici. V petek, 16. februarja, bo ob 10. uri vdljaškem domu v Črnomlju okrogla miza o skrbi za kvalitetno življenje odraslih duševno prizadetih oseb v Beli krnjini. Istega dne ob 12. uri bo na Zadružni cesti otvoritev novih poslovnih prostorov Republiške uprave za javne prihodke. V soboto, 17. februarja, ob 11. uri bosta dva dogodka hkrati: v Raztresenovi galeriji v Jankovičih bo predstavitev vodnika “Dolenjska in Bela krajina od A do Ž”, v rudniku Kanižarica pa otvoritev črnomaljske carinske izpostave Carinarnice Ljubljana. Praznovanje bodo Črnomaljci zaključili v nedeljo, 25. februarja, s hitropoteznim šahovskim turnirjem. M, D.-J. Dolenjski kovinarji za stavki Večina delavcev v kovinski in elektro industriji po Dolenjski podpira stavko svojegi^ sindikata (SKEI) - Dodatne zahteve v Revozu - Še najmanj 700 presežnih delavce)« 7 ----------------------------—------——---------------------------------Ibi NOVO MESTO - Če ne bo prišlo do ustreznega dogovora o zahtevah kovinarjev z vlado, bodo stavkali tudi v podjetjih po Dolenjskem. V trebanjskem TKmu stavko podpirajo, a seji bodo pridružili samo z delegacijo, jasno pa so stavko podprli v Adrii Mobil, v šentjernejskem Podgorju, v Tesnilih iz Trebnjega, podjetju TEM Čatež in tudi v novomeškem TPV-ju in Revozu. sindikatov Novo mesto, pa napoveduje, da se bo tem osebam v letošnjem letu priključilo še najmanj 700 presežnih delavcev, največ iz podjetij GIP Pionir, Novo-teks Tkanina in TOM Mirna. V Revozu so predstavniki sindikata v podporo stavki zbrali 2.000 podpisov, podpisniki pa so k splošnim zahtevam svoje panoge dodali še nekaj posebnih zahtev. Od svojega delodajalca zahtevajo izplačilo dela plače na račun uspešnosti poslovanja in se zavzemajo za spremembe kolektivne pogodbe. V njej namreč nimajo dogovorjene udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička, sindikalna organizacija v podjetju pa nasprotuje tudi merilom za nagrajevanje osebne uspešnosti s premijami, ker so bili sprejeti brez sodelovanja sindikata. Po dolenjski regiji ni nikakršnih znakov, da bi se število brezposelnih kmalu začelo zmanjševati. Ob izteku lanskega leta je bilo prijavljenih že skoraj 6.300 brezposelnih oseb, Jože Miklič, sekretar območne organizacije Svobodnih Novoteks Tkanina nadaljuje programom sanacije, po katereljv so, nekatere pa še bodo v nasleft^ njih mesecih med presežne d(pE lavce uvrstili 150 oseb. Tudi pise TOM-u gre za večje število preseip: nih delavcev, za katere zdaj sinČso kat preverja, če so upoštevatto predpisani kriteriji in če se uresnipt čuje program presežnih delavce' Po reorganizaciji TOM-a so hčedr rinske družbe prevzele dejavno0n* ne pa tudi vseh delavcev. Kot j!u značilno za take reorganizacije, de poskušajo znebiti invalidov in drt?1 gih nezaželenih delavcev, hkra^c pa v novili družbah zaposluje) nove delavce. Jože Miklič Tudi iz drugih podjetij, ki se [>2t lastninskem preoblikovanju po2a skušajo reorganizirati, bodo e D zavod še prihajali presežni dela' tr ci, vendar v manjšem številu. Kij Jd; vsemu tudi v sindikatih ocenjujem jo, da je gospodarska kriza moi Dolenjskem že dosegla dno m stečaji v drugi polovici lanskeg^ leta' B. DUŠIČ GORNlf 1 ni n< se b( Kdo zavaja upokojence in kdo ne Okrogla miza o najnovejši upokojenski problematiki - Upokojenci menijo, da so kršenj njihove ustavne pravice, oblast pravi, da ne - Peticija iz Novega mesta v državni zbor NOVO MESTO - “Vidite, kakšna demagogija!” je dejal predstavnik novomeških upokojencev Ivan Somrak in pri tem mislil na predlog Janševe stranke glede pokojnin. Upokojenci so si namreč izračunali, da bi na vsakega upokojenca z nižjo pokojnino prišlo borih 200 tolarjev, če bi res šli jemat tistim, ki imajo najvišjo pokojnino (v Sloveniji prejema večjo pokojnino od 160.000 tolarjev nekaj čez tisoč od skupno 460.000 upokojencev). OBČINSKI SVET O METALNI KRŠKO - Kot je na nedavni seji krškega občinskega sveta predlagal Miha Senica, naj bi svet na dnevni red naslednje seje uvrstil problematiko TGO Metalna Senovo. Ekipa za področje financ, ki ta čas pripravlja sanacijski program v Metalni, meni, da se Metalna lahko sanira brez stečajnega postopka in privatizira po mirni poti. Zato želi predložiti svoj program na občinskem svetu, kije na zadnji seji zavrnil prošnjo za odpis dolgov do sklada stavbnih zemljišč, je v omenjenem predlogu dejal Senica. O pokojninah so govorili pretekli petek na okrogli mizi, ki jo je pripravil občinski odbor SKD Novo mesto, vodila dr. Vida Čadonič - Špelič, gost na njej pa je bil Štefan Kociper, predsednik parlamentarnega odbora za delo, družino in socialo. Kljub aktualnosti problematike je bila udeležba skromna, kaka deseterica upokojencev pa je ob zaključku še podpisala peticijo državnemu zboru z naslovom “Vrnite in zagotovite nam zasluženo!” Štefan Kociper je prisotnim pojasnil sicer že večkrat navedene vzroke, ki so vladajočo koalicijo vodili k spremembi zakona. Med drugim, da so pokojnine od leta 1993 za 3,9 odstotka prehitele plače, da je zajamčena plača zdaj 24.900 tolarjev (ponekod v tekstilni industriji izplačujejo tudi samo po 18 tisočakov), da pa je ob tem najnižja pokojnina za poln delovni čas 40 tisočakov in povprečna pokojnina za januar letos 56.000 tolarjev. “Lani je država namenija za pokojnine 16,4 odst. bruto domačega proizvoda, toliko kot nikjer v svetu,” je še dejal. Ob tem je navedel, da so pred 15-imi leti več kot trije delavci delali za 1 upokojenca, medtem ko zdaj to • Štefan Kociper je kot predlagatelj zakona o podaljšanem porodniškem dopustu še napovedal, da bo stranka poskušala doseči, da bi že z letošnjim septembrom prodniško podaljšali vsaj za nekaj mesecev, nato pa naj bi jo postopoma podaljševali še naprej. breme pade na manj kot dva (1,7) delavca. Upokojenci, nekateri tudi neinformirani ali zavedeni s strankarskim bojem za predvolilne točke, vsekakor ne marajo na svoja pleča prevzeti grehov pretekle in tud« sedanje oblasti ter negospodarneVc ga ravnanja s pokojninskim skla dom. Oni so svoje odslužili in zda^ želijo mirno starost. Tudi okrogli ^ miza novomeških krščanskih de p, mokratov je pokazala dve plat ni medalje. Eno zagovarja oblast, k pr je prepričana, da bodo upokojena ci že v nekaj mesecih spoznali, d bi niso kršene njihove pravice, drugi11! upokojenci, ki vztrajajo na usta(?r nem sporu. Tildi ta večer so predstavni)^ novomeških upokojencev meniji naj država raje očisti pokojnins) sklad, da se bo vedelo, kaj je pa kojnina in kaj sociala. Preniztf pokojnine za predčasno upokc jene naj viša iz proračuna, ravni tako naj iz proračuna zagotavljj tudi pokojnine za številne admin! strativno upokojene v mladij letih. “Če država podjetje opros1 plačila dajatev za pokojninsl sklad, naj plača prispevek narti) ^ sto njega ona, ne pa upokojenci! ti( so dejali. DUŠ,£ gormi)^ Hi Otočec v turističnem vrhu N^jvečja nemška turistična agencija TUI dobila nagrado za izvirno ponudbo počitnic na Otočcu NOVO MESTO - V razpisu nemške revije Geo vsako leto s svojimi ponudbami potovanj in počitnic sodelujejo vse pomembne turistične agencije in touropera-torji. Bralci izberejo “naj” počitnice in potovanja, taka, ki so glede na okolje, vsebino, vzdušje nekaj novega in posebnega. Nagrada je veliko priznanje za agencijo, pomembna pa je seveda tudi za podjetje, ki takšne počitnice ponuje, se pravi za Krko Zdravilišča. Agenciji TUI bodo nagrado izročili na turistični borzi v Berlinu. ____________ Največji nemški touroperater TUI je med številne svoje programe letos prvič uvrstil tudi počitnice v Hotelih Otočec in za ta program so prejeli drugo nagrado - srebrno palmo. Krka Zdravilišča je v zadnjih letih na Otočcu, ki je bit nekoč pomemben predvsem za tranzitni turizem, dopolnila ponudbo in zgradila novo infrastrukturo, ki omogoča pestre in zanimive počitnice za celo družino. Središče ponudbe je športni center Otočec s teniško dvorano, v kateri so poleg teniških igrišč še savne, masažni bazen, fitnes, tu so še zunanja teniška igrišča; otoški gostje lahko jezdijo, čolnarijo, kolesarijo, pešačijo po čudoviti okolici. Na voljo jim je restavracija v gradu in prenovljena motelska restavracija Tango, zabavajo se lahko v diskoteki, obiščejo casino. Ob tako pestri ponudbi so bralci revije Geo izbrali Otočec med turističnimi kraji iz celega sveta. KITAJSKO NOVO LETO V HOTELU KRKA NOVO MESTO - Kitajski pregovor pravi: Beseda, ki pride iz srca, te greje še tri zime. V novomeškem hotela Krka žel(jo, da bi te besede iz srca prihajale v tednu praznovanja kitajskega novega leta v njihovi restavraciji Metropol, kjer strežejo kitajsko hrano. Kitajska kuharja od 13. do 20. februarja vsak dan od 15. ure naprej pripravljata specialitete, ki jih na Kitajskem jedo ob praznovanju njihovega novega leta. Obljubljajo bogastvo okusov in vonjav, gostje bodo spoznali nekatere kitajske navade in običaje v času praznovanja novega leta, ki na Kitajskem traja cela dva tedna in Je njihov največji praznik. Priporočajo rezervacije. Skrivnostna noč, ki Mariborčanom buri domišljijo Res središče kriminala, kot trdi župan dr. Križman? MARIBOR - Kaj se je mariborskemu županu dr. Alojzu Križmanu zgodilo 3. januarja ponoči oziroma kako je preživel to noč na začetku leta? O tem že lep čas ugibajo v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. Ali so neznanci v tej noči zares omamili župana in ga fotografirali v spotakljivih okoliščinah? Po tem ko so se v sredstvih javnega obveščanja pojavila prva ugibanja v zvezi s tem, kaj vse naj bi se dogajalo v tisti skrivnostni noči, ni mariborski župan pisanja časnikarjev ne zanikal in ne potrdil. Za mariborski Večerje izjavil samo: “Zadeva nima z mojim službenim delom nobene zveze. Če gre za privatni del, lahko vprašate mojo ženo. Če gre za kaznivo dejanje, je tu policija.” Takšen komentar je samo še prilil olje na ogenj vseh mogočih ugibanj in govoric. Dober mesec dni po tisti noči je odvetnik mariborskega župana Sergej Vladislav Majhen poslal mariborskemu Večeru pismo z naslednjo vsebino: “V Slovenska politka je kot družina z alkoholikom... Z objavljenim člankom je bil storjen poseg v osebno integriteto mariborskega župana, storjeno je bilo kaznivo dejanje opravljanja. S takšno objavo se je vaš časnik pridružil tistim, ki na temelju anonimnih informacij in domnev razširjajo neresnične vesti o ^ županu in ga skušajo spraviti v takšen položaj, da bi bilo onemogočeno njegovo nadaljnje županovanje, ter ga kot človeka diskreditirati, s tem pa onemogočiti njegovo nadaljnje javno delovanje... Članek je povzročil mariborskemu županu nepopravljivo škodo, zato zahteva odškodnino v znesku 8 milijonov tolarjev...” Podobna pisma je odvetnik Sergej Vladislav Majhen poslal tudi uredništvu ljubljanskega Dnevnika, Dela, Mladine in ic Večeru je bil objavljen članek POP TV. Od vseh omenjenih slovenih časnikov in televizije terja skupno več kot 30 milijonov tolarjev odškodnine za razširjanje neresničnih informacij in domnev na temelju anonimnih informaiej. Medtem pa je mariborski župan večkrat javno izjavil, da je Maribor središče organizirane-ga kriminala, v katerega sta glo- boko vpletena tudi policija iu sodstvo. Na začetku tega tedna je ena od najmočenjših strankv Mariboru - Liberalna demokracija Slovenije - zahtevala sklie izredne seje mestnega sveta. Na njej naj bi župan pojansi! in argumentiral svoje trditve, na seje pa naj bi povabili tudi pred' stavnike pravosodnih oraano'' in policije. TOMAŽ KSEl> !š 2 DOLENJSKI LIST šl. 7 ( 2427), 15. februarja 19«^ ](?§ ovomeška kronika JEZIK - Revozov direktor di--rekcije za komunikacije T. Pleter-^(Ski se gotovo že grize v jezik, ker je v pogovoru za časopis Delo ^rekel nekaj, kar mu verjetno ne bi ■'bilo treba. Vrle Podgorce je zelo e razjarilo, ko sojih kolegi za šanki ^drezali, naj že dajo za pijačo, ko edJ.lrn je francoski delodajalec izpla-j(cal trinajsto, štirinajsto in celo pol petnajste plače. Revozovi delavci K seveda o teh plačah nič ne vedo, ' jPa tudi po svojih bančnih računih 1 so zaman stikali. So pa v besu s a toliko več korajže s podpisom inlPodprli stavko. * PRIDE PRAV-Nekdo je rekel, ftda se novomeška oblast nič ne 3#nauči na lastnih napakah in da se t j!udi nikoli ne bo. Vse kaže, da se , sJe v tej sodbi zmotil. Najmanj za IrtPrvi razred politične premetenosti ;a’2e premore. To je ob obisku bosanskega ambasadorja pokazal tudi novomeški župan Franci -(Koncilija, ki je, ker se mu je to ydelo potrebno, posegel na polico ” ^prašene polpretekle zgodovine. Da bi čim temeljiteje pokazal ,a tradicijo sodelovanja med nekdanjima republikama in sedanji-tptta državama, je brez zadrege ^Omenil tudi Zlet bratstva in enot- 0 fosti, na katerem so se družili Sjjjnladci in mladenke takratne ni 0ve Jugoslavije. ** LEVJI BOJ - Kar se tiče dole-tjke, magistralne ceste od Ljublja-ne proti Obrežju, se je državni sekretar za ceste Marjan Dvornik £)“0ril kot lev. Posavski poslanci so Lto zadnjič jasno in glasno povedali javni tribuni. Na tej točki infor-—■ fjiacije nastopi nerodna zadeva. Ijjetaš Dolenjec v Ljubljani se ni “uril na pravi strani. Verjetno je r '>sto uro, ko so v šoli obravnavali stran' neba, bolehal za rdečkami, ud tako zdaj ne ve, v katero smer ntv°di južni krak avtocestnega križa, ja FUNF-FUNF - Po Novem me-jjStu kroži pre.cej sveža anekdota, |j katere glavna oseba je znani novo-| tteški vulkanizer. Proti koncu 1 . Prejšnjega leta je omenjeni obrt-la’ tik veseljačil po mestu in na veliko ■ ' Praznoval, pa so ga znanci povprašali, kaj se dogaja. Bolj poučeni so Pili prepričani, da se veseli svoje jglUpokojitve, vendar so zvedeli še za a*'n razlog za proslavljanje. Dolgoletni obrtnik je ob odhodu v pokoj, jjkoje delavnico prepustil drugim, j]ikončno dobil še zadnja potrebna dovoljenja za obratovanje! 3 zki k povedal, kaj dekleta in fantje iz . jajo na odru, pa tudi sicer je bil/ čutiti, da Ljubljančani podccnjj^ jejo gledalstvo. 7 ------x--------------- - JA K PUST ŠIROKIH UST - bodo l Metliki zaznamovali otroci z dr]< janjem na platoju novega trgolai sko-poslovnega središča. Odra»z pa vabi na rajanje metliški hot)^ Bela krajina, in sicer v soboto, lpr februarja. L Črnomaljski CESTA - Prejšnji teden so C Metličani spraševali, kako to, dalj bila tista polovica ceste, ki pelje Č” Metlike proti Črnomlju, vzor# * očiščena, medtem ko je bila v d go smer polna ledenih pasti. DoiM nevaii so, da snežnega pluga, ki? f peljal iz Metlike proti Črnomlja Črnomaljci niso več pustili nazajhe Metliko. Vseeno pa jih zanirTOi kam so ga napotili. Viničani vedi b da zagotovo ne proti Vinici. Zala | pa še bolj kot doslej Viničani osti jajo v dvomih, kdai bodo na m asfaltirali cesto od občinske pi stolnice do njih, kajti očitno je, ni denarja niti za spodobno zii sko čiščenje, kaj š^le za asfalt. 1ŽISČA - Zu KRIŽIŠČA - Župan And? Fabjan še vedno čaka, da sej uresničil njegov predlog, naj bič prometnih konicah policisti urej£v li promet v mestnih križiščih. M• pa da bi jim bila v ponos. soneti nesreče - v poča- 'jev slovenskega kulturnega praska so minuli petek v Miklovi |®iv Ribnici izvedli recital Sone-lesreče za kljunasto flavto in titatorja na poezijo dr. France-Rrešerna. Novo slovensko glasilo delo, poimenovano po Prenovi stvaritvi Soneti nesreče, je 'a 1992 napisal skladatelj Pri-‘Už Ramovš. Na recitalu v Ribni-na kljunasto flavto igral Kle-l*9j9jl Ramovš, Prešernove pesmi reicitirala Simona Zorc. list Osilniški nadev } Tri mesece v TEMI - V šoli V^silnici že tri mesece sveti na ijvdniku le ena luč. Tudi vtičnic ni. ^•em je razpravljal celo občinski j sikaj bolj pomembnega. Perko spomnil, da je SLS dala idejo ime občinskega glasila Klasje, ljubljene nagrade pa še nikoder. Predsednik občinske!8 sveta Jurij Gorišek (SKD) je mPa nil, da bi bilo zelo nevarno, če JO zabredli v požrešnost. “Mi smoh>. občinski funkcionarji in ne ve ; jamem, da KS delajo zastonj,”jtt polemiziral vodja svetniške sl4r( pine SDSS Igor Bončina. PodijL pan Jože Košak (SKD) je povede da dela že 20 let zastonj v KL Opozoril je še, da jih bodo volt ' ocenjevali tudi po tem, podobtv8 kot so kritični do poslanskih plyJ Trebanjske iveri KAMNOLOM - Posebno glavje je spor KS Šentrupert z I nico kamnoloma v Zabukovju, I zaradi za krajevno skupnost pri rano visoke cene ne pridejo skupne rešitve. Frančiška Mej hoče, po besedah predsednika s' ta KŠ Šentupert Franca Bartolj 1,70 marke za kubik peska. Obči) in krajevna skupnost sta veli! vložili v lokalno cesto, ki vodi kamnoloma v dolino, nihče pa več pripravljen vzdrževati te cet zgolj za osebne koristi. Nekdo dejal, da je gospa pripravljena c' pesek za 120 tolarjev, pravi pa, bi to uredila le preko odvetni Nezaupanja je očitno še na ‘ bike... OBNOVA CERKVA - Zadn 'I se je sicer običajno prijazen duš eš pastir pridušal v neki družbi, *ei tisto, kar je pisalo v Dolenjske f( listu, da je občina odobri is| 3.500.000 tolarjev za obnovo cet 0l va na Čatežu, Dolgi Njivi in v Mi: tinji vasi, že ne drži, ker da so 1 proti kmetje oz. SLS v trebanjske 81 občinskem svetu. Seveda je mol58 pisec teh vrstic takoj ugovarja™ kajti v 5. številki DL na 6. stra! ’ jasno piše, da je odbor za družbe ti dejavnosti predlagal občinskeflib svetu, naj bi za sofinancirat lij občinske in naravne kulturne de' ^ ščine v proračunu namenili l omenjeni znesek. Torej pisali sl v pogojniku, pa četudi ne bije)1 J? no, da mora vse take odločitve s* 8 jih odborov “požegnati” še obS hi ski svet! Zakaj je vse, kar zadeva )li nanciranja nesistemskih porabi lo kov iz proračuna, še v oblakih, tj smo tudi omenili v prav tej rubil ^ prejšnji teden. ( Sevniški paberki Ti ^ 'o PREDSEDNICA - V 8. c so' j8' dnevu odprtih vrat OŠ Sava KB nika učenci in gostje s tajnim (j [i sovanjem izbrali za predsedn« države Magdaleno Špec, ki ječ e; ljubila, da bo skušala biti najbolj ij predsednica, čeravno je nj* pfi predvolilni program večjo pozjj , _ __<[)( nost posvečal vesoljskim vpra>, niem knt n,i tuzHmckim 7.10-1 tfl". njem kot pa tuzemskim zagata' ? Učenci predmetne stopnje so1 r najboljšega učenca izbrali A1 dreja Popelarja, učenca 6. e za* Ji ker lepo riše, za najboljšo uči* “a Ijico pa Vesno Butkovič, učitelj11 'k zemljepisa in zgodovine. Butko* it čeva je prišla na sevniško ŠO1 pred petimi leti, kar četrtino ( 119 od 436 glasov učencev pa s' prislužila, ker “dobro razlaga,*1 nas naučiti, je prijazna in zab9 na”. Čestitke predsednici drža' ter najboljšemu učencu in uči' Ijici tudi v našem imenu! , ja I UJCEM LEZEJO NEKA^ i| Na račun oderuških najetti" iji razstavnih prostorov na Meda ^ rodnem obrtnem sejmu v Celja1. imeli sevniški obrtniki oz. podj9, niki na sobotnem zboru kar nek pikrih pripomb. Za nameček M |sii\iiii |'i i|nniiii, iiumccv'- c- domači razstavljala zapostavljaj 8] saj Celjani dajejo tujcem najbolj1 li lokacije stojnic in jim “lezejj1 rit”, kot se je ogorčeno izrazil t Jt Rupret ml., pri tem pa pozabljal j,, kdo je predvsem omogočil, da , danes MOS to kar je. Zato. Sevničani zahtevali od Obrl1 j1 zbornice Slovenije, naj izposl® Jt za domače razstavljalce, podj( pi nike, ki se ukvarjajo s proizvb ^ njo, od Celjskega sejma polovi* nižje cen od sedanjih. DOLENJSKI LIST Št. 7 (2427), 15. februarja 199^ Krške aovice POGREB - Govori se, da ima-krški mrliči raje storitve Brežina Jožeta Žičkarja kot storitve sr°8a iz krške občine, na primer iz fodbočja. Menda pa sploh še niso [Poskusili, kako bi se počutili v jepškem furgonu, ker le-temu ob-i<«! ne izda obratovalnega do-tkoljenja. Na vidiku je nov zaplet, t podoben tistemu izpred nekaj tednov, ko so se skregali v Krškem Avtobusni prevozniki in so en 'Jonkurenčni avtobus drugi avto-it'U5' PreProsto obkolili. Potniki, in ‘J°živi, so čakali v zajetem avtobu-'u, da se je obroč okrog njih raz-•cnil. Če bodo v Krškem na po-°ben način zajeli konkurenčni oNžiški furgon, bodo potniki v :rPjem gotovo tudi čakali, da se in-u^azija konča. n| ŽELVE ALI ČELADE - Kdor e*e šola v zgornjih obnovljenih :’Wostorih v osnovni šoli na Raki, n**°ra biti ali želva ali otrok s Orelado, drugače se lahko stvari oppletejo. V teh prostorih so Jamreč stopnice. Ob teh je ogra-j ja. ki je - vendar ne na željo šolske-:ela osebja - tako ostra in koničasta, nijk se vsak padec obnjo ne more :e končati drugače kot z luknjo v gla-io»o, 'If, ZIDAJO - Veliko krških pod-'Jttij je propadlo ali pa so jih vsaj ^Peselili iz Krškega v Ljubljano, .Jftrav Krčani tega niso želeli. Je j^aeno podjetje, ki bi ga Krčani še ,l/adi preknjižili na Ljubljano, ven-gnrar se ga državna prestolnica jljPfani na vse kriplje. To podjetje so _Jeveda Romi. Podjetje ni nikjer iagistrirano, uspešno posluje jdjub problemom tranzicije in ^gubi trga, saj ima dolgoletne ušnje s privatizacijo. Ukvarja se sd drugim z gradbeništvom, ■■da romsko naselje. Krško je Borčeno nad to zidavo in najraje »jo kar prepovedalo, da. Ampak a„ako naj jo prepove, ko pa Romi djjjiso nikogar vprašali, če lahko zi- j°! lil* MM_I z_M A Š I H OB € I MM Novo v Brežicah .SPOROČILO - V teh dneh je 0 oštar verjetno že vročil pismo, v Sterem notranji minister Andrej T'er odgovarja neki Brežičanki. lednja se je na nedavni javni lijibuni pritožila temu ministru, uftš da so ji člani družine nekega i. ^imenovanega policista razbijali fotoaparat in da se je je ta poli->r|st lotil s tako imenovanimi strokovnimi prijemi. Kakšen strokov-, Jak pa je to, sije verjetno mislila ^tienjena Brežičanka, saj me zna l0fak vaški pobalin brcniti tako, kot ja^e je tisti policist. BREZ OGRAJE - Ribnik pod ->e Mokricami je ponekod ograjen, el b cesti pa ne. Nekateri, ki gredo af lise peljejo po nekaj centimetrov ■? dclaljeni cesti, so v strahu, ker ni j, graje. Vendar je vsak strah od-• ji 6č. Doslej še ni zgodilo, da bi na sv a cesto iz ribnika kaj skočilo ali ,(i hdlo! Če bo pa s ceste kaj skočilo /a li padlo v vodo, se pa itak ne bo ih bigo videlo, potem je pa vseeno. 5>ko najbrž mislijo tisti, ki ne r>l Ustavijo tiste ograje. [TELEFONI - Na desnem bre-"1 U Krke pri Brežicah je veliko vasi tez enega samega telefona. Kdaj -i odo dobile telefon, je vprašal o^dnjič Vlado Deržič državnega ;la tkretarja Marjana Dvornika. Naj gl •fišepnemo, da najbrž v nasledil1 ji vojni za Slovenijo, če le držijo : j! Ssede domačinov. Leta 1991 naj •J i bil namreč Igor Bavčar nekje \ ti Veliki Dolini “napeljeval” tele-fene. Obljubljal naj bi bil kmetom, ia|l fe jim bo osebno “zrihtal” telefon 01 hišo. Bavčarje po vojni nekako A1 !ginil s političnega odra, razni tal linistri in sekretarji v času po čil Ovčarju pa so dozdaj naredili to-Ij'1 »ko, kolikor je navedeno v zato' fctku. >? Z NEKAJ VIŠJIMI CENAMI DO VEČ DENARJA BREŽICE - V Sloveniji bi ve-a ialo ugotoviti, ali bi bili ljudje ^Pripravljeni plačevati nekaj 'Vj fejo ceno bencina in s tem pris-jU! levati več denarja za gradnjo Jljt fest v državi. Krški župan Dani-ieK b Siter, ki je to predlagal na k Nedavni javni tribuni SKD V Ije) Irežicah, je tako podražitev ov •redlagal tudi za poštne znamke. Siter je menil, da malenko-I. >lno povišanje cen verjetno ne jj bi prehudo udarilo občanov po 0i iepu. Ko je predlagal omenjeni rt* Povišanji cen, je posebej pou-sW daril, da bi bilo potrebno denar, dj' Pridobljen z morebitnim poviša-lijem, uporabiti strogo namen- Privlačno Posavje tudi s pomočjo turističnih agencij Skupen nastop KRŠKO - V Posavju deluje kar nekaj turističnih agencij, ki so se do sedaj vsaka zase trudile pri organiziranju izletov. V petek, 9. februarja, pa je turistična agencija Karantanija naredila pomemben korak, saj je sklicala vse agencije iz Posavja - od 11 se jih je odzvalo 6 - da spregovorijo o vidikih in možnostih skupnega sodelovanja za turistični razvoj Posavja. Dogovorili so se o medsebojnem obveščanju, tako da bodo skupne programe organizirali skupaj, o skupnem nastopu v posavskem prostoru in lojalni konkurenci, eden najpomembnejših in prvih korakov pa bo organizacija informativne ture za predstavnike slovenskih agencij, ki jim bodo predstavili Posavje in turistično ponudbo tega dela Slovenije. Ker je v Posavju velika potreba po turističnih vodnikih, je Zavod za zaposlovanje iz Sevnice organiziral in financiral izobraževanje tečajnikov. 100-urni tečaj je opravilo 15 kandidatov, vsi pa imajo vsaj 5. stopnjo izobrazbe in obvladajo vsaj en tuji jezik. Spisek vodičev bodo dali Društvu vodnikov Slovenije, s turistično ponudbo Posavja pa se bodo lahko turistične agencije predstavile že spomladi na sejmu Alpe Adria. T. G. Pozor, na oblast prihaja Prforcenhavs Od budnice do sedmine KOSTANJEVICA - V nedeljo, 18. februarja, ob 5. uri bo v Kostanjevici oblast prevzel Prforcenhavs, ko se bodo domačini prebudili ob zvokih budnice. Še istega dne bo živahno tudi ob 14. uri, ko se bo po ulicah vila pnstna povorka, manjkal pa ne bo niti obvezni oklic kurenta. Veselje se bo nadaljevalo v ponedeljek ob 18. uri z bakiado, kar bo prišlo še kako prav sicer v temo zavitim kostanjeviškim ulicam, svežih novic željni pa gotovo ne bodo zamudili občnega zbora Prforcenhausa v kulturnem domu ob 19. uri z nadaljevanjem rajanja na tradicionalnem plesu v maskah v gostilni Žolnir. V torek ob 7. uri se lahko pridružite gonjenju medveda, ob 15. uri pa boste lahko orali in sejali. Ljubiteljem lepe glasbe in kostanjeviškega pihalnega orkestra je namenjen promenadni koncert v torek ob 19. uri, da pa veselja ne bi bilo prekmalu konec, lahko v maskah skočite še k Žolnirju. Kurentove oblasti bo konec v sredo ob 1$. uri, ko bo svoje življenje končal zavit v plamene na Krki, vsi preživeli in žalujoči pa se lahko dve uri kasneje pridružijo veseli sedmini. Svet bo šele pokazal, zakaj je tu Franc Bogovič iz SLS postal predsednik krškega občinskega sveta • Med nalogami poslovnik, proračun in razvojni dokument - “Svet še nima prave vloge” - Svetniki ne za Kerina KRŠKO - Franc Bogovič je predsednik krškega občinskega sveta; na to funkcijo so ga izvolili na seji sveta 30. januarja letos. Prihaja iz Slovenske ljudske stranke, ki pred Bogovičevim prihodom na predsedniški položaj ni imela človeka na vplivnejšem mestu v občinskem svetu. Svet je s sprejemom statuta in imenovanjem kadrov v preteklosti že opravil težko nalogo, kot je prepričan Bogovič, enako težko opravilo bo za svet pomenil sprejem poslovnika, saj bo ob sedanjih strankarskih nasprotjih v svetu težko zagotoviti dvetretjinsko večino glasov. Do konca marca naj bi svetniki sprejeli proračun, kar bo eden od dokazov, da se je svet nehal ukvarjati sam s seboj. V prihodnje bo moral svet po Bogovičevih besedah sprejeti tudi stvaren in uporaben dokument o razvojnih možnosti občine Krško. Bogovič bo kot predsednik uspel že s tem, če bo zajezil sedanji tok dogajanja v svetu in v zvezi s svetom. Po njegovem mnenju bi lahko bilo več sodelovanja med uradom župana, svetom in drugimi takimi ustanovami. “Svet občine ni imel tiste pozicije, ki mu gre, O DRUŽINSKEM ČEBELARSTVU KRŠKO - Svet posavskih čebelarjev vabi posavske čebelarje v nedeljo, 25. februarja, ob 9. uri v kulturni dom v Krško na dvoje predavanj. Najprej bo o družinskem čebelarstvu in trženju čebe-^ ljih izdelkov spregovoril Bojan' Pavlin iz Semiča. O zdravstvenem stanju čebel v Posavju pa bosta poročala višji svetnik in inšpektor dr. vet. med. Hinko Maver ter dr. vet. med. Jože Gaberšek. zato mu jo moramo dati. Dobiti bo moral močnejšo pozicijo v celem občinskem sistemu. Obstajajo odbori in ti morajo dobiti vlogo, ki jim gre. Problem našega sveta je tudi v tem, da prihajamo na seje nepripravljeni. Mnogo zadev bi lahko predhodno predeba-tirali v odborih, pa se to ne dogaja. Vse se na novo odkriva na sejah in zato so te dolge. Poskušal bom narediti, da se bo celotna mašinerija sveta zagnala nekaj dni pred sejo, ne pa šele na seji,” pravi predsednik Bogovič. Če se v delovanju sveta pozna predsednikova delovna in življenj- 50 LET KNJIŽNICE BREŽICE - V tukajšnji knjižnici bodo nocoj ob 18. uri s proslavo počastili 50-letnico knjižnice. Slavnostni govornik bo župan Jože Avšič, literarni del večera imajo na skrbi profesorji slavisti brežiške gimnazije, medtem ko bosta za glasbene utrinke poskrbela Branimir Biliško na klavirju in Aleš Suša s saksofonom. TRIO NOVINA NA RAKI RAKA - V soboto, 17. februarja, ob 19. uri bo v telovadnici osnovne šole na Raki dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja”. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. ska filozofija, potem bo krški občinski svet posvečal v bodoče veliko pozornost krajevnim skup- • Na začetku seje sveta, na kateri so v nadaljevanju izvolili Bogoviča za predsednika, je odstopil z mesta podpredsednika Robert Kerin, ki je ob tem menil, da bi svet moral doslej narediti več in delati bolje. Kerin se je nekaj ur zatem potegoval skupaj z Bogovičem za predsedniško mesto. S tem ko so svetniki izvolili Bogoviča, so seveda okrepili položaj SLS in zmanjšali vlogo LDS v krškem občinskem svetu. Tak izid verjetno ne bo omajal nekako vodilne vloge SKD, prej okrepil, saj sta SKD in SLS skupaj s socialdemokrati večina v krškem svetu in tudi delujejo precej enotno. nostim in problemom podeželja. Ena od težav po vaseh je, da ljud-M. LUZAR Franc Bogovič “V upravni enoti ni prezaposlenosti Sodelovanje med upravno enoto in občino dobro - Denacionalizacija prepočasna, a letos jo bodo reševali s pospešenim tempom - Kadrovsko zapolnili kritična del. mesta KRŠKO - Od reorganizacije občinske uprave je preteklo že več kot leto dni, zato so načelnik upravne enote Krško in vodje posameznih oddelkov prejšnji teden spregovorili o stanju in pričakovanjih na posameznih področjih. TUDI KULTURNI PROGRAM - Srečanje turističnih agencij Posavja je bilo tudi priložnost za podelitev potrdil 15 novim turističnim vodnikom, ki so lahko prisluhnili zanimivemu predavanju o kapucinskem samostanu in knjižnici, za popestritev pa je poskrbela tudi mlada glasbenica Katarina Štefanič (na sliki) iz osnovne šole Podbočje. (Foto: T. G.) Tako so se pri začetnem delu srečevali z nejasno razdelitvijo premoženja in pristojnosti med državo in lokalno samoupravo. V skladu s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest so sistemizirani štirje oddelki z dvema referatoma in 57 delovnih mest, od tega 20 z visoko, 18 z višjo, 17 s srednjo in dve Bizeljska postaja je na Hrvaškem Državna meja na Bizeljskem posegla v medsebojne stike ljudi iz Slovenije in Hrvaške - Zagreb je bližje kot Ljubljana - Bizeljski zahtevi ostajata brez odgovora delovni mesti s 4. stopnjo izobrazbe. V upravno enoto je bilo na začetku prevzetih 43 delavcev, nazaj v občinsko upravo so prešli štirje, med letom pa še dva. Tako je bilo konec lanskega leta v upravni enoti zaposlenih 49 delavcev, od tega 4 za določen čas. Trenutno ob delu študira vsak tretji zaposleni, in ko bodo končali študij ob delu, bo skoraj v celoti pokrita zahtevana izobrazba z dejansko po sistemizaciji. Kot je na novinarski kon- BIZELJSKO - Državna meja med Slovenijo in Hrvaško je na Bizeljskem globoko posegla v vsakdanje stike med ljudmi na obeh straneh sedanje meddržavne ločnice. Meja je vrisala sled tako v gospodarskem kot tudi v čisto človeškem pogledu. Meja nas je ločila, potem ko smo bili prebivalci v teh krajih iz obeh sedanjih držav dolga leta med seboj povezani, je dejal pred časom domačin Bojan Berkovič. Po njegovem je tudi čisto normalno, da so imeli ljudje iz Hrvaške in Slovenije tako tesne stike. “Bizeljsko je daleč od Ljubljane in blizu Zagreba,” je pojasnil. In ker je to rekel ravno na sestanku demokratske stranke, je pripomnil v premislek demokratom še to: če želite na Bizeljskem dobiti veliko glasov, potem je meja pravi predvolilni prijem. Ne Berkovič ne kdo drug tisti večer ni dobil od navzočega Toneta Peršaka prav nikakršnega zagotovila, da bodo robovi meddržavne meje kmalu manj ostri ali po zaslugi demokratov ali po zaslugi koga drugega v državi. Peršak je lahko le domoljubno pripomnil, da je proti novim povezavam na tem prostoru, da pa je za povezovanje ob meji. No, tako in podobno naklonjenost Bizeljskemu kažejo prav vsi veljaki od blizu in daleč, ki v teh krajih zavohajo svoj politični kruh. Zaradi tega in zato, ker se uradni Zagreb in Ljubljana nekako ne marata, je najtesnejše povezovanje ob meji na Bizeljskem po vsej verjetnosti zgodba iz neke prihodnosti. Da je res tako, kaže usoda pisnih zahtev za ureditev maloobmejnega prometa ob omenjeni meji. Iz krajevne skupnosti so do zdaj, kot navaja predsednik KS POSTAJA DRAŠE BIZELJSKO -S te postaje vodi v Slovenijo pot, dolga vsega nekaj deset korakov. Toda v sedanji uradni razmejitvi obeh držav je ta pot uradno prepovedana in ljudje morajo z železniške postaje Draše Bizeljsko domov v Slovenijo daleč okrog, kot je povedal med drugimi domačin Karl Blažinčič (na sliki). Bizeljsko Rok Kržan, poslali v Ljubljano že dve taki pisni zahtevi, na kateri do danes zjutraj državni uradniki v prestolnici še niso odgovorili. Kdor si je izmislil državno mejo, bi kajpak moral misliti tudi na to, da bo moral kdaj po osamosvojitvi odgovoriti tudi na dopisa bizeljske krajevne skupnosti, a je na take “malenkosti” verjetno kar pozabil. V slovenski državotvornosti, ki je ustvarila sedanje razmere na Bizeljskem, tudi ni bilo prostora za take vsakdanje zadrege Bizeljske- • Policisti, ki nadzorujejo mejo, največkrat niso domačini in zato ne poznajo Bizeljanov. Spričo tega med obmejnimi delavci notranjega ministrstva in bizeljanskimi domačini prevladujejo bolj urad-*ni odnosi. Država menda naroča policistom, kot se je zadnjič v Brežicah dalo razumeti notranjega ministra Štera, naj bodo do domačinov prijazni in uvidevni, kadar je to smotrno. Vendar tako delovno Filozofijo splet okoliščin na terenu očitno lahko spremeni v njeno pravo nasprotje, tudi na Bizeljskem. ga, kot je ta, da ima kraj svojo železniško postajo na Hrvaškem. Ta postaja je Draše Bj^l[s|^AK stavnik upravne enote. S takšnim sodelovanjem ne rušimo pristojnosti, pač pa pospešujemo aktivnosti obeh predvsem v smislu hitrejšega reševanja vlog strank in širših potreb,” pravi Anton Podgoršek. Najbolj aktualni problem je izvajanje zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o veteranih, saj s samim sprejemom zakonov stvari sploh niso bile dorečene. Zakon ni predvidel nikakršnih posledic in stroškov pri izvajanju, kot so na primer nove zaposlitve, prostori, oprema... Na področju reševanja denacionalizacijskih zadev stvari tečejo prepočasi, zakon o začasnem oziroma delnem zadržanju vračanja premoženja pa bo rok reševanja še podaljšal. NA ČELNI K IN VODJE ODDEL -KOV O DELU UPRAVNE ENOTE - O delu v upravni enoti so spregovorili vodja oddelka za občo upravo, druge upravne nalove in skupne zadeve Ana Tubeisliat, vodja oddelka za upravne notranje zadeve Andrej Božič, načelnik Anton Podgoršek, vodja oddelka za okolje in prostor Franc Jenič in vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo Nina Hadžimulič. ferenci zagotovil načelnik upravne enote Anton Podgoršek, v upravni enoti ni preveč zaposlenih delavcev. “Z občino smo vzpostavili dobro sodelovanje na vseh področjih, še posebno na področju urejanja prostora in varstva okolja, saj je sklenjen dogovor o sodelovanju pri pripravi dokumentov za izdajo lokacijskih dovoljenj. Upravna enota in občina sta se dogovorili, da je prostorsko-urbanistična dokumentacija skupna in da jo uporabljata obe instituciji, pri uradu župana pa deluje komisija za urbanizem, katere član je tudi pred- Ustanovili odbor SDSS Kapele Predsednik J. Šepec KAPELE - Člani SDSS iz krajevne skupnosti Kapele so v petek ustanovili strankin krajevni odbor, za njegovega predsednika pa so izvolili Jožeta Šepca. Izvolili so tudi člane predsedstva, med katerimi je tudi član brežiškega občinskega sveta Franc Vra-netič. Sprejeli so program dela, ki so ga predstavili prisotnim na ustanovni seji in brežiškemu občinskemu odboru SDSS, katerega del so. Posebej so izrazili željo po tvornem sodelovanju z organi krajevne skupnosti, ostalimi strankami ter društvi in krajani KS Kapele. Po uradnem delu so v prijetnem okolju lovskega doma Kapele pokramljali pozno v noč. Pri tem so med drugim ugotovili, da bodo podoben ustanovni sestanek odbora SDSS kmalu pripravili člani SDSS v KS Globoko in Pišece. To bo četrti strankin krajevni odbor v brežiški občini. M. VRANETIČ Krka ima kar 92.000 delničarjev Do konca leta bo Krka delniška družba in bo izplačala prve dividende - Največji lastnik Krke so skladi, državljani imajo tretjino, krkaši pa četrtino NOVO MESTO - Vrednost družbenega kapitala Krke je na podlagi otvoritvene bilance znašala 18,4 milijarde tolarjev, tržna vrednost podjetja v začetku leta 1993 pa je bila ocenjena na 19,2 milijarde tolarjev. Po programu lastninskega preoblikovanja so za interno razdelitev namenili 20 odst. družbenega kapitala Krke, za notranji odkup 10 odst. ^ in za javno prodajo 70 odst., pri čemer je bilo 30 odst. družbenega ka-Kratke d0m£IC6 P'*a*a namenjenih za zamenjavo za certifikate, 40 odst. pa nakupu za INLES - Ribniški Inles si še ni opomogel zaradi gospodarske škode v višini 10 milijonov mark. Toliko naj bi bila vrednost 14 prodajnih skladišč z zalogami, ki so ob razpadu Jugoslavije ostala v drugih republikah. Inles seje reševal s preusmeritvijo na zahodna tržišča, kamor zdaj proda večino svojih izdelkov (kar 85 odstotkov), največ pa v Nemčijo. SEJMI DOMA - Na Gospodarskem razstavišču sta do sobote še odprta dva sejma, ki sta povezana z modno industrijo. Prvi je sejem Moda 96, sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita. Vzporedno z njim tokrat poteka še sejem Kontri, ki je vsako drugo leto, na njem pa se predstavljajo proizvajalci strojev in opreme za industrijsko konfekcijo in trikotaže. Skupaj so v Krki izdali 3.542.612 delnic po nominalni ceni delnice 4.000 tolarjev, prodajna cena pa je bila različna. Za javno prodajo je bilo namenjenih 2.581.103 delnic ali 72,86 odst. družbenega kapitala Krke. Javna prodaja je potekala od srede septembra do srede oktobra lani. Za certifikate je bilo kupcem na voljo 1.164.058 delnic po izhodiščni ceni 5.419 tolarjev. Zaradi preseženega vpisa se je cena delnice zvišala za 30 odst. in znaša 7.043 tolarjev, Krka pa bo obdržala povprečno okoli 45 odst. vrednosti posameznega certifikata. Javni prodaji za gotovino je bilo namenjenih 40 odst. vrednosti SOLA ZA POKLIC TUJI SEJMI - Sredi marca bo v Miinchnu največji obrtni sejem na svetu (IHM). Obisk sejma z odhodom 15. marca organizira med drugim tudi brežiška obrtna zbornica v sodelovanju s podjetjem Brebus Brežice. Za tak organizirani obisk se lahko na tej zbornici pozanimate še do jutri, 16. februaija. Do 29. februarja pa sprejemajo prijave za ogled sejma gastronomije in turizma Gast 96, ki bo potekal od 9. do 13. marca v Celovcu. Za delodajalce naj bi se po novem zakonu o poklicnem izobraževanju marsikaj spremenilo. Tako bodo morali vajencem zagotavljati celoletno nagrado tudi za čas teoretičnega pouka. Polovica vajeniške dobe se bo štela v pokojninsko dobo. Poleg materialnih pogojev bodo v podjetjih in obratovalnicah morali zagotoviti še mentorje, kar ni mačji kašelj, saj zadnja leta v Sloveniji ni bilo mojstrskih izpitov. Ljubljana raje uvaža Morda bolj zgovoren, kot si lahko mislimo, je podatek, da je ljubljanska regija v lanskem letu “pridelala" za celo milijardo dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. “To je toliko, kot so nekateri ekonomisti napovedovali za celo Slovenijo, ” je izjavil Božo Kuharič, direktor Mure in predsednik Združenja tekstilcev in usnjarjev Slovenije. Vzrok? V tej osrednji regiji je locirana predvsem uvozna dejavnost, ki, ve se, prinaša največ dohodka, še posebej ob slabi kontroli tega, kaj in kako uvažamo. Podeželju ostajajo delovno inben-zivne in sploh proizvodne dejavnosti, boj s konkurenco na tujem tržišču in pogosto nelojalno konkurenco doma. Dolenjska regija je neto izvoznik, zato je povsem v drugačnem položaju kot npr. zgoraj omenjena ljubljanska regija. Zaradi tega, ker občutno blaži slovenski primanjkljaj v zunanji trgovini, je kvečjemu še tepena. MALA SOLA PODJETNIŠTVA Za bodoče kapitaliste Za delnice, ki so jih delavci pridobili z interno razdelitvijo, velja dveletni moratorij na trgovanje, kar pomeni, da jih dve leti po izdaji ni mogoče prenesti na drugo osebo razen z dedovanjem, po tem času so delnice prosto prenosljive. Drugače je z delnicami iz notranjega odkupa premoženja podjetja. Te je mogoče prosto prodajati in kupovati, takoj ko je končano lastninjenje, pred tem so prenosljive le med udeleženci notranjega odkupa. Omenjene omejitve veljajo ne glede na to, če gre za nakup delnic z denarjem ali s certifikatom. Začasno neprenosljive so tudi delnice vseh pooblaščenih investicijskih skladov, v katere smo vložili ali še vlagamo certifikate, in sicer do tedaj, dokler te delnice ne bodo uvrščene na borzo. Potem bodo tudi te prosto prenosljive. Delnice izjavne prodaje S tem ko kdo odda cerifikat ali vplača denar za delnice v postopku lastninjenja podjetij, še ni lastnik delnic. Podjetje ga je dolžno obvestiti, koliko delnic mu pripada, pa še potem še ni vedno lastnik delnic. Delnice so namreč izdane takrat, ko podjetje pri Klirinško depotni družbi odpre delniško knjigo podjetja z zapisom lastnikov delnic. O tem dejanju bodo delničarji obveščeni z obvestilom na dom ali preko javnih medijev. Ko so torej delnice na ta način izdane (v nematerializira-ni obliki), jih lahko obdržimo kot naložbo in uveljavljamo pravice (do upravljanja na zboru delničarjev, do dividende itd.), lahko pa z njimi tudi trgujemo. Trgovanje je mogoče, če so delnice uvrščene na organizirani trg (na borzo) kot npr. delnice Kolinske in tudi, če niso v kotaciji. Posameznik se lahko s kupcem sam dogovori za prodajo in o spremembi lastništva obvesti borznega posrednika, ta pa naprej Klirinško depotno družbo, vendar pri Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo pravijo, da je to precej drago. Bolj se splača prodaja pri borznem posredniku, pri katerem se srečata ponudba in povpraševanje, stroški pa so v višini provizije (navadno okrog 1 odstotek). Borzni posrednik je dolžan kupcu izdati potrdilo, daje lastnik določenega števila vrednostnih papirjev, prodajalcu pa, da mu je izplačan določen znesek kupnine ter novo stanje na računu vrednostnih papirjev. Krke, prodali so 152.632 delnic, kar je 4,3 odst. delnic podjetja. V javni prodaji za gotovino je sodelovalo okoli 400 fizičnih in pravnih oseb, vrednost delnice v javni pro- jevanje podatkov o lastninjenju. Odkrili so okoli 3.500 napak, v glavnem zaradi nepravilnih zneskov na nakaznicah. Takoj ko bo preverjanje končano, bo Krka poslala vsem delničarjem obvestilo o številu vpisanih delnic in o predvidenem znesku vračila zneska s certifikatnega računa; računajo, da bo to 55 odst. A. B. • Kot rečeno, v Krki računajo, da se bodo do konca leta organizirali kot delniška družba in izplačali delničarjem prve dividende. Za dividende bo namenjena najmanj tretjina čistega dobička družbe. S končano javno prodajo so znani tudi lastniki Krke. Skladi so lastniki dobrih 40 odst. Krke, državljani Slovenije tretjine, krkaši, nekdanji krkaši, upokojenci in svojci krkašev so lastniki slabe četrtine in pravne osebe slabih 3 odst. Krke. daji za gotovino pa je 8.310 tolarjev. Z javno prodajo je Krka dobila okoli 80.000 delničarjev, z 12.000 delničarji iz notranjega odkupa in interne razdelitve je torej okoli 92.000 lastnikov Krke. Rezultate javne prodaje, notranjega odkupa in interne razdelitve preverja Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj; sedaj s tem ministrstvom poteka tretje uskla- NA OTOCCU DRUGE “NAJ” POČITNICE OTOČEC - Nemška turistična revija Geo je na tradicionalnem tekmovanju za najboljši počitniški program drugo mesto in z njim srebrno palmo letos prisodila programu počitnic na Otočcu. S ponudbo podjetja Krka Zdravilišča v Strunjanu in na Otočcu je na tekmovanju sodelovala ena največjih nemških turističnih agencij TUI. Nagrade bodo podelili" na veliki turistični borzi, ki bo v začetku marca v Berlinu, Otočec in Krka Zdravilišča pa bosta nagrajena tudi s tem, da bo v omenjeni reviji objavljena daljša reportaža o Otočcu. Kako kaže na borzi Lastniki vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski boni, so ob pogledu na borzno tečajnico v glavnem lahko zadovoljni s svojimi naložbami. Tečaji delnic, predvsem najprometnejših, še vedno naraščajo, pa tudi obveznice ne izgubljajo vrednosti. Splošne rasti tečajev ni prekinilo niti obvestilo o zaustavitvi trgovanja z delnico Mladinske knjige - Založbe zaradi odločbe .Agencije za plačilni promet, ki bistveno spreminja razmerje med družbenim in zasebnim kapitalom v podjetju, in sicer v škodo zasebnega. To pomeni, da bo delnici pripadel manjši del osnovnega kapitala, kot velja v sedanji strukturi. Nesporna zmagovalka preteklega tedna po prometu in rasti tečaja je ponovno delnica Dadasa, čeprav so tudi delnice Finmedie, SKB banke, Primofina in Kolinske zelo privlačne za vlagatelje. Tečaj delnice Kolinske še vedno raste pa tudi vsakodnevni promet je velik. Za vlagatelje je privlačna, ker je njen tečaj še vedno daleč pod knjigovodsko vrednostjo delnice in ima torej na voljo široko območje rasti. Ker je še vedno precej imetnikov delnic Kolinske, ki niso povsem seznanjeni z možnostjo trgovanja z delnico, naj ponovimo, da so sprejetjem v borzno kotač jo postale prenosljive delnice oznako A, ki so v lasti sklad (pokojninski, odškodninski, pod laščene investicijske družbe); dt niče izjavne prodaje in dokapit lizacije (z oznako G) ter delnice denacionalizacijskih zahtevk (oznaka H). Delnice z oznako B izhajajo interne razdelitve in so nepreno Ijive dve leti po njihovi izdaje zen z dedovanjem. Delnice i [" notranjega odkupa (oznaka C), sojih lahko kupovali vsi zaposli ni, bivši zaposleni in upokojen delavci podjetja, pa so prenosih le v obstoječem krogu upravičen cev do notranjega odkupa. Žara di omejitev je cena teh delnic nižj od borzne. Vse, ki so pridobili delnice dedovanjem, naj opozorimo, d morajo na podlagi sodne odločb sami (!) urediti prenos lastnineč poskrbeti, da so kot nov lastnili vpisani v delniško knjigo podjet ja. Če v centralnem registru, kigt vodi Klirinškodepotna družbe niso navedeni kot novi lastniki delnic ne morejo prodajati, borza posredniki pa tudi nimajo poob lastil, da urejajo ta razmerja. MARJETKA ČK DBDj d. o.oNovo mesto. Novi (rg< Tel. 0681)23-553, 323-554, Fax.086l323-5i Ribniški Itpp računa na plij S tehnološkim posodabljanjem in racionalizacijo proizvodnje do 15-odstotnega povišal produktivnosti programov. Dve novi polnili za gašenje in izdelava plinohramov Testilna in usnjarska industrija sta pomembni za razvoj in obstoj obljudenega podeželja, saj sta locirani po obrobju Slovenije, s svojimi obrati segata tudi v manjše kraje in zaposlujeta številno, predvsem pa mlado in žensko delovno silo, za katero bi se težko našlo delo drugje. Takšen pomen bi obema panogama lahko prisodili tudi za območje, o katerem piše Dolenjski list. Večja tekstilna in usnjarska podjetja na območju Dolenjske, Bele krajine, Kočevskega in Posavja dajejo kruh najmanj 8.000 delavcem, vendar je danes treba k temu prišteti še številna manjša zasebna podjetja. Tudi naša podjetja so v zadnjih letih odpuščala ali pa so neslavno končala v stečaju kot Novoteksova Konfekcija iz Novega mesta, vendar natančnih podatkov o tem za regijo nihče ne zbira. Tako so tudi zgornji podatki o zaposlenih zgolj naše B. DUŠIČ GORNIK SKB BANKA RAČUNA NA VEČJI DELEŽ V BELI KRAJINI NOVO MESTO - Po oceni SKB banke ima na območju občin Črnomelj, Metlika in Semič največji, trenutno kar 95-odstotni tržni delež Dolenjska banka. V belokranjskem prostoru se poleg te banke drenjata še Ljudska banka in Hranilno-kreditna služba pri MKZ Črnomelj. SKB banka nastopa med Belokranjci z ugodnimi obrestnimi merami za podjetja in podjetnike ter namerava v treh letih povečati svoj tržni delež na 20 odstotkov. Razviti namerava nakup in prodajo vrednostnih papirjev, finančno svetovanje pri naložbah ter se vključiti v pridobivanje ugodnejših finančnih sredstev (nerazvita območja, subvencije obrestnih mer za malo gospodarstvo, subvencije izvoznikov ipd.). RIBNICA - Za ribniški Itpp, ki zaposluje 140 delavcev je bilo minulo poslovno leto uspešno. V obratu proizvodnje žičnih tkanin so nabavili dva nova tkalna stoja, v obratu toplotne tehnike pa postavili celo linijo varilnih avtomatov za varjenje rezervoarjev za kurilno olje in plinohramov. Precej je podjetje stala tudi ureditev celotne infrastrukture, ki je bila potrebna zaradi opravljene zamenjave lokacij obrata toplotne tehnike in tkalnice žičnih tkanin. Celotna vrednost investicij je tako znašala okoli 600 tisoč mark oziroma 51 milijonov tolarjev, od katerih sojih polovico zagotovili z lastnimi viri, polovico pa z bančnimi krediti. S tehnološkim posodabljanjem • Slovenec Slovencu države ne privošči. (Taufer) • Slovenci ti odpustijo vse, samo uspeha ne. (Končar) • Usoda mnogih ljudi je pasje življenje. (Jurič) proizvodnje bodo nadaljevali tudi letos. Za tkalnico žičnih tkanin bodo nabavili še en nov stroj, v obratu toplotne tehnike pa ravno v teh dneh že postavljajo novo lakirnico. Da bi povečali produktivnost, bodo v podjetju že ta mesec začeli z racionalizacijo proizvodnje. “Predvidevamo, da se bo samo z reorganizacijo dela produktivnost povečala za 15 odstotkov,” pravi direktor Itpp-ja mag. Andrej Mate. V letošnjem letu načrtujejo tudi širitev nekaterih proizvodnih programov. Lani so program proizvodnje gasilnih aparatov dopolnili z novim izdelkom, ki je namenjen uporabi ob razlitju nevanih tekočin, letos pa ga bodo razširili z dvema novima polniloma za gašenje, od katerih bo eno novost na slovenskem tržišču. Novosl podjetje bo letos tudi pričelj proizvodnje plinohramov. Izd® vati jih bodo pričeli v aprilu, io-jj se bodo uresničila pričakovat., delavcev Ittp-ja, da bo v pribij njih nekaj letih pri ogrevaL utekočinjen plin nadomestil nutno cenovno najugodnejše L rilno olje, bodo plinohramij^ kmalu postali zelo iskarji. * M. LESKOVŠEK-SVF' Cariniki delajo po novem zakonu Največ prahu okrog uvoza rabljenih avtomobilov - Posamezniki lahko uvozijo brez carine za 80 ekujev, s 38-odst. dajatvami pa še blago do vrednosti 200 tisočakov - Visoke kazni Kakšne so kazni S 1. januarjem je začela veljati nova carinska zakonodaja, ki smo jo najbolj spoznali v tistem delu, ki govori o uvozu rabljenih avtomobilov. Zaradi ostrih reakcij v javnosti, predvsem pa med uradnimi uvozniki in prodajalci avtomobilov, je še v januarju prišlo do popravkov, s katerimi je država izenačila prometni davek za uvoz rabljenih avtomobilov s tistim, ki velja za nove. Posamezniki še vedno lahko ob vsakem prehodu meje, če je ta priložnosten in ne namenski (večkrat na dan zaradi “šverca”), prenesejo iz tujine brez carine blago v vrednosti 80 ekujev. Za izdelke, katerih vrednost presega to vsoto, morajo plačati carino v celoti in ne le toliko, kolikor vrednost presega dovoljeno. Za lastne gospodinjske potrebe lahko uvozimo blago v vrednosti do 200.000 tolarjev, za kar nam bodo zaračunali 15-od-stotno carino in še 20-odstotni prometni davek, skupaj torej 38 odst. od carinske osnove (do sedaj nekaj čez 40 odst.). Če uvažamo blago večje vrednosti, se to carini po drugačnih stopnjah. Po novem so carine oprošče*ne poštne pošiljke, če je njihova vrednost manjša od 45 ekujev. Novost za potnike je tudi v tem, da po novem lahko čez mejo prenesejo brez carine liter žgane pijače ali dva litra vina, 200 cigaret, ali 100 cigarilosov, ali 50 cigar, ali 250 gramov tobaka na vsakega potnika, vendar le tistega, ki je starejši od 17 let. Državljani na začasnem delu v tujini lahko že po enem letu neprekinjenega dela v tujini uveljavljajo carinske olajšave. Oproščeni so carin za predmete za gospodinjstvo do vrednosti 8.100 ekujev, če so rabljeni, kar pomeni, da morajo dokazati z dokumentom, da so Tečaji Povprečni nakupni tečiy v menjalnicah za marko je bil v torek 91.68 in'povprečni prodajni 93.17 tolarja. Menjalniški tečaji po Dolenjskem: nakupni za nemško marko od 91.80 (A banka) do 92.50 tolarja, prodajni od 93.00 (Banka CeUe, Ljudska banka) do 94.80 tolarja (Dolenjska banka); nakupni za avstrijski šiling od 12.87 do 13.05 tolarja, prodajni od 13.25 do 13.50 tolarja; prodajni za 100 italijanskih lir od od 8.20 do 8.55 tolarja, nakupni od 8.70 do 9.07 tolarja. Srednji tečuji Banke Slovenije v torek, 6.februarja: marka 8983.0611 SIT, šiling 1277.5709 SIT, 100 lir 8.4162, dolar (ZDA) 132.4103 SIT, 100 kun 2421.6356 tolarja in en eku (ECU) 165.1760 tolarja. v njihovi lasti že najmanj pol leta. Najmanj toliko časa morajo že biti tudi lastniki rabljenega motornega vozila ali motornega kolesa, če ga želijo uvoziti brez dajatev. Pri povratku z začasnega dela lahko uvozijo samo tisto opremo, ki sojo uporabljali za svojo dejavnost že v tujini, in sicer z dokazilom, da so tam prenehali z dejavnostjo, registrirali pa sojo v Sloveniji. Oprostitev carine lahko uveljavljajo leto dni po prihodu domov. Nova carinska zakonodaja opredeljuje tudi uvoz zaradi izvoza. Tako podjetja lahko po novem uvažajo blago brez plačila vseh dajatev, če ga po nadaljnji predelavi izvozijo. Po novem tak uvoz ni več omejen s pogojem, da mora biti nova vrednost oplemenitenega blaga najmanj za 300 odst. večja od vrednosti uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala. Podjetja se lahko odločijo tudi drugače. Če niso prepričana, ali bodo predelano uvoženo blago prodala na domačem ali tujem trgu, lahko plačajo carinske dajatve in jih dobijo ob morebitnem izvozu nazaj. Mogoče je tudi, da za uvoženo blago plačajo dajatve, mu dodajo domače materiale in ga namenijo izvozu. Pri tem za razliko med vrednostjo uvoženega in izvoženega blaga spet uvozijo enake materiale, tokrat brez carine. Zakonodaja še naprej dopušča tudi zača- Ob prekrških pri uvozu bo , kot posamezniki morali plaf g najmanj 30 tisočakov kazni, č« I boste predložili ali dali potreb1 r pojasnil za carinski postopek! boste dali napačne podatke z1 j, menom, da se izognete carini: L boste blago vozili mimo carin« Sr prehodov; če bodo pri vas n< ^ neprijavljeno blago in še za ’ ^ vilne druge prekrške pri uvoz® . izvozu blaga. Za prekrške v z* ^ z blagom, katerega vrednost jj presega 50 tisočakov, vas car* kaznuje na kraju samem z de® ^ no kaznijo 20.000 tolarjev. c Zakon navaja tudi kar 25 t v krškov podjetij in posamezni*^ za katere lahko carinik zaraČČ najmanj 200.000 tolarjev kazni' 27 primerov (tihotapljenje, n* > janje napačnih poodatkov o bb. v carinske deklaracije z na* f nom, da bi se vsaj delno izog1'1 carinskim dajtvam ipd.) pa ® manj pol milijona tolarjev kat. Zakon dovoljuje tudi odvČ prevoznih sredstev, če vred®]K B. D. G. blaga, v zvezi s katerim smo rili prekršek, presega tretj'w vrednosti vozila. Vozilo se 1 vzame v vsakem primeru, če g1". ’ tihotapljenje mamil, orožja,. liva, razstreliva, tudi če se tiho*1. 1 stvo odkrije v notranjosti drž* Odvzeme se tudi, če ni last st«11. prekrška, če je lastnik vozila v* ^ ali bi lahko vedel za to, odvzel® * sledi v vsakem primeru, če ca*1 *■ ki ali policisti odkrijejo v v<>’ posebej vdelan prostor za tih*'® Ijenje. Pravilna prehrana presušenih krav Ob upoštevanju teh nasvetov bo mnogo manj težav po telitvi, rejci pa se bodo izognili marsikateri presnovni bolezni in podaljšali življenjsko dobo krav Prehrani presušenih krav posvečamo premalo pozornosti. Ne zavedamo se, da ima prehrana v tem obdobju močan vpliv na mlečnost in zdravje krave po telitvi. Bistveno je, da se krava v obdobju presušitve ne zredi preveč. NASI VINSKI PRVAKI MARIBOR - Sekcija kmetijskih novinarjev Slovenije je pripravila v mestu ob Dravi sedmo razglasitev slovenskih vinskih prvakov 1995. Med 48 vzorci so ugledni slovenski enologi za najboljšega ocenili laški rizling, posebno vino iz posušenega grozdja, letnik 1993, ki ga je pridelala znana vinogradniška družina Čurin-Praprotnik s Koga; dodelili so mu 19,56 točke. Od skupaj 12 podeljenih naslovov vinskega prvaka je z našega območja dobila laskavi priznanji le vinska klet kmečke zadruge Krško iz Leskovca, in sicer za sauvignon - jagodni izbor, letnik 1992, in za laški rizling -jagodni izbor, prav tako letnik 1992; prvo vino je dobilo 19,08, slednje pa 19,02 točke. Po dosedanjih sedmih ocenjevanjih je vinska klet krške kmečke zadruge s šestimi prvaki na tretjem mestu. Več prvakov imata le mariborski Vinag in ormoška vinska klet. V naših hlevih pogosto vidimo breje telice in presušene krave, ki so preveč debele. Po telitvi take živali izredno hitro shujšajo in pogosto imajo težave z obrejitvijo. Pri takih kravah po telitvi opažamo neješčnost, apatičnost, vonj po acetonu. Gre za bolezen ketozo, ki je lahko v hujši ali blažji obliki. Na pojav bolezni vpliva dedna nagnjenost in pa prehrana presušenih krav ter prehrana krav po telitvi. S to presnovno boleznijo zgubimo veliko mleka, včasih pa tudi kravo. Obdobje presušitve naj ne bo daljše od dva meseca in krajše od Monografija o lepotici ajdi ČZD Kmečki glas izdal knjigo dr. Ivana Krefta ;.Z NOVOMEŠKE TRŽNICE L Med stojnicami je bilo ta pone-^ueljek spet nekaj več gneče, cene . .Pa so bile naslednje: jajca od 22 do j^O, koleraba in črna redkev 150, 3 lonček smetane 400, sirček 200, , itesen 300, slivovka 800, mleko 'j lOO, med 550, propolis 250, krhlji ?00, jabolka 100, hruške 120 in ‘ bula šalotka 200 tolarjev. Pri dju in zelenjavi so bile poma-inče 110, banane 145, por 315, ruške 184, limone 100, mandatne 168, orehi 1.000, fige 485, kis-zelje 100, paprika 368, solata »0, hren 378 in grozdje 488 tolar-v. BREŽICE - Na sobotnem te-;nskem prašičjem sejmu so ime-naprodaj 130 živali, starih do 3 tešeče, in 40 starejših. Prve so prodajali po 265 do 290 tolarjev ilogram, druge po 215 do 250 tlarjev kilo. Mlajših so prodali 60 pa starejših 15. Ajda, la večna nevesta, kot jo je imenoval prof. Sadar pred pol stoletja, ker cveti kar mesec dni, ta dehteča lepotica polj, je zdaj, ko se je z naših njiv že skorajda povsem umaknila pred drugimi donosnejšimi poljščinami, kot za slovo dobila svojo prvo monografijo. Spisal jo je prof. dr. Ivan Kreft z ljubljanske Biotehniške fakultete, izdal in založil pa ČZD Kmečki glas. V roke naj bi jo jemali tudi dolenjski kmetje, ki so nekdaj sejali veliko ajde in ki so vzgojili tudi avtohtono ajdovo sorto - sivo dolenjsko ajdo. Še pred nekaj leti se je zdel popoln zaton ajde neizbežen in nezaustavljiv. Čeprav je stoletja hranila slovenski narod (v Sloveniji je bila prvič omenjena leta 1426) in ima priznane hranilne, dietične in celo zdravilne lastnosti, ji agrotehnični napredek ni bil naklonjen. Še pred pol stoletja se je belila na 30.000 ha naših polj kot strniščna ajda in na več kot 1.000 ha kot prašna ajda, potem pa je začelo iti z njo naglo navzdol. Z ajdo zasejane površine so se začele manjšati, ko so se pojavile intenzivne sorte italijanske pšenice in ameriške hibridne koruze. Njim ajda, ki je ekstenzivna poljščina, kar pomeni, da malo zahteva, zato pa tudi malo daje, po dobičku ni mogla tekmovati. Pravega uspeha ni prineslo niti iskanje novih, rodovitnejših sort niti intenzivnejša nega, to je predvsem močnejše dognojevanje, ki se je maščevalo s po-leganjem in zato včasih še manjšim pridelkom. Petnajst stotov na hektar, kolikor na dolenjskem gričevnatem svetu lahko znaša povprečna letina, je tisti zgornji ajdin doseg, na katerega je moč računati. In ker je tudi slabo za nekaj dobro, je zmanjšanje pridelovanja pognalo ceno ajde in njene moke kar krepko navzgor (zdaj stane kilogram moke v trgovini okrog 270 tolarjev) in zadnja leta so kmetje spet začeli sejati več ajde. Vsekakor ta poljščina ne bo izginila, kot sta na primer proso ali bob, in bo kot strniščni kmetijski nasveti !as kemične analize zemlje Zima je čas, ko zemlja počiva, kmetje pa se že pripravljajo na ij.|Povo sezono. V tem času hitijo po nakupih različnih gnojil. Res ‘5i fc, da veliko kmetov kupuje gnojila glede na razpoložljiva finančna , kedstva in glede na potrebe rastlin, katerim bodo pognojili. Pre-j 'halo pa se vprašamo, koliko hranil hrani zemlja. So tla mogoče Preveč, mogoče premalo izkoriščena? Mogoče je nekaterih hranil * zemlji preveč in drugih premalo in prav zaradi tega ne dosega-i ^o željenih rezultatov. Da bi ugotovili založenost zemlje s hrani-rji S, določili potrebno količino hranil za določeno kulturo, poljščino, darovali okolje ter pridelali kvaliteten in dovolj velik pridelek, Parno zemljo v analizo. P Vzorce zemlje jemljemo po žetvi, spravilu pridelkov, pred jli Ponovnim gnojenjem z mineralnimi in organskimi gnojili oziroma pred novo vegetacijo. Ko bo skopnel sneg in popustila zmrzal „j,šemlje, je primeren čas, da se odločimo in poberemo vzorce. ,,i Na njivah jemljemo vzorčke na globini oranja, na travinjah do ,||test centimetrov. Izogibamo se jemanju ob robu parcele. V Poljedelstvu in na travmju vzamemo en vzorec na površini do 2 če so tla izenačena po tipu, gnojenju, kulturi, sicer vzamemo 0 teč vzorcev. Za en vzorec vzamemo na petnajstih do dvajsetih Plestih vzorčke s posebno sondo za jemanje zemlje, ki je prilagodi tena globini jemanja vzorcev. Približno pol kilograma zemlje damo Kiil1 polivinilasto vrečko. Vrečko opremimo z naslovom lastnika, ,jPačinom rabe tal in globino jemanja zemlje ter željo po analizi tji Posameznih elementov. , Navadno pošljemo zemljo v analizo na vsebnost fosforja, kali-humusa, Kalcija in kislost tal. Lahko pa analiziramo tudi ostale ’si Piakro in mikro elemente, ki so pomembni za posamezno rastlino. 0lAnalize opravljajo laboratoriji pri določenih kmetijskih zavodih ustanovah. Ob analizi zemlje dajo tudi nasvet glede gnojenja. Priporočljivo je, na vsaki parceli analizirati zemljo vsaj vsakih v« Pet let in osnovno gnojenje s fosforjem in kalijem prilagoditi Založenosti zemlje. Ko bomo imeli v rokah analizo zemlje, nam ifiPe bo potrebno gnojiti na pamet, pognojili bomo s hranili, ki so o) Potrebna rastlini. Ker sama analiza zemlje stane toliko kot vreča dve mineralnega gnojila, ni tako velik strošek, da se ne bi Odločili tudi za ta ukrep. ,nž MARJETA UHAN posevek še dolgo povečevala dohodek kmetije, predvsem zato, ker je njena hranilna vrednost in kulinarična uporabnost tako velika. Tega se zaveda tudi pisec dr. Kreft, ki je v knjigi ajdovim jedem in uporabi ajde namenil toliko prostora kot njenemu pridelovanju. Zato knjiga zasluži, da jo priporočimo kmetom, gospodinjam in kuharjem, kulinariki. M. LEGAN SPET SADJARSKI DNEVI V ARTIČAH ARTIČE - Letošnji sadjarski dnevi Posavja so se pričeli danes ob 9.30 v kulturnem domu v Artičah s predavanji o načrtovanju, sajenju in oskrbi sodobnih nasadov jablan (predava mag. A. Mustar), hrušk (dr. F. Štampar) in breskev (inž. I. Kodrič). Za današnji dan sadjarjev je Sadjarsko društvo Posavja v sodelovanju s posavskimi svetovalnimi službami pripravilo še predavanje mag. T. Strniše o ekonomiki v sadjarstvu, mag. S. Tonjka o bodoči organiziranosti slovenskih sadjarjev in predstavnika ministrstva za kmetijstvo o vlogi in mestu sadjarstva v razvojnih programih slovenskega kmetijstva. Drugi dan sadjarskega strokovnega srečanja se bo nadaljeval jutri ob 9.30, ko bo dr. S. Vrabl skupaj z nekaj uglednimi sodelavci predaval o varstvu sadnega drevja. Prepoved za diuron Nemška zvezna železnica je eden nsgvečjih porabnikov diurona, uničevalca plevela. 280 ton tega strupa, razredčenega z vodo, poškrope v imenu nemških železnic specialne firme koncerna Bayer in Urania Agrochem leto za letom na skupaj 70.000 km dolge železniške proge. Temu pa bo kmalu konec. V bodoče je za tako škropljenje potrebna posebna dovolilnica Biološke zvezne ustanove v Braun-schweigu. Proti škropljenju totalnega herbicida diurona govori informacija organizacije Greenpeace, po kateri so bili nevarni ostanki tega strupa ugotovljeni in dokazani v že več kot 100 nemških vodnjakih. Škropljenje rastlinskih strupov na železniške tire je medtem v Avstriji in Švici že prepovedano. Po 6KO TEST 2/96 priredila META VRHUNC šest tednov. Pri najboljših molznicah naj bi obdobje presušitve trajalo krajši čas vendar ne manj kot pet tednov. Pri daljših obdobjih je večja možnost, da se krava preveč zredi. Najprimernejša krma za presušene krave je poleti paša, pozimi pa povprečno seno ali travna silaža. Koruzne silaže načeloma ne krmimo presušenim kravam ali brejim telicam, ker vsebuje preveč energije in bi se krave preveč zredile. Pri presušenih kravah vedno upoštevamo kondicijo živali. Kravam, ki so ob koncu mlečnosti že primerno rejene, dajemo skromnejši obrok kot kravam, ki so v slabši kondiciji. Rejci naj se ne bojijo, da bodo imele krave, kijih bomo v obdobju presušitve skromneje krmili, lažja ali slabše razvita teleta. Presušenim kravam dajemo poleg osnovne krme tudi mineralno vitaminske mešanice. Glede mineralov in vitaminov imajo take krave drugačne potrebe kot krave, ki molzejo. Zato ne moremo krmiti vsem kravam iste mineralnovita-minske mešanice. Za presušene krave vedno uporabljajmo posebne mineralno-vitaminske mešanice. Brejim telicam in presušenim kravam spremenimo krmni obrok deset dni pred telitvijo, ko jih začnemo krmiti tako kot krave, ki molzejo. Takrat je lahko v obroku 2 - 3 kg močne krme. Živali se tako navadijo na nov obrok in v obdobju po telitvi bodo lahko pojedle velike količine krme, kar si želimo. Bistvo prehrane krav je, da jih krmimo tako, da nam v obdobju po telitvi ne shujšajo in da se nam v obdobju presušitve ne zredijo. To pa je pogosto težko doseči. Inž. STANE BEVC Kmetijska svetovalna služba VALENTINOV POHOD TREBNJE - Društvo vinogradnikov vabi v soboto, 17. februarja, na Valentinov pohod, ki se bo začel ob 10. uri pri Poltarju in vodil prek Dolge njive, Stare gore in Gradišča nazaj na izhodiščno točko. Vabljeni! Rez vinske trte Rez zrelega lesa, dopolnjena z rezjo na zeleno, je odločilen človekov poseg v gojenju vinske trte. Z njim določamo razvoj trsa oz. njegovo bujnost in življenjsko moč (zavedati se morate, da to ni isto), količino pridelka, kakovost pridelka, odpornost oz. občutljivost in življenjsko dobo nasada. Pri rezi zrelega lesa moramo predvsem imeti v mislih, da s tem določamo velikost in razporeditev listne površine. Ta mora biti v skladu z močjo trsa, katero ugotavljamo na osnovi števila in dozorelosti rozg v preteklem letu. Velikost osvetljene listne površine vpliva neposredno na boljši ali slabši razvoj korenin. Ce pa želimo z rezjo doseči le količino pridelka (ne glede na slabšo moč trsa), moramo uporabiti umetna gnojila. S tem še zmanjšamo moč trsa (bujnost pa lahko celo povečamo), kar ima za posledico večjo občutljivost za bolezni in vremenske vplive, zlasti pa se občutno zmanjša kakovost. Pred začetkom rezi je prav, da si temeljito pregledamo stanje trsov v vinogradu. Najprej ugotavljamo, kako je les dozorel in prenesel nizke temperature. Ker najprej pozebejo glavna očesa, preverimo, če le-ta niso rjava, kar pomeni, da ne bodo odganjala. To ni zahtevno delo, ker z ostrim nožem samo prerežemo oko od vrha do osnove. Če ugotovimo, da je tudi osnova očesa rjava in mogoče stržen črn, pomeni, da je na tem delu rozga neuporabna. Možno je, da pozebe samo glavno oko in na pomlad odžene stransko oko, ki pa ima bistveno manj rodno mladico. Moram poudariti, da se ne moremo zanesti samo na Ureja: dr. Julij Nemanič opazovanje temperatur, kajti rozga in očesa pozebejo pri različnih temperaturah, odvisno od deleža suhe snovi oz. dozorelosti. Vsako leto je opaznejše slabo odganjanje očes na osnovi špa-ronov. To se dogaja zato, ker so členki (očesa) na osnovi rozg slabo založeni s hranili. Mladica se namreč razvija do šestega lističa izključno na osnovi zaloge hranil v lesu. Pri tem ne pomaga gnojenje, čeprav z njim popravimo naknadni porast poganjka, vendar ostane pri osnovi nezadostno razvit. Torej je naša osnovna naloga (poleg določitve števila očes, ki jih pustimo pri rezi), da ugotovimo, kateri poganjki so ustrezni za šparone ali reznike. Na videz to določamo na osnovi klenosti lesa in debeline stržena, natančneje pa z določanjem deleža suhe snovi v rozgah. Za določanje suhe snovi je potrebno natančno tehtanje in sušenje rozge, kar pa je za večino vinogradnikov neizvedljivo. O rezultatih svojih meritev bom poročal v eni od prihodnjih številk Dolenjskega lista. Vsak vinogradnik pa lahko preveri rodnost in odganjanje posameznih očes odvzetega vzorca tako, da jih da v vodo in pusti na toplem odgnati. Sorte se lahko močno razlikujejo in za vsako moramo posebej ugotavljati dejansko stanje. Vzorce ali sam pregled stanja opravimo šele tedaj, ko je verjetno, da ne bo več zelo nizkih temperatur. Tisti, ki jim se zaradi obsega dela mudi rezati čimprej, naj to opravijo pri sortah, ki v preteklem letu niso bile preobremenjene in prebujne. Pozna rez, ko se očesa napenjajo, zmanjšuje bujnost in povečuje rodnost. MAUEVIČ JOŽE, dipl. inž. agr. PRAVNA svetovaInžca Svetuje odvetnica Marta Jelačin A AGROd.o.0. NOVO MESTO Omejitve za dedovanje ni več VPRAŠANJE: Ali še velja poseben pravni režim za dedovanje kmetijskih zemljišč v zvezi z zaščitenimi kmetijami? ODGOVOR: V republiškem uradnem listu (Uradni list RS 76/94) z dne 9.12.1994 je bila objavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je REJCI KRAV! NOVO MESTO - V sredo, 21. februarja, b« (začetek ob 10. uri) v prostorih Kmetijske šole Grm inž. Žita Flisar Novak predavala o krogotoku hranil in kolobarju, dr. Andrej Orešnik o vplivu prehrane krav na vsebnost sestavin v mleku in mag. Marija Klopčič o predlogu za drugačno plačevanje mleka. Ob tej priložnosti bodo predstavili krmni dodatek, po imenu Do-brodej. razveljavila zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS št. 26/73 in 1/86). Razveljavitev teh določil so začela veljati takoj, medtem ko razveljavitev ostalih določil tega zakona šele po preteku enega leta po objavi omenjene odločbe Ustavnega sodišča. Th rok pa se je tudi že iztekel, in sicer dne 9.12.1995. Od tega dne dalje torej Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) ne velja več. Za prehod kmetijskih zemljišč v last tudi tistih, ki zemlje ne obdelujejo, sedaj ni več omejitve. Prodajalna »NOVI TRG« tel. 324-583 — MOTORNE ŽAGE STIHL — motorne žage Husqvarna — po starih cenah — rotacijske vrtne kosilnice in kosilnice na laks — REZERVNI DELI — pralni aparati KARCHER in LAVOR WASH — motorne snežne freze • Človek mora biti zaposlen: kdor malo misli, mora veliko govoriti. (Vauvenargues) • Zdi se, da postaja zgodba o uspehu vse bolj upehana. (Večer) • Tam ni več za zdržat, odstopam. (Tajnikar) VINSKI PRAZNIK - Na Bizeljskem so v soboto izpeljali zaključni del prireditve Praznik bizeljskih vin '96. Ocenjevalci, ki so se ravnali po pravilniku radgonskega sejma, so podelili Vinu Brežice veliko zlato medaljo za jagodni izbor laškega rizlinga. V oceno so prejeli skupno 272 vzorcev in le nekaj od teh so jih jih zavrnili, kar po prepričanju organizatorjev pomeni, da so vinogradniki in kletarji na Bizeljskem kos svojemu poslu. V okviru vinskega praznika so organizirali poleg ocenjevanja strokovna predavanja. Vina, ki so jih ocenjevali, so obiskovalci prireditve v soboto lahko pokušali, kar kaže tudi posnetek, ki je nastal v družbenem domu. (Foto: I. Kraško) helena mrzukar gospodinjski kotiček Varovalna ribja hrana Danes že dobro vemo, da ima rastlinska hrana pomemben vpliv na preprečevanje nekaterih bolezni, razmeroma malo pa vemo, da ima ribja prehrana važen varovalni in zdravilni vpliv na človeka. Ribe so bogat vir biološko vi-sokovrednih beljakovin, masti, v masti topnih vitaminov in mineralnih snovi. Po osnovni sestavi je ribje meso podobno mesu toplokrvnih živali. Vsebuje 66 - 84 odstotkov vode, 13 - 22 odstotkov beljakovin in 0,1 - 22 odstotkov masti. Poraba rib pri nas je približno 3 kilograme na osebo na leto, v sredozemskih deželah pa 20 kilogramov. Mediteranski način prehrane, ki vsebuje na prvem mestu žito, žitne izdelke, ribe in morske sadeže, zelenjavo, olivno olje, česen in rdeče vino, bi bilo potrebno čim več vključiti tudi v našo prehrano. Pri pripravi ribjih jedi moramo vedno omiliti močno ribjo aromo s polaganjem v mrzlo vodo, z dodatkom različnih marinad iz zelenjave, začimb, limone in kisa ter vina. Pred pečenjem in cvrenjem ribe za lepši izgled povaljamo v moki. Za bolj privlačno barvo pa ponavadi dodamo mleto rdečo papriko. Poln okus in vonj dosežemo, če ribjim jedem dodajamo olivno olje. Meso mastnih rib in ribja jetra so bogat vir v maščobi topnih vitaminov A, D, E in K. Ribnja mast vsebuje predvsem polinenasičene maščobne kisline, ki preprečujejo nastanek ateroskleroze. Okusni morski sadeži, to so školjke, lignji, hobotnice, prispevajo veliko pomembnih sestavin, za naše telo, kot so kalij, natrij, fosfor, magnezij, železo in jod, ter vitamine in beljakovine. USPESEN TEDEN KULTURE LOŠKI POTOK - V Loškem Potoku je po zaslugi občine, KUD in osnovne šole dr. Antona Debeljaka potekal uspešen kulturni teden. 6. februarja je bil koncert harmonikarjev in harmonikarskega orkestra, ki ga vodita prof. Peter Nikolovski in Jože Lovko. Naslednji dan je bila proslava, na kateri so program pripravili predvsem osnovnošolci. Na praznični dan je obiskovalcem govoril predsednik sveta občine dr. Peter Rus, nastopil je pevski zbor KUD, predstavili pa so tudi pesniško zbirko Slavice Brus Šepet tišine. Za glasbeni del programa sta z igranjem na violino in klavir poskrbeli Monika in Emanuele Montanič. V kulturnem tednu je izšla tudi druga številka Odmevov, razstava umetniških fotografij s potoško tematiko pa je žal odpadla. A. KOŠMERL PRODAJNA RAZSTAVA ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli zdravilišča bo do 31. marca na ogled prodajna razstava slikarskih del Tuga Lebiča iz Novega mesta. ŠENTJERNEJ - Slovenski kulturni praznik so v Šentjerneju počastili med drugim tudi z otvoritvijo likovne razstave v prostorih tamkajšnje ekspoziture Dolenjske banke, kjer se je ljubiteljem likovne ustvarjalnosti s svojimi novejšimi deli predstavil akademski slikar Jože Marinč iz bližnje Kostanjevice. Slikarja in njegovo delo je z izbranimi besedami predstavil stanovski kolega, likovni ustvarjalec Rudi Stopar iz Sevnice, pozdravni nagovor pg je imel Pavel Turk, ravnatelj šenjernejske osnovne šole, ki je postala že kar stalni organizator lik ganizator likovnih razstav v Šentjerneju. Marinčevo razstavo sta kot pokrovitelja podprla občina Šentjernej in Cene Štemberger. Za prijetno počutje na otvoritvi pa SENOVSKI GLEDALIŠČNIKI V SEVNICI PRVA LETOŠNJA RAZSTAVA - Jože Marinč (na sliki prvi z desne) je s svojimi deli pirvi likovni ustvarjalec, ki se je letos predstavil v Šentjerneju. Na otvoritvi je o njem govoril sevniški likovnik Rudi Stopar (na sliki drugi z desne). SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij priredi v soboto, 17. februarja, ob 18. uri v kulturni dvorani GD Sevnica gostovanje gledališke skupine delavskega kulturnega društva Senovo. Senovčani se bodo sevniškemu občinstvu predstavili s komedijo Toneta Partljiča Na svidenje med zvezdami. Prodaja vstopnic bo v občinski knjižnici in uro pred predstavo. S pomočjo barv izpovedali čustva Skupna razstava dveh novomeških slikark; Jelice Kupec in Jožice Škof - Na ogled le skromen izbor njunega ustvarjalnega opusa - Skupna točka: akvarelno slikarstvo DOLENJSKE TOPLICE - Na predvečer kulturnega praznika so na razstaviščnem prostoru Zdravilišča Dolenjske Toplice odprli novo slikarsko razstavo dveh novomeških slikark, Jelice Kupec in Jožice Škof. Na ogled je delček pjunega ustvarjanja, čeprav se z ustvarjalnim slikarstvom resneje ukvarjata zadnjih nekaj let. Program, v katerem je obe umetnici predstavil kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, z igranjem na kitaro je večer naredil prijetnejši Dušan Pavlenič, je povezoval Jani Kramar, ki v Zdravilišču Dolenjske Toplice skrbi za pestro kulturno dogajanje. Obe novomeški likovni ustvarjalki poleg prijateljstva družita iskanje in ljubezen do lepega ter to, da s pomočjo barv izpovedujeta svoja čustva. Sicer pa bi po likovno teoretični plati težko našli njune skupne točke, razen te, da je njuna slikarska izpoved najboljša v akvarelni tehniki, je dejal Jožef Matijevič. Na pot resnega likovnega ustvarjanja sta obe stopili šele pred leti pod mentorstvom slikarja Jožeta Kotarja, likovno znanje pa izpopolnjujeta še na za- KARIATIDE IN JOŽE KUMER NOVO MESTO - V torek, 13. februarja, je bila ob 19. uri v galeriji Gospodična na Ulici talcev 2 otvoritev razstave akad. slikarja Jožeta Kumra, ki je zaokrižil zanimiv ustvarjalni ciklus na temo ka-riatide. sebni likovni šoli pri prof. Savu Sovretu. Akvarel je skoraj izključna slikarska tehnika Jelice Kupec, z njo pa se loteva predvsem motivov krajin in cvetličnih tihožitij. Njen način slikarskega razmišljanja nam po eni strani odkriva avtorico kot izjemno koloristko s skrivnostnimi prepleti barv, po drugi pa nam ponuja enobarvnost v najrazličnejšem razponu tonskih odtenkov. Vidi se, da jo zanima predvsem impresija, zato ob njenih akvarelih človek ne more ostati ravnodušen. Likovna dela Jožice Škof, ki se ukvarja tudi z oblikovanjem, pa razkrivajo slikarko, ki vztrajno išče svoj lastni način izpovedovanja in ga najde predvsem v izbiri preprostega motiva iz narave. “Za navidez idilično gozdno pokrajino, posejano z belokranjskimi brezami kot sinonimom za naravno lepoto, se skriva slikarkin več kot upravičeni strah, da bo narava zaradi neusmiljenega izkoriščanja in uničevanja utrpela nepopravljivo škodo, zato jo poskuša in želi, čeprav fiktivno, s svojimi podobami zaščititi pred katastrofo,” je njeno slikarstvo označil Matijevič. Tudi Škofova se najpogosteje izraža z akvarelom, dela obeh slikark pa prav gotovo vodijo v svet, ki je drugačen od sive vsakdanjosti, in morda so prav zato še bolj dobrodošla. L. MURN Ustvaijanje posavskih likovnikom Z grafikami, olji na platnu in steklu, akvareli, risbami in skulpturami se v Posavske muzeju do 29. februarja predstavlja 44 likovnikov iz Brežic, Krškega in Sevnice BREŽICE - Uidi v Posavju ob slovenskem kulturnem prazniku ni manjkalo kulturnih prireditev. Ena izmed njih je razstava 70 del 44 likovnikov Posavja, in sicer največ iz Brežic -19, potem iz Krškega -15 in Sevnice -10, ki sojo priredili Društvo likovnikov Brežice, Posavski muzej in Zveze kulturnih organizacij Brežice, Krško in Sevnica. Otvoritev razstave, ki bo do 29. februarja na ogled v galeriji Posavskega muzeja Brežice, je bila v torek, 6. februarja, imenovali pa bi jo lahko velik umetniški sejem, saj prinaša obširen pregled dela posavskih likovnikov. OBOGATILI KULTURNI PRAZNIK - 44 likovnikov Posavja je ob Prešernovem dnevu razstavilo svoja dela na skupni razstavi. Dela je med drugim izbral prof. Alojz Konec, akad. slikar (prvi z desne), ki je na otvoritvi z veseljem povedal, da je vsako leto med ustvarjalci vedno več tudi šolanih umetnikov. V sredini je Natalija Jenko - Sunčič, ki je napovedovala kulturni program, zraven pa mag. Tomaž Teropšič, ravnatelj Posavskega muzeja Brežice. (Foto: L. Murn) Okna v nov barvit svet Razstava novejših del slikarja Jožeta Marinča v šentjernejski ekspozituri Dolenjske banke so poskrbeli učenci osnovne šole z glasbenim in recitacijskim nastopom. Jože Marinč, doma iz Dolnje Brige, že nekaj časa živi in dela kot samostojni umetnik v Kostanjevici. Za seboj ima več kot štirideset samostojnih razstav in sodelovanje na številnih skupinskih razstavah doma in na tujem. Na svoji najnovejši razstavi v prostorih šen-tjernejske ekspoziture Dolenjske banke je pripravil za ogled zanimive likovne stvaritve, ki so manjšega formata, kot smo ga sicer pri njem vajeni. Gre za dela, ki so nastala z dokaj nenavadno tehniko uporabe akrilnih barv na papirju. Z njo je slikar dosegel zanimiv učinek, ki stvaritvam daje močan dekorativni videz barvnih grafik. Tehnika je razstavljenim delom, ki jim slikar sam pravi kar risbe, začrtala tudi likovno polje; v nekakšnih širpko obokanih oknih brez spodnjega roba se odpira barvno in oblikovno živahen svet, v katerem svoje mesto dobivajo tudi za Marinča doslej ne prav značilne svetlejše barve. M. MARKELJ Program otvoritvene slovesnosti je povezovala Natalija Jenko -Sunčič z radia Brežice, nekaj lepih misli ob otvoritvi pa je povedal tudi brežiški župan Jože Avšič, ki je izrazil veselje, da je ljubiteljska kultura z likovno umetnostjo pri njih tako zelo močna. Povedal je še, da bodo letos v njihovi občini praznovali 50 let knjižnice in glasbene šole, ki tudi prispevata kamenčke h kulturnemu mozaiku Brežic. Kulturni večer ob otvoritvi je postal zanimiv tudi zaradi nastopa ženskega okteta Brestanica pod vodstvom Stanke Macur, pevke so namreč s predanim petjem navdušile številne obiskovalce. Dela, primerna za že kar tradicionalni regijski likovni prikaz, so izbirali: prof. Alojz Konec, akad. slikar, Jožica Vrtačnik - Lorber, umetnostna zgodovinarka in Vlado Cedilnik. V razstavljenih delih prevladuje realističen slog. Prof. Konec je otvoril razstavo in jo nekako ocenil. Dejal je, da ima v slovenski kulturi likovna umetnost velik delež, zato se ljubiteljstvo pojavlja kot množičen pojav, ki ga POSAVJE - Slovenski učiteljski pevski zbor Emil Adamič vabi na dva koncerta: prvi bo v petek, 23. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Sevnica, drugi pa bo naslednji dan, 24. februarja, ravno tako ob 19. uri v Kulturnem domu Krško. ne gre podcenjevati. Tudi ta razstava je dokaz visokih duhovnih potreb posavskih ljudi po umet- nosti, po ustvarjalnem duhu, žj po izražanju in samopodobi. ( prav še vedno razstavlja veliko torjev, ki niso akademsko šola pa se povečuje tudi udelež šolanih umetnikov najrazličnejl generacij, izboljšuje pa se tudi kovost razstav. Jasno je, da je 1] biteljstvo postalo kar nekakšt fenomen Posavja, kar je več k P°hValn°- L. MUfl NOVOMEŠKI LUTKARJI DREVI V TREBNJEM TREBNJE - Drevi, 15. februarja, ob 17. uri bo v trebanjskem kulturnem domu lutkovna predstava “Ko se ptički ženijo” v izvedbi lutkovne skupine iz Novega mesta. Vstopnina 300 tolarjev. RIBNIŠKI OKTET V SPLITU LJUBLJANA - Slovensko kulturno društvo Triglav v Splitu je že od nekdaj praznovalo slovenski kulturni praznik v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico. Tokrat je pri njem gostoval Ribniški oktet, tajnik Slovenske izseljenske matice g. Janez Rogelj pa je imel predavanje o Slovencih po svetu. KUNTNER V DOBREPOLJU DOBREPOLJE - Dobrepoljci so v Jakličevem domu na Vidmu proslavili letošnji kulturni praznik. Nastopili so recitatorji dramskih skupin, moški pevski zbor Rafko Fabiani in učenci glasbene šole. Nastope sta povezovala Pavlina Novak in Igor Ahačevčič, v vezni tekst pa je bilo vpleteno razmišljanje o Prešernu in njegovem izročilu. Gost večera je bil pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je s svojim prednašanjem Prešernovih pesmi pripomogel h globljemu doživetju Prešerna, SLOVENSKI UČITELJI POJEJO HAMER S PREŠERNOM - V Galeriji Hamer v Slovenski vasi pri Brežict I so razstavili sliko dr. Franceta Prešerna, ki so jo hranili na Hrvaškem1 1 katere lastnika sta zdaj Zagrebčana dr. Tomislav in Lela Šola. Neznanci I Prešerna v omenjeni galeriji so lahko videli tudi obiskovalci nedavne p> 1 reditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Tega dne so v Slč 1 enski vasi v domu ZZB odprli razstavo slik akad slikarja in restavrator 1 Ivana Bogoviča. V Galeriji Hamer so odprli razstavo del 2. slikarski 1 dnevov Hamer in predstavili knjigo Impresije slovenske pokrajine, katt avtorje akad. slikdr Dušan Lipovec. Dogodek so popestrili s kulturnim p>j ' gramom, v katerem je med drugim Vida Ban brala pesmi Ladislava V ■ satja. Na sliki: Lesar z lastnico slike ob doslej neznanem Prešernu. (Foi , M. Vesel) RAZ STA VNI PRVENEC NENE BEDEK - Na dan slovenskega kulturni ■praznika je sevniška ZKO v galeriji na sevniškem gradu odprla prvo mostojno likovno razstavo absolventke Pedagoške fakultete v Mariboi smer likovna pedagogika, 26-letne Sevničanke Nene Bedek. Po uvodne\ kulturnem sporedu Slavka Žnidaršiča (harmonika) in Pavla Ocepka (i cital) je o ustvarjanju Bedekove spregovoril akademski slikar Alojz Kom Na razstavi, ki bo odprta do 17. marca, so na ogled (lela, ki kažejo, da mlada slikarka nagiba k nadrealistično-ekspresionističnemu način izražanja. Bedekova se zapira v v svoj svet intimnih doživljanj in jih nadihu otroško sproščeno izliva na platno in karton. Opazna je tudi nje' privlačnost do grafike. Po Končevih besedah se razstvaljalka vključujl verigo (ne)posrednega poučevanja in ustvarjanja in s tem širi "sevniški1' kovni krog. ” (Foto; P. Perc) NJUNA LJUBEZEN - SLIKARSTVO - Na otvoritvi razstave je Jelico Kupec (prva z desne), doma iz Bjelovarja, kot arhitektka ih oblikovalka živi in ustvarja v Novem mestu, ter Jožico Škof iz Prečne pri Novem mestu, ki se ljubiteljsko ukvarja s slikarstvom in oblikovanjem, predstavil Jožef Matijevič. (Foto: L. Murn) “In luč sveti v temi” To je naslov razstave ljubljanskega akademskega slikarja Jošta Snoja v frančiškanskem samostanu NOVO MESTO - Na slovenski kulturni praznik je bila zve'čer otvoritev razstave akademskega slikarja Jošta Snoja iz Ljubljane, ki jo je naslovil “In luč sveti v temi” (JN,1,5). Avtorja je predstavil Jožef Matijevič, umetnostni zgodovinar in višji kustos v Dolenjskem muzeju, v kulturnem programu pa je nastopil frančiškanski komorni zbor pod vodstvom brata Marjana Cvitka, ki obhaja prvo obletnico delovanja. Ta večer je bila tudi na ogled frančiškanska knjižnica. Jošt Snoj se je po končani srednji šoli za knjižničarja in po odsluženju vojaškega roka leta 1986 vpisal na Akademijo za likovno umetnost in po mnogih življenjskih preizkušnjah leta 1993 diplomiral pri prof. dr. Tomažu Brejcu z nalogo Imago pietatis - Podoba usmiljenja. Istega leta je stopil v bogoslovno semenišče ter se vpisal na teološko fakulteto. Od takrat tudi slika. V njegovih razstavljenih delih se kaže slikarjev odnos do Jezusa, ki je postal središčna oseba. Snoj se osredotoči prav Jošt Snoj na Jezusov obraz, ki je pravi pomen ikone, tako da je ta upodobljen le do kolen. Da ikona ne sme postati sinonim za božjo prisotnost, sicer postane idol, ih obratno, je opozoril tudi Jožef Matijevič v svojem razmišljanju ob razstavi. Božja podoba vabi k razmišljanju, meditaciji, JoštO-va oljna podoba Križanega pa pomeni tudi velik korak v likovni umetnosti. Razstavljena dela bodo na ogled do 8. marca V prostorih razstavišča Knjižnice Frančiškanskega samostana. L. MURN dežurni oroča/o POTA IN r DIŠALO MU JE PREKAJENO MESO - V noči na 5. februar je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Otovcu, odšel v sušilnico mesa in ukradel okoli 100 kilogramov suhomesnatih izdelkov. S tem je lastnico M. G. oškodoval za okoli 100 tisočakov. . OSUMLJEN GOLJUFIJE - A. Š. jz Črnomlja je osumljen goljufije, ker je oktobra 1993 v trgovini Colibri v Črnomlju na up vzel motorno žago •n lastniku obljubil, da jo bo v petih dneh plačal, česar pa do danes še ni storil. Lastnika B. J. iz Črnomlja je oškodoval za okoli 100 tisočakov. . AVTA NI VRNIL-Z. O. iz Litije je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja odvzema osebnega avtomo-ci bila, ker je 31. januarja v podjetju i1 Unicar v Novem mestu, ki daje vozili la v najem, najel avto Rover, ki bi ga pI moral po pogodbi vrniti do 1. febru-Itf arja zvečer. Tega pa ni storil niti ni ylj obvestil, zakaj ne. Podjetje je oško-;/d doval za 2 milijona tolarjev. 0 VLOMILI V HIŠO - 8. februarja J med 18. in 20. uro je neznaec vlomil ^ v stanovanjsko hišo, ki je last T. J. iz j Brežic. Odnesel je krzneno jakno, 0 fečji prstan, uro, uhane in denar, vse skupaj vredno okoli 300 tisočakov. | OB VARILNI APARAT-V noči 0a 8. februar je neznanec vlomil v prostore podjetja Tergus v Črnomlju in ukradel varilni aparat. S tem je Podjetje oškodoval za 50 tisoč tolarjev. ČIŠČENJE SNEGA OVIRAJO AVTOMOBILI LOŠKI POTOK - Letošnja zima je dodobra zagodla vzdrževal-| cem cest vseh kategorij. Velik problem je čiščenje centra Loškega Potoka, ki je dobesedno zatrpan z avtomobili. Ivan Debeljak, ki pogodbeno opravlja ta dela, >n pravi, da čisti v nočnih urah, pa še tedaj nima pravega uspeha. Stano-fr Valci puščajo svoje avtomobile raje na cesti kot pred svojimi stanovanji, in tako je nemogoče očistiti cesto zlasti pred uradi. Kajpak ljud-;/i je, ki padajo čez zaledenele kupe, ei stresajo jezo na vzdrževalce, ti pa jt na lastnike avtomobilov. Žal brez i|“speha! A. K. ; LUKY DO LADE BREZ DENARJA Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši krediti Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila, Tel. 068/24-612 '! I' a o n :f D >i v a - a v C < ZAPLENILI OROŽJE IN HAŠIŠ KRŠKO - 5. februarja so policisti pri 65-letnem B. A. Iz Prušnje vasi zasegli 3 lovske puške, ker obstaja sum, da je sosedu tistega dne dopoldne zagrozil z umorom. Po odredbi sodišča so policisti pri Ujem opravili hišno preiskavo in našli še malokalibrsko pištolo in 240 nabojev. 7. februarja pa so policisti naredili hišne preiskave še pri 26-letnem J. B., 27-letnem J. B. in 25-letnem S. V. PRI J. B. so našli I07 gramov hašiša. Zaostanki ne teijajo nujnih ukrepov Kočevsko sodišče v celoti obvladuje pripad zadev - Večjega porasta števila zadev letos ne pričakujejo - Nerešene zadeve so posledica objektivnih ovir KOČEVJE - Medtem ko večino sodišč v Sloveniji pestijo kadrovske in prostorske težave, na okrajnem sodišču v Kočevju, ki je bilo do reorganizacije sodstva enota Temeljnega sodišča v Ljubljani, teh težav nimajo. Ob razmeroma dobri tehnični opremljenosti jim to omogoča, da pripad zadev v celoti obvladujejo. Reorganizacija sodstva kočevskemu sodišču ni prinesla bistvenih sprememb. Kadrovsko je ostalo na istem kot prej tako glede sodnikov kot administrativnih delavcev, kar zadeva samo delo, pa predstojnik okrajnega sodišča v Kočevju Blaž Volf pravi, da imajo zaradi reorganizacije sicer nekaj manj kazenskih zadev, gledano v celoti pa zato nič manj dela. V preteklem letu se je namreč v primerjavi z letom 1994 občutno povečal pripad na področju izvršilnih zadev, zemljiškoknjižnih zadev in pri zemljiškoknjižnih izpiskih, nekoliko manj pa tudi v pravdnih zadevah. Zaradi splošne finančne nediscipline in nezmožnosti plačila posameznih dolžnikov različnih časopisnih podjetij, RTV, Telekoma, Komunale in drugih podjetij, je v preteklem letu prispelo pred sodišče v Kočevju 1117 zadev, kar V TREBNJEM JUDO TREBNJE - Uprava za notranje zadeve Novo mesto organizira v soboto, 17. februarja, v telovadnici osnovne šole Trebnje ob 8. uri tekmovanje v judu, ki se ga bodo udeležili policisti iz policijskih postaj in oddelkov. Najbolje uvrščeni tekmovalci bodo tekmovali na državnem prvenstvu v judu, ki bo v začetku marca v Slovenj Gradcu. RAZTRESEL POMARANČE KRONOVO - 8. februarja je 30-letni A. S. iz Bosne in Hercegovine vozil tovornjak s polpriklopnikom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Obrežju. Pri Kronovem je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal po zasneženi cesti na neutrjeno bankino in nato po nasipu, kjer se je vozilo prevrnilo, tovor pomaranč pa se je razsul. V nesreči se je voznik hudo poškodoval. je za 286 več kot v letu 1994. V primerjavi z letom poprej se je lani najbolj povečal pripad na zemljiškoknjižnih zadevah, in sicer za 616 (skupno je bilo 2305 zemljiškoknjižnih zadev), ter pri zemlji- • Zaostankov pri reševanju zadev nimajo takšnih, da bi ti zahtevali nujno ukrepanje. Lani niso imeli zadeve, ki bi bila starejša od 10 let, letos pa bodo imeli eno takšno zadevo, in sicer na zapuščinskem oddelku. “Nerešene zadeve so predvsem posledica ovir, ki niso na strani sodnika, marveč so objektivne narave ali pa na strani samih strank. Pogosto namreč tudi tožniki niso zainteresirani za pravdanje, zato se postopki, kijih podaljšuje tudi pridobivanje raznih izvedenskih mnenj, dalj časa vlečejo,” pravi Blaž Volf. Med alarmantnimi zadevami, ki “že terjajo neko ukrepanje”, pa je po njegovem mnenju porast premič-ninskih izvržb, katerih število se je povzpelo od 60 v letu 1988 na 864 v preteklem letu. škoknjižnih izpiskih za 555 zadev. Rahlo povečanje so zabeležili tudi na področju pravdnih zadev, kijih CESTNO PODJETJE ZAMUJA S PLUŽENJEM LOŠKI POTOK - Letošnja zima je dodobra zagodla vsem, ki so dolžni vzdrževati ceste. Lokalne in vaške ceste, za katere skrbi občina, so kar solidno vzdrževane. Problem pa je regionalna cesta, ki jo ima na skrbi novomeško cestno podjetje, saj je večkrat na nekaterih delih skoraj neprevozna. Taki odseki so npr. Sodražica - Loški Potok v dolžini 4 km in predeli v KS Draga. Ta cesta je vedno predmet negodovanja zlasti tistih, ki morajo vsak dan na delo, in tovornjakarjev, ki dodatno ovirajo prevoznost, ker ne zmorejo premagovati nesplužene ceste. Posledica tega je, da zakasnelo pluženje ni učinkovito in je cesta vedno ledena in nevarna. . Blaž Volf je bilo skupno 374, medtem ko na ostalih oddelkih ni bilo bistvenih odstopov v številu prispelih zadev glede na leto poprej. Skupno so v lanskem letu prejeli v obravnavo 9115 zadev, med katerimi jih je bilo 1277, ki so ostale nerešene še iz leta 1994. Rešili so 7853 zadev, kar je, kot pravi Blaž Volf, dober rezultat, ki je odraz ustrezne sodniške kadrovske zasedbe, primernega odnosa sodnikov do dela ter marljivosti administrativnega kadra. “Z obstoječo kadrovsko zasedbo, v kateri so štirje sodniki, pripad zadev obvladujemo v celoti. Tako bo tudi v letošnjem letu, če ne bo prišlo do nepredvidenih kadrovskih izpadov ali pa izrednega povečanja pripada. Tega sicer ne pričakujemo razen morda na izvršilnem oddelku”, pravi Blaž Volf. M. LESKOVŠEK-SVETE SMRT NA DOLENJKI IVANČNA GORICA - V soboto ob 14.50 se je na magistralni cesti med Ivančno Gorico in Bičem pri Dobu zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 66-Ietni Franc D. iz Ljubljane. Pri Dobu je začel prehitevati, takrat pa mu je nasproti pripeljal 24-letni Bogomir S. iz Velikega Gabra pri Trebnjem. Vozili sta silovito trčili. Franc D. je umri, hudo pa sta se poškodovala sopotnica v avtu Franca D. in voznik Bojan Š. po dolenjski deželi • Tudi kurji tatovi niso več to, kar so bili. Včasih so se ponoči potihem prikradli do kmetije, s koščkom mesa podkupili psa čuvaja in potem med spanjem presenetili pernato druščino. Tolovaj, ki je 24. januarja pohajal po Volč-kovi vasi pri Šentjerneju, se je znašel drugače. Našel je skrit ključ in po gosposko stopil v hišo, odprl zamrzovalno skrinjo in v svojo tatinsko malho stlačil zmrznjeno, lepo očiščeno in za peko pripravljeno račko. Ker se je bal, da se med premetavanjem dobrot v zamrzovalni skrinji podhladi, si je od lastnika S. J. sposodil še bundo in jo pobrisal neznano kam. • Precej bolj romantično kot šariti po kumikih ali pa po zamrzovalni skrinji je po ho-sti zalezovati divjad in si z dobro odmerjenim strelom priskrbeti dovolj mesa za nekaj okusnih golažev. Nekaj takega si je omislil P. Š. iz Črnomlja, ki je utemeljeno osumljen, da je 19. januarja ubil srno v lovišču Lovske družine Sinji Vrh. Kerni član omenjene lovske družine, jo je z nezakonitim lovom oškodoval za 50.000 tolarjev. • Druge vrste nepridiprava sta bila M. S. in N. Z. iz Krškega, ki sta, odkar so kriminalisti pri N. Z. opravili hišno preiskavo, osumljena ponarejanja listin. Pri N. Z. so našli ponarejeno potrdilo o končani srednji ekonomski trgovski šoli. Kasneje so ugotovili, da je razen M. S. priskrbel ponarejeni dokument tudi F. A., F. B. in V. M., zato so tudi slednji osumljeni kaznivega dejanja ponarejanja listin. N. Z. je za vsak ponarejeni dokument zaračunal po 1.000 nemških mark. Nekateri pa še vedno gidijo šolske klopi in si kvarijo oči s prebiranjem dragih učbenikov. • Vsak objestni zmagovalec si pripravlja propad. (La Fontaine) • V politiki ni morale. (Hitler) “Ples” policistov, inšpektorice in lastnika v diskoteki Grozil s pištolo DRNOVO PRI KRŠKEM -7. februarja ob 21. uri so se tržna inšpektorica in policisti iz Krškega odpravili v diskoteko Škorpijon na Drnovem. V lokalu je inšpektorica od natakarice zahtevala dokumentacijo za obratovanje lokala, medtem pa sta pristopila tudi lastnik 45-letni V. F. in njegov sin G. Še preden sta stopila v lokal, je iastnik od policistov, ki so bili pred diskoteko, zahteval, naj se takoj umaknejo, sinu pa je naročil, naj se odpelje domov po pištolo in psa. Ko je sin zapustil lokal, je lastnik zaklenil vhodna vrata diskoteke, notri pa je zaklenil tudi inšpektorico in tri policiste. Kljub opozorilom enega od policistov, naj odpre vrata, tega ni hotel storiti, pač pa je policista sunkovito odrinil z rokami in stekel proti stopnicam, ki vodijo v klet, kjer je diskoteka. Policist mu je hotel preprečiti pobeg, vendar gaje lastnik potegnil za oblačilo, tako da sta oba padla po krožnih stopnicah okoli dva metra globoko na betonska tla pred vhod diskoteke. Za njima je takoj pritekel drugi policist, v tistem trenutku pa je lastnik zakričal, naj bežita, ker ima pištolo. Policista sta V. F. obvladala s strokovnim prijemom, pri tem pa je lastnik enega lahko poškodoval, drugega pa brcnil v nogo. Zoper V. F. bo vložena kazenska ovadba zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. RAZBIJAL STEKLA -4 RAČJE SELO - G. H. iz Hudej je osumljen poškodovanja tuje stvari, ker je 2. februarja zvečer na dvorišču stanovanjske hiše na Račjem selu z roko udaril po vetrobranskem steklu osebnega avtomobila, daje počilo. Potem si je sezul še škorenj in ga vrgel v okno hiše in razbil steklo. S tem je lastnika J. J. oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. LASTNIK OB POGORIŠČU - V mu priskočili na pomoč sevniški požaru je po nestrokovni oceni na- obrtniki. Sedaj bo poskušal na treh stalo za 10 milijonov tolarjev škode lokacijah zadržati vsaj delproizvod-- ta je gotovo še večja - da pa bi bila nje, da bi ne izgubil stalnih strank, proizvodnja čim manj motena, so (Foto: P. P.) Zagorelo je v delavnici Požar v Orešju povzročil za 10 milijonov škode - Na pomoč že priskočili obrtniki sevniške občine OREŠJE - 7. februarja je zagorelo na gospodarskem poslopju, v katerem je v spodnjem delu mizarska delavnica 51-letnega Mira Lovrekoviča iz Orešja. Lastnik je v jutranjih urah v peč v notranji valj na sredino postavil cev, nato pa valj napolnil z žagovino in ostružki, kar je stlačil s posebnim lesenim predmetom. Nato je iz nabite žagovine izvlekel cev in peč pokril z železnim pokrovom. V kurišču je zakuril drva, goreti pa je pričela tudi stlačena žagovina, in sicer od sredine proti zunanjem delu valja. Okoli pol dvanajstih je ostanek še ne zgorele žagovine padel na sredino kurišča in s tem zaprl dostop kisika do ognja, zaradi česar je prišlo do eksplozije in izpuha ognja skozi vratca kurišča peči, tako da je ta zanetil razne lesene delce okoli peči.Lastnik in njegova žena sta takoj pričela gasiti ogenj na tleh in po nekaj minutah jima je uspelo ognjene zublje tudi omejiti. Izpuh ognja pa je zanetil tudi lesen strop nad pečjo. Požar se je razširil na celoten lesen strop delavnice, nato pa na zgornje prostore in na ostrešje poslopja. Kljub gašenju jima ognja ni uspelo pogasiti. Požar je uničil več strojev za obdelavo lesa, večjo količino polizdelkov, ostrešje, tri kubične metre hrastovih plohov, osebni avto starejšega letnika, kije bil med požarom pod nastreškom poslopja. Požar so pogasili gasilci iz Sevnice in Boštanja, ogrožal pa je tudi stanovanjsko hišo, ki je v neposredni bližini poslopja. Na srečo ni bil nihče poškodovan. Škode je za 10 milijonov tolarjev. T. G. Sestra brata s kuhinjskim nožem Marija nad brata Mira, ki je zamah z nožem na srečo prestregel z roko - Vzrok želja po hiši ali kaj drugega? - Miru in mami odklopili elektriko, ker sta brez denarja STRANSKA VAS - Prejšnji torek je bil Miro Bašič, nič hudega sluteč, v domači kuhinji, mama pa je ležala na kavču, ker sije pred kratkim zlomila nogo in dobila mavec za šest tednov, ko je prišla na obisk sestra oziroma hči Marija Bobnar z Brezove Rebri. Beseda je stekla. Pogovor je nanesel na izklop elektrike zaradi neplačanega dolga. Očetov denar - ta je 7 mesecev v domu - naj bi po Marijinih besedah dvigal Miro zase, kar pa je on odločno zanikal. “Stopila je proti meni, me potegnila za brezrokavnik in ga celo raztrgala, hkrati pa preklinjala. Hotel sem jo pomiriti in sem celo njenemu možu rekel, naj jo utiša. Sklonil sem se, da bi naložil drva, a nekaj mi je reklo, da sem se obrnil. Takrat sem videl, da je Marija vzela iz predala kuhinjski nož z dolgim rezilom. Ko je zamahnila, sem dvignil roko, tako da je z nožem potegnila po roki. Prerezala je jopico in kombinezon, zaškrtalo pa je do kosti,” pripoveduje Miro. Marijin mož mu je takoj priskočil na pomoč, ko pa je dejal, da bi bilo potrebno Mira odpeljati v bolnišnico, mu je žena zabrusila, da ga ne bo peljal nikamor. Uro potem so ga policisti odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer mu je zdravnik zašil žilo, mišico in kožo ter mu nadel longeto. Očitno je, da ima spor globlje korenine, pravega vzroka pa Miro ne ve. 35-letni Miro živi z mamo. Sedaj je brezposeln. Pred tremi leti je namreč izgubil službo v Novolesu, od takrat pa je delal le priložnostno. Brez dohodkov je tudi mama, saj je imel prej njen mož kot bivši oficir kar ve- liko pokojnino, s katero sta lahko živela. Odkar je šel pred sedmimi meseci v dom, njegova žena od pokojnine ne dobi nič. Kje je ostanek denarja, Miro ne ve, čeprav ga njegova sestra obtožuje, da prav on pobere ves denar. Tudi mama seje že zanimala, kaj je z denarjem, in kdo ga zadružuje, a odgovora ni dobila, pač pa so jo v kar nekaj uradih pošiljali od vrat do vrat. 75-letna ženica je tako ostala brez tolarja, prav zaradi denarja pa se je pred dvema tednoma odpravila v vas, a jo je pripeljal domov eden od mimoidočih. Eno uro je namreč ležala nemočna v snegu z zlomljeno nogo, sama pa si ni mogla pomagati. “Patronažna sestra je pred kratkim od socialne dobila bon, ki ga lahko vnovči za hrano v trgovini, a bilo ji je strogo rečeno, da te hrane jaz ne smem uživati,” pravi Miro, ki ne razume, od kod tak odnos do njega. Miro dvomi, da je celotna zgodba zrasla na sestrinem zelniku, čeprav je prepričan, da si ona želi hišo, v kateri sedaj prebiva Miro z mamo. “Že dalj časa mi namreč grozi, da me bo spravila na dno pekla. Očeta je že spravila v dom. Ko je padel in si presekal arkado, je govorila okrog, da sem ga jaz pretepel. Potem pa je sama brez naše vednosti uredila, da je šel oče v dom. Mogoče bi rada tja spravila tudi mamo, celo grozila ji je že. Hkrati pa o meni širi okrog grde laži. Mogoče je za to kriv požar pred sedmimi leti. Nekdo je namreč zažgal hišo, a za to sem bil jaz obsojen na leto zapora, čeprav tega nisem storil,” razmišlja Miro. Življenje je pač med brata in sestro postavilo zid. Z zadevo se bo očitno soočilo tudi sodišče. J. KOVAČ OČITKI PODKREPLJENI S KUHINJSKIM NOŽEM - Mira je z nožem napadla njegova sestra in mu poškodovala roko. Zaplet zaradi petih osebnih napak Mario Kraljevič je že krenil proti klopi, kjer ga je čakala menjava, ko so mu od zapisnikarske mize sporočili, da nima petih osebnih napak - Odločitev danes PORAZ IN ZMAGA KRŠKO, ČRNOMELJ - Kegljav-ke Sremiča Krškega so v 13. krogu 2. lige doma s 3:5 izgubile z Gradisom Norikom II in so na lestvici zadnje, desete. Kegljači črnomaljskega Rudarja so doma s 5:3 premagali Slovenj Gradec. (N. G.) DVA VELESLALOMA OSILNICA - Turistično društvo Osilnica je 4. februarja organiziralo v Bezgovici tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 43 tekmovalcev z obeh bregov Kolpe in Čabranke. Pri mladincih so bili uspešnejši Hrvatje, ki so zasedli vsa tri prva mesta: 1. Milivoj Kovač (Za-most), 2. Miroslav Križ, 3. Danijel Kuzole (oba Plešce). Člani: 1. Rajko Janeš (Sela), 2. Mladen Žagar (Bez-govica), 3. Nenad Rajšel (Morava). Veterani: 1. Darko Šercel (Plešce), 2.Miro Potočnik (Kočevje), 3. Milan Žagar (Bezgovica) in Anton Kovač (Sela).' ŠITNIK PRVAK POSAVJA SEVNICA - Šahovskega prvenstva Posavja, ki gaje vjedilnici tovarne Lisca pripravilo domače šahovsko društvo, se je udeležilo 19 članov, štiri ženske in en mladinec. Med moškimi je zmagal Igor Šitnik iz krškega Triglava, med ženskami je bila najboljša Mojca Grilc, naslov med mladinci paje osvojil edini udeleženec Samo Štajner. (J. B.) V KRŠKO, NOVO MESTO - Nad sicer tesno, a zasluženo zmago košarkarjev krškega Interierja v prvem krogu drugega dela prvenstva nad Bawario Wolitexom je padla senca, saj so minuto pred koncem namesto pete osebne napake Maria Kraljeviča le-to dodelili Mišelu Krajcarju, in Mario je ostal na igrišču. Po vsej verjetnosti sta za zaplet kriva sodnik in delegat, ki se na napako sodnika ni odzval. Košarkarji krškega Interierja so prvo tekmo drugega dela prvenstva odigrali nekoliko slabše, kot smo vajeni, saj se je nervoza nekaterih TEŽKA TEKMA - V Krškem so se košarkarji mariborske Bawarie Wol-ltexa izkazali za zelo učinkovito moštvo in Krčani so jim bili kos šele v zadnjih minutah. Ivo Nakič (na sliki v svetlem dresu med med metom) je težje prihajal do prostora za met, kot prvi strelec pa ga je zamenjal Mario Kraljevič (8). (Foto: I. Vidmar) Doma le štiri točke za rokometaše Dolenjski in posavski rokometni prvoligaši so na domačih igriščih dosegli polovičen izkupiček • Krško je tekmo s Slovanom izgubilo v prvem polčasu ■ Akripolu srečna točka Dolenjski in posavski rokometni prvoligaši so od tekem 16. kroga pričakovali več, kot so dosegli. Dobovčani so precej težje kot pred dvema tednoma Krčani premagali Primorske novice Pro mag, Akripol si je točko proti odličnemu Gorenju priboril v zadnjih minutah, litijski Inženiring Šarbek bi lahko od tekme z Rudisom Rudarjem iztržil obe točki. V prvem polčasu tekme z Gorenjem Trebanjcem nikakor ni šlo od rok. Čeprav so bili v obrambi uspešni in so prejeli le 9 zadetkov, je raz- PRECEJ DELA Z/l DOBOVČANE - Rokometaši Primorskih novic so v Dobovo prišli brez prvega vratarja poškodovanega Mitje Valenčiča, vendar so se rokometašem AFP-ja odlično upirali celo srečanje tako da so imeli Djapo (na sliki med strelom) in njegovi soigralci kar precej dela, da sta obe točki ostali doma. Obe točki Dobovčani pričakujejo tudi po 17. krogu, ko se bodo v Ajdovščini pomerili z zadnjeuvrščenim Fructalom. (Foto: I. Vidmar) NENAČRTOVAN PORAZ KRČANOV - Očitno so se rokometaši ljubljanskega AM Cosmosa Slovana na srečanje v krškem veliko bolje pripravili kot na srečanje pred tednom, ko jim je Akripol na Kodeljevem odščipnil točko. Derbi v Krškem je odločila predvsem slaba igra Krčanov v prvem polčasu, ko je domači trener prekasno zamenjal povsem nerazpoloženega vratarja Bašiča; pa tudi Iskra, ki je proti Promorskim novicam dosegel kar 12 zadetkov, tokrat ni bil tako natančen, zgrešil pa je celo tale strel iz protinapada. (Foto: I. Vidmar) položeni velenjski vratar Anžič zaustavil večino njihovih napadov. Ko so v drugem polčasu gostje vodili že s petimi zadetki, je zgledalo že vse izgubljeno, a sta se še pravi čas prebudila Vešligaj in Špende, ki sta najbolj zaslužna, da je bil Akripol ob koncu celo na pragu zmage, vendar je Semerdjijev izenačil, Trebanjci pa zadnjega napada niso izkoristili. v Šport iz Kočevja in Ribnice ODBOJKA - Kočevske odbojkarice so tekmo s Celjankami začele podjetno in so v prvem nizu povsem nadigrale gostje, a so niz kljub temu izgubile. V drugem nizu so onemogočile odlično celjsko napadalko Tolmačevo, ki pa se je razigrala v tretjem in četrtem nizu, ko je s servisi . iz skoka in odlično igro ob mreži ugnala Kočevke. Zavzeto igro kočevskih deklet je pohvalil tudi mednarodni sodnik Lečnik. ROKOMET - Z neodločenim izidom rokometne tekme v Besnici med Besnico in Inlesom so bili bolj zadovoljni gostitelji, ki so pri izidu 26:26 zapravili stoodstotno priložnost. Kočevska trenerja Ilc in Gelze sta bila zadovoljna z obrambo, za zmago pa je Ribničanom manjkalo športne sreče. ROKOMET - Trener kočevskih rokometašic Zdenko Mikulin je po tekmi v Izoli dejal, da so bile domačinke precej boljše in so zasluženo zmagale. Kočevke so se dobro upirale le do 25. minute, ko je bil rezultat 9:9, potem pa do konca polčasa niso dosegle zadetka in tako že v prvem delu igre izgubile tekmo. NAMIZNI TENIS - Junak tekme med domačimi Radljami in kočevskim Melaminom je bil Kočevec Marjan Špelič, ki je dobil oba posamična dvoboja. Nekoliko slabše pa seje z Gregorjem Komacem odrezal le v igri parov. M. GLAVONJIČ NA DONAČKO GORO NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel Servis bo v soboto, 24. februarja, pripravila izlet na Donačko goro. Odhod avtobusa s parkirišča nasproti avtobusne postaje bo ob 7. uri, med povratkom pa se bodo planinci ustavili v Rogaški Slatini in si ogledali tamkajšnje zdravilišče ter pojedli kosilo. Cena izleta je 1.400 tolarjev za odrasle in tisoč za otroke. Prijavite se lahko pri Marku Remsu po telefonu 323 724 (dopoldne) oziroma 26 811 (popoldne). igralcev, pri katerih uprava nekoliko zamuja z izplačilom plač, razširila tudi na najboljše, ki igrajo glavno vlogo v igri krškega prvoligaša. Prav tej živčnosti gre pripisati, da so bili Mariborčani, ki jim je šlo od rok prav vse, v prvem polčasu boljši in so jih Krčani ulovili šele proti koncu srečanja. Tekmo je odločil krški Američan Ariel McDonald, nad katerim je kapetan Mariborčanov Darko Mirt 7,33 sekunde pred koncem pri izidu 91:91 naredil osebno napako, Američan paje zadel le en prosti met. Ko so Mariborčani krenili v napad, je najboljšemu strelcu srečanja Miljanu Goljeviču žoga ušla iz rok in iz igrišča in tekma je bila odločena. Takoj po tekmi je trener gostov Drago Vezjak opozoril zapisnikarsko mizo, da je Mario Kraljevič minuto in pol pred koncem napravil peto osebno napako, a ni odšel z igrišča. To je potrdilo tudi vodstvo Interieija, ki je takrat že pripravilo Vukiča, da bi zamenjal Kraljeviča, kije tudi sam že krenil proti klopi. Po besedah zapisnikarice Jerneje Dornik je sodnik • Novomeščani so boj za uvrstitev v A-l ligo začeli s porazom v Sežani, kjer je bil Domači Kraški zidar boljši vse od 11. minute, ko so Novomeščani še vodili z 22:20. V soboto ob 17. uri bodo v domači dvorani košarkarji Krke poskusili prvič v končnici prvenstva zmagati. Pomerili se bodo namreč s konjiškim Cometom, ki so ga to sezono dvakrat premagali. V isti ligi igra tudi litijska Iskra Litus, ki je Comet pramagala v prvem krogu bo v soboto igrala v Postojni z Republiko. namesto Kraljevičeve številke 8 pokazal 9, ki jo na dresu nosi Mišel Krajcar, in ona je vpisala osebno napako njemu, isto pa je storil tudi delegat košarkarske zveze Ljubljančan Miodrag Bordevič, ki ni ugotovil sodnikove napake. Če bodo to potrdili tudi video posnetki srečanja, bo danes srečanje tudi uradno priznano, morebitna pritožba Mariborčanov pa zavrnjena. VPISUJEJO NOVE ČLANE TREBNJE - Karate sankukai kenshiken klub Trebnje vabi še drevi od 18. ure do 21.30 k vpisu v svoje vrste, in sicer v telovadnico stare šole. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih, pionirje bo od 18. do 19. ure vodil aktualni državni mladinski podprvak Denis Tbrk (modri pas), mladince in člane pa od 19. ure do 21.30 Zvone Breznikar, glavni trener kluba, ki je te dni uspešno naredil izpit za rjavi pas. Pa še to: na januarskem zelo močnem turnirju v Ivančni Gorici je Tbrk osvojil odlično 3., Breznikar pa 2. mesto, za evropskim mladinskim viceprvakom Tomažem Jerkičem iz Domžal. m\m J KOŠARKA SKL, 1. krog 2. dela, skupina za prvaka: INTERIER KRŠKO : BA-WARIA WOLLTEX 92:91, (43:51); INTERIER KRŠKO: Kraljevič 31, Murovec 2, McDonald 13, Nakič 26, Ademi 13, Krajcar 7; LESTVIČA: 1. Smelt Olimpija 25 ( + 134), 2. Interier Krško 24 (+51)3. Idrija 24 (+46), 3. Rogaška Donat Mg 23 (-45) itd. Interier Krško bo v soboto ob 19. uri igral v gosteh s Smeltom Olimpijo; skupina od 9. do 16. mesta: KRAŠKI ZIDAR : KRKA 83:71 (50:40); KRKA: Samar 13, Stipa-ničev 9, S. Petrov 5, Smodiš 15, Bajc 9, Vipavec 6, Čerkovnik 2, Župevec 5, Jazbec 7; ISKRA LITUS : COMET 75:70 (37:25); ISKRA LITUS: Kandžič 8, Bassin 8, Ivanovič 15, Vulič 19, Bošnjak 11, Šetina 13, Šiško 1; LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 2, 2. Kraški zidar 2... 4. Iskra Litus 2... 7. Krka 1 itd. SKL B-liga, moški, 1. krog 2. dela: BREŽICE: DIDAKTA RADOVLJICA 74:77 (26:42); PREBOLD: SNEŽNIK KOČEVSKA REKA 87:66 (42:35); LESTVICA: L Di-dakta Radovljica 17,2. Brežice 15... 7. Snežnik Kočevska Reka 12 itd.; ROKOMET 1. SRL, moški, 16. krog: AFP DOBOVA : PRIMORSKE NOVICE PRO MAK 25:23, (14:13); AFP DOBOVA: Kostevc, Bapo 4, Be-govič, Mijačinovič9, Ocvirk, Gla-ser 6, Medved 3, Stojakovič 2, Voglar, Žibert, Denič, Levec 1; KRŠKO : AM COSMOS SLOVAN 19:20 (7:12); KRŠKO: Im-perl, Iskra 5, Bogovič 3, Kekič, D. Urbanč 1, M. Urbanč, Kukavica 4, Sirčo 4, Mašič 1, Cvijič 1, Keše, Bcišič* GORENJE : AKRIPOL 19:19 (6:9); AKRIPOL: Torlo, Longar, Višček, Bergant, Počervina 3, Šavrič 1, Vešligaj 5, Bvornik 3, Špende 6, Zarabec 1, Novak; INŽENIRING ŠARBEK : RUBIŠ RUBAR 25:25 (11:11); INŽENIRING ŠARBEK: Jere, Papež 6, Bilbija 2, T. Kogovšek 3, Gradišek, Lubej 2, Privšek 6, Doblekar, B. Kogovšek 3, Ulčar, Kralj, Dobravec 3; LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 29, 2. AFP Dobova 21... 5. Krško 15, 10. Akripol 12)... 11. Inženiring Šarbek 9 itd. V naslednjem krogu bodo igrali: Krško doma z Akripolom, AFP Dobova v Ajdovščini z zadnjeuvrščenim Fructalom in Inženiring Šarbek v gosteh s sedmouvrščenim Preventom. 2. SRL, moški, 14. krog, vzhod: LISCA SEVNICA : DOL HRASTNIK 26:26 (13:16), BREŽICE : VELIKA NEDELJA 21:19 (13:10); LESTVICA: 1. Radeče papir 24... 5. Lisca Sevnica 17... 11. Brežice 8 itd.; zahod: ČRNOMELJ : PREDDVOR 19:20 (13:10), BESNICA : INLES RIBNICA 26:26 (12:11); LESTVICA: L Inles 24... 9. Črnomelj 10 itd. 1 ODBOJKA 1A. DOL, moški, 18. krog: KRKA : OLIMPIJA 1:3 (-8, 12,-9,-7) KRKA: Babnik, Povšič, R. Mohorčič, G. Mohorčič, Žunič, Krevs, Goleš, Petkovič; LESTVICA: L Maribor Marles 36,2. Olimpija 24.3. Minolta Bled 16, 4. Krka 12, 5. Ljutomer 10, 6: Kamnik 10. V soboto bo Krka ob 19. uri doma igrala z Minolto Bled. 1A. DOL, ženske, 18. krog, za pr-: vaka: TPV NOVO MESTO : IN-| FOND BRANIK 0:3 (-13, -12, -11); TPV NOVO MESTO: Ostro-veršnik, J. Vernig, K. Vernig, Volkova, Orešina, Koncilija, Zupančič, Glavan, Podolski, Florjančič,' Grabič, Cigler. LESTVICA: 1. Infond Branik 34, 2. Bank Austria Bled 24,3. Cimos 24,4. TPV Novo mesto 18. V so-1 boto bo TPV Novo mesto v Kopru igral s Cimosom. Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: LIK TILIA: CELJE 1:3 (-10, 9, -8, -8); LESTVICA: 1. Celje 24, 2. | Zgornja Savinjska 12, 3. Lik Tilia 6, 4. Nova Gorica 2. V soboto se bo Lik Tilia doma pomerila z Zgornjo Savinjsko. 2. DOL, moški, 15. krog: ŽUŽEMBERK : BCI OSCARD 3:0 (5, 9, 6); PAN KOVINAR : MARIBOR INTES 3:0 (13, 5, 8); LESTVICA: 1. Granit Preskrba 26, 2. Žužemberk 26, 3. Termo' Lubnik Škofja Loka 22... 5. Pan Kovinar 16 itd. V soboto bo Žužemberk igral v gosteh pri osmo-uvrščenemu Mariboru Intesu, Pan Kovinar pa v Hočah z IGM. 3. DOLt moški, zahod, 15. krog:! ČRNUČE II: MOKRONOG 3:01 (7, 8, 3); PAN KOVINAR II : BLED II 1:3 (-3,9, -12, -5); LEST-. VICA: 1. Astec Triglav Kranj 30... 7. Mokronog 14... 11. Pan Kovinar II 8 itd. V naslednjem krogu bo Mokronog igral doma z vodilnim Astecom Triglavom Kranj, Pan Kovinar II pa v gosteh z osmo-l uvrščenim Narodnim domom. 3. DOL, ženske, zahod 15. krog: LIK TILIA II: CIMOS III 0:3 (-11,-11, -5); LESTVICA: L Bled II 26... 11. Lik Tilia II 6 itd. V naslednjem krogu bo Lik Tilia II igrala v gosteh s Šentvidom II. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, moški, 11. krog: KRKA : KAJUH SLOVAN 7:0, Benko : Arh 2:0, Kralj : Podobnik 2:0, Hribar : G. Nišavič 2:0, Benko in Hribar : G. Nišavič in Arh 2:0, Benko: G. Nišavič 2:0, Kralj: Arh 2:0, Retelj: Podobnik 2:0); RADLJE : MELAMIN 3:4; (Kus : Murn 2:0, Krive : Komac 0:2, Petar : Špelič 0:2, Kus in Petar: Komac in Špelič 2:1, Kus: Komac 0:2, Petar: Murn 2:0, Krive: Špelič 0:2); LESTVICA: L Maximarket Olimpija 22, 2. Maribor 20, 3-Krka 14,4. Melamin 14 itd. V soboto bo Krka v gosteh igrala z vodilnim Maximarketom Olimpijo, Melamin doma s petouvrščeno Vesno. Državni rekordi FIT-ovih atletom V Budimpešti Vladka Lopatic in Barbara Gramc rekordni v dvoranskem peteroboju Jure Rovan pa dvakrat v skoku ob palici - Brežičani uspešno nastopajo tudi doma BREŽICE - Prvi veliki uspeh za brežiško atletiko so v Budimpešti na madžarskem državnem prevenstvu v dvoranskem peteroboju dosegla dekleta. Vladka Lopatič, kije že vrsto let daleč najboljša slovenska mnogobojka in povrhu tega še odlična skakalka v daljino, seje tokrat izkazala z zmago v dvoranskem peteroboju, za katero pa je morala zbrati 4087 točk, kar je tudi nov državni rekord. Tradicijo odličnih brežiških mno-gobojcev nadaljuje tudi Barbara SEVNICANOM TROBOJ KRMELJ - Sevniška šahovska ekipa je v Krmelju zmagala na 13. troboju med šahisti Sevnice, Radeč in domačega Krmelja, ki so bili drugi. Ekipe je sestavljalo 8 igralcev, med posamezniki pa je največ točk zbral Sevničan Zvonko Mesojedec. (LB.) KRČANI DVAKRAT SEVNICA - Na ekipnem šahovskem prvenstvu Posavja za osnovne šole je osnovna šola Krško zmagala v kategorijah deklice do 12. leta in dečki do 12. leta, med dekleti do 16. leta so bile najboljše učenke OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, med fanti do 16. leta pa OŠ Leskovec pri Krškem. Nastopilo je 56 mladih šahistov. (J. B.) Gramc, ki je v Budimpešti v peteroboju zbrala 3263 točk in s tem postavila državni rekord za starejše mladinke, ne prav veliko pa ni za njo zaostala niti njena klubska tovarišica * v • Najboljši brežiški skakalec ob palici Jure Rovan letos že drugo leto študira v Združenih državah Amerike, kjer ob študiju pridno trenira in nastopa v svoji disciplini. Na tekmovaivju v Cedar Fallsu v zvezni državi Iowa je preskočil 525 cm in tako za 5 cm izboljšal stari državni rekord, kasneje paje v Lincolnu v Nebraski skočil še 7 cm više in med 33 tekmovalci zmagal._____________________________ Sandra Planinc, ki je zbrala 3125 točk. Na dvoranskem mitingu v Ljubljani se je izkazal Luka Planinc, ki je v skoku v višino preskočil 190 cm in med pionirji prepričljivo zmagal, Anja Čepin je bila druga v skoku v daljino in v teku na 60 m z ovirami, Ilija Trajkovski pa je bil na ovirah tretji. V skoku ob palici je v absolU ni kategoriji zmagal Ivan Koste' (440 cm) nad Urošom Novake1 (430), peti paje bil Boris Čurčič ($ cm). Na sobotnem državnem prvefl* vu v Ljubljani so Brežičani osvojili * medalje: Šuzana Kos je bila s 3 druga v skoku ob palici, kjer je b Ivan Kostevc s 450 cm prav tako dh gi, Uroš Novak pa s 440 cm tretji-teku na 60 m z Ovirami je bil Gl1 gor Podvinski s 8,38 s četrti. 1. Vladka Lopatič DOGODKI V SLIKI IN BESEDI ŠENTJERNEJSKl SMUČARSKI PRAZNIK NA JA VOROVICI - Ugodne razmere za smuko in sončno nedeljsko popoldne so na Javorovico na prvo občinsko prvenstvo v veleslalomu privabili kar 150 tekmovalcev in okoli 700 gledalcev. 400 metrov dolga in ne preveč strma proga je zdržala vse smučarje, ledena mesta na njej pa so poskrbela za zelo atraktivne padce, ki so se končali brez hujših posledic. Po posameznih kategorijah so bili najuspešnejši Cilka Hosta, Jernej Kovačič, Dejan Kerne, Darja Hudoklin, Boštjan Paderšič, Tanja Pavlič, Kristijan Kralj, Jani Selak, Polona Šinkovec, Tomaž Rešetič (ta je progo najhitreje prevozil), Anica Kos, Janez Selak, Simona Pavlič in Matjan Šinkovec, med snowborderji pa ie zmagal Uroš Kušljan. Tekmovanje je organiziralo smučarsko društvo Šentjernej. ■ TRGOVINA ZA ČISTILCE - Novomeško zasebno podjetje Intel servis, ki zaposluje že več kot 200 delavcev, je prejšnji teden v novomeškem BTC-ju odprlo trgovino z ekološko neoporečnimi čistili, čistilnim pripomočki in čistilnimi stroji. Kot je povedal lastnik podjetja Janez Štrukelj (prvi z desne), seje za trgovino, kije tudi za njegovo podjetje velik zalogaj, odločil na osnovi potreb, ki jih je kot potrošnik imel sam oziroma njegovo podjetje; namenjena pa je tako poklicnim in ljubiteljskim čistilcem kot tudi gospodinjam. GODBA Z NOVIM DIRIGENTOM - Med številnimi prireditvami, ki so st ob slovenskem kulturnem prazniku zvrstile v Metliki, je bil tudi koncert metliške mestne godbe na pihala, ki s 146 leti velja za eno najstarejših v Sloveniji. 45-članska godba, pri igranju katere številno občinstvo ni skoparilo z aplavzom, se je tokrat prvič predstavila javnosti z novim dirigentom Rafkom Ogulinom. Gost kulturnega večera je bil metliški cerkveni moški pevski zbor pod vodstvom Albina Žnidariča, nekaj misli o kulturi pa sta povedala humorista Toni Gašperič in Janez Vraničar-Luigi. 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA STANISLAVA IN FRANCA HRIBAR IZ DOLENJEGA BOŠTANJA - Zlatoporočenca Hribar sta si na slovesnosti drugo soboto v februarju simbolično spet izmenjala pristana, tokrat v poročni dvorani na sevniškem gradu, kjer so se zbrali številni njuni svojci (na posnetku). Čestital jima je tudi sevniški župan Jože Peternel, ki je v slavnostnem nagovoru omenil, da sta se Stanislava in Franc spoznala leta 1945 v izgnanstvu v Nemčiji. (Foto' P. Perc) I^KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC V soboto, 17. februarja, bo v Teniškem centru Otočec turnir dvojic, na katerem lahko nastopijo vsi rekreativni igralci tenisa razen tistih, ki so na računalniški lestvici Teniške zveze Slovenije uvrščeni bolje od 150. mesta. Prijave zbirajo do petka, do 18. ure, vpis udeležencev bo v soboto ob 15.30, uro kasneje pa se bo začelo zares. V nedeljo, 18. februarja, bo v Teniškem centru Otočec turnir ekip igralcev, starejših od 40 let. Prijave zbirajo do petka do 21. ure, začetek tekmovanja pa bo ob 10. uri. V nedeljo, 25. februarja, bo v Teniškem centru Otočec ob 13. uri drugo teniško srečanje žensk in deklet. Tako kot prvič bo po učnem delu še turnir. Prijave zbirajo do petka, 23. februarja. Telefon Teniškega centra Otočec je 322 607. Tomaž in Katka sta državna prvaka Novomeški atleti uspešno nastopili na državnem dvoranskem prvenstvu • Jankovičeva izkoristila odsotnost Bukovčeve - Aleš Tomič se je izkazal na Dunaju V MEDOBČINSKI LIGI NAJBOLJŠI ZIDAKI - Na pobudo predstavnikov klubov je to zimo potekala medobčinska nogometna liga Šentjernej - Škocjan, v kateri se je pomerilo 10 klubov, ki sicer nastopajo tudi v travnati ligi. Izkazalo se je, da je bila odločitev o samostojni medobčinski ligi pravilna in da kvaliteta ni nič slabša od tiste, ki je bila v prejšnji ligi v> enotni stari občini Novo mesto, zanimanje za tekmovanje pa je neprimerno večje tudi med občani, saj so bile tribune v športni dvorani vedno polne. V soboto, 10. februarja, je bila razglasitev rezultatov lige, ki sta se ga udeležila tudi oba župana: prvo mesto je zasedel nogometni klub Zidaki, drugo mesto NK Brezovica, tretje pa NK Gromovlje. Za najboljšega golmana je bil proglašen Štefan Hočevar (Zidaki), za stelca lige pa Mario Bratkovič (Brezovica). Tekmovanje sta finančno podprli tudi občini Šentjernej in Škocjan. (Foto: T. G.) NOVO MESTO - Tomaž Božič in Katka Jankovič sta na dvoranskem DP v atletiki osvojila naslova prvakov v teku na 60m in 60m z ovirami. Tomaž je zmagats časom 6,89, Katka pa je bila v odsotnosti letos najboljše na svetu, Brigite Bukovec, prva na ovirah s svojim drugim najboljšim časom 8,58. Blatnikova je z rezultatom 12,26 osvojila bronasto medaljo v troskoku. V isti disciplini pri moških je bil Jarm z 12,25 četrti. V skoku v daljino se je z osebnim rekordom odlikoval mladinec Rovan. S 684 cm je osvojil 5. mesto. Na mitingu, kije potekal obenem s prvenstvom, so dobre uvrstitve in rezultate dosegli še naslednji atleti Krke: 60m pionirji: 3. Pust 7,81; 60m ovire: 3. Pust 9,64; ml. mladinci: 2. Murn 8,52. Na dvoranskem atletskem mitingu na Dunaju je mladinec Aleš Tomič v teku na 1500m osvojil drugo mesto in s časom 3:53,21 dosegel absolutni dolenjski rekord v dvorani. S tem dosežkom, ki je za okroglo sekundo boljši tudi od njegovega osebnega rekorda na prostem, se je na manj kot sekundo približal državnemu mladinskemu rekordu. To je bil Tomičev prvi letošnji nastop na 1500m in drugi dvoranski nasploh. V prvem je prejšnji teden prav tako na dunajski stezi dosegel državni mladinski rekord v teku na 800m. Tokrat ga je za slab meter premagal le rojak Podgoršek. S tem nastopom sije Tomič poskusil pridobiti mesto v seniorski državni reprezentanci za meddržavni šesteroboj, ki bo v isti dvorani konec tega tedna. če bo Podgoršek nastopil v teku na 3000m, bo v reprezentanci na 1500m tekel Tomič in lahko pričakujemo, da bo napadel državni mladinski rekord tudi v tej disciplini. Tomič, ki sije za glavni cilj letošnje sezone zadal nastop na mladinskem atletskem SP v teku na 1500m, je torej že pozimi začel pohod proti normi Mednarodne atletske zveze za nastop na SP, 3:48,00. Norma, ki mu jo je postavila Atletska zveza Slovenije, je še za sekundo boljša. V dunajskem teku, v katerem je prvih 800 m narekoval tempo Tomičev trener Borut Retelj, je četrto mesto s časom 4:16,05 osvojil mladinec Matjaž Ravbar. J. PENCA SMUČARSKI SKOKI V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Smučarsko društvo Šentjernej organizira odprto tekmovanje v smučarskih skokih na 45-metrski skakalnici v Drči, in sicer v nedeljo ob 13. uri. Tekmovanje bo gotovo zelo zanimivo, saj pričakujejo člane najboljših slovenskih klubov, hkrati pa nagrade obljubljajo tudi najboljšim maskam. Za dodatne informacije pokličite Janeza Selaka na tel. (068)42 310! V Lisci precej škriplje Uprava rokometnega kluba Lisca iz Sevnice bo po zadnjih slabih izidih morala nekaj ukreniti SEVNICA - Rokometaši sevniške Lisce nadaljujejo z razprodajo dragocenih prvenstvenih točk in zadnji čas je, da uprava kluba stori kaj, kar bi zaustavilo pot navzdol po drugo-ligaški lestvici. Uidi preteklo soboto so Sevničani na domačem igrišču igrali z Dolom le 26:26. Spet se je ponovila zgodba o dveh povsem različnih polčasih z derbija, kar se je zgodilo tudi na tekmi proti Radeča-nom v gosteh, ko so Sevničani izgubili pomembno tekmo prav zaradi katastrofalne igre v prvem polčasu. Rokometaši Lisce so tudi tekmo z Dolom začeli zelo slabo v obrambi, saj so gostje v prvih 15 minutah dosegli kar 12 zadetkov. Gostje so so vodili že s 15:9, ko je v sevniška vrata stopil Senica in obranil nekaj nevarnih strelov ter tako do konca polčasa zmanjšal prednost Dolanov na 3 zadetke. Poleg izredno slabe igre v obrambi so bili Sevničani delali napake pri podajah in zapravljali priložnosti v napadu. V drugem polčasu so Sevničani igrali bolje v obrambi in uspešneje v napadu, izid kmalu izenačili in 10 minut pred koncem že vodili, na koncu pa nespretno izgubili točko. Po besedah člana uprave RK Lisca Marjana Šmita bo potrebno proučiti vzroke za slabe igre in rezultate v zadnjih tekmah, uprava kluba pa bo na podlagi ugotovljenih dejstev tudi ustrezno reagirala. Zadetke za Lisco so dosegli: Čater 7, Sečki 5, Lupše, Rantah in Simončič po 3, Mijovič 2, Jug 1, Plazar 1 in Povše 1. P. P. S smučanja na kopanje Na Gačah smuča tudi po 500 in več ljudi na dan ■ Smučarski center Rog deluje že 13. leto ■ Bogata dodatna ponudba ROG - V okviru Zdravilišča Dolenjske Toplice deluje edino smučarsko središče na Dolenjskem - Smučarski center Rog Črmošnjice. Leži na nadmorski višini 700 do 1.000 m in se razteza na 45 hektarjih površin, na katerih že ob prvem snegu uredijo smučarske proge, ki so primerne tako za začetnike kot za najzahtevnejše smučarje. Na smučišču deluje 5 vlečnic v skupni dolžini 3.200 m, njihova zmogljivost pa je 4.100 smučarjev na uro. Za ljubitelje teka na smučeh sta urejeni 2,5 in 5 km dolgi progi. “Sedanja smučarska sezona bo, kot kaže, v našem centru najboljša v zadnjih sedmih letih in ena najboljših sploh,” pravi Alojz Derganc, vodja tega smučarskega centra, ki mu po domače rečejo Gače. “Naša smučišča so urejena že od 8. decembra; vmes je bila sicer otoplitev, a kljub temu smo v tej sezoni imeli že več kot 30 smučarskih dni, pred nami pa je še pol februarja in lahko še cel marec. Doslej smo imeli največ kar 105 smučarskih dni v sezoni.” Precej obiska si obetajo med zimskimi šolskimi počitnicami. Preko smučarskega društva Krka pripravljajo smučarske tečaje, induividualni gostje ali skupine se lahko nastanijo v Dolenjskih Tbplicah ali na Otočcu, če želijo, jim organizirajo tudi prevoz na smučišče in nazaj. Na Gačah smuča tudi po 500 in več ljudi na dan, največ obiska pa je ob koncu tedna; največsmučarjevje iz Dolenjske in Bele krajine, vse več pa je takih, ki prihajajo iz Ljubljane, Kranja, Postojne, Posavja pa tudi iz Hrvaške. “Med tednom je veliko popoldanskih smučarjev. Vedno večje zanimanje je za tek na smučeh, nasploh pa je smučanje v porastu,” pravi Derganc. V tem smučarskem centru imajo poleg rekreativnih smučarjev v gosteh tudi udeležence raznih smučarskih tekmovanj, mednarodnih in takih za FIS točke. Dnevna karta za odrasle stane 1.800 tolarjev, za otroke do 14. leta 1.200, dopoldanska ali popoldanska Alojz Derganc karta pa 1.200 oz. 950 tolarjev. Skupine nad 25 smučarjev imajo 10 odst. popusta in še njihovemu vaditelju ni treba plačati karte. “Na smučišču nudimo tople jedi in napitke. Smučar, ki se odloči, da bo kosil v gostilni Rog v Dolenjskih Tbplicah, pa ima s karto 10 odst. popusta. Poleg tega si lahko naši gostje po smučanju pri-voščijo še kopanje v Dolenjskih Toplicah, fitnes, masažo in še kaj. To je pa prav bogata dodatna ponudba.” A. B. Turk je klonil v polfinalu Novomeški teniški klub in Teniški center Otočec pripravila že tretje državno prvenstvo letos OTOČEC - Sodobna teniška dvorana na Otočcu je bila konec tedna že tretjič letos prizorišče dvoranskega državnega prvenstva v tenisu. Tokrat se je za naslov državnega prvaka v kategoriji dečkov do 14. leta potegovalo tudi 8 novomeških teni-sarjev, med katerimi pa je bil najuspešnejši Blaž Turk, ki se je prebil do polfinala, kar je bilo tudi v skladu s pričakovanji, vendar bi lahko dosegel tudi več. Trem Novomeščanom se ni uspelo uvrstiti se na glavni turnir, medtem ko so Tomaž Kastelec, Tomaž Budja, Tadej Pucelj in Matevž Kralj v prvem krogu glavnega turnirja igrali dobro, a so proti nekoliko starejšim igralcem tekme izgubili; v igri za visoka mesta je ostal le Blaž Turk, ki je bil sicer 4. nosilec turnirja. Blaž je preživel tudi četrtfinale, kjer je s 6:4 in 6:1 premagal Matijo Zgago iz mariborskega Branika, v polfinalu pa seje dobro upiral prvemu nosilcu Roku Pogorelčniku iz mariborske Galee. Blaž, ki je šele decembra dopolnil 14 let, je v prvem nizu vodil s 3:1 in s 4:2 in kasneje pri izidu 4:4 in vodstvu 40:0 poslal žogo izven igrišča, kar ga je vrglo s tira, začel je igrati po svoje in izgubil niz s 4:6, drugi niz pa z 1:6. V finalu sta se srečala Pogorelčnik in Andrej Kračman iz Ljubljane. Blaž Turk Srečanje je bilo zaradi Pogorelčni-kove poškodbe prekinjeno, tako da je državni naslov osvojil Ljubljančan. Istočasno je bilo v Celju državno prvenstvo za člane in članice. Od Novomeščanov sta Sandi Bradač in Bojan Erak izpadla v kvalifikacijah, Katja Zupančič, Suzana Matoh in Nina Janžekovič pa so se od tekmovanja poslovile v prvem krogu glavnega turnirja. Uspeh Tomovih mladincev Med fanti Murn v finalu - Med dekleti Plahutnikova -Plahutnikova in Hajnšek na svetovno prvenstvo TREBNJE - Minulo nedeljo je mirnski badmintonski klub Tom v trebanjski športni dvorani pripravil letošnji drugi mladinski turnir, ki šteje tudi za slovensko računalniško lestvico najboljših igralcev. Na tekmovanju so bili člani mirnskega kluba uspešni tudi po tekmovalni plati. Na turnirju je nastopilo 49 najboljših slovenskih badmintonistov do 18. leta starosti in v tej konkurenci je 15-letni Novomeščan, član Toma Aleš Murn, sicer državni prvak v kategoriji do 16. leta, dosegel izjemen uspeh, ko se je uvrstil v finale, kjer pa je bil Ljubljančan Slavko Zibret, član Ježice, zanj zaenkrat še premočan nasprotnik. Aleš je bil kasnejšemu zmagovalcu v prvem delu prvega niza povsem enakovreden in je celo vodil z 9:7, a je mu je v nadaljevanju padla koncentracija in NAMESTITVE - Organizacijo namestitev udeležencev mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu bo prevzel Kompas Novo mesto, službo za izposojo avtomobilov pa Europcar Inter rent. NOVINARJI - Vsaj tako pomembni kot tekmovalci bodo na prvenstvih poročevalci. Tako so organizatorji poslali vabila in obrazce za akreditacijo 200 novinarskim hišam po vsem svetu. je tekmo izgubil z 9:15 in 7:15. Njegov uspeh je s 5. mestom dopolnil Uroš Kirm. Med dekleti je Tom dosegel še večji uspeh, saj je Urša Plahutnik v finalu z 11:1,7:11 in 11:4 premagala članico Olimpije JSino Pulko, druga Tomova igralka Nina Šumi je bila tretja, Katja Kolenc pa je v četrtfinalu izpadla. S to zmago se je Plahutnikova uvrstila med pet badmintonistk, ki bodo konec tega tedna v Pragi zastopale Slovenijo na svetovnem ekipnem prvenstvu, na istem tekmovanju pa bo v moški konkurenci v slovenskem dresu nastopal član Toma Kristjan Hajnšek. I. V. MNOŽIČNA UDELEŽBA NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v soboto in nedeljo, 17. in 18. februarja, v športni dvorani Marof pripravila tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal bifeja Rezelj. Prva tekma se bo začela v soboto ob 21.30, zadnja, finalna, pa v nedeljo okoli 20. ure. Organizator tekmovanja glede na dosedanje izkušnje pričakuje tudi množičen obisk gledalcev, saj so lani leti vztrajali na tribunah celo noč. Tako kot lani pa bo tudi letos nastopilo 44 ekip iz cele Slovenije. Glavni pokrovitelji so PCK Srebrniče, Trgovina Butler in Protect. VELESLALOM NA TOLSTEM VRHU OREHOVICA - V nedeljo, 18. februarja, ob 13. uri bo na Tolstem Vrhu veleslalom za pokal krajevne skupnosti Orehovica, v katerem se bodo pomerili krajani omenjene krajevne skupnosti v vseh kategorijah. Prijave zbirajo v gostišču Marjete Medvešček v Orehovici in v trgovini Polona na Dolenjem Mokrem Polju do sobote, do 15. ure. Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v (lenih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. (len). Suha krajina umira Dol. list št. 6, 9. februarja Spoštovani g. odgovorni urednik Dolenjskega lista! Ne samo Suhokrajinci, ampak tudi še kdo drug, ki zadnje čase prebiramo pisanje v Dolenjskem listu, bi rekel kot nekoč Prešeren: “Le čevlje sodi naj Kopitar!” Skoda, da s takšnim ponosom izjavljate, da ste Suhokrajinec, in trdite, da poznate razmere in ljudi v Suhi krajini iz prve roke. Pa še hvalite se, da je vaš časopis demokratičen. Pisci pa da niste odvisni od (eno) stran (kar) skih prišepe-talcev, ko pa vsi dobro vemo, da že skoraj tri desetletja živite izven Suhe krajine. Da si boste lažje predstavljali to “umirajnje”, pošiljam fotografijo. Dobro si jo oglejte in veseli bomo, če jo boste objavili tudi v Dolenjskem listu. Ljudje živeči na tem delu, si bodo lažje predstavljali, kako ta dežela umira. Na sliki vašega rojstnega kraja si oglejte hram učenosti s tremi etažami in s skupaj 3600 kvadratnimi metri uporabne površine za potrebe pouka suhokrajinskih otrok. Podružničnih šol in cest, ki so bile v zadnjem času adaptirane in zgrajene, ne bi omenjala. Velik zalogaj, kajne? Suhokrajinci smo ponosni na ta hram, posebno še zato, ker ga vodijo domači strokovnjaki, ki čutijo pripadnost svojemu kraju. Sadovi njihovega dela se čutijo na otrocih iz kar petdesetih naših vasi, ki so navezali svoja srca in učenost nanj. Vemo, da ste tudi vi na nekem področju strokovnjak. Lahko bi na ta način kaj prispevali k razvoju te uboge “gmajne”, če ji seveda pripadate, namesto da pišete o njenem umiranju. Novinar ni kršil kodeksa Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije o članku Bojana Budje, objavljenem v Dol. listu Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je na pobudo iz več aktivov in izvršilnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije izvedlo postopek, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali je novinar Večera Bojan Budja v članku novinarja z naslovom Izigral poslovni dogovor, objavljenem v Dolenjskem listu 23. 10. 1995, zaradi katerega ga je novomeško okrajno sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve (sodba zaradi pritožbenega postopka še ni pravnomočna), kršil tudi določila Kodeksa novinarjev Slovenije. Člani Častnega razsodišča - Slava Partlič kot predsednica in Lidija Jež, Peter Habjanič, Brane Piano, Vojko Plevelj in Miro Petek - je po glavni obravnavi, ki jo je začelo 7. novembra 1995 in zaključilo 29. januarja 1996, soglasno presodilo, da novinar Bojan Budja v omenjenem članku ni kršil nobene zapovedi veljavnega Kodeksa novinarske etike. Obrazložitev: Člani Častnega razsodišča so na podlagi pričevanja prizadetega novinarja, analize njegovega teksta in dejstev, navedenih v (nepravnomočni) sodbi okrajnega sodišča ugotovili, da je avtor spornega članka profesionalno korektno povzel kazensko ovadbo organa pregona o sumu protipravne pridobitve premoženjske koristi. Pri tem je po mnenju Častnega razsodišča s svoje strani dosledno zavaroval čast in dostojanstvo osumljenca, navedenega le z inicialkami, saj mu dejanje pripisuje zgolj v pogojniku. Novinar po mnenju Častnega razsodišča ne more biti odgovoren za to, če je osumljenec v delu lokalnega okolja kljub zakriti identiteti prepoznan, kar je v Sloveniji prej običaj kot izjema, še zlasti pa ne more biti odgovoren za to, če že sam sum storitve kaznivega dejanja objektivno žali čast in dostojanstvo prizadetega, saj ga ni izrekel on, marveč legalni organ pregona. Ker je podobnih tožb proti novinarjem na slovenskih sodiščih ta čas veliko, Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije ob tem, ne edinem zgledu razhajanj v pogledih pravne in novinarske stroke na vprašanje varovanja časti in dostojanstva oseb, javno predlaga društvoma slovenskih tožilcev in sodnikov skupen posvet na to temo. Člani Častnega razsodišča namreč menimo, da morajo biti novinarjem pri obveščanju o sumih negativnih ravnanj ali dejanj meje dopustnega, ko gre za čast in dobro ime posameznikov, vnaprej znane. Poenotenje ob nekaterih osnovnih kriterijih za presojo, kdaj novinar to mejo prestopi, bi bil potemtakem le v prid obema strokama. Častno razsodišče DNS predsednica SLAVA PARTLIČ Vse bomo poračunali na volitvah Pokrajinski odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) v pripravah na volitve v DZ - Tako, kot so vzeli upokojencem, naj vzamejo še poslancem in drugim NOVA FEVDALIZACIJA V OBLASTI Glavni odbor Demokratske stranke Slovenije je na drugi letošnji redni seji (10. februarja 1996 v Kranju) analiziral politične razmere v Sloveniji po zadnjih spremembah v vladni koaliciji. Glavni odbor DS ugotavlja, da so omenjeni dogodki še spodbudili posamezne političen stranke k izzivanju zdrah in vznemirjanju javnosti s političnim obračunavanjem, katerega edini namen je ustvarjati vtis popolne neurejenosti države in celo neke vrste izrednih razmer. Glavni odbor DS želi javnost posebej opozoriti na dejstvo, da se tudi z omenjenimi spremembami nadaljuje t.i. fevdalizacija na področju gospodarstva, znanosti, kulture itd. Vse več je javnih zavodov, skladov in drugih pomembnih ustanov, ki jih vodijo “kadri”, izbrani izključno po strankarskem ključu. Posebej zaskrbljujoče pa je po mnenju glavnega odbora DS to, da se dejavnosti s področja duha, znanja in ustvarjalnosti vedno bolj polašča ena sama, idejno izrazito opredeljena politična skupina. Zadnje spremembe v vladi to samo potrjujejo. Predsednica glavnega odbora Demokratske stranke Slovenije DANICA SIMŠIČ, l.r. Na svoji drugi seji smo 6. februarja sprejeli pravila Pokrajinskega odbora in izvolili za predsednico Jožefo Miklič, diplomirano ekonomistko iz Novega mesta. Seje se je udeležil tudi glavni tajnik DeSUS gospod Kušar. Razpravljali smo o predvolilnih aktivnostih organizacij. Sklenili smo, da bodo vse občinske organizacije izbrale svoje kandidate, poslanec pa naj postane tisti, ki bo dobil na volitvah največ glasov. Dolenjska in Bela krajina morata imeti v državnem zboru vsaj enega poslanca. Na seji nismo mogli mimo tega, kako je Državni zbor sprejel spremembe pokojninskega zakona brez soglasja in v nasprotju z interesi in pravicami upokojencev. Toda palica ima dva konca, in če je sedaj en konec padel po hrbtih upokojencev, lahko drugi pade po riti tistih, ki so tak krivičen zakon sprejeli. Vidimo se na volitvah! Vse, kar se dogaja okoli upokojencev, razne špekulacije, mahinacije in lažne obljube, ki so bile in še bodo, nas vse bolj utrjuje v prepričanju, da se moramo politično dobro organizirati, priti s svojimi poslanci v parlament in tam enakopravno soodločati. Pri tem prav nič ne pozabljamo na potrebe države in gospodarstva. Če je potrebno odkrekanje, naj se to breme enakomerno razporedi na vse. Ob tem, ko se v letu 1996 jemlje upokojencem tretjina ali več mesečne pokojnine, naj si znižajo plače v enakem obsegu poslanci, vlada in državni uradniki! Tako kot upokojenci so namreč tudi oni O subvencijah malo drugače Pogoji za subvencije za obnovo vinogradov so za naše območje zaradi majhnosti še vedno prestrogi ČATEŽ POD ZAPLAZOM -Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom je imelo 26. januarja poleg letnega občnega zbora tudi predavanje inž. Jožeta Simončiča o rezi, gnojenju in ob- Zadaj na hribu so na tej fotografiji še dobro vidne ruševine, ki so do nedavnega “krasile” Suho krajino in našo lepo Slovenijo. Kje ste bili, ko so Suhokrajinci kot en mož stopili skupaj in odstranili to narodovo sramoto s hriba? Vi boste rekli, da Suha krajina umira! Kar se tiče tistih izgubljenih delovnih mest v obratu ob zgornjem delu Krke, pa raje molčite. Menda jih ni vsen zasedel župan občine Novo mesto, ali je potrebno o tem sploh še razpravljati? Suhokrajinci predobro vemo, kdo so botri te in podobnih zgodb. Tildi iz kakšnih vrst izhajajo in kakšne moralne kvalitete imajo. Pa vseeno, naj bo kakorkoli že, g. odgovorni urednik DL, hvaležna Vam bom iz vsega srca, če boste v naslednji številki Dolenjskega lista v osvežitev spomina Suhokra-jincem objavili to fotografijo in moje pismo. Le tako boste mene in še koga prepričali, da list, ki ga urejate, ni (eno) stran (ski)! Torej v opozorilo vsem, ki tako mislijo. Suha krajina ne umira in ne bo nikoli umrla, dokler bosta stavbi učenosti in duhovnosti polni otrok in pridnih ter duhovno bogatih ljudi, ki se zavedajo svojih korenin! NE£ka PRIMC Dvor 1 DOLENJSKI LIST I novi vinogradov, povabili pa smo tudi inž. Toneta Župančiča iz KKS Trebnje, da bi podrobneje spregovoril o subvencijah za obnovo vinogradov. Kar nekaj vinogradnikov se je zanimalo za subvencije, na koncu pa se je izkazalo, da zaradi majhnosti nihče ne izpolnjuje pogojev razpisa. Spodnja meta 0,3 na je za naše območje še vedno previsoko, zato bo v bodoče vinogradnikom še težje priti do sredstev za obnovo, tako da se bo zmanjševanje površin zasajenih z vinogradi še nadaljevalo. Radi govorimo o možnostih raz-voja turizma, kar Dolenjska z značilnimi goricami gotovo je. Res so vinogradi majhni, a to daje pokrajini poseben čar. Ne smemo dovoliti, da te vinograde zamenjata robida in grmovje. Območje KS Čatež pod Žaplazom je imelo leta 1945 preko 900 prebivalcev, danes pa jih je le 546, torej ti kraji spadajo med demografsko ogrožene. Taka kmetijska politika, katere plod je omenjeni zakon, tega dejstva ne more spremeniti. Ob reki Ren v Nemčiji je veliko majhnih vinogradov z nekaj 100 trtami renskega rizlinga, zasajenimi s pomočjo državnih subvencij, čeprav renski rizling ne raste le tam, medtem ko je cviček značil- nost samo dolenjske pokrajine. Naredimo nekaj, da bomo lahko to vino ponudili turistu tam, kjer je zraslo. Za kaj takega je najprej potrebno ohraniti celostno podobo pokrajine vsaj tako lepo, kot smo jo dobili od naših prednikov. Če bomo obnavljali samo velike komplekse, bo naša pokrajina kmalu podobna nekaterim mestom, ki so bila obnovljena v nekdanjem vzhodnem bloku po načelu: “Porušiti vse, kar je staro in majhno in zgraditi velike betonske bloke.” Če bo tak zakon o subvencijah za obnovo vinogradov, kot je sedaj, ostal v veljavi še nekaj časa, bi kazalo tudi za manjše vinograde najti način subvencioniranja, predvsem naj bi to veljalo za mejna območja, kjer je še možno vinogradništvo in kjer pridelujejo posebna vina, celo avtohtona. LADO STOPAR “nujno zlo” za državo in gospodarstvo. Tako-bo gospodarstvo še lažje dihalo. Vendar ne pristajamo na to, da je le profit cilj našega družbenega razvoja. Zavzemamo se za pravno in socialno državo, kakor je deklarirana v naši ustavi. Velikega protestnega zborovanja upokojencev dne 7. februarja v Ljubljani se je udeležilo tudi več sto upokojencev iz Dolenjske in Bele krajine. Tu smo dostojno, a odločno zahtevali spremembe zakona. Školjču pa ne bomo pozabili, da ni hotel sprejeti naše delegacije. Pri tem nimamo nič proti, da je sprejel kurente. Tudi to bomo lahko poračunali na volitvah! Raznim krivim prerokom in demagogom vseh vrst, ki izjavljajo, da DeSUS nima nobenih izgle-dov na volitvah, pa bomo najbolje odgovorili z enotnim nastopom Kočevska jara kača Župan Janko Veber naj natančneje pojasni svoje mnenje o stanovanjski politiki Kočevski župan gospod Janko Veber meni, da v občini nikoli ni bilo primerne stanovanjske politike, večletni z.astoj pa so svetniki le odpravili. Želim, da bi župan natančneje pojasnil svoje mnenje. Morda so županovo izjavo motivirale nove atraktivne poteze svetnikov, ki so začeli stare sklepe o dodelitvi stanovanj razveljavljati in sprejemati nove pravilnike? Morda mu je všeč, ker se v nova stanovanja na TZO selijo občinski uslužbenci in še nekatere druge elitne osebnosti, seveda mimo čakalnega seznama in brez podpisanih pogodb? Morda je dobre volje zaradi sprejetja pravilnika brez “varovalke”, ki onemogoča dodelitev stanovanj tistim občanom, ki stanovanja že imajo? Morda ga navdušuje dejstvo, da mu ob pomanjkanju stanovanj uspeva ohranjati prazna stanovanja? Morda g. župan rad posluša pritožbe in ugovore ljudi in ocenjuje njihovo nezadovoljstvo? Gospodu županu predlagam, da kočevsko stanovanjsko problematiko obrne na glavo. Če so doslej prihajali občani k njemu, naj se odslej naprej sam približa in prisluhne ljudem - naj obišče Natašo Škulj in ostale izigrane in razočarane naivce, ki so verjeli njegovim predvolilnim obljubam. Pa še to: ali lahko verjamem članom občinske komisije za dodelitev stanovanj, da so svoje delo opravili pošteno in da ni prišlo nikomur na misel, da bi stanovanje dodelil tudi sebi in celo z njim barantal? IVE A. STANIČ vseh upokojencev, za katerega se zavzema DeSUS, ki nima nobenih drugih političnih ciljev, kot jih imajo vsi upokojenci, t.j. zaščito naših že pridobljenih pravic in soodločanje pri uvajanju novega pokojninskega sistema, kije nujno potreben. Pokrajinski odbor DeSUS poziva vse upokojence, da se mu pridružijo. Vsi skupaj, kar nas je upokojencev pa, ne glede na politično prepričanje, nastopimo enotni na volitvah in glasujmo za naše kandidate! Kmalu se Vam bomo spet oglasili z novicami o delu organizacij DeSUS. Kmalu se nam bodo pridružili upokojenci iz občine Škoc- jan' MIROSLAV VUTE ZAHVALA Varovanci in zaposleni delavci Varstveno delovnega centra v Črnomlju se iskreno zahvaljujemo za denarni prispevek, ki je bil humanitarno nakazan za varovance centra namesto darovanega cvetja ob smrti gospoda Petra Žuniča iz Črnomlja. Zahvaljujemo se družinam Sandi Mrzljak - Prijatelj iz Kanižarice, Andrej Matkovič iz Črnomlja, Blaž Pahulja iz Črnomlja in podjetju GELTER, d.o.o., iz Črnomlja. Osnovna šola Milke Šobar - Nataše Varstveno delovni center Črnomelj ■9 UDOMAČENI ČUK - Čisto prijaznega čuka, ki je sicer nočna ptica, je pred dnevi pred šolo s prilagojenim programom našla Andreja Udovč-Mikolič in ga prinesla pokazat v naše uredništvo. Čuk ji je najraje sedel kar s kremplji ovit okoli prstov, za zdaj pa od nove skrbnice noče vzeti nobene hrane. Morda se bo tudi po tej poti našel pravi lastnik, sicer ga bo rada v svoji sobici na Seidlovi 66 imela kar Andreja. (Foto: J. P.) Siromašen je pred šol Isl ke vzgoj ie Iz odprtega pisma Franciju Konciliji, županu Mestne občine Novo mesto / k,| mmtfi J gy3 || igra .VENO TAUFER V LITIJI - Dan pred prejemom Prešernove nagrade je na povabilo Z1K matične knjižnice dr. Slavka Gruma Litijo obiskal pesnik, dramatik, esejist in prevajalec, litijski rojak Veno Taufer. Njegov oče je bil doma v Gradcu, mama na Bregu, sam pa je najlepša leta preživel v Litiji in na Dolah. Gost je napisal več zbirk pesmi. Prva je izšla leta 1958, šest v letih od 1970 do 1980, zadnja pa ravno na dan njegovega obiska v Litiji. Taufer je dejal, da se je njegova poezija začela na Dolah. Dramo Odisej in sin so igrali v Mestnem gledališču ljubljanskem, režiral pa jo je njegov sin Vito Taufer. Letošnji Prešernov nagrajenec je znan kot prevajalec iz angleščine, hrvaščine in srbščine, njegov prvi prevod pa so bile pesmi Thomasa Steamsa Eliota. V literarnem večeru so v kulturnem programu z recitacijami sodelovali predstavniki KUD Zgaga iz Litije in pevci pevskega zbora KUD Jevnica. (Foto: Marjan Šušteršič) Delavci VVO Novo mesto to pismo naslavljamo na Vas v prepričanju, da boste zaznali težo našega problema in k razreševanju le-tega pristopili z vso odgovornostjo. Delavci VVO Novo mesto se zavedamo svoje odgovornosti do družbe, do staršev, predvsem pa do otrok, ki so nam zaupani v vzgojo in varstvo. Popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo je, da moramo toliko energije in časa namenjati pridobivanju sredstev za osnovno dejavnost in dokazovanju, kako smo jih porabili. Javna sredsta, ki jih država (in ministri) zagotavlja vsem otrokom, vključenim v javne vrtce v Sloveniji (lani 228.000 tolarjev na otroka), so se na naši občini nekam “izgubila”. Račun je preprost: 1778 otrok (povprečno v letu 1995 v VVO Novo mesto) zahteva za leto 1995 1778 x 228.000 sit, da bodo lahko enako obravnavani, enakopravni in enakovredni vsem drugim otrokom v republiki Sloveniji ter da bomo tudi delavci VVO Novo mesto imeli enake pogoje dela kot v drugih vzgojno-varstvenih zavodih (mimogrede: sredstva, ki nam jih je v mesecu decembru namenila občina, niso zadoščala niti za plače delavcev). V letu 1995 nam je občinski proračun namenil le približno 87,5 % sredstev, ki jih vrtcem namenja država. Razumeli smo finančne težave občine in racionalno ravnali s sredstvi, zato imamo v VVO Novo meto po sedanjih normativih maksimalno napolnjene oddelke (v povprečju 21.5 otrok na oddelek) drugod po Sloveniji že dolge ne, zaprli smo oddelke, čeprav bomo po sprejetju novega Zakona o vrtcih (ta predvideva zmanjšane normative) potrebovali do leta 2000 po naših ocenah približno 10 novih oddelkov. V letošnjem letu se predvideva prodaja stavbe Novoteks, v katerem imamo zajetih 100 otrok. Že v lanskem letu smo predlagali, da ta objekt odkupi občina (kar je veliko ceneje kot zgraditi nov vrtec). Delavci vrtca ne moremo sprejeti odgovornosti, da ta vrtec doleti enaka usoda, kot je vrtec na Mestnih njivah. Zaradi potreb staršev po varstvu so naši vrtci odprti povprečno 10 do 11 ur dnevno (tudi po 12,5 ur). Priznamo imamo le 9-urno dnevno delo. Prav taka je tudi kadrovska zasedba. Sočasna prisotnost vzgojiteljice in varuhinje v oddleku je dosti mnajša od normativa. Ob začektu in koncu obratovalnega časa moramo otroke združevati v velike skupine, kar slabo vpliva na počutje otrok. Delavci VVO Novo mesto smo v letu 1995 opravili delo tudi namesto odsotnih delavcev (zaradi bolniškega dopusta, študija, izobraževanja...), nadomeščali smo 20.964 ur ali 14,4 delavcev skozi vse leto in nam za to niso bila namenjena dodatna sredstva. Naši vrtci so večinoma “stari” in že zahtevajo večja popravila adaptacije (puščajo strehe, pokajo cevi, odpovedujejo pipe...), prav tako je z opremo na igriščih. Žaposleni v VVO Novo mesto smo še vedno med tistimi redkimi v Sloveniji, ki jim občina ni priznala pravice do obresti za premalo izplačane plače v letu 1992. Boste to dopustili? Delavci VVO Novo mesto smo se odločili, da takega ravnanja ne bomo več tolerirali. Novomeški otroci so naši otroci, omogočili jim bomo standard, ki ga država zagotavlja njihovim vrstnikom v drugih, v prihodnost usmerjenih okoljih. Prepričani smo, da nas bodo podprli starši pa tudi drugi občani, ko jim bomo naše probleme predočili. Naše delo je javno in prav zato, ne želimo prevzeti odgovornosti za siromašenje predšolske vzgoje v Novem mestu. Pričakujemo, da se boste v skladu z vašimi pristojnostmi odgovorno zavzeli za spremembo osnutka občinskega proračuna za leto 1996 in nas o tem pisno obvestili pred dokončnim sprejetjem. IO OOS VVO Novo mesto v imenu delavcev VVO Naš protest Slovenska kulturna zgodovina pozna v odnosu do pomnikov veliko madežev, zlasti ko gre za njihovo odstranjevanje. To izvira iz pomanjkanja čuta odgovornosti in iz odpovedovanja svoji kulturni identiteti. Spomeniki lahko upodabljajo ugledne, priljubljene ali nepriljubljene osebnosti, vendar že dejstvo, da so jim postavili spomenik, pomeni, da so bili v nekem času pomembni. Boris Kidrič in Edvard Kardelj sta izražala in uresničevala v najbolj usodnem času življenjsko voljo velike večine slovenskega ljudstva. Brez njiju in stotisočev drugih ne bi imeli danes na čem graditi svoje samostojnosti in ne bi ne postavljali ne podirali spomenikov, ker Slovenije in tudi Slovencev kot naroda ne bi bilo več. Pritlehna maščevalnost in poudarjanje le negativnih črt upodobljenih osebnosti na pomnikih, ki imajo vseslovenski značaj, je v popolnem nasprotju z osnovami občega humanizma. Ne gre zgolj za priznavanje zaslug neke osebnosti, pač pa za ohranjanje zgodovinskega spomenika, ki ima že kot tak spodbudno etično vsebino. Enkratna estetska podoba pomnikov je v svetovni likovni ustvarjalnosti bolj redka, vendar ima estetska vrednost zgodovini podrejeno vlogo. Podiranje spomenikov je zelo nekulturno dejanje, njihovo premeščanje pa je diletantsko početje. Spomeniki so del celotnega okolja, v katerem so postavljeni, zato simbolizirajo tudi čas in uveljavljene vrednote tedanje ljubljanske urbane podobe. Za skupino 20 kulturnih delavcev VLASTO KOPAČ, dipl. inž. arh., Breg 22, Ljubljana Odločno proti odstranjevanju spomenikov NOB Sporočilo za javnost Borke in borci štirinajste divizije, zbrani 3. februarja 1996 na rednem letnem zboru, z ogorčenjem spremljamo v javnih medijih zahteve za odstranjevanje ali prestavljanje spomenikov NOB. Proti takemu nezakonitemu početju govorijo kulturni, zgodovinski, civilizacijski in pravni razlogi. Odločno podpiramo poziv ljubljanske borčevske organizacije odgovornim v glavnem mestu slovenske države, naj ne popustijo posameznikom, ki dajejo javno pobudo in podporo takemu vandalizmu. Menimo, da gre za načrtovalno maščevalno akcijo, ki se je začela s podiranjem jamborov ob Poti spominov in tovarištva. Sledila je odstranitev stebra pred Ljubljanske stolnico v spomin na demonstracije žena leta 1943. Nato je prišlo do odstranitve razstave dokumentov o medvojnih grozodejstvih pri Sv. Urhu ter končno do zahtevka za odstranitev spomenikov Kardelju in Kidriču. Slednji pomeni posebej kričeč primer nespoštovanja slovenske zgodovine, saj je bil Kidrič prvi predsednik slovenske vlade, soustanovitelj OF, soustvarjalec slovenske partizanske vojske, vodil pa je tudi slovensko delegacijo na 2. zasedanju AVNOJ-a, kije potrdilo slovensko pravico do načela samoodločbe odcepitve in priključitev Primorske k matici Sloveniji- Ne sprejemamo pobud o rezervatih, odlagališčih in spominskih parkih za odstranjene spomenike. Odločno smo proti vsakemu poseganju v obstoječo ljubljansko spomeniško - urbano ureditev in proti odstranjevanju spominskih znamenj. _ , Zbor skupnosti bork in borcev 14. divizije Proti odstranitvi spomenikov NOB v Ljubljani Zaskrbljeni in ogorčeni Borci ZZB NOB Center Novo mesto smo zaskrbljeni in ogorčeni nad namero ljubljanskega mestnega sveta, da bi odstranili spomenika Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja. Naj spomeniki ostanejo, kamor jih je zgodovina postavila. Spomeniki so zgodovinska, človeška kul-'uma dediščina. Skrunjenje, razbijanje in rušenje spomenikov iz NOB uničuje simbole, to pa noče in ne more spremeniti, kar je zgodovina postavila v trajen spomin naroda. Tega, kar se je že dogajalo s spomeniki in simboli iz NOB, bi se moral civiliziran narod sramovati. Spomenik iz NOB na Cvi-blju je že bil oskrunjen. Zahtevamo, da se storilci kaznivega dejanja sodniško kaznujejo, tako bo zadoščeno pravici. Kaj bo z drugimi spomeniki in spominskimi ploščami? Upravičeno se bojimo, da bodo spomenike premestili na druge, manj vidne lokacije ali pa v muzeje ali celo na odpad. Spodbujanje sovražnosti iz preteklosti ne koristi nobenemu. Čas je, da se na sovraštvo pozabi. Ali ni bilo pravici zadoščeno na spravi pri maši v Kočevskem Rogu in pri maši na Javorovci? Krajevna organizacija ZZB NOB Center, Novo mesto Bodo Potočani dobili novo zgodovino? Razmislek ob ponovni izdaji knjige “Plenkača pesem poje” prof. Janeza Debeljaka V preteklem letu, ko je zaživela nova občina Loški Potok, se je rodila ideja o ponatisu in dopolnitvi knjige “Plenkača pesem poje”, ki je izšla leta 1972 izpod peresa prof. Janeza Debeljaka. Delo naj bi dopolnili z zgodovino Dragarske doline, ki je sedaj v skupni občini Loški Potok. Ideja je hvalevredna, postavlja pa se vprašanje, kako in na kakšnem temelju naj bi nastalo dopolnjeno delo in kdo je to delo sposoben dostojno izpeljati. Knjiga, ki jo imajo nekateri za zgodovino Loškega Potoka, ni plod poglobljenih raziskav. Krivično bi bilo sicer reči, da nima vrednosti, žal pa je v opisovanju toliko lukenj, da ji resnega pristopa k osvetljevanju zgodovinskih dejstev ni mogoče pripisati. Delo je nastalo leta 1972 in je narek tistega odbobja, snovalci se ukvarjajo predvsem z novejšo zgodovino, v njej pa so izpuščena pomembna dejanja in časovne opredelitve. Delo se veliko ukvarja s posameznimi imeni, enostransko je opisana kultura zadnjega stoletja, niti ni zgodovinske utemeljitve krvave rihte, ki je značilna za te kraje. Mogoče želijo sedanji snovalci popraviti in dopolniti namerno izpuščena dejstva in ljudi, postavlja pa se vprašanje, ali bo pisec isti kot takrat. Zgodovinske raziskave bi lahko opravljali mlajši ljudje, ki niso pod vplivom ideologije. Na vprašanje, ali je Loški Potok res nastal v 12. stoletju, ki je v prejšnji izdaji omenjeno kot čas naseljevanja, lahko z gotovostjo nikalno odgovorimo. V redkih zgodovinskih omembah zgodovinarji pišejo o kraju kot o najbolj zaostalem delu naše dežele. To mnenje so drug za drugim kar prepisovali, manj pa se ukvarjali z resničnim stanjem in vzroki. Nekateri zapisi in redke najdbe pričajo, daje bilo sedanje ozemlje občine naseljeno vsaj ob koncu rimskega imperija. Preko tega ozemlja je vodila rimska cesta ali njen jugozahodni odcep od sicer znane povezave Trst - Ljubljana. Pot je vodila mimo znane rimske naselbine na Blokah čez Loški Potok (imena ne vemo) v dolino Čabranke in Kolpe, od tam pa je blago potovalo po vodah. Del te ceste je še ohranjen, na primer rimski most v Črnem Potoku. Konec 5. stoletja, ko je bil Rim poražen, je te kraje gotovo zasedel kdo drug in težko je verjeti, da bi izpraznjeno ozemlje samevalo 700 let, do 12. stoletja, kar trdi pisec in kar je zasidrano v mišljenju prebivalcev. Vsekakor se na tem ozemlju ni nikoli naselil kak zemljiški gospod. Celo župnija je nastala zelo pozno v primerjavi z osilniško, ki jo viri omenjajo že 1303. leta in nekaj let pozneje tudi podružnico na Travi. Na razmere na območju Drage je veliko vplivalo naseljevanje Kočevarjev, ki pa jih v Loškem Potoku skoraj ni bilo. Tudi župnija, ki je bila prva v tem delu na Travi, je bila prenesena v novozgrajeno cerkev v Dragi, nad katero je imel patronat sam avstrijski cesar. Prav zaradi pisanega mozaika dogajanj bi to morala pisati skupina, ki bi imela dovolj potrpljenja, znanja in sredstev. Predvsem bi morala temeljito poznati geopolitične, svetne in posvetne razmere in na podlagi teh ustvariti trdno podobo naše preteklosti. Pobuda, da se prej omenjeno delo dopolni z zgodovino Dragarske doline, je drzno in tvegano početje. Če bo na ta način raziskana novejša zgodovina, je dobro. Če pišemo o dogajanjih pred tisočletjem, sicer ne tvegamo veliko, ali pa tudi, mnogo več škod j pa lahko naredi opisovanje dogajanj, katerih akterji so še živi. Dragarsko območje je drugače doživljalo čas od nastanka države SHS, propada Avstro Ogrske ali čas zadnje vojne kot potoški predeli. Zgodovina je lahko samo ena in je ne moremo prilagajati času in živečim ljudem. Tako delo bi moralo biti namenjeno zaključku neke dobe, spravi in stisku rok. Ljudje obeh krajev so preveč trpeli. Prav je, da se rane zacelijo, ne pa da odpiramo nove. Komur se bo s pisanjem posrečilo utrditi trajno pomiritev in razdvojenost, ki je prisotna že celo stoletje, še posebej pa po drugi svetovni vojni, bo naredil zelo veliko za te in bodoče rodove. ALBIN KOŠMERL Gorjanski škrat uspešno vabi Lani seje v knjigo planinske postojanke pri Gospodični vpisalo 2.637 ljudi - V soboto 69 planincev Gorjanci, naš dolenjski Triglav, imajo svojega škrata, a le redki so imeli priložnost, da bi ga srečali sredi mogočnih bukovih in mešanih gozdov. Novomeško Planinsko društvo s podjetnim oskrbnikom koče pri Gospodični Vojkom Merharjem pa sta lani decembra poskrbela, da se bajeslovnemu bitju lahko zdaj vsakdo približa. Pravila na rumenem plakatu v koči natanko povedo: Gorjanski škrat lahko postane vsakdo, ki v enem koledarskem letu 15-krat obišče Gorjance in se vpiše v posebno škratovo knjigo, ki jo hranijo v koči. Seveda velja le en podpis obiskovalca na dan. Oskrbnik je dodal tudi pet vabljivih praktičnih nagrad za letošnje škrate. Že preden bo delno 3-mesečno in končno štetje novih škratov, ki ga bo opravila posebna komisija, v kateri so Vojko Merhar, odvetnik Borut Škerlj in prof. Robert Rudman, je nekaj škratov že znanih. Prvi gorjanski škrat je letos postal navdušeni hribolazec Miha Gošnik, drugi je Anton Progar, od zadnje sobote dopoldne pa je znana tudi prva škratovka - Nevenka Gošnik. Z možem in s planinci je lani bila tudi na Mont Blancu (4807 m), zato ji vzpon od Gabrja do Gospodične seveda ne dela težav. Tesno za petami soji že nove škratovke in navdušeni škrati: v soboto dopoldne se je že 14-ič vpisal v škratovo knjigo Gorazd Primic, Biljana Grabnar pa 13-ič. O tem govore tudi vpisi v “rojstni knjigi” novih škratov: od 1. jan- uarja do 11. februarja dopoldne se je v njej ovekovečilo že 770 navdušenih planincev in planink, medtem ko je v knjigi planinske postojanke letos 343 vpisov. Lani je Gospodično obiskalo 2.637 ljudi. Njihovo število je seveda precej večje, saj se mnogi sobotni in nedeljski obiskovalci Gospodične, ki prihajajo sem na kosilo, največkrat ne vpišejo v knjigo. Prvega januarja letos je bilo vpisanih 30 gostov, predzadnjo soboto pa je kočo pri Gospodični obiskalo 68 ljudi. Zanimanje za obisk Gorjancev spet narašča. Ob sobotah in nedeljah v Gabrju skoraj že zmanjkuje prostora za osebne avtomobile planincev, ki se od tod v pičli uri ali malo več vzpnejo do Gospodične, mnogi pa tudi naprej na Trdinov Vrh. Oskrbnik Vojko Merhar z ženo nudi v koči okusni divjačinski golaž, gostje pa lahko dobijo tudi dobro kosilo in specialitete iz divjačine po zmernih cenah. Pozimi je koča odprta vsak petek, soboto in nedeljo, na željo večjih skupin pa jo oskrbnik odpre tudi med tednom. „ _ POPRAVEK V prispevku “Življenje se vrti v krogu”, objavljenem v Prilogi prejšnji teden, smo pomotoma zapisali v zadnjem odstavku priimek Pogorelc namesto pravilno Požar. Prizadetim se opravičujemo. Uredništvo DL APLAVZ NI OBVEZEN Gluhi iz diskotek V časopisu lahko človek včasih prebere tudi kaj zanimivega. Na primer to, da so Švicarji sprejeli zakon, s katerim v disko klubih krepko zmanjšujejo decibele, po domače povedano: hrup, za katerega se premalo zavedamo, kako škodljiv je. Redkokdaj ga prištejemo k onesnaževalcem okolja. Pa to gotovo je. Ob koncu tedna odraščajoča mladina preživlja ure in ure ob oglušujočem bobnenju disko glasbe iz močnih zvočnikov. Petnajstletni mladec se mi je še tri dni po obisku diskoteke pritoževal, da mu šumi v ušesih, ker je ves večer in pozno v noč sedel ter plesal v bližini zvočnikov. Ljudje srednjih let, da o fosilih sploh ne izgubljam besed, se diskotek izogibajo prav zaradi grmenja, bobnenja in tuljenja, ki prih n ja iz močnih ojačevalnih naprav. Nisem ušesni strokovnjak, toda disko generacija bo prej ali slej naglušna ali popolnom gluha pa še slabovidna, če ne bo nihče pravočasno prepovedal disko-tekarjem bliskavic in drugih svetlobnih učinkov, ki “tolčejo " iz teme naravnost v oči. Če so že mladi tako lahkomiselni, da so pripravljen žrtvovati svoja ušesa in oči na oltar diskotek, bi morali bit pametnejši odrasli ter bi mora li narediti temu konec. Z za konskim določilom, kajti na osveščenost diskotekarjev je škoda računati, saj se zavedajo, da je prav hrup tisti, ki privlači mule in mulce. “Normalna " glasnost je za disko generacijo nezanimiva, najbolj sprejemljiva je tista, ki vrže okenske okvire skupaj s šipiami na ulico, ob kateri stoji diskoteka, stanovanje ali hiša. Tudi v avtomobilih imajo nekateri “glasbeni sladokusci” tako močno navite radijske sprejemnike, da prebudijo pol naselja, ko se peljejo mimo. Toda to je že druga pesem, ki zadeva hišne rede oziroma cestno-pro-metne predpise. TONI GAŠPERIČ • Ali bomo znali zdržati pri poplavi nečlovečnosti? (Rebula) • Ker nisem zmogel narediti ljudi pametnejših, sem bil raje srečen daleč stran od njih. (Voltaire) • Varuj se dobrega kuharja in mlade ženske! (Francoski pregovor) • Če želiš biti srečen vse življenje, si uredi lep vrt. (Pregovor) Sodobno zdravljenje revmatičnih obolenj Redna vadba in relaksacija, pa tudi občasna opora, so sestavine vseh sodobnih postopkov in pristopov k tem boleznim Revmatične bolezni so velika, izredno raznovrstna skupina bolezni, pri kateri sta pogosto bolečina in občasno omejena gibljivost sklepov skupni značilnosti vseh. Zaradi svoje pogostosti, kroničnega poteka, dolgotrajnega zdravljenja, bolniškega staleža in razmeroma pogoste invalidnosti so pomemben socialnomedicinski problem. Podatki kažejo, da približno 80% ljudi čuti bolečine v križu vsaj enkrat v življenju. Ponavadi se začnejo okrog 35. leta starosti. Bolečine se radeponovijo in se pri približno 10% bolnikov spremenijo v dolgotrajno in ponavljajočo se bolezen. Vsak sedmi bolnik v ambulanti splošne medicine pride zaradi težav gibalnega sistema, 10% vseh prvih pregledov odpade na bolezni sklepov in gibalnega sistema, istočasno pa so bolezni mišično-skeletnega sistema na prvem mestu vzrokov za izostanek z dela in fizično invalidnost. Revmatične bolezni poleg mi-šično-skeletnega sistema okvarijo tudi razna druga tkiva, organe in organske sisteme. Obstaja več razvrstitev revmatičnih bolezni, vendar so vse pomanjkljive. Znano je, daje teh bolezni več kot 100 in jih delimo v več skupin: vnetni revmatizem sklepov in hrbtenice, vnetja sklepov, ki jih povzročajo kristali Sečne kisline, degenerativni revmatizem sklepov in hrbtenice (artroza, spondiloza), zunajsklepni revmatizem in sistemske vezivnot- kivne bolezni, ki poleg sklepov prizadenejo tudi druge organe in organske sisteme. Obstajajo določena stanja, navade, podedovane lastnosti in nenormalnosti, t.i. nevarnostni dejavniki, ki so povezani s povečano nagnjenostjo do ene od revmat-skih bolezni. Poleg dednih dejavnikov, ki se kažejo v prirojeni manjvrednosti hrustanca in vezivnega tkiva nevarnostni dejavniki (dejavniki tveganja) za okvaro hrbtenice in posledično bolečine v križu so: prevelika, predvsem pa enostranska in nepravilna fizična obremenitev, dolgotrajno, predvsem pa nepravilno sedenje, psihični stres, pomanjkljiva telesna kondicija, neskladje med fizičnim stresom in mišično močjo, prevelika telesna teža, kajenje in predhodna poškodba hrbta. Revmatična bolečina, ki je rezultat številnih dejavnikov, se spreminja glede na razvoj bolezni in bolnikovo osebnost. Tako bole- čino pri revmatičnem vnetju povzroča akutno vnetje sklepnih tkiv, gibanje zaradi krčenja in izmaliče-nosti tkiv, strah pred premikanjem bolečih ali skrčenih mišic in kit, nakopičena tekočina v sklepih in kitnih ovojnicah, duševna napetost in prizadetost drugih organov. Pred zdravljenjem oziroma preden začnemo blažiti bolečine, moramo najprej oceniti njihove sestavine. Pri tem nam pomagajo podatki o poteku bolezni, fizikalni in laboratorijski izvidi ter spozna- nje bolnikovega čustvenega doživljanja, prisotnost ali odsotnost duševne stiske, depresije ali druge bolezni. Pri kroničnih revmatičnih boleznih je bolečina posledica osnovne bolezni in drugih različnih dejavnikov, kot so nespečnost, druge bolezni, utrujenost in različna duševna stanja. Pri umirjanju bolečin moramo po končanem diagnostičnem postopku bolnika seznaniti z njegovo boleznijo. Razložimo mu potek zdravljenja in način aktivnega sodelovanja. Če mu predpišemo zdravila, razložimo, kaj od njih pričakujemo, kako naj jih jemlje in kateri so morebitni neželeni, stranski učinki. Svetujemo ustrezen počitek, dejavnosti in vaje ter včasih dietetične ukrepe kot npr. pri gihtu. Dejavnike, ki vplivajo na nastanek revmatičnih bolezni še vedno ne poznamo, zato nimamo na voljo vzročnega zdravljenja. Zdravimo le simptome, bolezenske znake, ki, odvisno od razširjenosti, pomembno vplivajo na bolnikovo življenje, odnose v družini, njegovo delo in delazmožnost. Na splošno zdravljenje revmatičnih bolezni obsega pet elementov: temeljno zdravljenje, odpravljanje bolečin in vnetja, funkcionalno zdravljenje, splošne ukrepe ter izobraževanje bolnikov. Zdravila, t.i. antirevmatiki, ki imajo protivnetni in protibolečinski učinek, so temeljno in največ uporabljano orožje v boju proti revmatičnim boleznim. Za zdrav- ljenje vnetnih revmatičnih in sistemskih vezivnotkivnih bolezni, pri katerih so poleg sklepov prizadeti tudi drugi organi in ožilje, so na voljo zelo učinkovita zdravila, t.i. citostatiki, in imuno modulirajoča zdravila, ki selektivno (ciljano) zavirajo preveč aktiven obrambni sistem človeškega organizma. Omenjena zdravila sama ne delujejo protivnetno in protibolečinsko, vplivajo pa na imunski odziv organizma in se na ta način posredno vpletajo v sam potek bolezni. Njihov učinek je viden šele čez dalj časa, ponavadi čez nekaj mesecev. Predpisovanje teh zdravil mora biti strogo nadzorovano in v rokah izkušenega strokovnjaka, saj imajo nekatera hude stranske učinke, zlasti na kostni mozeg, ledvice in jetra. Pri izbiri načina zdravljenja in zdravil pri konkretnem bolniku upoštevamo dejstvo, da sta učinkovitost in prenašanje zdravila odvisna od odzivnosti bolnika. Ker je zdravljenje z zdravili pogosto dolgotrajno, dajemo prednost varnejšim zdravilom. Vsa danes poznana zdravila imajo namreč tudi lahko stranske učinke. Ker zavirajo tvorbo zaščitnega faktorja želodčne sluznice, lahko povzročijo razjedo na želodcu in dvanajsterniku. Lahko nastopi tudi prehodna okvara jeter in ledvic, posebej pri osebah z že od prej okvarjenimi organi. Redna telesna aktivnost zvečuje delovno sposobnost srčnožilnega sistema in zmanjšuje pogostost aterosklerotičnih zapletov, predvsem srčne in možganske kapi. Istočasno vsakodnevne vaje prispevajo k vzdrževanju in zboljšanju gibljivosti sklepov ter ohranjajo in jačajo mišično moč. To je posebej pomembno za kronične bolečine v hrbtenici, saj redne vaje krepijo mišice hrbta in trebuha in na ta način razbremenijo boleča mesta na hrbtenici ter ščitijo hrbtenico od škodljivih mehaničnih vplivov pri dviganju težjih bremen ali hitrem pripogibanju. Drugi kvalitetni premik v zdravljenju in preprečevanju zapletov * Zdravstvene delavce in bolnike vedno razveseli pojavljanje novih metod zdravljenja ali posodobitev že obstoječih. V Novem mestu obstaja ustanova ROJ, d.o.o., Maistrova 22, tel. 341-012, ki se strokovno ukvarja s problemom rehabilitacije in je k sodelovanju pritegnila zdravnike različnih specialnosti, ki so preizkusili uporabnost in lastnosti tovrstnih opornic. ROJ program sloni na sodobnih principih zdravljenja, ki so ga sprejele vse moderne revma-tološke in ortopedske klinike v svetu. To sta redna vadba in relaksacija, ter občasna opora, ki je jamstvo za boljše počutje in kvalitetno življenje. revmatičnih bolezni je uporaba različnih opornic. Klinične in epidemiološke raziskave so namreč pokazale, da je v razvitih državah uspelo s fizikalnim zdravljenjem (gibalne vaje, zdravljenje s hlajenjem, gretjem v kroničnem obdobju, električnimi tokovi, zdravljenje v vodi v naravnih zdraviliščih) in z uporabo pripo- močkov (opornice, vložki za čevlje, pripomočki za osebno higieno, oblačenje, hranjenje) upočasniti razvoj zapletov in posledičnih stanj. Na ta način so revmatični bolniki dlje časa delovno sposobni in aktivni v bivalnem okolju. Akutna, naglo nastala bolečinska stanja zdravimo z mirovanjem obolelega dela ali sklepa, z uporabo zdravil s protivnetnim in protibolečinskim učinkom ter eventuelno odstranitvijo vnetne tekočine iz sklepa z namenom, da zmanjšamo pritisk in bolečino. Včasih je pri bolečinskih stanjih potrebno popolno mirovanje z imobilizacijo sklepa ali bolnega uda kot pri zlomih. Imobilizacija nastane delno refleksno z mišičnim krčem ali zavestno, saj bolnik varuje prizadeti del. Imobilizacijo, t.j. stanje mirovanja bolnega sklepa ali uda, lahko zboljšamo z mi-rovanjem in uporabo različnih opornic in pripomočkov za sklepe in hrbtenico. Ker je dolgotrajna imobilizacija škodljiva, težimo k čim krajši imobilizaciji v obdobju izrazitih bolečin. Križni pas se praviloma priporoča za starejše osebe in za obdobje po operaciji hrbtenice. Mlajšim osebam priporočamo nošenje križnega pasu kratkotrajno, v času zahtevnejših opravil. Sicer poudarjamo pomen aktivne medicinske vadbe zato, ker so okrepljene hrbtne in trebušne mišice naravni varovalni križni paS' Doc. dr. BLAŽ MLAČAK Metlika (Nadaljevanje prihodnjič) ( DOLENJSKI LIST I Pust krivih ust Prihod pomladi vsako leto pozdravimo s pustnimi maskami in z norčavim rajanjem, v katerem uživajo otroci tako kot odrasli. Maska je vznemirljiva, privlačna in odbijajoča hkrati, lahko je bučna in razposajena ali žalostna in skrivnostna. Vedno pa nam znova in znova zbuja domišljijo, ki je običajno skrita nekje globoko v nas. Ali maska zakriva obraz ali je odraz želje po spremembi identitete? Res je, da se ženske in nastopajoči na televiziji vsak dan srečujejo z masko v blagi obliki, imenovano “make up”. Vendar februar od nas pričakuje drugačne spremembe, ki jih udejanjamo s čudovitimi maskami, kot jih srečamo na Beneškem karnevalu, ali pa z izvirnimi, izdelanimi doma. Za pustne “fanatike” prav gotovo prodajajo izvrstne maske. Tisti, ki pa vam domači finančni sklad ne omogoča nakupa prestižnih mask, kupite samo obrazne maske, kijih boste obogatili z doma izdelanimi oblačili. Morda pa ste slikarsko nadarjeni in si boste masko narisali na obraz, kar nenazadnje sploh ni napačna ideja. Če še ne veste, kako se boste našemili, je skrajni čas, da si priskrbite pustno opremo, pokličete sorodnike in prijatelje ter se skupaj dogovorite za noro rajanje. Prepustite se zabavi, saj vam je ob takem času dovoljeno vse, in ne pozabite pripraviti sladkih dobrot za najmlajše, ki se bodo močno potrudili, da bi vas presenetili! JERCA LEGAN HVALA ZA MODNI KOTIČEK Ko ob večerih vzamem v roke priljubljeni Dolenjski list, vedno najdem kaj zanimivega. Ne prezrem nobene novice, saj je to časopis iz našega kraja. Zelo me je razveselilo, kakor verjetno še veliko žensk, da se je Jerca Legan pogumno odločila in uredila mali modni kotiček. Zdi se mi, da je prav to manjkalo našemu časopisu. Thko je naš “Dolenje” se bolj popoln. Hvala in še veliko takih člankov. EMILIJA LAUŠEVIČ • Zahteve je treba postavljati z argumenti, ne z decibeli! (Deželak) Prevzetna Rusija? Pogled od znotraj Rusijo sem tako kot mnogi drugj poznal predvsem po ruski zimi in nizkih temperaturah, še bolj pa po njenih političnih zablodah. Živim tudi z oceno, da je to z ideologijami najbolj tepena dežela, zato se mi je samo po sebi večkrat postavljalo vprašanje, ali imajo ruski ljudje sploh še lahko kaj volje do življenja in do prihodnosti. Odgovor je, vsaj zame, presenetljivo pozitiven. Kot prvo, v Rusiji, kjer to pišem, prevladuje mnenje, da bo na junijskih volitvah zmagal kandidat zmerne levice, se pravi zmagovalec decembrskih parlamentarnih volitev. Kot drugo, naj navedem, da je v Rusiji zelo pomemben pogled na odpravo komunizma oz. Gorbačova, glede katerega so nekoliko zadržani. Če pa malo bolj pobrskaš po politični zavesti sogovornikov, vsi vedo povedati, da je Gorbačov v kratkem času odpravil prejšnji družbeni sistem, in to brez vojne, za razliko od sedanje oblasti, ki se je s čečensko avanturo povsem izgubila. Kot tretje, kar me je posebej prevzelo: za razliko od drugod tu v Rusiji zlahka najdeš sogovornika o političnih temah. Ruskemu in ameriškemu volilcu je politika bolj blizu tudi zato, ker v teh dveh državah ne izbirajo samo šefa lastne države, temveč tudi najpomembnejše državnike sveta. Lep pozdrav iz Novgoroda! ANTON JUDEŽ v Zelja še delati na svojem To si tudi v tretjem tisočletju želijo delavci Novolesovega obrata v Soteski, kjer kaže bolj optimistično SOTESKA - Lesna industrija dosega vzpone in padce, zato nekaj besed o tem, kako se je No-volesov obrat boril za tržišče. V tem obratu sta združeni dve delovni enoti: ena plastificiranih izdelkov in žaga. V enoti plastificiranih izdelkov je trenutno zaposelnih 56 delavcev, ki imajo dovolj dela, čeprav je je šlo ob izgubi bivšega jugoslovanskega trga zelo na tesno. Da se je obrat obdržal, imajo zasluge tako delavci kot komercialisti. Problem je iztrošenost strojev, sicer bi naročila lahko tudi podvojili. Na žagi, ki je bila zibelka Novolesa, se ubadajo s pomanj- SKOC JANŠKI UPOKOJENCI NA MORJU Skupina 23 upokojencev iz Škocjana je od 3. do 10. februarja letovala v hotelu Delfin v Izoli, ki je sicer upokojencem znan, v zimski sezoni pa je storitve še pocenil. Hrana je bila odlična, tudi zabave ni manjkalo, veliko smo prepevali, ob kulturnem prazniku pa smo ob podpori ostalih gostov pripravili še proslavo. Svoje pesmi je recitirala tudi Slavka Janežič. Prosti čas smo izkoristili za izlete in nakupe v Italiji. Sklepali smo nova spoznanja v upanju, da se še kdaj srečamo. Posebna zahvala za čudoviti dopust velja odboru društva upokojencev iz Škocjana in osebju hotela Delfin, upokojencem pa sporočamo, da se tam res splača letovati, tudi cena je namreč zelo ugodna. § Škocjan Zgodbe Maistrovega borca Pol sveta je 97-letni Pavle Kralj iz Zagozdaca v Poljanski dolini obredel s krošnjo na ramenih ZAGOZDAC - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo se po zasneženi cesti odpravili v vas Zagozdac v Poljansko dolino na obisk k 97-letnemu Pavletu Kralju, Maistrovem borcu za severno mejo, enemu izmed 12-ih še živečih. Predstavniki kočevske podružnice SKD na čelu z Alojzom Koširjem in članom stranke Bogomirjem Štefaničem so mu ob tej priložnosti čestitali za rojstni dan (Pavle je bil rojen 27. decembra 1899) in mu izročili priložnostno darilo Uro-zemljevid Slovenije. Rojstni dan so mu ob koncu leta voščili predstavniki ministrstva za delo in socialno politiko. V nekajurnem pogovoru se je zgovorni Pavle sprehodil skozi svoje življenje, o katerem bi lahko napisali debelo knjigo. Opisal je zanimive zgodbe iz svojega življenja, v katerem je posebno poudaril sodelovanje v Maistrovi vojski, služenje vojske v kraljevini Jugoslaviji in še posebej zgodbe Pavleta krošnjarja, ki je več desetletij s krošnjo na ramenih hodil po Dal- Koline pri godbenikih Dobrepoljski godbeniki obujajo običaj ob klanju prašiča DOBREPOLJE - V Dobrepolju (in drugje po Dolenjskem) so imeli (ali še imajol ob kolinah običaj, da so ob klanju nesli običajno kos mesa in krvavico sosedom. Ko so klali pri sosedu, pa so spet nosili koline sosedom, se pravi predvsem tistim, od katerih so koline dobili ali so vedeli, da jih bodo še dobili. Tako so podaljšali sezono klanja in so jedli vedno sveže meso. Ta običaj z uvedbo hladilnikov in zamrzovalnikov zamira. Po Dobrepolju ga še vedno spoštujejo. Pred kratkim, januarja, pa so ta običaj oživili tudi dobrepoljski godbeniki, ki so pri godbenem domu na Vidmu pripravili koline. Zaklali so dva prašiča, ki so ju kupili z denarjem, zbranim s prostovoljnimi prispevki. Godbeniki so nosili koline občinskim funkcionarjem in svetnikom, tudi županu, župniku in še komu. Nekaj so tudi razdelili slučajnim obiskovalcem, ostalo pa so predelali v klobase, nekaj mesa pa bodo še posušili, nato pa porabili ob različnih srečanjih. OSREDNJI DOGODEK V JANUARJU - Andrej Škantelj (na fotografiji), predsednik dobrepoljske godbe, pravi, da nameravajo godbeniki koline organizirati vsako zimo in tako poskrbeti, da ta ljudski običaj ne bi zamrl. (Foto: J. Primc) Pavle Kralj maciji z otoki, Hrvaški in večjem delu Srbije in tako preživljal svojo družino in otroke ter brata, ki so mu ga pozneje ustrelili italijanski okupatorji. In kako danes živi ta pokončni mož dobre volje? Rad bere časopise, desetletja je zvest Dolenjskemu listu, televizijo (dnevnik obvezno), gleda do poznih ur. Sprašuje se, kdo je sprl ljudi v nekdanji Jugoslaviji, da se vojskujejo in množično ubijajo. Ne pije alkohola, če izvzamemo obvezen kozarec vina po kosilu, ne kadi, spi le nekaj ur. Vsa hrana mora biti redka, da se je z žlico, pravi. Pred desetimi leti mu je umrla žena, imela pa sta skupaj sedem otrok: šest hčera in sina. Danes živijo še tri hčerke in sin. Še posebej pa je vesel družbe osmih vnukov in enajstih pravnukov. Živi pri hčerki v Zagozdacu. Rojen je bil v Pred-gradu, s kmečko pokojnino 11 tisoč tolarjev in Maistrovo priznavalnino 14.380 tolarjev , ki so jo pred kratkim zvišali za nekaj več kot tri tisoč tolarjev. Pavle, še na mnoga leta! ^ GLAVONJIČ nom& LADA NIVA 1,7 i — nov model -LADA KARAVAN 1500 že od 952.000,00 SIT - LADA SAMARA že od 999.000,00 SIT - LADA NIVA že od 1.338.000,00 SIT Krško, CKŽ 51, tel. 0608/22-950 Črnomelj, Belokranjska 14 tel. 068/51-379,51-378 kanjem hlodovine, tepe pa jih tudi tržna cena, vendar so optimistični. Kje pa je optimizem pri delavcih, katerih osebni dohodki so veliko nižji od republiškega povprečja? Resda so prejemki nizki, so pa redni vsak mesec. Da ni zaznati več tiste navdušenosti za delo je vzrok tudi ta, da so delavci premalo obveščeni o poslovanju svoje delovne enote, če že ne vsega podjetja. Ni jim vseeno, kako bo z lastninjenjem podjetja. Čeprav za tržno gospodarstvo skrbi država, pa je opaziti, da bi moralo matično podjetje dati obratu Soteska več samostojnosti odločanja. Nekateri problemi bi se zagotovo hitreje rešili. Zelo nestrokovno in obratu škodljivo pa je prepogosto menjavanje vodilnih delavcev, kar so izrazili mnogi zaposleni. Kakorkoli že, vsekakor za Sotesko niso izčrpane vse možnosti, da krepko zakoraka v tretje tisočletje. TONE VIRANT Soteska PREDSTAVNIKA NISTA IZRAZILA VOLJE STARŠEV Svet glasbene šole v Trebnjem je prejšnji ponedeljek bil neodločen ob izvolitvi ravnatelja in je preložil sejo še za teden dni. Predstavnika sveta staršev nista mogla prevzeti nase odgovorne odločitve in sta na pomoč poklicala svoj svet, ki se je moral sestati nemudoma (vabilo v soboto: seja v ponedeljek ob 17. uri). Po tehtni razpravi je svet staršev ugotovil, da bi za odločanje o kandidatih potrebovali program razvoja šole v prihodnjem 4-letnem mandatu, ki bi ga posamezni kandidat zagovarjal pred svetom, hkrati pa bi se posamični član sveta staršev moral sestati še z ostalimi starši, ki jih zastopa. Zaradi tega ni dal podpore nobenemu kandidatu, ampak je bil sklep, da se predstavnika glasovanja vzdržita. Svet šole pa je izglasoval le glasove ZA in PROTI. Sprašujem vas, drage bralke in bralci, kje in kako je izkazana volja sveta staršev. Očitno volja sveta staršev ni bila po volji predstavnikoma J. T. in M. O. in sta glasovala po svoje. Ostali člani sveta staršev pa smo bili ignoriranj. g V času od 25. januarja do 7. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Lucija Verče iz Mirne Peči - Žiga, Damjana Koncilja iz Ravnega - Moniko, Zdenka Kov-šček z Velikega Cirnika - Katjo, Janja Kragelj iz Čužnje vasi -Patricijo, Gordana Ribarič iz Ka-manja - Elizabeto, Anica Banovec s Kala - Tamaro, Ana Jarnevič iz Obrha - Kristjana, Ana Strajnar Erpič iz Zgornjih Mladetič - Blaža, Martina Saje iz Dol. Kamenja -Blaža, Darinka Razdrh iz Dobrave - Davida, Lilijana Luzar iz Stopič - Nejo, Martina Zupančič z Glinka - Klaro, Majda Padaršič iz Gor. Gradišča - Majo, Jerneja Oštir iz Krškega - Tamaro, Stanislava Hudak s Kašče - Miha, Zalka Bar-telj iz Gor. Karteljevega - Barbaro, Vida Novinec s Selišč - Tino, Mojca Kužnik iz Mačkovca pri Dvoru - Aleksandra, Irena Gorše iz Meniške vasi - Luka, Vanja Cekuta z Dol. Prekope - Lavro, Marina Cunk iz Orehovca - dečka, Marica Džemič iz Semiča - dečka, Slavka Čeh z Malega Cirnika - deklico in Tatjana Cujnik iz Grobelj pri Prekopi - dečka. IZ NOVEGA MESTA: Andreja Krese iz Ulice Slavka Gruma 62 - Emo, Luca Čutura z Drske 46 - Ivano, Sonja Muhič iz Ulice Slav- ka Gruma 3/a - Mišo, Zvezdana Grahelj z Belokranjske ceste 53 -Nino, Nataša Lešnjak iz Ulice Slavka Gruma 12 - Klemena, Kristina Žmavčič iz Ulice Slavka Gruma 70/3 - Vita. f, , Čestitamo! RADIO 104.5 105.9 107.3 U M 1| U 107.5 91 .2^ OGNJIŠČE tel. 152-11 26 f.x. 152-13 62 Zgodovinski drobnogled (4.) Torej, zadnja petletka oziroma kaj se je dogajalo v Novem mestu in okolici v zadnjih petih letih. Najlažje bi bilo reči skoraj nit, in zaključiti drobnogled. Pa vendar! Vpolkomercialno ospredje so se v tem času prebili D Kovači, katerim je pred kratkim izšel drugi CD, Marjan Pirnar in Aleš Hada-lin zasvetijo tu in tam na kakšnem jazz odru, od mlade generacije pa od povprečja odstopa Ne-vermind, ki je zavzel pozicijo benda št. 1 v konkurenci metala in sorodnih glasbenih zvrsti. To je dokazal tudi koncert, ki so ga odigrali člani Neverminda v novomeški piceriji kot gostje skupine Interceptor in kjer se je pokazalo, da dvorane ne napolni le Adi Smolar. No, prav to, da je Društvo novomeških študentov začelo skrbeti za reden glasbeni program in s tem podpirati mlade glasbene skupine od tod in tam, daje upanja v novo generacijo bendov, ki bi lahko končno pometli s fosilnimi preostanki bencinskih motorjev, ki kraljujejo na novomeških cestah. Tako za podmladek že desetletje in več skrbijo v Posavju. Po sledeh Demolition Groupe in Polske malce, katere frakcija Spiritual Pyrotechnics razširja idejo o poginu materialnega sveta, stopajo mladinci. ..A je to, ki so seveda s pomočjo starejših kolegov in pa seveda z lastnim navdihom stopili v slovenski prostor. Mladincev je seveda še več, svoje mesto v medijih si bodo še izborili, tu in zdaj pa velja omeniti Maže iz Krškega, ki so pred časom v novomeški piceriji več kot solidno koncertirali skupaj z zagrebško skupino Lijeni Hinko. Podobno pot sta svoj čas držala tudi Indust Bag v Metliki in pa Mama Dolores v Črnomlju, vendar močne organizatorske sile, ki zadnje čase delujejo v Gradcu in so še do nedavnega delovale v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju, delujejo vse prej kot spodbuda. Organiziranje velikih koncertov z velikim proračunom ubijajo lastno in kreativno iniciativo mladincev, saj se poleg velikanov počutijo kajpada majhne in nepomembne. Dolgoročno gledano, se udarec iz Bele krajine obeta šele čez čas, ko bo novo organizatorsko vodstvo v Črnomlju na čelu z Dušanom Jesihom ustvarilo podlago, na kateri lahko kaj vzbrsti, konec koncev tudi zleti. Torej rezime: pojem mladina je sicer sila raztegljiv, vendar naj bi ponazarjal najstniško populacijo, ki jo je seveda treba na nek način vzgajati, v kulturnem smislu to pomeni z organiziranim dejst-vovanjem kulturnih udarcev, ki naj ne bi bili zgolj za zabavo. V poduk in očitek sedanjim organizatorjem, ki mnogokrat pozabljajo svoja najstniška leta, pa tole: drugačnost izraza pomeni prav to, česar se bojite, udarec v vaša birokratska kulturniška gnezda, ki so vas prav nesramno zazibala v zimsko spanje. Pomlad je že davno prišla. (Konec) BORIS O. PETKOVIČ Dunja na Eurosong ’96 Med najbolj znanimi pevci in pevkami v Sloveniji se je že pojavila tudi Novomeščanka Dunja (npr. na Poglej in zadeni). Drobno, a simpatično dekle ne izstopa, toda Dunja ima kar je za pevko najpomembneje - dober glas. Tako so mislili tudi tisti, ki so jo izbrali za Reginino spremljevalno pevko pri pesmi, kije v soboto zmagala na Eurosongu ’96. “Na prireditvi za Erurosong ’96 sem uživala vsako minuto. Zadovojna sem z organizacijo, gladko je petekalo in Ljubljančani so lepo skrbeli za nastopajoče. Sodelovanje z Regino je bilo enkratno, Nisem imela treme, ker nisem nastopala v prvem planu,” pravi Dunja, ki po uspehu kar žari od veselja. !‘Zmagovalna pesem mi je všeč. Seveda je bila odpeta v živo in tako bo tudi v Oslu na Norveškem, če bomo prišli do tja.” Sicer pa Dunjo že lep čas lahko slišimo po radijskih postajah, ki predvajajo njene skladbe. Med najpomembnejšimi sta priredba “Lahko bj bil ti” in pesem “Love and loneliness”. S sled- njo je Dunja nastopila na prireditvi Poglej in zadeni, “Lahko bi bil ti” pa je bila predvajana celo na švedskem radiu, ko je bila Dunja lansko poletje gost oddaje Radio Europe. Na Šved- skem je obiskala tudi FilmNet. Lani poleti je nastopila tudi na MMS-u (Melodije morja in sonca). “Udeležila sem se s pesmijo Nikoli več le tvoja, ki so ji orga-nizatorji skrajšali naslov na Nikoli več,” se pritožuje Dunja. “Pesem s takim naslovom že obstaja in ju ljudje zamenjujejo. Sem tudi soavtorica besedila, a to ni bilo nikjer omenjeno. Še naprej bo eden mojih ci- Dunja Močnik (Foto: Asja) ljev nastopati na MMS-u, naslednje leto bi rada nastopila tudi samostojno na izboru Eurosong ’97. V načrtu imam še CD-ploščo skupaj s Sašom Du-kičem, na kateri naj bi bile njegove, moje in najine skupne pesmi. Do sedaj sem snemala svoje pesmi v Študiu Luca s Tomažem Borsanom in tudi v prihodnje mislim sodelovati z njim. Zanimivo bi bilo poizkusiti snemanje tudi v snemalnem studiu Alex, ki ga ima Aleksander Kogoj, Reginin mož. Izdali bodo CD-kompilacijo, na kateri bo verjetno poleg ena od mojih pesmi.” Vsem sodelavcem, frizeju Sandiju Malnariču iz Metlike, boutiquu New Plače, Foto Asji, Insertu, d.o.o., in seveda tudi vsem prijateljem in sodelavkam na ZPIZ-u, ki mi vedno stojijo ob strani, se iskreno zahvalju- VESNA JAKŠE Ogled Kapitlja NOVO MESTO -15. januarja si nas je 91 članov interesne skupine Društva upokojencev Novo mesto ogledalo Kapiteljsko proštijo. G. prošt Jožef Lap nam je obrazložil zgodovino novomeških cerkva in zanimivo je bilo slišati, da sta od nekdanjih sedmih sedaj le še 2. Izvedeli smo za tri največje znamenitosti novomeškega Kapitlja. Prva je, daje cerkev lomljena, druga je Tintorettova slika sv. Miklavža na glavnem oltarju, tretja pa kripta pod samo cerkvijo. Med drugim nam je g. prošt pokazal dragoceno knjigo iz leta 1525, ki jo je Kapitlju za 500-letnico podaril prof. Janez Milčinski. Imajo tudi Ciceronovo knjigo iz leta 1540, zanimiva pa je še 150 let stara knji- ga o lekarni. Ogleda je vredna pro-štijska knjižnica, hodnik s podobami vseh 33 proštov v 500 letih, videli pa smo tudi stare listine, napisane na kožah, med listinami je tudi papeževa “bula” (poslanica); Ogledali smo si kripto, v kateri smo videli odlitek nagrobnika kapiteljskega prošta Jurija Slatko-nje, ki je ustanovil znameniti “Zbor dunajskih dečkov”. V cerkvi smo videli znamenito sliko sv. Nikolaja, prav tako čudovitih pa je tudi ostalih šest slikarja Metzingerja. Nikoli ne bomo pozabili klene proštove besede, naj ne bomo ob morebitnem ogledu Dunaja preskromni. Ponosno moramo povedati, da smo iz Novega mesta, kajti Dunaj je prvega škofa dobil prav iz novomeške proštije. JOŽICA KASTELIC Novo mesto TELEVIZIJSKI SPORED Televiz^a si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 15. II. SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.55 OTROŠKI PROGRAM MAJA, kratici igrani film 10.35 BATMAN, amer. naniz., 18/32 10.55 TEDENSKI IZBOR SH1NGALANA, avstal. dok. nadalj., 2/4 11.25 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.45 TEDENSKI IZBOR CLIVE JAMES, angl. dok. serija, 4/4 15.35 OMIZJE 16.25 ZNANOST OD BLIZU, kan. znanstv. nadalj, 3/20 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.00 IZZIVALCI, franc, naniz, 4/52 18.35 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 NOREC V MNOŽICI, amer. naniz, 8/16 20.40 TEDNIK 21.30 LETA UTVAR, franc, glasb, dokument. 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 POSLOVNA BORZA 23.20 COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz, 2/13 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -12.35 Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 13.00 V žarišču; 13.30 Športna sreda; 14.45 Ameriški grafiti, amer. film -16.35 Norec v množici, amer. naniz, 7/16 -17.05 Poletje 1945, nizoz. nadalj, 2/8 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.15 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.35 Športna informativna oddaja - 21.00 Okus po zločinu, angl. naniz, 7/10 - 21.50 Pisma - 22.30 Pisave - 23.20 Večer jazza v S-l KANALA 7.00 CNN poroča - 8.05 Novice - 8.15 Obalna straža (ponov. 21. dela amer. nadalj.) -10.00 Družina Adams (ponov. 33. dela) • 10.25 Sirene (ponov. 23. dela) -11.15 Replika (ponov.) -12.00 Novice -12.50 Video strani -16.00 Novice -16.45 Dance sesion (ponov.) -17.15 Risana serija (ponov.) -17.45 Obalna straža (22. del. amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (34. del. amer. risane serije) - 20.00 Pot flamingov (6. del. amer. naniz.) - 21.00 Maručini kristali (vedeževanje v živo) - 21.30 Hazarderska mrzlica (amer. film) - 23.05 Novice - 23.10 Gost pike na A - 23.55 Video strani - 0.00 CNN poroča HTV 1 ! 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Dan po sejmu (brit. i film) -14.35 Program za otroke in mladino -I 16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 58/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 I Smrt Jugoslavije (dok. oddaja, 3/5) - 21.05 Glas-: bena oddaja - 22.10 Dnevnik - 22.30 S sliko na | sliko - 23.00 Triler - 0.00 Poročila HTV 2 ; 15.35 Video strani -15.50 TV koledar -16.00 Ekranbrezokvirja-17.00 Šopek dolarjev (ponov.) • 17.30 Federacija in konfederacija - 18.00 Skrivnostno življenje rastlin (dok. serija) -19.00 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 ! Kitajska plaža (serija) - 21.00 Rešitev 911 (dok. j serija)-21.55 Od 16 do 24-22.25 Ameriški film PETEK, 16. II. SLOVENIJA 1 9.15-0.30 TELETEKST ! 9.30 VIDEOSTRANI 9.40 OTROŠKI PROGRAM 7IMSKF TF7AVF 9.55 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz, 19/26 10.20 LETA UTVAR, franc. glas. dokumentarec 11.15 NAJBOLJŠA JAVNA HIŠA V TEKSASU, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.20 SVET NARAVE, angl. poljudnoznanstv. serija, 6/10 15.10 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 7/9 15.45 OPERNI ZVOKI, L oddaja 16.20 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM KRALJ DROZGOBRAD 17.25 HEATHCLIFF, zadnji del risane serije 18.00 IZZIVALCI, franc, naniz, 5/52 18.35 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GRADE NA UDARU, amer. naniz, 24/26 20.30 POGLEJ IN ZADENI 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 VROČICA, amer.-islan. filmm ! Slovenija 2 Opomba: Sierra Nevada: Smuk (ž) 11.20 , H'00 Euronews - 9.55 Tedenski izbor: Izziv, J Poslovna oddaja; 10.25 V žarišču; 10.55 Znanost od blizu, kan. znanstv. nadalj, 3/20; 12.40 Pisma; 13.10 Pisave; 14.00 Deset nožev v srcu, Šved. film -15.35 Grace na udaru, ponov. -15.55 Znanje za znanje -18.00 Po Sloveniji -18.45 Planet šport -19.25 Risanka - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.35 Športna informativna oddaja - 21.00 In morje bo povedalo, amr. nadalj, 3/4 - 21.50 Studio City - 22.50 Trend, odaja o modi vizualni pop kulturi - 22.40 Novice iz sveta razvedrila - 0.05 Nor na reklame, 7/15 KANALA 7.00 CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.15 Obalna straža (ponov. 22. dela amer. nadalj.) -10.00 Družina Adams (ponov. 34. dela) -10.25 Maručini kristali (ponov.) -11.20 Video strani -12.00 Novice -16.00 Novice -16.40 Pot flamingov (ponov.) -17.45 Gorski zdravnik (L del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (35. del amer. risane serije) - 20.00 Dežurna lekarna (64. del Špan. naniz.) - 20.35 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.05 Poletna zgodba (amer. film) - 22.45 Gost pike na A - 23.00 Novice - 23.05 Hazarderska mrzlica (ponov. amer. filma) -1.05 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 G. Lambert se spominja ljubzeni (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 59/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Moje priljubljene slike (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 Š sliko na sliko - 23.05 Terra X (dok. film) - 23.55 Poročila HTV 2 15.35 TV koledar -15.45 Namizni tenis -16.45 Smuk (ž) -17.30 Besede, besede, besede -18.00 Turbo limach show -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kavarna “Na zdravje” (hum. serija) - 20.40 “Last Wish (amer. film) - 22.15 Latinica - 23.30 Umobolnica Chata-coochee (amr. film) SOBOTA, 17. II. SLOVENIJA 1 7.15-0.45 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.40 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 7.55 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 6/25 8.10 MALE SIVE CELICE, kviz 8.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.25 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 7/11 9.50 ZLATI JUBILEJ, kan. film 11.20 ZNANJE ZA ZNANJE, ponov. 12.20 KONCERT 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.45 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 7/10 14.35 TEDNIK, ponov. 15.25 CHRISTY, amer. nadalj, 2/21 16.20 STARODAVNI VOJŠČAKI, amer. dok. serija, 13/13 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM RAZJARNIKOVIV PROMETU, tv nadalj, 4/10 17.55 ALPE JADRAN 18.25 OZARE 18.35 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SHOW 21.10 KRIŽARSKE VOJNE, angl. dok. serija, 1/4 22.05 TURISTIČNA ODDAJA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 L’AMIE DE VINCENT, franc, film SLOVENIJA 2 Opomba: Sierra Nevada: Smuk (m) 11.20 9.00 Euronews - 9.50 Poglej in zadeni -13.55 Zvezde v cirkuški areni • 15.25 Omnibus, amer, film -17.00 Sierra Nevada ’96 -18.00 Športni film -18.30 Karaoke - 19.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih - 20.05 Športna informativna oddaja - 20.30 Risky Business, amer. film - 22.05 Sobotna noč KANALA 7.00 CNN poroča - 8.05 TV prodaja - 8.30 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.30 Risani film -10.25 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Čikaške zgodbe (ponov.) -12.15 Maručini kristali (ponov.) -12.45 Dance sesion (ponov.) -13.40 Video strani -17.00 Šolska košarkarska liga -17.45 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Risana serija -19.30 Devetdeseta (ponov.) - 20.00 Čikaške zgodbe (amer. film, 7. del) - 21.15 Šepetanja (amer. film) - 22.50 Poletna zgodba (ponov. amer. filma) -0.30 Ljubezenski vodič, 9. del -1.20 CNN poroča HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Razgovor s teologom -14.20 Briljanten -15.05 Svetovni reporterji -15.55 Poročila -16.00 Sinovi Nevihte -17.30 Televizija o televiziji -18.30 Turbo limach show -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Ameriški film - 22.00 Dok. oddaja - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Nočna premiera: Divje palme, 2. del HTV 2 11.15 TV spored; 11.20 Smuk (m) -13.30 TV koledar -13.40 Življenje na severu (serija) - 14.25 Nogomet -16.15 Smuk (m, posnetek) - 16.45 Plavanje (posnetek) -17.15 Risanka -17.30 Policisti s srcem (13/26) -18.15 Samuel Becket (dok. serija) -19.30 Dnevnik, vreme šport-20.10 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 20.45 Vidikon - 21.25 Z jadri okoli sveta - 22.00 Šport - 22.15 Hr top 20 - 23.00 Največji zločini in sojenja 20. stol. (dok. oddaja) NEDELJA, 18. II. SLOVENIJA 1 7.45 -0.50 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.10 OTROŠKI PROGRAM ANETA, češka nadalj, 1/6 8.10 ŽIV ŽAV 9.30 RISANKA 9.55 NEDEUSKA MAŠA prenos 11.00 AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 7/10 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 SLAVNOSTNI KONCERT 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica 13.35 KARAOKE, ponov. 15.00 NEDEUSKA REPORTAŽA 15.30 GHOST DAD, amer. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.45 ZA TV KAMERO 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.51 ZRCALO TEDNA 20.05 NEDEUSKIH 60 21.10 POLETJE 1945, nizozem. nadalj, 3/8 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 ISKANJA sloven. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 9.00 Tedenski izbor: angleška glasb, lestvica; 9.50 Videošpon; 10.55 V vrtincu; 12.30 Tok, tok; 13.15 Planet šport; 14.00 4 x 4, odddaja o ljudeh in živalih -17.00 Sierra Nevada ’96 - 18.00 Hokej na ledu - 20.05 Športna informativna oddaja - 20.25 Dogodek v Rosvvellu (angl. dok. oddaja) - 21.15 Večerni gost - 22.05 Mali koncert - 22.15 Tetovirana, nem. drama - 23.40 Plavanje KANALA 7.00 CNN poroča - 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (24. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -11.15 Duša in telo (ponov. 6. dela amer. nadalj.) -12.10 Živeti danes (ponov.) -12.40 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -15.05 Replika (ponov.) -16.15 Šolska košarkarska liga (ponov.) -17.00 Muppet show (ponov.) -17.30 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -18.00 Skrivnost nekega ribnika (amer. mladinski film, L del) -19.00 Risana serija -19.30 Siam (oddaja o košarki) - 20.00 Uboga mala bogatašinja (1. del amer. nadalj,) - 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu - 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod (L del amer. nadalj.) - 23.05 Siam (ponov.) - 23.35 Šepetanja (ponov. amer. filma) -1.15 CNN poroča PONEDELJEK, 19. II. SLOVENIJA 1 8.15-0.35 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 9.15 MAKALONCA, lutkovna pravljica 9.55 PRITLIKAVČKI, angl. nadalj, 10/12 10.20 SUPER STARA MAMA, 1. del ang. naniz. 10.45 ZGODBE IZ ŠKOUKE •11.15 ISKANJA ponov. 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.50 TEDENSKI IZBOR UTRIP ’ 14.05 ZRCALO TEDNA 14.20 ZA TV KAMERO 14.35 FORUM 14.50 NEDEUSKA REPORTAŽA 15.20 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 TV OKO, angl. dok. serija, 4/13 18.05 SIMPSONOVI, amer. naniz, 20/48 18.30 LINGO, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 NORO ZAUUBUENA amer. naniz, 20/22 20.35 TV KONFERENCA 21.25 MOJA VOJNA PA ŠE TRAJA, dok. oddaja 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz, 3/13 SLOVENIJA 2 Opomba: Sierra Nevada: Slalom (ž), 1. tek 9.55 in 2. tek 13.00; Smuk (m) 11.20 8.00 Euronctvs - 9.15 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, angleščina, 7/11; 9.40 Turistična oddaja; 11.50 Ljudje in zemlja; 13.40 Policist s srcem, avstral. naniz.; 14.25 Studio City; 15.25 Športni pregled; 15.55 Noro zaljubljena, ponov. 19. dela -16.15 Učitelj, franc, nadalj, 18/24 -17.00 Sierra Nevada '96 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Izobraževalna oddaja -19.15 Ameriška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Športna informativna oddaja - 21.00 Dnevnik nore gospodinje, amer. film - 22.35 Brane Rončel izza odra KANALA 8.00 Dobro jutro- 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 1. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) ■ 10.25 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 1. dela) ■ 12.15 Žametne vrtnice (ponov.) -14.00 Novice • 16.00 Novice -17.15 Siam (ponov.) -17.45 Gorski zdravnik (2. del avstij. naniz.) - 19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (amer. naniz, 36. del) - 20.00 Zlata dekleta (amer. hum. naniz.) - 20.30 Dva stara mačka (amer. film) - 22.15 Jonathan (oddaja o turizmu) • 22.45 Gost pike na A - 23.00 Novice - 23.05 Rodeo (glas. oddaja) - 0.15 CNN poroča TOREK, 20. II. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.30 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.25 POČITNIŠKI PROGRAM DREJČEK IN TRUE MARSOVČKI, 9/10 9.40 RADOVEDNI TAČEK 9i5 SOLZA POLNA SMEHA, lut. igrica 10.35 SUPER STARA MAMA, 2. del angl. naniz. 11.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 SKRIVNOST HOKEJSKEGA PAKA, ponov. kan. filma 13.00 POROČILA 13.05 UNGO, TV IGRICA 14.25 TEDENSKI IZBOR AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 7/10 14.55 OBZORJE DUHA 15.25 TETOVIRANA, nem. drama 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 7/25 17.25 ANETA, češka nadalj, 2/6 18.00 IZZIVALCI, franc, naniz, 6/52 18.35 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 45 LET SLOVENSKEGA OKTETA, prenos iz CD 20.55 DOSJE 21.45 ROKA ROCKA 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 POSLOVNA BORZA 23.25 COSBYJEVI PRIMERI, angl. naniz,4/13 SLOVENIJA 2 Opomba: Sierra Nevada: Slalom 9.55, L tek in 2. tek 12.55 (m) 9.00 Euronews - 9.25 Osmi dan -11.45 Tedenski izbor: Starodavni vojščaki, amer. dok. serija; 12.10 Alpe Jadran; 13.40 Nedeljskih 60; 14.40 Trend, oddaja modi; 15.40 Shingalana, avstral. dok. nadalj, 3/4 -16.05 Okus po zločinu, ponov. 6. dela - 17.00 Sierra Nevada '96 -18.00 Po Sloveniji -18.45 TV ambulanta -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.55 Učitelj, franc, nadalj, 19/24 - 21.40 Študentska pisma - 22.10 Oči kritike - 23.00 Odisej in sin, tv priredbaa mladinskega gledalilšča KANALA 8.00 Dobro jutro - 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 2. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Dežurna lekarna (ponov. 64. dela) -11.00 Jonathan (ponov.) -16.00 Novice -16.35 Rodeo (ponov.) - 17.20 Risana serija - 17.45 Gorski zdravnik (3. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A - 19.30 Družina Adams (37. del. amer. risane serije) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Državnik novega kova (angl. naniz.) - 21.00 Karma (oddaja na meji) - 22.10 Tvegani podvigi (dok. oddaja) - 22.45 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča SREDA, 21. II. SLOVENIJA 1 8.45-1.25 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.20 POČITNIŠKI PROGRAM TINKO POLOVINKO, glas. praljica 9.40 BRIŠI PIŠI: BAR - MLEKARNA 9.50 RISANKA 10.00 SUPER STARA MAMA, 3. del angl.naniz. 10.25 ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.50 ROKA ROCKA 11.45 DOGODEK V ROSWELLU, angl. dok. oddaja 12.35 SLAVNOSTNI KONCERT 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 16.00 DOSJE, ponBv. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POD KLOBUKOM 18.00 IZZIVALCI, franc, naniz, 7/52 18.35 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DOSJE J. K, domača serija, 2/3 20.55 TRAMVAJ POŽELENJE amer. film (ČB) 23.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.30 COSBYJEVl PRIMERI, amer. naniz, 5/13 0.20 GLAVNI OSUMUENEC, angl. naniz, 2/6 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -11.30 Tedenski izbor: Tv ambulanta; 12.00 V žarišču; 12.30 Oči kritike; 13.20 Odisej in sin; 14.30 Očkov duh, amer. film; 15.50 Dosje J. K, ponov, 1/316.35 In motje bo povedalo, ponov.; 17.25 Pisma -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izobraževalna oddaja -19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.35 Športna sreda - 20.55 Odbojka (m) - 22.30 Slovenci v svetu ■ 23.15 Slavnostni koncert KANALA 8.00 Dobro jutro • 8.05 Novice - 8.15 Gorski zdravnik (ponov. 3. dela) -10.00 Družina Adams (ponov. 37. dela) -10.25 Karma (ponov.) -12.00 Novice -16.00 Novice • 16.45 Poslovna tveganja (ponov.) -17.45 Državnik novega kova (ponov. 24. dela) -17.45 Gorski zravnik (4. del avstij. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (38. del amer. risanke) • 20.00 Sirene (24. del amer. naniz.) - 20.50 Unpato (pogovor v studiu) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Živeti danes (dok. oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča 11 DOLENJSKE |j| BELE KRAJINE j j ■ ■ Vj v J [ js 1 |03.0 MHZ JI . ...V ČETRTEK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika -19.30- 24.00 Kinetoskop, Altergodba PETEK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept — 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30-24.00 Večerni program ČETRTEK, 15.2. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.15 Pro-motor poroča - 19.00 Rockovski sprehod - 20.00 Punk večer z glasbenimi gosti: skupina Bacili - 23.00 Rock balade PETEK, 16.2. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila - 18.10 Ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Evergreeni - 22.00 Kviz z evergrceni - 24.00 Nočni skok SOBOTA, 17.2. 5.30 Domača glasba - 7.00 in 9.00 Poročila - 9.15 Praktični kotiček -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi-15.00 Poročila -17.00 Sraka imadolgi rep -18.00 Poročila- 21.00 Sobotna super veselica -1.00 Polke, valčki in popevke POSLEJ DIGITALNI METULJ - Marko Pezdirc ima v domači hiši p Bršljinu že štiri leta snemalni studio Metulj. Zanj vedo vsi najboljši slovenski ansambli in pevci. Pred dnevi je bila v studiu majhna slovesnost, saj je Marko studio popolnoma prenovil in opremil s 40-kanalno digitalno mešalno mizo in je studio sedaj opremljen z digitalnim zapisom posnetega materiala. Tak studio je med štirimi najbolj opremljenimi v državi. Marko se poleg snemanja novih skladb, ki je zelo težavno delo tako za tehnika kot glasbenike, ukvarja tudi z prepevanjem in igranjem. Pred leti je izdal samostojno kaseto Dnevi tečejo, sedaj pa že pripravlja novo, na kateri bo deset novih skladb. Ta čas pripravlja novo kaseto tudi ansambel Franca Potočarja (na sliki levo). Nova kaseta bo izšla približno čez mesec dni. (Foto: J. Pavlin) DRUGI JAZZOVSKI VEČER PRI SLONU - Kaže, da smo v Novem mestu le dobili lokal, kjer je mogoče občasno prisluhniti še kakšni drugim glasbenim smerem, ne samo tisočkrat zlajnani zabavni glasbi. Pri slonu so minulo sredo, 7. februarja, pripravili že drugi jazzovski večer. Tokrat se je predstavila skupina mladih jazzistov iz Ljubljane, ki so pod imenom Trouble time jazz quartet začeli nastopati šele pred kratkim in je bil nastop v Novem mestu njihova druga javna predstavitev. V kvartetu igrajo: Erik Marenče (klavir), Rok Svetlič (kontrabas), Davor Skočič (bobni) in Novomeščan Marjan Dovič (violina). Večer je lepo uspel, saj so fantje predvajali zanimiv izbor klasičnega jazza in pokazali, da jim bistvo jazza, improvizacija, ni tuja. (Foto: M. Markelj) DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Milanu Glavanu iz Velike Lese. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Snežni valček - ANS. RUBIN 2 (4) Slovenskim družinam - ANS. VINKA CVERLETA 3 (1) Ne lažem - ANS. MIRO KLINC 4 (5) Mama - ANS. STOPAR 5 (7) Ti ne veš - ANS. TONIJA HERVOLA 6 (3) Planinska - ANS. BISTRIŠKI ODMEV 7 (9) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET 8 (6) Na božič nihče ni sam - ANS. NAGELJ 9 (8) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA 10 (-) Gorski kralj - FANTJE IZPOD ROGLE Predlog za prihodnji teden: Ribič - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA KUPON ŠT. 7 Glasujem za:______________________________________ Moj naslov: ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ^ DAN ODPRTIH VRAT NA OŠ DOBOVA - V soboto, 3. februarja, smo na kulturni dan imeli dan odprtih vrat. Povabili smo profesorje in učence glasbene šole Brežice, člane plesne šole Lukec, mešani pevski zbor Dobova, godbo na pihala iz Loč, horniste iz Dobove in zelo uspešnega harmonikarja Danijela Ivšo. Vsaka učilnica na nižji stopnji je imela v gosteh eno vrsto glasbenih instrumentov: trobila, pihala, godala, citre, kitare, klavir, harmoniko in solo petje. Program se je odvijal še v jedilnici in v športni dvorani. Ta dan je bilo na naši šoli res živahno, saj je prišlo tudi veliko staršev, krajanov in gostov. Na koncu smo povprašali obiskovalce, kako jim je bil ta dan všeč. Vse odgovore bi lahko strnili v eno samo besedo -čudovito. In vsak učenec je odhajal z mislijo: “Jaz bom igral na harmoniko, jaz na citre, jaz na saksofon, jaz se bom učil solo petja, jaz bom plesal... ” (Rok, Tadeja, Ajda, Marjana, Maja in Danijela iz novinarskega krožka OŠ Dobova) SEVNISKI OSNOVNOŠOLCI PRI ŽUPANU - Sevniški župan Jože Peternel je v času županovih uric sprejel tudi mlade novinarje sevniške osnovne šole, kjer jih je seznanil s svojim delom, jih prijetno pogostil in odgovoril na vsa vprašanja mladih novinarjev. Začetno tremo je premagala sproščenost in občutek, da tudi tako pomembni ljudje živijo z našimi malčki. Velikodušno nam je pomagal tudi denarno, saj nam je prispeval znesek za enega učenca, ki se bo udeležil novinarske delavnice v Rogaški Slatini. Vsi se mu iskreno zahvaljujemo. Ponosni smo, da imamo na tako odgovornem mestu takšnega moža. (Novinarji OŠ Sava Kladnika, Sevnica, foto: Drago Slukan) ČEBELICE PRIPRA VUAJO SVOJE PRVO GLASILO - Skupina otrok iz WO Bršljin nima kar tako imena “čebelice”, saj so otroci, ki bodo drugo leto prvič prestopili šolski prag, zelo pridni in dejavni. Skupaj s svojima vzgojiteljicama Majdo Turk (zadaj prva z leve) in Darjo Sluga (na desni) so se namreč odločili, da bodo izdali svoje prvo glasilo, ki se bo imenovalo kako drugače kot Čebelice. V njem bodo mladi novinarji objavili svoje najrazličnejše prispevke, pesmice,preštevanke, slike in fotografije, ki jih že zagnano zbirajo in pripravljajo. Časopis bodo dobili starši otrok, ki bodo verjetno presenečeni nad njihovo ustvarjalnostjo. Nekaj najbolj zagnanih otrok je že sedaj odločenih, da bodo postali novinarji. Torej, čebelice, veselo na delo! (Foto: L. Murn) MI-ADI LAŠČANI NA CERKUANSKEM - Čeprav je velik del občine Velike Lašče na demografsko ogroženem območju, nam je letos uspelo popeljati vse šolarje v šolo v naravi, s podobnim se lahko pohvalijo le redke šole. Kar 29 šolarjentizmed 41 smo posodili smuči in smučarske čevlje, vpeljali pa smo tudi obročno odplačevanje za to šolanje. Že četrto leto zaporedje bila šola smučanja na Cerkljanskem. Stanovali smo v hotelu v Cerknem in se vozili na smučišče Črni Vrh. Šola smučanja je trajala od 29. januarja do 2. februarja. Učenci so bili z ozirom na znanje smučanja razporejeni v štiri skupine, ki so jih vodili smučarski voditelji dr. Gorazd Kolar, prof. Metod Kolar, prof. Martina Venturini in prof. Edi Zgonc. Čas po smučanju smo izkoristili za ogled zanimivosti Cerknega, za ogled cerkljanskih mask, seznanili pa smo se tudi z globinskim vrtanjem, saj so v globini 2000 m naleteli na 45 stopinj C toplo vodo, kar pomeni, da bo Slovenija kmalu dobila še ene toplice. (Besedilo in slika: Edi Zgonc) IHi (L PRAZNOVALI SMO KULTURNI PRAZNIK 7. februarja smo tudi na naši šoli praznovali slovenski kulturni praznik. Kmalu po dvanajsti uri smo se zbrali v šolski telovadnici. Članice pevskega zbora so zapele odlomek Zdravljice. Simona je brala o Prešernovem življenju in delu, vmes pa so recitirali nekatere njegove pesmi. Nato sta nastopila Suzana in Sebastjan z odlomkom iz igrice Tajno društvo PGC. Letos smo prvič pripravili literarni natečaj, v katerem smo sodelovali mnogi učenci od 1. do 8. razreda. Pisali smo zgodbe in pesmi po lastnem izboru. Na prireditvi so nagradili preko 20 izdelkov in jih tudi prebrali. Bil sem vesel, kajti med nagrajenci sem bil tudi jaz. V počastitev jpraznika smo pripravili razstavo o Prešernu in knjižno uganko v šolski knjižnici. V ponedeljek pa poj-demo še v kino v Črnomelj, kjer si bomo ogledali film Pocahontas. JOŠT HOBIČ, 5.r. OŠ Stari trg ob Kolpi ŠMIHELČANIV KC JANEZA TRDINE Drugim pustiš, da so, kar so. Drugi pustijo tebi, da si, kar si. S temi besedami se je začela otvoritev razstave na temo Vsi drugačni, vsi enakopravni, ki je bila v torek, 16. januarja, ob 17. uri v KC Janeza Trdine. Svoja razmišljanja na to temo smo v sliki in besedi, predstavili učenci višje stopnje OŠ Šmihel. Na prireditvi smo sklenili, da z razstavo o mirovništvu, enakopravnosti in drugačnosti našega dela še ni konec, ampak da je razstava le vzpodbuda zanaprej. Prireditev je povezovala Petra Bukovec, nastopili pa so mlajši mladinski pevski zbor, Orffov orkester in učenci, ki so našo šolo zastopali na mednarodnem taboru v Piranu. Zaigrali so igrico, s katero so v Piranu predstavili našo šolo, naše mesto in Dolenjsko. Zahvaljujemo se številnim obiskovalcem, še posebej pa gostom iz Zavoda RS za šolstvo in predstavniku mestne občine, ki nas je tudi pozdravil. ANJA HLAČA, 6.a OŠ Šmihel OBISKALI SMO HUGA Učenci OŠ Šmarjeta smo se jeseni prijavili na tekmovanje v televizijski igrici Hugo. Končno so nas sredi januarja povabili in v našem 7.a razredu je zavladala prava panika. Mrzlično smo se začeli pripravljati: naredili smo transparente, na šolskem računalniku smo vadili Huga, po šoli smo prenašali naš zaščitni znak, sonček itd. Napočil je dan odhoda. Na RTV Ljubljana so nas peljali skozi skladišče, v katerem so zlozene scene znanih oddaj, v studio 4. Začudeno smo si ogledovali številne reflektorje in kamere. Izza kulis sta se primajala voditelja Špela in Grega in snemanje se je pričelo. Najprej smo se v neodločeni igri pomerila dekleta. Šmarječani smo kot gosta povabili poslanca iz naših logov Toneta Anderliča, ki pa se je pri igranju izkazal tako kot v parlamentu, slabo. Fantje smo bili boljši in smo za las premagali Šmihelčane. Zaslužili smo 16 tisoč tolarjev. Naš predstavnik se je uvrstil tudi v finale in zmagal. Dobre volje smo se odpeljali domov. MOJCA ČARMAN, JERNEJ DARQVEC, 7.a OŠ Šmarjeta SREČANJE Z REŠČIČEVO USTVARJALNOSTJO Osnovna šola dt. Pavla Lunačka v Šentrupertu je ob kulturnem prazniku učencem predstavila ustvarjalnost ilustratorja Lucijana Reščiča. Umetnik je začel kot likovni urednik pred več kot 20 leti pri revijah Samorastniška beseda in Srečanja, nadaljeval pri Rasti, vzporedno pa se predstavil tudi kot knjižni ilustrator. V zadnjem obdobju je ustvaril likovno podobo knjigam priznanih umetnikov, na primer Severina Šalija, Pavleta Zidarja, Jožeta Dularja, Svetlane Makarovič, Toneta Pavčka, Josipa Jurčiča, Vide Brest, v letm šolskem letu pa ustvarja likovno podobo za otroško revijo Kekec. Reščič je pogost gost šentruperške šole, saj je ustvaril likovno podobo za šolsko glasilo Pozdravljeno, zeleno drevo, hkrati pa je na stalni razstavi Izvirne ilustracije mladinskih del njegovih že preko 120 ilustracij. Učenci so si radi pogledali ilustracije del Svetlane Makarovič Kokokoška Emilija, Kaj lepega povej in Medena pravljica, hkrati pa so spoznali, da je tudi ilustracija zelo zahtevno delo. Sodeč po naročilih, ki jih Lucijan Reščič ima, je danes zelo iskan ilustrator. JOŽE ZUPAN NA ŠPORTNEM DNEVU V petek smo imeli športni dan. Najprej sem mislil, da bom smučal v Vrhpolju, a mi je oči dovolil smučanje na Rogli. Na Roglo smo se odpeljali z avtobusom. Dobli smo smučarske karte. Zelo lepo seje bilo voziti z vlečnico, ki se imenuje sidro. Še lepše pa mi je bilo, ko sva zvočijem smučala po strmini navzdol. Športni dan je kar prehitro minil. V avtobus smo pospravili smuči in se veseli odpeljali domov. SIMON TURK, 2. a OŠ ŠENTJERNEJ “KORAJŽA VELJA” V ŠENTJANŽU V torek, 23. januarja, smo imeli v OŠ Milana Majcna v Šentjanžu zabavnoglasbeni festival Korajža velja. 30 pogumnih osnovnošolcev, mladih talentov od 1. do 8. razreda, se je zbralo v telovadnici. G. Marjan je igral, g. Bogo Hvala pa nam je pomagal z nasveti in nas poslušal. V treh urah smo se pripravili na javni nastop. Ob 11. uri so se v telovadnici zbrali vsi naši sošolci, učitelji in nekateri starši. Nastopili smo vsak s svojp pesmico in g. Hvala iz Studia H iz Trbovelj nas je vse pohvalil. Mlade novinarke OŠ Milana Majcna, Šentjanž ŠOLSKI RADIO Minilo je že nekaj časa, odkar med odmori ne slišimo več našim srcem ljubih melodij in živahnih glasov učencev 8. razredov. Šolski radio, ki je deloval dva meseca pod vodstvom 8.a in 8.b razreda, so zaradi slabega ozvočenja in neprimernega vodenja odpovedali. Tako sedaj glavni odmori ne minevajo več z melodijo v naših srcih in z veselim razpoloženjem, temveč z mrkostjo in s pozornost zbujajočimi kriki s hodnikov. Večina učencev želi, da bi težave, ki so nastale, bile odpravljene v najkrajšem času in da bi začel delovati radio pod vodstvom obeh osmih razredov. KATARINA DRENIK OŠ Bršljin ZIMA Moj ati je imel sanke. S sestro sta se racla sankala. Nekega večera pa nista pospravila sank, in ko sta se naslednje jutro zbudila, jih ni bilo več. Bila sta žalostna. Oče in mama sta nato kupila lesene smuči. Takrat še ni bilo pancerjev, ampak so nosili škornje. Namesto avtomatov so bile preproste vezi. Od takrat naprej se je moj ati samo smučal. Moja mamica je imela sanke, ki so bile nekoč od moje babice. Sanke so bile lesene, za tri otroke. Moja mamica in njena sestrica sta se sankali skupaj. Otroci so včasih s sankami naredili vlak. Skupaj so se spustili po bregu. Otroci so se radi kepali, delali snežake, igluje in se drsali. AJDA HUDOKLIN, l.b OŠ Dolenjske Toplice NOVO elmot i d.o.o. Novo mesto 068/324-400 TRGOVINA Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM IN ELEKTROINSTALACIJE Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo: ŽLEBEJ 7, Bršljin, Novo mesto (100 m mimo Pionirjeve upravne stavbe) Priporočamo se za obisk! pridali tudi mladi osnovnošolci iz Škocjana. V bogatem kulturnem večeru z naslovom »Kako naj rečem svetu, da bo moj« .so nastopili pevci, glasbeniki, recitatorji, igralci in plesalci, ki so navdušili polno večnamensko dvorano osnovne šole. Proslavo je popestril še mešani pevski zbor kulturno-umetniškega društva Franc Bogovič iz Dobove pod vodstvom pevovodje Juriče Grakaliča, kije tudi učitelj glasbe na škocjanski osnovni šoli. (Foto: T. G.) Avto boljši, cena Omejene količine modela Accent 1,3 LSi 1000 dem ceneje. Sedaj že za 16.500 dem. HYunam gCC**# Avtomobili Hvundal Accent so bogato opremljeni zmogljivi varni in udobni. Kupite jih lahko tudi na kredit ali ieasing. Garancija za vse modele velja tri leta ali 100 000 prevoženih km PRODAJA: EMINENT d.o.o., Kandijska 14, 68000 NOVO MESTO tel.: 068/28-950, 323-902 EMINENT d.o.o., Cesta krških žrtev 51, 68270 KRŠKO, tel.: 0608/22-950 komu mar moč bruzznačaja BARLOG d.o.o., Obrtniška 18, 68210 TREBNJE, tel.: 068/45-700 DOLENJSKI LIST Kako premagati bolečino? k)MOČ DOMA PO ZDRAVILIŠKI TERAPIJI Zdravilišča so tisti prijazni hrami zdravja in miru, kamor se zatečemo, kadar nas pestijo zdravstvene težave, ki se z leti rade stopnjujejo in ponavljajo. Mnoga slovenska zdravilišča so zelo dobro opremljena s sodobnimi napravami za ugotavljanje zdravstvenega stanja in za izvajanje ustrezne terapije. Ko pa se vrnemo domov, smo prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti pri premagovanju bolečin. Prenosna masažna blazina Vibroser, o kateri smo že precej pisali, je pripomoček, ki nam tedaj lahko zares pomaga. Pri mnogih vrstah bolečin - zlasti pri kroničnih revmatskih težavah, pri bolečinah zaradi okvare hrbtenice in sklepov, pri bolečinah v nogah itd. zadošča že 5-10-minutna masaža, da te bolečine ponehajo. Blaga masaža (Vibroser deluje na baterije) učinkuje pomirjevalno na vse telo in s tem tudi na počutje. Tudi boljši spanec in bistveno manjša poraba tablet proti bolečinam je prednost take masaže. O vsem tem in o delu v zdravilišču je na naše vprašanje dr. Apolonija Ahačič Kokovnik, zdraviliška zdravnica (za zdraviliško dejavnost se je dodatno izpopolnjevala v Nemčiji) iz Zdravilišča Rogaška odgovorila: “Pacientom se pri nas zares temeljito posvetimo: najprej pri pregledu in ugotavljanju zdravstvenega stanja, nato pri določanju terapij in potem pri spremljanju učinka terapij. Imamo sodobne terapevtske metode in široke možnosti za diagnostiko. Poleg osnovne terapije nudimo pacientom še razne kopeli, masaže, fango, fizikalno terapijo, sprostilne terapije, programe za osteoporozo itd. V zdravilišču je pacient preskrbljen in se dobro počuti. Kaj pa doma? Doma običajno ni časa za to. In pripomoček, kot je Vibroser, je lahko zelo dobrodošel v primerih, ko je masaža priporočljiva. Ker v nekaterih primerih Dr. Apolonija Ahačič Kokovnik: “Vibroser je lahko zelo dobrodošel v primerih, ko je masaža priporočljiva. ” ni priporočljiva, je pametno, da se pacient z zdravnikom predhodno posvetuje. Sicer pa je tak pripomoček idealen za umirjanje napetosti pri stresnih situacijah, pri odpravljanju bolečin zaradi preobremenjenosti, poklicnih prisilnih drž, dolgega sedenja na potovanjih in pred televizorjem itd. in še posebej pri starejših, ko se pojavljajo bolečine zaradi degenerativnih sprememb na hrbtenici. Bolečine pač lajšamo na različne načine in Vibroser je eden od učinkovitih pripomočkov, ki je enostaven in tudi široko uporaben.” Vibroser je atestiran in registriran kot pomožno zdravilno sredstvo z dveletno garancijo. Prejel je zlati znak slovenska kakovost. Informacije lahko dobite po telefonu 061/129-17-94, preizkusite in nabavite pa ga lahko v trgovinah MEDIŠ, Kastelčeva 9, v Novem mestu ter MEDICOPHARMACIA, Mali trg 4, MEDPRO-TECT, Celovška 43, in SANALABOR (v Intersparu) v Ljubljani. DZS, d.d. Ljubljana, Mali trg 6 K sodelovanju vabimo delavke, ki bi v manjšem POČITNIŠKEM DOMU v PIRANU opravljale pogodbena dela.in sicer: KUHARICO za samostojno opravljanje in vodenje kuhinjskih del SERVIRKO - KUHINJSKO POMOČNICO za serviranje hrane, prodajo pijač, pomoč pri delu v kuhinji in pri pospravljanju KUHINJSKO POMOČNICO za pomoč pri kuhinjskih opravilih, pospravljanju sob in drugih prostorov Prednost pri sklenitvi pogodbe imajo delavke z izkušnjami pri podobnih delih. Delo traja od 1. junija do 15. septembra 1996. Kandidatke naj pisne ponudbe z opisom delovnih izkušenj pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DZS, d.d., 61000 LJUBLJANA, MALI TRG 6, KADROVSKI ODDELEK Pl KREKOVA BANKA d.d UPOKOJENCI V jeseni življenja je človek • zrelejši, ker so ga Izkušnje naučile, • bogatejši, ker ve, kaj je resnično bogastvo, • pametnejši, ker ve, komu lahko zaupa. ČAS |E, DA SE ODLOČITE. Zato Vas vabimo, da svojo pokojnino sprejemate na hranilno knjižico ali tekoči račun pri Krekovi banki. ZAGOTAVLJAMO VAM • brezplačno vodenje računa, • brezplačen dvig gotovine na poštah, • možnost dviga gotovine na bankomatih, • prijazno in hitro postrežbo v naših enotah v Mariboru, na Slomškovem trgu 18, tel. 062/222-261, v Ljubljani, na Pogačarjevem trgu 2, tel. 061/13-28-135, v Novem mestu, na Prešernovem trgu 1, tel. 068/322-190, v Novi Gorici, na Bevkovem trgu 2, tel 065/26-654, v Zrečah, na Cesti na Roglo 1II. tel .063/762-575, v Šoštanju, v Ulici Lole Ribarja 2, tel. 063/881-369, v Kopru, v Ulld Zore Perdlo Godina 2, tel. 066/392-311, v Murski Soboti, v Ulici Arhitekta Novaka 13, tel. 069/21-136, kjer Vam bomo radi tudi svetovali. Za tiste, ki se boste za našo banko odločili do konca marca, smo pripravili posebno presenečenje. DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA! DEŽURNE trgovine V soboto, 17. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo neslo: od 7. do 19. ure: Market Seidlova cesta od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16, ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela, od 6.30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market ■ Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 18. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Pogača Glavni trg 22, Samopostrežba Mačkovec, Market ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Čolna vas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima Osnovna šola Škocjan Škocjan 51, 68275 Škocjan razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 učitelja(-ici) razrednega pouka 2. 1 učitelj(-ica) razrednega pouka v romskem oddelku 3. 1 učitelj(-ica) gospodinjstva - vodja šolske prehrane 4. 1 učitelj(-ica) nemškega jezika 5. 1 vzgojitelj (-ica) 6. 1 kuharica Pogoj pod 1., 2., 3., 4. in 5. točko: - višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri Pogoj pod 6. točko: - IV. stopnja izobrazbe - smer kuhar Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, le pod točko 5 za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov šole. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO LOKACIJ Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto obvešča vse interesente, da sta na oglasni deski mestne občine Novo mesto objavljena javna razpisa za oddajo lokacij za: — gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta za trgovino za osnovno preskrbo v Stopičah — gradnjo dvoetažnega parkirnega prostora v Ločni v Novem mestu Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1. Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto Rent - a - limo Informacije in naročila: LANG COMERCE d.O.O. WTC, Dunajska 156 61000 Ljubljana Tel.&fax: 061/16-88-339 Rent-a-car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINIBANIH VOZIL POPUSTI ZA DALJŠE NAJEME. Mercator - Dolenjska, d.d. Prodajni center Mirna organizira na Mirni 15. in 16. februarja od 10. do 17. ure in v soboto, 17. februarja, od 8. do 13. ure AKCIJSKO PRODAJO • program sedežnih garnitur - TOM Mirna • program dekorativnih tkanin - TOM Mirna • program GARANT Polzela (spalnice, otroške sobe, dnevne sobe, omarice za čevlje, pisalne mize, vzmetnice, stoli) • program preprog in talnih oblog OD 10 DO 40% NIŽJE CENE PRIČAKUJE VAS “MERCATOR”, NAJBOLJŠI SOSED Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom TEKSTIL KONFEKCIJA ADLEŠIČI, d.o.o. - v stečaju, objavlja DRAŽBENI OKLIC Dne 5.3.1996 ob 10. uri bo na sedežu stečajnega dolžnika v Adlešičih 3a, p. Adlešiči, javna dražba premoženja stečajnega dolžnika. Na javni dražbi se bo prodajalo premoženje stečajnega dolžnika, ki obsega: - poslovni objekt v izmeri 1.400 m2 tlorisne površine s pripadajočim dvoriščem in zemljiščem, ki je vpisan v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Črnomlju pod vi. št. 737, k.o. Adlešiči, - kompletno opremo za izdelavo konfekcije Ogled sredstev in informacije glede izklicnih cen in načina prodaje je mogoče dobiti na sedežu dolžnika na dan javne dražbe od 8. ure dalje, prej pa pri stečajnem upravitelju Martinu Drganu po telefonu št. (068) 25-100 od 15. ure dalje. Izklicna cena za celotno premoženje v kompletu je 415.000 DEM, izklicna cena za poslovni objekt je 375.000 DEM in za opremo 40.000 DEM, vse vplačljivo po Srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Poleg določenih cen plača kupec še prometni davek in svoje stroške nakupa. Prednost ima ponudnik za celotni komplet poslovnega objekta in opreme, če takšnega ponudnika ni, se lahko proda samo objekt za izklicno ceno 375.000 DEM ali samo oprema v kompletu za izklicno ceno 43.000 DEM. Tudi v tem primeru plača davek in stroške nakupa kupec. V primeru, da za celotno opremo v kompletu ni ponudnika, se oprema prodaja po posameznem kosu po ceniku, ki bo na ogled eno uro pred začetkom javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse domače pravne in fizične osebe, pri čemer morajo pooblaščenci pravnih oseb na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino na žiro račun št. 52100-690-68312 ali deponirati varščino v višini 10% izklicne cene najpozneje eno uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brezobrestno oz. v gotovini deponirana sredstva takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v roku 15 dni po končani dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Sredstva se bodo prodajala po načelu videno - kupljeno. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke Ljubljana, Cankarjeva 5 razpisuje prosti delovni mesti v Republiški upravi za javne prihodke, izpostava Novo mesto 1. VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC II Zahtevani pogoji: visoka ali višja izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri, 4 ali 4 in pol let delovnih izkušenj. 2. SODELAVEC I Zahtevani pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali druge 4-letne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Poleg že navedenih pogojev morajo kandidati, ki se bodo prijavili na razpisani delovni mesti, izpolnjevati še posebne pogoje po Zakonu o delavcih v državnih organih (Ur. list RS št. 15/90). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj pošljejo kandidati v 8 dneh po razpisu na Republiško upravo za javne prihodke, izpostava Novo mesto, Novi trg 6, Novo mesto. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. OBČINA ŠENTJERNEJ Trubarjeva c. 5 ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN VARSTVO OKOLJA Obveščamo vse občane Občine Šentjernej, da bomo s 15.2. 1996 začeli z izdelavo lokacijske dokumentacije za neposredne posege v prostor na svojem območju. Vloge bodo lahko investitorji podali na sedežu Občine Šentjernej v času uradnih ur: • ponedeljek: od 7. — 15. ure • sreda: od 7. — 17. ure • petek: od 7. — 14. ure Vse dodatne informacije lahko potencialni investitorji dobijo na Občini Šentjernej, oddelek za varstvo okolja, osebno ali po telefonu 068/81 -408. POSEBNA PONUDBA — PRODAJA STROJEV ZA ORODJARSKO IN KOVINSKO GALANTERIJO Prodajamo stroje za izdelavo orodij: stružnica TNP 160 B Prvomajska Raša s kovinsko omarico in noži — stružnica TG Prvomajska — Ivanec z okroglimi vodili, kovinsko omarico z orodjem in noži gravirno-kopirni stroj Decel GK 21 z leseno omaro in vsemi pripadajočimi orodji in modelnimi številkami — mehanska stružnica VVeiller okrogli brusilni stroj Schaud s kovinsko omarico in pripadajočimi orodji — stroj za ploskovno brušenje ABA — žaga za razrez materiala hidravlična stiskalnica z vsemi pripadajočimi pripravami — dve hrastovi delovni mizi s predali in orodjem — dve leseni stojali za odlaganje materiala — brusilni stroj — prosto stoječi (za poliranje) — trije brusilni stroji, vpeti v stojalo, K temu orodju pripada še ostala oprema in stroji ter nedokončani izdelki in material ter drobni inventar in pohištvo. OCENJENA VREDNOST: 164.000 DEM PRODAJNA VREDNOST: 55.000 DEM Pokličite Banko CrediJanstalt, d.d.,Ljubljana, tel. št. 061/132-02-80. Ponudba velja do prodaje. KROJAŠKO PODJETJE, TREBNJE tel./fax: 068/44-080 GUBČEVA CESTA 28, TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto vodja računovodsko-finančne službe Od kandidatov pričakujemo: — višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri — obvladovanje dela z računalnikom — 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na enakem delovnem mestu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidate prosimo, da pošljejo prijavo z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj na gornji naslov. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. ŠMARJE 13. 68310 ŠENTJE Til : 068 81 118, Fac MMl DOLENJSKE TOPLICE, p.o. Tovarna čevljev BOR Dolenjske Toplice obvešča, da v svojih skladiščnih prostorih prodaja obutev po tovarniških cenah! (moška, ženska in otroška obutev) VSAK DAN MED 6. IN 14. URO! IZJEMOMA TUDI V SOBOTO, 24. 2., IN 2. 3. MED 8. IN 14. URO! Po 19. 2. 1996 posebno ugodna ponudba vzorčnih modelov in zalog! 0 -O Pooblaščen zastopnik za svetovanje, montažo in servis mobitel. RE. Novo mesto Ljubljanska 27 Tol.: 068 / 323 000., ELEKTROTEHNA SET Novi trg Novo mesto * ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL * GOSPODINJSKI APARATI * MALI GOSPODINJSKI APARATI * AKUSTIKA UGODNO OD 5. do 25. FEBRUARJA 1996 TV aparat 51 cm TTX Goldstar 49.900 SIT Glasbeni stolp 101 Goldstar 47.900 SIT Klaviature GEK 525 Goldstar 65.000 SIT Vabimo vas na novo lokacijo trgovine Elektrotehna na Novem trgu. Veseli bomo vašega obiska! V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki tako zelo boli. 13. februarja je minilo leto dni,odkar nas je za vedno zapustil ljubljeni sin in brat MITJA PATE Rodine 6 pri Trebnjem Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. ______Žalujoči: mami, ati in sestra Klavdija Uf A & ^Cm/ o ‘c«v ti i- ■* (068) 324-377 j ZAHVALA 25. januarja smo se v Kloštru na pokopališču poslovili od naše drage sestre, svakinje in tete MARIJE NOVAK Grofove Mirne iz Gradca 44 V srcih čutimo veliko hvaležnost do vseh, ki ste ji v njenih zadnjih 12 letih tako nesebično pomagali, da seje vedno znova veselila življenja, katerega si brez vaše pomoči ni mogla predstavljati. In če bi vse naštevali,komu gre zahva-la, bi verjetno nehote koga izpustili. Zato prav vsem, pa tu-di tistim, ki ste ji dali toplo besedo, izkazali spoštovanje na njem zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 37. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric MARJAN NOSE Rumanja vas 38 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam s pristno človeško toplino stali ob strani v urah preizkušnje. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala vaščanom, delavcem tovarne Krka, Splošni bolnici Novo mesto, učencem osnovne šole Vavta vas za denarno pomoč. Hvaležni smo g. župniku za daritev sv. maše ter cerkvenemu pevskemu zboru za sodelovanje pri maši. Hvala tudi Gasilskemu društvu Vavta vas za častno stražo in spremstvo, govornikom za tople poslovilne besede ter g. Adiju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat Bog plačaj! Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec LEOPOLD PANJAN elektromonter Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO Vsem, ki ste ga imeli radi, sporočamo, da je umrl naš ANTON PODKRIŽNIK upokojenec VSI NJEGOVI ZAHVALA Nepričakovano, komaj v 62. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in brat PAVEL BREZNIKAR Roženberk 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter svete maše. Hvala pevskemu zboru, govorniku in g. župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala družini Sitar in Dragu Kraševcu ter Andreji Ramovš za vso pomoč. Žalujoči: žena Magda, sinova Peter in Slavko z družinama, brat Franci, sestri Ani in Cilka z družinami, vnuki Anže, Monika, Ajda in Tina ZAHVALA Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica, tašča in teta MARTA DAMJANOVIČ Jovotova mama roj. Djuraševič Drage 1, Suhor Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter drugo pomoč in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedi Dragici Damjanovič za besede slovesa, g. župniku Hardiju za lepo opravljen obred in pevkam z Otov-ca. Imeli smo jo radi in za vedno bo ostala v naših srcih. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi moža in očeta, brata, sina in zeta FRANCA ROZMANA iz Prečne 41 se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena iskrena sožalja, za vse podarjeno prelepo cvetje in sveče ter svete maše. Posebno se zahvaljujemo družinam Muhič, Mrvar, Senica ter Tonetu Cesarju in njegovi ženi za nesebično pomoč, podjetju Novoteks Tkanina, TD Straža, tovarni Intertob Novo mesto za finančno pomoč, trobentaču za zaigrano Tišino ter gospodu župniku iz Prečne za vse opravljene molitve in lepo opravljen obred. Vsem in vsakomur, ki ie imel našega Francija rad, iskrena hvala za spremstvo k njegovemu preranemu zadnjemu domu. Žalujoči: žena Nada, sinova Matjaž in Marko v imenu vsega sorodstva I. Tuili za vas je čas zlato. j Enostavno, brezgotovinsko poslovanje s čeki ali Eurocard kartico j SKB banke, dvig gotovine ali plačilo računov 24 ur na dan na bančnih : P avtomatih ... to so le nekatere prednosti poslovanja z nami. ■ Račun za prejemanje pokojnine - tekoči račun ali hranilno knjižico -j lahko odprete v katerikoli naši poslovalnici, ki so po vsej Sloveniji. ! Podrobnejše informacije dobite v vseh poslovalnicah SKB banke in j na zelenem telefonu 080 15 15. MIMIKAM. ZAHVALA Pa pride grenka smrt, moj hramček bo zaprt... V 68. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric, tast in svak iz Novega mesta, Marjana Kozine 3 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence, cvetje in sveče ter ga na rodnem Potovem Vrhu v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, ki mu je lajšalo zadnje bolečine, g. Darku za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem za obredne pesmi in žalostinke, prijatelju Stanku za spoštljive besede ob odprtem grobu in Oklešnovim pogrebnikom za vzorno izpeljan pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ANTON ŽONTA ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. V 87. letu starosti nas je tiho zapustil dragi mož, očka, dedi in stric MILAN ZAJC kovaški mojster iz Mirne Peči Iz srca hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše in župnijski cerkvi. Posebna zahvala osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, GD Mirna Peč ter ostalim GD, sodelavcem Avtotehne VIS Ljubljana, mehanikom tovarne zdravil Krka-tozd Biokemija, DU Mirna Peč, ZB Mirna Peč in Obrtni zbornici Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred,govornikoma za ganljive besede in vsem prijateljem, znancem za izrečeno sožalje. Hvala sosedovim za vso pomoč in pevcem Sentjernejskega okteta za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem! Žalujoči: vsi njegovi Mirna Peč, Ljubljana, Domžale, Preska V SPOMIN Pomlad v vinograd bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in zajokala bo, ker tebe ni. V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš. 13. februarja je minilo žalostno leto odkar te ni več med nami, dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in tast FRANC ŠUŠTAR iz Srednjega Lipovca Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica FRANCA GRILLA K Roku 44, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih urah slovesa stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili sočutje žalosti ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti do preranega groba. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Kovinar Novo mesto, sodelavkam VVE Ločna I., KS Regrča vas, Društvu upokojencev Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem GD Šmihel za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric FRANC KOS z Odrge 4, Trebnje Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 9 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. V SPOMIN Minilo je leto, odkar ni več v našem domu naše drage mame ROZALIJE roj. Šporar iz Jelš pri Otočcu Vsem, ki postojite ob njenem grobu, naša iskrena hvala. Vsi njeni Jelše, 12. februarja 1996 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila draga žena, skrbna mama in babica ANGELA ŠTANGELJ roj. Nemanič Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili na zadnji poti in z nami delite našo žalost. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, recitatorki in pevkam, ge. ravnateljici osnovne šole Loka za poslovilni govor in g. Hitiju za dobro organizacijo obreda. Žalujoči: mož Rudi, otroci Mojmir, Jože, Srečko in Sonja z družinami Črnomelj, 2.2.1996 KRAŠEVEC ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, tast in stric JOŽE DRAGMAN iz Klemenčičeve 3 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za vse izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala družini Ašič za nesebično pomoč, delavcem Tkanine Novoteks, stanovalcem bloka in gospodu proštu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša teta AMALIJA OPARA roj. Rogelj iz Gorenje Nemške vasi pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom za darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto in Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni ■M. ' v \ W m' V SPOMIN V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori. Tvoj nasmeh med nami živi. 12. februarja minevata dve leti žalosti in praznine, kar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ljubega sina, brata, strica in svaka MATJAŽA TANKA iz Zapotoka pri Ribnici Naš dom je pust in žalosten. Tako radi smo te imeli, ne moremo se sprijazniti z resnico, da te ne bo več med nami. Hvala za vsako lepo misel nanj, postanek ob grobu in prižgano svečo. Vsi njegovi ot nii 94 m tum® %mw H\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM /A\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 15. februarja - Jurka Petek, 16. februarja - Julijana Sobota, 17. februarja - Silvin Nedelja, 18. februarja - Simeon Ponedeljek, 19. februarja - Konrad Torek, 20. februarja - pust, Leon Sreda, 21. februarja - Irena LUNINE MENE 19. februarja ob 0.30 - mlaj kino BREŽICE: 15.2. (ob 18. uri), od 16. do 19.2. (ob 18. in 20. uri) in 19.2. (ob 20. uri) drama Nevarna srca. 15.2. (ob 20. uri) melodrama Francozinja. 20.2. (ob 20. uri) drama Car-men. 21.2. (ob 20. uri) akcijski film Zlato oko. ČRNOMELJ: 16.2. (ob 20. uri) ter 17.2. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Poštar. KOSTANJEVICA: 17.2. (ob 18. uri) komedija Devet mesecev. 18.2. (ob 18. uri) romantična komedija Čorrina-Corrina. KRŠKO: 15.2. (ob 19. uri), 16.2. (ob 20. uri) in 18.2. (ob 18. uri) ameriško znanstvenofantastični film Zlato oko. METLIKA: 16. in 17.2. (ob 20. uri) akcijski film Specialist. 18.2. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Poštar. NOVO MESTO: Od 15. do 21.2. (ob 16., 18. in 20. uri) komedija Ace Ventura. Od 16. do 18.2. (ob 21.30) triler Skrivališče. SEMIČ: 17.2. (ob 19. uri) ameriški triler Plitvi grob. 18.2. (ob 18. uri) ameriški film Apollo 13. ŠENTJERNEJ: 16.2. (ob 18. uri) komedija Devet mesecev. 16.2. (ob 20. uri) romantična komeidja Corri-na-Corrina. TREBNJE: 16.2. (ob 19. uri) film Najini mostovi. * AMERIŠKI PREDSEDNIK, romantična komedija (The American President, ZDA, 1995, 110 minut, režija: Rob Reiner) “Resne težave imamo in potrebujemo resne ljudi, ” večkrat pravi predsednik Shepard, ki ga upodablja vedno najmanj solidni Michael Douglas, in mimogrede pove tisto, kar pravzaprav velja filmu in režiserju. Ameriški predsednik namreč nima težav samo na platnu. Film je tako pristal na samem dnu žanra, za katerega se zdi, da mu je ravno taisti režiser s “Ko je Harry srečal Sallv”pred leti postavil nov, višji in ugleden standard. Takrat mu je brez neokus- pa je tudi pacifist, ekolog in borec zoper nasilje. Seveda je to poklic nad poklici, toda njegovi božji veličini podlegajo vsi, tako njegov dobri prijatelj in šef kabineta (igra ga Martin Sheen), ki ga niti v najbolj zasebnih trenutnih ne zmore nagovoriti po imenu kot cvetličarka, ki v deliriju presenečenja, da vidi Njega, omedli. Sicer pa že njegov priimek Pastir govori o Izvoljencu. Poleg vsega pa Shepard poka od egocentičnega zadov dovo- Ijstva s samim seboj, pokrovite-tis........... nega banaliziranja in patetike us-elo pelo združiti simpatičnost in top- lino s kompaktno zgodbo, iskren olze smeh in solze. S “Predsednikom ” pa je Reiner vse te odlike postavil na glavo. Predsednik ZDA je zagotovo najbolj atraktiven in pozornosti deležen predsednik na svetu, prav tako pa je res, da zato še ne nosi insignij božanstva. Predsednik Shepard se namreč obnaša kot popoln oče ameriškega talilnega lonca, saj filantropično razume in ima rad vse, nekako samodejno Ijski je in nekako že podoben aristokratu. Kot da je na položaju od vekomaj in za vedno, kot da je Belo hišo podedoval s funkcijo vred. Ne vem, zakaj potem takega demokratično voljenega monarha zagrabi depresija vsakič, ko je treba državotvornost dokazati na konkretni ravni. Sicer pa je klečfdma v tem, da je predsednik vdovec. Ko sreča aktivistko zelenega lobija Sydney - igra jo blazirano afektirana, kot kakšna odrasla pubertetnica, Annette Bening, ki ne ponudi odgovora, zakaj je Warren Beatty zavrnil vse ženske sveta pubertetniško - vedno težje razmišlja z glavo. Postavi se vprašanje, “ali se lahko predsednik ZDA zaljubi in hodi na zmenke. ” Res hudo pa “rata”, ko predsednik, pojem javne osebe, misli, da ima pravico do zasebnosti. Seveda republikanci takoj urežejo štorijo o pozabljenih tradicionalnih vrednotah. TOMAŽ BRATOŽ Smeh na prepihu V kratkem se bo izteklo več ko dve leti neprekinjeno objavljanje anekdot in prigod o ljudeh z obeh strani Gorjancev. Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi, na pobudo Dolenjskega lista pa je Dular iz množice domala tristo zapisov izbral blizu 250 anekdot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je sredi decembra 1995 izšla lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu. Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je cena knjige le 1.710 tolarjev. N- Naročam NAROČILNICA izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu po ceni 1.710 tolarjev za izvod. Kpjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:___________________________________ Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_ n DOLENJSKI LIST h IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za 1. pol-Ietje4.680 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke J, za katere se plačuje 5-odsl. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. iPrelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. kmetijski stroji Travniška brana z obojestranskim delovanjem, z njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreže in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rast. Zaradi svoje prilagodljivosti je zelo primerna za hribovite predele in pašnike. KOSILNICO na greben. Širine 80 cm, primerno za košnjo po vinogradu oz. za manjše travnate površine, zelo malo rabljeno, prodam. * (068)78-440. 1594 GORENJE MUTA s priključki, traktor Štore 402, lažjo prikolico, starinsko pohištvo in travnik, 50 a, prodam. ® (0608)82-387. 1595 NOVE UTEŽI za zetor prodam in kupim enobrazdni pomični plug, 12 col. ® (068)73-421. 1607 PAJKA 230 ugodno prodam. ® (068)78-208. 1609 TV 818, letnik 1991, sejalnico za koruzo na dve vrsti za TV ter motor CTX prodam. ®(068)65-083. 1619 ZETOR 6211. letnik 1987, originalna kabina, 1900 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. ® (068)40-884. 1626 TRAKTOR URSUS 335, letnik 1985, rovokopač Riko tip RN 3 A, letnik 1991, mlatilnico in voz prodam. »(068)78-114, zvečer. 1657 TRAKTOR DEUTZ, 60 KM, star 10 let, prodam za 6500 DEM ali menjam za osebno vozilo. ® (068)78-219. 1687 TRAKTORSKE VERIGE 16 x 28 za traktor Zetor kupim. ® (0608)78-072. 1694 TRAKTOR TD Deutz 4506, letnik 1986, 2015 delovnih ur, nove pnevmatike, dobro ohranjen, prodam. ® (061)781-425. 1702 OBRAČALNIK SENA za traktor TV prodam. ® (0608)75-529, po 15. uri. 1703 DVOBRAZDNI PLUG, pomični, gumi voz, 13 col, insamonakladalko, 19 m3, vse malo rabljeno, prodam. ® (0608)62-754. TRAKTORSKO KOSILNICO, dvojni rez, prodam; pajka, 4.5 m, pa zamenjam za 3.5 m. ® (068)78-456. 1725 KOMBAJN CLASS, transpostni trak dolžine 8 m, širina kose 2.70 m, triredni adapter za koruzo, obiralec koruze Tornado 35 in dve telici, 250 kg, prodam. ® (068)57-245. 1499 SNOPOVEZALKO za BCS, v zelo dobrem stanju, malo rabljeno, ugodno prodam. ® (068)89-133. 1502 TRAKTOR IMT 542,750 ur, kultivator z ježem, jermenico za Zetor in jedilni krompir prodam. « (068)40-170. 1509 TRAKTOR AIHER, 45 KM, potreben barvanja, za 2700 DEM, rotacijske grablje in rotacijsko koso prodam. ® (0608)51-094. 1510 PUHALNIK TAJFUN z elektromotorjem ali brez njega, prodam. ® (068)42-598. 1527 TRAKTOR ZETOR 5211, star 9 let, 650 ur,in prašiča, 120 kg, prodam. ® (068)73-337. 1541 PUHALNIK TAJFUN, molzni stroj Alfa Laval, bokse za krmila in pokrov motorja za R 19 Chamade prodam. ® (068)44-655. 1542 DVOBRAZDNI PLUG Slavonec, 12 col, in žitni mlin na kamne prodam. ® (068)45-598. 1548 SAMONAKLADALKO ZA SENO. prikolica Sip 19 na hidravlični dvig, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® (068)43-680. 1549 POPRAVLJAMO kmetijsko mehanizacijo po konkurenčnih cenah. ® (068) 42-229. 1554 KOSILNICO. BCS prodam za 2200 DEM. S (068)25-589. 1560 TRAKTOR UNIVERZAL 445 DTC s kabino in kompresorjem, star 3 leta m cisterno 2500 1, prodam. ® 25-860. 1588 CISTERNO za gnojevko, 22001, kladi-var, mikser - reporeznik z elektromotorjem, bukova drva, motorno škropilnico in dve kravi po izbiri podam. ® (068)78-288. kupim ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja. ® (061)218- 595 ali (0609)620-396, po 20. uri. 1232 \SIČA, 120 kg, krmljeni PRAŠIČA, 120 kg, krmljenega z domačo hrano, kupim. ® (068)20-549. 1544 100 kostanjevih kolov za vinograd kupim. * (068)27-839. 1568 SMUČARSKE HLAČE ali kombine-zon št. 44 oz. za 160 cm visoko postavo kupim. * (068) 25-662. 1580 TELIČKA, starega 10 do 14 dni, simen-talca ali sivca, kupim. ® (068)89-033. 1591 5 M suhih drv kupim. « (068)25-047. 1692 DRVA, bukova ali gabrova, suha, kupim. * (068)58-213. 1729 motorna vozila MUŠIČ —MENGEŠ J Tel.: 061/738-619 » R 5 CAMPUS, letnik 1992,5V, grafitne barve, prodam. ® (068)48-646. 1479 Z 101 GTL, prva lastnica, letnik 1986, prodam. S (068)51-531. 1481 R 5 GTS, francoski, letnik 1988, registriran do 1/97,68 KM, 69.000 km, radio, odlično ohranjen, prodam. ® (068)51-502. 1486 GOLF, letnik 1991, in jugo 45, letnik* 1991/92, prodam. S (068)27-810. 1488 GOLF JX D, letnik 1988, rdeč, 3V, prevoženih 117.000 km, lepo ohranjen, prodam za 9500 DEM. S (068)76-000, popoldan, Janežič, Hrastulje 11, Škocjan. 1491 ŠKODO 120 L, letnik 1987, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 1492 DAIHATSU CHARADE 16 V, letnik 1991, registriran do 1/97, lepo ohranjen, prodam ali menjam. ® (068)83-365. 1493 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1988, z dodatno opremo, prodam. ® (068) 25-118. OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1984, bel, dobro ohranjen, prodam. S (068)45-734, 1494 AX 1.1 i Caban, letnik 1993, registriran do 9/96, 22.000 km, prodam za 11.500 DEM. ® (068)73-335. 1498 Z 101, letnik 1987, registrirano do 6/96, bel, in barvni televizor, star 9 let, prodam. ® (068)52-246. 1503 GOLF JX D, 1.6, letnik 11/88, bel, 5V, redno servisiran in garažiran, registriran do 11/96, prodam. ® (068)322-407. R 19 CHAMADE, letnik 1991, 70.000 km. z vso dodatno opremo, prodam. ® (068)27-425. 1506 R 4, letnik 1988, krem barve, ugodno prodam. ® (068)21-881. 1507 BMW 316, letnik 1987, prodam. ® (068)22-677. 1512 CIMOS CABAN AX 1.1 i, nov, bel, neregistriran, tonirana stekla, prodam za 15.000 DEM, lahko tudi na kredit. ® (068)323-312. 1522 JUGO 45, letnik 11/88, rdeč, prodam. Milan Hodnik. Sela 5 a, Šmarješke Toplice. 1524 GOLF D, letnik 1986, 122.000 km, prodam. ® (068)78-062. 1528 OPEL KADETT, do letnika 1990, kupim in ugodno prodam jugo 55, letnik 1988. * (068)52-508. 1530 R 4 GTL, letnik 1991, prodam ® (068)73-069. 1532 BMW 320, letnik 1980, registriran do 8/96, lepo ohranjen, prodam ali menjam. ®(068)73-016. 1533 JUGO SKALA 55, letnik 1989, garažiran, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (068)40-301. 1536 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 6/96, prodam. ® (068)28-055. 1543 Z128, letnik 1990, prodam. * (068)25-408. 1546 HYUNDAI LS 1300, letnik 1991, prevoženih 49.000 km. prodam. ® (068)64-133. 1547 JUGO 45, letnik 1989, prodam ali menjam za lado od letnika 1986 do 1989. ® (0609)621-512. 1550 R 4 GTL, bel, letnik 1986/87, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)43-509. GOLF D lil, letnik 1993, in 126 P, letnik 1988, prodam. ® (068)42-229. 1555 Z 101, letnik 1987, registrirano do 12/96, prodam. * (068)26-839. 1556 AX 1.1 TRE, letnik 1988, registriran do 29.4.1996, modre kovinske barve, 5V, prodam za 5900 DEM. Boštjan Kulovec, Pod Srobotnikom 39, Straža. 1558 TOYOTO Corrolo 1.6 XLi, 16 V, 5V, kovinsko sive barve, registrirano do 10/96, pomična streha, prodam. ® (0608) 31-811. 1564 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kraj:.................................. Pošla:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... JX D, letnik 1986, bordo rdeče barve, brezhiben, vreden ogleda, prodam. ® (068)57-134, dopoldan. 1567 JUGO 45, letnik 1990, prodam. ® (068)24-026. 1570 R 5, letnik 1993, rdeč, na novo registriran, 31.000 km, prvi lastnik, prodam. ® (068)42-372. 1573 LADO NIVO 1600 L, letnik 1993, registrirano do 2/97, veliko dodatne opreme, prodam. ® (068)85-801, 21-038. 1574 JUGO KORAL 55, 10/90, in fiat Tipo 1,6 iE, 95 KM, srebrn in dodatno športno opremljen, prodam. ® 85-695. 1575 GOLF D, letnik 1990, kovinsko sive barve, registriran do 1/97, prodam. ® (0608)69-222. 1576 DAIHATSU CHARADE TS, rdeče barve, 3/91,37.000 km, prvi lastnik, prodam za 8.300 DEM. ® (068)87-119. 1581 R EKSPRESS 1,4 KOMBI, letnik 1995, rdeče barve, prevzem leasinga, ugodno. ® (068)323-390. 1585 MAZDA 323 HB, 1.3,16 V, letnik 1990, bele barve, lepo ohranjena, ugodno naprodaj. ®(068 • 323-390. 1586 AXTRS 1,1, letnik 1991, rdeče barve, 5 V, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (068)323-390. 1587 ŠKODO FAVORIT, rdečo, letnik 1992, registrirano do novembra, prodam. ® (068)321-854. 1597 JUGO 45 AX, letnik 1988, registriran do 6/96, ohranjen, z radiom, prevoženih 77.000 km, prodam za 2400 DEM. ® (068)20-231. 1598 AVTOMATIK, letnik 1991, in tori en-duro, letnik 1987, prodam. Anton Šprin-ger, Belokranjska 16, Novo mesto. 1601 GOLF JL, letnik 1980, registriran do konca leta, lepo ohranjen, prodam. ® (068)21-255, popoldan. 1603 JUGO 45 letnik 1985, registriran do 7/96, ugodno prodam ali zamenjam za 126 P. ® (068)43-564. 1606 JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. ® (06)25-109. 1610 GOLF 1.6 GL, letnik 1991, z dodatno opremo, kovinsko mišje siv, prodam. ® (068)76-173. 1611 R 4 GTL, letnik 1986, dobro ohranjen, registriran do aprila, prodam. ® (068)42-392. 1616 KARAMBOLIRAN Hvundai Accent 1.5, letnik 1995, 5V, prodam. ® (0608)67-749. 1634 OPEL VECTRO 2.0 i GL, letnik 1991/92, servisna knjižica, odlično ohranjeno, prodam. ® (068)51-001. 1635 R 21 GTS menager, letnik 1992,66.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® (068)65-194. 1641 TOVORNO VOZILO MB 814 D, letnik 1991, 156.000 km, registrirano do 9/96, kason 5.20 m, carinsko opremljen, prodam. ® (0608)21-367 ali 21-168. 1642 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 11/92, rdečo, prevoženih 70.000 km, ga-ražirano, prodam za 7500 DEM. S (068)83-575. 1650 CITROEN AX, letnik 10/92,5V, kovinske barve, garažiran, 19.000 km, ugodno prodam. ® (061)771-156. 1654 126 P, letnik 1987, registriran do 10/97, zadaj karamboliran, ohranjen, novi pragi in blatniki, prodam. * (068)28-739. 1656 SKALO 55, letnik 1989, belo, ohranjeno, prodam. ® (068)78-410. 1662 CITROEN AX CABAN, bel, prevoženih 50.000 km, letnik 10/92, prodam. ® (068)23-086. 1672 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. ® (068)81-568. 1673 JUGO 45 KORAL, letnik 11/89, rdeč, z dodatno opremo, dobro ohranjen, prodam. ® (068)42-544. 1677 R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, 62.000 km, prodam. ® (068)23-086. 1679 JUGO KORAL 55, letnik 1991, registriran do 8/96, ugodno prodam. ® (0608)78-031, popoldan. 1680 CLIO RN 1.2, letnik 6/93, 5V, rdeč, 17.000 km, prodam. Silva Bučar, Rotarje- va 5, Šentjernej, ® (068)42-826, po 16. uri. 1684 Z 750, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. ® (0608)43-000. 1695 GOLF JX D, letnik 1986, prodam za 7400 DEM. «(0608)81-988. 1706 CITROEN AX ALLURE, letnik 7/92, registriran do 7/96, 39.000 km, rdeč, nepoškodovan, odlično ohranjen, prodam. «(068)26-198, Sabina. 1711 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do oktobra, prodam. * (0608)89-042. 1715 R 18, letnik 1987, nove gume, servis, radio, prodam za 4300 DEM. «(068)83-171. 1717 Z 101 GTL, letnik 1986, garažirano, prodam. «(068)27-356. 1720 R 5, letnik 1991, 5V, kovinsko siv, 43.000 km, prodam. » (068)27-427, od 17. do 20. ure. 1721 PASSAT 2.0 i GL, z vso opremo, model 1992, registriran do 9/96, prodam. « (068)45-564. 1724 OPEL VECTRO, letnik 1989, 2.0 i, prodam. «(068)45-279. 1726 R 5, letnik 1994, rahlo karamboliran, prodam. «(068)43-506. 1727 PASSAT KARAVAN 1.8 GL, letnik 8/94, ugodno prodam. « (068)57-179. 1731 GOLF, letnik 1981, na novo registriran, prodam. »(068)47-028. 1732 Z 128, letnik 1989, rdečo, prodam. ® (068)44-685, zvečer. 1733 R 4 GTL, letnik 1984, pravkar registriran, avtoradio, ohranjen, prodam. ® (068)50-291. 1736 GOLF, svetlo rdeč, letnik 1989,95.000 km, dobro ohranjen, prodam za 11.600 DEM. ® (0608)33-421. 1737 Z 101, letnik 1984, registrirano do 2/96, prodam. ® (068)84-015. 1741 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 8/96, dobro ohranjen, prodam. S (068)49-691, po 18. uri. 1743 DOLENJSKI LIST I vflš četrikoj prijal el] obvestila Pr SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodevnih in večjih. Valil* niča Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79* 375. 1231 ASFALTIRANJE - tlakovanje dvorih d< in parkirišč opravljamo. ® Asfaltbetofl (0 d.o.o., (061)129-12-66, (061)129-12-58 ali (0609)628-260. 1365' NESNICE, mladejarkice, pasme hisex, °* rjave, stare 4 mesece in ene tik pred ne* snostjo, opravljena vsa cepljenja prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila spre* n< jemajo in dajejo vse informacije: Jože Pr Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068) 52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dob ______, Jostilna Cepin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578 in Anita Janežič, SlepŠek ji 9, Mokronog, * (068)49-567. 1450 L' KOKOŠI, rjave, nesnice, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Jože os Pršina, Gregorčeva 5, Dolenjske Toplice,.to ® (068)65-203. 1553 PIŠČANCE, rjave in bele, stare 7 ted* (0 nov, oddajamo, kupimo pa traktorske verige št. 13. ® (068)40-060 ali 40-363. 1 1561 10 TEDNOV stare rjave jarčke in bele za nadaljnjo rejo dobite vsak dan v Šmar* * jeti 15. «(068)73-058. 1578 VSE FOTOGRAFSKE STORITVE vam kvalitetno opravi Foto Lujo, Kandij-ska 25, Novo mesto, vsak dan od 8. do 18- * ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. 1644 SPREJEMAMO NAROČILA za vse (C vrste piščancev, belih, rjavih in grahastihj Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Stude* P nec, 9 (0608)89-038. 165« s' 6 TEDENSKE grahaste jarkice in 16* tedenske rjave jarkice prodajamo vsak b dan, kilogramske bele težke piščance p* P bomo prodajali od 2. marca dalje. Kuhelj. Šmarje 9, Šentjernej, « (068)42-524. 1660 *- RJAVI PIŠČANCI, večji, bodo v pro* J daji konec marca, purani do 2 kg pa v za- četku aprila. Jože Jeršin, Račje selo.i Trebnje, « (068)44-389. 166/ « preklici ZAVAROVALNI ZASTOPNIK Milat>| c Jermančič, s.p., Danila Bučarja 24, Novo n mesto, obveščam stranke, da sem svoje' dejavnost z dnem 29. februar 1996 prenesel na nov naslov: Jelovec 14, 68294 BoŠ- tanj. 1647| JANEZ PAVLIN, Križe 16, Novo me* 448-475. e■ 986 a ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in e* notranje, kompletno opremljene, ugodno It Prodajamo. « (061)751-432 ali 751-425. gl 1266 a, KOMPRESORJE, 25 do 5001, z garanji cijo in A testom najceneje prodaja KOP 5« LONGAR, d.o.o., «(068)83-147. 1484 za ŽAGO za razrez hlodovine in izdelavo It ostrešja ter pogonsko jermenico za trak-:c, 'or Zetor prodam. * (068)52-552. 1485 53 VEČJO KOLIČINO sena prodam. * d- (0608)89-013. 1489 e- KARABIN Vin., kaliber 270, prodam. *(068)42-304. 1490 61 DVE TELETI, stari 10 dni, ter jedilni in •It semenski krompir prodam. * (068)45-„. 542. 1495 7* SUHA DRVA prodam. «(068)44-505. tl 1496 ij- VEČ TON kvalitetnega sena prodam. 8.1 * (068)58-692. 1497 44 PUJSKE, težke 30 kg, prodam. * st (068)42-903. 1500 ili. PUJSKE, primerne za nadaljnjo rejo, le- Prodam. Gregorčič, Dol. Brezovica 8, 51 Šentjernej, «(068)81-774. 1504 6 TELICO SIMENTALKO v 9 mesecu ak brejosti, iz A kontrole, dobrega porekla, na Prodam. Gole, Stari trg 42, Trebnje, lij. 1508 DVA FOTELJA, raztegljiva v posteljo, 60 vinograd, zidanico, sadni vrt na Ljubnu, o- asfalt do parcele, prodamo. « (068)23-3.1935. 1511 loj 7 M suhih nasekanih drv prodam. * bi (068)56-228. 1513 _ POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, bogato narejeno, uvoženo iz Nemčije, prodam za 25.000 SIT. « (068)57-014. J 1515 BARVNI TELEVIZOR Iskra, ekran 59 cm, in 6 videokaset VHS, posnetih z raznimi filmi, prodam. «(0608)87-330. 1516 ie" SYNTHESIZER Yamaha PSR 7, 420 ^1 duo vokalov, 4 oktave, klavirske tipke, ■ primeren za začetnike, zelo ugodno pro-iej dam. « (068)26-521, popoldan. 1519 at1 KRAVO za zakol, staro 8 let, prodam. 10 * (068)42-702. 1520 >' ^ nMI rtnei ♦ 7 DNI stari teleti prodam. « (068)40-no 005. 1529 DIATONIČNO HARMONIKO Melo-"*l dija, C, F, B, oznaka Kač, skoraj novo, prodam za 2900 DEM. Jože Turk, Mali ^ Orehek 6 a, Stopiče. 1531 NA ZALOGI imamo večje število Jd otroških sani iz domače delavnice. Cena ••'J Ugodna! * (068)68-223 1534 DVOIGELNI »iberdek«, Union Spe-»• rial prodam. « (068)52-984. 1539 ■K BALIRANO SENO, večjo količino, •nl! prodam. « (068)21-315, zvečer. 1540 :U- i ČISTOKRVNE cepljene nemške ovčar-T- ke, oče Aslan Winerau, mati Ola, prodam. lC'i Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. >d| 1545 BREJO KOBILO ter kravo za zakol prodam ali menjam za telico frizijko. « (068)76-056. 1551 ODSESOVALNE NAPRAVE na vreče, različnih velikosti in moči ugodno prodam. *(061)787-608. 1559 SENO prodam. « (068)43-005. 1563 5 TON kvalitetnega sena in otave ter 600 kg koruze v zrnju prodam.«(068)73-708. 1577 SEMENSKI in jedilni krompir sante in Hana prodam. « (068)45-562. 1579 VEČ TON SENA prodam. Cena 10 SlT/kg. Dušan Bizjak, Trebanjski Vrh 20, Velika Loka. 1582 BREJO KRAVO prodam. Mali Lipovec 8, Dvor. 1583 5 RADIATORJEV, novih, ter kombinirano peč na drva, elektriko, za kopalnico, novo, prodam. « 84-686. 1584 PRAŠIČA, težkega 130 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. « (068)85-612. INVALIDSKI VOZIČEK, električen in navaden, ugodno prodam. « (068)47-522. 1599 DOMAČO SLIVOVKO in gumi voz Prodam. Alojzija Berus, Ždinja vas 25, Otočec. 1600 PUJSKE za nadaljnjo rejo in jugo koral 5, letnik 1990, prodam. « (068)78-426. NOVO ekspanzijsko posodo in bojler, 100 1, ugodno prodam. Ivan Debevc, Se-gonje 9, Škocjan. 1604 STREŠNO OPEKO Kikinda 272, nerabljeno, 600 kom., prodam. « (068)22-007. 1613 VEČ TON kvalitetnega sena prodam. «(068)25-302. 1614 PEČ za centralno na trda goriva, enoe-tažno, in kuhinjske elemente prodam. Tončka Murgelj, Prisojna pot 14, Novo mesto. 1615 KRAVO s teletom ali telico prodam. * (0608)69-140. 1617 DVA KAVČA, dobro ohranjena, ugodno prodam. « (068)89-200. 1618 15 - COLSKI in 13- eolski gumi voz, seno, cviček in lado karavan, letnik 1987, prodam. Anica Zorko, Šmalčja vas 10, Šentjernej. 1621 SIBIRSKI HUSKY mladiče z rodovnikom, psica parjena v Italiji, ugodno prodam. «(068)49-204. 1623 PUJSKE, težke 35 kg, prodam. * (068)42-381. 1624 PRAŠIČA, težkega 100 do 140 kg, domača krma, prodam. «(068)76-243. 1625 HLADILNO SKRINJO, 330 1, malo rabljeno in traktorski plug, dvobrazdni, prodam. «(068)78-368. 1629 STRUŽNICO TG 125 NP, primerno za serviserje, prodam za 4600 DEM. * (068)26-075. 1631 SUHA hrastova drva, 8 m3, prodam. «(068)73-687. 1637 KAKOVOSTNO VINO, belo in rdeče, prodam. «(0608)87-065. 1649 KOSTANJEVO KOLJE, dolge in nove salonitke, nizki val, prodam. « (068)24-131. 1652 KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, prodam. « (068)44-650. 1653 ŽAGO za obrezovanje tramov prodam ali menjam za puhalnik Tajfun brez motorja, kupim pa hidravlični volan za IMT. « (0608)82-597. 1655 GARAŽNA VRATA, sekcijska, izolirana, z daljinskim upravljanjem in montažo že za 165.000 SIT. * in faks: (068)81-169. 1661 DVE OVCI in dva jagenjčka prodam. « (068)43-618. 1671 PRAŠIČA, 100 kg, prodam.»(068)81-679. 1674 NERABLJENO peč za centralno kurjavo Feroterm 35 ugodno prodam. « (068)21-675. 1675 PRAŠIČA za zakol, 150 kg, po 220 SIT/kg, in 5 prašičev, težkih po 60 kg, prodam. «(0608)75^105. 1676 PRAŠIČA, 120 kg, in pujske za nadaljnjo rejo prodam. « (068)75-507. 1678 KOBILO, brejo, prodam. ® (068)76-562. 1681 JUŽNOAMERIKE ČINČILE z vso opremo ugodno prodam. «(068)25-912, popoldan. 1683 PEČ za centralno kurjavo, novo, 40.000 Kcal, prodam za 100.000 SIT. S (068)27-842. 1685 VINOGRADNIŠKA SIDRA ugodno prodam. «(068)43-509. 1686 TELIČKA SIMENTALCA, težkega 125 kg, prodam. «(068)81-867. 1688 MLADE breje krave, sive in simentalke, po izbiri prodam. Stanislav Kunarič, Pristava 9, Podbočje. 1693 FITNESS OPREMO za hišno vadbo, novo, ugodno prodam. « (068)45-358. 1697 VEČJO KOLIČINO sena prodam in oddam dve psički mešanki, stari 3 mesece, dolgodlaki in prijazni. « (068)42-961. 1698 GUMI VOZ, 15 col, dobro ohranjen, za 350 DEM, in športno kolo na 10 prestav za 100 DEM prodam. «(068)45-193. 1699 ORIGINAL AVTORADIO Blaupunkt za citroen ZX prodam za polovično ceno (450 DEM). Jožefa Kocjančič, Vodovodna 5, Radeče. 1701 VEČJO KOLIČINO ročno pospravljenega sena prodam. «(068)67-032. 1704 SEMENSKI KROMPIR sante in 2 m3 ladijskega poda poceni prodam.«(0608) 84-403. 1708 MLADIČE, čistokrvne nemške ovčarje odličnih staršev, prodam, rezervacije na naslov: Stanka Kukovič, Mali Kamen 47, Senovo. 1709 2 PRAŠIČA za zakol ali nadaljnjo rejo, cca 80 kg, prodam. Karel Janc, Gor. Vrhpolje 85, Šentjernej. 1710 KOZOLEC, 5 x 8 m, visok, prodam.« (068)26-157. 1712 PRAŠIČA, težkega 90 kg, ter pujske, težke 30 kg, prodam. «(068)81-179. 1713 BIKCA, črno - belega, starega 1 teden, prodam.«(068)76-528. 1723 ENO SEZONO rabljeno manjšo peč na petrolej in štedilnik Kuppersbusch prodam. ® (068)27-09 L 1728 SENO prodam ali menjam za kostanjevo kolje. * (0608)75-307. 1734 razno SPREJEMAM NAROČILA za servis in kontrolo plinskih štedilnikov in ostalih trošil. Plin Servis Kraševec, ® (068)27-425. 1026 V NAJEM ODDAM poslovni prostor v izmeri 45 m2. « (068)27-669. 1478 V METLIKI oddam prostor, 45 m2, primeren za mirno dejavnost. «(068)59-014. 1480 IZOLIRAMO vam cevi centralnega ogrevanja. Velik prihranek goriva! « (068)324-435. 1487 SPREJEMAMO NAROČILA za domače pustne krofe. «(068)324-249. 1501 ANGLEŠČINO za srednjo in osnovno šolo inštruiram. « (068)42-491. 1518 ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE opravljam računovodske in knjigovodske storitve po konkurenčnih cenah. «(068) 322-022. 1525 SPLOŠNA tajniška opravila (pisanje ponudb, pogodb, računov), tudi v tujem jeziku, nudim. ® (068)322-022. 1526 V CENTRU Črnomlja oddam adapti- ran poslovni prostor za mimo dejavnost, 63 m2. * (068)53-012. 1557 V CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor, 16 m2. « (068)21-120. 1569 DELAVNICO v obratovanju (expres čevljarstvo in izdelava ključev) in poslovni prostor, 12 m2, v Metliki prodam. « (068)53-385. 1572 ANGLEŠČINO za osnovno šolo inštruiram. «(068)23-052. 1596 INŠTRUIRAM citre. «(068)28-211.^ DEVIZNA POSOJILA! Nudimo vam gotovinska posojila nad 30.000 DEM z osebnim zavarovanjem in hipoteko. Obrestna mera 2,5%, dobava odplačevanja 20 let. ® (064)421-548. 1612 NEVENKA PLUT vam vedežuje - svetuje. Odgovor na vsako vprašanje! Prepričajte se. P.P. 22,68333 Semič,«(068)67-129. 1628 KOMBI PREVOZE tovora, oseb in selitve opravljam nonstop. «(068)49-226. 1630 SKLADIŠČNI PROSTOR v bližini Novega mesta oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 1636 GOSTIŠČE NA LETALIŠČU obvešča cenjene goste, da ponovno obratuje vsak dan od 8. do 23. ure. 1639 GOSTINCI! Izposojamo in prodajamo fliperje, pikade, nogomete itd. po najugodnejših pogojih. * (068)89-248 ali (0609)610-738. 1640 V METLIKI, C. 15. brigade, oddamo v najem poslovne prostore in delavnice. « (068)321-611 ali 321-604. 1651 PREVERJENO gradbeno podjetje iz Ljubljane izvaja novogradnje, omete, fasade ter ostala zidarska dela. Opravljamo tudi ostala notranja obrtniška dela, tudi terensko. * (061)219-544 in faks: (061) 1262-309. 1659 PROSTOR, 200 m2, za pisarne, skladišče ali mirno proizvodnjo dejavnost v Novem mestu ali čim bližji okolici kupimo ali vzamemo v najem. « (068)321-501. 1668 PISARNO v stavbi na Mušičevi 15 v Novem mestu oddamo v najem. PAM, d.o.o., Mušičeva 15, Novo mesto, « (068)321-083. 1691 V KRŠKEM oddamo 50 m2 prostora, primernega za skladišče ali mirno obrt.« (0608)32-396. 1705 LOKALA v centru Novega mesta ugodno prodam. «(068)341-790, popoldan. 1730 ŽENSKO za nego starejše osebe na domu iščemo. Nudimo stanovanje, hrano in dobro plačilo. Ostalo po dogovoru. * (068)67-429. 1735 SOTRPINA vojaka Alojz Gačnik in Jože Rimar (Kikinda 1950 - 1952), oglasita se! Peter Butala, Leninova 1,66310 Izola. 1739 UGODNO, HITRO, KVALITETNO! Fotografi, amaterji, ljubitelji ČRNO -BELE fotografije! Foto Lujo na Kandij-ski c. 25 v Novem mestu vam na nivoju visoke in dolgoletne strokovnosti kvalitetno ročno izdela vse formate fotografij. Konkurenčne cene - enake storitvam v color tehniki. Parkirni prostor zagotovljen. Se priporočamo! 1742 službo dobi ALI STE BREZ ZAPOSLITVE? Iščete delo, primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del.«(090)42-1 L PTT stroški 78 SIT/o.5 min. 1268 MLAJŠO UPOKOJENKO za varstvo enoletne deklice na našem domu v centru mesta iščemo. «(068)28-395. 1608 DELO V NEMČIJI ZafT vtaknil svojo denarnico v žep mO' jega suknjiča namesto v svojega. Dokaz “Janezek, kaj misliš, ali kdo živ1 na luni?” “Seveda, veliko jih živi tam.” “Kako pa veš, da živijo ljudje luni?” “Kako ne bi vedel, saj je lun> vsak večer osvetljena!” Zaradi denarja “Ne smeš se še poročiti,” je rek' la mati stonoga svoji hčerki, “kaj? ti nimamo dovolj denarja, da bi j1 kupili kar sto poročnih čevljev!” On ima ključe Zakoncema so v vlaku ukradi' kovček, pa se zato ona sprašuje kaj bosta sedaj. “Nič se ne boj, draga,” jo pomij' jujoče tolaži mož,” ključe od kovč' ka imam jaz.”